Leto LXV., ŠL 208 Ljubljana, sreda 14» septembra 1932 Cena Din 1.— dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit a r>in 2.—, do aoo vrst Din 2450, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode *elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 6 Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100, NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. —-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. PRVI OBRISI SPORAZUMA V STRESI Načelen sporazum glede revalorizacije žitnih cen — Složen nastop agrarnih držav — Pogajanja o višini podpornega fonda Stresa, 14. s#pt. Včerajfintfa posvetovanja v mešanem cxfboru konference so prinesla dokaz, da so se agTar-ne države med seboj zedinfle glede vseiera. kar je trHo treba, da bi se mo-srle u vel ja viti skupne zahteve po-lje-delskib držav. To je v sedanjem tre-rnrdttj posebno važno, ker srre za koncepcijo pogodbe o revalorizaciji žitne cene in za ustanovitev skupnega evropskega fond-a. Združitev agrarnih držav je razven tega velikega pomena tudi zaradi tega. ker se bo šele sedaj pričel pravi boj za skupni fond in za podmhno-sti o revalorizaciji žitnih cen. Ontimizem. ki je vladal po včeraj doseženem sporazumu rned francosko, ftaliiartskrv in nemško delegacijo, ie danes deloma pomistil. ker ie naletel načrt treh velesil na izčrpno kritiko. Anglija se drži strogo izjav, ki jih ie dal Macdonald predsedniku konference Georgesu Bonnetu in v katerih je naglasil, da naj se evropske države zedimjo med seboj, Anglija pa je pripravljena sprejeti vsak sporazum. Bonnet je izjavil zastopnikom tiska, da se je pogajal z angleškim delegatom Edisonom in da se bodo ta pogajanja še nadaljevala. .Anglija nikakor ni proti načrtu treh velesil. Po naših informadjah Anglija ni zoper revalorizacijo žitnih cen in skupni fond. vendar noče biti sama udeležena pri teh akcijah. V ostalem zavzema angleški delegat v Stresi sploh bolj stališče opazovalca kot aktivnega udeleženca. Izmed agrarnih držav so samo nekatere sprejele načela novega načrta velesil. Kljub temu smatrajo, d«a je mož- no, da bodo že v prihodnjih dnevih vse poljedelske države sprejele ta načrt, če se bodo vpoštevale njihove zahteve. V mešani komisiji se je razpravljalo o višini skupnega fonda, katero vprašanje je ostalo zaenkrat Še odprto, dalje o odškodnini, ki naj bi jo agrarne države dovolile državam, ki bi kupovale žito, pri čemer naj bi ostale klavzule o največjih ugodnostih v veljavi. Ta problem je zelo zapleten in ga najbrže ne bo mogoče rešiti tako kmalu. Končno se je razpravljalo tudi o vprašanju, ali bi omejeno število evropskih držav zadostovalo, da izvede naloge, ki jih sitavlja ta načrt. Dose-daj ni zagotovljen niti načelni pristanek vseh držav. Papen namesto Hitlerja Papen izvršuje Hitlerjeve diktatorske nacrte — Vlada ne misli v ustavnem roku razpisati volitev Berlin, 14. septembra. Po večteden- | s&em ugibanju in prorok ovan ju o usodi •državnega zbora so se dogodki zadnjih dni razvili z nepričakovano naglico. Dr-iavni zbor je razpuščen in situacija v tem pogiedn razčiščena. Giavno zanimanje pa je sedaj posvečeno vprašaniu. kaj bo storila Papenova vlada, ki je z razpustom državnega zbora ocfcnesla zmago nad strankami. Ali se ho držala ustivnin določb in v predpisanem roku razpisala volitve, ali pa bo dosedaj prikrito samo-viado proglasila javno za diktaturo. V tem rpr^Iedu se zlasti komentirajo izjave. k: jih je podal notranji minister tako" oo rsspustu državnega zbora. Ko je imel Pa-oen svoj znani govor v nemškem radiju. v katerem je pojasnjeval stališče vlade pede razpusta državnega zbora in naglasa L da hoče njegova vlada ne giede na -levo m desno izvajati svoj program >s HiTKJenburgom za Nemčijo«, je spre-jeH notranji mn:ster baron Gay! večjo skupino novinarjev. Ko so ga vprašali, kako si zamišlja vlada nadaljnji razvoj položaja, vi aH se bo ravnala po določbah weimar-sk-e ustave, je minister Gaji izjavil: Ce se bodo volitve vršile, se bodo vršne po določbah veljavne ustave. Ta >če« je izzrval med navzočimi novinarji veliko senzacijo. Ko so nato vprašali g. GavJa. kaj pomeni to: »če se bodo volitve vršile,« jim je odgovoril: Volitve se morejo vršiti samo tedaj, ako je v Nemčiji zasiguran red in mir. Novinarji so smatrali to izjavo za napoved, da vlada ne misli takoj razpisati volitev, kakor bi bilo pričakovati. Ko so ga dalje vprašali, na katere določbe ustave se misli vlada opirati, ako bo voli.be odgodila preko ustavnega roka, je g. minister odvrnil: S tem vprašanjem si šs nismo belili glave. Levičarski m narodnosocialistični tisk izvaja iz teh izjav notranjega ministra, da v.ada sploh ne misli na razpis volitev, marveč da namerava vladati brez parlamenta. Ker se iz vladnih krogov širijo ob e::em vesti, da bo vlada takoj začela pii-p-rMijati novo ustavo, vlada v političn h krogih prepričanje, da hoče vlada poprej izvesti ustavne reforme in spremeniti vo-litoii red ter šele nato razpisati nove volitve. V tem vidijo odkrito diktatu.o kan-celarja Papena, z odobravanjem in podipo-to maršala liindenburga. Socialno demokratski tisk posebno ostro napada Hitlerja, oeš da ie baš on s svojim otročjim poste panjem vzbudil g. Papenu diktatorske skomine ter da se narodni socialisti najo nič pritoževati, ker se razvijajo sedaj dogodki prav tako, kakor so narodni i.