Štev. 34
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani, 18. avgusta 1921.
Leto LX1
učiteljski tovariš
Glasilo Udruienla Jugoslov. Uiltelistva — Poverjenlštvo Ljubljana.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. A ko je ta dan praznik, izide list dan pozneje Za neorganizirane 100 — K, za naročnike v inozemstvu 140 — K letno. Posamezna številka po K 2'—.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če »e tiska enkrat . . 2 K — vin. ...... dvakrat. . 1 , 50 .. za nadaljnja avrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.	
I Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 1 K za 11 vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- I ročnine posebe plačevati.
•/«« »pise, v oceni poslane knjige itd. ie pošiljati tamo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati f<-»nko.
Naročnino, reklatracije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov;
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I
Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklam« tije so proste poštnine.

Dne 16. t. n,. ob 17. uri ¿M. minut ie ministrski predsednik Pašič raz 1 a Ikona kaljevske vile obvestil narod, da ie unirl prvi kralj velike svobodne jugos.ovanske države, nje vrhovni ustanovitelj in osvoboditelj prej i>e podjarmljenega dela jugoslovanskega naroda. Srbov. Hrvatov in Slovencev, kralj Peter I. Kraljevo smrt ie naznanil s historičnimi besedami- »Kralj ie mrtev — živel kralj'«
Xe'zprosno sega smrt v vrste onih, ki so prešli za svobodo jugoslovanskega naroda preko Kalvarijc naše svobode, preko albanskih gora: drug ?a dragim mrjo. ker ie izčrpal njih telesne moči nadčloveški napor, s katerim so vodili izmučeni srbski narod preko albanskih gora. da nadaljuje izven svoje domovine boj za osvoboditev vsega jugoslovanskega naroda — boj za našo osvoboditev iz suženjstva!
In sedaj nam v svobodi umirajo naši najboljši možje! Oni odhajajo za tisoči junakov, ki so darovali svoje življenje na žrtvenik naše svobode. Tudi kralj Peter ie odšel za tisoči svojih junakov, ki so obležali v albanskih eorah in na bojnih poljanah v boju za našo svobodo.
Kralj Peter je umiri, a on bo živel večno v zgodovini jugoslovanskega naroda!
S svojimi deli in s svojo zgodovino se visoko dviga nad kralji drugih narodov in držav. Izšel ie iz jedra svojega naroda in živel .ie vse življenje le za svoj narod: boj za svobodo naroda je zgodovina njegovega življenja!
Kralj Peter 1. se je rodil 29. junija 1844 v Beogradu kot tretji otrok tedanjega srbskega kneza Aleksandra Karagjorgjevica in Perside rojene Nenadoviče.. l judsko šolo ie obiskoval v Beogradu; kot štirinajstletnega mladeniča ga ie poslal oče v Ženevo, kjer ie do leta 1861. nadaljeval svoje študije. Iz Ženeve ie odšel v Francijo, kjer je stopil , znano napoleonsko vojaško akademijo St. Cyr. katero ie končal 1. 1864. ter vstopil kot častnik v francosko armado. Živel ie v Parizu, kjer se je posvetil političnim in ekonomskim vedam. Učitelja sta mu bila madžarski emigrant in narodni ekonom Daniel Iranv ter Ceh Podhorsky.
Ko is leta 1870. izbruhnila francosko-pmska vojna, je stopil princ Petar kot oficir v tujsko legiio. ki ie tvorila sestavni del 15. francoske armiie. Že v prvih nojih se.ie mladi srbski princ odlikoval s svojo hrabrostjo. ter bil kmalu poklican v generalni štab ter dodeljen 18. vojnemu zboru pod poveljstvom generala Bourbacvja. V borbah na Loiri se je n inc Peter odlikoval tako, da ie bil med prvimi oficirji odlikovan z legijo časti.
. Po končani voini ie princ Peter izsior.il iz francoske vojske in odšel v Švico, kjer se ie posvetil nadaljnjim študijam.
V domovini so se v tem času razmere popolnoma spremenile. Njegov oče knez Aleksander se je moral odpovedati srbskemu prestolu v korist Obrenovičev. ki so pregnali Karagjorgjeviče iz Srbije. Petar je kakor izgnanec živel v Švici, ali tudi tja ie dospel obupen glas bosanske in hercegovinske raje. ki se je dvignila proti Turkom. Knez Petar ni premišljal niti trenotka; naskrivaj ie odšel v bosansko kraiino in v Ora-hovcu na svoje stroške zbral veliko četo vstašev in se postavil pod imenom Petar Mrkon;ič na čelo borilcev za svobodo potlačenega naroda (1875.).
Po večletnem četovanju ie odšel princ Peter najprej na Dunaj, od tam pa v Pariz, kjer ie zopet nadaljeval svoje študije. Po kratkem bivanju v južni Franciji se ie preselil na Cetinje. Tu se je poročil leta 1883. s kneginjc Zorko, hčerko bivšega črnogorskega kralja Nikite. ki mu je rodila pet otrok: kneginjo Jeleno, vdovo bivšega ruskega velikega kneza Jovana Konstantinoviča. kraljiča Cijorgja (27. avjrusta 1887) in kralja Aleksandra (4. decembra 1888). Druga dva otroka (Milena in An-drija) sta umrla v zgodnji mladosti. Kratek je bil zakon kneza Petra. Kajti že leta 1890. umrla mu je žena Zorka. Princ Peter se je preselil v Švico, kjer ie živel kot skromen zasebnik.
Razmere v domovini so se polagoma vedno bolj slabšale. Srbski narod je končno uvidel, kam ga vodi politika Obrenovičev, ki so se po svojih zadnjih predstavnikih, kralju Milanu in Aleksandru, udinjali v avstrijsko službo, in v tragični majski noči 1903. začela se ie nova zgodovina srbske države. Ves narod ig obrnil oči v kneza Petra in mu ponudil
krono. Dne 2. junija 1903. leta je narodna skupščina izbrala princa Petra kraljem Srbije. Novoizvoljeni kralj ie takoi zapustil Ženevo in odpotoval v svojo domovino.
Po 45. letih izgnanstva ie stopil kirali Peter 11. junija 1903 na srbska tla. Pri sprejemu ie rekel: »Kar ie začel ded. to bo končal vnuk!«
Komaj so se uredile razmere v zemlji, že ie začel kralj Peter izvajati življenjsko nalogo, ki si io ie stavil: borbo za osvobojenje.
Dne 5. oktobra 1912 je napovedal kralj Perer vojno Turčiji. Pod vodstvom viteškega prestolonaslednika Aleksandra ie v osmih dneh bila razbita na Kumanovem turška vojska. Po petindvajsetih dneh ie razvila srbska vojska svoj pobedonosnj prapor po zmagah v Macedoniji. Stari Srbiji in Albaniji, na obalah sinjega Jadrana v Draču. Lesu in Ivanu Medovanskem! Ko ie nebratska Bolgarska — nahujskana po Avstriji in Nemčiji — zahrbtno napadla svoie zaveznike, je srbska vojska v krvavi bitki na Bregalnici zopet dokazala, da je nepremagljiva v borbi za svobodo'
Po sklenjenem bukareškem miru ie bila končana prva epolia v deiu kralja-osvoboditelja. Vsled silno oslabelega zdravja je izročil kralj Peter v julija 1914. leta vladarske posle regentu - sinu in prestolonasledniku Aleksandru sam pa ie odšel v kopališče v Vranje.
Ali dolgo ta njegov odmor ni trajal! Na Vidov dan 1914. ie padel v Sarajevu avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, zakleti sovražnik našega naroda! In malo dni potem, napovedala je Avstrija vojno izmučeni Srbiji.
Vojna sreča se ie obračala. Srbska vojska se ie morala umakniti premoči, mislilo se je na popolen umik in kralj Peter je v najhujši situaciji izdal na svoje vojake proglas v katerem iih odvezuje dane prisege, sam pa hoče s svojima sinovoma ostati do zadnjega zdiha na bojišču----
Ta klic ie dal srbski vojski moči. da ie občutno porazila mnogokrat nadštevilnega sovražnika.
Toda prišli so najhujši časi za Srbiio. prognanstvo naroda z lastne zemlje, urnik čez albansko gorovje. Iri v tem. najhujšem trenetku se je izkazal kralj Peter pravega kralja svojega naroda, odklanjal je.vsako udobnost in delil trpljenje s svojo vojsko in narodom in korakal čez albanske gore daieč narodu poguma in notranje sile v velikem boju za svobodo.
Leta 1918. se .ie izpolnil kralju Petru najvišji ideal; njegova vztrajna borba ie osvobodila ves narod Srbov. Hrvatov in Slovencev iz jarma tuičevanja. ustvarila je ob Jadranskem morju veliko jugoslovansko dr»-žavo in krali Peter ie vkorakal iz prognanstva v povečano osvobojeno domovino kot krali kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev.
In z globokim spoštovanjem je imenoval ves narod ime kralja Petra I. — Osvoboditelja.
Pod njegovim žezlom se je pričelo nadaljno delo za notranjo konsolidacijo države ter delo za osvobojenje jugoslovanskega naroda na kulturnem in gospodarskem politi.
