^eto XXIV., št. SI
LJubljana, petek j. marca 1944
Mt — Cena t.— t
»pravtuJtro; Ljubliana fucamjeva obe» S«
Telefon it M-22. 31-23. »-24_
,oseràcru oddelek: Ljubliana Puccmiieva nü-
ca 5 - Ielefoo H. 31-25. 31-26 t'odruinrcj Nove mesto s Liobljaoska cesta 42 Izkifučao ciitopstvc za oglase 12 Italije tn mozematro: (JPi S. A.. MILANO_
Računi -a Ljubljansko pokrajino pn poštno*
čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con Post. No 11-3118
i a b a I a fttk d » o taaeo pooedelfka NaioioiDi «naia ist»f<oc l-ir 18.—, t» inozemstvo vfclmcuu • »f*ooedeliskin» Ju' a Olii« L.i J6.40
UteOaiUvo :
Liublfao^. Puctimie»» ulica » S. — leleto« ««ev 31-22. 31-23 11-24_
Rokopis« »e o e vračajo.
Erneuter Grossangrfö gegen London
Deutsche Abwehrerfolge bei Rogatschew und Newel — Hohe Sowjetverluste — Wechselvolle Kämpfe bei Nettuno — Grossbrände und umfangreiche Zerstörungen in London
Aus dem Führerhauptqaurt»er, 2. Marz DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekrinnt:
Im Siidabschnitt der Ostfront führten die Sowjets besonders im Raum von Krivvoi Koq; zaldreiche Verstösse, die erfolglos blieben.
Nördlich Rogatschew griffen die Bofseho-wisten mit zusammengefassten Kräften auf schmaler Front an. Grenadiere und Panzergrenadiere vereitelten alle Durchbrach s verbuche und fügten dem Feind, durch Arti!-lerie und Flakartillerie wirksam unterstützt , hohe blutige Verluste zu.
In diesem Kämpfen hat sich die schles*-M'he 5. Panzerdivision unter Führung dts Generalmajors Decker zusamen mit den ihr unterstellten Infanterie-, Panzer- und Flak-artillerieverbiinden hervorragend bewährt.
Nordwestlich Newel steigerte sich die Wucht der feindlichen Angriffe. Die während des ganzen Tages anhaltenden Durch-Kruchsversuche wurden nach Abschuss von •15 feindlichen Panzern in schweren Kämpfen abgeschlagen.
An der Narwa-FrutU wurden die mit neu herangeführten Kräften vorgetragenen Angriffe der Sowjets in hartem Ringen abgewiesen und zum Teil schon vor unseren Stellung-,, zusammengeschossen.
Im hohen Norden brachen im Kandal:0;--rha-Abschnitt deutsche Stosstrupps in die stark ausgebauten feindlichen Stellungen ■in und sprengten zahlreiche Kampfstände uit ihren Besatzungen in die Luft.
Im Landekopf von Nettuno kam es gestern südlich und südwestüh Cisterna zu wechselvollen Kämpfen. An mehreren Stellen gelang es dem Feind, in unsere an den Vortagen gewonnenen vorgeschobenen Stellungen wieder einzubrechen. Ferkampf-artillerie versekte »ro Hafen von Anzio einen Frachter und erzielte mehrere Treffer anf weiteren Schiffen.
Kampffliegerverbände setzte« ihre Angriffe gegen Schiffe und Ausladungen im Raum von Anzio fort und beschädigten e»n Transportschiff von 5000 BRT durch Bombentreffer schwer.
Vön der Südfront wird nnr beiderseitige Späh- and StosstrupptatigKeat gemeiaet.
In der vergangenen Nacht führten britische Bomberverbände im Schutze geschlossener Bewölkung Terrorangriffe gegen Orte in Südwestdeutsehland, Durch zahlreiche Minen, Spreng- und Brandbomben wurden besonders in den Wohngebieten der Staut Stuttgart Schäden und Verluste unter der Bevölkerung verursacht. Feindliche Stör-flugzeuge warfen ausserdem Bomben im westdeutschen Raum. Vier feindliche Fingzeuge wurden abgeschossen.
Unsere Luftwaffe führte erneut einem Grossangriff gegen London. Die in mehreren Wellen anfliegenden schweren Kampfflugzeuge warfen eine grosse Zahl von Spreng- und Brandbomben anf verschiedene Stadtteile. Es entstanden zahlreiche Grossbrände nnd umfangreiche Zerstörungen.
Dnevno, povelje državnega maršala za dan letalstva
BerUn, 2. marca- DNB. Državni maršal ,-,a dan letalstva izdal naslednji poziv: Vojaki letalstva, moji tovariši! Na naš slavnostni dan se čutim s sle-nim izmed vas posebno močno povezala. Vi .ste se tudi v petem letu obnovljena nemškega letalstva v napadu in mbi ter v najmočnejšem izpolnjevanju ■Unosti odlikovali tako zunaj na bojiščih najzvestejši tovariški povezanosti z ju--o se borečimi mušketirji in oklepnimi grenadirji, kakor tudi na domačem boj"šču odločni borbi proti skrunilcem »ase tako Io ljubljene nemške zemlje. Zategadelj se vam zahvaljujem. Tovariši! Krasno zadržanje nemškega naroda kljub vsemu grozovitemu bombni« •vn-»i terorju je naša najvišja dolžnost.
Temu sovražniku bo dan odgovor z novimi silami in novim orožjem, kakor si le zasluži. Zaupam vam in vem, da se Führer v urah največjih odločitev lahko zanese na svoje letalstvo.
Prežeti z nezmotnim zaupanjem v »nago se danes v neminljivi hvaležnosti spominjamo ljubih tovarišev, ki so ostali pred sovražnikom, in padlih v domovini, ki so kot vojaki na bojišču dali svoje življenje za veliko bodočnost Nemčije, Njihova žrtev je za nas veliko povelje.
Tovariši, mi podravljamo Führerja.
Naj živi moje letalstvo!
O o e r i n g; državni maršal velikonemškega Relcha ln vrhovni poveljnik letalstva.
Zborovanje voditeljev
nemških propagandnih uradov
Govorili so Himmler, Frank, Gaìland, Schmundt in Göbbels
Berlin. 1. marcai. Voditelji nemških propagandnih uradov so se zbrali 28. in 29.
jruarja na delovno zasedanje v Berlinu. ■ odilne osebnosti vojske, države in stran-
-	so jim podale pregled najvažnejših pro-lemov nemškega vojaškega in politične-a vojnega vodstva,
V	obširnem referatu je državni vodja SS in minister za notranje zadeve Hein-"rh Himmler omogočil zborovaicem pogled v njegovo obširno delovno področje
- r,kazal je napore in uspehe oddelkov SS ia vseh bojiščih te vojne, zlasti boj germanskih in inozemskih prostovoljcev nemške narodnosti na vzhodu. Govoril je 'bširno o vprašanjih državne varnosti in e pnkazal evropsko poslanstvo Nemčije, :i je branik proti navalu boljševiških -repnih narodov. Izvajanje državnega odje SS je razodevalo popolno notranjo idnost in sigurnost Nemčije v petem leni vojne, zaradi česar so vse špekulacije
-	mš.rc;n sovražnikov o zlomu nemške domovinske fronte le brezupne želje, ki spadajo v kraljestvo sanj.
O položaju v generalnem guvernementu le govoril generalni guverner minister dr. Frank, Podal je pregled uspehov nem-: kega vodstva in nemške organizacije, ki ;e v kratkem času uspelo ustvariti v .eneralnem guvernementu ne le popolnoma urejene prilike, temveč narediti iz • ega celo ozemlje, ki s svojo delovno in roizvodno silo bistveno pomaga pri naukih vojnih naporih.
O nemškem lovskem letalstvu je govo-generalni major Galland, ki je prikazal razvoj tega orožja do svojega sedanjega stanja ter pomen nemških lovcev v boju proti sovražnikovim terorističnim bombnikom.
Gene i- ini poročnik Schmundt. šef vojnega personalnega urada, je proslavljal boj nemške vojske ;n se bavil predvsem v. vprašanji nemškega vojaškega pomlad-ka.
Zborovanju ie dalo zaokroženo sliko še več nadaljnjih strokovnih referatov, končalo pa se je z govorom ministra dr. Goebbelsa. ki ie podal obsežno sliko poetičnega in vojaškega položaja današnje Nemčije. *Te vojne,« je dejal dr. Goebbels. sne moremo presojati z vidika biv-.sih vojn. pr: katerih je šlo za to ali ono pokrajino ali za nove me.ie. Ta vojna je boj svetovnih nazorov, v katerem se bore narodi z naivečjo srditostjo za to, ali bodo ob koncu spadali k preživelim ali pa k uničenim ljudstvom.
V	sredino svojih izvajanj je postavil minister dr Goebbels letalsko^ vojno, pri čemur je poudaril osceno nemško obrambno moč in najnovejše letalske napade na London. Naši nasprotniki bodo najbrže poizkušali izvesti invazijo na evropskem zapadu,* je dejal dr. Goebbels, ki je prešel s tem na vojaški položaj. »S tem se bo ta vojna približala svojemu višku. Ako je nemškemu vodstvu uspelo, da je premagalo sedaj že minile težke situacije na bojiščih, ne da bi izigralo svoje zadnje adute. potem pač ne more biti noheneg«
dvoma, v čigavo korist se bo končala ta vojna. Zmaga nemškega orožja ni le nemško upanje,« je zaključil minister, »temveč je zgodovinska gotovost V zavesti svoje moči jo lahko popolnoma mirno pričakujemo.*
Führer je sprejel MaadKa in Perica
Führerjev glavni stan, 2. marca. DNB. Führer je 1. marca sprejel hrvatskega mi-nistr. predsednika Mandiča in zunanjega ministra Periča.
Sprejemu pri Führerju sta prisostvovala zunanji minister von Ribbentrop in šef vrhovnega poveljništva vojske maršal KeiteL Führer se je v prijateljskem duhu razgovarjal s hrvatskima državnikoma o skupnih in aktualnih hrvatskih vprašanjih.
Po sprejemu pri Führerju sta se min. predsednik Mandie in zunanji minister Perič sestala z nemškim ministrom von Ribbentropom ter je ta sestanek prav prisrčno potekel.
Protest zagrebškega nadškofa
Zagreb, 1. marca. Nadškof dr. Stepinac je objavil okrožnico, v kateri protestira proti bombardiranju Zagreba, proti brezvestnemu pobijanju žen in otrok in proti uničevanju hiš, ki jo last najrevnejših slojev prebivalstva. Enako protestila tudi proti uničenju dveh samostanov in dveh cerkva.
134 novih „vojaških
vzornih obratov"
Berlin, 1. marca. Državna zbornica za delo je priredila v sredo v delavnici nekega velikega oboroževalnega podjetja in v prisotnosti tisočev delavcev ln delavk te tovarne ter zastopnikov vsega delovnega ljudstva zborovanje, ki se je spremenilo v svečano proslavo. Središče slovesnosti je tvorilo namreč odlikovanje 134 najboljših obratov iz vse Nemčije, ki so dobila naziv »vzorno vojaško podjetje«. S tem je od pri-četka vojne skupno 336 nemških obratov dobilo to najvišje, od Führei-ja podeljeno odlikovanje. Državni organizacijski vodja dr. Ley je v svojem govoru izražal gorečo vero vseh delavcev v Führerja, narod in v končno zmago, in je iz nje izvajal kot glavno vojno dolžnost ustvarjajoče domovine, ki je postala bojišče prvega reda, geslo: Z racijonalnim deiom do najvišjih uspehov. Zborovanje je bilo ponoven dokaz vedno večjih delovnih uspehov in je jasno pokazalo, da je nemška industrija kljub vsem delovnim in življenjskim težavam, ki so posledice dolge vojne, in kljub vsem terorističnim napadom dorasla vsem naporom, ki jih od nje zahteva bojišče.
Angleško varanfe Poljakov
Lizbona, 1. marca. Zadnji Churchillov govor, zJast: njegove izjave o poljskemu vprašanju, je povzročil v angleškem javnem mnenju precejšen nemir, piše list »Voce«. Angleški !i6t »Economista je zapisal, da jc bila angleška politika r zadnjih dveh letih vaninje Poljske. Britanska vlada je zavzela proti Poljski sovražno stališče, to se pravi, da je vodila politiko enostranskega zastopanja moskovskih interesov.
Protesti arabskih držav v Washington»
Stockholm, 1. marca. V Kairu so objavili iz zanesljivega vira vest, da so Sirija, Saudova Arabija in Jemen protestirale pri ameriški vladi zaradi cionizmu naklonjenih izjav nekega kongresnega odbora. Že prej sta protestirala Egipt in Iran.
„Vmesna bilanca letalske vojne"
Dr. Gobbelsov članek v listu »Das Reich« o letalski vojni
Berlin, I. marca. Dr. Goebbels objavlja v svojem najnovejšem članku v tedniku »Das Reicht »vmesno bilanco letalske vojne«. Dr. Goebbels priznava odkrito, da je sovražnikov letalski teror, ki ga izvaja nad Nemci v zaledju, »huda zadeva«. Zaenkrat pa je treba pred nemškim narodom in pr< i vsem svetom, zlasti pred sovražnikom razčistiti vprašanje, Itako je z letalsko vojno, če se gleda nanjo le z vojaškega stališča in kakšni so njeni izgledi. V Londonu in Wash'ingtonu mislijo, da je nemška letalska proizvodnja tako r ardita, da komaj lahko še pokaže na svoje proizvodnje. Isto mislijo o proizvodnji oklopnikov, topov in municije, toda prav tu leži glavna sovražnikova napaka. Zakaj nemškega vojnega gospodarstva sovražnik ne le ni zadel v jedru, temveč ni mogel niti preprečiti, da ne bi Nemci izpolnili svojih letnih' programov za proizvodnjo orožja in municije, ki jih je proizvodnja celo prekoračila. To se bo v bodoče šc tem bolj zgodilo, ker so Nemci sedaj večino svoje oboroževalne industrije tako premestili in r ammestili, da je sovražnik sploh n" bo mogel več tako prizadeti, kakor si želi in predstavlja. V svojih glavnih panogah je postala že prilično neranljiva. Tudi morala nemškega vojaka in nemške domovine je danes povsod odločnejša kakor kdaj koli. Nemci niso bili v svoji zpsdovini nikdar tako enotni kakor prav danes.
Zato je sploh vprašanje, kaj hi Angleži in Američani z letalsko vojno radi dosegli. Njihovi oddelki se vračajo iz Nemčije zdesetkovani. razbiti in uničeni v svojo domovino. Vsak sovražni letalec., ki leti nad Nemčijo, je kandidat smrti. Ako ga ne zadene ta iisoda danes, ga bo zadela zanesljivo jutri, kajti že je zaznamovan. Poleg tega mora priti angleški narod polagoma na jasno, da so pričeli Nemci energične protiudarce. Britanska vlada mora sedaj igrati z odprtimi kvartarni in priznati trdoto nemških udarcev. Dejstvo, da bo kmalu vsakemu angloameriškemu napadu na nemška mesta sledil nemški napad na angleška mesta, predstavlja Lon-dončanom najbrž manjše veselje, kakor pa Be linčanom, Hamburžanom in Kolnča-ncm. Kaj pa bodo rekli Angleži k temu. da sedanji nemški napadi sploh še niso pravo maščevanje, temveč le predigra? Tega ne ugotavljamo zaradi svojega cinizma, temveč zaradi najglobljega zadovolj-
Ponoven velenapad na London
Nemški obrambni uspehi pri Rogačevu in Nevelju — Velike sovjetske izgube — Izprememb polni bof : pri Nettunu Velepažari in obsežna razrušen)a v Londonu
Führerjev slavni stan. 2. marca. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
V	južnem odsekn vzhodnega bojišča so sovjetske čete posebno na prostoru pri Krivem Rogu izvedle številne sunke, ki so ostali brezuspešni.
Severno od Rogačcva so napadle strnjene sovjetske sile na ozki fronti. Grenadirji in oklopni grenadirji so preprečili vse poizkuse prodora in učinkovito podprti od topništva in protiletalskega topništva prizadeli sovražniku velike krvave izgube.
V	teh bojih se je odlikovala 5. šlezijska oklopna divizija pod poveljstvom generalnega majorja Deckerja skupno s podrejenimi pehotnimi, oklopnimi in protilelal-sko-topniškimi oddelki.
Severnozapadno od Nevelja je naraščala silovitost sovražnikovih napadov. Ves dan trajajoči poizkusi prodora so bili po uničenju 25 sovražnikovih oklopnikov v težkih bojih odbiti.