-.cialisti vedno zahtevali: brez parlamenta z diktaturo. Le vloge so zamenjane. Namesto Hitlerja vlada Papen. Goring zahteva odstop Papenove vlade V pismu predsedniku republike dokazuje pravilnost glasovanja in zahteva takojšen odstop vlade in razvel|avljen}e zasilnih uredb Berlin. 14. septembra. Predsednik raz-puščenega državnega zbora narodni socialist Gorirug je poslal danes predsedniku republike Hmdcnburg i obširno pismo, v katerem pojasnjuje stališče držav-iega zbora. Uvodoma izraža pričikovanje, da bo predsednik Hirtdenburg takoj razveljavil zas&ie uredbe, ki jih državni zbor pri pravimo izvršenem glasovanju ni odobril :n ki so torej po ustavi izgubile svojo veljavnost Nadalje zahteva, naj Papenova vlada takoj odstopi, ker po določbah ustave ne more več vladati narodu, tci :i ie po svojih zastopnikih s °5 odstotki izrazil nezaupanje. Taka vlada ne more več določati smernic notranje poetike, niti zastopati države na zunaj, najman-i pa sedaj, ko so na dnevnem redu tako- važn-j n usodni problemi. Vlada, ki n;m? zaupanja 'astnega naroda, ne more zastopati njegovih interesov in more tako državi samo škoditi. V svojem pismu slika nato Goring potek seje državnega zbora :n ugotavlja, da se je glasovanje o nezaupnici vladi :n o razveljavrjenjn zasimvh uredb pravdno izvršile še pred formalnim razo.is.om, da je torej to glasovanje pravno ve^iavno :n se morajo torej zasilne uredbe razveljaviti in vlada, ki ji je bila s tako uničujočo večino izrečena nezaupnica, mori takoj odstopiti Goring priznava razmist državnega zbora, ogovarja pa oroti utemeljitvi. Prvič je bil državni zbor razpusčen 4. junija, ker je Papen ovi vladi izrekel nezaupnico. Sedaj je ista vladi tudi novo ie-voijeni državni zbor izrazil nezaupnico in torej m prevftoo, da se razpustf držav«: zbor, ki predstavlja voljo naroda, marveč bi morala odstopiti vlada, ki ne uživa več zaupanja državnega zbora. Oormg končuje svoje pismo s konstatacijo, da je hotela vlada na ta način zakiti pred očmi predsednika, pred vsem nemsk ,n narodom in pred inozemstvom, na kako ozkih temeljih stoji in da je baš zaradi tega hotela preprečkti glasovanje v parlamentu. Predsednik Hindenburg je na to pismo takoj odgovoril, odklonil vse Goringove zahteve in se popolnoma sOrdariziral z vlado. V političnih krogih živahno komen-tirajo Gorsragovo pismo, k je napisano skra>no naduto, brez uvodne \4iucknosti m frudi brez pozdrava na koncu. Velik požar na Poljskem Varšava, 14. sepri- Veftk požar ie uničil skoraj polovico mesta Kotna, 2200 oteb Je brez strehe. Vzrok katastrofe za zdaj 3e ni znan. Skoda je zelo velika. »Leteča rodbina« rešena Kopenhagen, 14. sept. Pogrešano !etak> ameriškega tovarnarja čokolade Hutcfrim-sona so danes naposled našft. Nefci angleški tovorni pa mik, ki je že cbva dni križa ril vzdolž islandske in gronlandiske obale, je našel brodolomca ju reši» vranoa sta vlekla voz, v katerem je sedel Gorgulov, na prednjem sedežu pa je med svojima pomočnikoma skljočen in prekriža-rjžh rok sedel rahel j, vsi trije oolečend ▼ črno. Oddelek žaudarrmerije je 2 golnm sabljami spremljal voz. Ko so ga pripeljali iz voza, je človek lahko videl, da ima Gorgulov na sebi beio srajco, ki je bila okrog vratu široko izrezana in odprta, tako da so se videle njegove atletske bele prsi. Gorgulov se je ozri na gnljotino in je prosil oproščen ja. Njegov zagovornik ga je poljubil, nato pa sta ga rabljeva pomočrrFka prijela in ocb*1o hitreje kakor v ena rrrinuti. Odro bi j eno glavo m truplo Pavla Gorgulova so dpelja'li z istim vozom s katerim so bili morilca pripeljaM na morfšče. Posmrtne ostanke Gorgtrlova. bodo na želio njegove žene pokopah' na pokopališču v Ivryu. Ob 6.05 so gitjotmo demmtiraii in odstranili)! z bufvarja Arago. Lepa spominska svečanost V nedeljo so vzidali na Zelenici ponesrečenemu Petra Krajnarja spominsko ploščo Tržič, 13. septembra. V nedeljo pred Velikim šmarnom se je smrtno ponesrečil na Zelenici puškar Peter Krajnar iz Borovelj, star komaj 28 let. Popoldne je odšel iz smučarske koče na Zelenici proti Pridigi; namenjen je bil na Ljubelj in od tam domov v Borovi je. Njegova družba je bila že spredaj. Na Zelenici je bil kakor doma, zato tudi ni jemal s seboj posebnih čevljev, temveč je Sel kar v navadnih. Na travnatih tleh .mi je spodrsnilo, plaz pa je prestrm, da bi se mogel -ustaviti in tako se je