Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 19 Ljubljana, četrtek 25* januarja 1934 Cena 2.- Din POSET KRALJA BORISA V BUKAREŠTI Bolgarski kralj in kraljica odpotujeta danes v Rumunijo, kjer jima pripravljajo svečan sprejem — Poset bo velike politične važnosti Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica ŠL 11. — Telefon št. 2455. fi| Podružnica Celje: Kocenova ulica št. wK 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub- ~ Ijana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Ofenziva proti rušilcem miru Zunanja ministra gg. Beneš in Titulescu sta zopet odpotovala iz Jugoslavije. 2e v predvčerajšnjem uvodniku smo poudarili, da zaključki posvetovanja niso take prirode, da bi bili potrebni o njih senzacijo prinašajoči komunikeji. Zakaj celotna organizacija Male antante je usmerjena na ohranitev sedanjega stanja, na afirmacijo miru, zoper one činitelje in pojave, Id bi hoteli prevreči sedanji mednarodni red, bodisi v obliki habsburške restavracije, kakor je pretila prva leta po veliki vojni, bodisi v obliki revizionizma, kakor se goji ponekod zlasti v zadnji dobi, ter končno zoper stremljenja, ki imajo za cilj oma-janje Društva narodov ter postavitev oligarhične prevlade le nekaterih velesil. Te svoje funkcije vrši Mala antanta s popolnim uspehom, ki pa se ne kaže v senzacionalnih preobratih, marveč v trajnem afirmiranju naše volje, ki mora biti in je vsak čas kos nasproti delujočim silam. Ko bo zgodovina popisovala povojno dobo našega nacionalnega življenja, bo mogla ravno temu momentu priznati ogromen pomen, kajti na tej osnovi temelji naša svoboda, naša nacionalna eksistenca. V tem spoznanju je prava cena in zanesljiv kriterij vsega, kar tvori celoto maloantantne zveze. Pravkar zaključeno zasedanje Male antante se je vršilo v precej burnem razdobju mednarodnih političnih odno-šajev. Ofenzivnost hitlerizma vznemirja politično stanje ter povzroča ali vsaj pripravlja konflikte na raznih frontah. Re-vizionizem se je zasidral zlasti na Madžarskem ter skuša na vso moč prepričati zapadno Evropo o svoji upravičenosti. Prav gotovo pa si ne bi toliko domišljal, da nima potuhe pri našem ljubem sosedu na zapadu in da ga ne drži t>o-koncu zaupanje na rimsko pomoč. Revi-rionizmu pa hodi v škodo prevelika nestrpnost hitlerizma, kakor kaže zlasti razvoj stvari v Avstriji. Notranja nasprotja med revizionisti so velika, zlasti pa je važno, da se ponekod stremljenja po politični reakciji podpirajo samo iz makiavelističnih nagibov. Ali notranje težave revizionizma niso edini zaveznik vseh onih činiteljev, ki zahtevajo spoštovanje pred obstoječim stanjem. Zagrebško zasedanje Male antante je moglo ugotoviti, da organizacija onih sil, ki so usmerjene enako pozitivno in miroljubno, prav vidno napreduje. Okrog Male antante se širijo priprave, ki naj povežejo čim več držav v falango, zastopajočo idejo antirevizioni-zma, vztrajajočo trdno na spoznanju, da si je treba medsebojno z vzajemno pomočjo zagotoviti sadove doseženih nacionalnih uspehov. Na severnem področju snujeta Poljska in Rusija tako organizacijo z baltiškimi državami, ki bi same mogle postati žrtev imperialističnega pohlepa, ki pa naj jih zagotovitev skupne zaščite zavaruje pred opasnostjo. Res da so stvari tamkaj šele v razvoju in da rusko-poljski načrt še ni dozorel, ali pokazala se je pot, po kateri se bo v baltiškem področju utrdilo mirovno stanje. Mali antanri je sicer baltiško območje daleč, toda dandanes sn mednarodni odnošaji tako povezani, da imajo tudi predstave o oddaljenosti močno relativen pomen. Drugo območje, kjer je mogla zagrebška konferenca ugotoviti krepko ojače-nje mirovne akcije, je na Balkanu. Za sklep balkanskega pakta se navajajo že datumi, kar je poleg drugih pač zgovoren znak, da postaja ta stara želja balkanskih držav resnica. In zopet moremo ugotoviti, da pomeni balkanski pakt izrazito afirmacijo obstoječega stanja, da je povsem protirevizionistično usmerjena pogodba. Mala antanta je tesnejša, je krepkejša zveza, ali vendar se ji nudi v snu jočem se balkanskem paktu upoštevanja vredna opora. Pri tem more celo pustiti v nemar vprašanje, kako velik ob«eg bo imel ta sporazum; zakaj že v samem ogrodju ima tako trdno osnovo, da je s tem stabilnost v tem področju Evrope zagotovljena za sedanjost in bodočnost. Če se na osnovi vsega tega ozremo po onih čmiteljih, ki preostanejo kot rušilci miru. kot zagovorniki novih obračunavanj med narodi, stremeči po po-vratku k stanju iz preteklosti, ki je pomenilo nesvobodo mnogih in gospostvo samo nekaterih, moremo z zadoščenjem ugotoviti, da njihovo število nikakor ni veliko. V manjšini so napram veliki večini, ki želi miru. da more v delu in konstruktivnem naporu dovršiti zgradbo svobodne nacionalne eksistence, pridobljene s tolikimi žrtvami. To spoznanje postaja ravno na sedanjem razdobju posebno očitno in nudi zaključkom zagrebškega zasedanja prav ugodne perspektive. __ Rumunska kraljica-mati sc je vrnila v Bukarešto Beograd, 24. januarja p. Snoči ob 22.30 je odpotovala Nj. Vel. rumunska kraljica-mati Marija ki je bila več dni gost jugo-slovenske kraljevske dvojice, v Bukarešto. Bukarešta, 24. januarja. AA. Rador tporoča: Kralj Boris in kraljica Ivana se Spominjajoč ee prisrčnega »prejema » Zagrebu in kratkega bivanja v Beogradu Vas prosim, da tolmačite pri Nj. Vel. kraltJ mojo iskreno zahvalo. Dosedanje prijateli-6tvo in vzaiemno zaupanje, da bo v relativno kratkem času mogoče ugodno reSiti ne kaj važnih vprašanj naših treh držav kakor tudi nekaj drugih praktičnih vprašanj, me navdata z zadovoljstvom.« Rumunski zunanji minister Titulescu na ie poslal ob odhodu iz naše države zmani«-mu ministru Jevtiču to-le brzojavko* »Ko odhaiam iz Jugoslavije^ smatram za svoi o prijetno dolžnost, da Vam pošljem evoio iskreno zahvalo za prisrčni sproiem. ki 6te mi ga priredili in da Vam vnovič zagotovim svoje najiskrenejše prijatelftvo« točke balkanskega pakta zaradi Bolgarije tičnih strani, bivši ministrski predsedniki ter vodilini člani grške diplomacije. Veliki zunanje-politični svet naj podrobno prouči vnrašanje. ali bi bilo oportuno skleniti balkanski patet glede r.a to. da Bolgariia ni po-Ivsem iskreno pripravljena na to, da se nru fpridruži. Ce bi Grčija sklenila pakt in se »vezala na ostale balkanske države, med ka-itervmi ne bi bilo Bolgarije, bi se njena do-isedanja politika napram Bolgariji znatno (spremenila, kar bi ne bVo v skladu z njenimi dosedanjimi političnimi tradicijami, po katerih je vodila zunanjo politiko enako pri-tjatefjsko napram vsem sosedom. V tem primeru bi morala nedvomno revidirati svoje dosedanje zunanje - politične smernice. »Estia« pa je tudi edini list ki je proti bal- fkanskemu naktu b nz Bo'garske, Bukarešta, 24. januarja s. V poučenih krofih se zatrjuje, da so razgovori na zagrebškem sestanku zunanjih ministrov Ma-le antante skupno z raznimi obiski grške?« zunanjega ministra Maksimosa, razgovori Titulesca v Ženevi in stfki beograjske !n bukareške vlade s Turčijo znatno približali zaključitev balkanske poeodbe. Pogajanja so sedaj uspela tako daleč, da se lahko s podpisom pogodbe računa v bližnji bodočnosti. Balkanska pogodba ne bo vsebovala dvostranskih pogodb, temveč enotno od vseh prizadetih držav podpisano pogodbo, ki bo predvsem garantirala vse medsebojne meje ter s tem pogodjen^ okrepila vse sile na Balkanu. kone potrdila že singaporska konferenca, ki bo zasedala do konca tedna Washington. 24. januarja, k. V parlamentarnem odborj za vojno mornarico ie ime' mornariški minister g.rvor. v katerem ie podprl Winsonov zakonski načrt, ki določa zgraditev 120 novih voinih ladij. Proračun stroškov za zgraditev novega brodovia znaša 616.2RO.OOO dolariev. Z izvedbo tega ns črta bo Amerika dosegla meje. ki so ji do ločene po londonski pomorski razorožitve ni konvenciii. V splošnem pričakuieio t>o morski krogi v W«ishingtonu. da bo ta načr* izzval reakciio v Tokiiu ter da bo Japonska insisrtirala pri svoji že izraženi zahtevi, naj se ji prizna enakopravnost v oboroževanru na morju. Zato se ie v finančnem odboru za vojno mornarico kljub tehtnim argumentom mornariškega ministra pojavila močna oooziciia. ki ie mnen'a, da 1. 1936.. ko s» »nova sestine pomorska razorožitvena kor» ferenca. zastopniki Zedmienih držav ns bodo mogli braniti pozicije, dosežene v Londonu. marveč da bodo morali bržkone pr» stati na novo sorazmerje v oborožitvi n» moriu. po katerem bi *e iaoonske pnmorsk* Bile izenačile z angleškimi in ameriSkim« Insull bo Izenan lz Grčije Atene, 24. januarja AA. Državni svet Je odklonil prošnjo ameriškega industrijca In-sulla, da se mu podaljša bivanje v Grčiji. Kakor znano, zasledujejo Insulla ameriške oblasti zaradi kazenskih prestopkov. •dvora i.n spremstvo visokih gostov. Ob 17. odpotujejo visoki gosti Ln člani rumunskega kraljevskega doma v Si-najo, kier bo prirejena intimna večerja v gradiču Pelešu. V petek bo prirejen •gostom na čast svečan obed. k-i bodo ■nanj povabljeni tudi člani rumunske vlade, rumunski maršali, bivši namestniki in oboje spremstvo. Zvečer bo intimna večeria, po večerji pa svečan sprejem s koncertom na gradiču Pele- Dunaj, 24. jan. d. Po neuspehu poslednjih pogajanj med narodnimi socialisti in dr. Dollfussom so se odnošaji med Avstrijo in Nemčijo, ki so bili že od prej zelo napeti, še bolj poostrili. V soglasnosti z Italijo, se pripravlja Avstrija, da spravi ta spor pred mednarodni forum. Potrjuje se dalje, da je avstrijska vlada na podlagi preiskovalnega gradiva opozorila Nemčijo, da je 80 odstotkov eksplozivnega materiala, ki je bil porabljen pri zadnjih terorističnih atentatih, po poreklu iz Nemčije. Istočasno je po svojih predstavnikih dala vse gradivo, ki se tiče naiodno-socialistič-ne ttroristične agitacije, na razpolago tudi velesilam. Kakor znano, avstrijska vlada dosdej dogovorno z velesilami ni hotela splaviti svojega spora z Nemčijo na področje mednarodnega diplomatskega razpravljanja. Sodeč po raznih znakih, zlasti pa po zadržanju velikega svetovnega tiska in po Suvichevi izjavi pa obstoji sedaj namen, da se vprašanje avstrijske neodvisnosti razčisti na mednarodni . odlagi. 2eneva, 24. januarja, d. Med sedanjim zasedanjem sveta Društva narodov je imel avstrijski delegat v Ženevi, poslanik Pflii-gel priliko govoriti z Aloisijem, Simonom, Boncourjem, predsednikom sveta Društva narodov Beckom in z glavnim tajnikom Društva narodov Avenolom, ki jih je obvestil o koraku avstrijskega poslanika y Beri inu dne 18. t. m. pri nemški vladi. Avstrijski poslanik v Berlinu je tedaj sporočil zunanjemu ministru Neurathu prošnjo avstrijske vlade, naj bi Nemčija odslej opustila vsako vmešavanje v avstrijske notranje razmere. Če Nemčija ne more pristati na to zahtevo, si pridržuje avstrijska vlada pravico, da spravi stvar pred svet Društva narodov. Nemška vlada doslej še ni odgovorila in tudi Avstrija še ni napravila nobenega koraka v Društvu narodov. Poslanik Pfliigel je imel pretekli ponedeljek razgovor z generalnim tajnikom Avenolom o postopku v primeru. če se bo Avstrija obrnila na Društvo narodov. V tem primeru se bo svet Društva narodov sestal k izrednemu zasedanju, da sklepa o uporabi drugega odstavka čl. 11 pakta Društva narodov, po katerem ima vsaka država pravico na prijateljski način opozoriti skupščino ali pa svet Društva narodov na vsako okoliščino, ki more vplivati na mednarodne odnošaje ter ogražati mir ali pa dobro razmerje med posameznimi državami, od katerega je mir odvisen. London, 24. januarja, d. Zatrjujejo, da se bo zvezni kancelar dr. Dollfuss, če nemška vlada ne bo odgovorila na njegovo Naročnina znaša mesečno Din 25._* Za Inozemstvo Din 40._. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. I. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. šu. Cez dan se bodo vršile v Sinaji gostom na čast športne tekme. V soboto je na programu več avdi-jenc in sestankov. Ta dan bosta intimno kosilo in večerja. Zvečer se bodo i vlada napravila ničesar drugega. Z riževimi nasadi je celo preplavila ozemlje s Korejci, ki delajo na teh državnih poljih. Določba prve petletke za ureditev Primorja v industrijsko pokrajino je ostala neizvršena, tudi sklep za naselitev levega brega Amurja se ni mogel izvesti zavoljo kolektivizacije, ki je popolnoma onemogočila svobodno naseljevanje. Zdaj pa ie moskovska vlada uvidela, da se s sovjetskimi metodami ne da kolonizirati praznih predelov in da tudi kolektivi ne nastajajo tam, kjer ni ljudi. Zato je dovolila za Daljni vzhod izjemne olajšave. Delavci in uradniki, ki služijo v teh pokrajinah, bodo odslej dobivali znatno večje mezde kakor v ostali Rusiji. Uradnikom je dovoljeno povišanje 20 odst.. industrijskemu delavstvu in častnikom rdeče vojske 30 odst., vojakom in rudarjem pa celo 50 odst. mesečnih prejemkov. Poleg cele vrste sovkozov (državnih posestev), ki bodo urejena v Zabajkalslrem predelu, je vlada dovolila tudi neoviran obstoj zasebnih gospodarstev in jih za pet let oprostila vseh dajatev. Po mnenju poznavalcev je poprej vlada škodovala Sibiriji neizmerno s tem, da je dajala deželi značaj obširne in prostrane kaznilnice, sedaj pa nameravajo to popraviti z izjemnimi gospodarskimi prednostmi za nove naseljence. Ta način je gotovo pravilnejši in le s forsira-njem kolnizacije bo Rusija ojačila svoje šibko vzhodno krilo, obenem pa za primer spopada skoro popolnoma izločila pogubni faktor oddaljenosti vojske od izvora rezerv. Dovoljene prednosti in znana sovjetska brezobzirnost bosta morda le privlekli večje množice ruskega življa v Poamurje in Primorje, kjer je prostora še za obilo milijonov naseljencev. Zasedanje zagrebškega banovinskega sveta Zagreb. 24. jan. n. Ob 10. dopoldne je bilo otvorjeno 4. redno zasedanje banovin-skega sveta. Zanimanje za letošnje proračunsko zasedanje je bilo izredno veliko. Galerije v saborni dvorani so bile nabito polne. Banovinski svet je takoj po otvoritvi z velikim odobravanjem sprejel udanost-no brzojavko Nj. Vel. kralju. Prav tako so z zasedanja poslali pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku dr. Srškiču in notranjemu ministru dr. Lazidu. Banovinski svetnik dr. Miškulin je tmel zatem pozdravni govor, v katerem je očrta! zasluge sedanjega bana za konsolidacijo in napredek savske banovine. Ban dr. Pe-rovič je v svojem govoru opozoril banovln-ske svetnike, da je njihov delokrog na tekočem zasedanju razširjen, ker bodo morali glasovati o uvedb' banovinske trošarine na vino in o uredbi za občinske nameščence Obš:rno je obrazložil novo uredbo o občinskih uslužbencih nato pa podal podroben ekspoze o delovanju banovinske uorave in novem banovinskem proračunu. Njegov govor je trajal dve uri. Banovinski svet je s nritrdilom bana dolčil poseben odbor, ki do proučil predloženo uredbo. Končno je poročal referent prosvetnega oddelka dr. Kasumovič o šolstvu v banovini. Jutri se zasedanje banskega sveta nadaljuje. Macdonald o angleški gospodarski politiki London, 24. januarja. AA. Predsednik vlade Macdonaild je imel včeraj v Leedsu velik govor, s katerim je otvoril kampanjo za obrambo politike sedanje nacionalne vlade Macdonalda so sprejeli z burnim ploskanjem, toda poslušalci so ga često prekinili tudi z vpadi. V svojem govoru je predsednik britanske vlade med drugim izvajal: Sklenili bomo lepo vrsto trgovinskih dogovorov v želji, da dosežemo s pogajanji pomembne mednarodne sporazume m da podremo sedanje carinske bariere. ki ovirajo napredovanje mednarodne trgovine in niso v korist posameznih nacionalnih trgovskih interesov. Poglavitno je, da se posamezni narodi sporazumejo glede mednarodne vrednosti svoje valute. Britanska vlada je pripravljena nadaljevat' trenutno prekinjeno gospodarsko konferenoo, toda preden se sklene sporazum, je potrebno, da se zaščitijo notranja tržišča. Svoj govor je Macdonald zaključil t izjavo. da ie sedanja britanska nacionalna vlada vlada mednarodnega miru. Smrtna nesreča mariborskega trgovca v Triglavskem pogorju Maribor, 25. januarja.. Lz Mojstrane je prispela brzojavka, da se je v Triglavskem pogorju smrtno ponesreči] mariborski trgovec Fran Mastek. Odšel je bil pred tednom na Gorenjsko uživat zimski šport. Podrobnosti o neserii še niso znane. Tragična novica je vzbudila v Mariboru mnogo pozornosti, ker je Fran Mastek ugleden trgovec, dobro -poznan v vseh mariborskih krosih. Ustanovitev udraženja notarjev v Jugoslaviji Ljubljana. 