Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. *w _ Min - RIZ SPLsNDOR 1/1 - OLJ5 ZVEZDA (ZABOJJ - ČOKOLADA MILKA MLEČNA - SLADKOR 1/1 - PRAŠEK MIKSAL 2,4 KG - PRAŠEK PERSIL 2,4 KG - TOALETNI PAPIR 10/1 - BELI - TOALETNI PAPIR 10/1 - ROZA - PIVO ZLATOROG IZA30JJ - VELIKA IZBIRA SVEŽEGA SADJA IN ZELENJAVE VABIMO VAS V PRENOVLJENE PROSTORE SAMOPOSTREŽBE IN BIFEJA LJUBNOr KJER BOSTE LAHKO OD 1. SEPTEMBRA NAKUPOVALI TUDI OB NEDELJAH OD 8. DO II. URE: 129 SIT 153 SIT 103 SIT 121 SIT 490 SIT 569 SIT 235 SIT 227 SIT 2.499 SIT k NOVOST - ODDELEK SLAŠČIČARNE - SVEŽE TORTE IN PECIVO ZA ROJSTNE DNEVE IN SVEČANE PRILOŽNOSTI TORTE TUDI PO NAROČILU! /O ™™!jübljänsk^Tank£^ Splošna banka Velenje d. d. STORITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V cilju pospešene širitve elektronskega bančništva, je pred dnevi tudi Ljubljanska banka splošna banka Velenje d.d. zapeljala na "informacijsko avtocesto" - INTERNET, kjer nas lahko najdete na našlo vu: http://www.lb-sbv.si. S to vključitvijo se je LB SB Velenje d.d. pridružila skupini največjih slovenskih bank, ki preko tega mednarodnega računalniškega omrežja predstavljajo svoje poslovanje in storitve. Vendar pa naša banka ni ostala samo pri predstavitvi, ampak je odšla korak naprej. Svojim komitentom namreč že omogočamo vpogled v dnevno ažurirano stanje na tekočih in žiro računih. KAKO LAHKO UPORABLJATE TE STORITVE? Za uporabo teh storitev potrebujete poleg ustrezne opreme (osebni računalnik z modemom) še: - interaktivni dostop v omrežje INTERNET (WWW) - Internet pregledovalnik Netscape Navigator 2.0. ali višjo različico - odobreno zahtevo za opravljanje storitev elektronskega bančništva in - indetifikacijsko kartico, ki jo naročite s podpisom zahteve. Internet dostop vam omogočajo različni ponudniki Internet povezljivosti, pregledovalnik pa lahko dobite v Internetu s prenosom na vaš računalnik oz. ga kupite pri pooblaščenih prodajalcih. Ko so izpolnjeni ti pred pogoji, nam za izvajanje storitev elektronskega bančništva pošljite še ustrezno izpolnjeno in podpisano izjavo, na podlagi katere vam bodo poslane identifikacijske oznake in identifikacijska kartica. Veseli smo, da vam lahko kot prva slovenska banka ponudimo te storitve, še bolj pa bomo veseli, če boste tudi vi ponujeno z zadovoljstvom sprejeli. MARKETING d.o.o. POLZELA 38, Tel. 720-592 PE Jelenje, tel.: 863-960 JUST» WiBEQCID KAM čfiA\£3 lISMTMŠtt SUZUKI NOVO NOVO NOVO - Veliko prostora na tako enostaven način! SUZUKI ALTO ALTO 3V 13.690 DEM ALTO 5V 13.990 DEM NOVO NOVO NOVO - Promocijske cene SUZUKI SAMURAI LX (810 DEM popusta) 23.990 DEM VX (1.500 DEM popusta) 24.490 DEM POSEBNA PONUDBA : SWIFT 1,3 GX FAMILY 17.990 DEM oprema: seafty pack 390 DEM (servo volan, AIR BAG - voznik, elek nastav. ogledal, cent. zaklepanje...) SUBARU VODILNI V ŠTIRIKOLESNEM POGONU JUSTY J 13 STANDARD ŽE OD 22.000 DEM IMPREZA COMPACT GL/BX 1,6 4WD 28.900 DEM LEGACY KOMBI GL/JM 2,0 4 WD 41.600 DEM IZJEMNO UGODNI KREDITI: 1-5 LET, ŽE OD T+6% !!! LEASING! STARO ZA NOVO I OBliĆTE HAS! I — (OiREDrl Jill ! KNJIŽNICA [ CEUi 1112 1 2 Koruza foto: Ante Blaževič 3 V Novo vozilo Komunale Mozirje odvoz odpadkov Bo v Gornjem Gradu most "padel" zaradi nerazumljivega ravnanja? Intervju: Jože Mutec, tajnik Občine Mozirje tn SLI o rM 27. Lučki dan ponovno na izviren in prijetno domač način Bogat program 20. Ovčarskega praznika v Šmihelu nad Mozirjem Mozirska kadeta za las zgrešila finale DP v odbojki na mivki Urednikova besed a Še malo in avgusta bo zmanjkalo. S tem bo za večino ljudi končan čas dopustov in nekoliko lahkotnejšega tempa dela. V tem času smo od vas, spoštovani bralci in bralke, prejeli kar nekaj prisrčnih počitniških pozdravov, med katerimi moram še posebej omeniti člane in mentorici turističnega krožka Osnovne šole Gornji Grad, pisali so z Rogle, mlade planince PD Luče, Ljubno in Gorica ob Slivnici, ti so pisali z Jezerskega, ter mozirske pevce, ki so se oglasili iz Julijskih Alp. Vsem najlepša hvala za pozdrave in dobre želje! Upam oziroma prepričan sem, da ste se imeli fajn, kakor se je glasil slogan letošnje akcije, katere namen je bil zadržati čim več turistov v domači deželi. Akcija je, kot je znano, dobesedno propadla, saj se je število domačih gostov v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo, na srečo pa se je povečalo število tujih gostov, kar še posebej velja za avgust in še posebej za Italijane. O tem bo gotovo še veliko govora in pisanja, nenazadnje tudi med politiki, ki so že začeli s predvolilno kampanjo. Nekateri tako -drugi drugače. Nekateri s kolesom po Sloveniji, nekateri pa z objavljanjem provokativnih, lahko bi rekli skoraj vulgarnih oglasov s sliko iztegnjenega sredinca na moški roki. Zanimivo, stranka, kije bila še pred nekaj meseci v vladi, pljuva prav po tistih resorjih, ki so jih vodili njeni ministri. Spomin volivcev je res zelo kratek (to se je že pokazalo), toda tako kratek pa najbrž spet ni. Ali pač? Predvolilni boj bo očitno zelo ognjevit, na volišča pa bomo odšli, če se ne motim, sredi jeseni. V Zgornji Savinjski dolini nas je v minulih štirinajstih dneh nekajkrat pošteno "zalilo". Najhuje je bilo prejšnji teden v Šentjanžu, pa tudi marsikje drugod deževje ni prizanašalo. Nastala je kar občutna materialna škoda. Denarja pa že tako ali tako primanjkuje na vseh koncih. V mozirski občini ga bodo morali veliko nameniti za gradnjo športne dvorane v Mozirju in osnovne šole na Rečici. Tudi o tem je tekla beseda v razgovoru z občinskim tajnikom Jožetom Mutcem. V tem smislu so se izkazali rečiški turistični delavci, ki so s prireditvijo Od lipe do prangerja za šolo nabrali sedem tisoč nemških mark. Res pohvale vredno! V tokratni številki ste našli tudi posebno prilogo oziroma izdajo našega časopisa - Cvetje Evrope '96. Posvečena je istoimenski prireditvi, ki se bo v času od 6. do 10. septembra odvijala v Savinjskem gaju. V omenjeni izdaji je vsebinski del namenjen etnografskim objektom v parku, ki so neke vrste njegova duša. Samo njegovi so in najsi je Arboretum v Volčjem potoku še toliko večji, lepota je seveda relativne narave, tovrstnih objektov v svojem okolju pač nima. In na tem veliko gradijo tudi prizadevni člani društva, ki ureja in upravlja Savinjski gaj. Več o vsebini prazničnega dogajanja v gaju prihodnjič, tik pred začetkom prireditve, ki vsako leto nekako zaključuje ciklus turističnih prireditev v Zgornji Savinjski dolini. V Lučah in v Šmihelu so medtem že "spravili pod streho" 27. Lučki dan in 20. Ovčarski praznik. Uspešno - v obeh primerih. Jutri bo znova praznično na Ljubnem ob Savinji. Tamkajšnji gasilci namreč praznujejo 110-letnico delovanja, kar je nedvomno spoštovanja vreden jubilej. Ob tej priložnosti bodo predali namenu novo gasilsko vozilo, podobno dejanje pa so pred kratkim naredili tudi v mozirski Komunali. Kako je bilo tam, preberite na naslednji strani. Pa lepo pozdravljeni! IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Flelena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. GOSPODARSTVO JP Komunala Mozirje Novo vozilo za odvoz odpadkov Pred desetimi dnevi je bila pred zgradbo Javnega podjetja Komunala v Mozirju priložnostna svečanost, s katero so predali namenu novo vozilo za odvoz odpadkov. Simboličen krst avtomobila je opravil župan občine Nazarje Ivan Pur-nat. "Gospodarjenje z odpadki postaja pomembna dejavnost v industrijskih družbah. V Evropi zastopajo načeloma stališče, da je treba, kolikor se le da, predvsem preprečevati nastajanje odpadkov, kjer pa se jim ni mogoče izogniti, jih je treba obravnavati na okolju neobre-menjujoč način. Predvsem naj bi bila dolžnost tistih, ki odpadke ustvarijo, da poskrbijo za razreševanje problemov z njimi, za gospodinjstva pa javna podjetja, ki s ceno ali dotacijami sproti pridobivajo prepotrebna sredstva za razvoj. Pri nas seveda temu še ni tako, toda s pripravljenostjo občin v zadnjem času ta zavest tudi raste. Prepričan sem, da je v to smer predložen projekt dobra osnova, za naše ravnanje v bodoče," je ob tej priložnosti izjavil direktor JP Komunala, mag. Jože Kumer in dodal: "Dejavnost, ki jo opravlja podjetje v skrbi za čistočo in ohranjanje okolja, je tako pomembna, da se je država s pravkar sprejeto strategijo odločila glede ravnanja z odpadki v bodoče. Novo vozilo, ki je pred nami, nam omogoča izpeljavo smernic, naravnanih v in po letu 2000. Vsak na svojem mestu, v svojem kraju in občini bomo morali storiti vse za sortiranje in ločeno zbiranje odpadkov." Novo smetarsko vozilo je Komunala dobila v zadnjem trenutku (foto: F. Kotnik) Z začetkom obratovanja novega vozila v Komunali uvajajo dvoizmensko delo in spremembo ciklusa pobiranja smeti v kantah na enkrat tedensko. Kasneje je predviden celo 14-dnevni ciklus. Novo vozilo je prišlo v zadnjem trenutku, saj je dotrajanemu "smetarju" TAM 130 poteklo prometno dovoljenje. 17 let staremu vozilu Mercedes bodo z vzdrževalnimi posegi podaljšali uporabo do konca letošnjega leta. V podjetju si zelo želijo, da bi v kratkem času prišli še do modernega samonakladalca. Direktor Komunale se je še posebej zahvalil Jakobu Presečniku in Ivanu Purnatu, županoma mozirske in nazarske občine, ki sta z vnaprej angažiranimi sredstvi omogočila izpeljavo nakupa novega vozila, upravnemu odboru Komunale na čelu s predsednikom Francem Terbovškom, ki je na podlagi vizije in smelosti sprejel ustrezen sklep o nabavi vozila, firmi Tamček, ki je z avansnimi sredstvi za nadgradnjo pomagala pravočasno realizirati nakup, in firmi RIKO, ki je točno v roku izdelala nadgradnjo vozila. Prisotni so si nato ogledali praktični prikaz delovanja novega vozila. Franci Kotnik Nekaj podatkov o novem vozilu * proizvajalec: Steyr * motor: diesel z neposrednim vbrizgavanjem goriva in turbo polnilnikom na izpušne pline, moč 210 KM * menjalnik: 9-stopenjski, omogoča 54-odstotni vzpon pri polni obremenitvi * zavore: dvokrožne, zračne z zračno vzmetenim akumulatorjem in ALB regulatorjem ter motorno zavoro * volan: servo, nastavljiv po višini in nagibu * zadaj asimetrično vzmetenje, kar je posebej ugodno za razporeditev teže avtomatike smetarske nadgradnje * protihrupna zaščita in električni pomik stekel ter ogledal na strani sovoznika * specialna ekološka smetarska nadgradnja prostornine 15,2 m3, z iztresovalnikom, ki omogoča avtomatsko praznjenje posod prostornine od 80 do 1.100 litrov * cena: 207.000 DEM PDS LOVNE INFORMACIJE 1. Obveščamo vas, da je v hrvaškem uradnem listu Narodne novine št. 63, z dne 26. julij 1996 objavljen Odlok o znižanju carinske stopnje za uvoz opreme, naprav, aparatov in vozil ter njihovih delov v katere so vgrajeni deli, proizvedeni v R Hrvaški. 2. Obveščamo vas, da bo v času od 16. do 18. septembra 1996 Slovenijo obiskala ŠVICARSKA VLADNO-GOSPO-DARSKA DELEGACIJA. 3. Na območni zbornici Velenje imamo na razpolago prevod Protokola med Evropsko skupnostjo in R Slovenijo o trgovini s tekstilnimi proizvodi. 4. Prejeli smo pregled investicijskih programov podjetij s področja kantona Sarajevo. V pregledu je podrobno opisano kaj vključuje posamezni investicijski projekt kot tudi v kakšnem obsegu so predvidena investicijska vlaganja v osnovna in obratna sredstva ter infrastrukturo. 5. PREJELI SMO NASLEDNJE PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA: - Italijansko podjetje išče distributerje za nakit. - Nemško gradbeno podjetje z izkušnjami na področju obnove betona, toplotne izolacije, plastičnih prevlek išče partnerja za dolgoročno sodelovanje (izmenjava izkušenj in skupne raziskave) - Nemško podjetje išče partnerja za skupno proizvodnjo in prodajo pohištva. - Nemško podjetje išče dobavitelje stavbnega lesa in desk, povprašuje tudi po gradbenem jeklu, jeklenih ceveh, jeklu in neželeznih kovinah. 6. Gospodarska zbornica Slovenije - Služba SKEP nam je posredovala FINANČNE KAZALNIKE za družbe, ki so oddale zaključni račun za leto 1996. Kazalnike lahko naročite za svoje podjetje in za posamezno branžo. 7. Do 30. septembra lahko prijavite svojo udeležbo na sejmu v Hannovru za leto 1997. V kolikor imate interes za udeležbo kot razstavljalec, se lahko prijavite tudi s posredovanjem Predstavništva nemškega gospodarstva v Ljubljani, tel.: 061 126 25 67. fax: 061 126 47 80 tudi še po tem roku. Podrobnejše informacije lahko dobite na Savinjsko- šaleški območni zbornici, Velenje tel. 063 856 920. M-ZKZ Mozirje Prenovljena blagovnica na Ljubnem ob Savinji Zgornjesavinjska kmetijska zadruga združuje pod svojim okriljem 22 prodajaln. Vsako leto skladno z aktualnimi potrebami posodobijo katero izmed njih in letos je prišla na vrsto ljubenska blagovnica. Otvoritev prenovljenih prodajnih prostorov je bila pred tednom dni. To priložnost smo izkoristili za krajši razgovor z direktorjem Zadruge, Antonom Vrhovnikom. SN: Kaj ste v objektu blagovnice na Ljubnem pravzaprav prenovili? VRHOVNIK: Gre za prenovo dveh lokalov - samopostrežne prodajalne in bifeja. Bife smo povečali s 35 na 50 kvadratnih metrov in poleg samega prostora obnovili tudi opremo. Tako lahko sedaj bife nudi bistveno kvalitetnejše gostinske storitve kot prej. Samopostrežne prodajalne pa nismo povečevali, ampak smo poleg prenove prostora zamenjali vso opremo. Ponudbo v prodajalni smo razširili, predvsem v smislu pestrejše izbire. Predračunska vrednost investicije je znašala blizu 17 milijonov tolarjev, sredstva zanjo pa smo namenili v glavnem iz lastnih virov. SN: Prenovo ste opravili v zelo kratkem času... VRHOVNIK: Potrebna dela smo opravili, lahko rečem, v rekordnem času desetih dni, res pa je, da smo pred tem vse temeljito pripravili. Dokazali smo, da se da tudi v kratkem času narediti dobro, želeli smo si pa seveda tudi čimkrajši izpad prodaje. SN: Iz katerega razloga je bila letos na vrsti za prenovo ljubenska blagovnica? VRHOVNIK: Zadruga ima 22 prodajaln. Vsako leto obnovimo dve ali tri izmed njih. Pri tem upoštevamo merilo potrebnosti in rentabilnosti, kar za Ljubno vsekakor drži. Zasledujemo cilj, da v večjih krajih v dolini, v 'Mozirju, Gornjem Gradu, na Ljubnem, v Lučah itd. našo ponudbo nekako kompletiramo. Ob tem naj povem, da smo na Ljubnem že konec lanskega leta prenovili tudi tehnično trgovino. SN: V sklopu ljubenske blagovnice je tudi oddelek, kjer prodajate pohištvo. Kako ste zadovoljni s prodajo? VRHOVNIK: Moram reči, da s prodajo nismo najbolj zadovoljni. Vendar tako ni samo pri nas ampak tudi pri drugih trgovcih, kajti z umiritvijo življenjske ravni se povpraševanje po trajnih potrošnih dobrinah v bistvu ne povečuje. Tisti, ki pa kupuje, pa želi predvsem dobro izbiro in primerno ceno. Temu bomo sledili v vseh naših tovrstnih trgovinah vključno z oddelkom v blagovnici na Ljubnem. SN: Imate letos v načrtu še kakšno posodobitev? VRHOVNIK: Za nami je že dobra polovica leta, zato kaj bistveno novega letos ne bomo več investirali. Pač pa načrtujemo to za naslednja leta. SN: In kako ste po dobri polovici leta zadovoljni s poslovnimi rezultati v sektorju trgovine? VRHOVNIK: V primerjavi s prejšnjimi leti ugotavljamo, da nam prodaja raste hitreje kot znaša stopnja inflacije. To pomeni, da se stvarni obseg prodaje povečuje. Res pa je po drugi plati tudi to, da zaradi izredno razgibane konkurence dohodkovnost trgovine ni tolikšna, kot je bila v preteklosti. SN: Hvala za razgovor in obilo prodajnih uspehov v prenovljeni blagovnici! Franci Kotnik Nakup v prenovljeni prodajalni je prijetno opravilo (foto: F. Kotnik) Glin Pohištvo Pred časom smo že pisali, da se je podjetje v začetku leta 1995 prijavilo na razpis Ministrstva za znanost in tehnologijo. Projekt, katerega avtor je bil v osnovi mag. Ivo Glušič, sedanji direktor podjetja, je izpolnjeval vse zahtevane pogoje in bil s strani ministrstva odobren v smislu 50-odstotnega sofinanciranja stroškov za njegovo realizacijo. Osnovno zamisel, da se iz dimnih plinov po principu centrifuge izločijo prašni Manj prahu v okolico Podjetje Glin Pohištvo iz Nazarij, kateremu je po prodaji pohištvenega obrata s strani Sklada za razvoj RS ostala zgolj tovarna surovih ivernih plošč, se še naprej resno ukvarja z njeno (pre)potrebno ekološko sanacijo. Pred nedavnim so na dimnik enega od sušilnikov namestili prototip filtra za lesni prah. delci, je teoretično obdelala mariborska strojna fakulteta. Seveda je bilo treba pri tem rešiti cel kup konkretnih vprašanj, od izbire materialov, maziv itd. Na podlagi izdelanega projekta je strojegradnja Nafta iz Lendave izdelala prototip, katerega so na dimnik enega od dveh sušilnikov namestili pred kratkim. Čeprav montaža še ni v celoti zaključena (manjka še povezava med filtrom in kuriščem, kar pomeni, da ostankov filtriranja ne bo, saj bodo le-ti zgoreli), so rezultati prvih meritev nadvse ugodni. Pred namestitvijo filtra je bila količina lesnega prahu na izhodu iz dimnika okrog 300 gramov na kubični meter, kar je šestkrat (!) več, kot dopuščajo slovenski in evropski standardi. Prve meritve po namestitvi filtra pa so pokazale, da je količina prahu na izhodu iz dimnika sedaj le še 30 g/m3, kar je že v okviru dovoljenega. Vse torej kaže, da se bo prototip obnesel in v tem primeru nameravajo naročiti še en filter za drugi sušilnik. Prvega bodo po dokončno zaključeni montaži slovesno predali namenu v prisotnosti ministra za znanost in tehnologijo. Hkrati pa v Glinu Pohištvo znova opozarjajo, da Nazarij in okolice ne onesnažujejo samo njihovi dimniki in da bi se bilo dobro glede tega ozreti tudi k sosedom. Franci Kotnik Montaža filtra IZ OBČIN Nazarje Jeseni nov most preko Drete V Nazarjah je na cestnem področju živahno tudi v poletnem času. Pred kratkim so asfaltirali odsek krajevne ceste v Kokarjah, začasno so sanirali makadamski del ceste na Gorico, potekajo pa tudi intenzivne priprave na gradnjo novega mostu preko Drete pri gasilskem domu. Hudi nalivi uničujejo ceste, popravila pa so draga (foto: F. Kotnik) Cesta Ljubno - Luče Kdo se igra z cestno varnostjo? 