zgodila nesreča. Pokojnik je bil ustanovitelj edinega slovenskega društva v Borovljah, namreč >Društva slovenskih diletantov v Borovljah«, katerega tajniške posle je vodil od leta 1923 do svoje smrti. Hvaležni dru-Stveniki so wf vzidaii v nedeljo U. t. m. na severni strani Pridige spominsko ploščo z napišem: >Tukaj se je dne 14. avgusta 1932. smrtno ponesrečil gospod Peter Krajner, puškar iz BoroveJj, v starosti 28 let. Svojemu tajniku, ustanovitelju v spomin Društvo sknrensiklh diletantov v Borovljah«. Odkritje spominske plešoe je balo zelo lepo. Iz Tržiča in okolice je prišlo na Zelenico nad 140 ljudi, iz Borovelj pa je prišlo članov-društvenikov 52, tako da je prisostvovalo odkritju spominske plcšče blizu 200 ljudi. Slavnosti se je udeležilo gasilsko društvo iz Tržiča in Sv. Ane po močni deputaciji, polnoštevilno je bil zbran zbor Bralnega društva iz Tržiča in društveni pevski zbor iz Bore vel j. Obredne molitve in blagoslovitev plošče je opravil tržiški kaplan g. ZakrajSek Viktor, nakar je zapel pevski zbor Bralnega društva Pre-iovčevo -»Zadnje slovo« in I>evov >Gozchč je že zelen ...« V imenu planincev in pevcev, je spregovoril pevevodja g. Lajovic. ki je pokojnika slavil kot neustrašenega borca za pravice slovenske besede, slovenske pesmi in slovenske planine. Bil je naj-idealnejši fant onkrai Karavank in koroški bratje so ž njim izgubili mnogo. Njegov duh naj bodri vse Slovence k vedno plodnejsemu delu aa blagor naroda in do- movine, njegovemu spornimi pa. naj je po- svečeno poimenovanje pdaasu. na katea*em je našel smrt. Za gasilce je spregovoril župni načelnik g. Karel Bocak, Iti je pokazal na izredne vrline mladega člana v gasilskih vrstah, ki se kot plezalec ni strašil nobenega truda in napora, kadar ga je klicala nesreča bližnjega. Gasilci prevze-mo oskrbo njegove plošče in jo bodo čuvali skrbno in vestno, pohitevajoč vsako leto ob dnevu nesreče na Zelenico. Za domače društvo je spregovoril njegov predsednik g. Ve rtič, puškar iz Borovelj, ki je v pretresljivih besedah opisal delo pokojnika za slovensko stvar v Borovljah. Po njem nastala vrzel bo težko po poln jena, ker na Koroškem ni več dosti take mladine, kakor je bil Peter Kragnar. Gosp. Vertič se je vsem zahvalil aa udeležbo pri odkntju plošče, posebno pa je dolžan hvalo podružnici SPD v Tržiču, ki "e prevzela ves aranžma. Za slovo od pokojnika so zapefti boroveljsfci pevci najlepšo slovensko rjarodno pesem »Nmav črez izaro .. Tako prisrčno m* biia nobena pesem zapeta, kakor ta in prav nobeno oko m ostalo ob njej suho. Po spominski svečanosti so se zbrali udeleženci pred smučarsko kočo na Zelenici, kjer se je razvila prava bratska zabava s prepevanjem domorodndh pesmi, ki so jfh izmenoma peli tržaški in bcrovelj-ski pevci. Ob koncu na so vsi skupaj zapeli >L*epo našo domovino«, »Slovenec sem« in >Buči, buči, morje Adrijansko«, da so tako doumeli resnico, da nas je pesem zbudila, da nas je pesem deloma osvobodila in da nas bo pesem vse združila. Težko je bilo slovo od bratov onkraj Karavank, ki 3p odnesli od nas najlepše spomine. Oče Krajnar pa se je h koncu še vsem zahvalL za pozornost in dejal: »Ju-gosloveni ste pa res srčno dobri ljudje!« Vsem udeležencem bo ostala lepa spominska svečanost v neizbrisnem spominu, na vse je napravila globok vtis iskrenega bratstva Slovencev to m onostrOT Karavank. Stm 1 »SLOVENSKI NAROD«, dne 14. septembra 10S2 Ste* 208. Jugoslavija in gospodarska kriza fianek ruskega publicista Alekscfa Ksjunina Izbijana, 14. septembra. Praffld. >Narodni L4sty< priob-čsrjejo t eni zadnjih stevSk izpod peresa znanega ruskega publicista AarTi r.w ja Ksjtnjfeja nanlnnv članek iJaajaalaajfJa. ta gospodarska kriza.« vaŠko in da so tudi posledice svetovne krize za Jugoslavijo mnogo neugcdneJSe, Poteg tega je prišla Jugoslavija bee v časa, ko je pritisnila kriza z vso silo, ob dohodke iz reparacij, kar je seveda napravilo občutno vrzel v državnem proračirnu. Za ohranitev proračunskega ravnotežja je bOo treba napraviti energične korake. Devizne omejitve naravno ne vplivajo ugodno na zunanjo trgovino, ki že itak trpi pod drugimi neugodnimi pogoji: znižanjem kupne moči konzumentov, padcem cen na svetovnem trgu (zlasti poljedelskih pridelke v > tn raznimi carinskimi barije-a-mi. V primeri z letom 1929. je nazadoval jugoslovenski izvoz 1. 