25. januarja Na pobudo kolegija slovenskih notarjev je bil določen notar nar. poslanec Karlo Gajšek, da stopi v stik z vsemi notarji iz naše države in sondira teren za udruže-nie. v katerem bi bili vsi javni notarii lz vse države. Pokazala se je potreba, da se osnuje organizac:ja, ki bo zastopala stanovske interese in obenem držala zvezo z organizacijami javnih notarjev v inozemstvu- Za 21. t. m. ie bil sklican v Zagrebu ustanovni občni zbor, ki se je vršil v zbo-rovalnici Trgovsko-industrijske zbornice in kateremu so prisostvovali udeleženci iz vse kraljevine. Predsedoval je starostni predsednik iz Zagreba dr. Čeda Pavlovič, poslane so bile udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju ter pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku g. dr. Srškiču in ministru pravde g. Boži Maksimoviču. Avtor načrta pravil Karlo Gajšek je razložil živo potrebo osnovanja udraženja. nakar je prečital in obrazložil pravila. Po kratki razpravi se je zborovanje zaključilo, da se izvoli odbor petih notarjev, ki naj takoj prouči predložena pravila, jih po potrebi spremeni in izpopolni ter nato zopet predloži ustanovnemu občnemu zboru. V času, ko je ta odbor delal, se je razvila živahna debata o raznih stanovskih zadevah. V debato so posegli skoro vsi prisotni javni notarji. Zlasti so poudarjali potrebo, da se uvede institucija notariata v vsej državi, kakor jo že imajo vsi kulturni narodi. Govorilo se je tudi o pokojninskem zavarovanju, o noveliranju notarskega zakona ter zboljšanju socialnega položaja notarskega stanu. Dr. Gostiša iz Zagreba je referiral o pravilih in tolmačil po odboru redigirana pravila, ki so bila nato sprejeta. Določena je bila tudi članarina in sicer: 50 Din je vpisnine in 10 Din mesečne članarine za notarje, za kandidate pa polovico. Nato so se vršile volitve v upravni odbor, v katerega je bil vsaj po en notar izvoljen s področja vsakega apelacijskega sodišča. Za predsednika je bil izvoljep šid-ski narodni poslanec dr. Svetislav Mihai-lovič, javni notar iz Pančeva; za prvega podpredsednika Rsdo Jereb iz Konjic, za drugega Tomo Polič iz Splita; za tajnika dr. Andrej Gostiša iz Zagreba; za blagajnika dr. Dane Stanisavljevič iz Zagreba; odborniki so: dr. Radivoj Miladinovič iz Subotice, dr. Ljudevit Auer iz Siska, dr. Jurij Červar iz Sušaka in notarski pripravnik Ivan Pliberiek iz Ljubljane: namestniki so: dr. Zlatko Šenoa in dr. Belaj iz Zagreba, dr. Kurtagič iz Kutine in Boža Kuharjeva iz Ljubljane. Revizorja sta: dr. čeda Pavlovič in dr. Živkovič Predsednik dr. Mihajlovič se je zahvalil na izkazanem zaupanju in izjavil, da se bo potrudil za interese notarskega stanu. Dr. Peterlin je predlagal, da se pošljejo pozdravi notarskim zbornicam v Češkoslovaški. Poljski, Bolgarski in Francoski. Dr. Kuhar se je zahvalil starostnemu predsedniku za taktično vodstvo občnega zbora ter pripravljalnemu odboru za vse delo. Občni zbor je trajal od 10. do 14. Hrastničan Barachini med krškimi žrtvami Včeraj so identificirali drugo smrtno žrtev zločina v brzovlaku — Kdo je tretja žrtev, še vedno ni znano Svojci ponesrečenca v Krškem in^ Brežicah Novi grobovi V Vevčah pri Ljubljani je 24. t m. zadet od kapi umrl g. Herman D i e h 1 e r, predstojnik papirnega oddelka Združenih papirnic. Rodil se je 1871 v Mehiki in je bil ondotni državljan. Po realai gimnaziji se je posvetil papirniški stroki in služboval pred svojim vstopom k tvrdki Ley-kam-Josefsthai, posestni prednici Združenih papirnic, pri raznih znanih tovarnah papirja in veletrgovinah s papirjem sirom Nemčije. Od leta 1907. dalje do svoje pre-rane smrti je bil zaposlen nepretrgoma v vevških papirnicah. Izredna sposobnost ln pridnost sta mu omogočili po vzpeti se do vodilnega mesta v tem podjetju. Vevče so mu postale druga domovina. Tu se je 1912 tudi poročil z gdč. Alojzijo roj. čebavsovo Leta 1930. si je pridobil tudi jugoslovensko državljanstvo. Ob njegovi krsti žalujeta poleg neutolažljive soproge hčerki stud. iur. Dragica, soproga dr. Frana Pestot-nika, primarija bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, in stud phil. Albina, ki študira na univerzi v Ljubljani slavistiko. Združene papirnice d. d. t Ljubljani so izgubile v mnogo prerano umrlem vzornega, zvestega, neumornega sotrudnika. ki je deloval za napredek podjetja nad 27 let. Pogreb bo v petek 26. t. m. ob pol 15. iz Vevč na evangeljsko pokopališče v Ljubljani. V Ptuju je r torek po daljši bolezni preminil v 60. letu starosti pekovski mojster in posestnik Tomaž Lozinšek, znan de laven mož. Pokojnik je bil leta 1903. prevzel pekarno v Prešernovi ulici, nato pa se je osamosvojil na današnjem Hrvatskem trgu, kjer je ustanovil moderno parno pekarno. Izza leta 1925. je bil načelnik Za druge pekovskih mojstrov in naposled je bil glavni ustanovitelj sedanje zadruge Ptuj-Ljutomer. V letih od 1921. do 1923 je bil pokojnik tudi župan mesta Ptuja in si je v tej funkciji pridobil lepe zaslu. ge za blaginjo mesta. V Jožefi šču na Poljanski cesti St. 16 v Ljubljani Je včeraj r 79. letu umrla upokojena poštna uradnica g. Barbara Huber. jeva, po rodu Ljubljančanka. Njen »krom ni domek je bil pravo pribežališče ubogih saj je pokojna vse življenje pritrgovala se bi, da je oberoč dajala drugim šentpetr ska podružnica CMD je l&gubila ž njo zve sto članico, CMD sama pa vneto razpeče valko društvenih razglednic. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Hrastnik, 24. jaauarja. Po vsem Hrastniku »e je dane* dopoldne naglo razširila vest, da je ena od treh žrtev zločinskega atentata na brzovlak pri Krškem splošno priljubljeni uradnik ke-tnične tovarne g. Friderik Barachini Upravnik ljubljanske policije g. Kerč-ovan se je namreč telefonično obrnil na ravnateljstvo kemične tovarne, poizveduloč, aH je nosil uradnik Baranchini, ki je potoval z usodnim vlakom, zelen lovski klobuk. Baraclrni se Je v ponedeljek ob pol 4. zju. traj s kočijo odpeljal na železniško postajo Zidani most, kjer je odhajal na 14 dnevno poslovno potovanje v DaLmacijo in Liko Sedaj je baš sezona za prodajo umetneza gnojila in g. Barachini je v tem času vsako leto odhaja! na potovanja. Kočijaž. ki ga je vozil v Zidani most, je potrdil, da je imel zelen lovski klobuk, kakršnega je večkrat nosil. Tudi sprevodnik nesrečnega vlaka je že takoj po nesreči pripovedoval o nekem slovenskem potniku, ki je vstopil r vlak z vozovnico KI. razreda in se i>o-fciteje preselil v II. razred, že tedaj, ko je čital prva poročila o katastrofi, je ravna, telj kemična tovarne g. Prohaska mislil na uradnika Barachinija. Slutnje, da bi bil baš on žrtev, pa je zavrp."fll zaradi tuša, ker mu je bilo znano, da se Barachini tudi takrat, kadar mu je tovarna ponujala udobnejšo vožnjo, ni nikdar hotel voziti drugače kakor r III. razredu. Današnje poizvedbe upravnika ljubljanske Doiicljp In pripovedovanje voznika pa eo dokaz, da je g. Barachini vendarle med žrtvami Takih žalostnih dokazov pa je še več. Kakor vedno, tako je bil Barachini tudi na svojih službenih potovanjih silno vesten !n se je vsak dan telefonično Javljal ravnateljstvu tovarne. Tokrat pa o iijem nI nobenega glasu. Po dispozicijah bi moral biti danes že v Splitu in se je ravnatelj tovarne danes obrnil tja. a le dobil odeovnr. da g. Barachinija ni tam. Barachinijeva soproga Tea, njegov brat Franc in prokurist kemične tovarne g. Jelinka so se danes z avtomobilom odpeljali v Krško. Zeleni klobuk, ki so ga bili našli v usodnem vagonu, je gospa Tea takoj spoznala za lastnino svojega moža. V kupeju pa ao našli tudi ostanke irre, ki se je v ognju raztopila. Ugotoviti se da samo še to, da je bila ura sistema »Doxa„, in sorodniki so potrdili, da je imel nesrečni g. Barachini bsš tako uro. To uro poznajo tudi vsi tovarniški uradniki, kajti g. Barachini jo Je dobil v spomin od bivšega ravnatelja z. Bur-gerja. ki je leta 1925. stopil v pokoj. Friderik Barachini se !truplo iz prvega kupeja IL raz reda<. Ugotovili so Identiteto samo po tem. ker Barachini ni imel zlatih zob, iočlm Ima truplo druge še neznane trtve šest zlatih zob. Brat pokojnega Mirka je pripovedoval. da se je Barachini že teden dni pripravljal na pot t Split, a vedno zopet odlagal, dokler ni sedaj šel v smrt. Ves teden s« je obnašal nekam čudno, kakor da bi alti-til nesrečo. Bratu se je iste noči, ko J« Barachini odpotoval, sanjalo, da se je »godila nesreča ter je v sanjah videl zoglenelo truplo svojega brata. Ko je slišal o nesreči pri Brežicah, je bil takoj prepričan, da je tudi njegov brat med žrtvami. Brat in žena pokojnega Barachinija »ta se ob 17. odpeljala iz Vidma na »reško načelstvo v Brežice, da uredita vse potrebno za prevoz trupla v Hrastnik. Sedaj si prizadevajo oblasti, da identificirajo še tretjo neznano žrtev te nesreče. Kakor kaže najnovejša preiskava, so pogrešile vesti, da je tretja žrtev avstrijski državljan. Po vsem Izgleda, da je naš človek. Sprevodnik je izpovedal, da je govoril hrvatsko. Bil je precej korpclenten mož srednje postave s polcilindrom. Potoval je z Dunaja. Na meji je kupil vozni listek od St. Ilja do Zagreba, a je pomotoma vstopil v tržaški vagon. Se le med Celjem in Zidanim mostom se je preselil v vagon, r katerem je potem eksplodiral peklenski strej. Truplo Je sedaj v mrtvašnici označeno samo kot »potnik drugega kupe;« II. razreda«. Vesti, da gre za dr. Fritseha « Dunaja, so se izkazale za netočne. Pripravljen požig v gramozni farni Razkriti načrti paše Imhra Hamzica iz Cazina Vsak naročnik „JUTRA" — Je zavarovan — — za 10.000 Din! - Ljubljana, 24. januarja Na prav originalen, zraven pa še lahek način je skušal priti do lepega denarja Bosanec Imbro Hamzič, ki je posedoval v gramozni jami ob Vodovodni cesti staro barako, v kateri je poleg lastnega stanovanja oddaja! nekaj prostorov dvema^ družinama. Hamzič je znan nadut človek, ki se je znal vedno hudo uveljavljati med svojimi bosanskimi tovariši. Velja! je za zelo podjetnega, obenem pa nevarnega človeka, ki je imel na vse Bosance velik vpliv. Ker je bil nasilen, so se ga bali in se mu je le malo kdo upal postaviti po robu. To svojo moč je Hamzič vedno zlorabljal, zato je često prišel v konflikt z varnostnimi oblastvi. Pred meseci je izvršil uboj, vendar pa se mu je pri sodišču posrečilo stvar prikazati v taki luči, da ni dobil prehude kazni. Prej že, pa tudi pozneje se je pečal z zvodništvom ter so se v njegovi baraki vedno zbirale sumljive ženske, h katerim so zahajali v vas različni moški. Tudi je v svoji baraki skrival razno tatinsko blago in so sploh imeli policijski organi z njim vedno opravka. Novembra se je Hamzič umaknil iz Ljubljane in se zatekel domov v neko vas v ca-zinskem srezu Prej je namreč bil izvedel, da se bodo morale vse barake v gramozni jami na zahtevo mestne občine umakniti, a je hotel Hamzič tu na vsak način nekaj zaslužiti T® je prišlo na dan šele sedaj in to čisto po naključju. V njegovi baraki je bilo spravljenega še precej raznega blaga. izvirajočega iz tatvin Policija, ki je vodila preiskavo, se je odločila, da barako preišče, pri čemer pa je odkrila še drugo lopovščino Hamzič je namreč že pred_meseci barako zavaroval in sicer za 15.000 Din, pohištvo in druge premičnine pa za 5000 Din. Preden se je odpeljal, je Hamzič zlorabljajoč svoj vpliv na druge Bosance poiskal tovariša Mehmeda, mu naročil, da mora barako zažgati in mu obljubil. da mu bo dal za to 2000 D n nagrade. Za zaž;g je Hamzič vse spretno pripravil. Pri preiskavi je policija odkrila med deskami v steni staro pločevinasto kon-zervno škatlo, v kateri je bila sveča ter je bila konzerva privezana na vrvico, prepojeno s petrolejem. Vrvica je vodila _v podstrešje, kjer je bilo zopet več različnih posod napolnjenih z gorljivimi snov mi. s petrolejem, raznimi olji in pa s slamo in lesenimi predmeti. Pri teh pripravah bi požar pač mahoma zajel vso btfrako, ki bi v trenutku pogorela do tal. Policija ki je odkrila vse te priprave, je zaslišala v hiši stanujočega Mehmeda ki je po daljSem oklevanju priznal svoj dogovor s Hamz;čem Mehmeda so seveda zaprli, obenem pa je policija telegrafsko zahtevala tudi aretacijo Imbra Hamziča ki so ga našli doma r cazinskem srezu. Hamziča bodo te dni pripeljali ▼ Ljubljano. Mož, ki si je zahotel denarja na tako lahek način, menda sploh ni pomislil, da bi utegnil požar zahtevati tudi človeške žrtve. Kajti v baraki stanuje poleg Mehmeda še družina z ženskami in otroki. Ker stoji baraka popolnoma v bližini drugih, bi bila po zažigu najbrž kar hitro v plamenih vsa kolonija. Grozila je tedaj velika požarna katastrofa. Zato zasluži Hamzič tem izdatnejšo kazen. Nove demonstracije v Parizu Pariz, 24. jan. AA. Snoči so bile po ulicah bourbonske palače, zlasti na bulvaru Saint-Germain nove demonstracije proti vladi. Udeležilo se jih je okoli 20X) ljudi, ki so skušali prebiti kordon in vdreti do parlamenta, kar pa se jim ni posrečilo, ker so dohode k parlamentu zastražill veliki oddelki orožni5tva in republikanske garde. Po davi objavljenem poročilu je bil pri izgredih ranjen neki častnik republikanske garde in več stražnikov Aretiranih je bilo 258 demonstrantov. Razen tega so snoči okoli 23.30 tudi komunisti demonstrirali na Mont-Parnassu. pri tem je prišlo do ostrih spopadov s policijo. Več stražnikov je bilo ranjenih. Pariz, 24. jan. č. V aferi Staviskega je prišlo do nove senzacije Policija je aretirala generalnega ravnatelja zavarovalne družbe »La confience« Louisa Guebina. Zavarovalnica je diskontirala za 180 milijonov frankov bonov bavonnske zastavljalnice. Od teh si je pridržala za lastni račun 50 milijonov, ostale pa je prepustila drugim zavarovalnicam Za te operacije je prejel ravnatelj Guebin, kolikor so doslej ugotovili, od Staviskega 150.000 francoskih frankov podkupnine v treh čekih Listi, ki se obširno bavijo z aretacijo Guebina, menijo. da je redvomno dobil še drug denar za svoj posel. Novi italijanski senatoiji Rim, 24. januarja k. Kralj je imenoval 16 novih senatorjev. Med drugimi je bil imenovan tudi dr. Icilij Bacci (nekdaj Ba-čič), predsednik reškega pokrajinskega sveta. Med novimi senatorji je 7 članov italijanske aristokracije, ki prihaja v zadnjem času v vodilnih fašističnih krogih vedno bolj do veljave. Dnnajska vremenska napoved ta ietrtek: Sedanie vreme se bo naibrz držalo da» ali dra. Zjutraj v splošnem mraa. Maši kraji in ljudje Z zagrebške konference Male antante Zunanji ministri pri posvetovanju. Od leve na desno gg. Beneš, Tritulescu, Jevtič. V Dalmaciji obirajo oranže Jugoslavija — država najzanimivejših vremenskih razlik Ljubljana, 25. januarja O božiču, ko nebeški sejalec doseže vl-8ek svojega gospostva nad južno poloblo nale zemlje in je naša severna polovica od v dolgo zimsko noč zavitih pokrajin tečajnega se,Tc;ra pa daleč na jug v naše predele zmernega pasu pokrita z debelim snegom, zablešče iz večnega zelenja v toplih zalivih in prisojnih obalah Sredozemskega morja žlahtni, zlatorumeni sadovi pomaranč. In ko se mi severnejši zemljani seznanjamo z vsemi dobrotami in tegobami zime, zaživi na pragu novega leta v vsem ozkem, a v objc-mu morja in jasnega neba tern krasnejšem pasu od Madeire in preko vse Levante na bližnji Orient veselo ob:ranje žlahtnega južnega sadja, ki je predvsem siromašnemu Špancu eden glavnih virov za življenjski obstanek. Saj so prav španske province Valencija, Ka-5telon, Murcija in Almerija prepolne gajev oranžnih dreves vseh sort, s katerimi je doslej skoro monopoliz:rano gospodarila na svetovnih tržiščih. Lani pa, ko je bila letina izredno bogata, je glavni odjemalec Anglija z visokimi carinami zajezila uvoz južnega sadja iz Španije, zaradi česar so obubožale cele pokrajine. Ne-obrana drevesa in obup prebivalstva te M! predmet celo notranjepp'ltičnih spletk, številnih »pomarančnih« konferenc in zborovanj, kjer so iskali izhoda, kako b! z izboljšano