0 cesti, ki povezuje spodnji konec doline z Lučami in naprej, je bilo prelitega že toliko črnila, da bi z njim lahko napolnili zajeten sod. V Kokarjah je skupina prizadevnih krajanov pred nedavnim obliko vala gradbeni odbor, ki je organiziral vsa potrebna dela za asfaltiranje cestnega odseka od Hrena do Strgarja. Občani so za ta dela sami zagotovili potrebna sredstva, medtem ko je asfaltiranje plačala nazarska občina iz proračuna. Ob tem je bil asfaltiran tudi krajši odsek ceste proti Lazam. Na Gorici se že nekaj časa ubadajo s problemi na makadamskem delu ceste do vrha, kjer voda ob vsakem močnejšem nalivu odnese nasipni material in naredi cesto skoraj neprevozno. Tako je bilo tudi prejšnji teden, ko je bil po neurju znova potreben temeljit vzdrževalni poseg. Cesta je začasno znova sanirana, tako krajani kot občinska uprava pa ugotavljajo, da je trajnejša rešitev tega perečega problema samo v asfaltiranju omenjenega odseka. Potrebno bo resno proučiti možne vire financiranja. Še bolj pereč problem je most preko Drete pri gasilskem domu v Nazarjah. Le-ta je v izredno slabem stanju in le sreči se gre zahvaliti, da se doslej ni zgodila kakšna hujša nezgoda (manjših je bilo kar nekaj). Številni vozniki tovornih vozil ne spoštujejo omejitev nosilnosti, zaradi česar je most še toliko bolj (preobremenjen. Pri tem gre opozoriti tudi na njegovo pomembnost v smislu povezave naselij Dobrovlje, Za-vodice, Čreta, Žlabor in dela Nazarij s krajem oziroma dolino. Zavedajoč se vseh teh de- jstev so na občini začeli akcijo za razrešitev nastalih razmer. Strokovnjaki so pregledali most, ki je v leseni izvedbi, in ugotovili, da je njegova nosilnost zmanjšana. Nov most v takšni izvedbi ne bi bil nič kaj cenejši od betonskega. Poleg tega pa so se oglasili vodarji z zahtevo, da mora biti nov most brez vmesnih podpor, kar bo pomenilo večjo pretočnost na tem delu in manjšo možnost izliva Drete v primerih povišanega vodostaja. Projekt za nov most je sedaj praktično gotov, tik pred izdajo pa je tudi lokacijsko dovoljenje. Začetek gradnje je predviden v prihodnjem mesecu. Finančna konstrukcija za gradnjo novega mostu še ni popolnoma jasna. Na občini poudarjajo, da morajo svoj delež pri tem prispevati tudi tisti, ki most najbolj obremenjujejo, torej prevozniki tovora. Računajo, da bo del sredstev prispevala mozirska občina, saj so na most eksistenčno vezani tudi občani iz Dobrovelj nad Mozirjem. Del sredstev naj bi prispevala država, saj gre pretežno za demografsko ogroženo območje. Tovrstnih problemov čaka občino Nazarje v naslednjih letih še kar nekaj. Na svojem območju ima namreč občina osem oziroma devet mostov, ki so na lokalnih cestah, in je torej za njihovo (finančno zahtevno) vzdrževanje odgovorna sama. Pri reševanju teh težav pa je seveda treba gledati predvsem dolgoročno. Franci Kotnik Po vseh peripetijah in zapletih se je gradnja vendarle odprla in prvi del bodo izvajalci zelo verjetno uspešno opravili v predvidenem času. Še vedno je vprašljiv drugi del do Luč, nedorečenosti pa se očitno pridružujejo dodatni zapleti. Na Direkciji za ceste Republike Slovenije so brez vednosti občin Ljubno in Luče izbrali izvajalca za spremembo projekta na normalno širino. Tako je zapisano v Uradnem listu. Postavlja se vprašanje, kaj pomeni "normalna širina". Po še veljavnem pravilniku o varnosti cestnega prometa je normalna Nova Štifta pomembnega. Že dolgo načrtovana posodobitev ceste v dolžini 4 km bo po predvidevanjih z asfaltno prevleko vred dokončana do konca septembra. Od 48 milijonov tolarjev, toliko je bila investicija ocenjena, so krajani v denarju prispevali 12 milijonov, 9 jih je prispevala Občina Gornji Grad, prav toliko pa so uspeli zagotoviti tudi iz naslova demografsko ogroženih območij. Man- širina cestišča 6 metrov in ne 5,5, kot so jo spremenili ob načrtovanju. Očitno gre pri gradnji drugega dela za kompromisno rešitev, ki pa verjetno ne bo obveljala. V Uradnem listu je namreč zapisano, da mora izbrani izvajalec spremeniti projekt na 5 metrov. Svoje bo verjetno morala povedati tudi republiška prometna inšpekcija, tega, da je zakulisno igračkanje Ljubljane ponovno vznejevoljilo ljudi, ki so življenjsko vezani na to cesto, pa tako ni potrebno posebej poudarjati. Edi Mavrič jkajoči del sredstev so krajani zagotovili v obliki lastnega dela, uredili propuste in opravili razširitev ceste. Asfaltno prevleko bodo izvedli delavci Cestnega podjetja Celje, dela potekajo po načrtu, torej si bodo ljudje ob cesti, ki pelje malodane v sama nedra Lepe-natke, zasluženo oddahnili in nazdravili. Tudi v Mačkin kot po asfaltni cesti V Novi Štifti so letos krepko zavihali rokave in številnim projektom, ki tečejo, dodali še enega, finančno na-jzajetnejšega in za ljudi zaselka Mačkin kot življenjsko Edi Mavrič IZ OBČIN ■ ; Občinski svet Gornji Grad Bo most "padel" zaradi nerazumljivega izkoriščanja!? Prav to se bo očitno zgodilo z mostom preko Drete, ki ga katastrofalna povodenj pred leti ni "hotela" spodkopati in bi država morala poskrbeti za sanacijo. Tako pa je most, ki tega imena vse prevečkrat ne zasluži, kot po čudežu vzdržal, nevaren in dotrajan. Kljub izrednim naporom in pripravljenosti Občine Gornji Grad, za sanacijo so v Ljubljani iz naslova demografije uspeli pridobiti 70 milijonov tolarjev, izbran je bil tudi izvajalec, pa obstaja velika verjetnost (nevarnost), da se most (z muko pridobljenimi sredstvi) ne bo gradil. Država pa bo denar, seveda, kar je povsem logično, porabila drugje. Če se bo ta skrajno črn scenarij ude-janil, in vse kaže, da se bo res zgodilo, bosta morala krivdo prevzeti lastnika zemljišča, domačina po rodu Marija Erjavec iz Ljubljane in Franc Mermal iz Domžal. Po začetni pripravljenosti sta v nadaljevanju pogovorov začela nerazumljivo izsiljevati in postavljati nesprejemljive pogoje. Prodajo 57 kvadratnih metrov nekoristnega zemljišča ob Dreti pogojujeta z odkupom celotnega kmetijskega zemljišča velikosti 7.000 kvadratnih metrov in to z mnogo precenjeno ceno. 105.000 nemških mark naj bi iztržila za kmetijsko zemljišče, ki je "obdelano" predvsem po zaslugi sosedov in okoliških kmetov, za zemljo, ki bi bila po njuni zaslugi na samem vstopu v Gornji Grad klasični primer puščave in goščave. Izsiljevanje torej, ki mu ni primere in kateremu se v nobenem primeru ne sme popustiti. Tako menijo tudi v Gornjem Gradu. Občina tega denarja preprosto nima, nikakor pa si ne morejo privoščiti takšnih "vzgledov", saj kanijo v bodoče še marsikaj postoriti. Kljub vsemu se je občina odločila ponuditi lastnikom odkup po skoraj trikrat večji ceni od uradne, kar naj bi zneslo pet mark za kvadratni meter. Seveda je odveč poudarjati, da je tudi ta pripravljenost naletela pri lastnikih na gluha ušesa. Začaran krog, ki mu skoraj ni videti izhoda, še posebej, ker bi morala občina poslati v Ljubljano soglasje lastnikov do 10. avgusta. To se seveda ni zgodilo. Problem je torej vse prej kot razveseljiv, sredstva, ki jih država tako skopo odmerja, bodo očitno odšla drugam. O tem so na tretji izredni seji razpravljali tudi občinski svetniki in sprejeli tri sklepe. Pod nobenimi pogoji in v nobenem primeru ne pristajajo na takšno izsiljevanje. Z Direkcijo za ceste Republike Slovenije, ta je nosilec investicije, se bodo poskušali dogovoriti in s skupnimi močmi vendarle premostiti nastali položaj. Razumljivo je, da si želijo v Gornjem Gradu most še letos. Tretji sklep občinskega sveta je, da občina takoj prične s postopkom dopolnitve prostorskega plana, v kolikor vse manj verjeten dogo vor z lastnikoma ne bo mogoč, bodo pričeli postopek razlastitve potrebnega zemljišča. Ob tem je potrebno povedati, da so ti postopki dolgotrajni in zapleteni, to pa pomeni, da prepotrebnega mostu preko Drete še nekaj let ne bo. Občina in krajani so nemočni, saj so v tem primeru resnično storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Komunalna ureditev ličjeka Po časovnem zamiku, botrovale so mu nedorečenosti med lastniki zemljišč in občino Gornji Grad, bodo pričeli s komunalno ureditvijo stanovanjskega kompleksa Tičjek, kjer je predvidenih 19 parcel. Občina Gornji Grad bo z zainteresiranimi sklenila predkupno pogodbo, pred tem pa bo potrebno poravnati 60% od skupno ocenjene komunalne ureditve. Predkupne pogodbe se bodo podpisovale na sedežu občine in sicer do 20. septembra. Cena parcele bo znana, ko bo zemljišče komunalno urejeno, kar naj bi se zgodilo še pred zimo. V Tičjeku bo možno graditi prihodnjo pomlad, prednost pa bodo po sklepu občinskega sveta imeli občani, ki imajo službo v kraju, mlade družine in tisti, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Edi Mavrič Država denarja nima na ponujanje, prizadevanja bodo kot kaže padla v Dreto, tako kot neprešteto število vozil, ki jih je prevarala cesta in most, o katerem teče beseda. Ne kličemo nesreče, vendar bo naslednji šel na vest Erjavčeve in Mermala. Kljub temu, da sama ne kanita več prihajati v Gornji Grad. Ali pač, največ se namreč poje zarečenega kruha. Edi Mavrič Država zopet kot mačeha Očitno je ponovno obveljala že večkrat poudarjena trditev, da se država do Zgornje Savinjske doline obnaša kot do pastorke. Tako se je zgodilo tudi pri tokratnem natečaju za dodelitev sredstev za vzpodbujanje razvoja demografsko ogroženih področij. Pet zgomjesavinjskih občin je skupno prijavilo 14 projektov, od tega je Ljubljana prižgala zeleno luč le za štiri, ob neugodnem razmerju med pričakovanimi in dodeljenimi sredstvi. Predračunska vrednost štirih projektov znaša 200 milijonov, država je odobrila borih 40, od tega se bo letos koristilo 32, dodatnih 8 milijonov tolarjev pa bo dodeljenih prihodnje leto. Edi Mavrič .... ,_________ Z IZ OBČIN IN UPRAVNE ENOTE Jože Mutec, tajnik Občine Mozirje "Nekaj več pozornosti posvečam gospodarskemu področju in proračunu" Jože Mutec, diplomirani ekonomist, je bil v zadnjem letu dni in pol bivše občine Mozirje podpredsednik izvršnega sveta in sekretar za gospodarstvo, finance in urejanje prostora. Na lokalnih volitvah leta 1994 je kandidiral na listi stranke SDSS (sedaj SDS) in bil izvoljen za svetnika. Med možnostma zaposlitve na upravni enoti in v občinski upravi se je na predlog župana Jakoba Presečnika odločil za slednjo. Ker pa je zaposlitev v občinski upravi nezdružljiva s funkcijo svetnika, je kot svetnik odstopil in svoje mesto v občinskem svetu prepustil Darinki Marolt. SN: G. Mutec, ali je mogoče na kakršenkoli način primerjati funkcijo tajnika sedanje občine in funkcijo podpredsednika izvršnega sveta bivše občine Mozirje? MUTEC: Delna primerjava je mogoča. Če primerjamo delovanje prejšnje skupščine in njenih organov in sedanjega občinskega sveta ugotovimo, da je razlika v tem, da je prejšnja skupščina imela samo dva odbora in izvršni svet, ki je v bistvu vse urejal. To je bil organ, ki je nadomeščal odbore in razne komisije. Izvršnega sveta sedaj seveda ni več, ampak imamo občinsko upravo in organe občinskega sveta. Podobno pa je delo župana in predsednika bivšega izvršnega sveta in delno tudi podpredsednika IS ter moje sedanje delo v funkciji občinskega tajnika. SN: Občina Mozirje se od ostalih zgornjesavinjskih občin razlikuje po tem, da je nekoliko večja. Kako je organizirana njena občinska uprava? MUTEC: Naša občinska uprava je za razliko od nazarske, ljubenske, lučke in gornjegrajske nekoliko bolj razvejana. Ima tri oddelke: oddelek za proračun in gospodarske dejavnosti, oddelek za občo upravo in oddelek za okolje in prostor. Vsi trije oddelki imajo vsak svojega vodjo, občinsko upravo pa po statutu vodi tajnik. Po nalogu župana in po lastni presoji je potrebno koordinirati delo vseh treh oddelkov, pri čemer so vsak na svojem področju suvereni. Moja naloga je, da nekaj več pozornosti posvečam gospodarskemu področju in proračunu ter financam. V taki obliki se je naša občinska uprava oblikovala šele v zadnjem času, ko smo dobili profesionalnega sekretarja občinskega sveta in profesionalnega vodjo oddelka za občo upravo. Prej sem moral to delo opravljati sam. SN: V prejšnji številki našega časopisa smo pisali o številnih nalogah, ki si jih je občina Mozirje zadala v letošnjem letu. Že od vsega začetka pa sta v ospredju izgradnja telovadnice v Mozirju in osnovne šole na Rečici. Kako se kot tajnik vključujete v te aktivnosti? Jože Mutec: "Sodelovanje s svetom in županom moram oceniti zelo pozitivno" (foto: F. Kotnik) MUTEC: Za projekta, ki ste ju omenili, sta bila imenovana precej široka gradbena odbora, ki delujeta operativno, medtem ko se sam vključujem z vidika prostora, pridobivanja zemljišča, dovoljenj in podobnih zadev. Z županom sodelujem pri zagotavljanju finančnih sredstev za prvo fazo, to je nakup zemljišča. Ravno v tem tednu bomo plačali avans v znesku tri milijone tolarjev Rimokatoliškemu župnišču v Mozirju za nakup dela zemljišča pri mozirski osnovni šoli za telovadnico. SN: Kako ocenjujete dosedanje sodelovanje z občinskim svetom in županom? MUTEC: Sodelovanje s svetom in županom moram oceniti zelo pozitivno. Odkar nisem več član občinskega sveta, se naši odnosi niso bistveno spremenili, ostali so dobri kot prej, le da sedaj nimam več pravice glasovanja o posameznem sklepu. Sodelovanje z županom pa je že od takrat, ko je bil predsednik izvršnega sveta, izredno dobro. Med nama ni nobenih problemov in lahko rečem le to, da sem si takšnega šefa želel celo življenje, vendar nisem imel takšne sreče, kot jo imam sedaj. SN: Želite k povedanemu še kaj dodati, kar nismo omenili? MUTEC: Želel bi samo opozoriti občane, da nove občine v primerjavi s prejšnjimi nimajo toliko pristojnosti, ampak so določene funkcije sedaj v pristojnosti upravne enote, geodetske uprave, inšpektorata itd. Pri posegih v prostor občina daje samo soglasje. V prihodnje naj bi o zaporah krajevnih oziroma lokalnih cest ne odločala več upravna enota, ampak občinske uprave. V glavnem pa občina pomaga ostalim institucijam z raznimi soglasji, mnenji in pripombami, da postopki hitreje stečejo. Franci Kotnik Brezposelnost in zaposlenost Na območju upravne enote Mozirje je bilo na dan 30. junija 1996 na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 914 iskalcev zaposlitve, kar je 13 manj kot 30. decembra 1995. Stopnja brezposelnosti glede na aktivno prebivalstvo je 14-odstotna. Brezposelnost v občinah Zgornje Savinjske doline je sorazmerno velika tudi v republiških okvirih. Največ brezposelnih je v občini Mozirje, 346, sledi občina Luče s 166 brezposelnimi, občina Ljubno ima 143 brezposelnih oseb, 130 jih ima Gornji Grad in 129 Nazarje. Od teh 914 iskalcev zaposlitve jih prejema denarno nadomestilo 248, 42 pa jih prejema denarno pomoč. Pomoč torej dobiva 31,7 odstotka vseh iskalcev zaposlitve. V letošnjem letu se je s posredovanjem zavoda zaposlilo že 259 oseb, s seznama iskalcev zaposlitve pa so zaradi novih pravil letos že črtali 74 oseb. Na območju upravne enote deluje 666 samostojnih podjetnikov. Z obrtno dejavnostjo (mesarji, peki, šivilje, frizerji, lesarji...) se jih ukvarja 267, 128 se jih ukvarja s prometom, 95 z gostinstvom, 50 z gradbeništvom, 40 s trgovino, 81 s poslovno tehničnimi storitvami in samo 5 s kmetijstvom. Gospodarskih družb je na območju upravne enote 262. Delijo se glede na obliko lastništva. Družbenih je 17, zasebnih 239, 3 gospodarske družbe so zadružne in 3 v mešani lastnini. V gospodarstvu je zaposlenih 2980 delavcev, v negospodarstvu 532, pri obrtnikih 653, kmetov je 977, samostojno delo pa opravlja 516 delavcev. II! 212 camir. Zadruga mozlrje Gostinstvo * IZVRSTNA HRANA * DOBRA PIJAČA ® HITRA IN PRIJAZNA POSTREŽBA # LETNI VRT - ENKRATNO OKOLJE (2Ö0 m pred Savinjskim gajem) vas čaka V RESTAVRACIJI v MOZIRJU ■"'5^063/831800 TÄuXI VlOZIRJE^Sf mobitel \n 063/83 1 <553,* 0609 643 440 REKLAMNE SVETLOBNE TA.BL1 GRAFIČNE STORITVE, TISKARNŽ radio alfa d.o.o. Cankarjeva 1, p. p. 58 2380 SLOVENJ GRADEC telefon ++386 602 41 630 telefax ++386 602 41 244 Vinko Matjaž s.p Na trgu 28, Mozirje 3330, i n f o . t e I. / f n r, : 063/831-006 Za prijatelje zelene, cvetoče In prijazne dežele na sončni strani Alp smo pripravili: Kr lončnice, trajnice, okrasne grmovnice, čebulice in gomolje, seme in sadike; m- različne posode in lonce za sajenje - presajanje; m- raznovrstne substrate za takšne in drugačne rastline; m- naravna in mineralna gnojila; m- repromateriale za vrtnarje - cvetličarje, katere tudi dostavljamo. Obiščite nas na našem prodajnem prostoru ali v Vrtnarskem centru v Mozirju - Na trgu 13, telefon 063-831-045. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, BRASLOVČE tel. 063/720-181, faks & tel.: 063/720-065 NUDIMO VAM MATERIAL ZA: J - teatralno ogrevanje EU RO FIRE KI - vodovod ■ opremo kopalnit ■ pribor za zalivanje UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 4 LET Z MINIMALNIMI OBRESTMI ds3 popust za takojšnje plašilo n®=* montaža uSi3 dostava na dom CVETJE EVROPE '96 Cbjekti v Savinjskem gaiu v Ze v prvih načrtih za park ob Savinji je bilo predvideno, da bi v njem stale razne zgradbe, ki so značilne tako po videzu in uporabi za predele v Zgornji Savinjski dolini. To velja še danes, ko se upravljavci Savinjskega gaja vedno znova trudijo, da bi ta del v parku še obogatili. Znano je, da so v naših hribovskih predelih poznali razne zgradbe, ki so služile v trdih življenjskih razmerah našemu človeku. Med te sodi nedvomno kašča. To je zgradba, ki je bila pogosto v spodnjem delu grajena iz kamenja, zgoraj pa vedno le lesena. Kašče so bile od nekdaj ponos gospodarja in zato so bile neredko zelo prikupnega videza. Prave lepotice, bi dejali. Naše so bile vedno z zunanjim hodnikom na prednji strani, ta pa je imel bogato izrezljano ograjo, pa tudi vratom so posvečali posebno pozornost. Tesarji, ki so take zgradbe postavljali, so prav tekmovali v lepoti zunanjega videza. K temu sodijo zelo bogato izdelana vrata in „gank“, da ne omenjamo zelo zamotanega načina same gradnje. To smo kaj lahko ugotavljali, ko smo razstavljali te stare stavbe in jih nameščali v Savinjskem gaju. Le starejši tesarji so poznali razne zamotane postopke pri sestavljanju lesenega dela kašč. Kaj sploh kašča je? Gre za shrambo kmečkega gospodarstva. V spodnjem delu so bili navadno „košti“, to so lesene skrinje za shranjevanje moke in žita, dočim so meso in mast hranili v gornjih prostorih kašče. Ti so bili v strešnem delu še posebno dobro izolirani z debelimi, lepo tesanimi plohi iz macesnovega lesa. To je bila odlična toplotna izolacija. V kletnih prostorih pa so hranili krompir in podobne pridelke. Tako je tudi nastal pregovor o prazni kašči, ki pomeni bolečino kmeta. Nekoč je bila kašča nekak okras kmetije, zato so dekleta na ganku gojila cvetje, ki je že od daleč naznanjalo, da so pri hiši urejeni ljudje. Mimoidoči so prav po urejenosti kašče sodili o gospodarju. Ponekod so kašče gradili v nadstropje, kar je pomenilo zunanje znamenje za mogočnost kmetije. V Zgornji Savinjski dolini stoji še kar dosti lepih in nepohabljenih kašč. Posebno zanimive so v Mačkinem Kotu pri Gornjem Gradu. Prava posebnost pa je nedvomno kašča na kmetiji Podmeninšek pri Novi Štifti. Kašča je znotraj opremljena prvobitno, hrani še merilni škaf in ima povsem ohranjene košte, na pokrovih pa so zapisani pridelki žitaric na kmetiji vse do leta 1941. To je svojevrsten kmečki spomenik. Žal pa je veliko kašč predelanih v počitniške hišice, včasih tudi zelo neokusno. Škoda, da v preteklosti ni bilo ustreznega varovanja te zanimive zvrsti kulturne dediščine. Savinjski gaj ima takoj pri vhodu kaščo, ki je nekoč stala v Podtem na kmetiji Komšak. Ko so jo razdirali, da bi jo postavili v Savinjskem gaju, so našli med trami listič, na katerem je bilo zapisano „bila je gorpostavljena v letu 1741“. Je torej kar častitljive starosti, morda malo drugačna od siceršnjih, saj ima le „mali gank“ in je bila od vsega začetka pritlična. Druga kašča stoji blizu Ribiškega doma. Gre za pritlično zgradbo, ki ima nekoliko drugačno razporeditev prostorov, kot je pri nas običajno. Stala je na kmetiji Globst v Primožu nad Ljubnim. Letnica, kije urezana, pove, daje bila postavljena SEJEM - CVETJE ‘96 - posebno izdajo Savinjskih novic izdal: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon in fax 063/832-306, žiro račun 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Trženje: Helena Kotnik. Tekst na straneh 3, 4 in 5: Aleksander Videčnik. Fotografije na naslovnici in na straneh 3,4 ter 5: Vlado Lamut. Oblikovanje in prelom: Savinjske novice. Filmi: Grafični studio Simona Vovk Celje. Tisk: DELO TČR Ljubljana. Naklada: 20.000 izvodov. na vodno kolo. Takšne delavnice so bile v naših krajih pogoste, saj so skrbele za dobro stanje raznega kmečkega orodja, največ pa seveda gozdarskega. Orodni kovači so bili znani strokovnjaki za izdelavo visokokakovostnega orodja, baje so bili pravi mojstri za kaljenje jekla. Njihove sekire in drugo gozdarsko orodje je bilo glede kakovosti nenadkriljivo. Na vodno silo so priključili tudi bruse, ki so jih rabili za ostrenje orodja. Ker je Zgornja Savinjska dolina bogata s potoki, so seveda s pridom uporabljali ceneno vodno silo na številnih mlinih, žagah in seveda tudi kovačijah. Pa ne le to, ponekod so imeli na vodni pogon celo vrsto drugih dejavnosti. Zgleden primer je kmetija Macesnik nad Solčavo, ki je tehnični spomenik. Na poti ob strugi naletimo na čebelnjak. Ta je bil v prvotni podobi malce drugačen. Bil je krit s slamo, postavili pa so ga naši čebelarji. Ta kmetijska panoga je zelo razvita v naših krajih. Naši čebelarji so znani po dobrem in pristnem medu daleč preko naših meja. Ob čebelnjaku je v letu 1731. Upravljavci Savinjskega gaja ji namenjajo zbirko starega drvarskega orodja. Kmečka hiša stoji kar za prvo kaščo in je točna kopija zgradbe na Celah nad Mozirjem. Strokovnjaki so menili, da je ta zvrst gradnje značilna za male hiše tega območja. Del, kjer je črna kuhinja, je iz požarnovarnostnih vzrokov zidan, tam, kjer je „hiša“, „kamra“ in „štiblc“, pa je zgradba lesena. Ni podkletena in ima značilno „lopo“ kot nekakšen predprostor. Vsa oprema „hiše“ izvira iz predela Konjski vrh nad Lučami, deloma pa iz Podvolovljeka. Vsekakor pa je pristna in izvirna. Prvotna zamisel je bila, da bi v njej pokazali obiskovalcem način bivanja našega človeka še v času izpred druge svetovne vojne. Če bi želeli stavbo opredeliti po velikosti in opremi, bi jo šteli med „koče“. Pa še to, na njej so dobro vidne posledice hude poplave v letu 1990. Kar v neposredni bližini kmečke hiše so obrtniki iz Zgornje Savinjske doline postavili kovačnico prikazan stari panj, kakršen je bil nekoč v rabi. Čebelarji poskrbijo za redno prikazovanje opravil in orodja. Vodni mlin stoji ob strugi in ga ni mogoče spregledati, če se sprehajamo po Savinjskem gaju. Vodni mlini so bili raztreseni ob vseh naših potokih. Kmetije so ponavadi imele vsaka svoj mlin, le redko pa je več kmetij uporabljalo skupnega. Značilno za te mline je to, da so vse naprave znotraj in zunaj lesene. Izdelovali so jih tesarji, ki so bili usposobljeni za žage in mline. Večja kmetija je imela mlin na več kamnov in še žrmlje so bile pogosto zraven. Tako se je že na zunaj videlo ali pripada nek mlin večji ali manjši kmetiji. Ob nekaterih potokih je bilo kar brezštevila mlinov, kot primer je Mlinščica, ki strmo teče izpod Golt v dolino. Ob tem potoku je bilo vsega 14 mlinov. Ta, ki je postavljen v Savinjskem gaju, je stal nekoč ob gornjem toku Ljubije in je spadal k Pleški kmetiji v Šmihelu. Zgradbo zanj je zgradilo Vodno gospodarstvo iz Celja, mlin pa je kupilo Turistično društvo iz Mozirja. Vsekakor smemo trditi, da gre za značilen vodni mlin v Zgornji Savinjski dolini, ki še danes melje, če je potrebno. Kmalu je pred nami mala, pol lesena zgradba „prevžitkarska hiša“. Gre za izvirno stavbo, kije stala na Žlebnikovi kmetiji v Šmihelu in je bila strokovno prenešena v Savinjski gaj. Pri tem je poleg Turističnega društva Mozirje sodelovala še spomeniška služba iz Celja. Del, kjer je črna kuhinja, je spet zidan, drugi del pa lesen. Spodaj so bivalni prostori, zgoraj shramba. Prevžitkarstvo je nekoč pomenilo izločitev iz družinskega kroga. Zato so po naših kmetijah stale prevžitkarske hiše, saj so vanje preselili neporočene strice in tete, da so imeli svojo streho na stara leta. Zato je v hiši tudi shramba, ker prevžitkarji niso imeli več dostopa v domačo kaščo. Prevžitek v naravi so torej shranjevah kar v hiši, kjer so bivah. Prikazana je seveda preteklost, ki v novejšem času izgublja na veljavi, čeprav seveda vsebina odnosov na kmetijah ni nič drugačna od nekdanjih. Namreč, stari se umaknejo mladim, vendar sedaj niso več izločeni iz družine in dejansko ostali del nje. Upamo, da Vam je bil ogled naših narodopisnih objektov všeč in da si boste še ogledali naš park ob bistri Savinji. Ko boste spet naši gostje, bo morda že kaj novega. ZGORNJESA VINJSKA OBRTNO PODJETNIŠKA ZBORNICA MOZIRJE 3330 MOZIRJE, p.p. 1, tel. 063/831-912, faks 831-311 SEKCIJE: - gostinci - a.