Izšlo .ie nebro.i zakonov z njegovim podpisom,- a največje delo. ki ie bilo izvršeno na podlagi dela naših državnikov in odposlancev naroua. je vidovdanska ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki mu stoji ob mrtvaškem odru kot temeljni kamen njegovega dela za našo državo, na katerem bo stala trdna in močna kulturna in gospodarska jugoslovanska di žava.
Tudi šolstvo in učiteljski stan se približuje po dolgoletnih borbali v preteklosti v svobodni državi svojim idealom, ki jih bo demokratična nova domovina uveljavila s šolskim zakonom; a še pod vlado kralja Petra ie učiteljski stan dosegel -svoia stanovska prava, da danes živi svoboden med svobodnimi.
Velikemu kralju, ki ie z brezprimerno ljubeznijo ljubil ves narod, oddolžimo se dostojno s tem. da se zberemo vsi okoli njegovega prestola. na katerega je sedaj stopil njegov sin. vzgojen v idejah svojega roditelja in utrjen v vebkem boju za osvobojenje kot njegov prvi borltelj in vrhovni komandant naše hrabre vojske.
Večna slava Petru, kralju - osvoboditelju'



.... ie». :.■■
-J;.
, .■•It*'- *,">'"'
! J>'
..' i sisHf?
Kralj Peter o prosveti in šoli.
V Švici in Franciji je videl knez Peter. da ie prosveta. omika duha in olika :elcsa najuspešnejše orožje v miru in na vojni. Zato je posvečal kot kralj največjo pažnjo oovzdigi šolstva in učitelistva. Pri vsaki priliki je pokazal, da smatra dobro in vestno učiteljstvo za glavni steber države. Rad se ie razgovarial z učitelji ter pokazal da ima izredno mnogo praktičnega smisla za dobro narodno šolo. V razgovoru s članom Učiteljsko? Udruženja v Beogradu ie kralj Peter označil šolo »temeljem. na katerem stoji državna zgradba*.. Njegovo mnenje pa je bilo. da šola nima samo naloge, učiti otroke osnovnih naukov, nego da mora šola širiti tudi v široke narodne sloje moralo, značajnosi, domoljubje in prosveto a še posebej telesni razvoj in utrjevanje v telesni odpornosti »Brez telesnega zdr.avia ne velja nič niti moralna, niti umstvena omika«, je dejal. »Zato ie vežbanie telesa z gimnastiko vrlo koristno za šolo. Telovadba ie zelo važen predmet in nad vse priljubljen j>ri Švedih. Gimnastika rodi pri tem narodu take rezultate, da se iim mora čuditi vsak človek. Vsi Švedi brez razlike spola so zdravi, čili, jedri v licu. polni v obrazih in zato len narod, da ga ie milina gledati. To so usioehi gimnastike po šolah in med narodom. A kaj vidimo pri našem narodu v tem oziru"3«
Taki moderni nazori kralja Petra so kajpada močno vplivali na razvoj telovadbe med Srbi in ko se je osnovala lugo-slaviia, sta kralj Peter in njegov sin Aleksander takoi pokazala, da iima ie Sokol-s:vo najvažnejše, najljubše. Sokolstvo goji moralo prosveto in zdravie. disciplino. značaj in narodni ponos ter ie zato po žeJii kiralievi državi res v vsakem pogledu najkoristnejše.
Gojitev telovadbe in uspehi telesnega utrjevanja so se pokazali nad vse blagodejni za Srbijo takoi v oni balkanski vojni in uprav siiajno v svetovni vojni leta 1014—1018. Srbi iancki vojak je bil priznano najboljši na svetu, a njegova telesna odpornost naravnost čijdovita. Kralia Pe-•ra Vojaki niso bili le najboli disciplinirani moralni in hrabri, nego so vzdrževali na-rore. muke in pomanjkanje, skratka: trp-lienie. ki bi bilo uničilo do ooslednjega moža vsakoršno drugo armado Napoleon bi z armado srbijansko ne bil doživel ruske katastrofe in tudi kralj Peter ie izšel iz peklenskih težikoč končno zmagoslaven ker ie pravočasno mislil na svoi narod tako. kakor ie mislil Tvrš na češkega in sploh slovanskega.
Ideje Tvršove so imele v kralju Petru samostohiega zagovornika in gorečega glasnika ter imaio iskrenega prijatelja tudi v našem bodočem kralju — regentu. Aleksandru. To svoje prijateljstvo je Aleksander jasno pokazal povsod in tudi v i ¡ubijam
Zato pa se naše Sokolstvo lahko ponosno zaveda, da deluje že dolga deset-leiia ns le v duhu Tvrševem. nego tudi v duhu kralja Petra in regenta Aleksandra, prvega in drugega vladarja Jugoslavije.
»Slov. Narod«.
FR. BRINAR-
K poglavju o tovarištvu.
Veličastna je stavba našega Udruženja in vez ki spaja to stavbo, da je trdna in silna, da imponuje našim prijateljem in neprijateljem. ie duh tovarištva, ki vlada v njej. Dokler je v nas pravo to-' varištvo, smo nepremagljivi: s trenutkom pa, ko začne pojemati duh tovarištva. bo začelo pokati v naši trdni stavbi. Tovarištvo druži, netovarištvo razdru-žuje. Netovarištvo je rodilo Slomškovo zvezo. Ob prevratu so prišli., trezni srbski tovariši ter so nam zaklicali, da na-i razderemo podeželske stanovske zveze, na \podlagi okrajnih učiteljskih društev pa da naj 'osnujemo skupno centralno udruženje. Zaveza ie slušala glas tovarišev ter je likvidirala. Zakai ni Slomškova zveza tega storila? Drugi oziri so bili močnejši nego tovariški.
Ni ga stanu, ki bi bil boli raztresen po deželi nego ie učiteljski. Vsled tega je nujno potrebno, da iščemo medsebojnega stika. Brez Pogostega, ožjega, medsebojnega in osebnega občevanja ni tovarištva. Ni pa primernejšega skupnega shajališča za- nas. nego. so učiteljska društvena zborovania. Naša organizacija ni samo bojna falanga za dosego naših moralnih in materijalnih koristi, ne. v njej se mora gojiti tudi duh tovarištva, drugače ta falanga odreče. Učiteljsko društvo bodi vzgajališče tovarištva! Dru-
štva. \ katerih se ne goji tovarištva, za-raiieio mrtvilu.
Naše t druženje ie sezidano na uči-tepskih eruštvih. Kdor ni član svojega pristojnega društva, ne more biti cian Litruženja. To stališče je edino pravilno. S tega stališča moramo tudi motriti izločitev meščanskošolskega učitelistva tz okrajnih učiteljskih društev. Zapustili ste nas ter ste se strnili v lastno društvo, v katerem se pa zaradi krajevne raztrese-nosti morete shajati ie pq odsekih. Vse bi \am lahko in rade volie priznali: lastni predel v glasilu, poseben odsek v Ljubljani in v Beogradu, samo v društvih naj bi bili ostali. Umevno je vaše ogorčenje radi krutin zapostavljanj ki so se vam pripetila. Ce so na višjem in najvišjem mestu ponovno na meščansko šolo Krat-komalo pozabili, ie res malo preveč. Naravno je. da ste se zganili, a žal. pri tem ste pa kaznovali naša okrajna društva, ki so na vašem zapostavljeniu čisto nedolžna. Iz naših vrst ste se izkristalizirali, cvet učitelistva ste. poklicani ste, da L>l nas vodili. A vi nas zapuščate? S tem zadaste hudo rano naši organizaciji.
Toda govoriti mi je o tovarištvu. Pojdimo vase' Mogoče pa pogrešate v društvih tiste spajajoče tovariške vezi, o kateri govorim. Po društvenih poročilih, v katerih se nai zrcali barometer tovarištva. sodeč, moram konstatirati. da se te v nekaterih društvih začelo novo živahno gibanje. Temu nasproti se mi pa zdi. da ie pa v nekaterih društvih, posebno v onih z mnogoštevilnim članstvom, začelo pojemati nekdanje neprisiljeno to-variško razmerje. Neprijeten duh oficijel-nosti se vtihotapila v naše vrste. Zbiramo se kakor bi prihajali h kakemu koncertu ab v gledališče, ne pa na tovariški -estanek. Kje je tisto veselo pozdravljanje in stiskanj^ rok? Tiho povpraševanje na uho. čigava je ona. kdo je oni. mesto da bi se dirug drugemu približal in se z niim seznanil. Kdo še danes odjavi svoj izstop iz društva v slučaju preselitve? 'ilagajnik mora stikati za.njim zaradi zaostale plačilne obveznosti. Kje so časi. ko -mo odhajajočim tovarišem prirejah prisrčne posloyilnice? O i^ripadnikih našega stanu, ki stoje izven organizacije, nc besede. Sami si daieio s tem primerno kvalifikacijo. P.a članstvo! Ali se ti res ne zdi vredno da bi se na prijazno vabilo k zborovanju ne opravičil, če se ga ne moreš vdeležiti-3 In naši sestanki ro oficijelnem delu zborovania. kie so? Ali se nimamo ničesar pomeniti? Kako lepi so bili nekdaj taki sestanki! Koliko ekrepčila. koliko prijetnih utisov sme nekdaj nosili s tovariških sestankov na svoje samotne domove! Marsikai mi je še na srcu. pa bodi dovolj! Govoril sem o tovarištvu. Stara pesem, ki pa ie tako ■lepa. da nai ne bo nikoli izpeta.