kakovostjo in odpremo sadja zagotovili prebivalstvu nadaljnjo konkurenco na mednarodnem trgu. Minuli teden se je tudi naš sadni trg dobro založil s prvim letošnjim južnim sadjem seveda iz inozemstva. In vendar je prav danes, ko se je tretjič v tem mesecu vsa naša banovina tudi v doline ogledala v jasnem nebu, s temperaturo krog Tiille ;n visokim barometrskim stanjem krog 780 mm znova dana prilika, da si saj mal<-> ustvarimo dobroto solnčnih žarkov, ki so je deležni pod vplivom tople sredo-zemne klime najjužnejši deli našega Pri- morja Le malokateremu državljanu krog ljubljanskega vzporednika je znano, da so tudi naši bratje v južni Dalmaciji prav te dni zaključili obiranje pomaranč. Po poročilih iz Dubrovnika je letošnja letina pomaranč in limon prav zadovoljiva. Samo v občini Orebiču na polotoku Pelješcu so obrali krog 7000 kg prvovrstnih pomaranč, mnogo več kakor prejšnja leta. V prisojnih zavetjih so posamezna drevesa obrodila nad 800 žlahtnih sadov. Tudi limone so dobro obrodile. Zal, da so kljub vsem klimatičnim pogojem v južni Dalmaciji zasajena oranžna drevesa v večjih nasadih le na Pelješcu, kjer so plantaže oranževcev prenesene iz Španije. Italije in Grčije, stare že nad 100 let. Zanimivo je, da sadje, dozorelo v našem podnebju, po kakovsti prav nič ne zaostaja za tovrstnim sadjem i z Levante. S podporo oblastev in požrtvovalno vnemo prebivalstva naj bi se tovrstno južno sadje, ki ga doslej goje le bolj v okrasje vrtov, kultivi-ralo v večjem obsegu po vseh, pred burjo zaščitenih predelih južne Dalmacije, posebno na otokih južno od Visa, katerih toplo podnebje prav v ničemer ne zaostaja za ostalimi pokrajinami večno zelene pomladi ob Sredozemnem morju. Revna Dalmacija bi s tem dobila nov vir dohodkov, saj je po našem včerajšnjem poročilu samo Ljubljana porabila lani za 1 milijon Din pomaranč in limon. Dejstvo, da imamo sredi zime, ko krije severnejše pokrajine države debel sneg, na skrajnem jugu Dalmacije nasade oranž1, polne žlahtnega sadu, ki je z lahkoto dozorelo v objemu toplega solnca, uvršča Jugoslavijo v res najinteresantnejše pokrajine srednje in južne Evrope nele glede strukture tal in etnografske posebnosti prebivalstva temveč tudi v klimatološkem pogledu, ko bo v ustaljenih razmerah po sedanji gospodarski depresiji na naših obalah in otokih južnega Jadrana nastalo živahno vrvenje letoviščarjev — prava jugoslovanska zimska riviera. Dve sodbi za dve smrti Ljubljana, 24. januarja Pred kazenskim senatom apelacijskega sodišča se je dopoldne vršila daljša ustna prizivna razprava proti zapriseženemu lovskemu čuvaju Janezu Zaplotniku iz Gozda pri Križah, ki je bil lani septembra pred sodnikom-poedincem oproščen od obtožbe, da ie 10. maja lani ustrelil na Kriški gori (1600 m visoko) čevljarja Andreja Kuharja meneč, da bo zadel raševca. Državni tožilec se je proti oprostilni sodbi pritožil Xa današnji razpravi je bil poleg priče Fajdige. ki je drugoval Kuharju in čakal v gorah na ruševca, zaslišan kot izvedenec gimnazijski d;rektor dr. Lokar, ki je med drugim poudarjal, da bi moral obtoženec kot lovski čuvaj vedeti, da se ru-Ševcc ne skriva v grmičevje, če zleti z drevesa. Lovsko pravilo je: »Ne streljaj, če se ne prepričaš na kaj streljaš«. Obtoženi Zaplotnik. ki je oče 10 otrok, je zatrjeval. da je bil trdno prepričan da se v grmičevju skrva ruševec. Lisoda je hotela, da je ustrelil Kuharja, ki se je na mestu zgrudil mrtev. Anelacijsko sodišče je razveljavilo prvo sodbo in obsodilo lovskega ču-vsja na 3 mesece strogega zapora. Celje, 23. januarja Včeraj je bila pred celjskim malim senatom pod predsedstvom s. o. s. Božiča razprava proti 26'etnemu posestniku Francu Verdevu in 22Ietnemu delavcu Srečku Tajn'ku iz Paske vasi zaradi uboja, katerega žrtev je postal 6. t m. zvečer posestnikov sin Martin Meh. Omenjenega dne sta bila oba obdolženca z Martinom Mehom in še štirimi fanti v Verdevovi gostilni v Paski vasi. Ko sq nekaj časa pili in je Meh dal za dva litra vina, je Meh vstal, stopil k vratom in rekel enemu izmed tovarišev, da gre domov. Kmalu nato je zažvenketalo okno v gostilniški sobi. Srečko Tajnik je skočil ven in našel Meha pred gostilno. Oba sta se ta- koj spoprijela Ko Je Verdev to Izvedel, je tudi pohitel ven. Ker je Meh med ruvanjem zabodel Tajnika v hrbet, je Verdev pograbil kol in udaril Meha večkrat po glavi. Meh se je takoj zgrudil, nato ga je pa še Tajnik udaril preko trebuha. Meh je zaradi vdrtja lobanjske kosti in popolnega preloma skalnice kmalu izdihnil. Verdev je trdil, da se ni dotaknil Meha, dočim je Tajnik izpovedal, da je Verdev udaril Meha večkrat s kolom po glavi. Franc Verdev je bil obsojen na dve leti robije in petletno izgubo častnih pravic, Srečko Tajnik pa na 1 mesec strogega zapora. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zlata Gjungjenac odhaja v Nico žalostno, pravite? Pa bo, narobe — prav veselo! Odhaja namreč samo v tisto Nico, ki nam jo v kratkem pričara naš potni maršal in režiser Šest na deske opernega teatra. V Niči tvori višek sezone vsakoletni Toliki ples v sijajni dancing-palači >Savoy«. Tega plesa se udeleži tudi gospa Zlata v ulogi Madeleine de Faublas. Ples v Savovu je vsako leto senzacija Niče. To pot pa se razvije v pravi družabni škandal... Po enoletnih medenih tednih se je vrnila Madeleine s poročnega potovanja preko Benetk v Nico s svojim še vedno vročo ljubljen;m možlčkom Aristidom (Gostič). Ta pa je imel še kot fant razmerje z Ar-gentinko Tangolito (Thierry). Ker se znajde ves tercet na plesu v Savoju, pride kajpak do raznih komplikacij. Madeleine se revanžira s konceptnim uradnikom, mladeničem Celestinom (Daneš)... in se prav za prav ne revanžira... Na koncu se vsi zapletljaji srečno razvozljajo v posebno zadovoljstvo drugega, veselega parčka: turškega atašeja Mustafa beja (Peček) in ameriške mojstrice v stepu, komponistke in dirigentke Daisy (Smerkolova). Opereto »Ples v Savoju« je napisal Abraham (avtor »Havajske rože«, »Viktorije« itd.). Dirigiral bo Strltof. Zakrivljeni svet Ljubljana, 25. Januarja Nenavaden odziv članov in povabljenih gostov, ki so v torek zvečer napolnili lepe in udobne prostore Ljubljanskega kluba v Kazini, je najboljša dokaz, kako srečna je bila ideja, združevati družabne večere in večerje z izbranimi predavanji. Odlične klubove člane in goste, med katerimi sta bila konzula gg. inž. Ševčik in grof Orsini Rosenberg, železniški direktor g. J. Cug-mus, več vseučiliških profesorjev itd., je pozdravil predsednik g. dr. Fran Windi-scher. Pregnantno je označil namen in vlogo tega kluba v našem družabnem življenju: zbliževati ljudi različnih nazorov na cwnovi klubske družabnosti in prijateljskega duha ter nuditi drugorodn;m gostom ki čedalje bolj obiskujejo Ljubljano, reprezentativen okvir za osebne stike z domačini. Po predsednikovi programatični besedi je vseučiliški profesor g. dr. Milan Vidmar v duhovitem predavanju o »zakrivljenem svetu« osvetlil problem prostora v duhu Einsteinove relativitetne teorije. Izhajajoč iz svojega doživljeja na potovanju čez Atlantski ocean in nasprotujoč »gravita-cijsko-tajinstvenemu« nazoru sira Jamesa .Teansa o loku Jci ga opiše ladja na najbližji poti iz Starega v Novi svet, je s čudovito jasnostjo dokazal, zakaj ta pot ne teče v črti premici, marveč se zakrivi v lok. Na tem pr'«neru je osvetlil enega najtežjih sodobnih problemov: problem prostora in njegove geometrične forme. Z vrsto interesantnih primerov je učeni predavatelj razložil današnje pojmovanje prostora in časa, ki ostro nasprotuje tisočletni Evklidovi geometriji. Tridimenzialne-mu prostoru se priključuje kot četrta dimenzija čas. Iz tega nastaja docela nova geometrija, ki s svojo logično nujnostjo sega tudi v naše notranje življenje, v svet duhovnih vrednot in nas sili, da vsak za 6e iščemo svoj geometrični, t. j. prostor-ninsko-časovni odnos do sveta in življenja. Vera v gravitacijo je v luči novih teorij postala nevzdržn?. Vsemir ni več neskončen, četudi je brez meje. Zakrivljen svet je postal simbol ene največjih zmag, kar jih je izbojeval človeški duh v sodobnosti. S starim geometričnim in kozmo-loškim pojmovanjem se je porušilo tudi mnogo drugega. — Odlično predavanje je vzlic težki snovi držalo poslušalce od začetka do konca v nenavadni napetosti in anflavin Občudujejo in zavidajo fft. * ne radi njegovih elegantnih oblek, pač pa zato, ker je previden in nosi Panflavin pastile vedno s seboj. Obvarujejo ga pred nalezljivostjo prehlajenja. Imejte tudi Vi pri sebi vselej Panflavin pastile. J« reg-:»tr. pod S. br. «1.781 od 29. Dorracbr* 1933. je do zadnjega stopnjevalo pozornost Pomenilo je velik predavateljski uspeh prof. dr. Vidmarja, obenem pa uspeh vodstva Ljubljanskega kluba v njegovem simpatičnem prizadevanju, da bi dalo družabnim večerom intelektualno višino. Ljubljana rešuje umetnost Pred ustanovitvijo stalnega razstavnega salona — razmere v našem umetniškem življenju Ljubljana, 25. januarja Bedne Kakor smo že v nedeljo zabeležili, je kulturni oddelek 'mestnega magistrata v zadnjem času započel živahno gibanje za rešitev vprašanja, kako odpomoči gmotni stiski, ki jo v dobi gospodarske krize preživljajo upodabljajoči umetniki. Snoči se je vršila seja kulturnega odseka mestne občine, na kateri je bilo sprejetih več nujnih predlogov v tem smislu. Ko bodo ti gredlogi odobreni na odločujočem mestu, o kulturni oddelek takoj pričel s konkretnim delom. Predvsem bo mestna ob*in* ustanovila stalen prodajni salon za umetniška dela. Salon bo nameščen v Jakopičevem paviljonu. To vprašanje pa bo rešeno na takšen način, da v paviljonu ne bodo ovirane umetniške razstave, ki jih redno prireja Narodna galerija. V zvezi s to stalno prodajno razstavo, ki se bo vršila pod okriljem mestne občine, pa bo kulturni oddelek organiziral tudi sistematično propagando za nakup umetnin med občinstvom. Od te propagande si mestna občina obeta lepih uspehov, zlasti ker se je večje število umetnikov izjavilo, da so pripravljeni, prodajati svoja dela tudi na obroke, kakor je to že davnaj običaj v Zagrebu, Beogradu in drugod in kakor je pri nas obročni sistem že vsa zadnja leta uveden na Pojeta jih Vaš ljubljenec WILLI FORST ZOPET NOVE OČARLJIVE POPEVKE!! v njunem najnovejšem filmu v opereti ln Vafla ljubljenka LIANE H AID Visokost Prodajalka" Za smeh in zabavo posebno skrbi slavni komik PAUL, KEMP Godba: Schmidt Gtntner — Bolph Benatzky San o ljubezni in sreči v gro-fovskem dvorcu na obali romantičnega Bodenskega jezera DANES PREMIERA VELEOPERETE! ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Danes ob 4., 7.>4 ln 9.Vi uri zvečer! Predprodaja vstopnic od 11.—^13. Vsako soboto in sredo nov zvočni tednik senzacij! DANES PREMIERA VELEOPERETE! književnem trgu. Prodajo slik in kipov bo« do organizirali posebni akviziterji, ki bodo obiskovali stranke tudi na domu. Stalna razstava bo na dostojni umetniški višini in bodo nanjo sprejeta samo dela, Id jih bo odobrila žirija, izbrana iz vrst naših najboljših umetnikov. Za ilustracijo do skrajnosti bednih razmer, v katerih životari naša umetnost, in skrajne desinteresiranosti, ki jo izkazuje vsa naša javnost nasproti delu naših upodabljajočih umetnikov, naj navedemo, da. sta bili v zadnjem času dve tako odlični umetniški razstavi, kakor sta bili razstavi beograjskega Oblika in zagrebške Trojice, deležni sramotno minimalnega obiska: prvo je obiskalo 230, drugo pa 220 ljudi. Te številke v nebo vpijoče pričajo o šibki kulturni volji mesta, ki je kulturno središče kulturnega naroda in ki med svojimi prebivalci šteje tudi 2000 akademikov. V takšnih razmerah lahko bohotno prosperirajo netankovestni ljudje, ki ne premorejo niti umetniškega talenta niti strokovnega znanja, pač pa imajo zadosti spretnosti in poguma, da svoje kiče in ničvredne kopije spravijo v denar. Pogostokrat se pripeti celo. da premožni ugledni ljudje in denarni zavodi, ki v veri, da vrše mecenatske posle, nasedajo takšnim paodajalcem in. kupujejo njihove »umetnine«. Te vrste slikarji se ne strašijo niti ponarejanja in na malovredne kopije del naših najboljših slikarjev brez sramu zapisujejo njih imena. Razen primerov z deli Ferda Vesela in Matije Jame, ki smo jih že zadnjič zabeležili, je znana tudi ponaredba neke slike Franceta Pavlovca, ki jo je neznan kopist s podpisom umetnikovega imena prodal nekemu odličnemu kupcu v Celju. — Seveda so v veliki meri krivi teh nemogočih razmer tudi upodabljajoči umetniki sami, V nobenem drugem izobraženem stanu ni toliko notranjega razdora in tako osebno konkurenčnega boja kakor med njimi. V zadnjem času se v njihovi življenjski borbi opaža cepitev na dv.e novi struii: na eni strani se zbirajo umetniki, ki imajo kakršnekoli službe, na drugi strani pa svobodni umetniki brez službe. Jasno je, da organiziranje v takšnih smereh izpričuje neko pomanjkanje zdrave notranje etične moči. Kar »e tiče gradnje novih umetniških ateljejev, mestni gradbeni urad že pripravlja primerne načrte, da bo občina po mestnih hišah najpotrebnejšim umetnikom zgradila nekaj ateljejev, kolikor bo pač imela sredstev na razpolago. ULTURNI PREGLED Kulturno sodelovanje z Bolgari Podlistek v »Jutru« z dne 12. t- m. »Kulturno sodelovanje z Bolgark mi vsiljuje priliko, da sličico o tem sodelovanjj nekoliko iznopolnim in se obenem spomnim diveh znamenitih slovenskih mož tam ob skrajni zapadni meji. kjer sslovenačka mrtva straža spram zanadu k.>ja bdiie* (kralj Nikola črnogorski: »Piesnik i Vila«), ki sta živela in delovala prav v dobi. ki jo omenja >Ju-trovf podlistek. Boji za osvoboienje bolgarskega naroda so namreč orav divno odmevali pred 50 in več leti v baladah Gregorčičevega najboljšega učenca in soroiaka Josipa P a g 1 i a -r u z z i j a - K r i 1 a n a iz Kobarida, ki je nenadno izdihnil 6voio pesniško duušo komaj 20 iet star v marcu 1885 v Gorici in je bil pokopan v rodbinski grobnici v Kobaridu. Tragika te =*tare kobariške rodbine je v tako mladostni dobi vzela slovenskemu narodu odl^nega panika Krilana. čigar spise v izbiri Simona Gregorčiča naidpte menda «dino v treh kniigah moje »Slovanske knjižnice«. Oče Kri1ans>v Tzidor Pagliarnzzi ie umri pred 50 leti Cl. tfW4.> v svoii leni hiši v Gorici (v ulici sv Antona) in ie bil prepeljan v Kobarid Rodbina Paglianmi-iev se ie bila naselila v Kobaridu več sto let poprej in sodi med plemenite rodbine tastih čaeov. Ena linija Pagliaruzzijev se ]• naselila na Gorenjskem- Izidor je bil na dunajskem vseučilišču .četrto leto pravnik, ko mu ie umrl oče in Izidor se ie moral vrniti v Kobarid, da prevzame obširno posestvo ne le v Kobaridu, marveč tudi veleposestvo v Brumi pri Gra-dišoj ob Soči, hišo v Gorici in posestvo ne-kje nad Vidmom, imeli so pa tudi predilnico za svilo in tovarno za ovojni papir ob rečici Idriji za Kobaridom. — Mladi Izidor se ie v Kobaridu poročil s preprosto, vendar pa nenavadno lepo in inteligentno devojko. s katero je imel sinove Albina. Alfonza in Josipa ter hčere Matildo, Marijo in Adelo. — Oba starejša sinova sta umrla nagle smrti kot visokošolca, hčeri Marija in Adela zgodnje smrti kot učiteljici v Gorici, le starejša hči Matilda se je poročila z znamenitim beneškim Slovencem Antonom Klo-dičem. ki je bil od početka ustavne dobe na Primorskem deželni šolski nadzornik. Za slovensko šolstvo 9i je Klodič pl. Snblado-ski pridobil ogromnih zaslug, ki iih Primorci nismo znali dovolino ceniti. V časih, ko so imeli na Kranjskem nemškutariio še do leta 1889., smo imeli n« Goriškem po zaslugah Klodiča narodno šolstvo. — Njegov sin dr. Maks ie bil do zadniih let r*>— državnih železnic v Liubliani. S starejšo hčer ia se ?e poročil dr. Srečko Kovačič iz znane narodne rodbine pri Sv. Luciji ob Soči, ki je umrl med vojno kot odvetnik v Trstu, a Juliia je umrla pred dvema letoma. Njegov brat še živi v Ljubljani kot upokojen poštar. Izidor Pagliaruzzi je bil več desetletij župan v Kobaridu in že 1. 18G3. deželni poslanec. kar ie ostal dolgo časa in si je pridobil za svoj okraj velikih zaslug, posebno za osušenje kobariškega Blata. Njegov najmlajši sin Josip je bil rojen leta 1859. Nanj je imel velik vpliv pesnik Simon Gregorčič, ki je v Kobaridu pei novo mašo in ie tj služboval kot kaplan od leta 1868- do odhoda v Rihemberg 1. 