\stop>re\sozniki - žf\sf/stDUSET! d. o. o. TRGOVINA - SERVIS Parižlje 8a, 3314 Braslovče, Tel./faks 063/720-598 - POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC STROJEV EDHusqvarna •lonsered STIH L - VELIKA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC, (klasične ali samohodne, s košem ali na stranski izmet, različne širine noža) KOSILNIC NA LAKS (bočne ali nahrbtne), MOTORNIH NAHRBTNIH ŠKROPILNIC, MOTORNIH ŽAG, DROBILNIKOV RASTLINSKIH OSTANKOV... - REZERVNI DELI BCS, ACME, LOMBARDINI, MAG, BRIGGS&STRATTON, ASPERA... Vsak pri nas kupljen stroj sestavimo, ga preizkusimo in seznanimo kupca s pravilnim (delovanjem in vzdrževanjem stroja« VABLJENI! Odprto vsak dan od 7. do 16. ure, sobota od 7. do 12. ure! SENDA KOVINOPLASTIKA Spodnja Rečica 48, 3332 REČICA OB SAVINJI TELEFON: 063/83 1 835, TELE FAX: 063/832 434 PROIZVODNJA KOOPERACIJA TRGOVINA EXPORT - IMPORT PREVOZNIŠTVO m Na trgu 7, 3320 Mozirje, Tel. 063/832-541, Fax 063/832-636 Firma CIMPERMAN ima sedež v Mozirju v GRABNERJEVI HIŠI. Izvajamo dela na področju SAVINJSKO-ŠALEŠKE doline in CELJSKE regije. Ta hip zaposlujemo že preko 50 gradbenih delavcev. Za strokovno izvajanje del skrbi 12 naših gradbenih strokovnjakov ter več zunanjih sodelavcev. Izvajamo: 1) GRADNJA ENODRUŽINSKIH HIŠ POD STREHO ALI POD KLJUČ- VKLJUČNO Z OBRTNIMI IN INSTALACIJSKIMI DELI 2) GRADNJA POSLOVNIH OBJEKTOV IN INDUSTRIJSKIH HAL 3) ZUNANJE UREDITVE 4) KANALIZACIJA IN VODOVOD, TOPLOVOD IN PLINOVOD 5) MOSTOVI IN CESTE 6) SANACIJE PLAZOV 7) PO VAŠIH ŽEUAH... "ZAHTEVNOST JE NAS IZZIV!" šm/Hirmun nniiisrmun im/mrmim jjjjjjjjj PRODAJNI CENTER - Latkova vas Latkova vas 84, 3312 PREBOLD TEL: 063/701-900, 701-219 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Krakovska 4 b, DOMŽALE TEL: 061/721-730, 723-126, 723-194 Gradite, obnavljate? UGODNE CENE! PRODAJNI PROGRAM: • vse vrste gradbenih materialov: od cementa, apna, maltita, vseh vrst opečnih izdelkov, izolacijskih materialov, hidroizolacij, betonskih izdelkov, armaturnih mrež in železa, schiedel dimnikov, do strešnih kritin (Bramac, bobrovec), parketa, lepil in drugih gradbenih materialov • NOVO: strešna okna VELUX • zidarsko orodje • gradbeni odri, mreže za zaščito gradbišč. PREVOZ FCO KUPEC, MOŽNOST DOSTAVE Z AVTODVIGALOM GRADBENO SVETOVANJE, IZVEDBENA DELA NA PODROČJU STREH V naših trgovinah pa nas lahko obiščete vsak dan od 7.-19. ure, ob sobotah pa od 7.-13. ure. s® ■” p p r p f r w r* tr r> Spodnja Rečica 14, 3332 Rečica ob Savinji, tel.: 063/83 20 32 faks: 063/83 18 70 V prodajnem asortimanu je blago za oskrbo: - gostinskih lokalov - trgovinskih lokalov - šol -vrtcev - družbenih prehran - gradbenih podjetij - kmetijstva - ipd Podjetje Vtis pričakuje Vaš obisk in nakup. Cvetličarna VALENTINA cvetličarstvo, vrtnarstvo, urejanje krajine Mastnak Milena s p. Glavni trg 4, 8290 Sevnica Tel.: 0608 42 160, doma: 0608 82 674 Podjetje za obdelavo Česa in trgovino Ljubija 55, 3330 Mozirje, Standardne dimenzije so vedno na zalogi! : j L,.,:. I 1 1 I 1 1 SL --J Cene so ugodne! &o, f€ohiMp če p'tlfuuiift&fcMca.I d.O.O. KIDRIČEVO Podjetje za pridelovanje in prodajo vrtnin ter urejanje okolja Kidričevo, Tovarniška to, proizvaja: 1. vzgoja krizantem 2. vzgoja rož enoletnic 3. vzgoja sadik vrtnin Tel. 062/796-110 int. 364, Fax. 062/796-269 TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE 3000 CELJE, Ljubljanska c. 11 ytimmjiii «m»- aiiiiiiMjt.H v BBOB LANCIA IVECO Bogata in raznovrstna ponudba vozil RENAULT CLIO LAGUNA fa&gpMegane Takojšnja dobava vozil v zalogi Ugodna posojila brez pologa Možnost zamenjave staro za novo Sodoben servis Ugodnosti s servisno kartico Prodaja in servis: d.o.o. v Levcu 54, 3301 Petrovče tel. 063 452 515 in 452 020 v Mozirju, Savinjska cesta 30 tel. 063 831 020 in 832 915 Se priporočamo RENAULT AVTO ŽIVLJENJA i 'V ' V'./-'. j MOVO NOVO ELEKTRONSKI REGULATOR TEMPERATURE za STEKLENJAKE - PLASTENJAKE SENZOR d.o.o. Krakovska 6a, Ljubljana TEL/FAX 061-223-905 MOBITEL 0609-618-259 1) AVTOMATIKA ZA RASTLINJAKE IN STEKLENJAKE a) Funkcije avtomatike: * Regulacija temperature ogrevanja * Regulacija temperature zračenja * Alarm LOW - HIGHT - VETER 3 b) Montaža: * Zatemnitev s folijo v rast. in steklenjakih g * Zaščitne folije (sonce) 2) INDUSTRIJSKA AVTOMATIKA 3) VSA ELEKTROINŠTALACIJSKA ' • DELA * 4) MONTAŽA SAT IN KAB SISTEMOV : : ' i nova vas na blokah d.d. podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov NOVA VAS 56 - 1385 NOVA VAS SLOVENIJA telefon: 061/798-008, 798-060, 866-234, telefaks: 798-075 IZ NAŠ6GA PROGRAMA VRM PONUJAMO: - enoslojne lahke gradbene plošče NOVOUT - dvo ali troslojne lahke gradbene plošče - KOM6IPOR, KOM8IVOL in KOM8IKOR - lahke lesno - cementne akustične plošče RKUT6RM - sistem toplotne izolacijske fasade tip KOAABIFRS - sistemi hidromontažnih in obešenih stropov - sistem hidromontažnih plavajočih podov - protipožarna vrata s požarno odpornostjo 60 ali 90 minut - hladilnice, hladilne komore, hladilniška vrata in druga oprema za prehrambeno industrijo - komore za termično obdelavo mesnih izdelkov (dimljenje, kuhanje, barjenje, pečenje...) ZRHT€VRJT€ PONUDBA TeR DODRTN6 INFORMRCIJ€ OBIŠČIT6 IM FIS IM Fl SOMU ’MOS 96 * OD 1 3. DO Sl . S6PT6MBRR 1 996 » » I Polepšajte si dan še s koščkom tortice, kepico sladoleda in obiščite V V v slaščičarno 'Ptidcutca fpri cerkvi v MozirjuJ Pričakujemo Uas vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. do 20. ure. urno si smem i m v um mišim v m mirnu, v m man Tovarna oplemenitenih plošč In pohištva Lesarska 10,3331 Nazarje, p.p. 20, SLOVENIJA Tel. hc.: +386 (0)63 831 321, 832 613 Nabava / Supply: +386 (0)63 832 461 Prodaja / Sales: +386 (0)63 832 443 Tel : +386 (0)63 831 945 Fax: +386 (0)63 832 341 H * oplemenitene plošče * obodi predalov * pohištvo PREGO * pohištvo VARIO * predsobno pohištvo * pisarniško pohištvo * kuhinje * parket MELAPAK Vse naše proizvode lahko dobite v trgovini s pohištvom in gradbenim materialom. Se priporočamo BOGATA PONUDBA: -BLAZINE ZA VSE VRTNE STOLE IN NOTRANJO OPREMO STANOVANJ - VZGLAVNIKI/antialergijski - ODEJE - BIO PROGRAM NOVOST: DIMENZIJE ODEJ PO ŽELJI NAROČNIKA KDOR PRI WE1SS-U NAROČUJE, DOBRO KUPUJE IZDELOVANJE IN PRODAJA TEKSTILNIH-DEKORATIVNIH IZDELKOV WBISS r VABI V PRIJETNO OKOLJE POD GOLTE KRIŽIŠČE MOZIRJE-ZEKOVEC-SMIHEL (2 km) - SOBOTNA IN NEDELJSKA KOSILA • ŽREBEC JE SPECIALITETE - POSTRVI - MORSKE JEDI - SLADICE - ŠIROKA PONUDBA PIJAČ - NAROČENE SKUPINE IMAJO POPUST Daša strešna okna so primerna za strehe z naklonom od 20 do 75 st., ne glede na vrsto kritine. Poleg oken vam nudimo tudi vse vrste senčil, dostavo in montažo. Tel. (063)843-614 TIP OKISA is 64 IS 74 P 64 P 74 IS 84 Zunanja mera okna v cm 64x84 74 x 104 64 X 114 74 X 114 84 X 114 PROIZVODNJA STREŠNIH OKEN v Bočni 99. Gornji Grad W1LT0N SUITE Ekskluzivna prodaja kvalitetnih usnjenih angleških sedežnih garnitur Obiščite nas na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer vam bomo nudili posebno ugodne pogoje! __________Tel. (063)832-946___________ SALON POHIŠTVA v Mozirju, Šolska ul. 10 Izbirate lahko med stanovanjsko in pisarniško opremo (kuhinje, dnevne sobe, otroške sobe, predsobe...) domačih in tujih proizvajalcev. Posojila za demografsko ogrožene 24. julija je bil v časopisih Delo, Slovenec, Kmečki glas in 26. julija v Uradnem listu Republike Slovenije, objavljen razpis za dodeljevanje ugodnih posojil iz sredstev Sklada za regionalni razvoj, ki ima svoj sedež v Ribnici. V naslednjih točkah povzemamo nekaj bistvenih pogojev iz tega razpisa: 1. Na natečaj se lahko prijavijo fizične ali pravne osebe iz naselij, ki so demografsko ogrožena (spisek naselij iz naše doline je prikazan na koncu sestavka). 2. Dodeljena sredstva bodo zgolj krediti na dobo vračanja 4 do 15 let po obrestni meri TOM + 3,5 do 5,5% z enoletnim ali dvoletnim odlogom pričetka odplačevanja najetega kredita. 3. Višina dodeljenega kredita bo od 15 do 60% vrednosti projekta, na razpolago za prvi javni razpis pa je 750 mio SIT. 4. Krediti se bodo dodeljevali za financiranje projektov kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter za projekte gospodarskih dejavnosti. Prednost bodo imeli projekti iz programov CRPOV. 5. Rok za prijavo in dostavo vse potrebne dokumentacije je od 30. 8. oziroma 30. 9. 1996 leta. Obravnavali bodo izključno samo vloge, ki bodo imele vso zahtevano dokumentacijo. 6. Dodatne informacije zainteresirani lahko dobijo na Upravni enoti Mozirje (g. Supin), svojih občinah ali: - za področje kmetijstva na Hranilno kreditni službi pri ZKZ Mozirje, - za področje gospodarstva v enotah A banke - in pa direktno pri strokovni službi Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje slovenskega podeželja, Šeškova 9b v Ribnici. SEZNAM DEMOGRAFSKO OGROŽENIH NASELIJ V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI PO OBČINAH OBČINA GORNJI GRAD Bočna, Dol, Florjan pri Gornjem Gradu, Lenart pri Gornjem Gradu, Tirosek, Šmiklavž OBČINA LJUBNO Planina, Primož, Ter OBČINA LUČE Logarska Dolina, Luče, Konjski Vrh, Krnica, Podolševa, Pod-veža, Podvolovljek, Raduha, Robanov kot, Solčava, Strmec OBČINA MOZIRJE Dobrovlje pri Mozirju, Dol Suha, Lepa Njiva, Poljane, Šmihel nad Mozirjem OBČINA NAZARJE Čreta pri Kokarjah, Rovt pod Menino, Zavodice UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Mozirje S Culd za športno dvorano Prvi septembrski dan, torej v nedeljo, bo pred Savinjskim gajem v Mozirju družabna prireditev, katere čisti izkupiček bo organizator, občinski odbor SKD, namenil za investicije v KS Mozirje, še posebej za večnamensko športno dvorano. Da bi bila prireditev čimbolj pestra in prijetna, so v goste povabili znani ansambel Čuki, ki zna razveseliti staro in mlado. Za jedačo in pijačo bodo poskrbeli mozirski ' gasilci. Prireditev se bo pričela ob 18. uri. 27. Lučki dan Lučani ponovno izvirno in prijetno domače Še ena tradicionalnih prireditev Zgornje Savinjske doline je uspešno pod streho. Tokrat in ponovno so se izkazali Lučani, ki so v izvedbo vsakoletne prireditve vložili obilico truda in iznajdljivosti. Rezultat tako ni izostal, saj so si lahko obiskovalci v štirih dneh ogledali narodopisne, športne, kulturne in razvedrilne prireditve, ki so na najboljši način dokazale, da se je Lučki dan ponovno vrnil med uspešne tozadevne prireditve pri nas. Uvod v nedeljsko, zaključno praznovanje je bila procesija v čast farnemu zavetniku sv. Lovrencu, katere so se Lučani udeležili polnoštevilno. Vsi, ki poznajo Luče tudi v dneh vsakdana, morajo potrditi, da je vzorna urejenost kraja zagotovo ena njihovih prednosti, ki se je v dneh praznovanja še dodatno potrdila. Polni štanti raznolike ponudbe, dovolj kvalitetna gostinska ponudba, neprisiljena domačnost in narodopisni del, v katerem so se predstavili številni mojstri starih opravil, so pritegnili pozornost ljudi, ki jih je pot po naključju ali namensko pripeljala v Luče. Od štanta do štanta si je bilo moč ogledati poučnost predenja volne, pletenja košev, vrtanje lukenj v hlode, ki so služili za vodovod, žganjekuho in še bi morali naštevati, v kolikor bi hoteli odtehtati trud in pripravljenost doprinosa slehernega k skupnemu uspehu. Vse skupaj so na pristen, tako doživeto lučki način popestrili domači godci, svoje so doprinesli tudi godbeniki zgornjesav-injske godbe. Nikakor ne kaže prezreti ponudbe pristnih lučkih jedi in ostalih dobrot ter pijač, ki so jih za to priložnost pripravile prizadevne žene in dekleta. Luče torej, kot v starih dobrih časih, na poti k tridesetletnici, katera bo, to pač kaže pričakovati, dogodek brez primere. Edi Mavrič Luče ob Savinji ,,Vlcerslđ,, uvod v praznovanje Občina Luče se je skupaj z društvi in krajani tudi letos temeljito pripravila na izvedbo vsakoletne prireditve. Luče so bile in ostajajo "vlcerski“ kraj, saj si je večina še ne tako davno prigarala borni zaslužek prav z delom v obsežnih gozdovih Zgornje Savinjske doline. Prikaz, ki so ga pripravili kleni in trdega dela vajeni "vlcerji", zagotovo sodi med najbolj izvirno posnemanje nekdanje resničnosti. Za tokratno in tudi za počitka in nabiranja moči za naporno delo. "Vlcerji so bili cel teden v planini gospodinje in kuharji, vse v isti osebi. Skor-jevka, v kateri so povsem iz- "Riža" za spuščanje lesa (foto: Ciril Sem) v bodoče so postavili po vseh pravilih grajeno "rižo", po kateri so v Savinjo spuščali les. In še enkrat se je pokazalo, kako je bila narava ne samo zaveznica ampak vse prevečkrat trdoživ nasprotnik, s katerim so se morali "vlcerji" spopadati pri svojem opravilu. Nekoliko narasla Savinja je krepko pokazala zobe, je pa prav, da so številni obiskovalci in občudovalci mogli videti tudi temnejšo plat vse prej kot lahkega življenja "vlcer-jev". Seveda je bilo spravilo lesa samo ena plat življenja, druga nič bolj rožnata je bil čas virno prikazali, v kakšnih razmerah je potekal njihov vsakdanjik, je bila zanimiva prav zaradi primerjave razmer. Ob tem ni izostalo vsakodnevno kuhanje polente, ta je bila osnovna hrana vsakega "vlcerja" in še marsikaj, kar nas mora navdati s spoštovanjem do ljudi, ki so morali, znali in zmogli danes narodopisne prikaze resnično preživeti. Zato je njihovo delo še večje vrednosti in potrebno še večje pozornosti. Ti ljudje so korenine življenja Zgornje Savinjske doline. Edi Mavrič Lučke poplave dokončna preteklost Vse prireditve, ki so se v teh poletnih tednih zvrstile širom po dolini, imajo vsaj en skupni imenovalec. Namreč to, da za sleherno stojijo ljudje. Zakaj to pripovedujem, boste rekli, to je menda jasno slehernemu. Splošna ugotovitev, ki pa vzdrži samo ob temeljitejšem poznavanju ozadja sleherne še tako drobne organizacije. Vse prevečkrat smo namreč v preteklosti morali ugotovitveno zapisati, da so vse inštitucije in organizacije popolnoma nemočne, v kolikor ni uspešna komponenta sožitja, ki jo zmore premoščati samo človeški odnos do sočloveka. In Luče s svojim Lučkim dnevom niso in ne morejo biti nobena izjema. Zato tudi namerno uporabljen preteklik, zapisan v naslovu komentarja, ki pa mora spomniti, kako malo je potrebno, da se ne zgodi nič in kako veliko, da se prireditev, kot Lučki dan brez dvoma je, ponovno postavi ob bok največjim. Na srečo se v Lučah in z Lučani dogaja slednje. Kdor pozna mentaliteto tega, po mojem mnenju najlepše urejenega zgornjesavinjskega kraja, ve, da se zmorejo Lučani dvigovati in padati samo in zgolj v lastni režiji. Seveda je res tudi obratno. Nihče jim ne more biti večji izziv kot sami sebi. Kot se zdi, je vpliv župana Mirka Zamernika že lansko leto odločilno pripomogel k ponovnemu vzponu narodopisne prireditve z "vlcerji", obujanju nekdanjih šeg in običajev, letos so tozadevno pripravili zdravičke s starim ohcetnim običajem in še bi lahko osvetlili prenekatero specifiko. Vendar je dovolj poudariti samo "vlcerijo", ki bi si verjetno zaslužila v tem sklopu prav poseben, samo njej namenjen dan. Ne gre namreč prezreti dejstva, da so Luče in dolina kot celota živele od gozda. Gre preprosto za ohranjanje najširše identitete doline, to pa bi se v bodoče moralo še bolj odražati. Vendar so "vlcerji" že letos storili svoje, na potezi so drugi. V bodoče bodo morali Lučani verjetno tudi nekoliko razmisliti, kako in kam z vedno bolj vsiljivimi kramarji. Njihov kič zagotovo ne sodi med narodopisne prikaze, ki se mogoče tudi zaradi tega vedno bolj odmikajo v zakotne predele kraja. Njihova domačnost in izvirnost s tem ničesar ne izgubi, res pa je, da prenekateri obiskovalec do njih ne seže. Skoraj ne kaže dvomiti, da bodo v bodoče Lučani znali premostiti tudi to "oviro", zakaj tozadevne prireditve so manifestacija kraja v preteklosti in sedanjosti. Kramarji v ta del zagotovo ne sodijo; tu nikakor niso mišljeni prodajalci suhe robe, ki ponazarja narodovo izročilo. Lučki dan torej, ki je v svoji 27. ponovitvi nakazal pred leti že doseženo kvaliteto. Mogoče je manjkalo za ščepec pregovorne lučke domačnosti, ocvirek na jed izbranega okusa? Edi Mavrič Od štanta do štanta: takole so nekdaj krili strehe... ... takole so brusili orodje... Luče ob Savinji Koncert v šoli Lučani vsako leto v okviru svoje prireditve poskrbijo, da pridejo na svoj račun tudi ljubitelji kulture in umetnosti. Poleg razstave "Ne umiraj gozd zeleni", z njo so se izkazali najmlajši iz zgornjesavinjskih vrtcev in jo dopolnili z nagrajenimi likovnimi deli osnovnošolcev, je dajal pečat petkovim dogodkom koncert mladih pianistov Zgornje Savinjske doline. Nadebudni pianisti, v glasbeni šoli "Osminka" jih vodi Mira Kelemen iz Mozirja, so s svojim nastopom navdušili. Gostja večera in koncerta je bila Blaženka Arnič, hčerka skladatelja in lučkega rojaka Blaža Arniča, katerega ime nosi tudi lučka osnovna šola. Mlade pianiste je v pozdravnih besedah vzpodbudila, izrazila zadovoljstvo ob novem klavirju, ki ga je svojim občanom kupila občina. Za konec koncerta je zaigrala tudi sama in dokazala, da je vredna hčerka svojega očeta. Edi Mavrič, foto: Ciril Sem Za osnovno šolo na Rečici z roko v roki Skrbno pripravljena prireditev Od lipe do prangerja je uspela v najlepšem pomenu besede. Vsa zahvala gre seveda vsem društvom, ki so pod naslovom zbiranja denarja za izgradnjo samostojne popolne osnovne šole na Rečici, strnili svoje vrste. Planinsko društvo, lovska družina, gasilci iz Grušovelj, Pobrežij in Rečice, upokojensko društvo, zveza borcev in Rdeči križ so skupno sodelovali pri organizaciji in izvedbi tako obsežne prireditve, kot je bila na Rečici. Skupni čisti izkupiček znaša 7000 DEM in ta denar sedaj na posebnem računu čaka na začetek gradnje. Lepa gesta, ki so jo pripravili domačini v prizadevanjih za oživitev svojega kraja, bo morda vzpodbuda tudi komu drugemu, ki ima podobne potrebe. Na otvoritvi narodopisnih razstav, ki so bile postavljene v prostorih rečiške osnovne šole, je aktivno sodeloval tudi domačin Jože Jeraj, generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu. 