V	organizaciji ie moč. a le tedaj, ako ista sloni na tovarištvu.
A. FAKIN:
Še o kvalifikaciji, nameščenju in izvenšolskem delovanju.*
V	svojem članku »K besedi o nastavitvah« v 25. številki »Učit. Tov.« sem zavzel stališče, da naj bi se pri v službi vestnem in točnem ter moralno živečem učitel.jstvu upoštevala pri nastavitvah v prvi vrsti službena starost; a pri ostalem uč'telistviu pa kvalifikacija in potem šele drugo. — Iz tega je razvidno, da ne omalovažujem kvalifikacije, sem celo še njen odločen pristaš, a ne individualne in krajevne. marveč splošno enotne. Sedanja službena ocena, ki obsega že šest točk: 1. zmožnost, 2. metoda. 3. marljivost, točnost in vestnost. 4. uporabnost. 5. vedenje. 6. opomnja in ki naj bi po mnenju nekaterin dobila še par novih točk. je dlakocepska in se bliža navadnemu šolskemu spričevalu — Učiteljišče mora skrbeti. da se strokovna in splošna ter metodična naobr^zba v učitelju združi in mu preide v dušo. Ako ie sedai tak uči-te!i marljiv, vesten iij točen v svoji službi. ni brez zmožnosti in metode in tudi se nahrže niegova uporabnost s službenimi leti gotovo stopnjuje. Učitelj ne bodi metodično vklenjen temveč svoboden v okviru splošnih metodičnih načel. Zato nai bi obsegala službena kvalifikacija uči-ielja le marljivost, vestnost in točnost, občevanje in vspeh: a to nai se ne ocenjuje s petimi, marveč le s tremi redovi.
Dobi se nadzornik, ki ne pozna slabšega kvalifikacijskega reda od »izvrstno«, a. drugi pa ne bolišega od ^hvalevredno« itd. Tako je lahko dober učitelj v enem
kraju slabše kvalificiran od slabejšega v drugem okraju. Tudi je brezdvoimio, ua bi učitelj, ki službuje na z učili uobio preskrbljeni šoli lahko boljše, gotovejše m vspešnejše nastopal, nego učitelj na šoli brez vsakih učil. Isto se. dogaja z učiteljem v dovolj veliki, zračni in svetli sobi itd. Na ta način sta lahko še celo v lastnem okraju dva enako zmožna učitelja različno kvalificirana. Tudi učni materijal na deželi, mestu in trgu se razlikuje, iz tega je pač jasno, da pri narneščenjih ne sme službena kvalifikacija igrati absolutno prvo ulogo in je v takih slučajih (.pri takem učitelistvu) vsekako boljše v prvi vrsti upoštevat! službeno starost.
Teorizirati o kvalifikaciji ie iako lepo in priznati moram, da se rni izvajanja tovariša Potočnika \ njegovem članku v štev. 29. »Učit. Tov.« prav dopudejo; a žalibog v praksi ni vse tako.,
V svojem članku nisem sinotrenega izvenšolskega delovanja samo nagradil — | kot pravi tovariš Potočnik v 29. številki I -Učit. Tov.« — s frazo »hvalevredno«, temveč sem je učiteljstvu tudi »toplo priporočal«. Trdim, da učitelj, ki se ne zaveda. da ie učitelj naroda — ni pravi učitelj. Vendar pravi učitelj ne bo iskal za izvenšolsko delovanje priznanja in nagra-! de v kvalifikaciji -— in delo onega učitelja, ki dela izven šole le zaradi kvalifikacije, ;e zelo dvomljivega uspeha. Poznam tovariša. ki se pusti voliti v vsa mogoča društva in kornoracije. zgubi z neplodnimi seiami teh društev velikanskega dra-j gocenega časa. ki bi se sicer dal v pro-speh šoli plodonosno izkoristiti. Zato nai . ne povabimo učiteljstva na izvenšoisko | delovanje s kvalifikaciio, ker s tem bomo ! šoli več škodovali nego koristili. Tudi ne j vem, kako bi klerikalni nadzornik klasificiral izvenšolsko delo učitelja pri Soko-: lih — pri Orlih in - narobe.
Po mojem mnenju bodi učitelj na svo-iem mestu v prvi vrsti v šoli; pridobi otroke — ima kmalu tudi njihove starše. Zato se mora vsak učiteli vsak dan za vsako uro na oouik dobro in temeljito pripraviti. zasledovati znanstvene revije in najnovejše knjige, popravljati pismene vaje iu „naloge itci. - Prosti čas. ki ostane učitelju po vsem tem delu na razpolago, mora — ako hoče biti učiteli naroda — posvetiti širši narodni prosveti: a to le zaradi naroda samega, a ne zaradi kvalifikacije.*

* Z današnjim člankom smatramo polemiko med tov. Fakinom in tov. Potočnikom za končano.	Opom. ured.
* Ker so vprašanja kvalifikacije, na-meščenia in delovanja izven šole važna, bi bilo dobro, da bi ta vprašanja okrajna društva obravnavala in svoie sklepe predložila pover.ieništvu UJU._
BOŽO RAČIČ:
Razstava otroških ročnih del.
V Zagrebu priredijo od 10. marca do 10. aprila 1922. pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra g. Svetozara Pribičc-vioa razstavo otroških ročnih del. To vest prinašajo listi. Potrebno se nam zdi opozoriti že zdaj vse tovariše in tovarišice na važnost te razstave in važnost udeležbe od strani naše dece s svojimi ročnimi izdelki.
Za'otroške ročne izdelke se zanimajo n. i>r. v Angliji najvišji znanstveni krogi. Lani so priredili v Londonu razstavo ročnih izdelkov, za katero sem namenil 109 predmetov.
Na otroške izdelke polagajo vso važnost in skušajo zainteresovati za nje v prvi vrsti starše in vzgojitelje.
Na videz popolnoma preprosti izdelki imajo svoi dalekosežni pomen. V njih se skriva večkrat samonikel umetniški talent. ki pa ne dobi vsled nezadostne izobrazbe in vsled sjion tesnega vaškega obzorja potrebnega razmaha. Navadno kažejo potem taki ljudje precejšnjo ročnost v izdelovanju in popravljanju raznega domačega orodja ali pa se povzpnejo kvečjemu do primitivnega diletanta. Na deželi imamo večkrat priliko opazovati take samonikle talente, ki prekašajo s svojimi risbami in drugimi izdelki svoje součence. Le škoda, da nimajo navadno ti reveži sredstev, da bi se izobrazili in tako potonejo v vsakdanjosti. Avstrijska vlada ni imela smisla, da bi bila podpirala take ljudi. Danes Pa nam jamči že sama oseba prosvetnega ministra, da se bodo dobila sredstva za nadaljno izobrazbo umetnikov-samoukov. Prepričani smo. da se bode na ta način razvil marsikak naiven pastirček-rezbar v resnega umetnika.
Iz otroških izdelkov gleda individualnost učenčeva in obenem narodni karakter. Zato je treba skrbno paziti, da ne vplivamo na delavca, kaiti sicer preti ne varnost. da se pokvari bistvo. Strokov-n.iaško oko pa tudi takoj opazi tujo po-
moč in s ~ei;i pade vrednost predmeta ia razštavlialca. Učitelj naj daje kvečjemu • pobudo za ustvarjanje in oskrbi mogoče materijal. ki ga pa naj da učencu na izbiro.
Marsikdo bo v zadregi zaradi izdelkov. ker ne ve kai naj bi nabiral. P0_ znate li kaka otroška dela. ki ste jih videli že dostikrat, pa §te šli popolnoma ravnodušni mimo njih. Mala Micika je vzela doma ob materini nenavzočnosti iglo s koncem, nekaj krp in velike škarje. S tem »alatoni« sede na hišni prag. ali pa se stisne v kotiček pri vrtni ograji ter začne svoi posel. Sosedova Katica joj oi-azi in že ie pri njej. Začne se razgovor. | začne krojiti in šivati. Kmalu je narejen predpasnik, kmalu so gotovi rokavci. Sedai ie treba še punčke ali lutke. Tudi t,t ie v kratkem času izgcitovljena in no- -j s; o io na krst. pestujejo. milujejo in ra-ia.io ž njo . Konec vsemu naredi materin klic. Drugič najdemo po dežju na cesti ; ce! kup kuharic. Ena mesi »testo«, druga i ie že gotova s kolačem, tretja pa jetnlie ravno iz peči. Za Božič .ie mnogo posla okoli hišnega kota. kjer se postavljajo i:.s!ice. Iz raznih pestrih odrezkov izdelujejo naše male buino cvetie in hite po- i, stavljati v kotu or: peči svoi Božič. Nemiren otroški duh ie poln umetniške sile — ustvarja kar naprej dan za dnem. Dečkom ie pa rdeči pipec verni tovariš na paši. kier mu krati čas in ga včasih tako zamoti. ta gre živinče v škodo. Prvo. za kar rabi pastirju pipec je za rezanje šij) in palic, s kojirni naganjaio živino. Spoir^ la li. ko ie šib.ie moževno. je doba za pisarje palic. Takrat najdeš pri vsakem grmu odrezke in obrezke ter razpokane cevke — neuspehe piščalke. Po gozdu '.■a vidfino obeljene mlade kostanje, h lubja so si naredili pastirji kozole. kamor so nabrali rdečih iagod
Poletje zvabi deco k	Ce-ic de-
lavnice nastajajo ob studencih in potočkih. Mlini se vrste z različnimi kolesi in »kovači« nabijajo po starih kosah ali steklovini. Gradiio se splavi in ladje, ki odnašajo razne tovore v obljubljeno Ameriko. Na lapornatih in glinastih bregovm nastajajo ateljeji, kjer se neumorno dela. Lonci, kožice in druga posoda se suši na ^gočem solncu. Delaio se razne človeške in živalske figure ter gradijo hiše. cerkvc in gradovi.