1873. Gregorčič je ustanovil tu »Narodno čitalnico« 1. 1871. Izidor Pagliaruzzi je bil med ustanovitelji in do smrti njen član in podpornik. Tu je našel tudi hvaležno torišče mladi Jo-' sip Pagliaruzzi. ki smo ga poznali le pod imenom: Pepič Pincev (»pri Pincu« se je imenovala po domače rodbina pl. Pagliaruzzijev). Ko ie bil še gimnazijec v Gorici in pozneje pravnik na Dunaiu, ie preživel V6e počitnice med nami v Kobarid j in tu sodeloval z ostalimi kobariškimi mladeniči pri domačih zabavah, pri čitalničnih »besedah«. Naiživahneje je deloval od 1. 1880., ko ie pričel delovati tudi nadarjeni glasbenik An drei Volarič. čigar pesmi še dandanes Slovenci radi poj6. — Pepi Pagliaruzzi ie pomagal pri petju, je bil igralec, in najrajši ie govoril šaliive govore. Ko so ljudje izvedeli, da bo na prihodnji »besedi« govoril Pepi Pincev, s> piidrli kar v trumah; mso se mogli dovoli nasmejati: pa še dolgo, dol go so potem pravili doma. kako lepo ie govoril zlati Pepifc. In ta Pepič je bil v tisti dobi najboljši učenec Stritarjev in Gregorčičev ... Začel je z nežn> liriko v dunaiskem ( (1. 1878) m potem v ljubljanskem »&vonu« pod psev-doninom K r i 1 a n. Kakor javnost dolgo ni vedela, da je »X« naš kobariški Simon Gregorčič, tako ni vedela, da je K r i 1 a n nie-gov kobariški učenec Josip pl. Pagliaru^i-— V dobah naše nar>dne renesanse, v dobah »besed« in rcdoljjbnih deklamacij so povsod imeli na sporedih Krilanove dekla-inacijo, n. pr. »Na junakovem grobu«, »Na bojišči«, »Zakaj ie bil raztresen«, »Zakaj ni mogla šivati«, »Ljubica«, posebno mnogokrat »Stara mati«, »Kupci«, pa »Slovenski junak«, — ki se je boril za svobodo slovanskega Balkana in na koncu zavpije: Molčite vi, ljudje, molčite, kaj vpitje vam pomaga to? Če še tako se nam grozite, nikdar več rob Slovan ne bo! Stritarjeva raja in Gregorčičevi hajduki so izvabili tudi Krilanu nekatere divne lirične pesnitve, kakor nal?šč za deklamacije. in nekaj balad izrecno o borbah za bolgarski svobodo. V 480 narodnih desetercib je spesnil balado o »Tndž: Voivodu«. bolgarski izda iici. Sredi Bolgarske pod Balkanom so »krog mesta O-jiuinli v belih šotorih divii kirdžalije. ki iim načelujejo Kara Fejc. Deli Kadir in: »Tretji Indže Vojvoda mogočni, vojvoda, bolgarska izdaiica, Indže Vodia. žalostna ti mati! Da bi mati tebe ne rodila, da bi mati tebe ne vzgojila! Ti sramota si bolgarske zemlje, ker si Indže Vodja izdajica, izdajica rojstne zemlje svoje, rojstne zemlje, oj bolgarske zemlje, ker po rojstni svoji zemlji ropaš, ropaš jadne brate svoje! Ti sramota pravoslavne cerkve, ker si višnjega Boga pozabil, cerkev božjo, pravoslavno cerkev, marveč bratiš 6e z neverci Turki, ž njimi bratiš. kristjane tlačiš...« Pa je moril in rojial po 6voji bolgarski zemlji sveti, bodi petek ali svetek, moril tudi na praznik pravoslavne cerkve sv. Trojice. tako da sta se zgrozila celo tovariša Kara Fejc krvavi in Deli Kadir silni... V pravoslavni cerkvici vasice Uzum - Jenikoi je sunil sam popa izpred oltarja« da je na tla telebnil in: »Kelih prime divji Indže Vodja, eveti kelih v svojo kleto roko. pa po tleh raztrosi sveti kruhek, dragi, zlati kelih v žep si vtakne. . Kakor med ovcami volcie besni ▼ cerkvici morijo kridžaliie ...« Ko je zadovoljen odiahal. pa je zagledal dvanaistletnega pastirčka, k'" se je igral s miško dolgocevko. Po daljšem barantanju za to puško ie deček povedal, da hoče z nio ubiti izdajico Indže Vodio. ki mj ie usmrtil očeta, pa mu ie oče zapustil dolgocevko za krvavo oeveto- In oo zviiači in hrabrosti je dečko res ustrelil Indža Vodio. ki pa na to ni pustil, da bi se kirdžaliie nad niim maščevali, marveč mu ie celo podaril stotino sla tov. _ Ali sveta bolgarska zemlja ni držala v sebi trupla izdaiice in ga ie trikrat vrgla na vrh groba. In prišla ie mati. ki je osem nedelj za nJim iokala. za njim Domače vesli ♦ Proslava velikega slovanskega učenja-ka Mendelejeva. Zagreb&ka univerza je priredila lepo proslavo 100 letnice rojstva slavnega ruskega kemika Dimitrija Mendelejeva. O življenju in delovanju velikega učenjaka so predavali profesor gozdarske faku.tete dr. šolaja, profesor tehnične fakultete dr. Plotnikov in profesor medicinske fakultete dr. Bubanovič. Po predavanjih je zapel ruski pevski zbor. « izpremembe v banovinski službi. Z odlokom banske uprave so imenovani: dr. Vladimir Brezovnik za primarija v 4. po-ložajni skupini pri javni bolnišnici v Murski Soboti; Josip Lavrič za banovinskega tajnika 6. položajne skupine pri banski upravi v Ljubljani; Josip Likovič za banovinskega tajnika 6. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ljubljani; inženjer Lavoslav Viher za banovinskega tehničnega pristava 8 položajne skupine pri ban-aki upravi v Ljubljani; Andrej Zega za banovinskega knjigovodjo; Vilko Hotzl za arhivskega uradnika v 9. položajni skupini pri splošni bolnišnici v Mariboru. Upravni uradnik Andrej Krapec pa je odpuščen iz banovinske službe. ♦ Nova zobna zdravnica v Ljubljani. Ga. Dušana Winterhalter-Lavričeva je bila vpisana v imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino. ♦ Razpis službe živlnozdravnlka. Županstvo v Braslovčah razpisuje mesto samoupravnega živinozdravnika za sodni okraj Vransko s sedežem v Braslovčah. Prošnje sprejema županstvo občine Braslovče, ♦ Dokaz požrtvovalnega sokoiskega dela. 37.000 km so obhodili lani člani mostarske sokolske župe, potujoč po vaseh, kjer opravljajo sokolski delavci vse prosvetno r!elo. V eni vasi predavajo o higieni, v drugi poučujejo kmete pri umnem gospodarstvu, po drugod se udejstvujejo kot preizkušeni pomočniki' pri raznih splošnosti služečih akcijah, in tako izvršujejo baš oni ogromno delo, ki v drugih pokrajinah a pada v delokrog mnogoštevilnih javnih delavcev 21.000 km so prehodili peš, ostalo pa z avtomobili, kolesi in vozovi. Lu V LUČKAH.. J * Kriza umetnikov. V razpravah beograjske »Politike« pod naslovom >Profesije v današnji krizi« so prišli sedaj na vrsto tudi slikarji in kiparji. V daljšem članku je razloženo, kako se je položaj teh umetnikov temeljito izpremenil šele pred dvema letoma. Pred vojno smo imeli malo umetnikov, ki sicer niso imeli dosti dela, a so bili večinama vsi v državnih službah. Nov položaj pa je nastal Po voini. Veliko števi-Jo umetnikov je dobro prodajalo svoja dela. Preobrat na slaibo in najslabše pa se je pričel pred nekaj leti in »o se sedaj znašli v veliki bedi vsi, ki žive samo od umetnosti. Lani so se v Beogradu na razstavah prvič pojavila slikarska in kiparska deia z označilom, da se prodajajo na obroke. V znamenju krize je bila ustanovljena v Beogradu tudi zadruga likovnih umetnikov. Nasproti predvojni dobi se je položaj za umetnike izpremenil na ta način, da bi vsi umetniki radi sprejeli kakršnokoli javno službo, a da služb ni na razpolago. » O proračunu savske banovine je pričel včeraj razpravljati v Zagrebu banovinski svet. Proračun znaša nekaj preko 197 milijonov dinarjev in odpade od njega na splošno banovinsko administracijo preko 142 milijonov, na banovinska podjetja in ustanove pa blizu 55 milijonov. Posebno važna poglavja tvorijo prosveta, javna dela, socialna politika in tudi turizem. Na področju banovine so začeli graditi, a še niso dovršili 48 šolskih poslopij. Med javnimi deli pa je posebno važna regulacija Save od Zagreba do Žitnjaka, h kateri prispeva denarna sredstva tudi zagrebška mestna občina. Za ureditev banovinskih cest je potrebno še okrog 74 milijonov. Za najnujnejšo pomoč onemoglim revežem in brezposelnim delavcem se je porabilo iz lanskega proračuna 1,550.000 Din, sedaj pa so na razpolago še sredstva, ki z velikodušno podporo Nj. Vel. kralja vred Iznašajo okrog 2 milijona in pol. V novem proračunu bo tudi zvišana postavka za pospeševanje turizma in poseben kredit za ure-, ditev Plitvic, ki so od lani last savske banovine. • Po svetu za kruhom. V ponedeljek so sa.gorski orožniki na železniškem tiru med Zagorjem in Trbovljami prijeli tri dečke, SMUŠKE MAŽE nad 30 vrst jih imamo stalno na zalogi. Tudi za Vas se dobi prava. Posvetujte se v naši trgovini ali zahtevajte naše izdaje: »Vse za zimo« s cenikom ter »Šport in moda« B. KULB & PREDALIČ LJUBLJANA, Selenburgova ulica 6. ki so jo mahali proti Zagorju. Povedali so, da so doma iz Celja in so namenjeni v Ljubljano. Dečki so bili privedeni na občino. Ker jih zvečer niso mogli odpraviti v domovno občino, so dečki prenočili .pri g. županu Drnovšku, ki jim je dal tudi večerjo. Na vprašanje, kajih je dovedlo na pot v Ljubljano, so vsi dejali, da pomanjkanje. Vodja je bil 12 letni France, sinček neke brezposelne vdove, ki je spravil * seboj 14 letnega Jožka in 12 letnega Franceta, sinova reduciranega delavca v cinkarni in očeta petih otrok. Dejal jima je, da pojdejo skupaj v Ljubljano na Rakovnik, kjer da se bodo učili za godbenike in dobivali dovolj hrane. Odšli so od doma v nedeljo ob 11. in so prenočili na Zidanem mostu. Drugi dan so pot nadaljevali, pa jih je zaustavilo orožništvo in jim prekrižalo načrte. V torek zjutraj je županstvo spravilo mlade begunce na njihov dom. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 7. letošnji številki: zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev; odpoved sporazuma o mednarodnem registriranju tvorniških in trgovinskih žigov po Braziliji; odpoved mednarodne konvencije o ukinitvi prepovedi in omejitev uvoza in izvoza po Veliki Britaniji, izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev in razne objave iz »Službenih novin«. ♦ K®nzum piva je lani r naši državi .padel na eno tretjino napram konzumu prejšnjih let. 33 pivovarn v državi je prodalo 229.440 hI piva, dočim se je prej porabilo na leto okrog 700.000 hI. ♦ Afera z vložniml knjižicami v Zagrebu, o kateri je »Jutro« že poročalo, se bo v kratkem obravnavala pred sodiščem. Trgovec z vložnimi knjižicami Vladimir ša. rič je ostal v zaporu, dasi je oškodovancem stavil nove predloge glede vrnitve denarja, odnosno vložnih knjižic, ki jih je od njih prevzel. Obrtnik Spiljarič, ki mu je zaupal svojo vložno knjižico na okrog 200.000 Din, pa odločno zavrača vse nove obljube in zahteva, naj .pride zadeva pred sodišče. ♦ Konec nenavadnega monopola v Subo tiči. Pogrebno društvo »Funero« je Imelo v Subotici tako dobre zveze s katolišKo cerkveno občino, da je dobilo monopol, si ga je izvajalo z vso doslednostjo. Na katoliškem pokopališču namreč ni dobil prostora mrlič, ki ni bil pokopan od teara nostretb- V SRČKIH.. nega društva. Zaradi tega nenavadnega monopola je bilo v Subotici že več mučnih afer in vršile so se celo ekshumacije mrli-čev, ki jih je pokopalo drugo pogrebno društvo. če je kaka rodbina za svojega umrlega člana plačala prostor na pokopališču, a se potem ni zatekla k društvu »Fune-ro,« je postala pogodba neveljavna in so morali na kakem drugem delu pokopališča iskati prostor za grob. Zaradi vsega tega je došlo do pravd, ki so Imele naposled ta uspeh, da je sodišče pogrebnemu društvu odvzelo njegov monopol. ♦ Stroga obsodba mazača. Sodišče v Ja-godinl je obsodilo na leto dni strogega zapora mazača Milosava Vuksanoviča iz Mi-live, ki je bil daleč na okrog na glasu kot čudodelni pomočnik v primerih božjasti in stekline. Stroga kazen ga je zadela zaradi tega, ker je eden od njegovih pacientov umrl zaradi zastrupljenja krvi. Mazač je namreč ljudem, ki so jih popadli stekli psi, puščal kri. Pri teh operacijah je seveda uporabljal predmete, ki so predstavljali največjo nevarnost za paciente. ♦ Predrzen vlom sredi Zagreba. Neznani vlomilci so udrli v knjigarno »Minerva,, ki Ima svoje prostore v najožjem mestnem središču. V prostore so prišli preko dvorišča, v blagajni pa so našli samo 5000 Din Vlom je bil izvršen pozno zvečer, ko je bilo v prostorih še nekaj uslužbencev, ki so slišali ropot v zadnjih prostorih, a so prišli prepozno, da bi zajeli predrzne vlomilce. Kakor vse kaže, so se vlomilci pripeljali in odpeljali z avtomobilom. ♦ V sklad osredniega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine so darovali: načelnik sreza Pakrac 41 Din, osnovne šole Mala Polana 20, Cezanjevci 70. Sv. Jurij ob Ščavnici 612. pošta v Ptuiu 156, šolsko upra-vitelj6tvo Sorica 15, šola Ščavnica 60, gasilci v Brezovici 100, Hranilnica dravske banovine 110, III. deška šola v Ljubliani 488. II. drž. real. gimnazija v Ljubljani 360, oddelek VIII. kr. banske uprave 360 Din. dravska finančna direkcija 248 Din. dekanat medicinske fakultete v Ljubliani 320. dekanat teološke fakil-tete v Ljubljani 620. mestni otroški vrtec v Ljubliani 16 Din, oddelek V- kr. banske uiorave 693, dravski žandarmerijski polk 9247, Higiensiki zavod v Ljubljani 162 Din, 111. . t. t. sekcija v Ljubliani 245. mestna t. t. t. sekciia v Liubljani 148 Din. srednia tehniška šola v Liubl''ani 562 Din, poštni urad Maribor 919. etnografski mvrej v Ljubljani 60. orž. konzervatorij in Glasbena Matica 560 Din. osnovna šola Tržič 10 in uprava policije v Ljubliani 163 Din Tskrena hvala! Nervoza preneha ako Jemljete za kopel penečo se Velosa tableto iz smrekovih iglic. Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri-Jah in parfumerijah. — Cena tableti Din 3.50 1. FEBRUARJA TATJANIN VEČER OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ o ^ 8 o o o o o o o o o o o o o o o PRVIČ V LJUBLJANI DANES 100% POLJSKI FILM Zgodba greha film razkošja, bede in zločinov po znanem romanu Štefana 2e-romskega Zvočni kino DVOR Tel. 27-30 Predstave danes ob 7. ln 9. Cene 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din O O O O O O O O O o o o o o o o o o ooooooooooooooooooooo ♦ čigavi so labodi? Pred nekaj dnevi so se pojavili v vasi Dolnjem Kronovem pri Beli cerkvi na Dolenjskem trije labodi, od katerih so enega ujeli in se nahaja sedaj v varstvu lekarnarja Bergmana v Novem mestu. Drugi labod je pobegnil po Krki proti Krškemu, tretjega pa so ustrelili lovci iz št. Jerneja v bližini vasi Drage. ♦ Zlat rudnik Je * redek pojav nr Sloveniji. Prav tako redka je druga izdaja slovenske knjige. Najboljši dokaz, da je kmečki roman »GRUNT« od Janka Kača res najiboljša in najbolj čitana naša povest je dejstvo, da Je že pol leta po Izdaji pošla vsa naklada. Pisatelj pripravlja zaradi močnega in stalnega povpraševanja novo predelano izdajo. Kdor naroči to delo vnaprej pri njegovi založbi »Zemlja« v Ljubljani, Gajeva ul. 9., dobi za veliko noč odlično opremljen izvod že za 40 Din. Istotam se dobi še zadnjih 100 izvodov Kačeve pravkar izišle duhovito zabavne knjige »Pisane zgodbe« za 35 Din v platno vezani izvod s poštnino vred. Sezite po dobrem štivu, ki je dane® pri nas tako redko. X Lastno stanovanje lahko kupite v solastnini v stanovanjski hiši! Ponudbe sprejema »Stavbna zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. ♦ Darujte Podpornemu društvu slepih. Ljubljana, Pod Trančo 2-III. Iz Ljubljane u_ ».Kronika« Izročena NJ. Vel. kralju. Našo lepo revijo »Kroniko«, katere prva števi&ka je izšla po novem letu, so poslali na vpogled tudi dvorni pisarni, župan dr. Dinko Puc je prejel zdaj odgovor od maršala d.vora, ki sporoča zahvalo za priposla-no revijo, navajajoč, da jo je blagovolil NJ. Vel. kralj sprejeti in pregledati. Za res vzorno in krasno opremljeno revijo vlada v vseh naših krogih veliko zanimanje in bo ■prvotna naidada skoro pošla. Tudi se sle-hrni dan prijavljajo novi naročniki, tako da bodo morali izdati drugo naklado. u_ Upravnik splošne javne bolnice pri ministru za narodno zdravje. Upravnik splošne javne bolnice dr. Radman je snoči odpotoval v Beograd, da bo ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. Iv Puclju poročal o najaktualnejših potrebah naše bolnice. — Razen velike stiske, ki vlada na vseh oddelkih ljubljanske bolnice glede prostorov za bolnike, se zadnji čas posebno občuti tudi pomanjkanje prostorov za upravo. Pisarne v upravnem poslopju so prenatrpane, zato seveda trpi redno poslovanje v njih. V zvezi s tem vpraša- Danes velefilm lepote ln razkošja Orijenta! Ramon Novarro kot „S IN IN DIJ E" Daljna Indija v vsem svojem čaru in lepoti. Ljubezen mladega rajaha! Vsako soboto in sredo nov ZVOČNI TEDNIK Predstave ob 4., 7. In 9. \'4 url zvečer Zvočni kino IDEAL njem se je pred dnevi mudila v bolnici posebna komisija z banske uprave pod vodstvom zdravstvenega inšpektorja dr. May-erja, ki se je prepričala o nujni potrebi, da se upravni prostori povečajo. u_ Prve brazde... Prihodnje leto bo naša alma mater Alexsandrina praznovala važen jubilej: 15 letnico obstanka. Obšir. no kroniko bi bilo treba napisati, ki bi zajela vse njeno delovanje, težave in uspehe. Med največje težave ljubljanske univerze pač lahko prištevamo pomanjkanje lastne znanstvene knjižnice. Kaj pomeni kniižni-ca za ves narod, o tem smo že čuli značilna mnenja nekaterih kulturnih delavcev. Tudi akademske vrste se gibljejo. Mladi, a odločni botci stopajo na plan, prežeti 2 novimi idejami o akciji za vseučiliško knjižnico. Res je, da ima bodoča knjižnica že izbran svoj prostor, sredstev za zgradbo je pa še maio. Zato se akademiki ljubljanske univerze dobro zavedajo svojih dolžnosti in nalog ter hočejo med prvimi ora-ti prve brazde vsesplošne akcije. 