1931 za 37.3%. uvoz pa za 293%. Prvo polletje tekočega leta kaže Se večje nazadovanje. Tako je znašal v jnEju 1681 izvoz 255.39S ton v vrednosti 351.316 550 Din. letos na samo 175.760 ton v vrednosti 172.205.872 Din. Uvoz je znašal lani v juliju 106.786 ton v vrednosti 388,073.307 Dtn. letos pa 83.268 ton v vrednosti 199.112.607 Din Zanimivo je, da se nazadovanje trgovine na domačem trgu občuti manj, nego na zunanjem. Nazadovanje zunanje trgovine je zlasti hudo prizadelo podjetja, navezana na izvoz. Lesna fedustrija je omejila svojo provizvodnjo v primeri z lanskim letom za 40%. Podobno je tudi a kemično industrijo. Težko so prizadeti rudniki: pridobivanje železne rude je nazadovalo za 72.7%, medeninaste za 1D%. Proizvodnja železa je skoro ustavljena, proizvodnja medi je nazadovala za 11.7, cinka pa za 13 5%. Samo pridobiva- nje premoga ni nazadovalo, pridobivanje soli in svinca je pa celo poskočilo. Nazadovanje zunanje trgovine se čuti seveda tudi na borzi. Tu igrajo glavno vlogo težave z mednarodnimi terjatvami. Vrednost kupčij, sklenjenih na jugosloven-skih borzah v prvem četrtletju lanskega leta je znašala 1,484.000.000 Din, letos v istem času pa samo 624,000.000 Privatne banke poslujejo pod vplivom dveh glavnih činite!jev: nazadovanje gospodarske delavnosti je povzročilo manjše povpraševanje po kreditu in dviganje vlog. Državnih kreditnih bank pa dviganje vlog ni zadelo. Vloge Državne hipotekarne banke, ki so znašale lani ob koncu decembra 615.000.000 Din, so narasle ob koncu januarja 1932 na 636 000.000. ob koncu marca pa na 695.5 milijona Din. Tudi dviganje vlog Poštne hranilnice kaže tendenco porasta. Glavno važnost pa polaga jugoslovenska vlada na št eden je v državnem gospodarstvu, V 11 mesecih proračunskega leta 1931- 32 so padL dohodki v primeri s prejšnjim letom za 13.6%. Neposredni davki so padli za 166, posredni za 16.3H. monopolski dohodki za 8.4, dohodki od državnih podjetij pa za 13.4%. Proračunsko leto 1932- 33 se prične v a orim. Izdatki so pre-liminirani na 11,323.200.000 Din; od tega odpade na upravne izdatke 7,575 120.665 Din, na državna gospodarska podjetja na samo 3.748.079.335 Din. Novi proračun karakterizira znatno znižanje izdatkov. Vlada je predlagala, naj bi se proračun znižal za 1,810.000.000. parlament ga je pa znižal še za 77.000.000. tako da je bil znižan za 1,878.000.000 Din. Težka gospodarska kriza, ki sc jo povzročili zunanji in notranji činitelji, se premaguje z modrimi vladnimi ukrepi in Jugoslaviji se torej ni treba bati hujših pretresi jaje v. To so torej osnovne poteze krize v Jugoslaviji. V njeno omiljenje je vlada storila več ukrepov. V prvi vrsti je napravila potom mednarodnih pogodb poskus utrditi zunanjo izmenjavo blaga. Glede izvoza je Italija glavni odjemalec jugosl o venskega blaga. Lani je šlo v Italijo 25 % vsega jugo-slovenskega izvoza. Glede uvoza stoji Italija na četrtem mestu. Jugoslavija je v razmerju do Italije znatno aktivna — iz Jugoslavije je šlo v Italijo za 1.200,000.000 blaga, dočim je bilo uvoženega samo 500 milijonov Din. Nova trgovinska pogodba prinaša zanimivo novost — ustanovila naj bi se mešana komisija, ki bi sistematično proučevala ukrepe za pospeševanje trgovine in gospodarskega sodelovanja obeh držav. Nova francosko - jugoslovenska pogodba o izvozu pšenice določa kontingent 15.000 vagonov po 10 ton. Pogodbi s Češkoslovaško in Nemčijo sta bili sklenjeni na podlagi preferenčnih tarif. Z Avstrijo in Švico ima Jugoslavija podgodbo o kliringu. Plavalni sport v Novem mestu Za razvoj tulskega prometa je neobhodno potrebno moderno kopališče rra Krlii Novo mesto, 13. sept. V ned-eljo popoldne so se meril-i v Krki ljubljanski in novomeški plavačj. Na programu ©o bili tudi sportniik". iz Krske-ga. so pa anufi defekta ne. avtobusu ostali na poti in se tekme niso mOgM udeležiti. In to je škoda. Zaarinnvejtc bi bilo. pa tud', bo-drfnejše. osobito za dolenjske p lav a če. Po točkah je tokma končala z 19 : 14 v korist piavn'nega prvaka, ljubljanskega SK ITd-z>je. Pa rudi naš SK Elen *=e je izkazal ter dokazal, da bn pr.i smotrenem treningu pOsfo! Ljubljančanom lahko enako vreden. Vztrajnosti in v dr>!}ivosri manjka našim pkvačem. To prinese pa le vaja in zopet vaja. Trdna volja premosti največje ovire. SK Ilirija je v tem svetal primer. Odrezali so se novomeški piavaoi, člani SK Elana. 9 jih je nastopilo proti 4 Ljubljančanom in v disciplini i 50 m prosto je bfl prvi Elanec Čuček m tretji spet Klanec PoLajnar. Na 100 m prt*io sta zasedla drugo in tretje mesto Elanca Morela in Malic. Najbolj napeta točka tekme je bila na 100 m prosto, kjer je dosegel Elanec čueek tretje mesto. Na 100 m hrbtno pa Elanec Klemenčic drugo mesto. Kot v vseh disciplinah na sto metrov, so bfH Hrri j«nri zmagovalci tudi v štafeti 4 krat 50 m. Pri teknri novomeških sufojarrtforjev 50 m prosto je hfl Roman Srepišnik v 43 sek. prvi Zani-macrje občinstva je bilo izredno ve-Irk<* t.» gledalci so biti nad vse ž vahni Mla-dua je dlalaia seveda /a dvoje. Prekp je bil j mfpriil na Krko, ki ,e blia med tetino posejana s čoini in eofrvifiki. Do 400 IjocJi je prisostvovalo tekrnd. In baft to zanimanje kaže, da je SK Elan na pravd pota. Priznati in poudarita je treba, da je SK Elan že velako storil za tnjsko-prornehoo propagando dolenjske metrop^e. števine tekme prrvabljajo tujec v našo sredo in tt so