'Takrat je povabil domačine, da predstavijo razstavo tudi v prostorih konzulata v Celovcu. Skomine in iskre v očeh, ki jih je vzbudil s tem smelim povabilom, so postale še svetlejše v teh dneh, ko so Rečičani prejeli uradno povabilo. Razstava Pozimi pa rožice ne cveto se tako seli v Celovec, kjer bo 16. ali 17. septembra uradna otvoritev. Razstava bo postavljena v sklopu podpore zamejskim Slovencem, ki se vsakodnevno borijo proti asimilaciji kulture in materinščine s strani domačinov. Finančno bo projekt podprlo Ministrstvo za kulturo, otvoritev pa bo z ubranim petjem znova popestril oktet Rožmarin, ki je zavoljo svoje kvalitete že kar stalni gost podobnih prireditev. Benjamin Kanjir Spoznal sem, da smo ljudje nepomembni, zato iščem Človeka, ki poseduje ljudsko voljo in človeški značaj. Edi Mavrič Savinjčan Ovčarski praznik v Šmihelu Življenje na pobočjih pod Mozirsko planino narekuje garaško življenje in mnoga odrekanja. Delo od jutra do večera naredi človeka odpornega na muhe sodobnega človeka. Kljub temu pa v Šmihelu živijo dobrovoljni ljudje, ki se radi poveselijo in del svojega prostega časa namenijo tudi mnogim obiskovalcem, ki zaidejo v njihovo vas. Zavoljo tega ni čudno, da ljudje radi zahajajo v Šmihel. Vedo namreč, da se bo zanje vedno našel kos domačega kruha in skodela kislega mleka. Dobro voljo domačini radi delijo, zato so tudi letos priredili Ovčarski praznik in ob tem pokazali poleg garaštva tudi čar življenja pod zeleno planino. Na hribovskih kmetijah so včasih živele številne družine. Vsakdo je imel svojo vlogo, ki je narekovala njegovo vsakdanje delo. Delo pa je zahtevalo veliko znanja, zato so bili starejši člani družin cenjeni zaradi svojih bogatih izkušenj. Dobro pripravljeni in strokovno podkovani mladinci so zbranim prikazali igran prizor življenja, ki je bil za ta kraj značilen pred 80 in več leti. Pod budnim očesom očetov in dedov so pripravili prav všečen program. Predica je urno sukala svoj kolovrat in volna je izgubljala svojo prvotno obliko, a ohranjala prvotni pomen, le da odslej ne bo grela ovce ampak morda malega šolarja na poti skozi sneg. Volno so predelovali ob zimskih večerih in skromni razsvetljavi. Posebno pozornost je med obiskovalci vzbujal starejši mož, ki je iz smrekovega lesa izdeloval “šiklne". Posebno izbran les se je lepo cepil in pred našimi očmi je nastajal kos za kosom. Izvedeli smo, da bo prav s temi šiklni pokrit nov razgledni stolp na vrhu Boskovca. Zelo zanimiv je bil tudi prikaz izdelave sodov in pletenja košar. Izdelovalec mora v to delo vložiti ogromno znanja ter izkušenj in resnica, da kmet ni “butast”, kakor se velikokrat sliši, se v tem primeru drastično potrjuje. Fantje, polni elana, so okopali ovco in siroto, vso premraženo nato zaprli za leseno ograjo, kjer je čakala na svoje strižce. Pa jih ni dočakala, saj so medtem ostrigli drugo ovco, ki se pod izurjenim prijemom ni mogla upirati. Strižca sta dokazala svoje znanje in bogato prakso, saj jo je ovca odnesla brez prask. Ogledali smo si lahko še pripravljanje stelje in vezanje vej. Izvedeli smo tudi recept za pripravo masovneka in polente, ki mora biti, kakor je dejal kuhar, predvsem dobra. Celotno dogajanje je spremljalo ubrano fantovsko petje, ki se je razlegalo kakor zdravilo za ušesa, utrujena od vsakdanjega hrupa. Zdravilno pa je delovala tudi frajtonarica, ki je v drobnih rokah fantiča oživela. Poleg prikaza življenja so domačini pripravili tudi razstavo dodatnih dejavnosti in obrti na šmihelskih kmetijah. Uporabni izdelki nastajajo ob večerih, ko se ljudje posedejo okoli mize in spregovorijo kakšno besedo. Čudovito izvezeni prti z raznimi vzorci krasijo prenekatero mizo in polico v kmečkih izbah. Volna, uporabljena za izdelavo toplih rokavic, jopic in nogavic je zrasla na domačih ovcah. Izdelki iz lesa, ki se uporabljajo pri delu (toporišča, palice za koso, pinje...) ter sodarski izdelki, nastajajo pod spretnimi rokami. Razstavljene so bile tudi hlevske trofeje, slike, vžgane v les, lesene skrinjice za nakit, izrezljane ure, kitara ter celo “žive” jaslice. Veliko svojih slik pa je razstavila Elizabeta Kosmač. Živali in krajina so delovali živo in enkratno dopolnjevali razstavni prostor. Če je življenje v Šmihelu res takšno, kot smo lahko videli v dveh dneh Ovčarskega praznika, se ni bati, da bo podeželje izumrlo, saj sodeč po prikazanem, domačini ne poznajo besede dolgčas. Benjamin Kanjir Zanimivo je bilo opazovati, kako nastajajo škafi in košare (foto: Ciril Sem) Cepljenje "šiklnov" je res pravo mojstrstvo, katerega pa Smihelani še niso pozabili (foto: Ciril Sem) Žiga - žaga, žiga - žaga... Kdo bo hitrejši? (foto: Ciril Sem) ... in kmetijo Mazej v Okonini (foto: Ciril Sem) Nova knjiga Štefke Petek Šaljive igre spremljala srčnost tekmovalcev Drugi dan praznika v Šmihelu je potekal v znamenju športnega tekmovanja ekip v šaljivih igrah. Člani ekip iz Šmartnega ob Dreti, Nazarij, Gornjega Grada, Lepe Njive, Brezja, Žekovca in seveda Šmihela, so se pomerili v šestih igrah, ki so na šaljiv način ponazarjale življenje in njegove potrebe. Velika množica ljudi je z nestrpnostjo čakala začetek iger. Po žrebu in določitvi ekip so se tekmovalci najprej zbrali okoli hloda, pri katerem je potekala prva igra. Tiščanje hloda je šlo najbolj od rok domačinom. V finalnem obračunu so premagali ekipo Nazarij, ki jim ni pomagala niti bližina tovarne GLIN. V drugi igri so se pomerili v žaganju hloda. Tokrat domačinom ni šlo najbolje od rok. Lovru, ki je vodil igre, je očitno bolj odgovarjal mikrofon, kot pa dolga in vijugava žaga. Najbolj je žaga stekla fantoma z Brezja, najslabše pa Šmarčanoma, ki bosta do naslednjih iger rabila še veliko neprespanih noči. Za gledalce, malo manj pa tekmovalce, je bila atraktivna naslednja igra. Hoja hrbtno po vseh štirih je povzročala vrtoglave premete, saj roke niso dohajale nog. Najbolje se je znašel predstavnik ekipe iz Gornjega Grada, ki je za pot potreboval dobrih 6 sekund. Spolzek teren pa so povzročala jajca, ki so tekmovalcem padala na tla, ko so si jih podajali po lesenih žlicah. Te žlice so držali z zobmi. Najmanj nerodnosti so znova pokazali Gornjegrajci, ki so kot nagrado prejeli preostanek jajc. Peta igra je zahtevala sposobnosti posebne vrste. Dva fanta sta med ovirami vozila samokolnico in v njej predstavnico nežnega spola. Kot že v prejšnjih dveh igrah, so zopet zmagali člani ekipe Gornji Grad. Glavno atrakcijo pa je predstavljalo vlečenje vrvi. Napeti boji bosonogih mladcev so navdušili številčno občinstvo. Krepke mišice in znojna telesa zmagovalcev iz ekipe Brezja niso skrivala navdušenja nad zmago. Skupna zmaga iger je pripadla ekipi Gornji Grad, drugi so bili domačini, tretja pa ekipa Brezja. Šmihelani so v teh dveh dneh dokazali, da lahko človek s srčnostjo nadomesti marsikatero pomanjkljivost. Organizacijo in celotno dogajanje so opravili skoraj brez napak, kar naj jim bo vzpodbuda za dosego še mnogih obletnic prireditve. Benjamin Kanjir V sklopu prireditev Lučkega dne je pokukala "na svitlo" nova knjiga pisateljice Štefke Petek. Povest nosi naslov Beg v Ameriko in je nastala na osnovi pripovedovanja domačina iz Podvolovljeka. Avtorica v njej obuja spomin na usodne čase, ko so mnogi naši ljudje zaradi gospodarske krize in težavnih domačih razmer odhajali v "obljubljeno deželo" Ameriko. Izdajo knjige je omogočilo Društvo upokojencev Maribor - Center ob podpori mozirskega Zavoda za kulturo in občine Luče. Več o samem delu pa prihodnjič. KF Mozirje Varno z nami - geslo Lojzeta Peterleta in SKD V sklopu desetdnevne kolesarske turneje predsednika SKD Lojzeta Peterleta, pod geslom Varno z nami, je karavana kolesarjev, v kateri je bil tudi vodja poslanske skupine SKD Nace Polajnar, prekolesarila tudi Zgornjo Savinjsko dolino. Osrednji sprejem so pripravili v Mozirju, pred občinsko stavbo, kjer so člani občinskega odbora SKD gostom v grobih potezah osvetlili dosežke in probleme, s katerimi se spopadajo prebivalci Zgornje-savinjskih občin. Po izjavi predsednika stranke Lojzeta Peterleta se je po Sloveniji marsikaj postorilo, res pa je, da jih velike naloge še čakajo. Predvsem je poudaril potrebo angažiranosti domačega okolja, tam potem tudi država lažje prisluhne. Predvsem je po trebno kontaktirati z ljudmi, jih poslušati in jim prisluhniti v slehernem trenutku. Peterle je še dodal, da se v SKD ne bojijo nobenega volilnega sistema, saj upajo na dober izid tudi na jesen skih volitvah. Po prisrčnem druženju z Mozirjani se je karavana kolesarjev ustavila še na kmetiji Mazej v Okonini in Gornjem Gradu, kjer so si udeleženci karavane nabrali novih moči pred vzponom na Črnivec. Edi Mavrič Nasmejani obrazi kolesarjev pred zgradbo občine Mozirje.. ORGANIZACIJE Logarska dolina Odkritje spominske plošče na Plesnikovi hiši Med drugo svetovno vojno je bila oblikovana posebna angleška misija z imenom Clouder, katere člani, ki so bili tudi v Sloveniji, naj bi prenesli odporniško gibanje v Avstrijo in južno Nemčijo. Ta naloga je postala posebej pomembna leta 1944, ko je zavezniški vrhovni štab sklenil razbremeniti nemški pritisk na južno fronto pred izkrcavanjem zavezniške vojske na francosko obalo v Normandiji. V ta namen je povečal pomoč odporniškemu gibanju v Sloveniji in severni Italiji. Na štajerskem in koroškem obmejnem območju je takrat delovalo in sodelovalo poleg misije Clouder s slovenskimi partizani več drugih zavezniških misij. To delovanje opisujeta tudi dve zgodovinski knjigi, ki sta izšli v ZDA in Angliji. Člani teh misij so se največ časa zadrževali pri družini Plesnik v Logarski dolini. Ple-snikovo družino in koroške partizane radi obiskujejo tudi še danes in na enem od obiskov je bila dana pobuda, naj se v Logarski dolini spominsko zaznamuje njihova prisotnost, delovanje in obojestranske žrtve med drugo svetovno vojno. Pobudo je realizirala Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije z vgraditvijo spominske plošče na hiši Medarda Plesnika. Svečano odkritje plošče bo v soboto, 7. septembra. Nanj se poleg drugih povabili tudi člane misije iz ZDA in Anglije ter predstavnike zavezniških ambasad pri nas. Na slovesnosti bosta sodelovali ministrstvi za zunanje zadeve in za obrambo ter častna četa Slovenske vojske. Po odkritju plošče bo srečanje borcev s člani bivše zavezniške koalicije, iskreno dobrodošli pa bodo tudi vsi ostali. Franci Kotnik Lepo je bilo v Novi Štifti V Društvo upokojencev Gornji Grad so vključeni tudi upokojenci iz Nove Štifte. Z njimi v društvu že vrsto let lepo sodelujemo. Posebno na naših izletih in srečanjih upokojencev smo jih veseli, saj med nas vedno prinesejo veliko dobre volje in razpoloženja. Lansko leto je društvo nabavilo nov prapor in ga slovesno razvilo v Gornjem Gradu. Prejšnjega smo dali lepo obnoviti z novim drogom in spominskimi žebljički in 6. junija ob priliki občnega zbora izročili v Novi Štifti. Tam so nas v gasilskem domu prav prisrčno sprejeli. Še posebno so nas razveselili učenci OŠ Nova Štifta z lepim programom pod vodstvom požrtvovalnih učiteljic. Njihove pesmi in igrice so nas popeljale v otroški svet. Presenetile pa so nas tudi še vedno brhke upokojenke z lepo pogostitvijo in mladi harmonikar s poskočnimi vižami. V Novo Štifto prav gotovo še pridemo. Helena Rus Kulturno društvo Jury Mozirje Extempore "Savinjski gaj 96" Kulturno društvo Jurij iz Mozirja pripravlja 19. in 20. septembra 1996 drugi likovni Extempore. Po uspehu, ki ga je doživelo lanskoletno srečanje likovnih umetnikov, se je organizator letos še bolj zavzeto lotil priprav. Pomanjkanje likovnega izražanja in želja po novosti v tovrstni dejavnosti na področju Zgornje Savinjske doline sta botrovali pobudi o uvedbi srečanja likovnikov iz vse Slovenije. V kulturnem društvu Jurij so zavzeti za uvajanje novosti, ki pa to niso. Želja po ohranjanju ljudskega izročila prebivalcev doline, ki so se ob vsakem dogodku in delu znali tudi poveseliti, izvablja iz starih zaprašenih običajev nov smisel. Tako je lani po dolgih letih zaživela spevoigra Kovačev študent. V času med obema vojnama so spevoigre predstavljale povsem običajen način zabave, zato so se v društvu odločili za ponovno oživljanje tovrstnih dogodkov. Novost je predstavljala tudi lanskoletna slovesnost ob materinskem dnevu, kamor so povabili tudi gledališko skupino iz Škal. V društvu so se lani odločili tudi za uvedbo kresovanja v počastitev Dneva državnosti na Brezju. Pred nami pa je drugi slikarski extempore. Ker narava slikarskega ustvarjanja zahteva daljši ustvarjalni čas, bo letošnje srečanje dvod- Kinološko društvo nevno in ne enodnevno, kot je bilo lani. Običajno potekajo podobna likovna srečanja 5 ali 6 dni, vendar zahteva to veliko finančno zaledje, ki pa ga KD Jurij še nima, saj društvo nima stalnega vira financiranja. Z vabilom priznanim umetnikom naj bi extempore pridobil na kvaliteti, ki je merilo ustvarjanja. Pričakujejo 5 akademskih in 5 ljubiteljskih slikarjev, ki bodo vzpodbudo in motive iskali v lepotah Savinjskega gaja in Mozirja. Likovni užitek bo postal stvarnost za vse ljubitelje tovrstne umetnosti drugi dan, ko bodo ustvarjena dela na ogled v mozirski galeriji. Približanje umetnosti človeku in poglabljanje znanja o prelivajočih barvah, zbranih v motivih iz bližnjega okolja, je osnovni namen tega srečanja, ki prerašča meje doline. Razstavljene slike, ki bodo nastale v okviru tega projekta, katerega umetniški vodja bo umetnostna zgodovinarka Milena Koren Božiček, bodo seveda tudi na prodaj, zato bo to tudi možnost zbiralcem za dobro kupčijo in naložbo za prihodnost. Benjamin Kanjir Zgornje Savinjske doline Novost se imenuje agility Člani Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline so minulo soboto, kot vsako leto ob tem času, na vadbenem prostoru v Varpoljah spet pripravili zanimivo prireditev. Le ta se je po svoji vsebini kar precej razlikovala od preteklih izvedb, saj so na njej predstavili novo obliko sodelovanja med psom in vodnikom - agility. V ta namen so zgornjesavin- povabili v goste kolege in jski kinološki zanesenjaki kolegice iz Kinološkega dru- ORGANIZACIJE Vidite, to je pa "pasji slalom" (foto: Franci Kotnik) štva Agility Ilirija Ljubljana, ki so s svojimi štirinožnimi prijatelji zbranim obiskovalcem nazorno prikazali, za kaj pravzaprav gre. Agility (ime je povzeto po angleški besedi, ki pomeni spretnost, gibčnost, delavnost) se izvaja na post avljeni progi z ovirami, ki bi jo simbolično lahko primerjali s tisto, ki jo premagujejo jahači s konji. Na progi je, 15 do 20 različnih oštevilčenih ovir (letvice za preskakovanje, tunel, obroč, vreča, greda, slalom...), ki jih mora pes v spremstvu vodnika premagati v določenem zaporedju. Predpisan je tudi standardni čas, katerega prekoračitev se kaznuje s kazenskimi točkami. Slednje so določene tudi za napake na ovirah, pri čemer pa izpustitev posamezne ovire oziroma zamenjava njihovega vrstnega reda pomeni diskvalifikacijo. Na tekmi je potrebno opraviti dva teka na različnih progah, katerih rezultata se (kot pri alpskem smučanju, na primer) seštevata. Posebnih zahtev glede pasme psov pri agilityu ni, pač pa so psi razdeljeni v kategorije glede na svojo velikost oziroma sposobnosti. Ta disciplina je zato primerna tudi za najmanjše pasme, kar je bilo moč videti tudi na prikazu v Varpoljah. Zelo pomembna je ubogljivost psa, zato je v agilityu veliko nemških ovčarjev. Sicer pa pasma v bistvu ne igra nepos- redne vloge. Uradnih tekmovanj v agilityu v Sloveniji še ni, s hitro popularizacijo te zvrsti pa se bo to zgodilo verjetno že prihodnje leto. Seveda agility ni zgolj tekmovalni šport, temveč je njegov namen predvsem v sodelovanju psa in vodnika, na igriv in sproščen način. Zaradi intenzivnega gibanja je še posebej primeren za pse, ki živijo v urbanih naseljih in so glede tega močno omejeni. Z vadbo ubogljivosti psa, ki sledi vodnikovim navodilom po progi, se krepi navezanost med njima, kar se kasneje pozitivno odraža tudi izven proge. Seveda je agility tudi dobra rekreacija za vodnike vseh starosti. Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline se je doslej posvečalo predvsem vzgoji lavinskih psov in bilo pri tem tudi zelo uspešno. V društvu so se odločili, da bodo agility zaradi vseh že naštetih pozitivnih posledic začeli intenzivno razvijati, zato so že nabavili ovire za postavitev proge. Ob tem, da ob vadbenem poligonu gradijo novo društveno hišico, in ob stalnem vzdrževanju celotnega prostora, kamor vedno raje prihajajo kinologi iz cele Slovenije, jim gre čestitati, da z relativno skromnimi sredstvi uspejo toliko narediti. "Uradni" del letošnje kinološke prireditve, kateremu je nato sledil veselični, so zaključili s predstavitvijo psov članov rečiške lovske družine. Znova pa vabijo vse ljubitelje psov, da se jim pridružijo. Na vadbenem prostoru v Varpolju so vsako nedeljsko dopoldne. Franci Kotnik Gozdna šola Drugačne počitnice v Mozirju Gozdna šola ali Drugačne počitnice je kampiranje v naravi in združenje športa ter aktivnosti kot jih imajo taborniki. Je življenje v naravi in z njo, priprava na kasnejše življenje. Program je zelo podoben taborniškemu, a je pestrejši. Velik poudarek je na orientaciji, imajo tudi lokostrelstvo, streljanje z zračno puško, odbojko, hokej in ostale športne aktivnosti. Dvakrat tedensko si zakurijo taborni ogenj, ob katerem pečejo krompir, hrenovke in koruzo. Seveda pa to ni vse. Hodijo se tudi kopat v Savinjo, s kajaki se bodo spustili po Savinji, organizirajo si tudi izlete na bližnje hribe. V primeru dežja voditelji pripravijo različna predavanja. Imeli so predavanje o lišajih, katere so si tudi ogledali. Gozdna šola v Mozirju je v lasti Športne unije Slovenije, ki ima po vsem svetu srečanja s podobnimi društvi. Letos imajo v Mozirju obisk z Danske, od koder je prispela ekipa devetih učencev s svojima učiteljema. Učiteljica Jette je v taboru zelo zadovoljna, saj je Danska zelo ravna dežela, zato se jim je zdelo "kot bi prišli v neobljuden svet". Seveda pa je najzanimivejše, kako se v taboru počutijo udeleženci. Ditte, 13, Svindige “Kampiranje mi je zelo všeč. Včeraj smo imeli slabo vreme, a proti temu nihče nič ne more. V Sloveniji smo si ogledali samo ta prostor, tu je zelo lepo, saj lahko vidimo gore, katerim vi sicer rečete hribi, a naš najvišji vrh je visok le 140 metrov. Tu sem prvič, zdelo se nam je zanimivo priti v Slovenijo." Nejc, 12, Ljubljana Grega, 10, Ljubljana "Na taboru mi je zelo všeč. Najboljši so šotori in pa različne športne igre. Tudi hrana je zelo dobra. Tu sem bil že lani, pridem tudi naslednje leto. Zelo se mi zdi zanimiv krst za tiste, ki so tu prvič. Imamo tudi trgovino. Zelo se zabavamo." "Všeč so mi šotori, lokostrelstvo, kaj takšnega nisem počel še nikoli Nejc in Grega (foto: VR) prej. Spoznal sem veliko novih prijateljev. Tu sem prvič. Gledamo tudi filme, danes smo gledali Kekca. Kmalu gremo tudi v Savinjski gaj na sprehod okoli jezera. Lepo je." Tabor je zelo primeren za otroke, saj živijo v naravi, spoznajo lahko veliko novih prijateljev, učijo se stvari za življenje, kako preživeti. Torej starši, če se še niste odločili, kam boste poslali svoje otroke naslednje leto, pošljite jih v Gozdno šolo v Mozirju. Sebi in njim boste naredili veliko uslugo. Vesna Retko OGLASI TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE vabi otroke in mladino Zgornje Savinjske doline na SREČANJE IN 3. ZABAVNO TEKMOVANJE V ROLANJU ki bo zadnjo počitniško soboto, 31. avgusta 1996, ob 16. uri na športnem igrišču v Nazarjah. Tekmovanje bo potekalo v kategorijah glede na starost. Mlajši tekmovalci do 9. leta tekmujejo samo v hitrostnem rolanju, nad 9 let pa že v spretnostni vožnji na pripravljenem poligonu. V drugem delu tekmovanja se lahko na zahtevnejši progi (skakalnica, vožnja nazaj med zaprekami...) preizkusijo posamezniki ne glede na starost in spol. Vsi prijavljeni tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost, pogoj za sodelovanje na tekmovanju je popolna oprema. Startnina 1.000 SIT se plača ob potrditvi prijave na dan srečanja eno uro pred tekmovanjem. Vsak tekmovalec prejme ob plačilu kapo, majico, blok za malico in priznanje organizatorja za sodelovanje. Srečanje bodo popestrile mlade glasbene skupine iz naše doline in gosta - Urban in Sanja Mlinar. Z atraktivnim programom se bodo pokazali najboljši rolarji iz drugih krajev Slovenije. Po tekmovanju bo zabavni večer ob glasbi skupin ZMAJI in BLACK SUMMER, za jedačo in pijačo pa bo poskrbelo Turistično društvo Nazarje. V primeru slabega vremena bo tekmovanje naslednjo soboto. Pridite, veselo in zabavno bo! PRIJAVNICA ZA TEKMOVANJE V ROLANJU 'IME IN PRIIMEK J STAROST (DATUM ROJSTVA) 'NASLOV IN TELEFON DO 30. 