3. feDru-arja ibo pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. elitni reprezentančni ples v vseh prostorih hotela Uniona v Ljubljani, čisti dobiček je namenjen predvsem vseučiliški biblioteki. Akademiki pozivajo ljubljansko občinstvo, kakor tudi odločilne činitelje slovenske javnosti, da se umevajoč namen omenjene prireditve, v čim večjem številu udeleže akademskega plesa. Vabila se bodo odpošiljala ob koncu tega tedna. Morebitne reklamacije je treba pošiljati na naslov: »Akcijski odbor zr elitni reprezentančni akademski ples univerze v Ljubljani. Tefelon 25-07. u— Prva javna produkcija gojencev dri. konservatorija bo jutri ob 18. v Filharmo-nični dvorani. Nastopijo gojenci, oddelka za solopetje: Hribar Lado, Rudolf Vida, Kristan Anica, Drmota Anton, Likovič Joža in Fratnik Štefanija, dalje gojenci oddelka za klavir: šušteršič Vinko In Gal-latia Reinhold ter gojenci oddelka za or-kestrsike instrumente šivic Gustav (čelo) Brdnik Josip (rog) in Arko Anton (rog). Na klavirju jih spremljajo konservatori-sti: Fink Stanko, Mucha Božena, Gallatia Reinhold, Treo Rudolf, Vodušek Valens, Hrašovec Silva. Vstop na javno produkcijo je prost proti nakupu sporeda, ki se dobi po 2 Din. v knjigarni Glasbene Matice. SIJAJNI MASKERADI Tajna zdravili in lepih zob u_ Omladina Narodne odbrane priredi pod okriljem ZKD 27. t. m. ob pol 20. predavanje o Makedoniji. Predaval bo g. Mar-janovič Humbert. u_ Narodna čitalnica v Dravljah priredi drevi ob 20. pod okriljem ZKD predavanje g. dr. Mihelaka o industrijalizaciji Jugoslavije, edini naši rešitvi. u_ Nj. VIs. Prodajalka, Izvrstna filmska opereta, se bo predvajala danes v Elitnem kinu Matici. Posneta je po znani opereti »Moja sestra in jaz«. Glavni igralci so Willy Forst, Pavel Kemp in Liana Haid. Liana je zlasti v tem delu taka, kakor smo je vajeni v najboljših vlogah. Vesela, raz. posajena, polna humorja in nežnosti. Film bo naši publiki gotovo ugajal. V njem je mnogo lepe godbe in razkošne opreme. Film je namenjen glasbenemu užitku in zabavi ima pa tudi mnogo prav lepih naukov za predpustni čas. u_ Jutri bo dan Smeha v Elitnem kinu Matici. ZKD bo predvajala ljubko fihnsko komedijo »Ekscelenca in njegov šofer«. V glavnih vlogah nastopita Igo Sym ln Dina Gralla, a poleg njiju še dobri znanec Pavel Kemp. Film je poln smeha In zabave, nalašč za predpustni čas. Pričetek ob pol 15., vstopnina 3 in 5 Din. u_ O mikrokozmu bo predaval drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice profesor g. dr. čermeU, znan po svojih knjigah (o Tesli, ljudski astronomiji itd.) V uvodu bo povedal historično-genetično, kaj so atomi Govoril bo o atomistiki elektrike, o atomskih modelih, zlasti glede na Izžarevanje, o sestavinah atomskih jeder in podobno. Izredno zanimivo predavanje bo pojasnjevalo okoli 20 diapozitivov. Sekcija upa, da bodo njeni člani in prijatelji počastili priljubljenega predavatelja s čim lepšim obiskom. Vstopnina 4 in 2 Din. u_ »Primorje In Vatikan«, je naslov predavanju, ki ga bo Imel drevi ob 20. v kemijski predavalnici na realki (Vegova uL) priznani predavatelj g. Vekoslav Iskra. Prijatelji iskreno vabljeni. Društvo »Tabor«. u_ DrugI del večera primorskih akademikov, ki bo 1. februarja v dvorani Trgovskega doma, bo namenjen vsem, ki si bodo zaželeli neprisiljene zabave do zgodnje Jutranje ure. Plesalkam in plesalcem bo priskrbel mnogo zabave že znani jazz-band »Odeon«, iu izdatno okrepčevališče bo tolažilo lačne in žejne. Odzovite se vabilu primorskih akademikov. Pripravlja se veselo presenečenje. molila, in jamo grebla z rokami pred Sitarjem blažene Trojice, kamor je sina položila in sama nanj mrtva padla. Zdaj je zemlja bolgarska truplo obdržala. (Konec jutri.) A. Gabršček. Koncert komornega tria Ljubljana, 24. januarja. Snoči eo priredili trije mladi umetniki svoj prvi komorni večer. Violinist Karlo Rupel, vialončelist Bogomir Leekovic in pianist Marjan Lipovšek so trojica, ki se lahko povsod pokaže. Vsak zase obvladuje tehniko svojega instrumenta do subtilnih potank >sti. vsi skupaj pa so se znali s primernim sa-mozatajevanjem podrediti celoti in t>o nai-boliših močeh služiti izvajanim kompozicijam. Spored večera ie bil usmerjen vseskozi klasično - romantično. Mozart s r-rturov;m triom (št. 4). Schjbert z b-dur triom op. 99 in Beethoven z variacijami op. 121 a 90 predstavljali trojico skladateljev, ki eo na poltu komorne ela»be prednjačili v svoji dobi in so še danes vzori Lahkotni Mozartov trio (na sporedu je pomotoma stalo: e-dup-trio. ki pa ie drugi) z olimpijsko vzvišeno igrivostjo je našel internrete lahkotnega to na. Srh ibertov široko romantično razpredeni prvi stavek, ki mu ne manjka dramatičnih momentov zahteva polneiSi ton: tudi tei zahtevi je bilo v celoti ustreženo; Beet hovnov op. 121 a (ne kakor je spored navajal. op. 21. kniti op. 21 je prva simfonija), kar bi sestavljale«* snoreda smpl vedeti, so variacije na priljubljeno popevko >Ich bin der Schneider Kakadu« iz opere »Die Sch\veetern von Prag«, ki jj je komponiral poljudni skladatelj Vaclav Mfiller. To ie Beethovnovo poslednje delo za trio, komno-nirano leta 182H; vsebuje sicer mnogo fine* in zanimivih trenjtkov, vendar ne more obveljati poleg velikih Beethovnovih triov prejšnje dobe. Dramatično silo ima predvsem uvod, variacije so ponekod nekoliko šablon-ske, dasi jim ne manjka originalnih domi-slekov. Izvajane so bile prav tako vir t nožno kakor oba ostala skladatelja; želeti je !e. da bi ta trio ostal čim dalje skupaj in priredil čim prej spet podoben večer. Toda v drugi dvorani, kajti Hubadova pevska dvorana v poslopju Glasbene Matice je za take prireditve vseskoz neprimerna. Premajhna ie predvsem in prenizka ler sploh nI namenjena takim prireditvam. Ovira ie za izvaialce in za poslušalce, ki so vzlic odprtim vratom trpeli na vročini. Poleg tega so izvajalci preblizu, in kar je za veliko dvorano primerno velik ton, je tu že hreščanie- Poskus, prirejati v tej dvorani komorne večere, ie treba opustiti, ker bi mnogoštevilna piblika. ki se ie to pot oglasila. mogla odnesti le nepovoline vtise o tei glasbeni panogi in o izvaialeljib. Obiefc ie bil odl>'Čen in publika navduSena za mlade umetnike, kj so iz primerom* enoličnega sporeda znali napraviti užitka poln veči»r L. M. S. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" „Okence" Olge Scheinpflugove na mariborskem odru aZ Čapkovimi »R. U. R.« smo dobili v mariborskem gledališčj drugo češko delo v letošnjem gledališkem letu. Olge Scheinpflugove sOkence«, veseloigro v štirih de-ianiih. Dasi delo nima visokih umetniških kvalitet, ie vendar prajv prikupno in se mu močno pozna, da ie njegova avtorica gledališka Igralka, torej dobra poznavalka odrskih zahtev. Veselo;gro le zrežiral e. Jože K o vi 5, ki je posvetil pač zadosti pažnje celoti, mani pa posameznostim, zato 'e zapustila predstava vtis neke male disonance. stopajoče kdaj pa kdaj občutljivo do zavesti. Zato ni bila podlaga splošno prav dobrega usoeha toliko režija, kakor igra režiserja Koviča samega. ki je upodobil Jakoba Johanka nenavadno dovršeno, zares umetniško. V leto šniem crledališkem letu to nedvomno nje gov višek in morda ie v galeriji niegovpi dosedanjih likov ta portret med zares nad povnrečnimi in naibolišimi. V karakterizaciji notranji in z.mani'. se nam je razodel 6 skoraj docela nove strani. Ob n|em le živela še naiboll Rožica gd* Elze Barbičeve. ki nastopa sicer skorai iz ključno le v opereti, dasi ie bil nien ue»>eV> boli zunanie vrste in ni šel toliko v globino Toda bila ie dekle razreda in vrste, k' osvaja e svoio neposrednostjo in robustno, pa vendar ljubko in lirično mehko odkrito- srčnostjo. Sicer je pa tudi pisateljica sama Rožico bolj dodelala, kakor nekatere druge like. Tako ie n. pr. lik dr. Plevka dokaj površen in nam ne dovoljuje prav nobenega pogleda v svojo notranjo karakteristiko. G. Rado Nakrst, ki je med mladimi nedvomno najbolj talentiran. 6e je trudil z njim. a mu ie trud vendarle poplačal samo plebki zj-nanji videz Vsi ostali liki zaostajajo in so bili v ozadju tudi v igri. Več bi ee bilo dalo ustvariti morda samo iz gospe Dynybylove, ki pa po svojem značaju ni domena kreacij-skega kompleksa ge. Zakrajškove. Prepričevalna je bila samo v detajlih, v celoti ne. Prav tako ni bila pravilno oddana uloga vagabunda Toneta. G. Grom je mojster salonskih kreaciji G. Blaž je postavil Lojz?ta. daei je le statistična figura, bolj uaravno. Študent Divišek g. Medvena je bil izvrstno zamišlien. toda za odtenek preveč karikirano odigran Pendant k Johanku bi bil ustvarjen tjdi z malo večjo naravnostjo. Policijski komisar g- Pavla Koviča ie bil dober, prav tako prvi nosač g. Furijana in drugi nosač g. Gorinška. Vendar bi svetoval r*» slednjemu, nai se uči maskiranja pri prvem Tokrat je bila njegova maska diletantska kar velja malo manj tudi za go6po Dvuv-bjiovo. Da je »Okence« uspelo in bo zabavalo nedvomno tudi pri reprizah. je tako. kakor naglašamo glavna in do neke mere skorai izključna zasluga motetrovine g Jožeta Kovica Obisk je bil srednji, prej dober, kakor elab. B- Behar radioaktivna zobna krema« Vprašajte zobozdravnika! u_ Velika planinska nesreča. S severne stene Triglava se je odtrgal ogromen piaz, ki je odnesel Aljažev dom v Vratih. Vss okolica strmi nad razjarjenostjo divjih elementov, ki razsajajo naprej po dolini proti Kranju. Nobena sila ne more zaustaviti ledenega hudournika, ki bo vsak čas pridrvel v Ljubljano. Z mrzlično naglostjo pripravljajo člani SPD potreben jez, da rešijo Aljažev dom, katerega morajo ustaviti na Taboru v Ljubljani. Na dan 1. februarja prihitite vsi na Tabor gledat ■ ponesrečence na veliko planinsko veselje, kjer bo vstopnina samo 10 Din. u_ železnica in posta sta v službi tesno povezani med seboj in zato Je razumljivo, da sta se sporazumeli tudi za skupno akcijo izven službe. ?^er se njuni uradniki zavedajo, da jih tudi javnost največkrat ceni in vidi skupno, bodo tudi skupno priredili svoj družabni večer, ki bo na sveč-nico, dne 2. februarja ob 20. v Unionu. Prireditev pripravljajo znani strokovnjaki Iz lastnih vrst, ki dajejo garancijo, da bo izvrstno poskrbljeno za vse. Namen prireditve je človekoljuben In zato pričakujejo žel. in poštni uradniki tembolj, da bo obisk vreden priprav. Kdor morda ni prejel vabila, brez katerega ne bo mogoče dobiti vstopnice, naj ga reklamira pri blagajnikih prireditve gg. Miillerju in Erkerju na žel. ozir. poštni direkciji, kjer se dobe tudi vstopnice v pred.prodaji. Sezite po njih ln podprite dobrodelno akcijo za siromašno deco naših vrlih železničarjv tn poštarjev. u_ Jadranjanke! Jutri v petek 26. t- m. bo ob 14. članski sestanek. Strogo obvezen za vse članice! U_ Priprave za bohemskl karneval, Ki bo v soboto v Unionu, 6e bližajo koncu! Zanimanje izven Ljubljane je veliko In mnogi prijatelji Ilirije ca deželi se veseie skupnega večera velike ilirijanske družine, kjer bodo videli najlepše nasade, groi-no pošast, ki bo govorila in pela, radijsko reportažo. Tam se bo tudi plesaio na godbo jazza Ronnvja, ki slovi kot najboljša plesna godba. Maske se bodo zbirale za odrom v posebni garderobi, ki bo samo za maske reservirana. Vhod skozi desno stransko dvorano. Konkurenca mask odpade, ker bodo vse maske lepe. Najlepšo si bo Izbral pač zmaj in jo pohrustal. Več pa ne povemo! Pridite: u__O avtobusnem postajališču v Tavčarjevi ulici nam pišejo: Večkrat se je že razpravljalo, da se postajališče avtobusov premesti iz Tavčarjeve ulice, ki je ne-le zelo prometna ulica in že zato za postajališče neprikladna, nego še posebej zato, ker povzročajo avtobusi z ropotom motorjev, hupanjem, sestajanjem ljudi itd. hrup, ki moti v vsaki dobi pri delu, polet: pa še prah in plini pridijo zrak. Ali glede premestitve se ni nič ukrenilo. Prizadeti prosijo merodajna oblastva, da vendarle odredijo za avtobusno postajališče primernejše mesto, kakor je Tavčarjeva ulica. Glede na razširjeno omrežje cestne železnice bodo za tako postajališče pač najprimerneiši trgi na periferiji mesta. u_ Poraba moke v Ljubljani raste * številom prebivalstva. Vendar je lan! r primerjavi z letom 1932. padla za nekaj sto kilogramov. Lanska gradbena sezija je bila pač mnogo slabša, dotok bosanskih delavcev je bil manjši. A delavci so glavni konzumenti kruha. Dalje je bilo izven mesta otvorjenih več pekarn. Vsega skupaj je lani Ljubljana potrošila za razno moko, za zmleto pšeno, zdrob, ječmenovo kašo, za ajdovo pšeno, proseno kašo, za kruh in razno pecivo ter za vse vrste testenin 8,028.739 kg, tako da je prišlo na posameznega prebivalca 136.93 kg moke (pred vojno 117.53 kg. Poleg moke je rlž zelo priljubljena hrana. Lani ga je šlo 377.313 kg, na osebo 5.98 kg (pred vojno pa 4.5 kg). Domačega sira v hlebih raznih vrst je bilo v mesto uvoženega in zatrošarinjenega 77.265 kg. V letu pred vojno pa 60.921 kg. Medu je bilo zatrošarinjeno lani 35.800 kg, fižola in leče 227.336 >kg. — Za moko in mlečne izdelke je Ljubljana lani izdal«, najmanj 32 miliojnov Din. u_ Nevaren dežnikar. V trafiko št. 8. v Kolodvorski ulici je prišel v torek mlajši mošiki in se predstavil za dežnikarja. Med tem pa, ko je spraševal za delo, je naenkrat umolknil in izginil iz lokala. Pozneje šele je prodajalca opazila, da ji Je zmanjkal denar in sicer okrog 800 Din, kt jih je imela na mizi. Oškodovan ka Je stvar nemudoma prijavila, vendar neznanca še niso mogli izslediti. Tudi v stano-nje Elizabete Kregarjeve v Zrinjskega ulici je prišel te dni neznanec, ki je v ugodnem trenutku čisto neopaženo ukradel Iz shrambe posodo z 22 kg masti in okrog 20 kosov trpentinoj-ega mila, v vrednosti 850 Din. Na škodo telefonske sekcije direkcije pošte v Ljubljani je nekdo odnesel iz veze palače Hrvatske štedionice rjavo usnjato aktovko z dvema plezalkama in 25 m bakrene žice v skupni vrednosti 300 Din. u_ Neznan goljuf. V trgovini Fabiani ln Jurjovec v Stritarjevi ulici se je pojavil neznan, čedno oblečen moški, ciganskega izgleda, govoreč hrvatsko narečje. Prosil je blagajničarko, da mu izmenja 1000 dinarski bankovec, pri čemer pa je blagajničarko na zvit način osleparil za 400 Din. Srečo je neznanec poizkuša! tudi v trgovini Breznik v isti ulici, kjer mu pa nakana ni uspela. Neznanca zasledujejo u_ Suknjo so zapili. štirje brezposelni delavci so se našli na cesti in zašli v pogovor Vsi so bili edini v tem. da so silno žejni, čeprav je bilo zunaj precej hladno in se niso baš potili Slednjič so se dogovorili, da si bodo poskrbeli sredstva za pijačo tudi s krajo Eden izmed njih je smuknil v hišo št 1 v Prisojni ulici in ukradel iz stanovanja brivce Ivana Poljanea čedno črno suknjo, ki so jo štirje ptički kmalu prodali za celib 90 Din nekemu Jožetu v 5iški Z denarjem so seveda zavili v gostilno, kjer pa so bili preglasni ln Je prišla tatvina na dan Kmalu je pijanske bratce aretiral stražnik in jih odgnal * zapor. 