potem najboljši glasniki lepot nafte dofine. Lepo tenisko igrišče nad kopališčem je njegovo deK>. Pa taris bo todi prSel v pravo veijavo sele tedarj, ko bo Loka te športni prostor m prav mč dragega. Težko je sedaj za naše mlade sportnafce, ka morajo vaditi tam. kjer je prejšnji dan mngo4ek> živine. Vsako, tndS najpedantnejSe otšfceoje, ne zadošča. Sejmišče iz Loke in dajte jo le naši športni mladini, zdravo in dobro bo to zanjo m za napredujoče letovfflko Novo mesto! Pr&odnje teto bo treba pravočasno tn prav resno misliti oa moderno preureditev kopališč*. Kaj vec so v tem pogledu zmogte manjše mestne oMfaac kot Kamnik. Laško, Ljutomer in drage. In nikjer niso vodne prilike ugodnejše kot baš v Novem mesto. Sredi Skoke in počasi toJbooe Krke naraven otok. Nekdaj Je bfl o«jen, na vaškem kon- cu je vabila klop, bela steza se je vlekla Čez ves otoček in na gorenjem koncu je stala visoka skakalnica. Niže doli je zidan otok, steber železniškega mOstu. Sijajne prilike za kopanje, solnčenje, plavanje in čolnarjenje. Vedno sem in bom poudarjal, da leži bodočnost Novega mesta v Krfci in na Krki. Prepričan sem, da bi btt tisočaki, .investirani v kopališko podjetje, plačana* prej kot si misMmo in to direktno m indirektno. Za razvoj tujskega prometa je Novemu mestu neobhodno in nujno potrebno moderno kopališče na Krki s tekmovalnim bazenom. Napraviti bi se dala rudri krasna naravna plaža In ko se uresniči vse tO — in da se uresničiti v enem letu — da bo Loka vs«a športna in le športna, bi kazalo razpisati kak prehodni pokal kot bodrilo našim pkivaČem, kar naj bi z razum evenjem storila mestna občina. Vsako leto bi se vršile zanj tekme. In če bi imeli naši fantje moderno kopališče s tekmovai-ciim bazenom in bi j"ih bodrila zavest na-kkmjenostii mesta, kri Jrm je omogočilo resno športno udejstvovanje in bi jih bodril prehodna pokal in bi jih uril neumOrnri trener, bogzna, če ne bi pri romal ie Petri no-vičev pokal sčasoma v Novo mesto. V. P« Narodna "ledalisfe- T>r a m a Začete*: ob 20. ari ■ 17. septembra, sobota: Celjski grofje. Premijera. Izven. _ rs. septembra, nedela: Rokav. Premiera, laven. Otvor+tev dramsko sezone. Seaona se otvori v soboto 17. t. m. ▼ /a-amskem gledališču s premiaero Kreftove drame yCeljsk4 grofje«. Zgodovina 0*Ua-nov je za nafie dramatike tarotoo »vabljiva snov, sag imamo v naša literaturi ie lančo rečemo vrsto dramatskih del, ki ao napisane na osnovi a»o jera po tem bo v nedeljo svečar. VprHori se Barry - Oonneraova komedija >Roksy<. Obe predstavi sta teren abonmana te veljajo običajne dramske cene. Živahna posezona na Bledu V posezoni m gostje kratkočasilo z razrihni diiižabiđiui prireditvami Kakršen je čevljar, takšen čevelj, kakršna filozofija, takšen, filozof; doba pa tudi ne more biti drugačna od ljudi, zato moramo iskati korenine zla v sebL Bled, sredi septembra. Višek sezone na Bledu je bil nedvomno kcacert zagrebškega opernega tenorista Marija Šimenca, ki se vršil v novi kavarni Kazini v soboto 30. julija. Deviza prireditve je bila »Noe v Pekingu«. V nabito polni dvorani je pel Šimenc, Ki je dobesedno res ljubljenec Bleda, poleg opernih arij In jugoslovenskib koncertnih pesmi svetovne znani šlager >Dein ist mein ganzes Herz< iz Leharjeve >Dežele smehljaja«. V začetku avgusta se je vršil teden beograjskega Tenis-kluba. Vsako dopoldne je bilo v grajskem kopališču kako zanimivo tekmovanje, ki je vzbujalo pri množici radovednih gostov veliko zabave. V kopališču so izbirali lepotico z najlepšo nogo, dalje najlepšo pižamo itd. Nad vse zanimiva je bila volite/ najbolj crne dame in najbolj zcgorelega gospoda. Vsak večer se je -ršilo tudi v kavami Kazini kako tekmovanje. Dame so tekmovale, katera bo imela najlepšo in najele-gantnejšo plesno toaleto. Tu je zmagala Zagrebcanka. ga. Bosa Ružička. Ta gospa je imela tudi najlepšo pižamo. Vrail se je plesni turnir in volitev valčkovega kralja. Zelo zanimiva je bila volitev najinteresant^ nejše dame. Izbrali so Madžarko go. Rose v. Helvev iz Budimpešte. V seboto 6. avgusta so volili mias Bled. Kljub veliki konkurenci je dosegla največ glasov Beograjčanka Beca Ribnikarjeva. Naslednji večer so bile razdeljene med vse zmagovalke na teniškem turnirju in med izbrance pri prireditvah v kopališču in v kavarni nagrade. V teh dneh je bilo v kavarni redno nad 1500 gostov. Tako ugodnega vremena na Bledu že izlepa niso imeli. Kar neopaženo je prešla Nova filmska opereta (Iz govora, ki ga je imel sloviti humorist ob premieni operete v Berlinu.) Fikn je izdelalo znamenito berlinsko podjetje »Super film«,»ki je izdelalo zadnji dve leti celo vrsto lepih o velikih filmov. Začelo je svoje uspešno delo s filmom »DvO-je src v tri četrtinskem taktux, sledili so »Tango ljubezoi«, »Pesmi je konec«, »Rop Mone Lise«, in >>-Ljubgo tihega gledalca, n> kakor ne! Jezim se, godrnjam, se prepiram s svojim šefom, potem pa se zopet pobotava, tako da se boste »staremu papen u Murjcerju« — tako se pisem v filmu — prav od srca smejaa. Za!