Na bojišču pri Narvi so b»Ii sovjetski napadi z novo dovedenimi silami odb>ti v hudih bojih in so deloma propadli že v ognju pred našimi postojankami.
Na Arktiku so v odseku Kandaiakge vdrli nemški udarni oddelki v močno izgrajene sovražnikove postojanke in vrgli v zrak številne bojne postojanke s posadkami vred.
Na nettnnskem predmostjn so bili včeraj južno in južnozapadno od Cisterne iz-j prememb polni boji. Na več mestih je sovražniku uspelo zopet vdreti v naše izpostavljene postojanke, priborjene v prejšnjih dneh. Daljnostrelno topništvo je potopilo v anzijski luki tovorni parn'k In doseglo več zadetkov na drugih ladjah.
Oddelki bojnih letal so nadaljevali svoje napade proti ladjam in izkrcevališčem na prostoru Anzija ter težko poškodovali e bombnim radei kom prevozno ladjo s 5000 brt.
Z južnega bojišča javljajo zgolj obojestransko delovanje izvidnic in udarnih čet.
V pretekli noči so izvedli angleški bom-bniški oddelki v zaščiti mocn'h strnjenih ! oblakov teroristične napade proti krajem i v južnozapadni Nemčiji. S številnimi mi-j nami ter rušilnimi in zažigalnimi bombami ! je bila povzročena posebno v stanovanj-' si? ih okrajih mesta Stuttgart škoda in izgube med prebivalstvom. Sovražnikova motilna letala so poleg tega metala bombe na zapadno nemško nodroéie. Stiri sovražnikova letala *o b«la sestreljena.
Naše letalstvo je izvedlo ponovno vele-napad na Londcn. Težka bojna tetala, ki so priletela v več valovih, so odvrgla na razne mestne dele veliko stcv'Io rušilnih in zažigalnih bomb Nastali so številni ve-lepožari in obsežna razrušen ja.
Boji na vzhodnem bojišču
Berilli, l. marca, DNB. Na v**em severnem krilu vzhodnega bojišča je prišlo \čeraj cd področja severnozapadno od Nevelja pa dc Pskovskega jezera do obrambnih bojev, ki «> sc v-glavnem uspešno končali že na območju nemških prednjih straž. Le na nekaterih mestih so sc morale nemške zaščitne čete umakniti na glavno bojno črto. ob kateri pa so se /lomili vsi sovjetski napadi. Zlasti težke izgube so imel: boljševiki severno od Pustoške. kjer sta napada'a dva strebka polka s podporo oklepnikov. Nemci so skoraj oba popolnoma uničili. Zelo močno so pritiskali boljševiki tik vzhodno od Pekovskega jezera v smer proti mestu Pskovu. Več njihovih napadov se ie razbilo že pred nemškimi zaščitnicami. Pri Narvi so nemški oddelki še bolj stisnil: obkoljevalni obroč okrog že nekaj dni obkoljene močne sovjetske bojne skupine in so preprečili več boljševiških poizkusov za prebitje obroča Tudi ponovn' razbremenilni poizkusi so se zrušili v napornem ognju nemškega topništva.
V srednjem	po boljševifr nadaljeval
napade s slabšimi silami južno od Bobruiska. Nemci so jih pov-od odbili. Ker boljševikom ni uspelo, da b: prišli v Bobrujsk z juga. Poizkušajo sedaj zavzet: mesto z vzhoda Južno od Mogileva «ta poizkušali dve sovjetski strelski diviziji skupno * eklopiv-kn brigado pre biti nemico fronto na nrav czkem prostoru. V vcčumlh srditih bojih jc uspel boljševikom, k: so dovažali vedno nove čete. kaka dva kilometra globok vdor, še preden pa st mogli pričeti obrambe, jih jc protisunek nenvkih krajevnih rezerv tako udaril, da so morali zopet, opustiti ves vdor. Izmed 30 scv:etsk;h oklepnikov so jih Nemci uničili 26. Grenadirji so iztrgali bdjsevrkom tudi devet tezk'h havbic r. vso municijo. Južnovzhodno od V;tebska pa sc« nemške napadalne čete z uspešnimi podjetji zopet očistile nekatere vdbre. k' so našteli * prejšnjih dneh.
Sovražnikovi napadi pri Kričevn odbiti
stva. Tudi tu se bo uveljavil pregovor, da božji mlini meljejo počasi, toda zanesljivo.
Nato izraža minister ^neomejeno priznanje. spoštovanje in občudovanje,« nemškim bombnikom in lovcem, ki vedo, za kaj se bore, predvsem pa vsem onim, ki so doma iz: ogroženih pokrajjn. kjer so izgubili večino svojega premoženja in morda očeta ali ljubo mater. Vsi ti naj se zavedajo, da bo letalska vojna potem, ko bo postala dvostranska, izgledala popolnoma drr~ačc.
Ob koncu je poudaril minister, da je popolnoma nesporno, da se je Nemčija v letalski vojni v zadnjih petih mesecih opomogla. ?>Nismo več brez obrambe«, piše minister, >in jo bomo imeli v bližnji in daljnji bodočnosti vedno več. Približuje se dan. ko bomo odprli knjigo angleškega cinizma v zadnjih dveh letih, da bomo izplačali Angliji naš dolg. Ničesar nismo pozabili. Ko bo prišel britanski narod na vrsto, svet ne bo poznal usmiljenja. Alarmne sirene se bodo še često oglas le ponoči nad nemškimi mesti in bodo poklicale može, žene in otroke v zaklonišča ter na njihova mesta. Rdeči petelin bo šc plezal po strehah in nebo bo še krvavo, toda tedaj ne bodo gorela le nemška, temveč tudi angleška mesta. Zaradi tega mi ne triumfiramo. Mi vemo. kaj je letalska vojna in bi jo bili svetu zato radi prihranili, teda Churchill in njegovi tovariši so hoteli drugače. Mi delamo vse to z mrzlim fanatizmom in vročim sovraštvom. V nobenem vprašanju ne bi mogel biti nemšk* narod enotnejši kakor je v tem.'
Berlin. 2. marca, DNB. Razen ni» žariščih zi mike bitke prehajajo sovjetske čete v zadnjem času pogosto tudi v sicer mirnih odsekih v presenetljive napade in sunke izvidnic. Tako so ^e iz nekega takšnega presenetljivega sovjetskega napada razvili že nekaj dni trajajoč! čistilni boji med V'tebskim in avtomobilsko cesto Srnolensk-Orša. S sunki dne 21. februarja zapadno od Kričeva naj bi se očividno preprečila odtegnitev ncmšk;h sil v dalje proti jugu ležeči odsek Rogačeva. Medtem ko južno cd Vitebska še trajajo boj: za očiščenje vdorov. je že po šestih dneh propadel sovražnikov nnpad zapadno od Kričeva.
Sovražnikov sunek » tremi do štirim* strelskimi divizijami je sprva napredoval in so boljševiki dosegli na ozki fronti avtomobilsko cesto za nemškimi črtami. Nemšk: grenadirji so zajezili vdor in vrgli sovjetske čete v proti-sunku nazaj. Po razmestitvi svojih sii so bolj-ševik' naslednjega dne ojačili frvoje sunke s podporo oklopnikov in bojnih letal V središču teh bojev je biia prevladujoča višina, ki io je branila manjša nemška bojna skupna Tc postojanke je sovražnik vedno znova nasbikc-val. toda vsakokrat je bil krvavo odbit.
Ko so sovjetske čete zbrale sveže sile in težko orožje, so nadaljevale v sosednem odseku z ojačeno silovitostjo napade. Dne 26. te bruarja je uspelo nemškim grenadirjem razdvojiti sovražnikove sile in boljševike kotičnovc-Ijavno vreči nazaj. Boljševiki so v ts-h bojih i/iubili 1800 ujetnikov. 13 oklopnikov. 34 topov in protioklopnih topov. 41 strojnic ter številna motorna vozila in sani.
V teku teh 6 dni trajajočih bojev sta prešla ponoči dva sovjetska pi lka. ojačena s ka-
zenskimi četami, \ napad tudi t odseku nekeg» meklenbur.škeaa bataljona. Po silovitem topa* škem m minometalskem ognju sta preoazib tenke črte neke čete ter prodrla s prib'izno
800 možmi v globino glavnega bojišča. Medtem ko so nemški strdci odbMj vse sovjetske izkuse da bi razširiii na levem krlu več sto metrov širok: vdrrr, je bataljonsk poveljnik sestavil iz kurirjev, poročevalcev in vozačev nove bojno skupino ter v zaščiti treh težkih pro-roklopnih topov in nehotne® oddelka topm-šfva zajezil predrle boljševike.
V prepričanju, da ee jim obeta napadali* irspeh, je sovjetsko vodstvo med tem poslalo V vdor nov batsljon. Ker se majhne nemšk? sile n;so utegnile uveljavit: proti sovražniku, ki je z več kot 1000 možmi drž?! jarke zasedene. so mimo ostali na mestu in je sairr težko nemško orožje začelo obstreljevati sovjetske čete. Sovražnik je imel od te«??, obstre iievanja teko težke izgube, da je ponoči mora' ojačiti svoje si'e s še enim nadaljnjim bal* 1 ionom.
Ko šo boij-e-Hki nas'ednjegä dne oračih swi jc napade prot: glavnemu stebru tega jezu. jc izkušeni bataljonski poveljnik nanovo razme stil svoje '.iie. Ker ozemlje fn sila sovražnika ivsta dopuščala frontalnega napada, je s svo jam: Meklenburžani naskočil z desne in leve v dveh udarnih skupinah vdor Z avtomatskimi revolverji :n ročnimi bombami sc vdrli strele: v jarke in v boj;h iz blžine potiskal: boljše vike meter za metrom nazaj. Po šestum' borb: je bi'a dosežena stavna bojna črta. postojank.-; zopet zasedena n jedro treh sovjetskih po'ko« razbito.
Posledice letalskih napadov na London
Borci z vzhoda
gisti dr. Göbbelsa
Berlin, 1. marca. Minister rtr. Goebbels je sprejel v sredo skupino preizkušenih borcev 'iz kotla pri Cerkasih. ki se mude več dni kot njegovi gostje v državni prestolnici. Dr. Goebbels se je zadržal dalje ča£; razgovoru s častniki in možmi, ki prejeli visoka odlikovanja in ki pripadajo oddelkom, ki so se po otvoritvi kotla zadnji ločili od sovražnika.
Zima se sicer bliža h koncu — potrebe pa ostajajo in se večajo. Zato darujte Zimski pomoči!
Stockholm, 2. marca. Iz Londona je prispelo prvo avtentično, dasi omejeno poročilo o posledicah nemških letalskih napadov na angleško prestoln:co. Neki očividec je izjavil zastopniku DNB, da so prvi nemški napadi izzvali velika razrušen ja. vendar pa je bil le priča bombard:ranj 23.. 24. in 25. februarja. »Govoril sem z mnogimi angleškimi rodoljub:«, je izjavil, rin vsi so ìli I i prepričanja, da si pri sedanjem stanju in bodočih možnostih lahko predstavljamo p-lož»j zgolj na odkrit angleški način « — Tako jc posebno težko priz'det okraj Greemvich. južno od velikega Temzinega loka. Rovai Naval Col egge tik ob Temzi-nem obrežju je bil nal k enemu samemu žaiečemu vulkanu ir. katerega so se visoko dvigali plameni.
Londonč nom je prizadelo posebno žalost porušen je znamenite zvezdarne v Gieenwi-chu. Tudi znameniti park jc izgledal kakor pragozd po ciklonu-
Mornariški arzenal in poslopja pristan'sč ter doki so bili 36 ur eno samo morje pia-menov. kateremu ,-<o se grsilci z obrežja reke zaradi ogromne vročine utegnili približati le korak za korakom, šele po 1veh dneh je uspelo zajeziti in zadušiti ogenj. Po požaru so razvaline napravile tako velik vtis, da je prebivalstvo začelo imenovati ta mestni okraj »Pompeji«.
»V Cityju sem našel poslopje angleške banke le še kot kup razvalin,« je izjavil neki potnik, ki je priajal iz Londona. Tudi glavna poštna centr?Ja« je danes v razvalinah. Telefonski promet je v več mestnih okrajlft popolnoma prekinjen. JjocdomKk'i
poročevalci, ki so <4cž!vljalj bliskovite napade v letih 1940-41. poudarjajo, da je zanesljivost zadetkov nemških bombnikov grozljivo velika, K:teclrala sv. Pavla je nepoškodovana, medtem ko sta glavna poŠta in Angleška banka, ki sta prav blizu, bili izpremenjeni v prah in pepel. Angleški letalci, ki so nad gorečim mestom vršili opa-zov-nja, so izjavüi. da je vtis nemških po-rušenj že sedaj s lnejši kakor pogled na mars katero nemško mesto, porušeno od angleških in ameriških bomb.
Med prebivalstvom je novo obdobje bitke za London izzvalo večji vtis kakor prej ker je splošno mnenje, da predstavljajo dosedanja bombardiranja zgolj uvod. t-Go-to\xv< je izjavil končno očividec, »se bodo Londončani z angleško žilavctstjo uprli nemškim napadom, če pa bodo vzdržali bodoči višek, je vprašanje le v tem, kako velike in kako dolge nemške priprave so b:le pod-vzete za un čenje angleške metropole «
Madrid, 1. marca. - Arriba« poroča iz Londona, da v Angliji po zadnjih letalskih napadih vedno boli prevladuje prepričanje, da so dosedanje žrtve ie predigra k vsemu temu. kar še pride.
Stockholm, 2. m rea. Med debato o letalski vojni v angleški spodnji zbornici, ki je sledila poroč lu letalskega ministra S n-cloira o delu angleškega letalstvi, je pos'a-nec delavske strank«* Woodbum ostro nastopil proti sleherni kritiki angleških terorističnih napadov na Nefnč:j»„ in je hinavsko zatrjeval da se Nemčija strateško bombardira in ne odmetavajo bombe morda ? namenom, da biso ubij'te posamezne gww»
»JUTRO« št 5£
Ptttek, 3. HL W4
Načelo odgovornosti
Ljudje se kaj radi pritožujejo nad krivicami, ki se jim zgodijo, pri tem pa ne pomislijo na krivice, ki so jih sami zakrivili drugim po svoji neodgovornosti, lahkomiselnosti ali pa celo zlonamernosti.
Ce je potrebno kdaj, je potrebno danes odgovarjati za vsako dejanje in izjavo, zakaj časi niso normalni in mirni ter lahko nekdo nekomu s svojim neodgovornim blebetanjem, lahkomiselnostjo, da ne govorimo še posebej o zlonamernosti, škoduje, ga prikrajša za svobodo ali pa zakrivi tudi krivično smrt.
Vzemimo le za primer domobranca, bi bi izkoristil svojo oblast in bi se hotel maščevati svojemn sosedu samo zato, ker mu je ta nekoč spodrepil kokoš, ki je brskala po njegovem posejanem vrtu. Kako bi v takem primeru lahko uničil poštenega in nedolžnega človeka!
Ali pa vzemimo za primer agenta policijskega varnostnega zbora, ki bi po krivem ovadil kako dekle, kateri mogoče ni bil nekoč simpatičen.
Ali pa vzemimo gospodinjo, ki je slišala na trgu nekoga obrekovati in potem š<ri tiste izmišljotine kot čisto resnico.
Ali pa študentka, ki je ljubosumna na svojo sošolko in jo med svojimi znankami in tovarišicami zlonamerno uvršča med liste, ki so se obešale okoli vratu bado-glijanom.
Iz zadnjih dveh primerov sledi tudi resnica, da niso krivi tolikih pouličnih umorov samo komunisti, temveč nosijo več ko posredno krivdo za te žrtve tudi vsi «ni, ki so brez pomisleka in neodgovorno širili o pokojnem klevete, ki jih je sprožilo zavestno komunistično vodstvo. Nobeden teh, ki so atentatorjem ploskali, ne bi vedel povedati o žrtvi prav nič konkretnega, kar se tiče kakšnega »izdajstva«. S frazo »nekaj je že zakrivil, zastonj ga že niso!«, ki so jo vrgli ti brezvestneži dvomljivcem, so v tistem hipu postali že sami sopodpisniki krivične smrtne obsodbe nad nedolžnim.