Ob času trgatve poskušajo delati stiskalnice in tolkače. Pridelki se spravljeno. kleti in shrambe se polnijo. Iz korenja in pese delajo živino, ki jo zapirajo v nleve. Kako? Debeli konec korenja na-:?rei obrnjen in podprt z dvema klinčkoma da— pitano prase, ki ne more zaradi debelosti več hoditi. Le še sedi, oprto na prednji nogi. Na enak način delajo tudi ostalo domačo živino. Zimski čas prinese v hišo domačo obrt. Stari popravljajo razno orodje in delajo nove stvari: Pletejo koše, košare, sejače. tobolce (oslov-nil.ee). kosišča itd. Mali posnemajo ali pa iim bujna fantazija pomore do novih del. Mali umetniki skrivajo ood zapečkon" iarme. dele vozov preslice. vretena.'kolovrate. uačke itd. Vse to se dgla kradc-ma. ker jih vedno pregania — metla. Navadno se znajdejo vsi taki »umotvori« na smetišču, ali pa postanejo žrtev vse uni- ■; čujočega plamena. Škoda! Vendar pa so tudi podjetni »možje« vmes. ki skrbe turi za vnovčenje svojih izdelkov. Za komad kruha ali pest orehov dobi odjemalec ilLarsikai Posebno vredne stvari p.a gredo celo ra denar.
Sedanji akademični slikar Klemenčič i m. gotovo ne zameri, če povem tu nekaj iz njegovih mladih dni. Ljudsko šolo .ie j obiskoval v Boštan.iu ob Savi in ie kazal velik talent v risanju — posebno spreten ; na ie bil v rezbarstvu. Narisal nam ie ne-broj svetnikov, angelov in Kristov Delal ie lične tabemaklje in monštrance. Še da- ' nes lahko najdemo v nekaterih hišah raznega. ki jih ie napravil Grofov Franceli kot učenec ponavlialne šole. Vsi smo občudovali — oboževali. Imel je k sreči priliko, da se je izobrazil in postal naš slikar. Enako je bilo s pokojnim Šteticen' ki je Pa izrezljal čuda Mariiinih sohic. enega smo imeli tam doli. ki ie stal Šteficevim vplivom: Tomažinov Jože Postal je skromen podobar in se preseli' že pred več leti v Ameriko. Tovariš -hn* ko na Razboru nam ie nekoč kazal stvarice pastiria-samouka. Preskrbel 'Jnj ie mojstra in čez nekaj let mu ie kot hvaležen spomin več lepih del.^
Vidimo torei. da nam nudi že šolsk^ deca marsikai zanimivega in da se pokažejo že v ljudski šoli ne redko lepi tale^'-Že iz tega_ stališča je treba vse pozorf'^ sti risarskemu pouku, kamor uveden1' (udi modeliranje.
Opazovanje otroških izdelkov nam odkrije marsikaj. Prvo je otroški nagon jistvariania, drugo pa individualnost učenčeva. ki ie včasih. različna od njegove vlianjf*sti ali obnašanja, včasih na se krije | (,; uinoma s temperamentom otroka.
Navadno so bili na šolah, kjer sem služboval, dečki boljši risarji od deklic, fu v Adlešičih je pa narobe. Dečki sc nerodni in neotesani kot stari Graničarji, jočim i.e pri deklicah zelo razvit čut za jtpoto. Tu sc že začne vsa poezija jugo-sli venske mehke ženske duše Pri neka-itfih deklicah ;e razvit čut za simetrijo, liartnonijo barv, druge zopet krasno raz-dcjc in izpolnijo poster, zopet nekatere •nuijo izberen talent za komponiranje or-namentov. Vsaka risba pa ima nekaj svo-jega —- kopiranja ne poznajo. To ie znak precejšnje produktivne umetniške sile. Iz vseh risb pa diha individualnost otrokova. Zadnjič je ogledoval te risbe profesor Janko Lavrin. naš rojak, ki je nastavljen
redni profesor na vseučilišču v Notin-eamu na Angleškem. Ta fcosippd ie naravnost frapantno pogodil značaj risariev.
Takole po šolskih predalih, po učiteljskih miznicah. najdemo vedno razna kon-fiscirana »Corpora delieti«. Poglejte jih in videli bodete, da so to razni otroški izdelki! Tem bo treba dodati še nekaj novih in "ookoraiž'Ji deco, da bodo še kaj naredila. Potoni bodemo lahko razpolagali s tisoči najrazličnejših del za slovenski del naše domovine.
Prej ali slei pa mislimo tudi na šolske muzeje. kjer bodemo hranili taka dela. Prepričan sem. da bode to zanimalo starše, še boli pa otroke ko bodo odrasli in bo-io kazali svoja dela svoji deci: »Glejte, tako smo delali mi. ko smo hodi!; v šolo.« Vedno večje ie naše delo in 10 v šoli. naši dobri prijatelji nas pa pita 10 z lenuhi!
Pokažimo tudi na razstavi v Zagrebu da je to grda obdolžitev!
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
I. Skupščina UJU poverjeništvo Ljubljana dne 3.
in 4. septembra t. 1. v Rogaški Slatini.
Delegati. XVIII. CERKNIŠKO - LOŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO:
55. Punčuh Leopold — Gor. Logatec. 56. Remžgar Ir,ma —■ Cerknica. — Namestnika.: 47. Siravs Karol — Dol. Logatec. 48. Modic Marica — Cerknica.
XIX. UČIT. DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO:
57.	Doberšek Drago — Prevtalje. — Namestnik: 49. Feinig Ivo — Mežica.
XX. NOVOMEŠKO UČIT. DRUŠTVO:
58.	Matko Davorin — Novo imesto. 59. Ekel Gizela — Novo mesto. 60. leraj Valeinja — Žužemberk. — Namestniki: 50. ClaSici Marija — Novo mesto. 51. Franke Marija — Dobnič. 52. Ropaš Ervina — Žužemberk.
XXI.	UČIT. DRUŠTVO ZA PREKMURJE:
61. Požegar Avg. — Gederovci. 62. Sadar
Mirko — Sp. Lendova. 63. Franjek Marija — D. Bistrica. — Namestniki: 53. Cepuder Leo — Mi-linci. 54. Klaus Marija — Tumišče.
XXII.	RADOVLJIŠKO UČIT. DRUŠTVO:
64. Baebler Leopold — Bled. 65. Schiffrer E.iidij — Jesenice. — Namestn. 55. Drol Katarina — Zasip. — 56. Korošec Milica — N. XXIII. SLOVENJGRAŠKO UČIT. DRUŠTVO:
66.	Purkhart Josip — Št. IIj pri Mislinji. — Namest.: 57. Grum - Stanonik Frančiška — Sv. Florijan v Doliču.
XXIV.	MARENBERŠKO UČIT. DRUŠTVO:
67.	Womer Ivan — Muta. 68. Golob Josip — Vuzenica. — Namest.: 58. Robič Ivan — Vu-hred. 59. Pire Maks — Marenberg.
XXV.	UČIT. DRUŠTVO ZA MARIBOR IN
BIIŽNJO OKOLICO:
69. Hren Anton — Studenci. 70. Kožuh Lojzka — Maribor. 71. Tomažič Janko — Maribor. Namest.: 60. Tušak Rado — Krčevina. 61. Tomažič Marija — Maribor.
Vsa ona društva, ki še niso prijavila delegatov, nujno prosimo, da store to čimprej! Samostojne predloge in nasvete je treba priglasiti M Poverjeništvu vsaj tri dni pred skupščino, s'cer ,ne pridejo v razpravo.
Poverieništvo Ljubljana.
Dmšt v	v—
+ Slcvenigraško učiteljsko društvo bo zbo-r°vatl0 dne 18. avgusta 1921 ob 9. uri dopoldan v Slovenjgradcu s sledečim dnevnim redom:
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	Ev. dopisi.
3.	Risanje v ljudski šoli. — Predava gospod Er°fesor Gvajc iz Maribora.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vab.i odbor.