}ubljenegs šefa vekke tvornice za gramofonske plošče predstavlja Gustav Froh.ich. Glede njega ste ei itak na jasnem — gentiematj od nog do glave, tako da ga štejem med najboljše in najbolj priljubljene filmske junake Berlina. Koliko žensfeli src e b:U> strtih, ko *e je pred meseci poročil z (Irtto Alpar. Očarljiva in v novem sijaju ie zableščala Marrha Eggerth. Ta drvna šarmantna tverlolasl^a se dolgo n*i znala uveljaviti. V icm filmu prodre v najširše sloje lmbateliev f-Vnov n šele po tej vlogi jo boste spoznali in čislali. Kako prisrčno vam igra, kako krasno poje! Mi sami, stari filmski »zajci« 6-mo b»b očarana, videč prve posnetke filma v ateljeju. Jamčim vam, da bo Mertha Eggerth od jutri va.š ideal. In končno bi bil krivičen če ne bi omennl še Tiborja Kal mar ja, Peuia Morgana, Oskarja Sima, ki bodo po svojih najboljših močeh rkrbelp za to. da se vam bodo trebušne mišice pošteno raz-g*e4e. Mojster Stolz je pa poskrbel za sladke melodije m nove razigrane popevke. N*j to za zdaj zadostuje! Sicer se boste pa sami prepričate, da sem povedal vse premalo in da je naša nova filmska opereta »•Pesem, poljub, dekle« res očarljiva. _ Zanimivosti u domačega sporta. V nedeljo so se vršile v Samobora pri Zagrebu propagandne' plavalne tekme, pri katerih so poleg prrrediteaja, zagrebške Coa-oordtte startali toda člani ljubljanske Ilirije in Gradjanafcega iz Karlovca. Prireditev je prav lepo napola, postav ljena h je bik> pet novih jaeosk*venskm rekordov. V hrbtnem plavanja na 100 m je zmagala Laaaoretova v čase 1 : prav tako v apiaota na 100 m % 1 : SO- Poleg tega je Nada ixbo4jeate dva rekorda in sier na 900 metrov s časom 4:44.2 ter na 400 metrov s Dosedanji rekord Je unela to-jetova (Jadran). Na 100 metrov prano je bU prvi Ferček (Gradjanski) v rekordnem časa 1 : M.8. Pri tekmi junior jev do 16. Veta šn junior jev na 60 metrov je bil dvakrat prvi Branko Ziherl (Ilirija), z dobrim časom je pa presenetil tudi Fettich. k: je ari tekmi na 60 metrov aa junior je do 1«. leta zasedel drusjo mesto x 31.9. Ziherl je bfl tom prvi v hrbtnem plavanju. _ Teniski dvomateh Zagreb - Bukarešta je končaj z zmago Zagreba v raemerjn t : 1, dočim je renreaentaoca Jugoslavije lagn- sezona v posezono, ki je letos izredno dobra. V Park-hoteiu so se sedaj vse sobe zesedene. Zdaj sta tu dve nemški potovalni družbi: A. B. R. z Bavarskega in Ban-gemann iz Hannovra. Pričakujejo tudi družbo iz Kcburga, ki bo štela nad 120 članov. V Kazini so se sedaj vsak večer najrazličnejše prireditve z zelo zanimrvimi družabnimi igrami. Goste zabavajo: boj za poslednjeg-a gospoda ali damo, ples s steklenicami, ples pod zapreko, s stoli, a škatlami, klobučki ali z jajci, pobiranje krompirja, dirka konjičkov, bitka z baloni in s serpentinami itd. Zmagovalci pri teh igrah' dobe vedno primerne nagrade. Preteklo soboto zvečer se je vršil cvetlični večer z volitvijo cvetlične kraljice, ko so bdli vsi gosti prijetno presenečeni. Vsi brez .izjeme se postavijo v sprevod in gredo iz kavarne v restavracijo, kjer jih pričakujejo natakarji in izroče vsakemu gostu čašo bowle. S čašami v rokah odidejo v kavarno, napravijo krog, v čigar sredino se pripelje cvetlična kraljica v spremstvu dvornih dam. Po kratkem nagovoru izpraznijo vsi grstje čaše na zdravje cvetlični kraljici ... Hm, da, eni rajajo m ve-seljačijo, drugi se pa komaj se bore za košček vsakdanjega kruha. Prečuden je ta naš svet. Vse te prireditve je vodil in aranžiral Blejčan g. Milan Debelak. So gostje, ki jim mirna posezona mnogo bolj prija, kakor hrupna sezona. Razen tega pa so cene znatno nižje kot v juliju in avgustu. Vobče so bile letos cene zelo ugodne. To in pa skrajno požrtvovalna podjetnost blejskih hotelirjev je bilo tudi vzrok, da je bil letos Bled tako dobro zaseden. fc.iia proti Avstriji z 2 : 1. Jug>siavjoo sta zastopala Zagrebčana Schaffer Kuk-u-M-v'ć, Ajvstrijo Artens in Matejia. — V soboto aH nedeljo se bo v Zagrebn vršila medmestna tekma Budimpešta. Zagreb IMg električni razsvetljavi. — Smučarji _ pozor! SK Ilirija priredi 9. oktobra medklubski cross - couirtrv, circa 10 km, za vse verificirane člane JZSS za prehodno darilo, kip, ki ga brani št. Germovšek od SK Maratona i« Maribora. — Druga dva predmeta lične dipJo-me. Start ob 9. dopoldne na tonis prostora pod Cektinovim gradom, kjer je tudi cilj in garderoba. Pozivamo vse smučarje, da pri-dno trenirajo za to tekmovanje in se že sedaj prijo.vi jo ;pri g. A. Mahkovcn, k a/varna Evropa. Iz policijske kronike Ljubljana, 14. sept. Današnja .policijska kronika je bila precej pestra Prijavljenih je bilo več manjših tatvin, pri poslu je bil zasačen podjeten kolesarskii tat, na Lepem pota je pa gorelo v stanovanju. • Včeraj