8. 1996 j NA NASLOV: I TURISTIČNO bRUŠTVO NAZARJE, 3331 NAZARJE ! Telefon TD Nazarje: 832-323 I Poskusne vaje za vse, ki želijo preizkusiti poligon pred tekmovanjem, bodo v nedeljo, 25. avgusta 1996, od 15. ure dalje. Zbrali se J bomo pred hišico Turističnega društva Nazarje (nasproti gasilskega I doma). Vodja vaj bo Iztok iz Celja. Ana, nova trgovina na trgu v Mozirju Kjer je bila do nedavnega trgovina Rimos, je firma BoBo iz Bočne odprla trgovino Ana. Na trgu 36 je njen natančen naslov ali če povemo drugače: najdete jo med Savinjino Železnino in prodajalno Rivon Niman. A še preden jo obiščete, kar vam toplo priporočamo, preberite naslednjih nekaj stavkov! Ana je trgovina z mešanim blagom. V njej vam je na izbiro predvsem široka paleta živil in pijač, katerih ne gre posebej naštevati, opozoriti pa velja na nekatere posebnosti v ponudbi. Denimo na multivitaminske sokove, ki so cenovno nadvse ugodni, izbira pa je tudi res velika. Nekatere pijače v nepovratni embalaži (pivo, Ledeni čaj, Coca Cola...) so na voljo tudi iz hladilne omare in torej ravno pravšnje za pitje. Spregledati ne smemo tudi ponudbe domačega, ročno narejenega Bočkega peciva. Tudi dišečo in vse bolj priznano Tropic kavo, ki ste kvaliteto po sprejemljivi ceni. Ker se želijo v trgovini Ana svojim strankam čimbolj prilagoditi, so delovni čas raztegnili od 7. do 20. ure. Tako je trgovina odprta vsak dan od ponedeljka do vključno sobote. Če ste v soboto popoldan z grozo opazili, da za večerni obisk nimate kaj postreči, je panika odveč. Trgovina Ana je odprta za vas! Zavrtite telefon 832-858 in povprašajte, če imajo tisto, kar želite. Z veseljem vam bodo pomagali. V primeru nakupa v večjem znesku vam bodo odobrili plačilo na več čekov. Morda se boste odločili za plačilo s Pridite in izberite! (foto: Ciril Sem) jo sicer zaman iskali v kateri od drugih trgovin, boste dobili v trgovini Ana. Poleg živil in pijač je na prodajnih policah nekaj stvari za najmlajše. Prikupne igračke različnih vrst boste lahko kupili svojemu malčku za darilo ali pa kar tako, ker ga imate radi. Za otroke in odrasle pa imajo v trgovini Ana kot edini v Zgornji Savinjski dolini program športnih oblačil Toper: majice in hlačke, trenirke, vetrovke in še kaj. Saj veste, kaj pomeni blagovna znamka Toper - kreditno kartico - tudi to je mogoče za lastnike kartic Eurocard, Visa in Activa. Brez provizije bodo kot plačilno sredstvo upoštevali tudi bone Savinje in Zadruge in po vaši želji vam bodo blago dostavili na dom. Smo še kaj pozabili? Najbrž ne, pa tudi če smo, v vsakem primeru je najbolje, da se v trgovini Ana oglasite sami in se o vsem napisanem prepričate na lastne oči. Pa obilo zadovoljstva pri nakupovanju vam želimo! EP PREJELI SMO, OGLASI V prejšnji številki Savinjskih novic je bilo objavljeno pojasnilo predsednika KS Solčava k članku izpod peresa Francija Kotnika: “Solčava želi preveč'. Na to pojasnilo se ne bi oglašal, če ne bi bile v njem navedene nekatere stvari, ki jih je potrebno dodatno pojasniti. Pojasnilo je potrebno tudi zaradi nekaterih insinuacij, kako občina Luče zapostavlja Solčavo in pa predvsem zaradi tega, česar sem se jaz močno bal in na to opozarjal predstavnike krajevne skupnosti, da najbrž Solčava še ne bo tako kmalu samostojna občina. Popolnoma jasno je, da bo to trajalo v najboljšem primeru najmanj devet mesecev, saj so postopki, ki jih predvideva zakon za ustanovitev novih občin sila dolgotrajni. Tako v Sloveniji v tem času ne bo nobene nove občine. Kljub visokozvenečim obljubam nekaterih. Seveda to ne preseneča, saj je bil referendum o ustanovitvi občin samo poizvedovalne narave in zakonodajalca direktno ne obvezuje. Zato je zagotovo, da vladajoči večini ne krati spanca volja peščice ljudi nekje na obrobju. Saj se ne zmenijo niti za približno 80 krat večje število volil-cev kot jih ima Solčava, ki so zahtevali razpis zakonodajnega referenduma, dasiravno je s tem grobo kršena ustavna pravica državljanov. Iz navedenega izhaja, da bo občina Luče še kar nekaj časa v obstoječih mejah. Zato je potrebno, kot sem že omenil, dodatno pojasnilo. Vse kar bom navedel, je bilo že najmanj dvakrat, na sejah sveta občine Luče, predstavljeno tudi predstavnikom KS Solčava: Z dopisom ministrstva za finance z dne 21.9 1995 je bila občina seznanjena z višino razpoložljivih sredstev za sestavo proračuna občine Luče za leto 1995. Le-ta je znašala 94.780.000,00 SIT. To številko smo z us- Pojasnilo k pojasnilu pešnimi prijavami na natečaje resda uspeli precej zvišati, vendar mislim, da mi ne bo nihče s strani Solčave oporekal, če bom trdil, da je bilo to zvišanje izključno samo po zaslugi občine Luče. Omenjena vsota je osnova za izračun porabe na prebivalca v občini Luče. Ob upoštevanju podatkov na dan 31.12.1995 je bilo v občini skupaj 2291 prebivalcev. Od tega 1706 v Lučah in 585 v Solčavi. Če višino razpoložljivih sredstev delimo s skupnim številom prebivalcev izračunamo povprečno porabo na prebivalca, ki znaša 41.371,00 SIT. To število množimo s številom prebivalcev in dobimo, da je višina pripadajočih sredstev za Luče 70.578.926,00 SIT in za Solčavo 24.202.035,00 SIT. Iz zaključnega računa občine za leto 1995 je povsem jasno razvidno, da je višina sredstev za Solčavo de facto 62.851.472,94 SIT. Res pa je, da je bilo na žiro račun krajevne skupnosti nakazanih 3.139.200,00 SIT, vendar je bil tudi preostali denar porabljen na področju Solčave in to na način kot veleva zakon o izvrševanju proračuna, zakon o javni porabi in odlok o proračunu občine Luče. Milo rečeno smešno je tudi, ko g. Kle-menšek v enem stavku navaja milijonski znesek do stotina natančno in v istem stavku trdi, da krajevna skupnost v ta sredstva ni imela vpogleda. Zbir teh podatkov, ki jih - v eni številki napačno - navajate v svojem pojasnilu, sem Vam g. Klemenšek izročil na seji občinskega sveta in Vas takrat, in potem še na naslednji seji pozval, da lahko vse navedene številke preverite po izstavljenih računih in situacijah. V teh slabih 63 milijonov pa ni vključen prihodek od male hidroelektrarne, ki je znašal nekaj več, kot dva milijona in prihodek od pobranega prispevka v Logarski dolini, ki je znašal nekaj manj kot 10 milijonov. S tema prihodkoma samostojno upravljajo pristojni, občina Luče pa dobi poročilo o porabi sredstev. Ob vsem navedenem je nujno potrebno poudariti tudi pripravljenost in dobro voljo članov občinskega sveta Luče, ki kljub temu, da jim tega ne bi bilo treba, saj jim je bilo to rečeno prav s strani predstavnikov Solčave, z razumevanjem in modrostjo poskušajo reševati problematiko Solčave in so zaradi le-te že dvakrat zasedali na izredni seji. Na zadnji so zaradi Solčave po hitrem postopku sprejeli rebalans proračuna. Zaključni račun krajevne skupnosti za leto 1995 je izkazoval, da je višina sredstev, ki zadostuje za delovanje krajevne skupnosti 2 milijona. V tej višini je bil sprejet tudi proračun. Vendar so se na to postavko ostro odzvali predstavniki Solčave. Kljub dokazovanju občine Luče, da se stvari napram letu 1995 v tem letu niso popolnoma nič spremenile in če je bilo 2 milijona za delovanje krajevne skupnosti dovolj v letu 1995 bo dovolj tudi v letošnjem letu. Ob upoštevanju dejstva, da se vsi stroški, ki jih občina pokriva v skladu z zakonom o financiranju občin, plačujejo direktno iz občine Luče. Kot že rečeno so potem svetniki, na vztrajanje predstavnikov KS Solčava, sprejeli rebalans proračuna in za delovanje krajevne skupnosti namenili 3.300.000,00 SIT. Seveda odločitev o tem ni bila lahka, saj se je ta postavka zvečala na račun zmanjšanja postavk: za vzdrževanje gozdnih cest, urejanja prostora in komunalnih dejavnosti. Mislim, da so z navedenimi dejstvi argumentirano zanikani namigi o zapostavljanju Solčave s strani občine Luče. To mi je potrdil že tudi marsikateri Solčavan. Občina Luče, župan Mirko Zamernik Zahvala V Mozirju je bilo okrog leta 1950 vsega 105 hišnih številk in vsi smo se poznali med sabo. Skupaj smo se veselili in žalostili. Vendar čas teče naprej. Sedaj je vse drugače. Hiše so zrasle po vseh hribih in vsak kotiček zasedajo domovi. Ljudje smo med sabo tujci in nimamo časa za pogovor. Kljub temu, pa sem po svoji vrnitvi naletela na odprte roke svojih prijateljev in sosedov. Zahvaljujem se jim, saj so mi ob moji visoki obletnici pripravili prisrčno praznovanje in mi dokazali, da sem storila pravi korak, ko sem se vrnila v Mozirje. Luise Tellis Mozirje pred pol stoletja V krogu prijateljev in sosedov OGLASI GLAVNI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB SLOVENIJE VAS VABI V LOGARSKO DOLINO na odkritje spominske plošče medvojni vojaški angloameriški misiji na hiši Plesnikove domačije v Logarski dolini štev. 13 in srečanje borcev in udeležencev NOB Zgornje Savinjske doline, njihovih sorodnikov in prijateljev, članov angloameriških misij in diplomatskih predstavnikov zavezniških držav, ki ga organizirajo Združenja borcev NOB Zgornje Savinjske doline in medobčinski svet ZB NOB Celje v soboto, dne 7. septembra 1996 ob 11. uri. ♦ * * * Pri odkritju sodeluje enota Slovenske vojske. Slavnostni govornik - Bogo Gorjan, član skupnosti borcev Koroškega partizanskega odreda. V programu sodelujejo: Ženski pevski zbor iz Solčave, Trio rogistov Lovske družine Solčava, Pihalna godba Zgornje Savinjske doline iz Mozirja, glasbeni ansambel ■Razgoršek" in povezovalec programa iz Celja. Organizacijski odbor prireditve GLASBENA ŠOLA NAZARJE Savinjska cesta 4 3331 Nazarje Vpisuje učence za šolsko leto 1996*97 od 26. do 31. avgusta (jesenski vpis) Prosta mesta so še v MALI GLASBENI ŠOLI, PRIPRAVNICI in na oddelku TROBIL (trobenta, rog, pozavna, tuba). V šolskem letu 1996-97 odpira Glasbena šola Nazarje oddelek SOLOPETJE. Avdicija bo 2. septembra ob 17. uri v dvorani glasbene šole. Kandidati naj za preizkus glasu pripravijo dve narodni pesmi. Starost deklet je 15 let ali več, fantje pa morajo že mutirati. Vpis bo številčno omejen! Za dodatne informacije pokličite GLASBENO ŠOLO NAZARJE tel. 831-850. PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE _ PAPIRNICA MOZIRJE VAM NUDI: m zvezki A4 zvezki A5 peresnice prazne peresnice polne risalni blok A3 barvice l/IE flomastri 1/12 nalivna peresa šestilo tehnični kalkulatorji od od 117 SIT 69 SIT od 213 SIT od 1.014 SIT od 291 SIT od 388 SIT od 217 SIT od 277 SIT od 179 SIT od 1.631 SIT dalje dalje dalje dalje dalje dalje dalje dalje dalje dalje Velika izbira in ugodne cene šolskih torb in nahrbtnikov, map, beležk, lepil, papirja za ovijanje ter ostalih šolskih potrebščin. Na zalogi imamo tudi še nekaj učbenikov in delovnih zvezkov za osnovno šolo. Y Blagovnici Mozirje na oddelku rnmiiY shop bo v čo/u od 20. 8. do 2. 9. 1996 30% znižanje cen za v/o blago iz /pomladan/ko -letne konfekcije. Zdravstveno spričevalo Največ možnosti za širjenje živalskih kužnih bolezni je v prometu živali. Živali v inkubaciji, klicenoske in okužene živali ne ogrožajo le zdravih živali med transportom ali živali na sejmu, prireditvi, temveč kontaminirajo poti, prevozna sredstva, objekte in tako predstavljajo nove vire infekcije. Zato naš Zakon o veterinarstvu predpisuje nekaj veterinarsko-sanitarnih ukrepov v notranjem prometu in eden izmed njih je zdravstveno spričevalo. Zdravstveno spričevalo za živali je javna listina, katero mora v notranjem prometu imeti imetnik živali za kopitarje, parklarje, perutnino, sobne ptice, kunce, ribe iz ribogojnice oziroma gojitvenih voda, čebelje družine in pošiljko matic, divjad, kožuharje, pse in mačke. Zdravstveno spričevalo ima v glavnem dve nalogi: 1. dokazuje naslov imetnika živali 2. potrjuje, da je v kraju izvora živali dovoljen promet z živalmi, ker ni bila ugotovljena kužna bolezen, ki bi se lahko prenašala s tovrstnimi živalmi. Sestavljata ga dva dela. V prvem so navedeni podatki, ki jih daje imetnik o lastništvu, naslovu, vrsti, starosti in pasmi živali (imetnik je tudi odgovoren za pravilnost podatkov), drugi del pa je uradno potrdilo pooblaščene uradne osebe. Vse živali, opisane v prvem delu zdravstvenega spričevala, morajo biti označene (oštevilčene) tako, da se lahko ugotovi, kateremu lastniku pripadajo. Zdravstveno spričevalo izdaja veterinarska organizacija, ki opravlja primarno veterinarsko dejavnost, na prošnjo lastnika ali uporabnika živali. Listina velja deset dni, za čebelje družine pa tri mesece od dneva izdaje. Po tem času ga lahko večkrat podaljšamo, vendar ne več kot eno leto od dneva izdaje. Če se pojavi kužna bolezen, veterinarski inšpektor prepove ali omeji izdajo zdravstvenih spričeval in promet živali. Kadar živali odpremljamo v klavnico, mora imetnik živali podpisati izjavo, da zaradi uporabe zdravil ni prepovedan zakol živali. Imetnik živali mora imeti predpisano zdravstveno spričevalo (katerega mora na zahtevo pooblaščene osebe - policije ali veterinarskega inšpektorja - pokazati) v naslednjih primerih: 1. za kopitarje in parklarje: - če jih žene, jezdi ali odpravlja s prevoznim sredstvom iz območja upravne enote; - če nima stalnega bivališča; - če jih proda ali kako drugače odtuji; - če jih odpravlja na sejem, trg ali druga prodajna mesta, na razstavo, športna tekmovanja, kraj dogona in druge javne kraje, kjer se zbirajo živali; - če jih odpravlja v klavnico; 2. za perutnino, sobne ptice, kunce in kožuharje: - če jih odpravlja v klavnico; - če jih odpravlja iz območja upravne enote; - če jih proda ali kako drugače odtuji; - če jih odpravlja na razstavo; 3. za ribe iz ribogojnic in gojitvenih voda: - če jih odpravlja iz območja upravne enote; - če jih proda ali kako drugače odtuji; 4. za čebelje družine in pošiljke matic: - če jih odpravlja iz območja upravne enote ali na pašo; - če jih proda ali kako drugače odtuji; 5. za pse in mačke, če jih odpravlja na sejem, razstavo, športna tekmovanja ali druge javne kraje, kjer se zbirajo živali. Za zdravstveno spričevalo je potrebno plačati pristojbino, katero določa Uredba o pristojbinah na področju veterinarstva. Pristojbina je prihodek proračuna R Slovenije in se odvaja na vplačilni račun - pristojbine za zdravstveno varstvo živali. Imetnike živali s področja upravne enote Mozirje obveščamo, da lahko zdravstvena spričevala za živali dobijo na Veterinarski postaji v Mozirju vsak delovnik od 7.00 do 8.30 ure. Marjan Lešnik, dr. vet. med. BLAŽILNIKI ALI "AMORTIZERJI" Veijetno ste se že peljali v avtomobilu, kije poskakoval po cestišču kakor mala "žabica". Pa da ne bo pomote, ni bil "ffancoz". Je pa velika možnost, daje imel pokvarjene blažilnike ali po domače "amortizerje". Posledica ni le neudobna vožnja, temveč je to tudi precej nezanesljiva in nevarna vožnja. In kaj je pravzaprav naloga blažilnikov? Verjetno bi vsakdo od nas znal povedati o tem manj ali več. Vendar je neizpodbitno, da že samo ime pove kar precej. Glavna naloga blažilnikov je dušenje nihanja, ki ga povzroča vzmet. Predstavljajte si avtomobil, ki bi imel samo vzmeti brez blažilnikov. Bil bi prava žaba, kot traktor bi poskakoval po cestišču, pri večji hitrosti pa bi postal popolnoma neobvladljiv. Sam tehnični princip temelji na tem, da blažilnik mora biti, saj duši nihanje vzmeti. Ko se peljemo čez grbino, se vzmet stisne in s tem ublaži udarec. Če ne bi bilo blažilnika, bi se vzmet sunkovito vrnila v izhodiščni položaj, kar bi povzročilo nenehno poskakovanje avtomobila. Vožnja bi bila precej nezanesljiva, nevarna in neudobna. Blažilniki pa odpravljajo prav te pomanjkljivosti. Skrbijo za počasno vračanje vzmeti v osnovno lego, torej je njihova naloga ravno obratna od naloge vzmeti. Vzmet blaži udarec od tal, skrbi za udobno vožnjo čez neravnine, blažilnik pa upočasnjuje vračanje vzmeti v raztegnjeni osnovni položaj in s tem duši nihanj^gB»^ .gg Iz vsega tega je razvidno, da pokvarjeni blažilnik pomeni nevarnost za voznika, vozilo in ostale udeležence v prometu Kako prepoznamo, da blažilnik nc opravlja svoje funkcije? Avtomobil bo čez večje luknje poskakoval in nihal, na zaviranju ga bo mogoče zanašalo, pri vožnji skozi ovinek pa ga bo potrebno vseskozi popravljati, pa še neenakomerna obraba gum se lahko pojavi. Ne odlašajte s kontrolo, saj okvara blažilnika pride najbolj do izraza prav v kritičnih situacijah, spolzka cesta, agresivtio zaviranje, hitro menjenje smeri itd,, odraža pa se v neobvladljivosti vozila. In kako preizkusimo, če so blažilniko O.K.? Najbolje je, da avto zanihamo pri vsakem kolesu. Če se avto takoj umiri, je vse O.K , če pa niha, potem vemo, daje blažilnik okvarjen. Seveda to ni 100% zanesljivo, vendar nas naj napoti na pregled k strokovnjaku. Zavedati sc moramo, da je življenjska doba blažilnikov do 100.000 km, pri naših "lepih” savinjskih cestah, pa so blažilniki in s tem celoten avtomobil precej bolj obremenjeni, kar krajša življensko dobo celotnega avtomobila in posebej blažilnikov. Če se odločate za nakup novih blažilnikov, vas lahko to precej stane. V specializiranih avto trgovinah pa lahko dobite tudi obnovljene blažilnike, ki so precej cenejši, po trditvah proizvajalca pa prav tako zanesljivi kot orginalni! NOVIČKE, NOVIČKE... VECTRA-KA RAVAN Na trg prihaja v mesecu oktobru, kot konkurent Fordu mondeu, Audiju A4 ipd. Le cena bo višja za 2000 - 3000 DF.M, glede na limuzino. Ford ima za oba tipa isto ceno. Zanimivo! VENTO Konkurenca Audiju A4 in BMW 3 prihaja iz VW hiše. Novi Vcnto bo zrasel na osnovi plošče Audija A4, dolžina 4,30 m, motorji 1.6-100ks, 1.8-5 ventilov I25KM, VR5-2.3 litra in 150KM, znani 2.9 litra s 190KM, novi 1.4 litra z 4 ventili na valj in 75KM, kot seveda oba poznana TDI motoija s 90 in 110KM. Na trg prihaja spomladi 1998. BMW 3 pomladitev Nova serija tri prihaja na trg v jeseni 1997. Podobnost z novo serijo 5 je več kot očitna; močno izbočen pokrov motorja, zaobljen zadek, vrata ne segajo več v streho, pragovi so ravni ipd. Kupe pride na trg konec leta 1998, eabrio v letu 99, compact razred pa verjetno ostaja nespremenjen. A8 Največji Audi ta hip od sedaj tudi z 2.8 litra in 5 ventili na valj, kar pomeni 193KM, 280 Nm pri 3200 obr/min, pospešek 8,4 s in največja hitrost 236 km/h. Poraba pa za 1510 kg težek avtomobil ugodna; 10,1 liter na 100 km. VOLVO Prvi Volvo s štirikolesnim pogonom je sedaj 850 AWD (All Wheeel Drive). Popolnoma nov je tudi motors 5 valji, turbo in 2.5 litra, kar pomeni 193KM. Turbo je tu le zaradi boljšega izkoristka goriva, čistejšega izgorevanja in malce večje prožnosti. Pritisk turbine minimalen - le 0,4 bara. PIONEER DEH P725R je najnovejša oznaka avtoradia s CD-jem, tega priznanega proizvajalca avto akustike. Snemljiva prednja plošča, daljinsko upravljanje, 3x35W in pa vgrajena alarmna naprava za vaš avto so razlogi, ki bi vas naj pritegnili k nakupu tega vrhunskega avtoradia. _________Igor Pečnik ZGODOVINA IN NARODOPISJE Piše: Aleksander Videčnik V naših krajih je les že od davna krojil usodo prebivalcev. Prednamci so znali iz lesa izdelati neslutene predmete, orodja in tudi razno okrasje. Če le pomislimo, kakšne tehnične naprave so bile vodne žage, mlini, kovačije in podobno, je dovolj, da občudujemo nekdanje mojstre. Današnji rodovi žal vse premalo vedo, kakšno je bilo življenje v davnih časih todokoli. Ne vedo, kakšno je ralo, ne vedo, kaj so geplute, ne vedo, kaj so bili sploh gepli, ne poznajo, kaj vse so ljudje opravljali s pomočjo vodne sile. Stavbarstvo preteklih časov danes občudujemo, denimo lesene kašče, kozolce, lesene hiše pa še celo vrsto podobnega bi lahko naštevali. Kar verjeti ne moremo, da so celo zahtevne ključavnice naredili iz lesa, da so ure Mojstri imele lesen mehanizem, ki jih je poganjal, da so iz lesa delali celo fotoaparate, mikroskope in vrsto drugih pripomočkov. Tu mislim na mojstra lesa, Antona Jamnika v Jamah pri Gornjem Gradu. Ljudska iznajdljivost torej ni poznala meja. To lahko trdimo tudi za brata Reberška iz Šmihela. Bila sta to Tone in Marko. Daleč v dolini in tudi zunaj nje sta bila znana kot "cimermana" velikih sposobnosti. Ljudje vedo povedati, da je posebno Marko slovel po raznih domislicah in sposobnostih tehnične narave. Lotila sta se izdelave najzahtevnejših vodnih naprav ob jezu do žage, mlina ali česa drugega. Ljudje so njima radi naročili dela na teh napravah. Tone je bil gluh, vendar pa pravtako spreten pri delu kot brat Marko. Imel je govorno napako, da je sebe smatral