+ Učiteljsko društvo za mariborski šolski
ra) ie zborovalo dne 4. avgusta t. 1. v Maribo-ru ob 10. uri v mali dvorani Narodnega doma pri Voljni udeležbi. Počastil je naše zborovanje g. Vseučiliški profesor dr. Karel Ozvald, ki ie na
L
pozdrav tov. predsednika Albina Spreitza odzdravil z uvaževalnimi besedami o tesni združitvi vseh vzgojnih faktorjev od ljudstašolskega učitelja do vseučiliškega profesorja. Nato častita tov. predsednik v imenu društva na poroki tov. blagajmičarke Minke Punčuh z g. urednikom Re-tiarjem, želeč novoporočenemu paru nebroj let neskaljene sreče.
Tov. Knaflič stavi pred prehodom na dnevni red nujni predlog, da se takoj izvoli deputacija za sprejem g. kraljevega namestnika Iv. Hribarja, lei počasti dne 5. avgusta Maribor. V deputa-cijo učiteljstva za mariborski šolski okraj so enoglasno izvoljeni tovariša Knaflič Radoslav, Pučelik Friderik in tov. Marija Godec. NadaJje graja predsednik z ostrimi besedami tistega »pomilovanja vrednega« tovariša ali tovarilšico, ki predaja izvajanja društvenikov k raznim vprašanjem v neokusni obliki takoj izvestnim čač-uikom. — 1. točko dnevnega reda tvorijo stanovske zadeve. Spbroča se odgoivor predsednik, nakupovalne zadruge državnih nameščencev glede modalitet pristopa naših članov k tej zadrugi. K drugi točki dnevnega reda govori tov. Iv. Robnik o rakotvornem pouku. Predavaruje je tov. Robnik mojstrsko zasnoval. Dckazaval ie upravičenost rokotvornega pouka v ljudsk? šoli, prikazali vzajemno delovanje duše s telesom, orisal smoter rokotvornega pouka in podal je tudi delovne stopnje za ta pouk. Razkazoval je tudi nekaj krasnih izdelkov učencev. Predsednik se predavatelju iskreno zahvali, želeč, da isti objavi krasni referat v »Popotniku«. — Z odobravanjem sprejeto. -- Preide se k predlogom. Predsednik prosi zborovalce, da precizirajo - stališče, ki naj ga zavzema naša delegacija pri pokrajinski skupščini v Rogaški Slatini glede sprejema društva meščanskošofiskega učiteljeva v UJU. Debata o tem ie bila obširna. V njo so posegli tov Knaflič, Mar. Godec in Lasbacher.
Sklepčno se sklene, da se puste delegaciji proste roke.. Nadalje se ostro graja hujskanje Iz-vestnih listov preti našemu stanu. K tej zadevi so govorili tov. Škerjanc, Knaflič, Zemljič In Robnik. Končno se naroča predsedniku, da tozadevno potrebno ukrene. Tov. Šijanec stavi neki] umestnih predlogov, ki se po sprejetju odpošljejo poverjen. UJU. — Tov. Zemljič. govori še o vročinskih počitnicah.
Sklepčno želi predsednik vsem tovarišem in tovarišicam vesel oddih v počitnicah in zaključi lepo uspelo zborovanje.
J. R., tajnik.
+ Društvo upokojenega učiteljstva v Sloveniji vabi nove člane - bodisi podporne ali prave — p< d svoje okrilje. Društvo ima nad 130 članov, šteje pa med člani zelo malo podpornih in ravno teh nujno potrebuje za svoj obstoj. Hvalevredno je, da se spominjajo našega društva celo nekateri učitelji iz Prekmurja. Tov. A. Pavčič nam je n. poslal 52 K podpore, drugi tovariši po 20 K. Med svojimi dobrotniki nahajamo tudi neko hranilnico, ki se našega društva sponmi ivečkrat z zneski po 20 K. Tovariši in tovarišice, pristopajte k društvu! Pomislite vendar, da izplača društvo za vsak smrtni slučaj preostalim podporo v znesku od 400 do 500 K! Društvom pošljemo pravila in položnice — ravnotako posameznikom, da vplačajo svoje zneske pri bližnji pošti. Vse pošiljatve je nasloviti na naslov: Društvo upok. učiteljstva v Ljubljani, kongresni trg 15. — M. B.
iz Jugoslaviie.
Iz XVIII. seje višjega šolskega sveta.
V četrtek in petek dne 11. in 12. avgusta t. ] se je vršila seja višjega šolskega sveta. Predsednik gosp. dr. Stan. Beuk je otvoril sejo ob 8. uri ter ugotovil sklepčnost. Za ovprovatelja zapisnika ic imen jval podpredsednika višjega šolskega sveta gosp. ravnatelja' Jakoba Dimnika in sanitetnega referenta gosip. dr. Maieria. Zapisnik zadnje seje se je odobril. Nato ie predstavil gosp. predsednik novega višjega šolskega nadzornika za srednje šole gosp. Jos. Westra tri gosp. prof Mravljaka. ki je kot namestnik. zastopnika srednješolskega učiteljstva prisostvoval seji. Došel je samostojen predlog gosp. Plavšaka. ki predlaga. da se reasumira siklep višjega šolskega sveta glede učne obveznosti šolskih voditeljev/. Gosp. i>redsednik ie pripomnil. da bo o tem predlogu poročal višji šolski nadzornik gosp. Gangl. Pred j prehodom na dnevni red je poročal višji šulski nadzornik gosp. dr. Poljanec o tekočih zadevah in uredbah, ki so se izvršile predsedstvenim potom od zadnje seje. Glede učnega jezika pri telovadbi na j nemških šolah se je ukrenilo, da ostane i pri telovadbi tudi odslej nemški učni je-:ik. a povelja nai bodo slovenska. Dalje ie poročal, da se vršita sedai 2 telovaa-ska tečaja v I jubljani za učitelje, v Mariboru za učiteljice. Dalje je pripomnil, da se vrše po raznih večjih, posebno in-dustrijalnih krajih priprave za snovanje i meščanskih šol. Nato ie prešel na dnevni red. Na srednjih šolah ie v veljavi na-redba. da dobivajo starši naloge, ki jih nišeio njih otroci za slab red. v pogled in podpis. Poročevalec ie predlagal, da
sp ukine ta naredba. ker daie učencem priliko da ponarejalo podpise. Po daijši debati ie večina odklonila ta predlog. Potem so se izvršila imenovanja strokovnega učiteljstva na meščanskih šolah: za stalnega strokovnega učitelja za I. skupino na I. deški meščanski šoli v Ljub-liani ie bil imenovan Albin Zavrl, za II. skupino na II. meščanski šoli v Ljubljani ivan Kune, za III. skupino na isti šoli Pavel Medic, na I. dekliški meščanski šoli v i jubljani za 1. skupino Ivanka Kalinova, za II. skupino Mariia Miklavec-Janša, na 11. dekl. mešč. šoli v Ljubljani za II. skupino Angela Krakarjeva. za III. skupino Marija Novak.ova, 3 službe na meščanski šel: v Ljutomeru, za katere ni bilo nobenega prosilca, se vnovič razpišejo. Dalje se je sklenilo, da se otvori s prihodnjim šolskim letom 19?L'1922. na II. dekliški meščanski šoli v Ljubljani IV. nastavni razred. Na podlagi poročila istega poročevalca so se se.stavila sledeča tropred-loga: za ravnateljsko mesto na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru in za oddajo stalne službe za zgodovino na državni realni gimnaziji v Ptuju.
Poročila višjega šolskega nadzornika gosp. Jos Westra. Najprej je poročal o uspehu letošnjih zrelostnih Izpitov na liutlianskem državnem moškem in ženskem učiteljišču. Uspehi so ugodni na ženskem, manj ugodni na moškem oddelku. Potem so se sestavili sledeči tro-;>redlogi- za oddajo ravnateljskih mest na državni realni gimnaziji v Ljubljani, državni realni gimnaziji v Novem mestu in državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani. za oddaio stalnega učnega mesta za slovenščino in nemščino na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani in za zgodovino in zemljepis na istem zavodu. Me-I sto stalnega učitelja za klasično filologijo kod glavni in slovenščino kot stranski i nredmet na državni gimnaziji v Kranju se j vnovič razpiše. Dva učenca in ena učen-■ Ka na državni realni gimnaziji v L jubljani 1 in en učenec na državni gimnaziji v Kra-niu se krajevno izključijo.