Da o zlonamernih dennnciacijah komunistov. ki se hočejo na ta način iznebiti nasprotnikov, niti ne govorimo (badogli-janske oblasti so šle komunistični zahrbt-nosti in zvijačnosti zelo na roko). Največjega obsojanja vredno pa je dejstvo, da so podpirali komunistično »Osvobodilno fronto« denarni mogotci, ki se sicer nikakor niso strinjali — če ne zaradi drugega, že zaradi svojega ego'zma — s komunistično ideologijo in delovanjem OF, temveč so to delali le zaradi tega, ker niso bili toliko možati, da bi se upali izsiljevalcem postaviti po robu, in se niso zavedali niti najmanj odgovornosti, ki jo imajo pred svojim narodom.
Prav tako so pozabili na odgovornost pred zgodovino vsi tisti »odličniki«, ki se niso upali takoj v začetku, dasi so vse videli, odločno nastopiti proti anacional-nemu komunizmu.
Prav tako nosijo veliko odgovornost za današnje nesreče tisti, ki so ščuvali mladino, naj gre v hribe, in širili po 8. septembru paniko z nesmiselnimi, a hujskajo-čimi lažmi, češ da bodo Nemci streljal» Ljubljančane in ostale prebivalce kar v trumah. Vsi tisti pa. ki so imeli dobre namene, so ostali na svojih domovih, kljub tema, da so celo sami mogoče tudi nekoliko zapadli tej splošni strašeči hipnozi, ki so jo ustvarjali komunisti. Zavedali so se, da pomeni beg v hribe nesrečo za narod, in so se čutili tudi odgovorne. Pokazalo se je, da so imeli prav, ker so se hnjskajoče komunistične vesti seveda izkazale za lažnjive.
Če se povrnem k zlonamernim denunci-acijam nedolžnih, je treba poudariti, da taka dejanja ne škodujejo le prizadetim, temveč imajo predvsem namen omajati zaupanje v zakonitost in pravičnost obla-
sti. Zato zaslužijo tisti, ki povzročajo take krivice, dvojno kazen. Splob najstrožjo.
Toda domobranstvo, ki Je našlo upravičenost spričo umorov tolikih in tolikih nedolžnih Slovencev, je poklicano, da zavaruje posamezniku in celoti življenje ter imovino. Ker pa ono ne pomeni samo revolucije s puško v roki, temveč tudi duhovno revolucijo, bo postavilo neizprosno načelo odgovornosti tako v zasebnem kakor tudi v javnem življenju, zakaj poslednje je s prvim — posebno še danes — najtesneje povezano.
Še bolj kot v navadnem življenju pa je nujno načelo odgovornosti v tisku. Če lista bralec po tujem evropskem dnevnem časopisju. prav tako po srbskem in hrvatskem. opazi, da se ta razlikuje od slovenskega v tem, da stoji pod vsakim člankom podpis ali vsaj ustaljen psevdonim. Tudi pri nas se je začela že uveljavljati ta navada. Kot pionirji so seveda začeli predvsem mladi poborniki domobranske misli. Želeti bi bilo. da bi se ohrabrili še ostali.
Prav tako kot v politični publicistiki, naj velja načelo odgovornosti tudi na kulturnem in umetnostnem polju. Primer neodgovornosti na tem področju je tudi dejstvo, da je bil pri nas kulturni boljševizem tako močan, da je pred njim vse klonilo. Redki so bili. ki so se upali zoper-staviti tej novi »moderni in progresivni stroji«. Tisti pa. ki tega niso storili, nosijo zato tudi veliko krivdo, da si je kulturni boljševizem pri nas mogel tako neovirano utreti pot v širše sloje. Če obsojajo danes že mnogi nesramno komunistično agitacijsko prodiranje na kulturnem in umetnostnem polju, moramo dobro ločiti med tistimi, ki so to delali že v preteklosti, in pa tistimi, ki so se dokopali do tega spoznanja šele danes, ko se je zgrnila na rdečo propagando že velika teža.
Tisk je moč, ki lahko učinkuje dobro ali pa slabo, novinar in publicist ali književnik pa je kot dober in vesten ali pa slab in nevesten zdravnik. Od tiska zavisi ogromno. Bili so tudi primeri, ko je tisk pripomogel do vojne ali miru. Od dobrega žurnalista je treba zahtevati resnicoljubnosti in pogumnosti. Dober žurnalist se ne boji zamere, zato si upa v vsakem času in povsod povedati resnico in obsoditi zlo. Dober žurnalist ima čast in se ne pusti podkupovati, prav tako mora biti vedno stvaren, nebombastičen in točen. To še posebno danes, ko živimo v večjem času, kakor pa sta bili dve desetletji »narodnih« volitev.
Tip slabega in pokvarjenega konjunktu-rističnega novinarja pa je danes tisti novinar, ki se je umaknil v ozadje in čaka boljših časov ter nekih imaginarnih »zaveznikov«, ki se zmenijo za nas toliko kakor mi za otok Madagaskar. On čaka s »čistimi« rokami. Nikoli ni bil stvaren in pošten ter borben, temveč je vedno pisal po »štimungi ljudstva«. Nikoli ni hodil pred množico, temveč vedno z njo ali pa največkrat za njo, torej, zakaj bi bil danes drugačen, ko je vendar situacija »problematična«. Ne zaveda se, da nam tudi »zavezniki« ne bi ničesar podarili, kakor se sploh na svetu ne dobi prav nič zastonj. Verjetno se tudi ne zaveda odgovornosti pred zgodovino in dejstva, da se je s tem »umikom« sam avtomatično izključil iz slovenskega tiska in da bo tudi narod nekoč nanj pljunil, za njim pa bo 0stal samo žalosten spomin, zakaj ni izpolnil niti svoje narodne niti stanovske dolžnosti in se ni zavedal veličine časa. Pred trpečim narodom pa, bi bo sodil, ne bo mogel dokazati svojega dela, zakaj sodba bo iskala pri njem pogumne, vestne in možate besede, ki je ne bo mogoče najti, ter se ne bo zadovoljila samo z njegovimi vrsticami, ki pišejo o solati in »Tičistanu« v Tivoliju.
L jen ko Urbančič.
lolen
Prazni hlevi, prazna dvorišča — kako jih bomo napolnili? Z vzrejo tistega, kar bomo nabavili od drugod, pa s počasno do-raačo prirejo. Od drugo:!, to je prav širok zemljepisni pojem. Prav tako nam beseda pove. da bodo naši hlevi prve čase po svetovni vojni jako pisani in da bo treba mnogo truda za novo selekcijo in za obnovitev najprimernejše pasme. Toda. da bomo vedeli. česa nam manjka, moramo najprej pogledati, kaj smo imeli.
Podatki iz dobe tik pred sedanjo rajno nam povedo, da so na vsem Dolenjskem našteli nič manj kakor 77-302 glavi goveje živine. 11.249 konj in 54.953 svinj. Pri skupni slovenski živinoreji je imelo dolenjsko gospodarstvo zelo velik in važen delež. Nič čudnega, saj dolenjski kmet živi pretežno iz dhodkov, ki mu jih pimša živinoreja, zlasti govedoreja in svinjereja. Le manjši del kmetov ima glavni vir dohodkov iz gozdarstva ali vinogradništva V splošnem je dolenjski kmet dober živinorejec. V posameznih okoliših — kakor v Dobrem polju in Velih Laščah — je zlasti reja goveje živine pred sedanjo vojno že tako napredovala, da smo te Dolenjce lahko šteli med najboljše živinorejce.
Sistematično rejsko seüekcijsko delo na Dolenjskem se je pričelo šele prei 14 leti, ko so pričeli ustanavljati sslekcijske zavode in društva, katerim sta država in banovina preskrbela prvovrstne sivorjave bikce iz Švice. Po letu 1930. uvoženi biki niso bili več man taf onci, marveč drugega zelo sorodnega sivorjavega švicarskega plemena. Zato je ime montafonec danes zgrešeno. Te živali so nekoliko svetlejše. sivorjave barve, boljših in močnejših oblik in kosti ter tudi boljše rasti in, kar je glavno, odpornejše proti boleznim, zlasti proti tuberkulozi. Pred sedanjo vojno je bilo na Dolenjskem in v sosednjem logaškem okraju že 36 takih živinorejskih se-lekcijskih organizacij, ki so bile združene v posebno zvezo s sedežem v Ljubljani Da se je omogočila rejcem boljša prodaja doma vzreje-nih bikcev, so bili uvedeni posebni pomladni in jesenski plemenski sejmi, od katerih je zlasti zaslovel oni v Velikih Laščah, kamor so dolenjski živinorejci prignali vsakokrat nad sto mladih plemenskih bikcev v starosti od enega do dveh let. S tem je bil podan dokaz, da tudi mali kmetič lahko vzredi dobre živali, ne samo veleposestnik. Poleg plemenskih bikcev je šlo redno vsako iefco iz severnega dela kočevskega okraja tudi več plemenskih krav v druge pokrajine, pa feudi v inozemstvo, predvsem v Italijo in celo v Grčijo.
živinoreja
Na Dolenjskem smo imeli že tako zavedne živinorejce, kakor m alo k je urugoi. Kmet je znal pravilno ceniti dobro k. avo in je zanjo rad plačal pisoko kupnino, saj je dobro vedel, da se mu bo izplač -a, četudi je na prvi pogled draga, medtem ko je slaba krava itak večno preplač.tna. Seveda., marsikod je bila tudi dolenjska živinoreja z ostalim gospodarstvom vred Š2 precej zaostala. Vendar je celotna ^koda, ki jo je uničevalno komunisltično početje zadalo dolenjski živinoreji, vsepovsol orid-ko občutna. Dejstvo pa, da so bili pred sedanjo vojno doseženi na Dolenjskem že tako častni uspehi, je vendarle veliko bodrilo in kažipot za bodočo splošno obnovo
Dolenjska konjereja je pred sedanjo vojno tuli že dobro zaslovela, zlasti po prizadevanju obeh konjerejskih organizacij v Št. Jerneju in Novem mestu. V sploinem p i se konjereja na Dolenjskem zaradi izrazito majhnih kmečkih razmer ni mogla razmahniti. Po prvi svetovni vojni je primanjkovalo prvovrstnih plemenskih žrebeev. na tudi dobrih kobil. Zla obnovo ni b lo dovolj poskrbljeno. Pred prvo vojno so lodili Hrvati kupovat dolenjske konje, pred se. danjo vojno pa je bilo že obi-atno- Za-inja leta prei vojno pa se je zaniman'e konjerejo na Dolenjskem začelo spet vidno dvigati. Uspehi prizadevanj so se prav prikupno manifestirali na šentjemeiskih dirkah. ki so zelo popularizira e dolenjsko konjerejo. Sredi upe vzbujajoče obnove pa
|b vnrtrala «o*ta ki plani li »ia v«
dolenjske konjerejce.
Reja svinj je na Dataqjokean od nekdaj slovela, novomeški okraj je preinjačil v vsej bivši Kranjski ki je zalagal z mladič mnoge druge kraje. Vssrejevadi&ča v Stični v fit. Vidu, v Mvjj Loki m aa Grmu. kje je javna uprava redno nakupovala mlad plemenske mrjpfičke za druge kraje, so \ veliki meri pripomogla, da se je po vaen. Dolenjskem m še daleč izven oje širil roo dobrih svinj. V sploänem pa seveda re: mali dolenjski kmet bolj trdo in še primi
tivno svoje svinje. Ze vojna sama po sebi. še bolj pa komunistične -rek vizici je. t mu dodobra izpraznile svinjake in posi, bo maral dolenjski kmet za obnovo iskat: tam, kamor je prej oddajal.
Reja ovac na Dolenjskem ni v večjen obsegu razširjena, ker pač nima povsod po gojev. Solčavska ovca vsekakor odličit uspeva, veni ar kraji pod Gorjanci aanjv niso primerni ter se hitro izrodi. V do lenjskih krajih je domača ovca še zelo pi ■ mitivna, prava pramenka, kakršna živi \ kršnem predelu Primorja.
Perutninarstvo je na Dolenjskem na j bolj razvito v onih krajih, kjer prideJujej» več žita. Tu se je zadnja leta pred vojn* močno razširila štajerska kokoš, gospo dinje so dobile mnogo valilnih jajc ki piščancev. Dolenjska je imela več perut ninarskih središč, ki so dobavljala selekcionirano plemensko blago ter valilna jajce bližnji in daljnji okolici Dolenjski purani ki so našli dovolj paše na prostranih pašnikih, so dobro zasdoveli zlasti v Ljubljani
Pričujoči kratki pregled kaže, da je Dolenjska kazala pred sedanjo vojno v pogledu živinoreje dvojno lice: nekateri okoliši so prednja čili pred vsemi drugimi slovenskimi kraji, drugi pa so se tičali v starinski zaostalosti. Naša bodoča obnova bo torej imela dvojno nalogo: dati bo morala novega razmaha prizadevnim Dolenjcem. vse ostale pa bo morala napotit: k sodobnemu napredku.	L T.
Mozartova simfonija „Jupiter"
Največja, najpompoznejša. pa tudi najbolj poduhovljena, poslednja Mozartovih treh »slavnih«, je simfonija, imenovana »Jupiter«. Leta 1788. zamrače že temne sence Mozartovo življenje. Na zunaj obup iz katerega ni rešitve, tegoba, ki y> povzročajo najprvobitnejše terjatve življenja, v notranjosti pa neomajna samozavest ge-nijalnega stvaritelja! To pomeni: kljubujoč vsem revam ostaja v skladateljevi notra njosti vse svetlo, poudarja in opetuje svoj »da!« nasproti temnim silam. In če bi bilo drugfče, — kak smisel bi še imela umetnost?
Ta evangelij odreéenja po umetnost nam propove iuje Mozart s prepričljivo silo. Kot da bi ob zatonu življenjske sile genij, prodirajoč v vedno višje zarje, stopnjeval in po'krepü svoj duhovno ustvarjajočo silo- tako nam iz svoje mizerije pošilja Mozart še eno delo n jvečje zrelosti in najdovtše-nejše lepote, nebeško jasno simfonijo -Jupiter«. Tako so jo imenovali po Mozartov: smrti zaradi njenega sijaja in veličastnosti, ki jo dosega ta glasba kljub razmeroma skromni zasedbi haydnovsko postavljenega orkestra. Simfonjo »Jupiter« bomo sliša1' na VI. rednem simfoničnem koncertu ki bo v ponedeljek, dne 6. marca ob 17 30 v veliki un onski dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice.
Kratke vesli z vsega sveta
Helsinki, 1. marca. O včerajšnji seji pailamenta je bil izdan naslednji uradni komunike:
Min. predsednik Linkomies jc podal v torek v zaključenem plenumu parlamenta vladno poročilo o politčnem položaju. Po poslovniku je odložil parlament obravnavanje poročila na drugo sejo, ki bo popoldne. Po enourni debati je parlament izglasoval vladi zaupnico.
Ženeva. 28. febr Ruvnatelja nekega francoskega emigrantnega lista, k- se jc pred ne davnim preselil iz Londona v A'žir. so na cesti v Alž'ru napadli »Dailv Tc'e<?raph« vprašuje al: are za političen atentat al; pa za navaden napad, k' ponoči v Alžiru n' nič neobičajnega
Stockholm 28 febr. Ameriški urad za preskrbo z živili objavlja, da bodo letošnji živilski obroki manjši kakor lanski in sicer zaradi povečanih potreb vojske :n zaveznikov ter zaradi prevozmh neprilik.
StOckholm. 2 ma>-ca. Kakor iavlja Reuter je zunanji minister Eilen izjavi v spoilnii zbornici. da namerava vlada imenovati min'stra R' charda Lava za njegovega pomoen ka pr splošnel vodstvu zunanje pol tike
Figo. 2 marca Po Reuterjcvi vesti z Alzi ra se bo ba*c bivši francoski leta'ski m:n;,-tei Pierre Cot pc nalogu tako zvaneg? francoske ga osvobodilnega odbora poda' v Mrckvo, dz <c ukvarja s »študijem obnove Evrope«.
Amsterdam 2 marca Angleška adimra'iteta ie objavila izgubo rus'lca »Warwck«. kj je bil spiovi jen ' 1918 ter potlej preurejen v po aga'ca min Imel je posadko 143 mož
Rerlin 2. marca. Tudi fulhamsk; angi'kan ki -kof dr B.ittv se ic pridružil sedaj zboru ouh duhovnih pridigarjev mržnic. k: demonstrirajo odvisnost anglikanske cerkve od Churchiilove •x.ütike.