1 Samo H dan še nas loči do Bohemskega karnevala SK ILIRIJE — ,,UNION" Zmaj — Bar — R©nny Iz Celfa e— Ljubljanska drama je gostovala v torek zvečer s komedijo Juškjeviča »Gospod Sonjkin in njegova srečat. Režija g. prof. šesta je bila temeljita in efektna. Gosp. Daneš je odigral vlogo Sonjkina prav mojstrsko, z veliko rutino in zelo posrečenim diferenciranjem. Prav dobre like so podali ga. Mira Danilova, ga. Nablocka in gdč. Rakarjeva ter gg. Jan in Lipah. V manjših vlogah so se uveljavili gdč. Gabri-jelčičeva ter gg. Bratina in Potokar. Igralci so bili deležni živahnih aplavzov. Gledališče je bilo zopet razprodano. e_ Obračun sreskega cestnega odbora v Celju za leto 1932-33 izkazuje 1,810.686 Din dohodkov in 1,720.188 Din stroškov Presežek je znašaj 90.497 Din in je bil prenesen med dohodke v proračunu za leto 1933-34. e.— Huda nesreča pri slamoreznicl. V ponedeljek je rezal 361etni hlapec Ivan Fe-ralžin v Veliki Pirešici s strojem slamo. Med delom ga je zgrabila slamoreznica za desno roko in jo odrezala v zapestju. Ponesrečenec Je v celjski bolnišnici. e— Slepca je okradla. Te dni je bila v Celju aretirana neka deklina, ker je slepemu beraču Regulu ukradla iz njegovega stanovanja na Dobrovi pri Celju raznega blaga za obleke in platna v vrednosti okrog 1100 Din. L.ročili so jo okrožnemu godišču. Tatvino je priznala. Ukradeno blago je prodala. Nekaj blaga so še našli. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočna opereta >Gla3 srca« in zvočna predigra. Veliko zborovanje čevljarjev. Vč^aj popoldne je priredilo Udruženje čevljarjev v Gambrinovi dvorani veliko zborovanje proti uvajanju vsake nove konkurence v čevljarski stroki v Mariboru. Zborovanja se je udeležilo nad 300 mojstrov in njihovih pomočnikov, pridružila pa se jim je tudi večina zastopnikov mariborskih trgovin s čevlji, usnjem itd. Zborovanje je vodil predsednik g. Krajcer, ki je po pozdravu vseh navzočih orisal težavni položaj, v katerem se nahajajo danes čevljarski obrtniki in njihovi uslužbenci. Govorili so še zastopnik Zbornice za TOI dr. Pretnar, zastopnik pomočnikov g. Ulbl, predsednik Združenja trgovcev g. Weixl, zastopnik ljubljanskih čevljarjev g. Kristan, podpredsednik Slovenskega obrtniškega društva g. Vahtar in drugi. Govorniki so v svojih izvajanjih med drugim zahtevali, da se ukine vsako novo odpiranje trgovin s čevlji v Mariboru. Ugotovi naj se točna potreba čevljev v vsej državi. Enako naj se ugotovi možnost zaslužka in obstoja domačt-čevljarske industrije, trgovine in male obrti, da se na ta način zmanjša brezposelnost v čevljarski stroki. Odstrani naj se vsa tuja konkurenca iz naše države. Rešiti se mora stara prošnja za kontingentiranje proizvodnje čevljev v naši domači čevljarski industriji. Ukiniti je treba izvrševanje čevljarske obrti v kaznilnicah in obrtnišKo vzgojo v poboljševalniUah. Najstrožje naj se izvaja banska uredba o pobijanju šuš-marstva, izda naj se zakon proti šušmar-stvu. Pavšalirajo naj se pridobnina in dohodninski davek za male obrtnike tudi v mestih in naj se odpravi dosedanji sistem davčnih komisij. V smislu teh izvajanj govornikov je bila tudi sprejeta obširna resolucija, ki bo odposlana na vsa pristojna mesta. a— V okviru sreskega odbora Rdečega križa v Mariboru bo prirejen nižji sama-ritanski tečaj s posebnim ozirom na službo pri reševalnem oddelku gasilske čete v Mariboru. Moški, ki so zdruvi in imajo veselje do službe v gasilski četi in v reševalnem oddelku, se vabijo, da se zglasijo najkasneje do 27. t. m. pri društvenem tajniku, Koroška cesta 12. Tečaj ee bo vršil dvakrat na teden in sicer v ponedeljkih in četrtkih ab 18. v veliki sobi gasilske čete na Koroški cesti. Predavanje in vaje se prično že v ponedeljek 29. t. m. a_ Slovensko trgovsko društvo v Marl- boru bo obnovilo na splošno željo svoj prvi tečaj za moderno aranžiranje izložbenih oken za trgovce in njihove nastavljence po izpopolnjenem učnem načrtu. Vsi interesenti naj se prijavijo do petka 26. t. m. v društvenem tajništvu, Jurčičeva 8-II. a_ Zapuščinski eirotinskl urad je lani Imel mnogo dela. Reševal je 1679 zapuščinskih zadev za sodni okraj Maribor; od teh odpade na desni breg 895, na levi breg 784. Tudi v vprašanju zapuščine pripade precejšen odstotek rešenih zadev nezakonskim otrokom. Sirotinski urad je imel v pretresu 686 aktov, za desni breg 410 ln 276 za levi breg. V teh številkah so vštete tudi one zadeve, s katerimi so se oskrbnine podaljšale in pa nanovo priznane vzgojevalnine. Kakor znano, se uvede pro. ti pijancem in slaboumnim osebam preklic-ao postopanje ln se jim imenuje varuh Tako je tudi lani moralo sodišče določiti a 42 oseb kuratelo. V tem prednjači levi ireg, na katerem je 24 oseb pod kuratelo, ■ a desnem bregu pa 18. Posredovalnih postopanj je bilo lani 124, a_ Po stopnicah Je padel predvčerajšnjim r KrčevLnl B2 letni tovarniški delavec Karol Tratinjak tako nesrečno, da si je nevarno poškodoval desno nogo pod kolenom. Na zdravljenje so ga morali prepeljati y bolnišnico. a_ Policijska racija. Policijski organi so aretirali 31 sumljivih tipov, med njj.mi več znanih prijateljev tuje lastnine, vlačug in izgnancev, ki jim je vrnitev v Mar&or za nekaj let ali pa celo za vedno prepovedana. Nekatere so izročili sodišču, ostale bodo pa poslali po odgonu v pristojne občine. Sokol n. Ljubljana. V soboto 27. t. m. ob 19. bo predaval pod okriljem ZKD g. Boris Režek o plezalnih turah v Savinjskih Alpah. Predavanje bodo spremljale slcioptične slike. Sokol v Mostah. Pod okriljem ZKD bo jutri ob 20. v sokolski kinematografski dvorani predavanje g. dr. Brileja o Bolgariji in njenih gorah. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike. Po predavanju se bosta predvajala dva kulturna filma. Vstop prost. Sokol v &išld. Jutri ob 20. bo predaval v Sokolskem domu pod okriljem ZKD g. Vekoslav Iskra o Primorski in Koroški. Sokol v Cerknici. V nedeljo 28. t. m. ob pol 17. bo predaval pod okriljem ZKD profesor g. Stepišnik o kmetovem boju za obstanek. Sokol v Brežicah. Dne 11. t. m. se je vršil v Narodnem domu občni zbor Sokola, ki ga je otvoril starosta br. dr. Zdolšek. V pozdravnem govoru se je starosta spomni! tudi pokojnega požrtvovalnega člana tvora i ia rja Trepp-a Marjana. Posamezni funkcionarji so podali izčrpna poročila o delovanju. Br. starosta se je zahvalil voditeljem posameznih odsekov in vsem sode-lovalcem za njih trud. Z nekaterimi važnejšimi izpremembami je bila izvoljena stara uprava s staroste br. dr. Zdolškom na čelu. V svojem zaključnem govoru je br. starosta pozival članstvo, da se bo treba v tekočem letu pripravljati na 30'etnico obstoja brežiškega Sokola in na 201etnico dogodkov, ki so se pripetili ob priliki zadnjega okrožnega zleta v Brežicah. Pozivamo bratska društva, da si uredijo letne nastope tako. da ostane 8. julij naš. Vabimo že danes prijatelje Sokolstva od blizu in daleč na našo proslavo, ki bo združena z okrožnim zletom. Kakor se je že poročalo, se je uvedla na naših Šolah na pobudo Sokola mlečna akcija, katere se mladina prav pridno poslužuje. Da ne bi bila eokol-ska hlagaina zaradi teea preveč prizadeta, je sokolska deca uorizorila 13. t" m. igro »Soia v nebesih«, ki je prav dobro uspela. PTM \T4 Začetek ob 20 Četrtek. 25.: Kariera kanclista Vinciga. Premiera. C >trtpk. P?tek. 26.: Zanrio. ^obota. 27.: Pravica do greha. Izven. Znatno znižane cene od 5 do 14 Din. NedoHa. 28. ob 15.: Turške kumare. Izv^n Znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 30.: Gospodična. Premiera. Izven. OPPRA. Začetek ob 20. Četrtek. 25.: Tirar. C. P.Mek, 26.: Zaprto Sobota. 27.: Ples v Savoiu. Premiera. Izve^_. Izredno zabavno in duhovito komedijo uprizori drama za predpustni čas v četrtek 25- t. m. »Kariera kanclista Vinciga« ima vse vrline odličnega odrskega dela in ie i jdi rahla eatirica na birokratizem v avstrijskih visokih službah. Revež kanclist Vimcig. iz-garan uradniček, pride tik pred upokoiitviio po čudnih naključjih do avanzmaja, o katerem ee mu niti sanjalo ni. Vinciga kreira g. Sancin. ki ie mojster v ustvarjanju bednih in zgaranih tipov, ministra financ igra u Potokar in ie to orva niegova velika uloga na našem odru. Režijo vodi režiser 2. Bralko Kreft. Tri odlične hi priljubljene igralke, ga. ?a- ričeva, ga. Nablocka in ga. Mariia Vera, imajo v Delakov? komediji >Gospod;čna« ogromne iloge. Svojevrstno, moderno francosko delo bo gotovo vzbudilo zanimanje, sai so pri nas uorizontve salonskih komadov zaradi kostumnih tež-iv vedno redke in zato dobrodošle. Delo montira na oder rež:ser g. Milan Skrbinšek. Premiera bo v nedv-dio 28. t m. izven abonmaja. Mariborsko gledališč® Znčptpfc oh 20. Četrtek. 25 • Srnmoolo C. Pstek, 26.: Zaprto. + Gostovanje tenorista Stjepana Ivelje. Bivši tenor mariborske operete Stjenan Ivelia. ki je bil pozneje član or>er v Ljubljani in v Gradcu ter seda? z velikimi lsnehi gostuje v zagrebškem Narodnem kazalištu. gostuje po daljšem presledku v nedePo 28. t. m. zvečer. Pel bo partijo Mirka v Tijardovioe- vi opereti sFloramv?«, kjer je že nastopil ob premieri v Ljubljani. Bučarjeva opereta »Študenti© smo« ob najnižjih cenah se ponovi v nedeljo. 28. t- m. oonoldne. ?;deži ss dobe že od 15 Din navzdol. »Študentje smo« ie velezabavna opereta. muzika pa je melodiozna in temperamentna. To ju obenem poslednja prireditev tiga dela. — Drama študira učinkovito Komedijo »Gospodična« (Mademoisselle). Režija je Skrbinškova, v večji alogi gostu ;e Marija Mlekuševa, ki j J že lani v drami »Bog maščevanja« pokazala l?p talent in dosegla popoln uspeh. — Opereta študira Fal-lovo opereto »Stambulska roža« ter Kalma-novo »Vijolico z Montmartra«. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenilo: l. čas opazovanja. 2 stanje barometra, S temperatura, 4. relativna vlaga r %, F smer in brzina retra. 6 oblačnost 1_10 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo nal TlSjo, druge nalnižjo temperatura 24. januarja LJubljana 7, 780.3, -1.6, 85, NNE3, 8. Ljubljana 13, 780.2, 1.4, 61, ENE1, 3, —; Maribor 7, 780.0, _0.3, 85, NW2, 10, _ —; Zagreb 7, 780.3, 0.0, 90, E2," 10, Beograd 7, 780.2, —6.0, 90, SE1, 0, —; Sarajevo 7, 778.2, —4.0, 85, N2, 10, _ Split 7. 771.4, 5.0, 55, NE3, 1, _ _; Kumbor 7, 770.2, 4.0, 80, mimo, 1, —, Rab 7. 774.1, 3.0, 45, NNE3, 1, _ Temperatura: Ljubljana __ _2.0; 2.1,'_ Maribor 2.7, _1.(W Zagreb 4.0, 0.0; Beograd 3.0, —7.0; Sarajevo 5.0, —5.0; Split 10.0, 5.0 Kumbor 13.0, 3.0; Rab 8.0, 20. GOSPODARSTVO Proti novim moratornfm ukrepom V prostorih Jugoslovenskega društva za. zaščito upnikov v Zagrebu se je preteklo nedeljo vršil sestane* Uidustrijcev in vele-trgovcev zaradi zahtev gotovih krogov, da naj kraljevska vlada ponovno uvede neke izredne zaščitne ukrepe za one gospodarstvenike, ki so prišli v plačilne težkoče, odkar je razveljavljena urediba o posredovalnem postopanju. Sestanek je otvoril predsednik društva g. Dragutin Peroš, bil pa je prisoten tudi zastopnik društva industrijcev Ln veietrgovcev v Ljubljani. Opozoril je na akcijo, ki gre za tem, da se uvede odiog plačilnih obvez za več let Ker je bil predsednik Društva industrij-cev in veietrgovcev v Ljubljani g. Stane Vidmar zadnji hip zadržan in ni mogel prisostvovati temu sestanku, se je ravnatelj g. Ozimič zahvalili za pozdrave ln je poročal o konferenci ldubljanskeda društva, na kateri je bila ugotovljena soglasnost ■v nazirainju, da je treba kakršnekoli nove •zaščitne uredibe v korist dolžnikov odločbo odklanjati. Izkušnje so pokazale, da veliko število posredovalnih postopanj ni rešenih, ln sicer ne zaradi odpora upnikov, ■temveč zaradi samih dolžnikov, ki niso pokazali volje, da se poravnajo, ker so pričakovali ponovno podaljšanje u-redbe. To •izjavo so navzoči z zadovoljstvom pozdravili. Ravnatelj zagrebškega društva Je poročal o predlogih nekaterih trgovskih združenj, ki vsi- zahtevajo od kr. vlade ponovne zaščitne uredče za več let V telku debate je direktor g. Bjelinski poudaril, da je glavni razlog krize v nezaupanju ln je zaradi tega potrebno izogibati se vsakršnem ukrepom, ki bi to nezaupanje še povečali. Gospodarstvenik, ki v zadnjih 11 mesecih ni našel možno-sti, da svoje razmere uredi, odnosno da se s svojimi upniki poravna, gotovo nima iskrene želje ohraniti si pridobljeno zaupanje tudi nadalje, ampak skuša na neupravičen način izogniti se svojim obvezam. Bolj kakor kdajkoli ie danes naloga vseh gospodarskih krogov, da se omagano zaupanje zopet učvrsti. S prisilnimi ukrepi, odnosno z izjemnimi zakonskimi odredbami ne bi bilo pomagano onim, ki se naj zaščitijo, ampak bi bil vsak tak poskus Ie v škodo ni'-m samim, ker bi se j i" m s tem izpodkopal temelj njihovega poslovanja t. i. kredit. Zato naj društvo ener-gčno zavrne vsak poizkus, ki bi šel za tem. da se z izjrnenimi ukrepi uvede moratorij za dolžnike. Navzoči so ta govor pozdravili z živahnim odobravanjem m so- Izgledi za bodoči izvoz v špas&ijo Kakor smo že včeraj poročali, je bil v Beogradu podpisan eporazum giede plačilnega prometa s Španijo, ki bo takoi stooii v veljavo. Po tem sporazumu bosta obe državi oprostili vse doslej blokirane medsebojne terjatve iz trgovinskega prometa. T*-kih terjatev ima.io iugoslovenski izvozniki v Španiji za okrog 80 milijonov Din. ki bod.» takoj razpoložljivi. Nasprotno pa ima Španija pri nas le za nekaj milijonov terjatev. Za bodoči trgovinski promet s Španijo pa ie velike važnosti določba, da bo Španija polovico vrednosti uvoženega j jgoslovensKeg.t blaga plačala v devizah, ostala polovica pa bo služila v svrho komoenzacije s španskimi terjatvami nasproti našim uvoznikom. Ce bomo torej hoteli, da bo ta kompenzacijski odnosno klirinški promet v redu funkcioniral, bomo morali iz Španije uvoziti vsa? polovico toliko blaga, kolikor bomo sami tia izvozili- Zadnia leta smo iz Spaniie mnogo mani uvozili, nego je znašala vrednost namena izvoza v Šo?niio. Ce primeriamo nodat-ke trgovinske bilance naše države s S^ani-io za prvih 9 mesecev preteklega leta. i ustrezaiočimi podatki zadnnh dveh let, dobimo naslednjo sliko (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo 9 mesecev 1931 51.7 5.6 + 46.1 9 mesecev 1932 29.7 5.3 +241 9 mesecev 1933 S0.6 7.6 + 23.0 Kakor vidimo iz zgornjih številk, ee 11» naš trgovinski promet s Šoanijo tela 1932. precej zmanišal in je lam ostal približno na isti višini. Naša trgovinska bilanca je bila vedno visoko aktivua in je tjdi lani znašalo razmerje izvoza proti uvo^u 100:25. če-nrav seje naš uvoz izŠDanijevzvezi s prizadevanjem za likvidacijo blokiranih terjatev povečal. V bodoče pa bo moralo biti razmerje med izvozom in uvozom kakor 100:50 Ce bo izvoz ostal vsaj na sedanji višini, bomo morali uvoz podvojiti. Možnosti za uvoz španskega blaga v našo državo pa n"so baš znatne. Uvažamo predvsem pomaranče, plu-tovino, kolofonijo. papriko, eterična olja in nekaj ovčje volne ter banan. Ker so torei možnosti iz šoanije omejene, zaenkrat tudi ne bomo mogli računati z znatne:šim povečanjem izvoza v šnaniio, razen če naši izvozniki. zlasti izvozniki lesa. sami ne najdejo novih možnosti za večji uvoz iz Španije- __ Gospodarske vesti = Pred trgovinskimi pogajanji g češkoslovaško in Rumunijo. Kakor poročajo lz Beograda se bodo v kratkem času pričela trgovinska pogajanja med našo državo in Če-koslovaško, kakor tudi ined našo državo in Rumunijo. Pri teh pogajanjih se bod že vpoštevali sklepi gospodarskega sveta Male antante. Z Rumunijo bo treba skleniti kompletno novo pogodbo, ker imamo s to državo le sporazum glede klavzule o največjih ugodnostih, ki je bil sklenjen leta 1930., in se od tedaj vsakega pol leta podaljšuje. — Posojila francoskega tresorja drugim državam. Francoski finančni minister je na vprašanje nekega poslanca podal naslednja pojasnila o stanju terjatev francoskega zakladnega urada nasproti inozem skim vladam. Leta 1924. je tresor dal Poljski 5 odst. posojilo v višini 380 milijonov frankov, od katerega je sedaj odplačano 119 milijonov Leta 1924. je dobila Jugoslavija posojilo v višini 300 milijonov frankov po 5 odst.: nato posojilo je bilo doslej plačanih 576 milijona frankov za obresti in 52 milijonov frankov za amortizacijo. glasno osvojili razloženo staliSče. Sprejeta je bila naslednja resolucija: V interesu poslovne morale, oživljenja