ob 13.30 je bila reševalna postaja obveščena, da je izbruhnil ogenj v stanovanju zasebne uradnice Aloj^iie Ka-steličeve na ^epem potu št. 4. Požar je opazil njen brat Gabrijel, ki je smčajoo prišel domov. Gasilci so ogenj v sobi kmalu udušiii. Zgorelo je okrog pol kvadratnega metra .poda, ena omara in nekaj perila, obleke in posteljnane. Skupna škoda znaša 6000 Din. Ogemn je nastal po nepre-vidnostn. Kasteličeva je zjutraj, predno je odšla z doma, likala, postavila je l*kamik na žičnat podstavek na tleh, pozabHa je pa uetavdtri električni tok. Segreti Hkam-kk je prež«al žico, da se je stopila. Mkalnik je pa padel na parket, ki se je vnel. Skoda je deloma krita z zavarovalnino. Zasebna uradnica Olga Perhavčeva, zaposlena v tovarni >Satumue<, je btla 12. t. m. v družJbi v neki gostilnti. Ko je odšla P*esat, je prilCko izrabil podjeten tat in ji odnesel jopico, vredno 400 Din. — Frančiška Tratnikoma, žena akademskega slikarja, je prijatviJa, da ji je bil v .ponedeljek popoldne iz predsobe stanovanja na Zrin&skega cesti št. 5 ukraden suknjič, last njenega moža, vreden 400 Din. Tatvine so osumljeni trwje >pogoreleic, ki so popoldne tam prosjačili. Večja tatvina je bila izvršena na Ilovici, kjer se je nekdo splazi* v stanovanje posestnika Ivana Stergarja na P^ruzaicm cesti 56 tn mu odnesel 3500 Din gotov;n?. Storilec je prišel v hišo kaj lahko, ker so bila vezna in stanovanijska vrata odprta, vsekakor je pa moral biti domač človek, kajti hišo varuje hud pes. V zvezi s to tatvino je policija aretirala 431etnega S. P. s Rudnika, ki sicer tatrortno taji, jc pa zadnje dol zapravil precej denarja Ob Gruberjevem prekopu se je pred dnevi kopal tramvajski uslužbenec Ciril Jenko, pustil je pa obleko na bregu. Ko je bil v vodii, mu je nekdo izmaknil n!kljaste uro, znamke >Omegac, vredno 550 Din — V ponedeljek zvečer je pustil irgovec Adalbert »Ivanuša na plesišču pred velese.!-mom kolo, vredno 800 Din. Ko se je za hip odstranil, se je naglo pognal na kOlo neki mladenič in se hotel odpeljati. Ivanuša je stekel za njftm, ga vjel rn izročil stražniku. Bil je breaposeini delavec France N.. ki je na policiji izpovedal, da se že štfal me- . « beračenjem, tatvine >e pa najbrž ssmolčal. Na begu je vrg^l proč moško srajco, ki o ndej pravi, da mu jo je dal neki prijatelj, pa je bila najbrž tnk ukradena. Glede kolesa zatrjuje, da ga m hotel ukrasti, temveč se je hotel samo voziti po sejami. Sedaj} se bo vozil po zaporu. « Z doma je pobegnil 131etni Ernest Ravnikar, učenec L razreda meščanske šole, stanujoč t Verstevškovj ulici št 8. Fant je včeraj zjutraj oblekel boljšo obleko, vzel svojo zlajto uro m 150 Din gotovine ter neznano kam odšel. Ernest je visoke in močne postave, podol^astega obraza in plarvolea. <8e/e KOLEDAR. Danes: Sreda, 14. septembra, katoličana: Po v. sv. križa, Zoanoslav; pravoslavni, 1. septembra. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: če srce i-zpregovorl.. (Gitta Alpar.) Kmo Ideal: X _ 27. M ari en a Dietnich DEŽURNE LEKARNE. Danes Leustek, ResJrjeva cesta 1; Bo-hinec, Rimska cesta 24, 4n dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Dražba LjobUana, 13. septernlbni. Na drvoriSčn mestnega magistrata se večkrat vrše dražbe najra^^či>ejiSfh predmetov, ki so bii zaruMjem zaradi nepJa-čanoh davfarv. Vsakokrat se ru nbere pre-cegSnija množica kupcev, ne majvj&a pa tudi radovednežev, ki prodaijajo zijata in zbirajo aa račun dražb enih preidmeiov šale. Tudi davi ob 9. Je bfla tafca dražba. Prodajati so samo predtmete, ki jih pri prvi dražbi niso mogli prodati in so se danes prodajali za vsako ceno. Med drugim ie nekdo kropil skoro nove ženske čevlje, ki sicer ne ustrezajo pred&risorn današnje mode. Mi so pa vsekakor vredni 70 Din. Prav osrorčena je bfta borba za budilko. Izffcfcicaitetij jo je prvotno ceni] na 50 Din, vendar se je na opazko, da se za ta denar dobi že nova m da ima budilka razen tega še to dobro lastnost, da se proti jutru navadno ustavi. Bcštacifra pričela pri 7 dsnarjilL Končno jo je nekxk) toupii za 16 Din. Dotični kupec se je sploh spe-ci^aliziraA za ure in >e korpa1 tudi prav čedno žepno uro za borih 64 Dtn. Neko starinsko stensko uro so prodali za 130 Din, kar je vsekakor zeio poceni, čepra«v je neki ŠaMivec pripomnil, da ara nima koles, nakar je nekdo drugi pripomnil, da kolesa rriso potrebna za soinčno uro. Prodali so vse, razen 8 parov čevflj-arskiih kopit, za katere ni hoteO moče dati 50 Din, baje, ker je netodo omenil, da so kopita le za »pilartfos*. Slovenci v Ameriki V Gieveiamjdu se je poročila med na-Stari rojaki spiofino mana bolniška aei-stenvenskesa ndravntka dr. Kerna Jkriija Mocnak s Francem Suhadoiarfkoin. Moondkova )e bfia svojčas knjižničarka Sloverisfce narodne fitahrtee v Olevelandu. &% devedaoda sta se morali vrsritl v staro domovino Ana Brodnik tn Justina