'Ženeva. 2 marca Na letn' skupen anffie ;ke zbornice za p'ovbo v Londonu se je predsednik zbfimicc izra/'l zelo pesimistično o bodočnosti angleške pomorske trgc.vske plovbe
Angioameriški pritisk na Turčijo
Ankara. 1. marca. V ozračje, ki so ga ustvarile najnovejše britanske novitiske vesti, polne očividnega ogorčenja nad turško pol t.ko. je udarila Tassova vest iz Ankare <.. ;zpraznitvi v Turčijo namenjenega parnika »Trabzcn« Ta vest predstavlja verjetno potrd:te\ stanja, ki je nastalo že po odpotovanju britanske vcja:ke misije, ko so zavezniki sklenili ustaviti vse svoje dovoze v Turčijo, in sicer ne le po.^l'ke vojnega materijala. temveč tudi trgovskega b'a-ga industrijskih nadomestnih delov tekočih goriv. strojnega olja. petrole ja ;n bene ia
Turška reakcija je trenutno negativna in jD ojačuje odločenost Turčije ki se ne pust' z nikako tujo voljo prisilit prot lastnim narodnim interesom. Nacionalna Turčija 9e ob tej priliki opira na neodv:snost ki jo je ohranila v tej vojni in ki tvori podlago za sedanji močni političn-' položaj Bodoče geslo turškega dr-žavnega vodstva bo zato brez dvoma tole: Pre magovanje zunanjega pritiska z notranjo str-njenostjo ter močna volja prilagoditi &e seda-
li i; m razmeram. Pole« tega tur'ka pre-krba z de.janjskit za življenje važnim b'agorn n- od v:sna izključno nti zaveznikov, tem mani akc bi Türk' ;zved!i načrtno štednjo. k; je tur kini kr igo m vsekakor še vedno bolj simpatična kakor na da b' se v političnem oz'fu pon-žal' pred inczemsk:m trgovskim pritiskom Poleg tega je za politične opazovalce zelo zanimvo dejstvo, da ;e tur-ka javnost zvedela za za plembo tur-kega tovora na ladji »Trabznn« k s ojo izvršili Angleži v Egiptu. :z Tassove ve sti. k: jc je potem razširila domača ageneja »Agcntolie«
V zvezi s problemom angina merskega priti sica na Turčijo je zlasti važen še rvodnik v carigrajskel listu »Son Pof-ta« k- ga ie nap sai Feridun Osman Mentecioglu in k- znova poudarja tamkaj splošno priznano ugotovitev da v Anatoliji ne živ narod najemniških vo jakov. temveč narod samozavestnih zavezni kov.
Beseda naše univerze
BaAlski govor rektorja univerze dr. Milka Kosa
V »redo zvečer Je govoril v ljubljanskem radiu rektor g. dr. Milko Kom o pomena in namena Umske pomoči. Ob tej priliki je podal v Imenu universe tudi važne načelne izjave, ki kažejo, da je naš najvišji znanstveni zavod eno s svojim narodom v njegovi borbi za obstanek pro« uničujoči komunistični ideologiji. Goep. rektor je izvajal:
Bodite usmiljeni In oamüjan>» boafe dogli — te po petem Magra Ix Kristusove ndige aa gori posnete besede nas te me. •eoe sem povsod, kamor obrnemo svoj ko-ak in pogled, spominjajo na dolžnosti, ki ,.b imamo danes bolj ko kdaj poprej do »vojega bližnjega; predvsem pa do vsake.
člana naäega naroda, ki ga je v tih leib strahote in grozote zadelo zlo, verjetno uijAe kakor Itdaj P»P»j T njegovi zgodo-. .ni. Z vsemi rib""' ia močmi se mu inorano postaviti v bran. očuvatl naš narod j»red njim ali pa vsaj omiliti trdote, ki tele tod njim. Po naši sved dolžnosti smo dui. od storiti vse, da ga ohranimo.
Eno sredstvo v ta namen je pomitež. no Jelo usmiljenja, kj naj pripomore, da bo vsak ud našega maloštevilnega naroda »hranjen celoti. Kakor je kmalu pred 2000 eti v vel Ud svet antike zadoncla beseda «Blagor ustn* »j«"*"1! ker usmiljenje bodo rtosegli,« tako naj se tudi naš mali slovem->kj svet v težki nevolji, ki viisl nad njim, v ie večji meri kakor doslej, prerodi v usmiljenju do duševne in telesne nesreče onega našega človeka, ki po tisočih tava okrog, brez doma in daleč od domačih, brez zadostne brane, obleke in potrebne strehe nad glavo. Za vsako duševno in telesno rev. ščtao je našla iznajdljiva ljubezen do bližnjega svoje zdravilo od čhmov pridige na gori pa do danes povsod po svetu. Tako naj se zgodi tudi danes med nami. v večji mevi. kakor se Je kdaj poprej dogajalo. Kuj i vsakdo, ki more, naj v korist svojih rojak »v vrši po svojih močeh zopet m zopet dela usmiljenja, zavedajoč se. da to, kar je coletelo danes njegovega bližnjega, more dohiteti Jutri njega. Besede »Blagor usnd je-nlm!« poganjajo med nami zadnje rne^e e tisočere kali in rode dobra dela, ki vsaj nekoliko blaže rane na na£em narodnem t '-lesn In pomagajo, da bo naš narod v svoji
i celoti zmoten vstati k novemu življenju.
Novo življenje in z njim boljša b<doč-! nost, bo morala naposled zasijati tudi na. | $emu narodu. Slovenska univerza, v katere imenu in v soglasju z njenim akademskim I senatom imam čast govoriti te besede, ca-! njo veruje kakor veruje v narod, ki je svojo najvišjo učno ustanovo trajno želel in zahteval, si jo priboril, branil in ohranil. Napram temu narodu se univerza svojih nalog, izvršujoč funkcije, ki jih aaligi.i zakon in dolžnost, dobro zaveda. Ni te njena naloga dajati državni upravi ali nar. du dovoljno število uradnikov ai i »dvetnikuv, duhovnikov ali proiesorji v, zdravnikov Ai i tehnikov, ni le njena naloga z /Jian-itvei iz>\ delom svojih članov in absolventov dviga » ugled institucije in naroda v svetu ter d<>-prinaiai i delež k razvoju '.nanosti sploh, njena naloga Je še širši: zanesti preko v-branega števila članov uiro-ia, ve jih dijakov in učiteljev, izobra/i>o «n prosveto n»« U vse plasti naroda :n jih » tem napraviti spo sobne za umstveno obrambo ter oiiran ev pravega značaja naše /emlj". «dbijajoč, kar natu je v škodo.
Akademiki senat -»loven*!;:; univerze je po svojem soglasnem sklepo -redj /iovem-bra, torej že pred znano božično pn.iiko. munisti čno deklaracijo slovenskemu narodu, v posebni r» soluciji ,;oU:'/al na riašenm narodu tuje in škoilljivo ideološko o novo boja, ki se danes bije na tlen ia^e domovine in v katerem »c je z»odl?o naisU.aj, kar mora t univerzo obsediti vsa po*>t<na javnost.
Iz usmiljenja porajajoča se ljubezen do bližnjega in vera v bodočnost narodu naj se strneta z upanjem v naš li srcih, da bo tudi slovenski narod dosenr"! svoj nur in Andohtl v krogu narodov ono mesto, ki mo |k> siuženju in pravici gre.
Gospodarstvo
= Poenostavljenje italijanskega upravnega aparata. S sklepom republikansko fašistične vlade se ukine ministrstvo za vojno proizvodnjo in se dosedanje funkcije tega ministrstva prenesejo na ministrstvo za korporativno gospodarstvo, kjer se ustanovi generalna direkcija za tehnično nadzorstvo vojne proizvodnje Ta reforma ima izključno namen poenostaviti upravni aparat.
= Rumunija bo favažala sladkor. Že svoj
čas smo poročali, da se je rumunska proizvodnja sladkorja v lanskem letu izredno povečala. S sladkorno peso posejana površina je lani dosegla 79.100 hektarjev in se je skoro podvoj!la v primeri z letom 1942., ko je znašala 41 300 hektarjev. Proizvodnja sladkorja samega pa se je zaradi visokega odstotka sladkorja v pesi dvignila od 60.040 ton v letu 1942. na 155.560 ton j v lanskem letu Tako je bila lani proizvod-! nja sladkorja v Rumuniji za 159% večja nego v prejšnjem letu. Rumunsko kmetijsko ministrstvo se peča sedaj z načrtom, da bi se površina posajena s sladkorno peso. še povedala. Na ta nač!n bi se v celoti izkoristila produkcijska kapaciteta sladkorn;h tvornic. Rumunija bo potem presežek sladkorja • izvažala v inozemstvo. Pri sedanjem obsegu proizvodnje sladkorja ni potrebno nolvmo racloniranje. k: je bilo že lani v je.'vni ukinjeno. Kakor ie zrano. obstojajo v Rumuniji le ie predpisi za nakup obutve Tudi industrijska proizvodnja kaže. tep napredek. Proizvodnja cinka se je v takšn' meri dvignila, da so se tvornice cinka v Rumuniji obrnile na vla^'o s prošnjo. naj H se omejil uvoz cinka iz inozemstva. ker imajo rumunski proizvaialci znatne zaloge, ki jih nc morejo prodati.
= Dobički južnoafriške industrije diamantov. Največja družba za clamiate na svetu De Beci-s, ki ima s\oj sedež v Londonu in svo e ì-udnike v Južni Afriki, bo za preteklo leto izplačala 70% dividendo, medtem ko )e .ivicenda za prejSn e 1 to jinnšala 40" ». K ikov zatr u e »Daily Express«, je to najvišja dividenda. ki jo jo od leta 1920. izn'aCala omenjena družba. Spričo na. asi e potrebe indus-.r jskih diamantov vlada v inlustriji diamantov iz.ed. na konjunktura, kar se kaže zlasti v dobičkih gornje družbe, ki ima nekak svetovni monopol.
= Angleški funt nima več življenjske moči. Politična fakulteta newyoiéke univerze Columbia objavlja pravkar protokole s skupščine, ki je bila v novemb.u preteklega leta. Na tej skupščini je predsednik banke First National B nk Leo Fräser pre lavai o valutnem vprašanju Poudaril je. da mora Iv ti v bo loče me narodna vfiluta naslon jenA na z!Q't.o in da morajo mednarodno valutno polit:ko voditi Zvrnjene države, kajti angleški furt nima več življenjske moči. Vel'ka Britnniia si je v sedanji vojni nakopala tako znatne finančne obveznosti, eia bo po vomì p; ed sta vi jala prvi svetovni finančni problem. Zedinjene države bodo morale po vojn dati Angliji kre.it ni-manj 5 milijard dolarjev, seveda bodo morale Ze-rllr jene države staviti pogoj, dn Velika Britanija ne bo vodila gospolarske vojne proti Zedinjenim državam-
= Oddaja starih i kamin ra. točke v Franciji. V neka»-v ih frp nco-kih depariementih so že lan; izvedli akcijo za zbiran e starih obi " čil in tekstilnih odpadkov, pri čemer je vs3.k. ki je o 'dal staro tekstilno blago, 'lo-, bil po gotovem ključu točke za nakup novega tekst'lnega blaga. Ker se je ta cistern prav dobro obnesel. bo sJična akcija sedaj uvedena na vsem pol rož ju Francije.
= Konsolidacija driavn'b financ v Španiji. Špansko finančno ministrstvo je obja vilo računski zaključek za preteklo leto, ki kaže nopolno ko-so'id ciio finančnih raz mer Španije, é anski dižavni doholki so znašali v preteklem letu 101 milijarde pt-zet. izdatki pa 9.0 milijarde, tako da so bili dohodki za 1.1 milijarde pezet večja kakor izdatki.
= Gospodarski polo*a j Slovaške. Ob priliki petega rednega občnega zbora Slovaške narodne banke je guverner dr. Marv š podal obširno porodilo o gospodarskem položaju Slovaške. Obseg proizvodnje se je lani nadalje povečal in so vse razpo!ožljive delovne adle zaposlene. V Stevi'nih gospodarskih ^rokah ie zabeležen znaten napredek Tuli štednja je zelo napredovala in ao se
hranilne vloge dvngrifle za 0 95 na 8.10 miiijarcie kron. V zunanji trgovini je Nemčija na p;-vem mestu. Od cel .tnega izvoza g<e 85% v Nemčijo, na drugi strani pa prihaja 75« 0 vsega uvoznega biaga iz Nemčije, = B°rha z.h kavčuk. V Angliji in v Zedinjenih državah vedno bdj občutijo pomanjkanje dobav naravnega kavčuku \r. jugovzhodne Azije, zlasti iz Malajskega polotoka. Zedinjene države so sicer v riaoHci pričele graditi tvonvce za umetni kavčuk, vend.ir ta kavčuk po kakov(,-»t: nj^jsrvovrsten in mu je treba pr -mešati naravni kuvvuk Tako moraio v Zcd* •njenih državah za pro'T"'" od njo avtomobil 4: h gum in gum za 'eta'n dodati sintetičnemu kavčuku 50®'« naravnega kavčuka Nedavno je b » zgrajena prva tvomica umetnega kavčuka tud v Kanadi v zvezni držav Ontario. N" fein po<i jet.iu- k' ic drž podjetje, bodo na leto proizvajal; 40.000 ton urnet. kavčuka, s čemer pa bo krit le del kunad^ke lastne potrošnje V r^evi z cjradnio re tvom ce se je morala kanadska vlada zavezati, da nc bo- v prekomcuvkih državah konkurirala ameriškim rvrdkam z umetn-m kavčukom Anglija sama pa doslej nima po membnejše pro'zvodnie umetnega kavčuku n je šele v zadniem času pričela graditi take tvornice. Prej ic Anglija odlašala z gradnjo tvorne za umetir kavčuk, ker ima znaten in teres nu proizvodnji naravnega kavčuka, čigar svetov n t r« je prej obvladala. Tako je Ang! ia sedu j doccia navezana na uvoz umetnega kavčuka i/ Zedinienih držav in na proizvodnjo na Cevionu. Celotni potreba naravnega kav čtika v Zedinjenih državah in v Angliji se cen? na 250.000 do 300.000 ton. temu pa stoii na-«prm< proizvodnja v višini 150.000 ton. k: do dvth tretjin izvira / Clcvlona. Za tekoče leto so britanska ob'asfva odred'ia. da se mora do skrajnosti izkoristiti možnost proizvodnje kav čuka na Cevlonu. tudi na ;kodo br>dočih let n. Na ta način sku:a sedaj Anglija dvigniti pridelek na 200.000 ton. kar pa ^ vedno nc zadostuje za kritje potreb.
— pogrošna am<»riška statistika o t^v-Ijerjskih stroških. AmerLške delavske organ zaoiie so sestavile komisijo zi ugotovitev življenskih stroškov, ki je ugotovila, da uradni podatk o gibanju življenjskih stroškov niso točni Medtem ko navaja oficiel-na statistika da se je v dveh letih vojne življenje pedražilo z? 23% je omenjena körn is ja ugotovila, da znaša podražite v življenjskih stroškov 43%. Tako je ugotovila ta komisija, da so se žirila od januarja 1941. podr ž la za 74% in ne za. 407e kakor se to uradno ugotavlja. Tudi stanovanjske najemnine so se povečale za 5% in ne za 3%. Pri vsem tem pa ni upoštevano. da se je na številnih področjih kakovost blaga bistveno poslabšala in da Di na, trgu blaga najcenejše kakovosti, tako da mora kupec kupiti dražje blago, kar p^ vzroča nadaljnjo podražitev življenja Tako prihajajo ameriški listi do zaključka. iA so življenjski stroški v zadnjih dveh letih v resnici narasli za skoro 100%.
Kundmachungen des Ernälirungsamtes
Ausgabe vom Fleisch aa! den Bestellschein No 3
Versorgungsberechtigte bekommen am Samstag, den 4 März bei ihren Metzgern zu 10 dkg Rindfleisch gegen Abgabe des Bestellscheines der. vom SVA in Laibach, ausgegebenen Märzgrundlebensmittelkarte.
Die eine Hälfte der Versoreungsbcech-tigten bekommt noch zu 5 dkg Fleischerzeugnisse. die andere bei der nächsten Ausgabe. Zuteiler von Fleischerzeugnissen werden nachträglich bekanntgegeben werden.
Obvestila »Prevoda«
Prodaja mesa na naročilnico za meso št. 3
Potrošniki prejmejo v soboto, dne 4. t. m. pri svojih mesarjih po 10 dkg govedine proti oddaji naročilnice za meso št. 3 mar-čeve živilske nakaznice, izdane od MPU v Ljubljani.