zaupanja in sigurnosti vsega jugoslovenskega gospodarstva je, da se obdrži načelo Izpolnjevanja prevzetih obvez in da se realizaciji upniških pravic zakonskim rotom ne stav?jo nikake zapreke. Dosedanja izjemna zaščita je pokazala, da je vseskozi škodljiva za vse gospodarstvo, ker je docela omajala zaupanje doma, posebno pa še v inozemstvu. Zaupanje pa je osnovni pogoj vsakeiga kreditnega poslovanja. Uredba o posredovalnem rostopku je itak 'dajala polnih 11 mesecev vsakemu dolžniku, ki je prišel v težkoče, možnost urediti svoje razmere. Ce pa dolžnik tega ni imogel ali ni hotel, ni nobenega razloga ■za kakršnokoli daljnjo zaščito, preko one, ki mu jo nudi zakon o prisilni poravnavi •izven konkurza. Na sestanku navzoči gospodarstveniki nalagajo zato Jugosiovenskemu društvu za zaščito upnikov v Zagrebu dolžnost, da na pristojnem mestu napravi primerne korake in da opozori kr. vlado na nevarnost, ki bi pretila vsemu jugosiovenskemu gospodarstvu z uvedbo kakršnihkoli novih izjemnih zaščitnih uredb. Po osvojitvi resolucije Je predsednik energično protestiral zaradi tendencioznih in zlonamernih napadov proti upniškim organizacijam, ki se sistematsko širijo v javnosti. Upniške organizacije so ob'astveno priznane, ustanovljene z določenim delokrogom od upnikov samih, ki te organi-ziaciie smatrajo za zelo potrebne. Pri tej priViO je g. Bjelinski, kot ustanovitelj in dolgoletni član uprave zagrebškega društva ugotovil, da upniki v vsakem poedinem in-solvenčneni primeru odločajo sami. Ker pa je društvo skupina urnikov, jim te pravice ne more nihče odrekati. Napačna je trditev, da društvo krije svoje stroške pri dolžni-Vh, ker je znano, da se stroški za ugotavljanje premoženjskega stanja do'žnika in za izvedbo celotnega dela stavijo v -kalkulacijo pri pogodbi z dolžnikom in da se mu ta iznos odbije od kvote. Nato je bila sprejeta naslednja resolucija: V zadnjem času so se vršili v javnosti neosnovani izpad-i nepoklicanih oseb, v katerih se je kritiziralo delo upniških organizacij. Današnji sestanek gospodarstvenikov najodločneje zavrača te izpade in izreka upnlšk-lm organizacijam popo'no zaupanje z naročilom, da v smislu sve.i''h pravil in zakonskih določb tudi v naprej ščitijo interese upnikov, kar bo tudi v korist vsega narodnega gospodarstva. V oktobru leta 1931. je dal tresor Jugoslaviji novo posojilo 250 m.lijonov po 3 odst. Na to posojilo doslej niso bile plačane anuitete. Končno je tresor leta 1931. dal Madžarski posojilo 354 milijonov po 5.75 odstotkov. Za to posojilo so zastavljeni car nski dohodki in dohodki tobačnega monopola. = Ameriška valutna refroma. Ameriška zbornica je pred dnevi po osemuml debati ■sprejela novi Rooseveltov valutni zakon. Za zakon je glasovalo 360 poslancev, proti ra le 40. Protest federalnih rezervnih bank proti zaplembi zlata (ne pa proti odtegnitvi valorizacijtskega dobička) je bil zelo umerjen in ne ograža zakona, ki bo te dni brez dvorna sprejet tudi v senatu. V roučenlh krog h računajo s stabilizacijo pri 60% prejšnje zlate vrednosti in ne pri nižjem odstotku ali pri spodnji meji 50%. Splošno se tudi zatrjuje, da ni izgledov za inflacijo. — Letošnji švicarski vzorčni velesejem v Baslu. Z največjo iniciativo pripravlja švicarski vzorčnii velesejem v Baslu letošnja velesejem, ki bo nudil popoln pregled vzorcev švicarske industrije in obrti. Prireditev bo trajala od 7. do 17. aprila. Natančnejša ipojasn:i'a o tem velesejmu, o znižanju voznih cen itd., kakor tudi izkaznice, se dobe pri vseh potniških uradih (»Putniku« in »\Vagotis Lits«) ter pri švicarskem konzulatu v Zagrebu, Draškovičeva 30. = Redni letni občni zbor Zveze združenj gostilničarskih obrti dravske banovine v Ljubljani je sklican za 8. februar ob pol 10. v dvorani hotela »Orel« v Mariboru. Na dnevnem redu so med drugim: poročila predsedstva, ravnateljstva in hotelirskega odseka; sklepanje o odobritvi pristopa zvezne organizacije k državni zvezi; obračun za 1. 1933; poročilo nadzorstvenega odbora; proračun za L 1934; strokovni tisk; sprememba pravil; samostojni predlogi. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Alojza Kališnika, stavbenika v Ce-iju (poravn. upr-avn. dr. Jos. Karlovšek, odv. v Celju; pravn. naruk 1. marca, rrijav-ni rok do 23. februarja), nadalje o omovini Franceta Pestotnika, trg. v Ljubljani, Sv. 'Petra cesta 14. (poravn. upt. Ivo Trebar, zasebni uradnik v Rudniku 24; poravnalni narok 28. febr., prijavni rok do 22. febr.) jn o imovini Matije Šmida, trg. v Novi vasi, pošta št Jurij ob juž. žel. (poravn. upr. dr. Jurij Hrašovec, odv. v Celju; poravnalni narok pri okrožnem sodišču v Celju 22. februarja, Ti-javni rok do 17. februarja). — V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Mehanična tkalnica, družba z o. z. v Domžalah (tvorniško izdelovanje raznega tekstilnega blaga; osnovna glavnica 200.000 Din; pos'ovodje: Marijan Sever, cand. inž. in Aloj-z Hafner, trgovec, oba iz Ljubljane); Chemogena, družba z o. z. v Ljubljani (nakup, prodaja in izdelovanje ke-mičnh izd e'k o v za industr. in obrt; osnovna glavnica 100.000 Din; poslovodje: Kazimir Budna, ravnatel/» beglueke 43 den.. Kranjska industrijska družba 250 blago. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 279 — 281, za februar 276 — 280. za marc 273 — 276. za april 273 bi.. 4°/o agrarne 29 _ 31. 7% investicijsko 60 den., 6°/e beg-luške 43,50 _ 46. 7%, Blair 37.50 — 38. «*/• Blair 40 — 43; bančne vrednote: Narodna banka 8S50 — 3910. Priv agrarna banka 238 — 240: industrijske vrednote: Šeferana Osijek 140 — 150, Trbovlje 105 — 110. Beograd* Voina Ikoda 278 zaali.. za februar 275 zaklj., za marc 277, 275 zaklj„ 7°/o investicijsko 60 den., 4°/o agrarne 31.30 zaklj., 6"/o begluške 46.50. 45 zaklj., 8V» Blair 40 — 41, 7%> Blair 37 zaklj.. 7°/o Drž. hipotekama banka 55 zaklj.. Narodna banka 3910 zaklj., Priv. agrarna banka 240, 237 zaključek. Dunaj. Državne železnice 16.06, Trbovfli-ska 12.25. Alpine - Montan. 9.83 Blagovna tržišča 7.1 III + Chicago, 24. jan. Začetni tečaji: za maj 90, za julij 87.75, za september 88.875; koruza: za maj 51.875. za julij 53.75 + Winnipeg, 24. jan. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 68.50, za ma] 69.50. + Ljubljanska borza (24. t m.) Tendenca mirna — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plaflpvo v 8() dneh): p6«oi-ra (po mlevski tarifi): baška 79-80 kg oo 140 — 142 50: sremska in b.iraniska. 78-79 kilogramov po 137 50—140; hnmia (po navadni tarifi): promptna po 125 — 127-50; uova suš-»na 115 — 117 50. nova sušena za januaT 12*2 50 — 125; moka; baška »O« po 240 _ 245 banatska po 250 - 255 4- Novosadska blagovna borza (24. t m.) Tendenca stalna, promet je bil srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad. srednje-baška. srednjebanatska 94 — 96; baškj, okolica Som bor 93 — 95; gornjebaška 95 — 97; baška potiska 96 — 98; gornieba-nat. 91—93; južnobanat. 90—92. Oves: ba-ški. sremski in slavonski 51—53 — Ječmen: baški, sremaki, 64/65 kg 66 — 68. Koruza: baška in sremska stara 75 — 77; nova 50—52: nova sašena 66 — 68; banatska stara 72—74 nova 48—50; nova suš. 64—66. Iloka: baška in banatska »Os« in »f)g«< 170 — 190; »2« 145 - 165; »5« 130 — 150; »6« 100-110; »7« 75—85; j8c 67 50-72.50: sremska. slavonska *0g« in *0gg« 165—180; »2« 145 - 165: »5< 125 _ 145: 6* 100 do 110- ,7« 75 - 85: »S* 67 50 — 72 50 -Otrobi: baški in sremeki 57 — 59: banatski 54 — 56. — Fižol: baški in sremski 125 do 130 + Budimpeštanska termtaska borza (24. t m.). Tendenca neenotna. Pšenica: za marc 7.83—7.84. za maj 8.00 — 8.02; ko-ruza: za maj 7.98—7.99. SMUČARJI! Uporabljajte proti mrazu in vetru kakor tudi za solnčenje dr. Kmetovo m azile (N OLJE. — Dobi se v vseb lekarnah in drogerijah po 10 Din. Celina na dnu morja uspehi ekspedicije za raziskovanje globokega morja Tam, kj« valovi danes Indski ocean, so 0e širile pred pradavnimi časi velike kop-nine. Kot ostanki te celine, ki so ji geologi dali ime Gondvan3ke dežele, se dvigajo še danes iz morja otoške skupine »Inzul-lndije«. Ti ostanki predstavljajo pač stare gorske vrhove . Proti koncu preteklega leta se Je odpravila ekspedicija pod vodstvom angleškega učenjaka Stanleya Gardinera, da poišče sledove potopljene gondvanske celine med Afriko in Indijo. Uspehi te ekspedicije so bili naravnost presenetljivi. Prof. Gardi-»er poroča o njih v neki angleški reviji. S pomočjo akustične grezalne metode in posebnih mrež po raziskali morsko dno in bo odkrili dve mogočni gorski verigi, ki ee vlečeta od južne obale Beludžistana do Sokotre ob afriški obali. Med obema verigama so našli strugo stare reke, ki je aekla nekoč bržkone od vzhoda proti za padu skozi severao Indijo. Omenili smo akuscično grezalno metodo. Kakor znano obstoji ta bistveno v tem, da zažgejo na eni strani ladje naboj, na drugi strani pa poslušajo s časomerom v roki, kdaj prispe odjek razpoka od morskih tal. Ker znaša brzina zvoka v vodi 1500 m in je znan tudi čas med razpokom in odmevom, je mogoče natančno izračunati, kako globoko je morje na določenem mestu. Z mrežo, ki jo vlečejo za ladjo, dvigajo iz globine vse mogoče morske živali in rastline ter poskušnje morskih tal. Pri tem delu so doživeli veliko presenečenje. Evfrat in Tigris se zlivata, kakor znano, v Perziški zaliv, ki je spet v zvezi z Omanskim zalivom. Obe reki vodita s seboj velikanske množine naplavin in Bjiju iztok je ves zamočvirjen. Takšna iztočja so v splošnem zelo bogata rib in drugega življenja, zato so pri čakovali, da bodo našli tudi v Omanskem zalivu posebno mnogo rib in drugih živali. V resnici pa so ugotovili, da preneha v njem v globini 250 m vsako življenje hipo ma in to zato, ker je nižje vodovje vse zastrupljeno z žvezlenim vodikom, plinom, ki nastaja pod vplivom žveplenih bakteri; v čisto določenih okoliščinah. Nekaj po dobnega so odkrili doslej v črnem morju Ln posameznih norveških fjordih, na odprtem morju pa še nikoli. Mfcrje nad Vzhodno Ai9riko in Indijo spada med najmanj raziskane predele Ind-skega oceana. Tem bolj presenetljivi so izsledki Gardinerjeve ekspedicije. ki pa po tr ju je jo domnevo velikega geologa Eduar da von Suessa iz 80. let preteklega stoletja, da je morala biti med Azijo in Afriko nekoč kopna zveza. Znameniti možje v bolezni In smrti Veleumi dosegajo povprečno visoko starost« a le redki umro naravne smrti Tizian fe r svojem 99 letu z nezlomlje-ro silo ustvarjal največja dela, a umrl je za kugo. Voltaire je bi1 v 84 letu še na višku svoje duševne moči, čeprav so ga neke starostne bolezni hudo prijemale. A umrl je zato. ker si je v teh letih privoščil Je 18 do 20 tir dela na dan, preveč kave in — opija. Goethe je umrl v 83 letu zaradi hriipe, Tolstoj v 82. letu za pljučnico Kant je v 80. letu umrl po vzorno rednem življenju zaradi starcsti. a je do konca ohranil vse svoje duševne sile. Verdi je s 74 leti ustvaril »Othella«, z 80 pa »Fal-staffa«, Havdn je umrl v 77. letu od oslabelosti, a z 71 letom je bil umetniško še polno tvoren. Grillparzer je v 81 letu umrl za srčno kapjo, ki je pobrala toliko pomembnih mož, posebno takšnih z epilep-tičnimi nagnjenji, n. pr. Flauberta, Stend-hala, Hugoja. B deklina. Nasilne smrti sta med neštevtfnimi drugimi umrla Seneka in Lavoisier. Prvega je Neron obsodil na smrt in mu prepustil, da si »m izbere njeno obliko. Mož si je od- Nov otroški ples Mednarodna koreografska unija v Parizu propagira nov eleganten otroški ples »L' enfantlne« ČE BEREŠ TO, IZVEŠ: da so pri izkopavanjih v Neochorionu pri Patrasu blizu korintskega pristanišča naš-li kmetje večjo množino srebrnih kovancev ln drugih predmetov iz dobe Aleksandra Velikega; da izide še ta mesec v Rusiji serija Jubilejnih znamk s sliko Lenina in začetnika ruskega tiskarstva Ivana Fedorova; da je bila tibetska prestolnica Nepal v središču zadnjega indskega potresa; da se naroča ilustrirana tedenska revija »Življenje in svet« pri upravi; Ljubljana, Knafljeva ulica 5; da imajo v Buenos Airesu vročino 40 stopinj Celzija nad ničlo; da so imeli te dni v Ankari potre«, ki Je trajal 10 sekund; da bodo gradili sovjetski inlenjerjl avtomobilsko cesto čez Pamir. Za dobro in slabo voljo Knjigovodkinja • »Kako naj vknjižim znesek, ki ga je poneveril blagajnik?« Ravnatelj: >Vknjižite ga pod tekoče izdatke!« * Natakar: »Ali ste vi naročtH enega izmed teh zrezkov?« Gost: »Da — največjega!« * »Moj brat je zelo inteligenten. Tudi on se je poročil z učiteljico.« »Moj je pa še bolj inteligenten, ker se sploh ni oženil! * Ona- »Vsak dan mi prigovarjajo, naj se omožim.« On: »Kdo ti prigovarja?« Ona: »Papa in mama.« * Filmska zvezdnica B: »Res je. Zato se ob dan za možitev.« Filmska zveznica B: »Res je. Zato se ob petkih nikoli ne možim!« pri žile, a ker je šlo prepočasi, je pil strup in ker tudi ta ni zalegel se je dal zadušiti v vročih parah. Lavoisieru je francoska revolucija vzela glavo. Prej je še odbila njegovo prošnjo, da bi mu pustili dokončati neka dela. češ da »republika ne potrebuje več učenjakov in kemikov«. Lermontov je padel s 27. letom v dvoboju kakor Puškin v 33 letu, Stifter si je v napadu melanholije sam vzel življenje, Beethoven, \Vedekind Strindbcrg, Uhland in nešteti drugi so umrli za rakom, Chopin, Čehov, Dostojevski. Schiller so umrli za jetiko. Nietzsche, Maupassant, Hugo VVolf ■so umrli nekaj po 40 letu za svfilitičnim obolenjem. Po prvotnem silovitem ustvarjalnem vzgonu so končali v počasnem razkroju. Tudi pri Heineju m E. T A. Hoff-mannu vidimo, kako je sifilitično obolenje vplivalo na način ustvarjanja. Wagner je umrl za srčno astmo, Schopenhauer za 9klerr»zo. Danteja je pobral legar kakor Shakespeareja, dočim je Čaj-kovskega pobrala kolera. Nemčija hoče letala! \r/ - ■ Kapetan Grant se poslavlja od sveta Znani raziskovalec, mož, ki je kot prvi stopil na Nansenovo zemljo (bivšo Franc Jožefovo deželo) je nedavno priredil nenavadno pojedino. Zdravniki so staremu raziskovalnemu pionirju povedali, da se dnevi njegovega življenja bližajo zatonu. Grantu je zdaj 82 let, pa kljub temu ne obupuje nad življenjem. Zato je povabil 500 oseb, med njimi prijatelje in znance iz literarnega in učenega sveta na poslovilni diner v velik hotel v Londonu. Grant je ves čas pojedine svoje goste imenitno zabaval. Navzlic visokim letom je sedel dobre volje za mizo, pripovedoval anekdote in se na koncu od svojih prijateljev in znancev poslovil s tem, da je vsakemu stisnil roko. ■ ■ % - ••«■ < ■ -a,, ;•<:> nmz im K lifc, feinclfciind I V Nemčiji so razvili močno propagando za ojačenje zračnega brodovja. Značilnost zadevnih lepakov je, da govore o inozemstva zmerom kakor o »sovražnikih« Trakulja v možganih Moderni medicinski znanosti je bilo že dolno znano, da more trakulja posredno ali neposredno povzročiti padavico in v danih primerih tudi možganske otekline. Manjkalo pa je pravih dokazov za takšne trditve. Kakor poročajo sedaj fz Londona, pa se je ta dokaz posrečil polkovniku Mac Art-huru, profesorju za tropsko medicino na tamošnji vojaški medicinski visoki šoli. Mac Arthur je našel v številnih primerih epilepsije trakuljo v možganih bolnikov. Po njegoviii izjavah je trakulja kriva tudi številnih primerov možganskih oteklin, akutne melanholije, možganske skleroze in raznih duševnih bolezni. Sreča v nesreči Sefptlot patialskega maharadže je pr! Montargira (v Franciji) strmoglavil z letalom na zemljo. Letalo se je razbilo... ».. pilot pa d Je pri padca mohmnc zlomil nogo PRAVKAR IZIfiLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANI! TEDENSKE REVIJE „ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: Ameriška filmska umetnica NANCY CARROLL Naslovna slika: JOS. KLADNIK: »ZIMA« (lesorez) Priv. doc. dr. B. K. fikerlj: ALI IN KAKO MOREMO IZBOLJŠATI ČLOVEŠKI ROD? (3) — Inž. D. S ker lava j: POLJSKI PREPOROD — Stanko Bunc: V. VODNIK O J. VEGI — KAREL DRZNI (N.) — TEHNIČNI OBZORNIK: (Nove električne lokomotive — Najhitrejši vlak na svetu) — POPRAVKI LN DO-STAVKI (A. D.) — ODKOD IME REKI AMAZONKI (E. K.) — RABETTE: NOUS MAMANS — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — L. Poljanec: INVALID — HERMAN BAHR t - Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (4) — KAKO JE S PIJAČO PRI JEDI? (Is) — ZIMSKO CVETJE — ČLOVEK IN DOM — LEPO OBNAŠANJE — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — NEVARNA LETA MOŠKEGA (ks) — RISARSKA UGANKA — Na platnicah: HUMOR i;K'i! lil .Miii H iiir"!!, m ffeji ii PS; rti ia i« Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da nas je naS nad vse ljubljeni, srčno dobri soprog, oče in tast, gospod b! »st šef pa p, oddelka papirnice v Vevčah danes zjutraj nenadoma za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne 26. januarja 1934 ob V23. uri popoldne iz hiše žalosti, Vevče št. 78 na evangelsko pokopališče v Ljubljani. A. Chrlstl; 36 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Zakaj me to vprašujete? Ali ste tako nesramni, da se me drznete imeti za njenega morilca?