Poročila višjega šolskega nadzornika gosp. Fr. Gabrščka. Najprej je poročal o tekočih zadevah. Gosp. poročevalec je tožil, da se prošnje za bolezenske dopuste. posebno prošnje učiteljic, še vedno liinože. Potem je poročal o nadzorstvu nekaterih šol O nadzorstvenem poročilu osnovne šole na Bregu pri Ptuju se je vnela daljša debata. Ob koncu razprave ie izšel iz plenuina predlog, da se Albin Wankmiiller. nadučitelj na Bregu, pri Ptuju upokoji. Dokler ministrstvo pro-svete ne odobri tega sklepa, se podeli \Vankmulieriu dopust. Dalje je sledilo poročilo o nadzorovanju osnovne šole pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, kjer učiteljevo izvrstno deljuie. Gosa nadzornik je našvetoval. da se izreče učiteljstvu priznanje. F.nako ugodno se glasi poročilo o nadzorovanju osnovne šole pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah — učiteljstvu se izreče priznanje. Nadzoroval ie tudi deško in dekliško osnovno šolo v Ptuju; voditelju in voditeljici se izreče prizna-nie. Tudi v Gotovljah in Laškem so dobri lični uspehi. Nato so se sestavili tropred-logi o imenovanju okrajnih šolskih nadzornikov na bivšem* Štajerskem za vse šolske okraje in za meščanske šole v Sloveniji, m sicer za šolske okraje: Bre-žice-Kozje-Sevnica, Celje-Vransko. La-i-ko-Gornjigrad s sedežem v Celju. Ko-njice-Šmarje-Rogatec, Ljutomer - Gornja Radgona. Maribor mesto-SIov. Bistrica-Sv. Lenart, Maribor okolica. Ptuj-Or-mož. Slov. Gradec-Šoštanj-Marnberg, Prevalje. Prekmurje za šolski okraj Murska Sobota in za šolski okraj Dol. Lendava. Za vse meščanske šole v Sloveniji se imenuje en sam nadzornik; tudi za ta mesto se ie sestavil tropredlog. Stalna oddaja učiteljskih mest na bivšem Štajerskem se ie postavila z dnevnega reda. Prošnji krainega šolskega sveta in nekaterih prebivalcev v Ločah pri Poljča-nah. da bi se razveljavilo imenovanje Ld.varda Praprotnika za nadučitelja, sta se zavrnili; nadučitelj Ferdo Bobič in njegova soproga se ob oddaji učiteljskih mest premestita v Maribor. Učiteljica Trna Kotnik-Phu v Remšniku se je premestila v Št. Andraž nad Polzelo. Dovolila se ie začasna namestitev učiteljicam /orki Trsteniakovi. Mariji Cutkovi in Mariji Kvačevi na isti šoli z očetom ozir. materjo Ivani Glinškovi. učiteljici pri Sv. Križu pri Rogatcu se ie dovolila preme-siitev v Rogaško Slatino, ako prosi za-nio. Polletne oprostitve šolskega obiska se ukin.rio. Izvolil se ie odsek štirih članov. ki nai proučuje vprašanje o preskrbi šol s ceneišimi učili in samoučjli in na prihodnji seji o tem poroča in stavi primerne predloge. O točki »možitev učite-
ljic« se je vnela živahna debata. Cule so se hude pritpžbe in ostre obsodbe, da nekatere učiteljice s svojimi možitvami ne delajo časti učiteljskemu stanu in spod-kopuieio njegov ugled. Višji šolski svet «icer ne more in ne sme zabranievati možitve učiteliic. sklenil pa ie. da se odslej pri oddaji služb ne bo .oziral na omožene učiteljice, da bi dobile službo v kraju, kier službuje njen mož. Učiteljskim orga-n.zacijam sc priporoča, nai delajo na to, da ne bodo posamezne učiteljice z lahkomiselnimi možitvami škodovale ugledu učiteljskega stanu.
Poročila višjega šolskega nadzornika gosp. F.ngl. Gangla. Najprej je poročal o tekočih zadevah. Pridelitev nekaterih učnih oseb na druge šole se ie odobrila. Učitelja Ivan Stalzer in Ivan Podubskv sta se iz službenih ozirov premestila iz Kcčcv ja prvi v l oški potok, dlrugi v So-dražico. Zato sta bili dve učiteljski mesti v Kočevju prazni, kjer ostaneta v šolskem letu X92V22 Alojzij Peterlin in Angela Peterlin. Pozneje si morata preskrbeti učni mesti drugod. Učitelj Rajko Mežan se je iz službenih ozirov premestil v Verdreng. Te premestitve so se odobrile. Nato je obširno in jako zanimivo poročal o Šolskih razmerah v Prekmurju. ' b koncu temeljitega svojega poročila je priporočal v sprejem te-le predloge:
1.	učiteljstvu v Prekmurju naj se iz-poslujeio draginjske doklade. kakor so jih že imeli:
2.	predsedstvo višjega šolskega sveta naj se pooblasti, da izvede potrebne osebne premetnbe in premestitve!
3.	razširijo nai se nekatere šole v večrazrednice;
4 sistemizira naj sc mesto učiteljice za ženska ročna dela v Dol. Lendavi.
Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti z dodatnim predlogom, da naj se poročilo izroči pristojni oblasti v podkrepitev in •z vršite v prvega predloga. V nadaljnjem svojem poročilu ie našvetoval gosp. poro-čevajec. da nai se za ciganski rod v Cer-nelovcih ki ima tam stalno naselbino, za i 3 cigančkov, ki so za šolo godni, ustanovi enorazrednica. V to svrho nai se kupi malo posestvo, ki je tam v bližini napro-da; ; šola nai se ustanovi s prihodnjim ;'o,skim ietom. Tudi učitelja za to šolo je uosp. nadzornik že pridobil. Predlog je bi! soglasno sprejet. Prošnji nekaterih staršev srbske narodnosti, da bi se za njih otroke ustanovili z novim šolskim letom paralelni razredi na eni ljubljanskih soi. se ne ugodi, sklene pa se. da otrokom srbske narodnosti neznanje slovenščine ni ovira za prestop v višji razred. Nato ie siledilo poročilo o Plavšakovem samostojnem predlogu. Višji šolski svet je bil na eni svojih sei sklenil, da se oni šolski voditelji, ki imaio na šoli osem razredov, oproste poučevanja. Gosp. poročevalec predlaga, da se ta sklep spremeni v toliko. da bodo v bodoče oproščeni pouka le tisti voditelji, ki jih nasvetuie okrajni šolski svet: vooštevati ie pri tem tudi obrtne in trgovske nadaljevalne šole. ki so pod vodstvom istesra šolskega vodite-ha. Potem pride na vrsto oddaja stalnih ;.!Čn;h mest v Ljubljani. Imenujejo se. na 1. mestno deško osnovno šolo: Ferdo Ju-vanec, Fran Grum. Pavel Plesničar, Ivan Malnarič Ivan Kocijančič in Alojzii Ma-rck. Mesto stalnega suolenta. ki ga je imel Kociiančič, se takoi razpjše; na II. mestno deško osnovno šolo: Andrej Skuli, Mirko Fegic. Rudolf Horvat. Edvard Vohinc. Miroslav Pretnar. Fran Jordan. Milan Vovk jn Janko Čepon; na ¡11. mestno deško osnovno šolo: Vinko Gresrorič. Anton Šeme in Albin Smole: na IV. mestno deško osnovno šolo: Fran Mlakar. Fran Pavlica; na šišensko deško osnovno šolo- Valentin Mikuž. Ciril Pe-irovec. Stanko Legat. Ivan Tavčar in ' sip Jekel. Za nadučiteljico na L mestni dekliški osnovni šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani je bila imenovana Hermina Me-imšarieva: učiteljske službe oa so dobile: Ivana Pillerjeva. Matilda Blaganje-Gori-•^keva. Etna Pečetova. Mira Ptičeva; na i i. mgsrni dekliški osnovni šoli- Ljudmila Erjavčeva. Olga Maziieva in Marija M ar okova ; na šišenski dekliški osnovni šoli: Mairiia Pezdirjeva. Helena Franke-tova. Marija Železnik-Jeranova. Amalija Kcclieva. Avgusta Dostal-Lundrova. .Učiteljske službe so dalie dobili: Josioina Cigoi Sterlekàrjeva v Borovnici. Zofija Plcsničarjeva na Črnučah. Andrej Tomažič in Franja Mandelieva nri D. M. v Polju : — 2 službi za moške prosilce naj se tu vnovič razpišeta; — za Moste pri i jubljani so imenovani: Josip Stojkovič, Rudolf Wagner — 5 služb za moške prosilce nai se vnovič razpiše — Darinka Franketova. Antonija Randlova. Ema Hrovatinova, I ikar-Kunaszeva. Dragica
t"
Gamsova in Ana Tomšič - Šiška' za uči-. tcljico ženskih ročnih del na tej šoli je imenovana Karolina Zehrerjeva. Učiteljske službe na Vrhniki so dobili: Fran Pavletič, Alojzij Vuk — 3 učiteljske službe za moške prosilce se vnovič razpišejo — Pavla Buhova. Jelica Vuk-Sadarjeva in Marija Pleškova. Dalje so dobili učiteljske službe: Frnestina Schottova v Šmar-,u pod ! jubljano, Stana Pirčeva v Šrnart-nem pod Šmarno goro. Angela Soršako-va na Igu. Ljudmila Bukovceva. Gustav Poberai in Josip Gole v Št. Vidu nad ! jubljano — 2 službi za moške prosilce se na tei šoli vnovič razpišeta — Fran Srebrnič. Riko Paternost. Ernest Šušter-šič in Ivana Prernelčeva na Viču — 3 službe za moške prosilce se na tej šoli vnovič razpišejo — Drago Hude. dr. Ro-žič-Tekavčičeva in Ida Petričeva v Zgornji Sjški.
Poročilo.' krainega glavarja dr. Kar-
l:na.