Polovica potrošnikov prejme tudi po 5 dkg mesnih izdelkov na isto naročilnico. Ostali potrošniki preimejo mesne izdelke pri prihodnji delitvi. Delilce mesnih izdelkov bomo javili naknadno.
Kronika
*	Dvakrat je prebil obroč blokade. Kapitan nemške trgovinske la i je Osomo Paul Hellmann se je dvakrat prebil skozi obroč sovražne pomorske blokade ter prispel iz Japonske v Nemčijo. Führer ga je sedaj odlikoval z v ite šiv im križcem železnega križa.
*	V Budimpešti nj privine evakuacije. Madžarska vlada je objavila izjavo, ki službeno demantira vesti, da so prebivalci Budimpešte prisiljeni zapustiti mesto ter se -zseliti na kmete. Madžarska vlada pač izvaja previdnostne ukrepe, da ne bi prebivalstvo v primeru bombardiranja utrpelo prevelike škode, ne sili pa nikogar k odhodu iz mesta. Izkustva sedanje vojne silijo vlado, da skrbi za pravočasen prevoz umetnin, arhivov in zgodovinskih dokumentov iz mesta v varnejše kraje, šele če bi bila Budimpešta resno bombardirana, bo vlada storila ukrepe za evaku acijo prebivalstva. Evakuacija pa bo izvedena po načelu socialne enakosti. Vlada sama ne namerava zapustiti madžarske prestolnice v nobenem primeru.
*	Univerzo v Rimu bodo zopet odprli, i Milanski »Corriere della Sera« poroča, da bodo vseučilišče v Rimu v najkrajšem času zopet, odprli. Inskripcije so se začele 1. marca, začetek predavanj pa je predviden v drugi polovici meseca.
*	Smrt albanskega nacionalista.. Iz Tirane poročajo, da je po kratki bolezni j u' ! Fuad Dibra. eden najbolj znanih al-' I banskih nacionalistov, ki je izza oktobra ne :ca lanskega leta pripadal albanskemu regentskemu svetu. Fuad Dibra je bil sin ustanovitelja albanske države Izmaela paše ter je bil že pred svetovno vojno v prv h vrstah borcev za albansko svobodo. Takrat je žrtvoval vse svoje imetje za borbo albanskega naroda,. Fuada Dibro so pokopali v Tirani s svečanostmi, ki se spo-dob;ir možu z njegovimi zaslus-ami. V imenu nemške vlade se je udeležil pogre-
r> nemški generalni konzul v Trani.
*	Bivša nizozemska kraljica v življenjski èva mosti. Neka ameriška poročevalska
igencija poroča, da je bila bivša kraljica "iljemina ne.lavno v smrtni nevarnosti. V Meni bližini se je raztreščil i bomba, ki je bila dve osebi iz spremstva. De1 bombnega iašča je priletel v kraljičino stanovanje.
*	Pred domačo hišo ustreljen. Geometra vntona della Vedovo iz Pezzuola v Furiali je preteklo soboto okrog 19. ure zvečer
oklical neki glas- Mož je sedel s svojo dru-no ravno pri večerji in je na poziv oišel »gledat, kaj je. V temi je neznanec vpra» katera pot drži proti naselbini Šmarje, to pa se je sprožil strel in geometer se s zgrudil mrtev na tla pred očmi svoje že-in otrok. Napad je tembolj zagoneten,
*	• je bil pokojnik pri ljudeh zelo priljub-n ter je rad vsakomur pomagal.
Smrtna kazen za tatvine po bombnih napadih. Posebno sodišče v Berlinu je obodi! ■ na smrt 23 letnega Vaclava Hotov-a in 23 letnega Vernerja Rosette ja iz Berlina. Oba sta bila obsojena kot Ijud-i-:a škodljivca, ker sta lani septembra in ktobra izvršila več vlomov v kletna sta-
Kani s strgaisiml bankovci?
Ljubljana, 2. marca ' : ena uprava za mesto Ljubljano je ne. o opozorila prebivalstvo, da ne spre-:. i. v plačilo bankovcev, ki so strgani ali - :ti mcmjka. Ker kroži v prometu precej tonih bankovcev vseh vrednosti, so sedaj stale veliko neprijetnosti. Strgan denar icer Icrcžil mei prebivalstvom že prej, • -.ar pa ni bilo, ker se je tolmačilo, da je er in sprejemljiv, če so v redu številke •nj in bankovcev, če je bankovca malo .njkalo, ni bilo nič hudega, zlasti ne, če hil odtrgan samo beli rob-V dobri veri, da bodo tatk desiar vedno irgli vnovčiti, so ljuije strgane bankovce -prejemali. Sedaj pa je naenkrat drugače-' začeti so mnogi ljudje, ki težko utrpijo .=ako liro. Razumljivo je, da se vsi hočejo . korket; rešiti strganega denarja. Neka-ri skušajo to napraviti z zvijačo, tako da a skrijejo med drugega. Posreči se jam, če lačujejo v gneči, kjer prodajalci ne utegnejo ako natančno pregio-i ti denarja. Drugi zo-ot p rei epi j a jo strgani denar navpično. vo_ oravno m počez ter skušajo z zaiepki zariti strgana mesta. Tudi ta metoda se jim «bnese, ker človek, ki mu tak denar ponu-ijo v p'aöüo. običajno nc pregleduje, kaj za prelepljenim papirjem skriva. Ker ne gre, da bi morali škodo za strga® • enar trpeti občinstvo, ko je ta denar spre. vernalo v dobri veri, da je še vedno sposobno iačilno sredstvo, bi bilo treba zadevo rešitj a drug način, kakor je to napravila davčna ; prave z zgornjim razglasom. S pametno -ešitvijo bi se olajšal promet in bi se odstranili vsi nesporazumi.
novanja, kjer so imeli ljudje, ki so morali zapustiti svoje stanovanjske prostore, shranjeno svojo prtljago v kovčegih. škodljivca sta bila usmrčena.
*	Požar v občinski hiši. V občinski hiši naselbine Vilotta di Chios v Furlaniji je izbruhnil ogenj, ki je povzročil 300.000 lir škode. Požar je uničil arhiv in vse matične knjige.
*	Zaplenjena živila na videmski postaji.
Zaradi poostrene kontrole potnikov, ki ima.' prtljago, so na videmski postaji zadnje dni verižniki in tihotapci pustiii vel. količine moke in jajc. Miličniki so zbrali šest vreč moke in 750 jajc.
h Ljubljane
u— Novi grobovi. Za vedno je zapustil svojce upravitelj v pokoju g Josip Schleimer. Blagega pokojniki bocio spremili na zadnji poti v petek ob 17., iz kapele sv. Jo-žefa na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu.
—	Po dolgotrajnem trpljenju je preminula vdova p» ravnatelju ga. Štefanija Lapajne, rojena Guzelj. Za njo žalujejo hčerka Marija, poročena Marinko in številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku bolo ranjko spremili v petek ob 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu.
—	V visoki starosti 85 let je umrla vdova po pazniku bivše Prisilne delavnice ga. Ana OSredkarjeva. Za njo žalujjejo družine Osredkarjeva, Lukmanova in Kramaršičeva. Pogreb blage žene bo v petek ob pol 16. iz hiše žalosti, Rožna dolina, c. VII. št. 32, na viško pokopališče. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njiihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Takoj v začetku svoje vladavine se j je letošnji marec dobro postavil. Po jutranji j temperaturi, ki je bila prvi dan marca še j>od ničlo, se je ozračje spričo pomladnega sonca naglo ogrelo in je doseglo kar 11.2" C. Tudi barometer se je naglo dvignil. Včerajšnja jutranja temperatura je bila že nad ničlo. Še nadalje imamo sončno vreme, zelo pripravno za pomladna dela. Hripa spričo lepega vremena popušča. V splošnem ^tos ni huda. čeprav visoko požene temperaturo, po navadi nad 39«. Vročina pa kmalu popusti. Treba je le, da bolnik prezgodaj ne zapusti postelje in da se varuje ponovnega prehlada.
u— Pomočnice za hišno prvo pomoč so
imele že 7 tečajev, ki so bili vsi prav dobro obiskani in se o udeleženkah vodi točna evidenca. V drugi polovici marca bodo vse udeleženke dobile na mestnem fizika-tu potrdilo, da so se res udeležile teh tečajev. Dasi je število absolventk teh tečajev ž i veliko, je nasprotno še večje število onih. ki se kljub opor orilom v dnevnikih in kljub obveznosti še niso prijavile v te tečaje. Hišne gospodarje in hišne starešine znova opozarjamo, da mora biti po možnosti v vsaki, vsaj pa vsaki večji hiši pomočnica za prvo hišno pomoč, ter jih pozivamo, naj takoj prijavijo na mestnem ; fizikatu, n. nadstropje, v dopoldanskih j urah za to določene osebe. Ni več daleč I čas, ko se bo po razdelitvi potrdil absolventkam teli tečajev napravila po hišah kontrola, ki bo ugotovila one odgovorne činitelje. ki pomočnic za hišno prvo pomoč niso prijavili. Ti odgovorni činitelji naj se potem nikar ne hudujejo, pač naj pa sebi pripišejo posledice jr kazni, ki bodo sledile zaradi neupoštevanja oblastvenih uredb, ki so izdane samo v najboljše-^ namenu, t. j. za zaščito sostanovalcev \ prebivalstva sploh.
u— Prihodnja produkcija š°le Glasbene Matice bo v torek 7. marca t. 1. ob 17. uri v maii fil h armoni črti dvorani. Na produkciji bodo nastopili gojenci oddelka gospodične Zorke Bradačeve in izvajali izključno le dela, ki so jih napisali za klavir s'ovenski skladatelji. Podrobni spored bo od jutri na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Starše pa že danes opozarjamo, da pripeljejo mlalino na to produkcijo in ji vzbude zanimanje za glasbo.
u— Produkcija Slogine operne šole, ki bi morala biti v soboto 4. marca popoldne, odpade radi obolelosti neke gojenke ter Je preložena na kasnejši čas.
u— Zavod za italijansko kulturo »poroča, da se začenjajo z 2. in 3. marcem naslednji tečaji: 1. osnovni jezikovni tečaj, tudi za dijake srednjih šol, ob torkih in petkih od 16.—17. ure; 2. srednji jezikovni in konverzacijski tečaj: ob torkih m petkih od 17. do 18. ure; 3. višji jezikovni in konverzacijski tečaj: ob torkih in petkih od 18. do 19. ure. Samo konverzacijski tečaj bo ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19. ure. Višji tečaj slovstvene kulture bo ob torkih in petkih od 18. do 19. ure. Ta tečaj bo obsegal organsko povezan ciklus predavanj o velikih osebnostih italijanske kulture. Zavod bo rade volje šel na roko tistim, ki jim gospedar-
Duhovna podpora primorskim rojakom
Z današnjim dnem se bodo začele po vseh cerkvah ljubljanske škofije pomembne devetdnevnice za Primorce ln vse Slovence, da bi po-gubonosne komunistične zmot« spoznali in se od njih odvrnili.
Cisto gotovo je, da komunizem skuša da. , najbolj razmahniti svoje za narod uničujoče delo prav na Primorskem, seveda pa tudi po drugih krajih, kjer Slovenci bivajo.
Da se je komunizem vrgel z vso silo prav na Primorce tudi sedaj po tolikih bridkih izkušnjah v naši pokrajini in zapeljal tam veliko Ijndi, je vzrok v tem, ker so bili Primorci vedno zelo zavedni Slovenci in so svoj jezik ln domovino zares ljubili. Toliko bolj, kolikor bolj so pogrevali okoliščin, ki bi jim omogočile razmah njihove kulture. Komunizent se je prav zaradi tega na Primorskem, kakor prej tudi pri nas, prelevil v lepo vablpro narodno ovčieo, polno ljubezni do sloven-vem" narodnosti in zato so mu mnogi
šitve lazreda. Vpisovanje dnevno. Specijal-ne instrukcije, Kongresni trg 2/H.
u— Nesreče. Levico si je zlomila pri padcu 8-letna hčerka posestnika Majda Vr hovčeva iz Ljubljane. 9-letnemu sinu posestnika Francu Koževlju iz Krke je sla-moreznica odrezala prste na desnici. Na cesti je padla in si zlomila desnico 611etna kočarica Marija Urbasova z Rakeka. Z vojaško patrono se je ponesrečil 171etni sin posestnika Aleksander Rejc iz Bistrice pri št. Rupertu. S kladivom je tolkel po pa-troni toliko časa, da je eksplodirala in ga precej hudo ranila po levici in levem očesu. Z vrelim lugom se je oparila po nogah 14-letna hčerka delavke Nada Virantova iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
S štajerskega
Smrt župnika. V petek 25. februarja je umrl v Vojniku pri Celju bivši župnik v špitaliču Ivan Goričan. Narodil se je v Cirkovcih na Dravskem polju, potem je študiral bogoslovje in po maš niš kern posvečanju je nastopil službo kaplana v špitaliču, kjer je pasel vernike nad 30 let. Težko delo ga je tako izmučilo, da je moral v pokoj, zaradi česar se je decembra meseca 1940 preselil v Vojnik. Tu pa nI dolgo užival zasluženega pokoja. Prevzel je zopet dušno pastirstvo vojniške župnije ter izvrševal svoj poklic, dokler ni omagal. Njegov pogreb je pričal, kakšno spoštovanje in ugled je užival pokojni Ivan Goričan med domačim ljudstvom.
Odlikovanje. Višji naddesetnik Dominik Dobravec iz brežiškega okrožja je bil odlikovan z železnim križcem 1. razreda.
Obrtniški jubilej v Radgoni. Spira Bos-nič, klobučar v Radgoni, je obhajal pred kratkim 50 letnico svojega obrtništva. Bos-nič je že 45 let član radgonskih gasilcev in reševalcev, pa tudi eden najstarejši članov Stranke je v radgonskem okrožju.
Nesreče in nezgode. Desno oko si je poškodoval 30 letni hlapec Janez Zibert. — Vladimir Bauraann i/. Cešnjevcev si je pri smučanju zlomil nogo. — 47 letni trgovec s perutnino Karel Abt iz Maribora je padel z lestve in se ranil na glavi. — Na poti v šolo je padel 17 letni učenec Franc Pungartnik iz Maribora tako nerodno, da si je zlomil nogo. Vsi imenovani se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Iz Hrvatske
Slovenska žrtev bombnega napada na Zagreb. Med 67 mučeniki, ki jih je zahteval angloameriški bombni napad cine 22. februarja na Zagreb, je tudi slovenski roj^k, Ljubljančan Stame Gašperlln. Novica o njegovi tragični smrti, je zbiKlüa v Ljubljani toplo sočustvovanje s prizadeto družino. Pokojnik je bil tehnični ura-, in i k, uslužen v delavnicah državnih železnic v Zagrebu. Zapustil je soprogo Ano in šestletno edinko Sonjo. Kakor je spoiočilo železniško ravnateljstvo iz Zagreba, je bil Stane Gaspe'lin pokopan 28. februarja. Ohranimo žrtvi velike vojne časten spomin žalujočim pa izrekamo odkritosrčno sožalje!
Uspeh Zimske pomoči bo merilo ne le za nas socialni čut, temveč tudi za našo narodno zavest. Vsak nai sato prispeva, kolikor si more utrgati!
sledili. Toda resnica je druga! Pod to krinko skuša zločinski komunizem nmčitl v Primorcih narodno čustvovanje, jim vzeti don , zemljo in družino ter ustvariti nasini rojakom . breznarodni komunistični »raj« suženjstva, krvi, ropov, požigov, umorov in laži.
Dolžnost naš? je. da svoj narod ljubimo, da svoj«* rojake ljubimo. Zato lepa zamisel moliti k Vsemogočnemu, da pomaga nam — vsem Slovencem — zlasti pa Primorcem v tej stiski, gotovo toplo odmeva v srcih vseh vernih Slovencev. Naj bi se v tej plemeniti akciji za rešitev dragih rojak ov združilo re» čim več Slovencev. Vsako dobro, pošteno delo za narod je koristno, delo z božjo pomočjo pa gotovo dvakrat koristno In uspešno!
Petek,
Beieinica
KOLEDAR
3. marca: Kunigunde.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gabrijela Dam brone. Kino Sloga: Usoda.
Kino Union: Jenny in gospo! v fraku.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr- Leustek. Resi jeva cesta 1; Bahovec. Kongresni trg 12; Nada Komotar, Vič, Tržaška cesta.