za žensko in se je tako tudi izražal. Kot primer, baje je govoril "sem b’la za vodo" in to je seveda lahko zbujalo med ljudmi smeh, toda domačini so ga dobro poznali in ga niso nikoli zasmehovali. Pa se je nekega dne odločil, da bo naredil pripravo, s katero bo lahko brat Marko poletel. Dolgo je razmišljal, poizkušal in izdeloval poskusne dele bodeče letalne lesa priprave. Ljudje so to njegovo prizadevnost strpno spremljali in čakali, kdaj bo dan D. Končno je z domačega kozolca preizkusil napravo, ki je bila iz dveh lesenih kril, pravzaprav le ogrodje je bilo leseno, sicer pa je rabil laneno platno, ki ga je z nečim napojil, da je bilo neprepustno. Vsaj tako opisujejo napravo redki očividci. Pa se je zgodilo. Brata sta krenila s "fafljami" na Medvedove peči. Marko je vzel letalno napravo, si jo oprtal in "odfrfljal" v strmino. Kaj kmalu je končal v "strogovni" pod pečmi. Mati je vsa v skrbeh pritekla in vprašala Toneta, kje da je Marko, ta pa ji je odgovoril "ona je že tam na taljanski meji". Seveda v veliki vnemi menda sploh ni opazil, da je brat v resnici strmoglavil. Marko jo je odnesel le z malo praskami, leteti pa si ni zaželel nikoli več. Pa tudi Tone ni več tuhtal o podobnih izumih. Narod naš dokaze hrani... Razmah kulturnega življenja pri nas beležimo šele po letu 1850. Do takrat Slovenci nismo imeli lastnega izobražen-stva, vsaj ne po naših mestih in drugih krajih. Tudi slovenskih učiteljev je tiste čase bilo še malo. Res pa je, da so duhovniki v veliki večini stali v bran slovenske omike in ponekod tudi naprednega gospodarstva. Številne poučne knjige in publikacije izpod peres duhovnikov pričajo o tem. Začelo se je, ko so prihajali mladi slovenski izobraženci z univerz, posebno tisti iz praških so bili navdušeni panslavisti, seveda pa hkrati pokončni Slovenci. Zavedali so se svoje dolžnosti do lastnega naroda, ki je še kako potreboval vrh, da ga popelje v boljše čase. Najprej so nastajale čitalnice kot središča slovenskega javnega življenja, nato so bili tabori, ki so osveščali ljudstvo tako v narodnostnem, kot tudi v gospodarskem smislu. Naši ljudje so z velikim veseljem prihajali na prve kulturne prireditve, posebno tedaj, ko so pričeli predvajati odrska dela. Sprva so takšne večere popestrili s pevskimi točkami in tudi s kakšno recitacijo. Pozneje pa so že kar uspešno igrali razna dela, ki so bila v slovenščini na voljo. Toda tedanje oblasti niso bile naklonjene slovenskemu javnemu udejstvovanju in so na vse načine zavirale tudi kulturno dejavnost po naših krajih. Tako je sščetno žtare fotografije Občinski svet trške občine Rečica leta 1934. Slika je last Milana Irmančnika z Rečice. Sedijo z leve: Anton Fiirst-Vajd, Alojz Jeraj-Slatinek, Maks Štiglic-Prislan, Rakun-Kovač, Anton Jezernik, Alojz Bitenc in Matek-Raneker. V prvi vrsti stoje z leve: Franc Vajd, policaj, Alojz Bitenc-Lukač, tajnik, (neznan), Franc Kolar, Ferdinand Weiss-Komar, Franc Miklavc-Ugoštin, (neznan), Jože Hribernik-Ločn, Čeplak-Mežner, policaj. V tretji vrsti stoje z leve: Sečnik, Venišnik (oboje po domače), Ivan Strašek, Jože Petrin-Mržič, (neznan), Ivan Rakun-Dobravc. Če bi bralci lahko dopolnili podatke, bomo hvaležni. ZGODOVINA IN NARODOPISJE ^ Izubijano jo dajit)o! Veseloigra v treh V Žusterni vsem je lepo, ker se vsi zabavamo, še dolgo radi bi ostali, vendar starši bi potem jokali. Delfini, 4. a OŠ Mozirje Zadruga mozirje Na Ljubnem ob Savinji se je poleg tradicionalnega Flosarskega bala končala še ena pomembna prireditev. V noči, ki se je začela 16. 8., so na svoj račun lahko prišli vsi mladi, željni rock ž urov. Ker pa tovrstne prireditve v naši dolini niso nekaj vsakdanjega, velja glavnim pokroviteljem in sponzorjem še posebna zahvala. Vsi prisotni so lahko uživali glasbo številnih skupin, med katerimi je bila najbolj zaželena domača skupina Black Summer. Žur je popestrila modna revija, samo izvedbo pa je omogočilo še sprejemljivo vreme. Mlada dolenjska skupina Društvo mrtvih pesnikov je izdala ploščo Opus II. Na njej predstavljajo tri popolnoma nove skladbe (Ti in jaz, Ustavil bi svet, Vlak, ki mi povrne čas) in dve različici pesmi Ko prižgeš nov dan. S slednjo je skupina pred tremi leti zmagala na Pop delavnici in tako prvič prišla iz anonimnosti. Še preden se je Nemirna kri dodobra ohladila, je Sendi že izdala svojo novo kaseto in kompaktno plošč o Zase me vzemi. S tem izdelkom je Sendi zajadrala v pop vode. Meni, da bo z njo zajela vse vrste poslušalcev, od otrok do upokojencev. Aranžer, in avtor vseh skladb na plošči je Daniel Popovič. Britanska skupina The Cure se pripravlja na dvajsetletnico obstoja. V svoji uspešni karieri je prodala več kot 23 milijonov izvodov svojih plošč in izdala kar 10 studijskih albumov, med katerimi je zadnji z naslovom Wild Mood Swings izšel pred kratkim. Gonilna sila skupine je pevec Robert Smith, ki je že kot 16-letnik ustanovil zametek skupine The Cure. Pokrovitelj: Alenka ŠPORT IN OGLASI Odbojka na mivki Za las zgrešila finale državnega prvenstva Konec julija se je v Portorožu odvijalo državno prvenstvo v odbojki na mivki, ki po vsem svetu in tudi pri nas, zlasti še sedaj, ko je odbojka na mivki tudi olimpijska disciplina, dobiva vse več pristašev. Tekmovanja v konkurenci kadetov (letniki 1978 in 1979) sta se udeležila tudi Klemen Skok in Gregor Račnik, kot predstavnika Mozirja. Za tekmovanje kadetov je bilo prijavljenih 26 ekip iz vse Slovenije, največ predstavnikov so imeli znani slovenski odbojkarski klubi. Sistem tekmovanja je bil letos za igralce precej bolj naporen kot lansko leto, saj je bil postavljen na izpadanje, brez popravnega izpita torej. Tekma se je igrala na en set z 12 osvojenimi točkami, za uvrstitev na prva 3 mesta se je set podaljšal na 15 osvojenih točk. Več možnosti so tako imeli tisti, ki jim je žreb dodelil lažjo skupino. Organizatorji so določ ili 6 tekmovalnih skupin s po tremi ekipami in dve skupini s po štirimi tekmovalnimi ekipami. V nadaljnje tekmovanje se je uvrstila ekipa, ki je v svoji tekmovalni skupini zmagala. Klemen Skok in Gregor Račnik, ki sta nastopala pod imenom VISING Mozirje, sta naletela na zelo močno skupino, v kateri sta nastopili ekipi Salonit 1 in Žužemberk. Predvsem ekipa Salonita, ki v dvoranski odbojki igra v Evropski ligi, je veljala za glavnega favorita. Kljub temu sta fanta v dramatični borbi z našima predstavnikoma tekmo, ki se je igrala v največji vročini, okrog poldneva, izgubila z zelo tesnim rezultatom 11:12. Našima fantoma je potrebno ob tem čestitati, saj sta se izvlekla iz že povsem izgubljenega položaja, ko sta nasprotnika vodila že z 11:9. Zmaga ju je popeljala v četrtfinale, kjer sta se pomerila s prvakom skupine B, ekipo Hoč. Prepričljiva zmaga nad ekipo Hoč jima je omogočila nastop v polfinalu, kjer sta naletela na lans koletna zmagovalca, predstavnika Topolšice. Zelo kvalitetna, razburljiva igra, ki je navdušila številne gledalce. Tekma se je odvijala v korist Skoka in Račnika, saj sta vodila z rezultatom 9:5 in 10:6, vendar jima je v ključnih momentih zmanjkalo sreče. Kar tri žoge zaporedoma so padle na zadnjo črto igrišča, kar je precej zmedlo vodeča in dalo krila nasprotnima igralcema. Kljub temu sta si pri rezultatu 11:11 priborila zaključno žogo, ki pa sta jo nasprotnika z zadnjimi močmi rešila, si tako priigrala zaključno žogo v svojo korist in jo z dobrim napadom tudi izkoristila. Rezultat tekme v polfinalu torej 12:11 za Topolšico, ki si je s tem omogočila nastop v finalu. Predstavnika Zgornje Savinjske sta bila po praktično dobljeni, pa vendar izgubljeni tekmi zelo razočarana. Ker se je tekma za 3. mesto igrala takoj po polfinalnih srečanjih, se fanta nista mogla dovolj zbrati za osvojitev le-tega. Tako sta tekmovanje zaključila na kljub vsemu odličnem 4. mestu. Končni vrstni red prvih štirih: 1. Mlada mačka - Portorož 2. Topolšica 3. BTP Ljubljana 4. Vising Mozirje Nastopanje na republiškem tekmovanju so omogočili: Vising Mozirje, Cimperman Mozirje, Elektro Vitanc Ljubno in Savinjske novice. Fantoma gre za uspeh čestitati, saj sta premagala številne odlične vrstnike, za njima so ostali predstavniki velikih in močnih slovenskih klubov, ki imajo odlične pogoje za delo. Vidni rezultat v slovenski konkurenci je tako nagrada za vztrajno delo, ki sta ga opravila v pripravljalnem obdobju, ko sta vsak dan odhajala na trening v Velenje, kjer je najbližje urejeno igrišče za odbojko na mivki pri nas. Morda bi bil rezultat še boljši, če bi bilo tudi v Mozirju na voljo urejeno odbojkarsko igrišče na mivki. Upajmo, da ne bomo nanj čakali kot na športno dvorano in tako dovolili vsem, da nas prehitijo. VS Zgornje savinjska liga v malem nogometu Razširitev na deset ekip Na sestanku, ki sta ga pripravila pokrovitelj in organizator Zgornjesav-injske lige v malem nogometu, Savinjske novice in Športno društvo Vrbovec Nazarje, smo se dokončno odločili glede nadaljevanja lige v sezoni 1996/97. "V igri" sta bili dve varianti: da se poleg prve organizira še druga zgornje-savinjska liga ali da se odigra kvalifikacijski turnir za razširitev prve lige. Po burni razpravi, v kateri so sodelovali vsi predstavniki ekip prve in možne druge lige, je padla dokončna odločitev, da se organizira kvalifikacijski turnir, na katerem bosta najboljši ekipi postali članici razširjene Zgornjesavinjske lige v malem nogometu. Po opravljenem žrebu so bile ekipe razdeljene v dve skupini. Prvo skupino sestavljajo ekipe Polda’s dub, Bočnica, Juvanje in Najgl, ki bodo medsebojna srečanja odigrale v Mozirju. Drugo skupino pa sestavljajo ekipe Zalugnca, Luče, BAG-Šmartno/D. in Mladost Rečica/S., ki bodo igrale na Ljubnem. Najboljši ekipi iz obeh skupin napredujeta v finalni del turnirja, ki bo v Nazarjah in na katerem bomo dobili novi članici lige. Tako bodo v Zgornjesavinjski ligi v malem nogometu, ki se bo pričela v petek, 30. avgusta, nastopale ekipe: Kokarje, Foršt-Gamit, Razborje, Solčava, Davidov hram, Policija, Zgornje Nazarje, Vološki voli in prvouvrščeni ekipi kvalifikacijskega turnirja. Komisar lige Franjo Pukart POLETNA KONFEKCIJA PO 1.500 SIT ZA KOMAD. - pisane hlače, oblekice, bluze... ŠE VEDNO VELJA -VZAMEŠ DANES, PLAČAŠ NOVEMBRA. Pridite in prebrskajte, ne bo vam žal! Na trgu \3 '• ^ 6333Q Mozirje^ Tel.: 0^3A831 981 ŠPORT Novi rekordi mozirskih lokostrelcev Na turnirju za Slovenski pokal v disciplini 900 krogov, ki je bil 10. avgusta v Zagorju, so se člani LK Mozirje odlično odrezali. Pri veteranih je z novim državnim rekordom v tej kategoriji, 835 krogov, zmagal Dušan Perhač. Pri članih je bil Stefan Ošep z zelo dobrim rezultatom 848 krogov drugi, Roman Karničnik pa je zasedel četrto mesto. Dan kasneje je bil na Jesenicah mednarodni FITA STAR turnir, ki je tudi štel za Slovenski pokal. Pri članicah compound je zmagala Jožica Emeršič (1297 krogov), pri veteranih pa ponovno Dušan Perhač, ki je ob tem postavil tri nove državne rekorde: 320 krogov na 90 metrov, 341 krogov na 30 metrov in skupno 1302 kroga. Pri mladincih je zmagal Grega Emeršič (1284 krogov), Sašo Emeršič je bil tretji (1275 krogov). Minuli konec tedna je Lokostrelski klub Gornji Grad na Ljubnem pripravil mini državno prvenstvo, ki je štelo tudi za Slovenski pokal v disciplini FITA STAR. Od Mozirjanov sta si zmago in s tem naslov državnega prvaka pristreljala: Dušan Perhač s 1281 krogi in novim državnim rekordom 326 krogov na 50 metrov in Grega Emeršič s 1322 krogi in novim državnim rekordom 332 krogov na 70 metrov. Sašo Emeršič je s 1265 krogi osvojil tretje mesto. V razvrstitvi za Slovenski pokal so bile na tej tekmi uvrstitve naslednje. Pri članih je zmagal Stefan Ošep z odličnim rezultatom 1311 krogov in novim državnim rekordom 346 krogov na 30 metrov. Roman Karničnik je s 1200 krogi zasedel osmo mesto. Pri članicah je zmagala Jožica Emeršič, ki je "zbrala" 1304 kroge. Pri kadetih je na najvišjo stopničko stopil Grega Emeršič s 1322 krogi in novim državnim rekordom na 70 metrov, ki sedaj znaša 332 krogov. Pri mladincih je bil Sašo Emeršič tretji, zadel je 1265 krogov. V kategoriji veteranov pa je kot po pravilu premočno zmagal Dušan Perhač s 1281 krogi. Mozirski lokostrelci so torej tudi pred začetkom jesenskega dela letošnje sezone odlično pripravljeni. Franci Kotnik Pobrežje Športno srečanje gasilcev Da se gasilci ne bi srečevali samo na intervencijah in gasilskih tekmovanjih, so poskrbeli člani PGD Pobrežje, ki so že četrtič zapovrstjo organizirali športno srečanje v malem nogometu in vlečenju vrvi. Namen srečanja je predvsem krepitev prijateljskega odnosa med operativnimi člani gasilskih društev, obenem pa je to tudi oblika vzdrževanja fizične pripravljenosti, ki jo gasilci še kako potrebujejo v resnih situacijah. Na lepo urejenem travnatem igrišču ob Savinji so se tako zbrale štiri ekipe iz prostovoljnih gasilskih društev Rečica ob Savinji, Šmartno ob Dreti, Nazarje in Pobrežje, ki so se med seboj, po sistemu vsak z vsakim, pomerile v malem nogometu in vlečenju vrvi. Največ uspeha so imeli domači gasilci, ki so zmagali v malem nogometu, in Rečičani, ki so zmagali v vlečenju vrvi. O skupnem zmagovalcu je tako odločalo izvajanje prostih strelov. Tu je bila športna sreča bolj naklonjena domačinom, ki so osvojili prvo mesto, drugi so bili gasilci z Rečice, tretji Nazarčani in četrti Šmarčani. Na slovesni razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov sta vse prisotne pozdravila podpoveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Franc Finkšt in predsednik PGD Pobrežje Janko Žunter. Slednji se je vsem skupaj zahvalil za udeležbo v upanju, da se prihodnje leto vidimo v še večjem številu. Franjo Pukart Predstavitev prvakov krajevnih lig v malem nogometu Juvanje V sezoni 1995/96 je prvo mesto v krajevni ligi v Radmirju osvojila ekipa Juvanje. Ekipo sestavljajo izkušeni domači igralci, ki niso samo dobri nogometaši ampak tudi veliki prijatelji, kar daje ekipi še dodaten motiv. Skupaj nastopajo že štiri leta in lahko se pohvalijo s kar številnimi uspehi, predvsem v matični ligi, kjer so bili vedno pri vrhu. Tudi turnirski nastopi so pokazali, da znajo igrati dopadljiv mali nogomet. S svojimi zvestimi sponzorji Francem Poličnikom, Stankom Prislanom, Milanom Poličnikom, Alojzem Nagličem in drugimi pričakujejo kar najboljše nastope v matični ligi, njihov največji cilj pa je uvrstitev v Zgornjesavinjsko ligo v malem nogometu. Franjo Pukart Juvanje - nogomet krepi prijateljstvo Veteranska liga v malem nogometu RAZPIS * V ligi imajo pravico nastopa igralci rojeni leta 1961 in starejši. * Vse zainteresirane ekipe vabimo, da pošljejo svojega predstavnika na SESTANEK, KI BO V PETEK, 30. AVGUSTA 1996, OB 19. URI V PROSTORIH ŠD VRBOVEC NA IGRIŠČU V NAZARJAH. Takrat bomo zaključili vse prijave in se dokončno dogovorili s sodelujočimi o poteku in izvedbi lige. * Morebitne predhodne prijave pošljite na naslov: Športno društvo Vrbovec, 3331 Nazarje. * Tekme se bodo odvijale na igrišču v Nazarjah. * Igralo se bo po sistemu: 4 igralci in 1 vratar. * Sistem tekmovanja bo ligaški. Zmaga šteje 3 točke, remi pa 1 točko. * Začetek lige (1. kolo) bo v torek, 3. septembra 1996. * Startnina: 10.000 SIT na ekipo. * Informacije lahko dobite tudi pri Sandiju Grudniku, Francu Papežu, Iztoku Benetku in Tomažu Križniku. Organizator ŠD Vrbovec Nazarje Lokostrelski klub 3R3MRH prireja LOKOSTRELSKI! TEČRJ 6., 7. in S. 9. 1996 na kmetiji Gradišnik v Logarski dolini Pohitite! Število tečajnikov je omejeno. Vse informacije na tel. št. LK Indiana 846-032 m. KLIC DIVJINE » IN SODOBNEGA ŠPORTA VAS VABI Luče ob Savinji Športni dogodki 27. Lučkega dne Lučani so poleg ostalih dogodkov in prireditev poskrbeli tudi za ljubitelje športa, v dneh od četrtka do nedelje so se zvrstili številni športni dogodki, ki so dodatno popestrili praznične dni. Vsem je bil skupni namen druženje in ponovno prijateljsko merjenje moči starih športnih prijateljev, zato so rezultati popolnoma drugotnega pomena. Vsekakor je bil namen dosežen, saj so ljubitelji žoge in ostalih športnih rekvizitov resnično lahko prišli na svoj račun. Že v četrtek so pričeli s tekmovanjem odbojkarji na mivki, v petek pa so v mini rokometnem maratonu merili moči stari in mladi rokometaši. Za starejšo ekipo so zaigrali igralci, ki so sodelovali že na maratonu pred desetimi leti, zato je bilo srečanje še bolj zanimivo. Svoje sta prispevala tudi sodnika svetovnega formata Janko Požežnik in Darko Re-penšek, ki vedno najdeta čas in poskrbita za dodatnejši čar tozadevnih rokometnih dogodkov. Da je njuna piščalka delila rokometno pravico strogo in dosledno, kot na tekmah najvišjega ranga, ni vredno posebej poudarjati. V soboto je bil za memorial Ivana Firšta odigran turnir v malem nogometu, v šahovski simultanki pa se je z domačimi šahisti pomeril Franček Mlačnik, večkratni državni prvak in najbolje rangiran slepi šahist v Sloveniji. Športne dogodke so Lučani zaokrožili z nedeljskim polfinalnim in finalnim teniškim turnirjem. Edi Mavrič nHgH Poletna liga v malem nogometu Žekovec 96 Rezultati zadnjega, 7. kola, 10. avgusta: Globoka : Žekovec 3:1, Rožnik : Trnavče 0:3 bb, Dol Suha : Sele 2:6, Šmihel : Brezje 6:12 Končni vrstni red: 1. Trnavče 21, 2. Žekovec 12, 3. Sele 12, 4. Globoka 11, 5. Brezje 11,6. Rožnik 7, 7. Dol Suha 6, 8. Šmihel 0. Najboljše tri ekipe so dobile pokale v trajno last, prvak pa še prehodni pokal do naslednjega leta. Najboljši strelec lige je bil Jože Acman iz ekipe Brezje z 18 zadetki, najboljši vratar pa Marjan Pečnik (Trnavče). Oba sta prejela nagrade. Poletna liga Žekovec 96 je bila tako ob pomoči TVD Partizan Mozirje, za kar se mu organizatorji lige zahvaljujejo, uspešno zaključena.