Disciplinarna preiskava proti Gvido-nu Srabotniku. nadučneliu pri Sv. Šteta-nu se ukine; nekemu učitelju se zaradi njegovega ravnanja z učenci izreče posvarilo; učitelj Koioman Tatraj v Zanto-s:va v Prekmunu se odpusti iz službe, ker ni naš državljan.
Poročilo vlad. tajnika dr. Majcna:
Na lastno prošnjo se predlagajo v vpokojitev: Marija Kmetova, strok, učiteljica v Tržiču: Marija Lenartova. učiteljica v Črešmovcu; Liza Založnik-Mat-kova. učiteljica v Zibiki; Antonija Roto-va. nadučiteljica v Konjicah: Anton Farč-nik. nadučiteli v Polzeli; Fran Kocbek, nadučiteli v Gornjem Gradu. Slednjič se e sklenilo, da se razširijo sledeče šore: osnovna šola na Dobrovi s oet v šest-razrednico v Preski z dvo v štirirazred-nico. v Dobličah z ene v dvorazrednico. v Škocijanu s tri v štirirazrednico. v Št. Vidu pri Brdu z ene v dvorazrednico. v Suhoriu s tri v štirirazrednico in v Litiji s štiri v petrazrednico. Osemrazredna mešana osnovna šola v Brežicah se pre-ustroji v petrazrednico s šestim sklepnim razredom in v mešano meščansko šolo; s prihodnjim šolskim letom se otvo-:i I. razred. S tem ie bil dnevni red izčrpan in gosp. predsednik je zaključil seio.
Ta dolgotrajna seja. trajala je 20J/2 ure. je bila zanimiva in poučna v marsičem. Ne spuščamo se v podrobnosti razprav. nočemo pisati kritike sklepov in ukrepov, ki so se storili na tej seji. ugotavljamo le. da ie gosp. kanonik Nadrah lahko zadovoljen z uspehom, četudi se nekdo v »Slovencu« bridko pritožuje, da so se prizadjale prosilcem-Slomškariem velike krivice. Trdimo, da to ni res. Raz-ven treh so dobili vsi prosilci-Slomškarji službe, za katere so prosili. Število je ve-'iko preveliko in ne stoji v razmerju z njih članstvom. Večina višjega šolskega sveta —- če-ie večina — ni tako disciplinirana in enotna, kakor ie bila svoj čas Šušteršič-Lampetova. A ko bo hotela večina uspešno delovati, se bo morala organizirati in solidarno nastopati. V taki razdrapanosti ne sme nastopiti na prihodnji seji.
— »Za edinstvo naše države.« Pod tem naslovom ie g. Franc Silvester, nadučiteli v Bohinjski Bistrici, med drugim tudi napisal v »Slovencu« št. 181: ... c-den. ki je zavzemal silno važno zanpniško mesto v bivši avstrijski oku-naciiski armadi v Srbiji, je zavpil: »Učitelj. ki ne pripozna ustave, ne spada sem...«« Pozivamo g. Silvestra, da javno ali pismeno sporoči polno ime tistega, ki ie zavzemal to »silno važno zaupniško mesto,« obenem pa tudi naziv in kraj te službe. —- Okraino učiteljsko društvo za radovljiški okraj.
Iz konjiškega okraja. Konjiško učit. društvo je imelo 6. t m. prav burno zborovanje v Zrečah. Tov. Kržič je namreč ostro kritikoval nemškutarjenje med učiteljstvom samim in v javnosti. Ta povsem opravičena kritika ie izzvala mestoma burne prizore in razdvojila navzoče v dva tabora: v one. ki so bili za brezobzirno postopanje napram nemškutar-stvu in v one. ki so trdili, da bi se ta kritika vršila lahko vobče — ne pa da so se navedli imenoma tovariši ozir. tovarišice. — Ako stopiš mački na rep. zacvili — o ' isiinitosti tega pregovora smo se popolnoma prepričali! /.daj pa nekaj besed povsem objektivno. Iz vsega, kar smo čuli. smo se prepričali, da imamo tov. v okraju, ki občuieio v nem. družinah, nem-škrtarijo bodisi zasebno kakor v iavnih lokalih — zahtevajo v trgovinah, gostilnah pri obrtnikih v nemščini, poslušajo mirno nemškutarjenje obrok v šoli. hodijo na nemške -zabave in plese i. t. d. Pri
tem se ca ne zavedajo, da delajo s tem sramoto učit. stanu, da dokazujejo s tem. da omalovažujejo slov. jezik in simpati-zirajo — kakor je poročevalec poudarjal — s. protidržavnimi elementi. In zdaj vprašam- ali pri takih razmerah ni javna kri lika kakor tudi osebna na mestu? Javno ie kritiziral naš okraj že g. poverjenik sam in zaključil z besedami: »nemškutarjenje se mora nehati enkrat za vselej!« Ker so prizadeti ta iaven opomin najbrž preslišali, je bila nujna posledica, da se je šlo z imeni na dan in se na ta način prepreči še nadaljnje sramotenje ozir. omalovaževanje našega državnega jezika. - Da ie pa bila ta kritika nujno potrebna, da bi bila že preje na mestu in da ie edino pravilno da imamo med seboj v evidenci vse osumljene tovariše in tovarišice — to smo pa priznali vsi enoglasno in s tem dokazalL da se zavedamo, da smo grešiii in da hočemo popraviti. Učiteljsivo v tako nemškutarskih ( krajih kakor ie ravno konjiški ima mnogo tež.io nalogo ¡11 delo kakor n. pr. učite! .sv vo v popolnoma slov. okrajih — kaki šni so pa »jenda le na bivšem Kranjskem. Tam učiteljstvo lahko zida — a pri nas mora zrušiti najprej od nem. tov. /grajeno stavbo, postaviti popolnoma nov temeli in potem bo še le zidalo. Naši mladi tovariši nimajo pojma, kakšne boje je bojevalo starejše učiteljstvo v narodnem oziru. kako mu ie bilo ori srcu. ako je poslušalo našo deco. ki ie p opevala »die \Vacht am Rhein« in se dičija z nemškimi znaki; ti mladi tovariši ne vedo. da so nemški učitelji kaznovali naše otroke, ako so govorili v šoli med seboi slovenski. da se ie nemški učitelj zadel surovo na vsakega, ki ga ie slovenski ogovoril, da so to početje nemškega učiteljstva podpirala vsa delavstva, a za slov. učiteljem ie stal orožnik... Ti mladi tovariši so prišli v svobodno državo in niso videli one iskre osvete v očeh starejšega učiteljstva. ki ie glasno govorila ob vzhajajoči zarji svobode: zdaj bomo delaii in vzgajaii mi tako kakor so dozdai nemški tovariši in še drugače!! In zato boli dandanes rana temboli. ako gleda to učiteljstvo na ono. katero je našlo tla tako-rekoč že uosuta s cvetjem — a ne ve tega ceniti in vpoštevati. Nočemo delati nikomur krivico in radi in z veseljem bi-l.iežimo. da so tudi med nami mladi tovariši. ki so se pridno oprijeli dela. ki mno-že dan na dan svoje sokolske vrste in orjejo neustrašeno in marljivo ledino narodne probude Tem kličemo: vsa čast vam. le tako naprej! V naših rokah je mladina in kakršna mladina, tak narod in taka država! Ne pozabimo nikdar, da je dal Koroško Nem. Avstriii nemški učitelj!! Onim pa. ki se čutijo prizadeti po teli vrsticah, rečemo le eno: Po.idi in stori tudi ti tako.'
— Učiteljski ferijalni tečai v Zagrebu. V Zagrebu se je v času od 3.—30. 7. t 1. vršil na višji pedagoški školi ferijalni tečaj za učiteljstvo nižjih ptičkih šol in tečaj za učiteljstvo višjih ptičkih šol. V prvem ie bilo okrog 200 učit. oseb. a v slednjem iz vseli treh skupin pa 34. Vsi udeležniki iz Hrvatske. Bosne. Hercegovine. Dalmacije in Srbije so bili popolnoma na državne 'roške. Iz Slovenije ni bilo v tečaju za lj. šole nobenega udeleženca. a v tečaju za višje lj. šole pa 4, ki so le dobili na državni železnici polovično vožnjo. V tečajih so bila predavanja iz vseh predmetov od 7. ure zj. do 12. ure in včasih kaka ura še popoldne; sicer pa so bile popoldne ekskurzije po vsili zagrebških muzeiih in tovarnah ter po zagrebški okolici.
Učiteljstvo šole v Vučiavasi p. Kri-žovci pri Ljutomeru ie sklenilo v domači konferenci oa predlog svojega voditelja, da plačuje počenši s 1. avgustom vsak drugi mesec po 10 K (skupaj 30 K) prostovoljnega organizačnega davka. Posnemali ia vreden sklep, ki nai mu slede še druge šole po Sloveniji okrog!