ZATEMNITEV
je strogo obvezna od 18 30 do 5. ure!
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek, 3. marca ob 16: Deseti brat. Proslava 100 letnice rojstva Josipa Jurčiča. Izvei.. Cene od 18 lir navzdol. Sobota, 4. marca 0)3 16: Vera »n nevena. Red Sobota.
Opozarjamo na Jurčičevo proslavo 100-letnice rojstva, ki bo danes v petek 3. tega mefteca ob 16. uri, ko se bo uprizorila cirar tizacija njegove povesti »Deseti brat«. Delo obsega 16 siik, v katere je zajel dramatik Pavel Golia vsebino Jurčičeve povesti. Naslovno vlogo bo igral Milan Skrbinšek, Manico — Levarjcva, Kavesa
—	Peček, Marijana — Verdonik, Kvasa
—	Drenovec. Krjavlja — Cesar. Dolefa —-Lipah. Lektorica: Kraljeva. Režiser: prof. O. Šest. Scenograf: inž. E. Franz. Pred predstavo bo govoril o pisatelju Josipu Jurčiču dramaturg prof. Janko Moder.
OPERA:
Petek, 3. marca: Zaprto. Sobota. 4. marca ob 16: La Boheme. laven. Cene od 36 lir navzdol. Vodstvo gledališča javlja: Ker potrebuje za izpopolnitev opernega zbora razne glasove: tenor, sopran, bariton, alt in bas. poziva gospode iu dame, ki bi reflektirsli na angažman, naj se zglase v ponedeljek 6. t. m. ob 15. uri v Ope", kjer bo pevska preizkušnja. Prednc3t imajo mlajši reflek-tanti, k: so absolvirali pevsko ali glasbeno šolo.
Sprejem v op«*rno baletno šolo bo v nedeljo 5. t- m. ob 10. uri v Open. Sprejemali bodo dečke in deklice od 10. do 14. leta. Plačevala se bo semestralna vpisnina po 50 lir Otroci naj prinesejo k sprejemu kopalne ali lahke poletne obleke, telovadne copate in dijaške knjižice s seboj. — Prijave sprejema pisarna v Operi v petek 3. in v sobot-o 4. t. m. od 9. do 11. ur«.
Oridajnisfca skupina Jadransko Primorje
F A D I 0 LJUBLJANA
PETEK, 3. MARCA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7.40: i poročila v slovenščini. 9-00—9 10: Poročila I v nemščini 9.10 -9.20: Koračnica, napoved ' sporeda (nem. m slov.), nato koračnica. ^ 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30 do ' 12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, j 3 2-45—14.00: Koncert za oddih. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini napoved časa. 17.15 do 18.00: Giasba ob večerni uri. 18.45 do 19.00: Iz našega leposlovja; prof. Lapuh Stanko čila iz svoje zbirke Črni svatje-19.00—19.30: Ura pesmi, pojeta sopranist-ka Man ja Mlejntkova in tenorist g. Aleksander Boštjančič. 19 30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Za Zimsko pomoč govori dr. Fran Windischer. 20.00—20 15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Slavni solisti. 21.00 do 22.00: Ol napeva do napeva. 22 00 do 22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Nekaj napevov za lahko noč.
Rodinov zvezek »Umetnosti«
Pravks.r iaišla 7.—9. številka »Umetnosti« je v glavnem posvečena delu enega naj-ečjih. če sploh ne največjega kiparja mo-:erne dobe Augusta R o d i n a, ki ga vsa Kulturna Evropa šteje med tiste kiparske zraževalce svojega skupnega duha, kakor e antična Grška štela Phidiasa, Praxiteia n druge, že v prejšnjem zvezku je »Umetnost-? priobčila značilni esej F. X. šalde Genijeva materinšč na«, v katerem je našel bralec nekatere iz globokega zajete misi i o Rodinovi umetnosti. V sedanjem zvezku je glavni članek odmerjen sicer epizod-nemu, vendar načelno važnemu in še bolj značilnemu pojavu na Rodinovi nikdar ne ;ahki umetniško-razvojn: poti: »Zadeva z Rodinovim Balzacom«. Članek je iz v-rea, peteka iz peresa V. K. in obravnava najprej stanje in usmerjenost francosKe umetnosti v času. ko se je začel uveljavljati Auguste Rodin, da je tako bralcu tem laže razumljiv konflikt, ki je nastal zaradi Balzacove-ga spomenika med Rodinom in naročnikom tega spomenika, »Société des Gens de Let-tres«, v katerem so bili združeni nekater., za tedanje stanje francoske duhovne in umetniške kulture nedvomno pomembni ljudje. Da je mogel nastati med pariškim Literarnim društvom in Rodinom tako dolgotrajen in mučen spor, ki se je nazadnje izprevrgel v neke vrste javen škandal, ni bilo samo naključje, igra okolnosti in osebne muhavosti, marveč je šlo za globoko segajoča nasprotja estetskega in miselnega značaja; šlo je z ene strani za svobodo umetnikovega izraza, z druge pa za sam problem razlage Balzaca kot pisatelja tn temu ustrezajoče upodobitve njegove po-duhovljene človeške podobe.
Tako je torej nastal spor za Baizaca med pisatelji in kiparjem in za umetnost med Rodinom in občinstvom; v občinstvo pa je treba šteti same člane uglednega Literarnega društva v Parizu. Pisec članka v »Umetnosti« je na podlagi obširne literature o Rodinu podrobno in izčrpno obdelal potek značilnega konflikta, njegove odmeve in škandalni razmah, tako značilen za ozračje Francije v času, ko je tudi proslula DreyftLSova afera ločila duhove in ustvarjala v javnosti napeto ozračje. Zaradi »Balzaca« sta nastala dva, takrat zelo glasna tabora Rodinovih pr jateljev in nasprotnikov, tako da je veliki kipar samo zaradi tega, da bi imel zaželeni mir, naposled umaknil svojega »Balzaca« iz »Salona« in tako zapustil tudi boj, prepuščajoč odločitev času. In čas je res odločil. L. 1939, so postavili Rodinov znameniti kip na križišču bulvarjev Raspali in Montparnasse v Parizu. Tako se je končala pravda za moderno umetnost in njene pravice. »Odkritje je bilo veliko umetniško slavje, počastitev dve genijev, ki sta gotovo med tistim1, ki so najbolj razširili slavo francoskega imena v svetu. Rodin je tako dosegel javno zadoščenje in priznanje štirideset let po ustvaritvi svoje mojstrovine in dvajset po svoji smrti.« Tako sklepa V. K. svoj donesek k skromnim slovenskim rodinianam.
Po tem sestavku zanimajo tudi zgoščeno izražane misli- ki ji je zapisal o Rod-novem Balzacu Rodinov nekdanji tajnik, velifc nemški pesnik Rainer Maria Ri 1 k e. — näni sodelavec »Umetnosti« Martin B e n-čina pa izpopolnjuje material o značilni epizodi v umetniškem življenju slavnega kiparja z lepo zaokroženim splošnim pregledom Rodinovega življenja ln dela ter s karakterizacijo njegovega pomena za francosko in s tem za evropsko umetnost.
Marij Skal an je prispeval esej »Motiv v upodabljajoči umetnosti«. Po zani-
ske težkoče ne dopuščajo izdatkov za
predpisano vpsnino in tečajnino. Za kakršne koli informacije se je treba obrniti na tajništvo Zavoda (Istituto di Cultura Italiana), ki je odprt za občinstvo vsak dan razen sobote od 16. do 19. ure popolare na Napoleonovem trgu 6/1.
u— Dijake, ki nimajo rednega pouka opozarjamo na naše tečaje. Redni vsak dnevni pouk. Priprava za izpite. Tudi posamezni predmeti. V°d»tv«: Miklošičeva cesta 22/1, Delavska zbornica.
u— Pisalne siroje boljše znamke, dobro ohranjene, kupujemo po najvišjih dnevnih cenah EVEREST Prešernova 44.
u— Tri odlične vrste sortiranega belega vina točimo tudi čez ulico. Gostilna »Lovšin«.
u--- Učite se swojepisja! Pi^ktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. Novi eno_, dvo- in trimesečni st:'ojej>Lsiu tečaji pričenjajo 3. in 4. marca Molema strojep snica, ; leset prstna učna metoda. Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Pouk dopoldne, popoldne aili zvečer po želji obiskovalcev. Informacije, prospekte ciaje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
u— Slovenska matt, dóJi! je napis knjigi. ki jo je napisal znani pediater dr. Bogdan Derč, primarij otrošKe bolnice v Ljubljani. in je pravkar izšla v založbi knjigarne Tiskovne zadruge Knjigo bodo s pridom jemali v roke adravn:ki, babice m bolničarke, posebno toplo jo pa priporočamo tudi slovenskim materam.
u— Dijaki-inje srednjih š»I Oj>ozarjanio na instrukcije vseh predmetov. Oddelki za nižješolce in višješolce. Ločene skupine po razredih. Izbira predmetov po želji. Speci-jalni tečaji matematike, klasičnih in modemih jezikov. Prvovrsten pouk, najboljša prilika in jamstvo za uspešno dovršitev razreda. SPecijalne str«kovne »nstrukcile za srednje šole, K<>ngresni trg 2-11. 275 u_ Tekstilna Imjiga »Tkanina«, ki jo je spisal ing. Frankò, je izšla. Knjiga popisuje celoten potek izdelave tkanin in to od tekstilnih surovin do gotovega izdelka t. j. vse ono, kar mora danes vedeti vsakdo, posebno kupec in prodajalec tekstilnih izdelkov. Knjigo si lahko neobvezno ogledate v vseh ljubljanskih knjigarnah, da se sami prepričati 0 njeni vrednosti.
u_ Prvoš°lce i" drugošolce opozarjamo
na redni vsakodnevni pouk vseh predmetov korepetitorja »Napredek«. Ločeni razredi! Najboljša prilika in jamstvo uspešne dovr-
JULIJ BAR
zapriseženi sodni izvedenec
LJUBLJANA, FKANKOPANSKA 21
Slgsalram ter atestiram
znamke s pretisfd
Kupujem znamke Evrope in Prekomorja
Upoštevam vsako ponudbo! Najstarejša slovenska trgovina znamk
Uradne ure od 14. do 20. ure
Cene pretlskanlh znamk
Kakor pri vsaki drugi trgovini, so tudi cene na filatelističnem trgu odvisne od povpraševanja in ponudbe. Pred izidom mojega opozorila cine 27. februarja se je na našem domačem trgu kretala cena za komplet (53 različnih znamk) od 1000.— do največ 1.600.— lir. Nepoučeni subskribenti so z neorganizirano jxmudbo posameznim kupcem dopust ili mastne dobičke, zlasti na škodo v težkem gmotnem položaju se na-hajajočega javnega in zasebnega nameščen-stva. Namesto da bi okreg 3000 javnih in zasebnih nameščencev dobilo za svoje komplete po 3000,— do 3.500.— tór, so v začetku dobivali le po 1000.— do 1600— lir. Ce bi bile te nizke cene trajale dalje, bi bih subskribenti izgubUi najmanj 5 milijonov lir.
Po izidu prej omenjenega opozorila je začela cena kompletu naglo rasti ter je že 1. marca dosegla dnevno ceno 3500.— lir, frankovna serija, ki je temelj vsega stavka, pa tudi že ceno 6.000.— lir.
Kakor sem že poudaril : Ne prodajajte svo jih kompletov izpod 3500.— lir, ker je ta cena danes dosegljiva, lahko pa še precej narraste. Držite vsaj to ceno, ker s tem pomagate sebi in skupnosti. Ne plašite se raznih tenlencioznih vesti, ki jih širijo izvestni špekulativni krogi z namenom, da bi dosegli manjšo nakupno ceno. Kdor le more, naj si svoje znamke prihrani za poznejše čase, ker bo v mirnih časih zanje dobil lepo ceno. Svetujem pa vsakemu, kdor s& hoče obdržati komplet, da ga da takoj signirati ter atestirati pri sodnem izvedencu, ker je to navala pri znamkah s pretiski ter je take kompletne serije po daljšem času mogoče dobro prodati samo Signirane ter atestirane.	Julij Bar. 1
mivem razglabljanju tega, za umetnost nedvomno važnega problema prihs ja pisec k temule sklepu: »Vsi znaki kažejo da odpada in bo odpadlo vse, kar ni bilo zdravega in bo tudi v upodabljajoči umetnosti spet zavladala splošno ustaljena, čeprav z novimi elementi obogatena estetika, v okviru katere se bo razvijalo bodoče tekmovanje med umetniki v podobnem smislu, Kakor se je razvijalo v času, ko je bila glavna težnja le splošna kvaliteta, ne glede na »originalnost«. V tej novi periodi ne bo več mogoče lažno enodnevno briljiranje z bizarno zunanjo revolucionarnostjo, ki bi moglo prikrivati stvarjalno revščino »revolucionarjev«. Edino veljavno merilo bo spet umetniška potenca umetnika in umetnika vrednost umetnine. Rast napredka se bo kazala v zoritvi v globino, ne v zunanjosti, ki so drugovrstnega pomena.«
V rubriki Iz umetniškega sveta priobčuje dr. Anton Debeijak dve anekdoti o Rodinu. kakor mu ji je pripovedoval prof. Louis Léger v Parizu. Krajša sestavka označujeta Meštnovičev odnos do Rodina m ustroj Musée Rodin v Parizu, nakar se A. D. oglaša še z dvema anekdotama o Balzacu. Zvezek zaključujejo zapiski iz umetniškega življenja in M. ßkalana poročila o novih knjigah (Ivan Cankar v risbi. Raf-fael in Michelangelo, D. Gorinškova »Zlata tička«),
številka je obilno ilustrirana: v pooebn-prilogi je — kakor je umljivo — reprodu-ciran posnetek Rodinovega »Balzaca«, k: stoji v besedilu najbolj v ospredju, pa tudi nekaj drugih ilustracij izpopolnjuje gra divo o Rodinu. Med ostalimi ilustracijami srečujemo klasike, kakor so Michelangelo, Grünewald, Velasquez, Rubens. Gasser, dalje so tu dela Ucella. Füricha, Gruzmske-ga, Ceha Františka Bilka (»Komensky« in »Slepci«), Srbov Sr, Stojanoviča, M. Vuško-viča, L. Pavlovičeve in iz domače umet-
nosti ilustracije Ivane Kob Ica, Toneta Kia-Ija Mirka šubica, Franceta Godca in Elde Piščanec.
Kakor vsaka številka »Umetnosti«, ima tudi novi zvezek literarno prilogo »2 iv a njiva«. Na prvem mestu sta objavljena dva soneta Alojza G r ad n i k a; »Smrt« m »Življenje«. V prvem odklanja pesnik misel, da bi bila Smrt zmagovalka nad življenjem. v drugem pa označuje življenje kot borca, ki zato ne more postati »Mir«. Marij S k a 1 a n je zastopan z daljšo pesmijo »Tašča«, ki ni* zanimiva sam<j po svojih pesniških kvalitetah, marveč tud; po sami motiviki: nasproti splošnemu kank -ranju tašče je Skalan postavil sočutje z njo in razumevanje za njen notranji boj Izmed novih pesnikov se oglašata N Rus in Ivo M i n e 11 i, E. Rus pa je poslovenil pesem D. M. D o m j a n i č a »Nočni lotos«. Izmed starejših poetov sta zastopana: Ivo P e r u z z i z »Večerno molitvijo« in Anton Debeijak z nadaljnjimi prepevi Hajamovih »Krilatic«. — »Umetnost« izhaja v redakc:ji M Malešainjo kot »«:-bliofilsko založbo« okusno tiska N aroana tiskarna.
Razpis glasbenega natečaja
Glasbena Matica v Ljubljani razpisuje glasbeni natečaj za simfonično skladbo za godalni orkester (sinfonieto, suito itd.) v koncertnem slogu, ki traja najmanj 15 minut.
Nagrade so tri. in sicer: I. v znesku 2000 lir, II. v znesku 1500 lir in III. v znesku 1000 lir.
Predložiti se morajo samo nova dela, ki do sedaj še niso bila izvajana, objavljena m tudi ne nagrajena.
Natečaja se lahko udeležijo samo slovenski skladatelji. Vsak udeleženec mora označiti svoje delo z geslom ln v posebni
kuverti, označeni z istim geslom, navesti svoj naslov. Na kuverti naj bo tudi naslov, kamor se vrne nagrajeno delo, vendar ta naslov ne sme biti istoveten z onim na kuverti. Dela morajo biti poslana v parti-turi kot priporočena pošiljka na naslov Glasbene Matice, Ljubljana, Vegova ulica, najkasneje do 31. julija 1944.