____________________________________________ KF Zmagovalci Poletne lige v Žekovcu - Trnavče mffiiS 1 PRODAJA HtZEHVNM mm HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI, ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV: TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A TEL. FAX: 063-720-138 TEL 063-720-406 TISKARNA Metka Golc s.p, Vrbje 80a, 3310 Žalec tel.: 063 711-339, fax: 063 711-410 Tiskarna Golc v Vrbju pri Žalcu, vam nudi usluge s področja tiska, knjigoveštva. Pri nas lahko naročite reklamne tiskovine (prospekte, barvne plakate, razglednice, letake...) Izdelujemo reklamne table, zastave, vežemo diplomske naloge, uradne liste... Za gostince pa smo se še posebej potrudili, saj lahko pri nas naročijo škatle za pizze, potiskane prtičke za kavo, sladice in pogrinke različnih velikosti, jedilne liste, cenike... Obiščite nas in se sami prepričajte o naši pestri ponudbi in kvaliteti. Radi vam bomo pomagali. KRONIKA IN OGLASI Spor zaradi vikenda 5. avgusta se je v dopoldanskem času na mozirski policijski postaji, oglasil Mile G. iz Ljubljane in dežurnemu povedal, da bo na silo vstopil v svoj vikend v Radegundi, katerega je pred približno tremi meseci prepustil v uporabo Božidarju Š. in njegovi prijateljici iz Celja. V navedenem času naj bi bila sklenila kupoprodajno pogodbo, na podlagi katere je Mile prepustil nepremičnino v uporabo Božidarju. Toda izkazalo se je, da bodoči lastnik ni izpolnil vseh zahtev v pogodbi, na kar ga je dejanski lastnik večkrat opozoril in zahteval, da izprazni vikend. Kot skrajni rok je določil 5. avgust 1996. Mile G. je bil s strani policije opozorjen, naj zadevo uredi po civilno pravni poti, kljub temu pa je sledila njegova vselitev v objekt v Radegundi. Mile je izpraznitev objekta opravil previdno ob prisotnosti delavcev Varnosti, kljub temu pa je bil Božidar Š. ob vrnitvi zelo nezadovoljen. Zato se je tudi on v zgodnjih jutranjih urah' 6. avgusta zglasil na policijski postaji in zahteval, da mu policija omogoči ponovno nastanitev v vikendu. Policisti so tudi njemu svetovali, naj zadevo uredi po civilno pravni poti, in ga hkrati opozorili, da bi bil poskus ponovne vselitve v omenjeni objekt, ki je last Mileta G., kaznivo dejanje zoper nedotakljivost stanovanja. Božidar je ob tem naznanil, da mu je Mile pri izselitvi namerno povzročil veliko škodo na premičninah, njegovi prijateljici pa naj bi prizadejal telesne poškodbe in jo maltretiral. Ob tem naj bi izginilo tudi njegovih 43.000 nemških mark. Mozirski policisti so zabeležili vse ovadbe z obeh strani in bodo po zbranih podatkih napisali ustrezne predloge. Svetujejo pa vsem ostalim občanom, ki imajo takšne ali podobne probleme, da le-te rešujejo po civilno pravni poti. Pa še nekaj je nauk te zgodbe: prepričaj se, s kom sklepaš pogodbo! Vlomilec na delu 7. avgusta je ob 19. uri Avguštin K. iz Nazarij obvestil policijo o vlomu v župnijski urad v Bočni. Ker ni našel denarja, je neznanec iz objekta odnesel redovno frančiškansko obleko. Naslednji dan ob 17.11 uri je Martin P. z Ljubnega ob Savinji prijavil policistom poskus vloma v tamkajšnje župnišče, od koder naj bi bil storilec pregnan. Ker so policisti reagirali že na prvi vlom in so imeli domnevnega storilca že v ožjem izboru, je bilo njegovo prijetje le še vprašanje časa. Le devet minut po omenjenem obvestilu je bil namreč storilec že prijet. Izkazalo se je, da gre za povratnika kaznivih dejanj, 49-letnega Daniela O., ki je ponovno prišel v dolino iz območja Novega mesta. Gre za osebo brez zaposlitve in stalnega bivališča. V razgovoru z njim je bilo ugotovljeno, da je v noči s 7. na 8. avgust vlomil še v dva objekta v Mozirju - vikend Janeza K. iz Celja in hišico EHD Savinjski gaj. Policisti so ga izročili v postopek sodniku za prekrške. Udaril je sodnika 10. avgusta so policisti ob 21.40 uri sprejeli poziv za intervencijo na košarkarskem igrišču v Lokah pri Mozirju, kjer je eden od igralcev udaril sodnika. Patrulja je ugotovila, da je to storil 33-letni Marjan K. iz Velenja, ki je nezadovoljen s sojenjem z roko udaril po obrazu 26-letnega someščana Andreja R.. Zdaj je na potezi drugi sodnik. Zaradi vinjenega voznika dve nesreči 13. avgusta je ob 12.05 uri Francka G. iz Mozirja sporočila policistom, da se je v bližini pekarne Petrovič zgodila prometna nezgoda. Njen povzročitelj je s kraja odpeljal, ne da bi se sporazumel z udeleženko Marjano M. (33) iz Žalca. Policijska patrulja je kmalu izsledila povzročitelja, 34-letnega Petra P. iz Luč, ki je močno vinjen obležal ob Savinji v Strugah. Njegovo vozilo je bilo poškodovano, razgovor z njim pa zaradi prevelike količine zaužitega alkohola nemogoč. Policisti so zato poklicali dežurnega zdravnika in reševalno vozilo. Ob 13.10 uri je Peter P. začel dajati znake življenja, reševalno vozilo pa je skoraj že prispelo. Policisti so se ravnokar odpravili s kraja najdbe voznika in ko sta se policijsko in reševalno vozilo srečevali, je policist zmanjšal hitrost. V tem trenutku pa se je v policijsko vozilo zaradi neprimerne hitrosti od zadaj zaletel voznik osebnega avtomobila, 29-letni Danijel K. iz Logarske doline. Vsi trije policisti v službenem vozilu so bili pri tem telesno poškodovani. Brez izpita vozil neregistriran avto 15. avgusta ob 0.45 uri so policisti odpeljali v prostor za pridržanje do iztreznitve Alberta K. (33) iz Kokarij. Pred tem so ga ustavili na obvoznici v Mozirju in ugotovili, da brez vozniškega izpita vozi neregistrirano vozilo. Preizkus alkoholiziranosti je Albert odklonil, zato mu je bila nadaljnja vožnja prepovedana. Tega Albert ni upošteval in se je odpeljal naprej proti Nazarjam. Policisti so se zato poslužili prej omenjenega ukrepa. Obračun pri Tribuču 16. avgusta se je ob 22. uri na policijski postaji zglasil 44-letni Avgust P. iz Mozirja in povedal, da je bil tega dne okrog 18. ure v bifeju Tribuč v Mozirju. Tam je prišlo med dvema gosto ma do konflikta, katerega je želel pomiriti. To mu ni uspelo, pač pa ga je Ludvik P. iz Nazarij s pestjo udaril v obraz in ga nato še obrcal. Odpeljan je bil v bolnišnico, kjer so mu rano na obrazu zašili in napisali potrdilo o poškodbi. Delo za sodnika za prekrške. Najdeno gorsko kolo 16. avgusta je bilo ob mozirski obvoznici najdeno moško gorsko kolo. Lastnik ga lahko ob dokazilu lastništva dvigne na PP Mozirje. zlatarstvo Zlatarstvo ROŽIČ Na trgu 7 v Grabnerjevi bili v v SpfcŠS 'V>-g teli: 063/832-20? - —AtJ ' ,|3;, VELIKA IZBIRA ZLATEGA NAKITA ' •>v, >;ŠXvv''y V Odpftö: NONSTOP: 8.00-19.00, W0M Na servisu gasilnikov v gasilnem domu v Nazarjah imamo na zalogi gasilne aparate vseh tipov, vseh proizvajalcev po ugodnih cenah. Tel. 831-688. OBVESTILA IN OGLASI ljKL!.|N|O.LP VETERINARSKO DEŽURSTVO 19.8. DO 25.8. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-418 26.8. DO 1.9. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-419 2.9. DO 8.9. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL: 831-017, 831-418 KONJAŠKA SLUŽBA: 451-031, SOBOTA, NEDELJA IN PRAZNIKI: 0609-631-933 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DELAVNIK OD 7. DO 8.30 URE. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE NADZORNIŠTVO NAZARJE 19.8. DO 25.8. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL. 831-263 26.8. DO 1.9. MAROLT MARKO, MOZIRJE, TEL. 831-877 2.9. DO 8.9. JERAJ FRANC, PRIHOVA, TEL. 831-910 V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. NOVITETE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. STROKOVNA LITERATURA: Slovenija v novi Evropi - zbornik * Brignoli: Maša za moje ustreljene * Tavčar: Uspešna prodaja je ključ do uspeha * Sveti oče med nami * Maher: Veliki kolesarski vodnik po Sloveniji * Gavvain: Živeti v svetlobi * Gawain: Ustvarjalna vizualizacija * Redfield: Vodnik po celestinski prerokbi * Sušnik: Ergonomska fiziologija * Mertz: Družinski horoskop * Zurav: Domovanje duše * Greene Nov način komunikacije II. LEPOSLOVJE: Lewis: Pisma izkušenega hudiča * Gluvič: Sprejmi valček z zaprtimi usti * Cestnik: Maja * Rendell: V krokodiljem žrelu * Garcia Marquez: O ljubezni in drugih demonih * Bach: Most prek večnosti * Christie: Mirujoči umor III. MLADINSKA LITERATURA: Novak: Božiček * Kötter: O super strašnih lahko samo sanjaš * Sivec: Skrivnost zlate reke * Muck: Blazno resno zadeti IV. VIDEOKASETE: Filmsko platno = The Flamish Board * Začarano jezero = Magic in the Water * Zločini ljubezni = Love Crimes * Max in Helen = Max and Helen * Čoh = Stretching * Čo-h8iStruger = Moč - kondicijska priprava športnika Naročniki, ne pozabite na zaključek poletne nagradne igre! 2. del - komedija 188 «BI OB .. 20.30 IN KINO MOZIRJE 24./25.8.1996 OČE MOJE NEVESTE Režija: Charles Shyer Vloge: Steve Martin George Banks je končno zadovoljen. Dobro je poročil hčerko, žena Nina ga še vedno ljubi, sin odrašča. Potem pa se vse obme na glavo: hčerka sporoči, da pričakuje naraščaj, isto novico ima tudi žena. Kaj zdaj?... 31.8. /1.9.1996 LJUBEZEN V CVETJU - romantična komedija Režija: Michael Göldenberg Vloge: Christian Slater, Mary Stuart Masterson To je film o ljubezni, ki jo doživimo samo enkrat. Liza se ukvarja z bančništvom in je prava deloholičarka, dokler ne dobi skrivnostnega šopka cvetja od skrivnostnega občudovalca Lewisa... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH NEDELJAH OB 19. URI. KINO NAZARJE 24-/25.8.1996 KRITIČNA TOČKA - ameriški film - akcija Režija: Stuart Baird Vloge: Kurt Russell, Halle Beriy, Steven Segal Osem kilometrov nad Zemljo se skupina specialcev bori za 400 življenj v letalu boeing 747 in 40 milijonov življenj na Zemlji. Teroristi namreč ugrabijo letalo in z njim hočejo nad Washington spustiti živčni plin... Razburljivo, odlični specialni efekti, eden najboljših akcijskih filmov! 31.8. /1.9.1996 IZVIRNI GREH - drama Režija: Gregory Hoblit Vloge: Richard Gere, Laura Linney, John Mahoney Nadut in zelo uspešen kazenski zagovornik Martin Vail obožuje trd boj in pozornost medijev. Oboje pritegne, ko prostovoljno prevzame zagovor revnega, nevzgojenega mladeniča, ki je obtožen umora... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. KINO LJUBNO OB SAVINJI 31.871.9.1996 ŽENSKA ZA UMRET - ameriški film - komedija PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 18. URI. čfl A I I S ) fiZ' .b Savinji v« m m » 'ey tel: 832 01 1 in 841 267 - steklena prizma 339,00 - lazure za les: lesoton, aandolin " lÄ Jüf - modul blok rili 69.00 lir cernenl ANHOVO 669,00 f - bramac j 106,00 - strešna okna - tovarniška cena - granitogres od 1.499,00 dalje J - tuš kabina polkrožna 35.550,00 i - vratna krila Ikv ||p| 8 990,00 - tegola v. 1 299,00 - vrtne gugalnice 30.990,00 ' Cene veljajo za gotovino, možno tudi plačilo s čeki IZ01ES Mozirje in HELK0 Izoles Ljubno 832-011 84I-267 Za posebne trenutke v vašem življenju - nekaj posebnega Prodaja, izposoja poročnih oblek Svečane obleke Accessoires Elegantni kostimi, cocktail moda Čevlji vrhunske kvalitete v barvi, ki jo določite vi Rezervirajte si telefonično termin (063/720-121) za modno svetovanje ali pa nas enostavno obiščite v našem BOUTIQUE-u na Polzeli Delovni čas: pon - pet 9.00 - 12.00, 15.00 - 19.00 sob 8.00 - 12.00 drogerija 0 \ a I Grabnerjeva hiša, Na trgu 7, 3330 Mozirje \/\l/'/Al Telefon v lokalu: 063/ 832 541 int. 17 m V mesecu avgustu smo za Vas razširili ponudbo izdelkov za nego obraza s kolekcijo APOTHEKER SCHELLER (zeliščne kreme ter izdelki za čiščenje obraza) ter okrasne sponke za lase EVITA PERONI emo Vas drogerija \'\CW. SLADKOR___ PIVO ZABOJ LUBENICE _Ü KAVA lOO g' ------- ARIEL 3.6 kg — KIS ZA VLAGANJE 5 1 3 fj VINSKI KIS 1 1 ----- 5 Ljubno ob tel: 341-512 PAPRIKA ZA VLAGANJE \ KROMPIRJA ZA OZIMNICO- OGLASI IN ZAHVALE CINKARNA METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE, px>. Vas prisrčno vabi v svojo industrijsko prodajalno v Ljubiji. Ugodne cene: Belin (notranja zidna barva).od 80,30 sit/kg Silko (fasadna barva).....od 253,00 sit/kg • Epoktit (barva ra bonne in idose). od 768,00 srt/kg Stalno v zalogi pa: - Purpen (za vgradnjo oken in vrat) - Diva (notranja zidna barva, ki ne kaplja) - Osnovna anlikorozijska barva - Antikorozijski premazi (Korocink, Teropox...) - Nivedur (lepilo za ploščice, zunanje+notranje) - Nivedur FM (fugirna masa) • Nivelan B (bavarski omet) - Nivelan V (valjčkani omet) - Aquastop (silikonska impregnacija) - Hidrozan (za vse vrste hidroizolacij) Zakaj bi kupovali drago, če lahko poceni! Vsak delovni dan od 7.00 - 15.00, vse informacije na tel. 831-621 SIRSPN SALCN POHIŠTVA Selška 1C, Mozirje Tel. 832-946 SARUS d.o.a. £>&'%sr£jra_fjsJc& o. -4 - Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah - Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil Tel. 832-132, 832-822,832-474 OBVESTILO živinorejcem Zgornje Savinjske doline Višinske in hribovske živinorejce obveščamo, da prijavijo svoje krave zaradi uveljavitve premije, strokovni službi pri ZKZ Mozirje na telefon 831-521 oz. 831-010 ali osebno. Rok za prijavo ie 10.9.96. STROKOVNA SLUŽBA Zadruga mozlrje ■*\v.-rK's< .... ; .1' ZRS€ßNfl GINCKOLOSKfl IN ULTRAZVOČNA ORDINflCIJfi IR€Nfi GOVC - Č6TINH SPeCIflUST GIN6KOLOG DOBCRTCŠfl VRS 27c, 3311 ŠCMPCT6R ORVCŠČft PftC/CNTHC. Dft IMF! ORDINACIJ ft SPRCM6NJCNO TCLCFONSHO ŠT6VIIKO 702-551. DELOVNI ČflS ORDINACIJE: V PONEDELJEK: od 12. do 19. ure OD TORKA DO PETKA: od 7. do 14. ure. ZAHVALA Iskrena hvala vsem sosedom, gasilcem ob številni pomoči pri poplavah in reševanju živine. Še enkrat hvala! Verbučevi iz Šentjanža Že leto dni v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ostala nam je bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN Mariji NADLUČNIK 28. avgusta mineva leto, odkar nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, žena in hčerka. Vsi njeni OGLASI IN ZAHVALE Celo življenje je skromno a pošteno živela, v 94. letu starosti ji je v trpljenju in bolezni, življenja sveča dogorela. ZAHVALA Ob izgubi naše mame, babice in prababice Helene KRAMAR iz Solčave se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali ob njeni bolezni, jo obiskovali in nam pomagali ob njeni smrti, darovali cvetje, sveče, sv. maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, dr. Maroltu v Topolšici, dr. Sirkotu, predstavniku krajevne skupnosti Solčava za govor. Vsem prav lepa hvala. Hčerka Ida z družino TVOJI PRIJATELJI BODO DOSANJAL1 TVOJE SANJE Maks ZAGOŽEN 14.2.1990 - 18.8.1995 TVOJA MAMI, ATI, SASA IN IVO V SPOMIN dragemu sinu, bratu in stricu Frančeku ZAJCU iz Prihove Mineva leto dni, od kar tebe več med nami ni. Zakaj moral si umreti, ko s teboj lepo bilo je živeti? Odkar utihnil je tvoj glas žalost, ■ bolečina vedno ostala bo pri nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite pri njegovem preranem grobu. VSI NJEGOVI Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA ob izgubi dragega Jožeta KOGOJA 16.3.1909 - 3.8.1996 iz Tera, Ljubno ob Savinji Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga bodrili v času njegove bolezni. Hvala dr. Natekovi, patronažni sestri Angelci, zdravstvenemu osebju v Topolšici, gospe Zali in gospodu Nastranu za poslovilne besede. Hvala tudi gospodu župniku Pušenjaku za opravljen obred, pevcem in vsem ostalim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Francka, hčerka Ančka z družino in vsi njegovi POGREBNA SLUŽBA MORANA: Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662 RUMENILO, HOROSKOP 23.8. - 5.9.96 (Tokratna številka je v znamenju Luč ozi-l groma Lučkega dneva. To je jasno vsem, kil lso jo vsaj malce prelistali, preden so sel I lotili branja Cvetk in kopriv. Prvi stavek! (je zapisan zato, ker je splošno znano, dal j obstaja krog ljudi (med njimi so baje celo L I župani in županja), ki najprej preberejo! (to rubriko in šele potem vse ostale. Tudil j prav, če je tako. Skratka, ker je številka vi (znamenju lučkih dogajanj, naj bo tudi! jprva vest v naši rubriki posvečena tej j (temi. Na fotografiji vidite prizor sl j prireditve, imenovane Lučke karaoke. Niči (posebnega, če ne bi na njej nastopila! tudi prva moža tamkajšnje občine - župani (Mirko in nadsvetnik Lojzek. Glede naj (zadovoljstvo publike jima priporočamo, dal I se udeležita tudi "tapravih" karaok. (MAR-[ ■JAN PODOBNIK DOBIVA KON-KURENCO) j Nekoliko manj sreče z glasbo so imeli!" (obiskovalci Ovčarskega praznika v nedeljo! ] popoldan, saj so morali med šaljivimi 1 (igrami kmečkih mladcev poslušati prave! j izlive trdega rocka. Da tovrstna glasba nal (podobne prireditve nekako ne sodi, smol Ise že nekajkrat prepričali in tudi tokrat jel (bilo tako. Obiskovalci so se začudeni! (spogledovali, komu so se zamerili, dal morajo trpeti njihova ušesa. (TUDI OVCE! (MENDA OB TEJ GLASBI DAJEJO MANJ (j j VOLNE) (Medtem si naš odgovorni še ni opomogel! jod dopusta. Kot je omenil, ga zadnje dnii (tlači mora v obliki toplega sonca in! j slanega morja. Starije se ne izboljša nitil (po tem, ko eno uro bulji v kakšno! razglednico, ki mu jo kdo pošlje z Jad-| rana. Mi ostali pa (najbrž) zaman upamo,! da bi spet odšel na dopust. Ko je bilo pag (tako lepo. ko ga ni bilo! (PRIPIS ODGO-! jVORNEGA UREDNIKA: Tako so se grebli,( jkdo bo sedel na uredniškem stolu, da" (sem pomislil, da namerava kdo na njem! jcelo obsedeti. Ko mačke ni doma pa res j (miši plešejo! KONEC PRIPISA ODGOVOR-| NECA UREDNIKA) (Zadnja vest: odgovorni nam grozi zl i znižanjem honorarjev, če ne bomo boljij (pridni... dudk k kpm to fm&vjm Piše: astrgldginja Milena Zakrajšek OVEN od 21.3. do 20.4. Rodi bi se izkazali id to vom bo v precejšnji meri ledi ospelo. Potrebno pa je, da upoštevate tudi drugega človeka. Prilagajanje vom gre nekoliko no živce, kljub temu po je iz dneva v dan očitno, da dosežete toliko več, kolikor več sodelujete. Že nekaj časa imate precejšen uspeh, če se vživite v situacijo in začutite udeležene ljudi. Naslednji teden boste to počeli v vsakdanjih okoliščinah. Konflikti s partnerjem so se polegli in vi boste nehali kuhati zamero, le svojega mnenja nikomur ne vsiljujte... podobno kot v vas, bi se tudi v drugih prebudilo trma. Čakajo vas nove stvari, zato si resno določite razpoložljiv čas za novosti. Ukvarjajte se s športom, da boste telesno bolj razgibani. Novi zgledi so na pohodu. BIK od 21.4. do 20.5. Med delom nastajajo nitke prijateljstva. Bodite spremenljivi: enkrat se obnašajte, kakor je všeč vam, drugič tako, kot pričakuje partner. Pazite le, do ne boste gledali le nase. Pomembni boste toliko bolj, kolikor več boste prispevali k pestrosti dogajanja. Vezf Id se pletejo, bodo prerasle j trdno prijateljstvo. Ne pripisujte pa mu prevelikega pomena že na začetku, (e so tla plodna, se bo cvet odprl čez čas, ko bo rastlino zrasla. Naslednji teden se bodo globoko v vas prebudile silne energije. Če jih še niste jasno začutili, če ne pomeni, da jih ni. Bodle nekoliko potrpežljivi. Med nekim opravilom boste obremenjeni s preteklostjo. Pustite, naj spomini tečejo skozi vaše možgane, potem ph boste razumeli Dom bo DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Skušali se boste izkazati na delu. Nikar preveč ne komplidrojte in gotovo vam bo uspelo. Nekaj malenkosti boste spregledali, toda če hočete bili pravočasno gotovi, imejte v mislih glavni rezultat. Kor boste naredili zdaj, boste naredili s srcem. Ne razmišljajte preveč, koliko vam bo delo prineslo, lahko pa računate na občutno korist. Izplačali vam bodo v denarju, ali pa bo šlo za zamenjavo. Sposobnost razumevanja vam bo pomagala pridobiti za sodelovanje človeka, ki vam bo pomenil trdnost, moč in oporo. Seveda boste morali narediti prvi korak vi! Kadar boste v zadregi, ne bežite. Sorodniki bodo občudovali vošo zunanjost. Potrebujete več rekreacije. |1F' J i K % I |f f RAK #d 22.6. do 22.7Ž V pogovoru z neko osebo boste zaživeli, toda to, da imo nekdo enako mnenje kot vi, še ni zadosten razlog za to, do bi se mu odprli, da bi ga spustili v svoj čustveni svet. Bodite praktični, le otipljive stvari naj nekaj veljajo Neke stvori se bodo same po sebi zgodile... bodite jih veseli in ne živite tjavendon. Naslednji teden boste nekoliko neorientirani in slabe volje, nič kaj v skladu z vašo osebnostjo. Počakajte dan ali dva, zaživeli boste. Spoznali boste, da več kot naredite zase, več vam uspe opraviti tudi drugih stvari. Nimajo le zvezde zasluge za vse, kar seriiam bo dobrega zgodilo v naslednjih dneh. Vi se spreminjate, predvsem v tistih delih, kjer opazujete ravnanje okolice. To obdobje vam bo prineslo tudi presenečenje, ki bi bolj sodilo v kakšen spomladanski mesec, pa se mu vseeno ni treba odpovedati, ali se celo brani. LEV od 23.7. do 23.8. Močni, da bi gore premikali, kajne? Pa vendar tako otožni. Tudi to obdobje bo hitro minilo. Če res nimate para, kakršnega si želite, bodite vi nekomu oporo no njegovi življenjski poti. Škodo bi bilo, da bi si jemali k srcu nekaj, česar ne morete popravili, ljubezen, ki je morda ni več, naj vam bo v spodbudo, da boste vedeli, koj boste v bodoče iskali. Ne imejte kar naprej v glavi, kaj hočete, prepustite se, vsake toliko časa pa o vsem še enkrat premislite. Vzemite si kakšen dan samo zase, morda izlet ali sprehod, da sle le v miru in morda sami. V prisotnosti drugih ljudi bi namreč radi skrili vse svoje slabosti. Preberite kakšno psihološko čtivo, ki vam bo pomagalo razumeti vaše počutje, vaš položaj. Potem vam ne bo nerodno. DEVICA od 24.8. do 23.9. Na trenutke boste zmedeni in ne boste natančno vedeli, kaj se z vami dogaja. Kdaj pa kdaj boste poplesavali sem ter tja in intiutivno vzeli pravo stvar v svoje roke, opravili delo, ki ste go navajeni... Morda vam bo neprijetno, ker se nimate tako pod kontrolo in v oblasti kot navadno. Toda kaj hitro se bo pokazalo, do na ta način naredite več in bolje. Življenje ne bo tako enolično. Tudi v ljubezni bo tako. Uglašene dneve, veliko stiskanja, zaupljivega šepetanja in crkljonja imate pred sobo. Nežna zgodba, ki se plete že nekaj časa, dobiva druge razsežnosti. Preberite nekoj za razmišljanji v tej smeri. Navdib. TEHTNICA od 24.9. do 23.10. Za vas je prišel najprimernejši čas za dopust. Ne izogibajte se soncu, le kožo si zaščitite pred opeklinami. Imeli boste občutek, da hrepenite, do po nečem vzdihujete, v sebi nekam potujete. Čeprav ste že odstopili od želje, katero sle hoteli ujeti zo vsoko ceno, ne obupajte. Poslojte in pomislite - z majhnimi koraki lahko prehodite dolgo pot. Res vas ne vleče več, toda razum vom bo povedal, da vam bo dosežek koristil tudi kdaj pozneje. Naredite nekaj več sami zase, tako kot storijo to nekateri iz vaše okolice, tako velike utrujenosti ne boste poznali. Z zdravjem ne boste imeli težav. Ker bo vaše delo takšne narave, do boste nenehno v gibanju, ne boste čutili potrebe po rekreaciji. V prostem času boste raje lenariti. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.H. Dogovarjajte se in ne vztrajajte trmosto pri svojem. Kadar vam kdo kaj reče, tudi nebo hoče, da slišite. Naredili boste sprejemlpv načrt, da bi izboljšali materialno področje svojega življenja. Ne zapirajte se vase in ne mislite, da morate vse storiti sami. V družbi se ho nova ideja rodila, v sodelovanju se bo začela uresničevati, dokončate pa jo lahko sami. Svoje misli in projekte prilagodile potrebam drugdi. Ker se močno bojile gospodovalnih ljudi, se nenehno trudite obdržati določeno mero neodvisnosti. Trenutno vam to ne uspeva najbolje, zato se tudi v partnerskem odnosu ne boste počutili najbolje. Še velikokrat boste trpeli zaradi zmot, vendar vam bo lažje, če bodo vaše. STRELEC od 23.11. do 21.12. V službi bo prišlo do spremembe. Če že ne konkretno, boste dobili misel o tem, kako bi spremenili svoj odnos do dela ali kako bi si izboljšali usposobljenost ali izobrazbo. Če bi hoteli to kmalu uresničiti, bo potrebno odpovedovanje na drugi strani. Nekaj boste pač morali žrtvovati ali tvegal. V začetku prihodnjega ledna bo že jasno, kakšne možnosti so v resnici. Čeprav ne bo pretiranih zapletov, boste pogosto nervozni. Ob-staja možnost, da boste imeli težave s spanjem, ker se vam bo po glavi nenehno podilo nešteto misli. Uživali boste v načrtovanju, imeli boste občutek, do imote priložnost spremeniti veliko stvari. V sebi boste čutili moč, kot že dolgo ne. Lotili se boste kar nekaj novih stvari, vendar boste samo nekatere uresničili. Brvi koraki KOZOROG od 22.12. do 20.1. Prepričali se boste, da vam znanje lahko pomaga. Morda se boste spomnili česa iz šolskih klopi, ali pa bo uporaben nosvet, ki ga preberete iz časopisa ali knjige. Zatopljeni v branje boste ugotovili, da ne preganjate dolgčasa, temveč je slučajno opisana tematika, ki vas zadeva že nekaj dni. Igrajte se z mislimi, razčlenjujte jih in sestavljajte po vam lastnem vrstnem redu. V poklicu sprejmite izziv. Zaradi predanosti delu se ne boste dovolj posvečali družini, če bi se, bi trpeli vaši načrti. Preprosto pustite teden, dva, da vas vodi razum. Prijatelji vam bodo šteli za slabo, kadar ne boste po njihovi meri. V tem obdobju bo odločanje vaša šibka točka. Tudi tokrat vam bi bilo po volji, da bi vam nekdo povedal, kaj vam je storiti. Če boste dopustili, da vas drugi usmerjajo, boste izgubili stik s samim jeboj. VODNAR od 21.1. do 20.2. Imate občutek, da ne morete obvladati svojega življenja, ker se rušilne sile pojavijo same, prijetni trenutki pridejo sami, priložnost pride sama, in če je ne zograbite, je za vas izgubljena... Res so na delu sile, ki jim rečemo usoda, ker proti njihovi moči ne moremo koj prida storiti. Toda zadnje dni že zaznavote, da rušilne moči za spoznanje slabijo. Zajel vas bo val optimizma, vendar ne hitite, potrpežljivi bodite. Opazujte pa le, kakšen vtis ostaja v vas samih. Kakšni občutki in kakšne slike ostanejo, ko zaprete oči in podoživite situacijo? Nasvetov prijateljev no jemljite dobesedno, ravno nasprotno v pomenu bo čestokrat učinkovitejše. Več počitka in duhovne razgledanosti. RIBI od 21.2. do 20.3. V sebi že zaznavate željo, do bi delali celostno pri neki stvari, ki bi vas povsem izpolnila. Ker se nekoliko obotavljate, bo prišla spodbuda. Začelo se bo pri povsem praktičnem opravilu, ki vas bo spodbudilo, da delate v smeri tistega, kar si želite. Ni več dovolj, da se prepustite v smislu, se bodo stvari že same uredile, nasprotno. Bodite aktivni in dejavni. Usmerjale vas bodo malenkosti. V ljubezni izkoristite zdajšnji žarek zato, da kaj slabega spremenite v dobro. Naučili ste se že držati v zavesti pozitivne, grndilne misli, zdaj vos moti, da poslušate črnogledost drugih. Izkoristite lepe dneve za sprehode v naravi, ker bo prišla spodbuda za pogovor v dvoje. Vošo presoja bo točna m zanesljiva. MED TATOVI - Povej, kako je bilo? Si prinesel kaj plena? - Bil sem v neki restavraciji. Še nikoli nisem tako slabo jedel, že manj pa tako drago plačal! - Kaj si plačeval?! Saj midva ne plačujeva! Midva kradeva! - Ne govori neumnosti. Kaj boš ves ljubi dan kradel denar, ne da bi ga trošil? No, vseeno, ko sem šel iz restavracije, sem v žepu našel srebrn jedilni pribor. - To je že bolje. - Potem sem šel v hotel. - Si tam kaj dobil? - Nekemu bogatemu gospoduje padla denarnica iz žepa in sem jo pobral. - Lahko delo! - Saj sem mu jo vrnil. - Nor si! - Ne, pač pa pobožnih staršev sin. Mama mije vedno govorila, da storiš dobro delo, če vrneš najdeno. Tega se držim še danes, čeprav revice že dolgo ni več na svetu. - In tako si izpustil lahek plen? - Ne, to pane. Denarnico sem mu izmaknil v dvigalu. Krasti je moj poklic in tega se tudi držim! Nato sem ponoči, ko so imeli zunaj zabavo, šel po hotelskih sobah... - Si kaj dobil? - Precej, neka ženska je mislila,da sem njen mož... - Kaj pa danes, si kaj dobil? - Od nekega Savinjčana sem kupil konja. - Tega tu, ki prav vidno šepa? - Saj ne šepa zares, videl sem, da ima žebelj v kopitu. - Kaj misliš, daje Savinjčan neumen? Žebelj je zabil zato, da bi ti mislil, da šepa zaradi tega. V resnici pa najbrž šepa zares! - Kaj misliš, da bom pustil, da me prevara Savinjčan? Za vsak slučaj sem mu plačal s ponarejenim denarjem. - Dobro. Zdaj vidim, da mi lahko vrneš dolg, ki si mi ga dolžan že tedne. - Ta teden ti ne morem vrniti, kakor vidiš konja še nisem prodal, v denarnici, ki sem jo sunil, pa tudi ni bilo kaj prida denarja. - Prijatelj, tako obnašanje med poštenimi tatovi ne pride v poštev! Ta teden mi spet ne moreš vrniti denarja. To si mi rekel že prejšnji teden! - No, kaj nisem držal obljube? Čakaj, kaj boš sedaj s pištolo?! - Denar ali življenje! - Kako, denar ali življenje, saj vendar skupaj kradeva?! - Nič ne odlašaj, daj sem denar, ki si mi ga dolžan. - Počakaj, kaj bom brez denarja? Žena mi ne bo verjela, da danes nisem bil na delu. - Potem pa se poslovi od življenja, če se ženi živ brez denarja ne upaš prikazati, ti naredim še uslugo. - V redu, dam ti denar, ampak brez boja ne bo šlo. Ustreli me v jakno! - Kaj? - Naj žena misli, da sem se boril ko žival in mi bo manj očitala. - Dobro. - Zdaj pa še v rokav. - Če želiš. - Pomeri še v drugega... Zdaj preluknjaj še hlačnico. Opa! Pazi, še malo pa bi šlo v meso! Še semle... pasemle... - Klik! - Kaj pa je zdaj to? - Zmanjkalo mije nabojev... - Kaj? Zmanjkalo? No, če ti zame nimaš nabojev, potem tudi jaz nimam zate denarja. Zbogom! BEPO IN ŠIMEN IZ TIROSEKA Šimen je nadomeščal mesarja v vasi. Koje mesar šel po opravkih, je poklical Šimna v mesnico, kjer je potem Šimen stopil za prodajalni pult. »Šimen, imaš svinjsko glavo?« ga vpraša Bepo, ki je prišel kupovat meso. »Ma, ne! To se ti zdi zaradi frizure.« Bepo in Šimen sta bila že kot prvošolčka velika prijatelja. Nekoč je Šimen zamudil pouk in pred vrati razreda naletel na Bepota. Vprašal gaje: »Zakaj stojiš pred vrati?« »Tudi jaz sem zamudil. Potrkal sem in vstopil. Preden sem se lahko opravičil, meje učitelj vprašal, koliko je tri krat tri?« »Tri krat tri? Devet.« »Si nor! Nikar ne idi not’! Jaz sem mu ponudil več, celo trinajst, pa meje vseeno nagnal na hodnik!« V čistilnici se Šimen huduje: »Tega računa ne bom plačal! Dal sem vam samo dve pižami!« »Je že res, a v žepih smo našli še tri srajce, dva para nogavic in eno majico.« Bepo je slišal, daje Amerika zelo bogata dežela. Denar kar leži na cesti, samo pobrati gaje treba. Stric, ki je že leta tam, mu je poslal vozovnico in Bepo je odletel prek oceana. Že na letališču je opazil sto dolarski bankovec, ki gaje neki nesrečnik izgubil. Pobere ga, nato pa si premisli in ga vrže stran rekoč sam sebi: »Ne bom menda že kar prvi dan delal!« v »Kako dolgo nosiš srajco?« vpraša Bepo Šimna. Šimen: »Štiri dni.« Bepo pa pravi: »Jaz jo nosim do kolen.« Bepo pride v jahalno šolo in vpraša, koliko stane ura jahanja. S ceno je zadovoljen, prosi le, naj mu pokažejo konje. Kojih vidi, ugotovi, da so vsi prekratki. »Kako prekratki?« se čudijo jahači. »Veste, nas je pet, ki bi radi jahali...« pojasni Bepo in pokaže na družino za sabo. Šimen sedi pred trgovino. V roki ima vrečko, v njej samo njemu znano reč. Mimo pride Bepo in ga vpraša: »Kaj delaš?« »Jabolčne peške prodajam,« mimo odgovori Šimen. »Kdo pa to kupuje?« nejeverno vpraša Bepo. Šimen gleda v dolino, kot da ga stvar ne zanima, in reče: »Vsakdo, ki bi rad bil pametnejši.« »Hm,« reče Bepo in se zamisli, »preveč pameti ne škodi. Koliko pa stanejo?« »Sto tolarjev ena.« »Dobro, daj dve!« se odloči Bepo in da Šimnu dvesto tolarjev. Ko melje jabolčni peški, premišljuje, nato pa reče: »Za ta denar bi lahko dobil celo kilo jabolk in bi imel dvajset pešk namesto teh dveh... Ti si goljuf!« »Vidiš, da delujejo! Si že bolj pameten!« »Prav imaš, daj mi še dve!« »Slišim, Bepo, da si bil v Avstriji. Ali si šel prek Ljubelja ali prek Šentilja?« »Ne eno ne drugo, Šimen. Šel sem čez soboto in nedeljo.« Šimen vpraša uslužbenko na pošti, koliko stane telegram. Uslužbenka mu pojasni, daje to odvisno od števila besed in pripomni, da velja za čestitke polovična cena. Njegova žena je tako dobila telegram z naslednjo vsebino: »Žena, čestitam ti za svojo vrnitev jutri ob osmih zvečer - Šimen.« Bepo sije ogradil posestvo. Čez njegov travnik so ljudje hiteli do avtobusne postaje. Odločil seje, da bo to bljižnico ukinil inje poleg ograje postavil še tablo z opozorilom, da se po njegovi travi ne sme hoditi. »Bepo,« ga pokliče Šimen, »tole pa ne razumem... Imaš tablo z napisom: ‘preko travnika prehod prepovedan’, spodaj pa piše: ‘kazen 50 tolarjev’... Se ti ne zdi, da danes petdeset tolarjev ni nič vrednih?« »Že, ampak prej, ko sem imel napisano 500 ni hotel nihče hoditi po travi!« V mestu, kamor je Šimen prišel po nakupih, ga pritisne na potrebo. Vstopi v nobel hotel in reče: »Čujte, mene tak’ v ta zadnji tiši, da se bom zdaj, zdaj v hlače. Kje ‘mate ‘cikret’? Hotelski strežnik vljudno odgovori: »Pojdite po hodniku, na koncu so vrata, na katerih piše for gentleman, ampak vi kar vstopite!« Šimnu je poginil konj. »Verjetno ti je izpustil dušo, ker si mu dal stiropor za pod zob namesto sena!« ugotavlja Bepo. »Pa saj sem to storil včeraj prvič!« mu ugovarja Šimen. »Sem mislil, da mu bo vseeno.« »Hja,« Bepo skomigne z rameni, »veš, konj je verjetno drugače mislil. Kaj pa, če je imel stiropor za sneg inje zmrznil?!« Za Bepota in Šimna je splošno znano, da se redko oziroma nikoli ne umivata. »Moraš se okopati, Bepo! Saj zaudarjaš že po kislem!« se huduje njegova žena. Bepo seje napotil težkega srca proti kopalnici, še bolj težkega seje vrnil. »Nikoli več, Stefa, v kopalnici sem izgubil telovnik.« Mine leto, ko spet žena pošlje moža v kopalnico. Bepo se ves žareč vrne: »Žena, našel sem telovnik. Lani sem ga oblekel pod srajco. Kmečki turizem pri Bepotu in Šimnu: turist pride k Šimnu in ga vpraša za ceno prenočišča. Šimen mu pojasni: »Prenočišče stane pet tisoč, če si sami pripravite posteljo, pa dva tisoč.« »Krasno!« se razveseli gost, »vzamem cenejše prenočišče.« Gostje šel na izlet, zvečer pa ga čakajo pred sobo žaga, kladivo in žeblji, zraven je priložen listek. »Gozd je takoj na levo...« je pisalo. PR VOSO L CEK NEJC POD TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI obvešča, da bo letošnji Lenartov sejem 13. oktobra 1996. Ponovno bomo skušali prikazati nekdanji sejemski utrip, zato vabimo vse zainteresirane obrtnike, domače izdelovalce in druge, naj čimprej prijavijo svojo udeležbo na telefon 831-464. Pogoj za sodelovanje so predmeti, značilni za nekdanjo podobo Zgornje Savinjske doline, možna pa bo prodaja ali nakup. Vsem bodočim prodajalcem in kupcem pa TD Rečica kliče nasvidenje 13. oktobra na Rečici! MINI l\l~"l*ASt\A VODORAVNO: 1. Material za sveče 6. Trava tretje košnje 12. Pravoslavna podoba 12 Kovov-ki politik (Ibrahim) 14. Grm za živo mejo 16. Naprava za daljinsko o dkrivanj e pre dm etov 17 Palec, cola 18. Kmetijski strpi 2(1 Andrej Kiirern 22 K m el Novatek 23. Anton Peterlin 24. Srednjeameriški hruškasti.: sadež 25.1 I uesnvu hti v grški mitologiji 30 I lolgorepa papiga 31. Slovenska skladateljska ■ družina'-; j; 33. Južni sadež 35. Glavno mesto Grčije 36. Vrstapolža 37. Starorimski zgodovinar (Publius C., ok. 55-117) XAI TICSO: 1. Alpinist Grošelj 2 Človek z velikimi otmi 3 Prebivalci kraja v Zgornji Savinjski dolini 4 Italijanski naftni koncern 5 Nem SV i filozof (Immanuel) 6. Oranje 7 Slovenski igralec (Danilo) 8 Žensko ime 9 Slovenska pevka (Simona) 10. Skandinavsko moško ime ; 11. Mik octo i barki 19 Južnoameriško goro' je 21. Muslimanska sveta knjiga 24. Veliko rusko jezero 25. Rdeče rumeno barvilo za lase 26. Predstojnik samostana 28 Uralsko ljudstvo, samojcdi 30. l ip avtomobilskih zavor 32 Ote 34. Površinska mera, 100m2 Rriitfr prejšnje kri-tmke: Šokul. adenoin. aiaia, salama, letalo, ui/ar, uk. Jonatan. KS, Na, at, Kiiičivi. taj. bazat. Ankara, f’ietion. tonik. Jamato, elisa. m?. Rešitev vreišnie križanke; Dom, Biano, Planincev, ilovnica, vata, SKD, Erika, AB, Bric, para, Abel, javor, camera, ataka, Ilona, Iseran, DIN, Karakala, ikebana, atol, teta, oder, RI, ES, saraj, Tit, Tibera, Sjuji, Aralsk, kulak. SAVINJSKE; NOVICE ; FRANCOSKA TOVARNA AVTOMOBIL. OPATIJA PRI NO VEM: BEČEJU IZDELOVALCI VIOLIN IZ C REMO NE JOVAN ILKIČ PREBIVALCI JEZUSOV UČENEC IZ NO VE : ZAVEZE tn i INDIJSKI EP' NEKDANJA CARSKA PALAČA V LENIN ORADU NAJVISJI yzoF PRIBORA i NEKATERIH j IZUMRLIH JECA, ARKS X STAREJŠEOA IN MANJŠEOA KLAVIRJA PARADIŽ, RAJ PUŠČAVA SUROVINA i ZA KRUH RDEČA i i ZEMLJA V i i TROPSKIH : OBMOČJIH i MINI SLOVAR ARANČA: Opatija pri Novem Bečeju FASETA: Izbra šena površina na dragih kamnih LATERIT: Rdeča zemlja v tropskih območjih AŽUR:Tkanina z luknjičastimi vzorci CONNACHT: Provinca na lirske NATANIJEL: Jezusov učenec OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (nočitev za 4 osebe): Alojz Korenjak, Poljane 29, Rečica ob Savinji, 2. nagrada (večerja - postrv za 2 osebi): Tone Poljanšek, Luče 23,3. nagrada (sadne kupe za 4 osebe): Marija Gaber, Brezje 21, Mozirje. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v Domu planincev v Logarski dolini. Čestitamo! Rešeno križanko iz 17. številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 30. avgusta 1996, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 4 nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. \.t0p/o ® CAFFE-TROPIC PRAŽARNA ŽALEC 7I4-E85 - Poletna ponudba! Super akcija SVEŽE pražena kava ARABICA 790 SIT/Kg - Posebno ugodna ponudba esspreso kave za gostince v Žalcu (850 SIT Express). - Zdaj je čas za nakup jutinih vreč! (50 SIT/kom) Dobrodošli! NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA 1 jjflorba itt tekli prati to...i IANTENE IN RTV SERVIS INudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi« Iin dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov,| Prašnikar s.p., 845-194. j RTV PURNAT IHitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi« |na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. jjRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN J Šivalni stroj, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, I »pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. SERVIS ELEKTRONIKA JERAJ • šivalni ctrnii elektronika, motorji, moduli. Nizka 37, tel./fax:| J Šivalni stroj 1832-192. IpIA - NEPREMIČNINE I Posredujemo pri prodaji, nakupu in najemu Ineprimičnin. Uredimo tudi pogodbe. Pokličite od 8. [tudi sobote, tel. 843-407. KOLESARSKI SERVIS PROFI - LJUBNO J za ljudi, ki jih zanima kvaliteta in ugoden nakup po znižanih I Iposezonskih cenah - Scott, Schwinn, Marin, Hooger - 063/841 -j I I I 055. I j POGREBNE STORITVE ANUBIS j Nudimo kompletne pogrebne storitve, po konkurenčni ceni jjožica Štiglic, Radmirje, tel.: 841-029. DEKLE ZA STREŽBO | •v prijetnem športnem klubu v Kokarjah iščemo, tel. 062 304-086. | luRARSTVO - HOBI - IGRAČE LJUBNO |za avgustovske dni si privoščite igro MONOPOLI - slovenski!J I Imamo veliko izbiro še drugih igrač, maket in modelov. Tel.J 841-084. I URARSTVO - HOBI - IGRAČE LJUBNO I‘Za prvošolčke in druge šolarje imamo Jolly barvice in Play doh| plastelin. Tel.: 841-084. IBRUŠENJE REZIL IN ORODJE - BORO-WEISS, ISp. Kraše 47 j,' IPodrobnosti iz programa brušenja v 10. št. SN, stran 34. Mo-, j bite! 0609 623 028. j CELOLETNI ODVZEM ODPADNEGA LESA ZA MLETJE I IPlačilo na 15 dni. TENRA d.n.o. Lesno podjetje. Tel.: 0609 645| 880. I Na trgu 36, Mozirje Ne prezrite aktualnih cen v naši | dekliška obleka X 2.900 dekliška maja oprijeta X 990 dekliški pulover XS5 1.900 dekliško bilo X 990 dekliške tunike (rumene, oranžne, zelene in modre) j*# 990 VELIKO ZNIŽANJE KOPALK IN TANKIH KAVBOJK CASSUCIČ()%) đ Slastna Fk in dišeča ■ pizza GOSTILNA 1« PIZZERIA ■ pri IVUP1KU Ljubno, Costo v Rastko 25 Tot. 063/841-056 MOJ LOKAL NA LJUBNEM I vseh vrst j do 20. ure,l Prodamo telico v 9. mesecu brejosti in jedilni krompir, tel. 831-463. Prodam globinski sesalec Spidy s priključki, star eno leto, tel. 886-118. Prodam Citroen 65, 1. 79, reg. 8/97, tel. 841-169. Kravo sivko, brejo, staro 7 let, prodam, tel. 843-621. Prodam Fiat 750, I. 84, reg. do konca leta, Globočnik, Loke 21, Ljubno. Prodam kozo, staro 5 let (večja pasma, do 5 I mleka), kozico in kozlička stare 3 mesece, tel. 831-134 pop. Trosobno stanovanje v Nazarjah - 66 m2 + 13 m2 kleti prodam, tel. 832-984. Prodam hišo v Šmartnem ob Dreti 82, tel. 845-136. Kupim rabljen sedež za v avto, tel. 846-077. Prodam Fiat Uno 45 in Škodo Pick up, cena po dogovoru, tel. 845-150 po 15. uri. Prodam pianino znamke Rönicsh, tel. 843-666. Prodam izredno lepo izdelan nov skobeljnik (hobelbank), tel. 831-824. Študentko sostanovalko, zelo mirno, iščem za Maribor, Kukövec Ljuba, Cankarjeva 24, tel. 062-24-194. Ugodno prodam Jugo 45, 1. 86 za dele, možno popravilo, reg. do 10. 96, Kopušar Joško, Cesta v Savino 4, Ljubno. Prodam gorsko kolo KHS COMP, L 94, zelo dobro ohranjen, tel. 841-088. Prodamo pujske do 30 kg za nadaljnjo rejo, tel. 701-151 popoldan. Zanimivo gradbeno parcelo v Mozirju prodam, tel. 850-005. Prodam teleta 100 - 130 kg, tel. 832-069. Kupim kuhinjsko pomivalno mizo še uporabno, tel. 844-281. Prodam visoko brejo telico sivko, tel. 832-216. Zaslužite 80.000 SIT mesečno. Pošljite naslovljeno kuverto na naslov Natalija Vnučec, Dol Suha 24, 332 Rečica ob Savinji. Prodam registrirano podjetje (d.o.o.) brez obveznosti, tel. 843-240. Prodam otroški avtosedež (5.000) in torbo za nošenje dojenčka (3.000), Tomaž Trogar, Podsmrečje 4, Gornji Grad. Prodam moped 4 brzine, dobro ohranjen, cena po dogovoru, Napotnik Anton, Praprotnikova 11, Mozirje. Hlodovino smreke kupim, tel. 844-104, zvečer. Prodam knjige za 1., 2., 3. in 4. letnik zdravstvene šole, tel. 832-172. Prodam teleta po izbiri, tel. 843-399. Ugodno prodam otroško in večje kolo. Ogled: Kropa 19. Prodam sinthesizer Jamaha - 150, primeren za začetnike, Klemenšek Tanja, tel. 832-656. Prodam Golf diesel, 160.000 km, I. 84, informacije na tel. 841-247. Prodam mlado kravo, 3 leta staro molznico, 2. brejo, tel. 831-190. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441 EUROFIRE Nudimo vam material za: - CENTRALNO OGREVANJE^ - VODOVOD - OPREMO KOPALNIC - PRIBOR ZA ZALIVANJE —Zx £ UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 • 4 LET Z MINIMALNO OBRESTNO MERO popust za takojšnje plačilo dostava na dom montaža PRIČAKUJEMO VAS, OGLASITE SEI OPTIKA Prodaja ortopedskih pripomočkov in sončnih očal MATEJA LIKEE s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240 Z nami bo dan lepši Pcletna/ nagradoa igra za naročnine % 1. nagrada: vikend najem apartmaja v Vilah Terme v 2. nagrada: vikend najem bungalova na Rogli :i nagradu kopanje s kosilom za tri osebe v Termah Zreče 4. nagrada: kopanje s kosilom za dve osebi v Termah Zreče 5. nagra da:: kopanje za dve osebi v Termah Zreče V petih številkah Savinjskih novic bomo objavili pet delov fotografije hotela na Rogli. Vaša naloga, spoštovani naročniki, pa je, da vseh pet delov na koncu sestavite v celoto, nalepite na dopisnico in najkasneje do 31. avgusta 1996 pošljete na naslov našega uredništva. Med pravočasno prispelimi dopisnicami bomo izžrebali pet zgoraj naštetih nagrad. Celje - skladišče Č3 >or> '3 c3 O . >C_> Oh , >^> CP . _ ’ O --=* « <— Oh Oh fO I m I ___________rO j U U 1 Z S CD 2 i -*s O) c! OJ C! cul Tt« CS 4H CA 4J CJ J CA «8 C/5 ■^ć, i ä: >(/5' cc| c: >i«! o; O-i oi -o! o* Cu! S p rö Q ------ D-Per tul 7/1996 ^ St Qrad Vrl 5000003431,17 tel.. 9.00- 15.00, 17.00- 19.00 sobota: 9.00 - 12.00 NIŽJE CENE PO 17.8.! COBISS © Balaton 8. za 196 DEM -i penzioni ¥ PRODAJI ll NA MADŽARSKOM radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO F»FU NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,8 MIH OSREDNJA KNJ. CELJE