« Nehote se je zasmejal. »Pa kaj se neki razburjam. To je vendar presmešno! Ce bi jo bil umoril, mi vsaj ne bi bilo treba ukrasti njenega nakita — kaj pravite?« »Prav za prav res,« je nekam poparjeno zamrmral Poirot. »Vidite, na to nisem niti pomislil!« »Ce ie šlo kedai za nedvomen roparski umor, gre v tem primeru,« je nadaljeval Derek Kettering. »Uboga Ruth! Ti prekleti rubini so jo pogubili. Mislim, da ni prvikrat tekla kri zaradi n iih.« PoiTot se je mahoma vzravnal na stolu. Zelena svetloba mu je žarela v očeh. V tem trenutku je bil čudno podoben negovani, dobro rejeni mački. »Še nekaj naj vas vprašam, gospod Kettering. Ali bi mi hoteli povedati, katerega dne ste zadnjikrat videli svojo ženo?« »Počakajte!« Kettering je pomislil. »Moralo je biti — dajte, da se spomnim — delj ko tri tedne bo že tega. Bojim se, da vam ne morem zanesljivo povedati.« »Nikar se ne trudite.« ie suho rekel Poirot. »Še ka.1?« je nestrpno vprašal Derek. Pogledal je Carregea. Ta je iskal navdahnjenja pri Poirotu in ga je dobi! v obliki lahnega stresljaja z glavo. »Ne, gospod Kettering,« je vljudno odvrnil preiskovalni sodnik. »Nerad bi vas zadrževal. Do svidenja, monsieur.« »Do svidenja,« je zagodrnjal Kettering. Odšel je hi zaloputnil vrata za seboj. Kakor hitro je mladi mož zapustil sobo, se ie nagnil Poirot naprej in z rezkim glasom vprašal: »Povejte mi, kdaj ste mu omenili rubine?« »Sploh mu jih nisem omenil,« je rekel Carrčge. »Včeraj popoldne smo od gospoda van Aldina prvič zvedeli, da jih je imela.« »Da, ali v groiovem pismu so bili omenjeni.« »Lahko si mislite, da poko.rničinemu soprogu tega pisma n-isem omenil,« je rekel preiskovalni sodnik, užaljen, da ga imaijo za zrno" žnega take nerahločutnosti. Poirot se je vnovič sklonil naprej in udaril s plosko roko po mizi. »Odkod potem Kettering ve, da ti kamni sploh obstojijo?« je tiho vprašal. »Madame ni mogla govoriti z njim, ker je že delj ko tri tedne ni videl. Več ko neverjetno je, da bi bil gospod van Aldin govoril z njim o tej reči. Noben časnik ni pisal o draguljih.« Vstal je ter vzel klobuk in palico. »In vendar,« je zamrmral sam pri sebi, »in vendar je ta gospod izvrstno poučen o njih. Čudno! Zelo čudno!« IS. POGLAVJI! Derek obeduje Derek Kettering je šel naravnost v restoran hotela »Negresco«, kjer si je najprej naročil nekaj cocktailov in jih drugega za drugim z veliko hitrico zvrnil vase; nato se je čemerno zastrmel na bleščeče, sinje morje. Samci in samičice, ki so se tod preganjali, so se mu zdeli dolgočasni, slabo oblečeni in v vsakem pogledu nezanimivi. To ugotovitev je seveda takoj popravil, ko se je usedla za sosednjo mizo neka ženska. Bila Je v prečudni pomarančah in črni obleki, in majhen klobuček ji je senčil obraz. Derek a je naročil četrti cocktail, se spet zastrmel na morje in se^nato mahoma zdrznil. Parfum, ki ga je poznal, mu je bil prevzel živce, in ko je pogledal kvišku, je stala dama v pomarančasti in črni obleki zraven njega. Zdaj je videl njen obraz. Bila je Mirelle. Smehljala se je s tistim izzivalnim, zapeljivim smehljajem, ki ga je tako dobro poznal. »Derek,« je zamrmrala. »Ali te kaj veseli, da me vidiš?« Vrgla se je v naslanjač, ki je stal na oni strani mize. »Tak pozdravi me že, neumni fant!« »Kakšno nepričakovano veselje!« je rekel Derek. »Kdaj si &e odpeljala iz Londona?« Skomignila je z rameni. »Pred kakima dvema dnevoma.« »In ,Parthenon'?« »,Parthenon' naj me piše v uho.« »Tako?« »Nu, posebno navdušen nad mojim pojavljenjem se mi ne zdiš!« »Ali si pričakovala, da bom navdušen?« Mirelle je nekajkrat potegnila iz cigarete, preden je odgovorila. »Nemara misliš, da je neprevidno, ker sem prišla tako zgodaj?« Derek je zastrmel vanjo, nato je skomignil z rameni :n napeto vprašal: »Ali boš tukaj obedovala?« »Seveda, l.mbček — s teboj.« »Silno mi je žal,« je rekel Derek, »a stvar je ta. da imam zelo nujen dogovor.« Cene malim oglasom Ženit ve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šitro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest»Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— ia besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— ta itfro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja st računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali ia dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 por za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Dtn T9-— prt oglasih po 1 Din za besedo pa Dm T5.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji narot&m, roma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Kckr me*» tw>t Bika. plača r. a t«iwi besedo 50 [«tr; u dajanje aaelova a!i u tfm I Dn. — K d la Sa befi-do po 1 Din; *a dajanj« »aslova »t? ia «fr» p« 5 Din. (31 Zastopnika m &aj ln diugo blago. eo-1'id.nega, dobro vpe.;anega m Ljubljani in okolici — sprejmem. — Ponudbe na: »Propagand-a« d. d., 7,a-g-eb. Jelačičev trg št. 5. I>od »146«. 2009-5 Ri jonski zastopniki T.a raapečanvanje cenenega eektr. apartita. ki j-e potreben t vsakem gospo-d'o »e pri stolnem Turkom iiVuikii sprejmejo. Ponudbe pM anač ko »Eksistenca« na oglasni ari boru. Trg. pomočnika mlajSega, it bicikiistične Atroi"," vestnega in ni.ir-Ijiivega sprejim-em. — Ponudbe e prepisi spričeval na oglasni oddelek Jut.ra pod značko »Kolesa«. 1944-1 Perfektno kuharico sa.most ojno gospodinjo — snažno in vestno, sprejmem k 2 oset-am. Ponudbe n« og'as. oddelek »Jutra« pod »Stalna d">bre siu/žba«. 1917-1 Mesarja-sekača (Ban-kirursch) prvovrstnega sprejmem. Samo pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Seka8«. 1910-1 »a v od Voršič Mar 1930-5 Zastopnike sprejmemo v ve oh krajTh i rs veke b.-trK>vire "a n« 5 oddelek »Ma'e Mednje«. — .1 n ges !-ov. v? a e mms za d m -g*. Ljubljana. 2015-5 Potnik »iob-o vpeljan v g"«ti!na-h M! rei*tevraciijah. dob- do-Iher postranski zsslnžek. — iNtv t og'asnero oddelku • Jutra«. 2944-3 Službo dobi Vnaka bev-da 50 par; aa da '»Ti i« r-a*iov» ali aa itfr« pa S Din. fl) Perfektno kuharico a-eda*n i«. aprojmem takoj k tričlanski družini, proti dobri plači. — Ponudbe "si i>g:usnl oddelek »Jutra« po-i »Takoj 4«. 2027-1 Gospodično »taoo ^—35 lat. perMcttvo t nntnščind, ki bi o-urav-ijala iof.;a hišna o-p'« vili. iščem k petletnemu otroku »Jt VOradiiko. _ Po-iridbe » sliko na oglasni »Jutro« pod »ifro »Februar«. ' 2<47-l Plačilno natakarico v<-'.;» zmrj.ni — vešoo oieioSčine, tprejmem takoj v restavracijo. — Ponudbe 'm oddelek Jutra pod »Kavcija — plačilna«. 2040-1 Ekonoma t dobro vinogradtlifko prakf.0, po moinosti ab «'venta Maribo-fke vlmo reVke v^le, z doelu^enim kader«-k'm rokom, »p-ejme tako' Ijotpo Petovar, tvnnj k.0TCt. 1885-1 Trg. pcmočnfka « p'i=fl,rn-'5Vo prakco — t vlogo 25—40.000 Din gotovine. tfprpjtnem tak'0j pod dobrimi pogoji. — Ponudbe na podruSnioo Jutra v Cel in pod šifro »Sl a'na službi«. 2059 1 Brivski pomočnik £amKH»tojen delavec, ilobi (=':ii5bo J o. februarjem.. — Dopise z navedbo starosti r:a podnižnico »Jutra« v Ce-1 ;u pM xna5ko »CeMe«. 199S-1 Vajenca poV»r.5h »tarier, eprejmem v mlin na valke ic kamne }\>p.udbe na ogle*1, oddelek »Jntra« pod š'foo »Marljiv vajenec«. 2017-44 Vzgojiteljico V»eli«!»n.tniO, vejf<> nem fclioe, i 5 i e m k (lveuiid otroko-ma od 6—11 let. — P-onndbe po-d »Skromna« na =T! v »rotOTini. e 6% ob-eet-i, ir c sečn o plačo 1000 D:n i«i ip-o^iz'jo, čp-e;me fak*vi io beseda; i® da »as!<»va ?a J Din. — Ogla« socialnega i načaja ps ▼sata beseda 50 par; ia dajanje naslova al! ta Šifro t»» S D!o. f81 Več letnikov s!oivenčk:b leposlovnih (»trokoi-oiib revij io knjig rorarb isio-žb, ilustrira ne nemške klasike, ilustriran »Kunstscbatz« 1904, re-dko •del® »Florae Anstriacae« iz 1775 in ratno a »tik ve -rično blag-o prodam. Na-t-'ov ogae-n! oddelek »Ju,tra«. 2033-8 U. Tb. Kot man: Bili, BoM|@v sin Med tem stojita ob pločniku go8pod Ce-be in gospod Močiiar in se pomenkujeta. Gospod Cebe se opira na dežnik, kar je, to vsi vemo, nevarna reč, zakaj palica se rada zlomi, če se ne zgodi še kaj hujšega. 2 knjigi Lečmca u ku6i, prodam. -Naslov v og'a»nem oddelku »Ju.tTa«." 2016-8 li btneda t tXo; «a da jan j« aa«t«n« aii «a »ifro A Din. DtjaJri. ki IA6ej« kutrukcije, pla-4ajo T*a.ko 50 parj ca iitz« ali i« fta jan>e naslova S Dia. (4) Klavirski pouk želi gospod: čiia. ki »e je že učila. Ponudbe z navedbo cone na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobra meto-da«. 1949--4 Prodam OgiM.% inačaja po 1 Dan beseda; aa da jaoje aaaiova ali ta Sifr« 5 Din. — O^laaii »ociaittega tnačaja vsa ka bttaeda 50 par- ta dajanj« naslova ah »a Sitim Pa S Dia. (6) Maske za bMi eir.ek i ka.meriJ. dobite še v salonu »Moda«, Miklos'5eva cesta žtev. 10 2022-fl Buggy voz s konjsko opremo, i zelo (frvbriini pnevmatikami po-cetri proda Ziserl, Studenci prt Mariboru. 1989-6 Parni kotel i! redue-.racim priaiekom i.5 Al.tr., kurile 8 m» iioine k >3»t: ukcij«. eevi i- 'j...»--nj <• m ;u, i njau-' mMrom. ročno infiaiko -.ak, ik«mi itd., napro-iaj ca 5- -T.v Dia. Kotel slu t ihk ) ?e 211 i«. ojrxi ori v«rni«(. Liirfo d. i » Norveško ribje olje najflnej?«. »vete, red«o t zalogi. Naročila točno proti po vi e t ju. Plocoli, Tyr5eva (Dunajska) oeata Ste v 6. 94S-8 Vsak komad pohištva Izdelano po načrtu aH vzorcu Vam takoj Izdela po najnižji ceni ml. zarstvo Albert Cerne. Zg. Slika pri remlzl. 58-« Zajtrkovalnico na Aleksandrovi ee«tii r Madboru proda Plaoc. 1951-6 Kredenca ote«ra iti drugo dobro ohranjeno pohištvio nanrodaj t gradu Tivoli, pritličje — levo. 1904-6 Otroški voziček športni, in beloetfim jlira.na otroška postelja poceni naprodaj v Mele'kovi ul. 13. 2041-6 Službe išče Vvaka beaeda 50 fkvrj «a dajenje aaslova ali elje do de-ila 122«._2018-2 Inteligentna dama z večlet-uo kontorno prakso. vešč-a več jezikov, s finim in resnim nastopom, vsestransko verzira.ua v gospodinjstvo, išče primerne namestitve kot vodite Ijica peusioca (Beschliisse-rinj. Gre tudi kot vzgojiteljica, b'agajničarka, dru ža-bni-ca ali v pisarno. — Cenj. po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vest na in zmožna«. 172-4-2 Kuharica pridma in poštena, s-ednjih let, želi siuž.t>o pri orožnikih majhni dru-žini. — Ponudbe na oPrdna in poštena«. 1947 2 Šofer-mehanik službo. Pon-udbe na oglas. odde'ek »Jutra« pod 'značko »Šofer«. 2045-2 Gospodjica it bolje kuče. traži namje-štenje u trgovini i-Li kojoj industriji. G-ovori perfektno n-jemočki i hrvatski. — Pomene ponude moli na: Greti SprafKa, Dobri ^'n — Besna. 203S-2 Brivski pomočnilk bu-bi Stucer, perfekter on-du'er na oglje in v-od.ni, na.me.Venje proti oskrbi in plači po dogovoru. Wvo;iu SeroMnovit1, salon K i raj. Murska Sobote. 2^39-2 Delavka *>o?*en» in marljiva, »red-injiih let, želi službo v ka-Jd tiskarai ali tove.rni v Celju. Nastop po d-oeovo-m. Potiudbe na podružnico »Jtitte« v Celju pod šifno »Marljiva«. 20&1-2 Zakonca 5e!if« shi-ibo. 2ena je va-rč-na kuharica in gos^^idin-ja. toož pa za vsako d-!o, z dobrimi spričevali. Nn?.!ov pove nodruž. »Jutra« v Maribora. 2062-? Radio Vsaka (>^»e'nce. -k nj«; Smavc. Goriška S t. 17 2055-7 Decimalno tehtnico do 200 kg, iti navadno do flO kg. kropi Hafner, dro-gerija v S.ški. 20(73-7 Kopalno banlo dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na og'«'^ oddelek »Jutra« pod »Banja«. 2068 7 Vaa-ka bweda 1 Din. ia da.ja.nj« naclorva aH ta iifr« pa 5 Din. (30/ Krasno vilo iz velikim vrtom, v vrednosti 600.000 Din, dobite Ta 15O.000 Dn gotovine, 450.000 Din v knjižicah in 300.000 Din pri prevzemu S% hipoteke. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 2008-20 Stavbno parcelo (1400 mJ) ob Dunajski c-e-sti b'izu Stadione ugodno prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Percel-a 1400 m!«. 2011-20 Trgovsko hišo krasno, enonadstroptiio, z 8 solmmi in 2 kuhinjama ter okro^; hiše 4 johe zemljiška, na deželi, 6 km od železniške postje, avtobusna postaja pred hišo, pro-dam pod ugodn:tni pogoji. V hi-ši se nahaja trgovina, mlekarna in pekarna. Informacije daje A- Matareii. brivski salon. Ros. Slatina št. 8. ~ 2014-20 Vrednote : ■ Ka OoAeda 1 Dm. ta dajanje naslova ali u na 5 Din rsy Vsakovrstno zlato kupuje po naj«i*jib cenah CERNE — juvelir Ljubljana, VVoifova ulica 3 Pohištvo [ Vsaia brw«« ne, Blairova posojila in na kurant.no blago. Naloge iz province promptno i z vri u jemo. — Pucka šted Iona Z«igreb, Medulii-eva br. 31. Telefon 9f>-03. Naš zastopnik za dravijko banovino je Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka uMca št. 1.2, na kuteresra se obrnite. 62-16 Ureditev dolgov »odne in nv-ecsodne poravnave, konkurzne zadeve, mpeljavo, vodstvo, revizije in sta.no nad^zonetrvo knjigovodstva sestavo bilanc, izdelavo pro:očunov in kalkulacij, nabavo kreditov, ureditev in likvidacijo kmeč&ih d-i-gov. vse tr-govsko-obrtne informacije in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno ko-nceeijonirani komeroi;«!ni pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak. Lj u bi ;a.na. Flori ja nsia ui. št. 10. 1906-16 Hranilno knjižico ■Mestne hranilnice ljubljanske, z vlogo cca. 60.000 Din Uigodmo proda-m. Po nudbe na ogla.sni oddelek »Jutra* pod šifro »60.000« 2go eepariran vbod. t kopalnico, v norri vili poceni c-4-da 1 ali S osebam« Ma.--kelj, Bičevjc 5.T — tik sa dr. Kancem na Trtami cesti. 1980-23 Sobo s poseftmdm vbodo« tn kopa ni*y>, oddam v oe«tt.r». Nes.lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20S7-S3 Sobo ta im osebi, oddan sa Miklošičevi ce»rM 2&TTT — šit. 35. 2070-23 Vsaka bese^la 1 Din. ia lajanje ns.nr« aH a iifro pa 5 Din. f®!) Vsaka besada 90 par; aa dajanj« nuior« aH n iifre S Dia. (S-a) Toplo sobico preprosto, • posebnim vix»-dom in ecvent. e hrano, išče gospodična. Ponudbe na og'asni oddelek Jutra pod »Center«. 2046-2&a Obrt Vsaka beseda 1 Din; sa dajanj« naslova »i! t« iifro pa 5 Din. (30) Solnčno sobo oddam boljšemu gospoda aH gospodični. Naslov v oglasnem odde-lku »Jutra« 2071-33 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hibier Hugon, Ljubljana. Sv. Petra cesta ž?>. Telefon 8911. 65-30 Vaaka beseda 1 Din: m dajanj« naalova afi ta iifro pa 6 Dia. (87) Pes voičjak i«i« inteligeoten. 5 cev star, naprodaj v Metelkovi ulici 5. !fT6-27 Izjva Podpisali K ratnar Jaofco, f^ot^raf. poraočnik ▼ Kranju. oi^falu jem laišov^, >a-roč«n« dn« 18. t. m. ot-pram g. Fii fe- -- V' J . ' Strokovna zadrnga pekov Ptuj-LJntomer daje tem potom naznanje tužno vest o smrti svojega zaslužnega načelnika, gospoda TSomaia jEcstnschefia peka, hišnega in vinogradnega posestnika ki je t torek, dne 23. Januarja preminil. Pogreb se bo vrSil v Četrtek ob 3. url popoldne izpred hlSe žalosti. Čast njegovemu spominu. 1463 Ptuj, dne 23. Januarja 1934. NAČELSTVO« ig ZDRUŽENE PAPIRNICE VEVČE, GORICANE IN MEDVODE D. D. V LJUBLJANI javljajo v svojem ter svojega ravnateljstva in uradništva imenu tužno vest, da je njihov dolgoletni uradnik, gospod Herman Diehler predstojnik papirnega oddelka tvomiške centrale v Vevčah v sredo, dne 24. januarja t. 1. preminul. Pogreb blagopokojnika bo v petek, dne 26. januarja ob uri iz Vevč na evangeljski mirodvor v Ljubljani. Vedno neumornemu, zvestemu in zaslužnemu sotrudniku, ki Je veC nego Četrt stoletja deloval v prospeh naših podjetij, ohranimo trajno časten spomin. • V~« »T Ljubljana, dne 24. januarja 1934. 1465 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.