Glasbena Matica »i pridržuje pravico prve izvedbe nagrajenih skladb v teku treh let po objavi uspeha natečaja ter pravico prve naklade, ki izide v sporazumno določenem času v teku treh let po objavi natečaja.
Nagrade se izplačajo nagrajencem v teku 14 dni po objavi uspeha.
Razsodišče je artistični odsek Glasbene Matice ist zoper njegovo odločitev nj pri-ziva.
Vsi ostali pogoji in postopek natečaja so razvidni iz posebnega pravilnika, ki se na zahtevo pošlje vsakemu interesentu.
Zapiski
80 letni Pietro Mascagni je nedavno dirigiral v rimski Operi slavnostno predstavo svoje znamenite »Cavallerìe Rusticane« Predstavo so priredili v počast njegove osemdesetletnice m sta sodelovala v glavnih vlogah Beniamino Gigli in Maria Ca-niglia. Občinstvo je prirejalo častitljivemu starosti italijanskih skladateljev burne ova-cije.
Knjiga na Estonskem. Odkar so biU Estonci izpreženi iz jarma boljševizma »e je zopet razmahnila njihova kultura in 00 v tem času (od 1.1941.) ustanovit 781 novih knjižnic. Estonci so namreč, kakor tudi drugi evropski mali narodi, vneti ijub'teiji knjige, v kateri vidijo izrazevaiso in posredovalko svoje jezikovne in Kulturne samobitnosti.
Iz Trsta
Raciouirana živila za marec. V smista
»poročila tržaškega prehranjevalnega ravnateljstva dobijo potrošniki na področju tržaške občine v marcu 1 kg testenin, 1 kg riža, pol kg sladkorja in 3 del olja. Glede razdelitve ostalih racioniranih živil bo sledila še natančnejša objava.
Prodaja racioniranega vina. Tržaško prehranjevalno ravnateljstvo objavlja se-xn- .n vinarn, kjer se bo prodajalo raclo-nirano vino do 7. marca po 15 lir liter. Prodaja je vsak dan od 8. do 13. Prebivalci Občin, Proseka, Kontovelja in Sv. Križa dobijo vino v vinarni Združenih delavskih zadrug.
Obvezna prijava kondenziranega mleka. Prehranjevalni aavod za tržaško pokrajino razglasa, da morajo vsà javni obrati prijaviti zaloge kondenziranega mleka. Prijava se tiče vseh barov, kavarn, gostiln in slič-nih obratov v mestu in na. deželi.
Tržaški prefekt v vOjni kuhinji. One i. marca lani je bila otvorjena v prostorih pomorskega postajališča tržaška vojna kuhinja. Ob prvi obletnici ustanovitve jo je pose tii tržaški prefekt dr. Coceani v spremstvu župana Pagninija in obeh podžupanov Cornicia in CozuÜcia. Prefekt se je podrobno zanimal za razvoj in organizacijo kuhinje. Dnevno je na kosilu 2073 oseb. 172S jih ima pravico na znižano ceno, 345 pa na ceno, ki odgovarja onim v gostilnah druge kategorije. Za tem si je ogledal tržaški prefekt tudi prostore bara, kjer je dnevno na hrani 715 oseb. Tudi za uspeh te socialne ustanove se je prefekt podrobno zanimal.
Luigi Iìuzzier, čl«n direfctorija fašistične republikanske stranke. Za člana direktor!ja nacionalne republikanske fašistične stranke je bil ro Mussolini jev predlog imenovan zvezni komisar stranke v Trstu Luigi Ruz-jder. ki je bil v prejšnjih letih delj časa tudi tržašk župan.
Smrtna kosa. Dne 29. februarja so vrmrli v Trstu 56 letni Herman Cesar, 30-ietna Marija German-černe, 76 letna. Josi-pina Kohal, S7 letna Frančiška Hlača, vdova Serazin. 35 letna Ana Zanin, 75 letni Ivan Kosovel in 70 letni Josip čergoj.
Smrtna kova. Te dni so umrli v Trstu Lu-<nja Piero-Valeri, Frančiška Tome in 80-Tetna Marija Fedara.
Himen, Te dni so de poročili v Trstu wtitelj Ivan Gramenja in zasebnitea Marija šajn. faktor Blaž Merkur in gospodinja Antonija Bulba, zasebnik Valentin Pir.tar in gospodinja Ana Bosne.
Novi ravnatelj združenih bobiiSni»-. Namesto prof. Petra Galla je bii imenovan za glavnega ravnatelja združenih tržaških bolnišnic dosedanji ravnatelj tržaškega Higienskega zavoda dr. Anton Palci.
Policijska ur» v Pazinu. Pazteski prefekt ovni komisar razglaša, da je določena po odredbi nemškega oblastva policijska, ura v Pazinu s pričetkom ob 18-
Razstava kalabreškega slikarja. V dvorani Jerko razstavlja mladi kalabreški slikar Jakob Pacienza. ki je delj časa živel r Trstu in ki biva sedaj v Furlaniji.
Mornarjeva nezgoda. V ladjedelnicah Sv. Marka se je ponesreči! 59-letni Jakob Bis>-sianfc ss ulice Doda 27. Pri padcu je dobil netvame poškodbe po vsem telesu. Njegovo .--tenie je zelo resno.
Tržaški gostilničar — «vrsten policaj.
Pred dobrim mesecem se je zglasil v gostilni Josipa Udoviča v Trstu mlajši mošoi, ki se je izdaj za natakarja na pairmku. Dejal je, da bd imel na razpolago 15 litrov olja za ceno 3.000 Mr. Dogovor je bü takoj sklenjen. Udovičeva žena je šla z denarjem in pleterakami ob domenjenem času k poslopju v Akvedotu št. 65. Moški je prišel točno ob dogovorjenem čaeu in je dejal Udovičevi, naj mu izroči denar in pletenke. Pripomnil je, da se bo takoj vrnil, češ da ne mara, da bi za to kupčijo vedel še kdo drugi. Udovičeva je čakala ure in ure. Ko pa moškega ni bilo na spregled, je šla k vratarju, kjer je dosatala, da ima hiša dva vhoda. Toda Udovič ni miroval Posrečilo se mu je izvedeti, da se goijuf pdše Gre-gori. PO nekem svojem prijatelju pri občinskem uradu za razdeljevanje živilskih nakaznic je napelje! vse niti taiko spretno, da se je možakar znašel v pasti. Na. tele-fonično sporočilo je prispel Udovič, ki je možakarja prepoznal. Na mestu je bil tudi mestni stražnik, ki je odvede! krivca na polixàjo. Izkazalo se je, da gre za 231etnoga Marija Gregorija iz Spod. Magdalene 267. Sedarj je v zaporih v ulici Nizza. Denarja pri njem niso našli.
Iz Gorice
Ogenj V tiskarni. V Štanjelu na Furlanskem je izbruhnil ogenj v ondotni tiskana. Požar je nastal zaradi neprevidnosti tiskalniškega vajenca, ki je stresel še goreče ogorke v predal neke stavne mize.
Dve tržaški verižnici prijeti. Nadzorne oblasti v Gorici so nedavno odredile pregled mtljage potnikov, ki so se pripeljali z avtobusom iz Čedada. Tržačanki sta skušali vtihotapiti v mesto večjo količino živil. Nadzorni organi so jima žhila za-j-1'" n'iti.
Iz Postojne
Občinsko gospodarstvo postojnske občine je bilo v zadnjih letih precej 'zanemarjeno. O tem pričajo razne nerednosti. katere so Kakrivlle pač svojevrstne manipulacije. Prejšnji funkcionarji so spravili občinske finance na rob prepada in primanjkljaj znaša baje 20 milijonov lir. Zato se v Postojni ljudje sprašujejo s strahom, kako se bo občinski proračun uredil in uravnovesil in kdo bo novi župan. Splošno vlada prepričanje, da mora postati novi župan v Postojni mož. k-; bo znal energično pomesti z ostanki dosedanjega slabega gospodarstva ter bo s sigurno roko prijel za krmilo postojnsko občine, da bo prebrodila škodo, ki ji je bila povzročena v zadnjih letih.
Domobranci v Postojni, Tudi Postojna je v zadnjem času dobila domobransko posadko, kj je nastanjena v bivšem domu fašjev na glavnem trgu. V nedeljo je bil domobranski oddelek dopoldne pri maši. po maši pa je bilo javno zborovanje, ki se je ob lepi udeležbi prebivalstva razvilo v veliko protikomunistično manifestacijo. Postojnski domobranski posadki se je takoj prve dni javilo mnogo prostovoljcev iz okoliških krajev, zlasti iz idrijskega kota.
Mali oglasi

SENO — SLAMA.
Prosimo. <1* *e zanimanci (prodajalci in kupci) za vagonske količin« govejega kot leoniskega sena ter slame zglase pn Gospodarski zvezi. Bleiweisova 29.
4725-37
ROKAVICE.
trite komadi (samo po
ena), ki so i ih stranke izgubile ob nakupovati i u jabolk t Maistrovi 10, se dobe s predložitvijo odeo-variajoče rokavice. J a*» ti v pisarni Gospodarske
Službe išče
gospodična
išče mesto prodajalke v bifeju ali slaščičarni. Je vešča te stroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena gospodična«. 47SO-1
Križanka štev. 17
^SiiUU
BK1VSKEGA pomočnika sprejme takoj ali po dogovoru M. Pod-krajšek. Sv. Petra cesta.
4567-la
POSTREŽNICO,
za 1—2 krat tedensko, za ve$ dan, mlajšo, sprejmem takoj. Ulica 3. mata 7/II, levo.	4787-ta
ŠIVILJO za moške Idohuke tako^ sprejmem. Pernik, klobu-čarna. Celovška cesta 47.
4783-la
KONTORISTKO,
tudi začctnico, po možnosti s takojšnjim nastopom, iščem proti dobremu plačilu. Naslov v opi. odd. Jutra.	4778-la
KUHARICO, samostojno, iščem za takoi k mali družini. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4773-la
GOSPODINJO, samostojno, starejšo, skromno, spreimem. Ponudbe z navedbo pogojev na ogl. odd. Jutra pod «>P.><t?n.i«.
4737-la
POSTREŽNICO
ui dopoldanske ure. mlado ir. snažno, «prejme frizerski salon »Frank*. K resila.	1768-la
DEKLE ra vsa hišna dela. ki 'ma veselje do gostilne. sprejmem takoi. Vodnikova 3V 4747-la
POSTR FŽN ICO
iščem za tri ure dnevno popoldne. Naslov v oglas, odd. lutra.	4757-la
BRIVSKEGA pomočnika spreimem takoj. Naslov v ogl. odd. lutra.
4"S3-la
POSTREŽNICO, ki zna tudi kuhati, iščem k dvem* osebama. Pod-limbarskega 43. pritličje.
4712-1*
POSTREŽNICO
za vsa gospodinjska dela, od 7.30 do 16, sprejmem takoj k odrasli družini. Hrana in plača dobra. Naslov v ofcl. odd. Jutra.
4758-la
s.vmn^
UČENCA
za knjigarno in trgovino s papirjem sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv«.	4789-44
Prodam
POSODO
za nasolitev mesa, iz mehkega in trdega lesa, dobite pri Gospodarski zvezi na Bicjweisovi 29. 4725-6
VINSKE ŠKAFE in putrihe. različnih velikosti, dobite pri Gospodarski zvezi, Bit-iweisova 29.
4724-6
KNJIGE
za višje razrede gimnazije in skripta Kral : vNauk o trdnosti«, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4796-6
Nove MOŠKE SRAJCE št. 38 in 39, kratke in do!, ge moške spodnje hlače, ? m flanele za moško pi-džamo ali domačo lialio, otroške nogavičke s hlačkami in topice, velikost od 1. do 5. leta. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4794-6 Predvojno belo BLAGO (rips) za zdravniške halje, nahrbtnik, črno aktovko, beli gradi za moške spodnje hlače ter nogavice za pumparice prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4795-6
MOŠKI PLAŠČ,
marengo, nov, predvojno blago, res lep. prodam za 3700 lir. Naslov v oglas, odd. Jutra.	4666-6
BL3ANSKI KINEMATOGRAFI
KINO UNION	Telefon 22-21
Zabavna komedija neverjetnih ljubezenskih zapletljajcv in lova za biserom. ki se odigrava na mednarodni filatelistični razstavi
Jenny in gjspod v fraku
V glavnih vlogah: Gusti Hubcr, Johannes Hee«ters, Hilde Hiidebrand, Paul Kerap i. t. d.
Predstave ob: 15.30 in 17.30 uri

KINO SLOGA	Telefon 27-30
II. teden ! Že »ad 10.000 gledalcev! Najsenzacljonalnejsi film sezone!
Zadnja velika umetnina znamenitega filmskega igralca Heinrichs Georgea
USODA
lz tragičnega življenja bolgarskega kneza Melnika in njegovih otrok Sodelujejo: Gisela Uhlen, VVerm-i Hinz. Oskar Sima-, Christian ''ayssK r. dunajska filharmonija Režija: Geza v. Bolvary Predstave oh 15 in 17. uri
SMOKING
za srednje visoko postavo, prvovrstno angleško blago, prodam. Naslov r oglas, odd. Jutra.	4784-6
DAMSKO m MOŠKO kolo, še kot v novem stanju. in tricikel za izredno nizko ceno prodam. Sušter-šič. Tvršcva 13 (Figovec. levo dvorišče).	4779-6
NOVO OBLEKO iz češkega blaga prodam. Adrijan Pahor, Prešernova št. 54 (hotel Sloni.
4780-6
TRICIKEI-
in več rabljenih koles ter dve motorni kolesi za zelo ugodno ceno prodam. Su-šteršič, Tjrrševa 13 (Flgo-vec. levo dvorišče).
4777-6
Pločevinaste ROLE
s pokrovom, '.elikostš 51X 7 cm (bela pločevina). 40 komadov, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »P.ole«. 4769-6
OTROŠKI VOZIČEK, globok, kreni, skoraj nov, prodam. Ogled iz pHiaz-nosti pri Foto »lusti«. Du /■sjska 6, od 8.3" do 12.30 in od 15 do IS.30. 4770-f
MISI, PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupo-n. ki ga dobite v drogeri'i KAVČ, Židovska 1.	4696-6
STOJALO ZA ROŽE, palisander, orehov les, in «veti or i avo lisico-boo pro-dtm. Naslov v Ogl. odd. Jutra.	4746-6
OTROŠKO POSTELJO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ocl. odd. Jutra.
4748-6
HAEERLE
51. 37 prod.im. Cesti Vikt. Em an. 15/111, vrata 16.
4741-6
ORFMOVO MIZO. raztegljivo. prodam. Mu-zejska 3. pritličje, levo.
4743-6
KLAVIR
stare znane tvrdke prodim. Naslov r ogl. odd Tvtra.
4744-6
PRODAM :
kompletno petelin, nmirn platnene riuhe.	1.
žkornie št. 42, r?l.~-še m-ličnih velikosti, črne semi? silonarie in druee malen-Vosti.	v oe!. odd.
Jutra.	4739-^
MIZARSKO MIZO 'skohelnik) n tri o-ehovt-fotel'e r-roti,- — . N.TS^OV V
lut:
a.
47*1
žfVNtro
i? najbolileg.i r - i nega af';ka, pravo br!-' vato z^ odeie. f!.-nelastr r-nbc. ienske v:sokc riave čeviic št. 40 in moške vtjtoke 42 poceni r.rodam. Našlo-.- v ogl. odd. Jutra. 4762-6
MOŠKO SUKNJO, marengo, za višjo postavo, d.-h-o ohranjeno, prodam. N-slo> » o*:!, odd. futra.
KINO KAMERO.
« rr.:n. snemalno, t-V: o j Vii rim. Pnnudhe na ogl. odd. Tvtra r.>d Kino 8 mu«, j	46^4-7
ZNAMKE j Sompi zb-rke- »1	j
j možu» p-.rt .ie tud pv- -■ kamors-ce, kTipnu Pon .ä , I V d-m1 ?.n .mfcr. r:	!
■Ttid Jutra	552 <■"
JEKLENO ŽICO, od 0.25 do 0.50 mm premera, m odpadke od gumijastih zračnic kupim in dobro plačam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1797-7
GOJZERICE it. 42-43, dobre ohranjene, in nahrbtnik kurim takoi. Ponudbe :ia ogl. odd. Jutra pod »Goizcrice«.