Šolarska prireditev v Petrovčah. Dne 24. m. m. .ie tukajšnja šolska mladina pod vodstvom svojega učiteljstva priredila v »Društvenem domu« šolarsko predstavo z igrama »Lažniva Milena« in »Teta iz Amerike«, s petjem in deklamacija-mi. Pestra slika sporeda sigurni nastop od najmlajšega deklamatorja »Jugoslo-vančka«, do prednašateljev »Slovenske zemlje«. »Godčeve balade« in Simon Gregorčičeve »Naš čolnič otmimo«. razni dvogovori, lepo ubrano petje, dovršeno nodani igri so navdušili obilo navzoče občinstvo. ki s pohvalnimi živio-klici nikakor ni moglo štediti. Pohvalno ie omeniti domače tamburaše. ki so iz prijaznosti, podpirajoč dobri namen te prireditve, brezplačno kaj pridno in dobro udarjali na strune. — Ta dan ni bil samo posvečen
veselju, ampak tmdi — kakor je povdarila učenka \. razreda v svojem zahvalnem govoru — - skrbi za tiste, ki jih nebo ni t blagcdarilo z zemeljskim bogastvom. Razven moralnega, sirio dosegli tudi lep gmoten uspeh z raznimi preplačili vrlih dobrotnikov tako da ie šolsko vodstvo naložilo čistih 1375 K za nakup šolskih potrebščin ubogim šolarjem v prihodnjem šolskem letu. Za prireditelje ie vrlo uspela prireditev najbogatejše plačilo.
—	Loka pri Zid. mostu. Tudi loška mladina je preživela v preteklem šolskem letu poleg šolskega napora in truda lepe, ; rijetne urice Majniški izlet v Sevnico, kicr so si ogledali učenci višje stopnje to-\ arno za kopita, valjčni mlin, parno žago. usniarno in znamenitosti sevniškega gradu. ki se tako ponosno vzdiguje nad trgom, iim gotovo ostane v spominu vse žive dni. Sai tu tudi ni manjkalo petja in druge zabave in želodčeki so bili ?elo zadovoljni. Izlet na Razbor ie nudil manjšim učencem nadvse prijeten dan na tem krasnem hribu. Pa to še ni vse! Dne 24. pr. 111. se je vršila tu na krasnem Zupančičevem sadnem vrtu prav lepo uspela šolska veselica s sledečim vzporedom: 1. Pohod učencev od šole na veselični prostor s petjem koračnic »Skoz vas« in »Lepa naša domovina«. 2. Proste vaje s petjem in žive slike. 3 Petje štiri- in triglasnih pesmi 4. »Zaprta laž« — burka v enem delanju. 5. Deklamacije s petjem. 6. Prosta zarava in razne igre. Tu so. posrbno uga-ialc raialne igre deklic s petjem in tekma v /rečah. Vmes so morali zonet nastopiti pevci in dodati še par štiri- in triglasnih pesmi. Otrok ni bilo spraviti z odra in poslušalcev ne od odra. Izmed paviljonov, v katerih so tako dobro gospodarile vrle loške gospice. ie posebno ugaial »Šolski semenj«, kjer so se prodajali le lastni izdelki učencev (šopki, sporedi in risbe-razglednice) in »Gostilna z.a otroke«. Ki je nudila vedno svežo starinco izpod skale zastonj in pokalice po lastni ceni. Poseben siiai pa je vtisnila veselici radeško-zidanmeška godba na lok. ki ie sodelovala ood vodstvom žel. uradnika gosp. Kruleja popolnoma brezplačno in še lastne stroške nosila sama. Da ie poleg mo-ral;čnega tudi gmotni uspeh zadovoljiv, kaže čisti dobiček: 4530 K. od katerega na je seveda že odšteta vsota za pogostitev učencev s hrenovkami, žemljami. trdo kuhanimi iaici in čajem Na splošno željo i~e je del sporeda (igra. petje. telovadba) m« ral ponoviti 31. pr. m., a čisti dobiček nad 20<~t) K se ie tokrat prepustil po večini fondu za zgradbo gasilnega doma v Loki.
—	Edeninštiridesetletnica in štiride-setletnica. Abiturijenti mariborskega uči-teljišča iz leta 1880 m 1881. Cugmus Jožef, Farkaš Ivan. Oajšek Franc. Gselman Anton, Kit Ivan. Lah Martin. Majcen Martin. Šalamun Širna. Šmid Matija. Štibler >van, Trobei Alojzij, Vabič Franc. Viher Šimen in Jug Vinko. Kavčič Mato. Levstik Miha. Megla Fran. Moric Emerik. Paulič Jernej. Porekar Anton. Smolnikar Ivan, Šalamun Martin, Zotter Ivan — praznujejo v soboto 10. in nedeljo 11. septembra ¡921 — 41- ozir. 40-Ietnico svojega službi.vania. Prvi sestanek je v soboto ob 19. 7 uri v Narodnem domu. Prosta zabava. V nedeli'' spomin za umrle tovariše in uče-ihke. Slikanje — obhodi. Skupni obed. Slučajni koncert. Poslovitev. Reditelja: Šmid in Porekar.
Maribor 1909. V smislu dogovora na desetletnici (1919) pozivam maturante mariborskega učiteljišča, da se snidemo
v soboto, dne 3. 9. uri Sv. Bolfenku. V0¿-n¡u Jo Središča, tov. Mttzek počaka ob pol 12. uri z vozom, vožnja k Sv. Bolfenku, obed pri tov. Aluzeku. zvečer odhod v Ljutomer, prenočevanje 1 dne 4. 9. razni izleti ali odhod v Ormoža vsakemu p0 volji. Naglusitve takoj tov. L, Muzeku Sv. Bolfenk pri Središču. J. Baukart'
—	Napad na učiteljico. V soboto 13' t. m. v mraku se je izvršil na učiteljico-voditeljico gdč. Fanči Novakovo napad in poboj s strani avstrijskih surovin, in sicer radi tega. ker ie vrla učiteljica obelodanila članek v »Taboru« z dne 6. t. m. ter pokazala mejno tečko Sv. Duh v pravi luči. tidč. Novak se nahaja v slabem zdrav-s*venem stanju — pljučno krvavenje, kar globoko obžalujemo. — Slovenci - obči-nar.ii s Sv. Duha.
—	Na šestrazrednici v Kostanjevici potrebujemo z novim šolskim letom začasno. pozneje stalno 1 moško moč. ki bi imela poleg drugih predmetov več zmož-
j nosti v netiti in telovadbi. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Prijave ie poslati čimprei šol. vodstvu, ali se osebno predstaviti okrajnemu šolskemu nadzorniku v Krškem.
—	I. obrtna razstava v Mariboru. Ko
so se vse stroke začele gibati in pripravljati. da svojo stroko privedejo do ugleda, da občinstvo sipo zna niih zmožnosti pre-izvaiania. se je tud; obrtništvo v Mariboru odločijo svojemu stanu priboriti ugled v javnosti in pokazati svojo zmožnost 00-tom obrtne razstave. Za to razstavo se \t priglasilo nad sto raznih obrtnikov in zate obeta ista obiskovalcem nuditi upogled na krasne obrtne izdelke. Zato že danes etnj. občinstvo na našo razstavo opozarjamo in upamo na zelo številni obisk.
—	Deleeatcci in drugim udeležencem nokraiinske skupščine v Rogaški Slatini. L\'i se zamore zadeva prenočišč dobro urediti, prosim nujno vse tovariše in to-\ arišice. ki se nameravajo udeležiti pokrajinske skupščine v Rogaški Slatini in žclj'0. da se iim preskrbi trenočišče. naj sinirno do 31. avgusta iaviio šolskemu \ o'stvu v Rogaški. Slatini, kateri dan p rde jo. s katerim vlakom in kolikokrat nameravajo prenočiti na Slatini. Na or-sebne želje se bode po možnosti oziralo.
Listnica uredništva.
Rokopise ie pošiljati uredništvu in ne upra -ništvu Tc zadnje sprejema samo inserate in razpise služb.
V zadniein času smo prejeli precej gradivu v objavo. Vse one, ki ne vidijo svojih prispevkov v današnji številki, propino, da nekoliko potrve , Vse rabljivo pride čimpreie na vrsto.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj.
Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana. .
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Oglas.
Vsem šolskim vodstvom!
Priporoča se naročiti čimprej za bodočo šolsko sezono črnilni ekstrakt ,EFESIN' ki daje najboljše in najcenejše šolsko črnilo. Ako bi ktero šolsko vodstvo dvomilo o dobri kvaliteti tega črnila, se lahko obrne na šolsko vodstvo na Vrhniki za pojasnila. Cena je za 1 kg ekstrata, ki da od 40—70 I. Ia črnila 350 K prosto poštnine. Doza pol kg stane 2<~>0 K franko. Za male šole nudim 1 karton 24 vrečic vsaka za 1 četrt 1. črnila za 72 K.
Za c- nj. naročila se priporoča
Rudolf Cotič, Vrhnika.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam bili izraženi ob nenadomestljivi izgubi naše nadvse ljubljene soproge in najdražje mamice, gospe
soproge nadučitelja
se tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo pa dolžni gosp. nadučitelju M. Matkotu in njegovi velespoštovani rodbini za izredno izkazano naklonjenost in pomoč, ki nam je bila vsem v veliko tolažbo, gg. pevcem za prekrasno v srce segajoče petje, dalje vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja, ki ga je pokojnica tako ljubila, ter konečno vsem, ki so jo spremili- na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Črnomelj, dne 12. avgusta 1921.
Globoko žalujoči
Rudolf Schiller z otroci.