4745-7
ZNAMKI.
cclotnc zbirke ali posamezne partije, ter sedanje Pokrajinske. kompletne seine, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zbirka«.
4763-7
Stanovanja
FNOSOBNO
stanovanje išče samostojna starejša gosp« na Mlrju ali v Rožni dolini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Investiram »-ene. popravila«.	4755-21a
DVOSOBNO stanovanje iščeta zakonca brez otrok, z novim pohištvom. r.airaie v vili na Mirju ali v P.ožni dolini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod rPlačain za leto naprej".	4754-21 a
UJ.iTrWJJi T*
SOSTANOVALCA
spreimem takoi. Naslov r ogl. odd. Jutra. 4786-23 OPREMLJENO SOBO
» souporabo kop.-Inicc, blizu Opere, takoj oddam boljšemu gospodu. Nasiov v ogl. odd. jutra. 4531-23
HJj
DVE SOBI,
vezani, opremljeni, eoa za spalnico in er* ?i pisarno, s posebnim vhodom. v središču Ljubliane, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro r>i.<č.im 99«.
4-01 -23a SOBO ah KABINET
v Kosezah ali bližini išče gospod. Lahko tudi ne-oprerrljeno. Ponudbe na otI. odd. lutra pod »K<»-'	4665-23a
SOSTANOVALKO
srr: nem. Cegnar;e\a 4^1, drsno.	' 4749-23a
OPREMLJENO SOBICO, v središču mesta, iščeta mlada sakonca. ves dan odsotna. Ponudhe n« og!. odd. Jutra pod: « Točna plačnika«.	Ì7i0-23a
OPREMLJENO SOR<>. s pc*f!>nim vhodom, ;."če soliden uradnik pri boljši dražim' v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod «Točen uradnik«.
475^-23»
OPREMLJENO SnnO
z 2 postelismi. * souporabo kuhinje, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mož in žena«.
-l~5l-23a PRAZNO SOBICO, ra dve oseb: iščem, prot' n.igr?di. Aioiz lavrič, Ce-i""60-23a
se
zveze.
Maistrova
10. 4790-37
LIR 100—200 TISOČ, gotovine vložimo v dobro, že obstoječe podjetje. Rc» □i interesnti naj se oglase pri Rudolf Zore. Gledal, aa 12.	4775-3?
VOLNENO ROKAVICO, švedski vzorec v več bii vah, desno, sem izgubila sredo zjutraj. Odda na) s-proti nagradi pri Lenarc* Nunska 4/III. 4766-3
PAPAGAJČEK. mali, zelenkaste barve, ušel 1. marca. Prosim, ot dajte ga proti nagrad» Kajfež. Sv. Petra c. 2 II 4764-,
IJeswìf- poi m-ni > :
Vodoravno: 2. Eslipc-va auvti m žena, 7. kraj na anzijskom isojišču v Italiji, 12. pameten, 14 sladka pijača. 16- zabela. 18. • «aijeaa vez. kad- 19. veznjk, 21. naravno incastro. 22. tuja pisemslva kratica, 24. pol odlike. 25. medmet, 26, veselje roditeljev, 28. kazalni zaimek, 29. del voezila, 31. začetek a.beeede. 32. vrsta papig, 34. hrvatski teniški igralec, 36- pivpir, r.espo-.«aure, 38. država v USA, 41. grški bog vojne, 43. blag, drag. 44. enota japonske mere, 46. mesto v Rumnnijd, 47. kratica \ m bivšo mednarodno organizacijo, 49. žen- J sko ime, 50. pritok Urala, 51. moško ime, j .">3. medmet 54. pekove potrebščina, 56. !
osebni zaimek, 57- lesene pcsotìe. 59 ho'el-ski uslužbenec, 61. reka v Armeniji. 62. reka v Prekmurju 63. del postelje.
Navpično: 1. mesto ob estonsko-ruski meji. 2. žival, katere knža je porasla z bo-dicami, 3. osebni zaimeà<, 4. francoska kratica za »Njegovo veličanstvo,, 5. kdiko-atletska disciplina. 6. kvartaški izraz. 7. okrajšano srbsko moške inic, 8- veznik, 9- italijanski spalnik, 10. prst, zemlja. 11. žito, 13. svojilni zaimek, 15. žensko ime, 17. mesto v Albaniji, 19. olntnik, 20. oče 22. del ceste, 23. najnižje ležeča ploskev v prostora. 26. brezplačni oìstop, 27. okrajšano moško ime, 29. tatarski poglavar, 30. pesem, 32 kos lesa, 33. časovna enota, 34. predlog, 35. ploskovne mere, 36. sok igli-
KINO MATICA	Telefon 22-41
Romantična ljubavna pustolovščina v gorah, s smučanjem, petjem ir glasbo
ŠOLA ZA LJUBEZEN
V glavnih vlogah: tenorist Johannes Heester*, Viktor Staal, Luise Ulrich
Predstave ob tO. u; 17.30 uri
častega drevja. 37. svečana gostija, 39. razdobje. čay. 40. redek gozd. 42. na, gic.i. 44. otok na Jati: anu, 45. malik, oboževan vzor, 47. število, 48. potem, 51. nasiov plemenskega poglavarja pri Abesincih, 52. del voza, 54- živalski glas, 55. p.kielek, 57. predlog. 58. veznik. 59. dva enaka 00-glasnika. 60. kvariaški izraz.
Rešitev križanke štev. 16
Vodoravno: 1. Blatogiad, 7 hitim. 8 Ru(tenij). 10. Pag, 11. ar, 12. ust, 14. ego 15. Murn. 16. plav, 17. era, 19. Iva. 20. ti, 21. Job, 23. an, 24- pilot, 26. ioorn, 27. gobe.
Navpično: 1. barometer, 2. ah, 3. tip. 4. olac 5. gig. 6. darovanje. 9- Usuil 11. aga-va, 13. tre-. 14. Efi, 18. vol 21. Jan. 22. Bog. 24. po. 25. to.
kdo-
/ N AM K I.
(d.iriiih Pek'.. .t;ss:«.
tud; korapletnt nar-'!''irt ku-inr,. Ponudbe na ogl. odd. lutra rod »Po-kr,-;tnsk!<.	4(T7-7
O l ROŠK! VOZIČI K, igračo. dobro ohran:cn, kupim. Naslov v ogljs. lutra.	4738-7
'lak. >e jc Najditelj, odnos sporoči, k'c se res nah.i'1 prejme visok-.- nagndo. M. Pet.ln Vol-o v a ulica 3.
4712-3" Hi"-»mantini.ii MARIJA >'e ie presolila na N-'V trg l'I. Sprejema od !'' do 1- -n od 14 do 1". ob aedel'3!) od 10 do 12.
-j-'ro-5"
Zahvala
vsem, ki so nam ob smrti ljubljene mame
Leonoldine Cankar
izkazali svoje sočutje, se iskreno zahvaljujemo. Posebej se- zahvaljujemo čč. očetom frančiškanom, zdravnici dr. Fnrlan-Ruprohtovi za njeno plemenitost in vsem. ki so na kakršenkoli nnčin počastili sj>om:n blage pokojnice.
Sv. ma<~i zadušnica bo i. marca ob 'iSi uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
l.jnhljana, 2. marca 1914.
CANKARJEVI
V 85. letu starosti nam je umrla naša ljuba mama, stara mama. prababica, teta in tašča, gospa
Ana Osredkar
VDOVA PO PAZNIKU BIVŠE PRISILNE DELAVNICE
Na zadnji poti jo bomo spremili v petek 3. marca 1944 ob
4. uri popoldne iz hiše žalosti Rožna dolina, Cesta VH St. 32, na pokopališče na Viču.
Maša zadušnica se bo brala v soboto 4. t. m. ob 8. uri v cerkvi sv. Antona na Viču.
Ljubljana. Dachau. 2. III. 1944.
žalujoče družine: OSREDKAJl. LUKMAN, KRAMAR Sir
Naznanjamo, da se je za vedno poslovil od nas naš nadvse dobri in skrbni mož, oče, zlati dedek, brat, stric. zet. svak in tast, gospod
Jgsfp Schleimer
UPRAVITELJ V POKOJU
Pogreb blagopokojnega bo v petek, 3. marca 1944 ob 5. uri popoldne z žal. kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu.
LJubljana. 2. marca 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
I
i> wzmw
Prečiščena po dolgotrajnem trpljenju je, odšla po svoje plačilo k Stvarniku moja zlata mamica, stara mamica, tašča, sestra, teta in svakinja, gospa
Štefanija Lapajne
roj. Giuel)
RAVNATELJ EVA VDOVA
Njeno izmučeno telo bomo spremili k večnemu počitku v petek, dne 3. marca 1944 ob 3. uri popoldne z Žal - kapele sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana. 1. marca 1944.
MARIJA p«r. MARINKO, hči JOŽE, zet
M A JOKA m JOZEK. vnučka in ostalo sorodstvo
Harry Hoff:
4.5
ZLATA PIJANOST
»Kaj potem še vprašujete — ko gre sa da primete morilca mojeg-, brata? Sedite vanj in odietitel«
Era un je ostai stvaren s Ali je pilot zanesljiv?«
jVsekako. Izučil se je pri vojakih. Potem je bil dve leti prometni letalec. Tri četrt l-<?ta ho. kar je v moji osebni službi. Ves ta čas sem z njim zelo zadovoljen.« Pristanek utegne biti težaven.« Težave so zato na svetu, da jih človek premaga!« je odgovoril Barreto — in Braun je kljub slabi razsvetljavi videl- kako se mu je zahl iskalo v očeh.
>Torej smem razpolagati z vašim strojem?« je rekel Braun.
»Da. Sestavite, prosim, tozadevno naro-èilo za pilota, da ga podpišem.« »Iskrena hvala, gospod Barreto!« ->Kaj bi neki. To je samoumevno. Svarim ras le, da se nikar ne spuščajte nepripravljeni na pot.«
j-Ne bojte se. Ves jutrišnji dan bo posvečen pripravam. Splav nam ne more uiti.«
»Vzemite s seboj oddajnik za brezžično brzojavlja nje.«
s>Ga imate na letalu?« >Ne — na žalost še ne.«. Braun se je zamislil. '-Kje naj ga dobim?«
-Pogovorite se -s poštnim upravnikom.«
»Lepo me bo pogledal.*
»Tedaj ga bo treb jutri zarana dobiti iz Cuyabe.«
»Hm — nič drugega mi ne kaže.-
:-Brez oddajnika nikakor ne smete odleteli. Kako nam hočete sicer poslati g;as, če bi se kaj pripetilo? Tudi z živili in ricavili se morate zadostno oskrbeti. Ako se vam stroj pri pri pristajanju pokvari -«
r-Upajmo, da tega ne bo.«
»Ne — a računati s tem je treba. Kakšna smola, da ne moiem poleteti z -uni. Koga vzamete s seboj?«
»Narednika, ki vodi ps,*j.
»Da — to je dobra misel. Glejte torej, da vse kar najvestneje pripravite. Preden ocfietite se pridete gotovo še enkrat pokazat.«
»Seveda, cavalheiro.«
>Kar brez skrbi se večkrat oglasite. Morda vam bom dal še dober svet. Polet nad zelenim peklom jc vedno zdražen h posebnimi nevarnostmi.«
Braun je obljubil, da se bo rade voije okoristil z Barretovo ponudbo.
Moža sta se poslovila kakor atara pria- ; tel ja.
* \
Po obisku pri Barretu jc stopil komisar f še enkrat do Lobata, kakor mu je bil obljubil. V dnevni sobi sta mu mahoma pri- ! šli dve Elizi naproti. Mislil je, da se mu j
je zmešalo, šele po prelestnem prizora, polnem šal m smeha, je komisar zapopa-dol k;'ko in kaj. Azima mu jc sama opisala svoj prvi nastop pri Barretu. Kmalu nato pa so se obrazi zresnil:, ko ie jel komisar govoriti o nameravanem zasledovalnem poletu.
: Tega se ni moči ogniti,* je zatrdil n vprašujoče ošnil Eli7/5 z očmi. »Senhor Barreto mi je že dovolil, da vzamem njegovo letalo.«
Pri njem si bil?* je vprašala Eliza.
Da _ dogovorila sva se o vsem. Jutn
za r na moram £e poleteti v Cuyabo da dobim brezžični oddajnik. Ostanek dee va porabim za nadaljnje priprave. Na pravi polet se vzdignem po jutnšn:em.«
Kaj upate, da potem se dohitite zločince?«
,Da vsekako. Prepluti morajo več; sto kilometrov in nekaj dni bo minilo, preden
pridejo do brzic.«
-Očka — ali nisi imel v Cuyabi ne km opravkov? Ce dovoliš, bi jutri poletela z Er kom tja?« je rekla Eliza in proseče do-gledala očeta.
' Zastran mene,« je rekel bankir, . v tom primeru lahko vzameta naš stroj. Barretovo postrežbo je tako menda dokončno prevzela Azima.«
Da,« je dejala Azima in oči so se ji zasvetile, ustregla mu bom rade volje.« Lobatovo letalo je drugo jutro na vse
/.god a j odlet-do v Cuyabo Eliza je od sn?- j če sijala, ko je sedela zraven Biauua. Pri ; tem pa ga „-e spet in spet vprašujoče m f zaskrbljeno pogledov, la. Vendar ni rekla { niti besedice več zoper to, da se pripravlja za nevarni polet nad zelenim peklom. Ne — tudi on- je hotela biti hrabra n pokazati, da ga je vredna.
V m jim, višini so preleteli vehko karavano ki se je pomikala proti -»zlatemu mostu«.
Razločno su vidp.l dolgo verigo ljudi m živali, ki se je pravkar vlekla čez neko jaso Več ljudi je mahajc pozdravljalo grmeči stroj. Bilo jc kakor srečanje st :re done z novo. Spodaj so trudno m okorn*\ kakor že pred stoletji, tavali po pragozd-u Zgoraj pa je najsodobnejše občilo tako neznansko hitro drevilo skozi ozračje, da se je več dnevnih pohodov dolga pot krčila v kratke ure.
Med tenv, ko je Eliza v Cuyabi opravljala razne posle za očeta, sc je Bratra najprej oglasil prj Orechasu.
Major se ni malo zavzel, ko jc nepričakovano zagledal pred seboj komisarja- »Nu Braun,« ga je ogovoril, ygotovo mora biti nekaj posebnega, da ste se sami potrudili semkaj! Ste mar prijeli morilca?«
Ne. Upam pa- da ga zgrabim jutr. Z dvema pajdašema se je spustil po Riu Ro-nuru. Enega člana tolpe je narednik Zir-ra že prijeL«
■ Niti besedice ne razumem, Braurs. na tolpe? Morilec z dvema pajdašem Prosim, pripovedujte! Slišal sem tudi. < je v Serri Ouro m več krajih gorelo Barreto se je baje nevarno ponesrečil kar dobro je. da ste prišli, mi boste v pojasnili, kako in kaj!v
..Da — prav to me je napotilo, da osebno priietel. Se pravi — tud' to. K pred vsem moram dobiti brezžični odd nik.«
-Brezžični oddajnik?«. Orechas se zgrabi za glavo. -Braun, zdaj se mi og ša vest. že ondan seni vam ga namreč ' tel prinesti, da ne bi bili odvisni od po Stvar je po tem tekem dovoljena. — zidaj poročajte, komaj že čakam.:
Braunovo poročilo je trajalo dobršne ure. Preskočil ni niti najmanjše malend sti, ki se mu je zdela le količkaj važ~ t"ko da je imel Orechas kmalu natane-sliko o vseh dogodkih. Ko je Braun k čal, je rekel: ->Po vašem opisu bi zdaj n di jaz sodil, da je Salvador morilec. Z odobravam vašo namero, da poletite 7 njim. zlasti že, ko v-am je stroj senhor Baireta na razpolago. Našega tukajšn policijskega letala vam na žalost ne bi m gel ponuditi, ker se motor prsvkar P reg duje. tako da bi bil prej kakor čez dv ali tri dni odi et sploh nemogoč. — Opo rim vas pa, da morate vse kai najteme' te je pripraviti, Braun!«
StefcrtftJeifOT - ürejnj*: Dwori« Ravljen.
Für d» Konsortium »Jotro« als Verlag Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Viraut - Für .Narodna tiskam A Q.« als DmcksteU* • 3B» Narodno tiskarno d. d.« kot limkaranrj*'. Fnm Jteran, Fttr dm« lowmtentrtl	- 7»	oddelek «Ogovarja? I.fubamlr V«fit