Zaikra,}-Sek. ki sta prtepell pred leti v Ameriko z nepravi m trni potnimi IstL Ana dn Juetina sta sestri. Ana se je poročKa v Amerdki. _ V PirotBburgtt je uanrl po doisi in težki bolezni Anton Dekleva. B8aptaatt| je tri sinove in d*e hčerfcS__V Ročk Springsu Je umri po dolgi bolesni Prane Tudek. V istem kraja se je mriao ponesrečil Franc Rahonc, Padel je tako riearecno, da si je prebil lobanjo ta je v attndh makah kmalu umrl V Puetjftu je urari M&se Papež. Banska oprava dravske banovine razpisuje v bolnici v Mxiraki Soboti službo primarija aH pa sefa oddelka; v javni bolnici v Sk>v«njgradcu siuzbo primanje (internista) oba s kvalifikacijo po čl. 20 zakona o bolnicah; v splošni bolnici v Mariboru pa razpisuje stežbo zdravnika-uradniŠkega pripravnika z mesečno plaoo i sm 1275.—. Prosilci za to službo morajo dokazati, da iapoinjujejo pogoje za sprejem v državno službo ter da imajo zdravniško pripravljalno službo (staž). Prošnje s predpisanimi prilog.'.:ni je v vseh treh primerih posfeiti kr. banski upravi dravske bn^ovinc v Ljubljani do 25. t. m. Vlomilčeva smola LJubljana, 13. septembra. Na Tržaški cesti št 30 je bil v noči od 9. na 10. t. m, poskusen drzen vlom, ki se pa nd posr&SL V stanovanje ge. Š„ ki je rvien mož slučajno po trgovskih opravkih odsoten, se je spJazriJ skozi okno v prartJiCTU neznan zlikovce. Okno je sicer zamreženo, mreža je pa talko redka, da zleze skozi njo tudi odrasel moški. O tem se je prepričal tudi vlomilec, ki si je hotei najrprej privoščiti na ton' račun nekaj jedače. Odpri je v kuhinji veliko kredenco, pa ga ie čakato neprijetno presenečenie, kajti knrza je zlezia tndi v rrjo tn taOco mož ni pri§el do zaželi ene zaflnisfce. Potem je pritisnH na kiljiuko v sobo vodečih vrat pa so bfla zaklenjena. Poskušal je najprej rahlo, potem močneje, siednriič je pa trikrat na vso moč pritismil in sunil v vrata. Seveda se ie gospa že pri prvem sunku zbudila, potem je pa začela na ves glas klicati na nomoč. Njene kHce je sH-Šal sosed, ki !e pribite! vprašat, kaj se je zgodilo. Crospa mu je povedala, da se je splazil v ngeno stanovanje vlomilec. Iskala sta ga, pa ga ni bilo več. Ta čas se je bil izmuznili skozi zamreženo okno. Iskati so ga pomagali tudi orožniki, ki1 imajo v isti hiši na dvorišču poslovne prostore. Posrečiflo se je pa samo ugotoviti, da je mora? blffi vkvmilec bos. at«*. 203 >SLOVENSK! NAROD«, dne 14. septembra 1932 W-f ali 8L Dnevne vesti (Besedo imajo naši eitatelfi — Zakon o gasilcih. Minister za fizično vzgojo naroda dr. Kraljević je izjavil, da pride v kratkem pred Narodno skupščino zakon o ureditvi gasilske službe. Gasilski zakon bo slcnel na načelih modernega gasilstva in giavna njegova, svrha bo omogočiti nemoteni razvoj gasilskih društev v naši državi in preskrbeti jim denarna sredstva na ta način, da bodo morale vse občine pobirati gasilski davek. Ta denar se bo srne! porabiti samo v gasilske svrhe. Vsako mesto, ki šteje nad 20.000 prebivalcev, bo moralo imeti stalno gasilsko četo, in sicer tako, da bo odoa-del na 2000 prebivalcev en gasilec. Zakon bo imel tudi določbo o zavarovanju gasilcev. — Nov tednik, v soboto 10. t. m. je IzSa v Ljubljani prva številka >Pohoda«, ki bo izhajal vsako soboto. Odgovorni urednik je g. Miroslav Matellč. List se tiska v Učiteljski tiskarni. Letna naročnina znaša 40 Din. Prva številka prinaša na prvi stran: pod naslovom >Kdo smo< pro-grarnatičen članek, ki je v njem med drugim rečeno: »Končno smo mi vsi tisti, ki smo bili v lastni držav: zap stavljeni in tudi preganjani zavoljo svojega brezkompromisnega jugoslovenskega mišljenja. Mi smo tisti, ki smo morali gledati, kako ogabni koristokrvci zapravljajo naše na-rocmo premoženje, kako izsesevajo našega kmeta in delavca, kako poganjajo v zrak nase denarne zavode, da polnijo sebi svd-1a nenasitna žrela. Mi smo tisti, ki smo se združili v enem samem načelu: Ali naj bo Jugoslavija ena edinstvena in nedeije-na država, ali pa je sploh ne bo. ker bo Izginila v krvi.« — Tujski promet v Crikvenici. V Crikvenici je bilo v avgu3tu 3716 gostr v. od teh 1644 naših državljanov. Zdaj je v Crikvenici rkrr? 500 gostov. V primeri z lanskim letom je bilo letos v avgustu okrog 120 goatov vec. — Kongres ortopodov v Zagrebu. Ju-goslovensk -. in češkoslovaško ortopedsko društvo priredita v Zagrebu kongres ortopedov, ki se prične 3. oktobra in bo trajal dva dni. — Pire premagaj Trif urioviča. Druga partija med šahovskima mojstroma Vasjo Pircem hl Trifjnovicem v Splitu je bila zelo napeta, trajala je nad pet ur in zmagal ie Pire. Včeraj sta igrala m< jstra tretjo partijo. Igrala bosta 6 partij. — Tn.i=Jq promet v Splitu. V avgustu je bilo v Splitu 1340 inozemskih gostov in 1955 naših državljanov. Od 1. januarja do 1. septembra je bilo V Splita 15.024 gostov, od teh 11.640 naših državljanov in 3384 inozemcev. — I.untn mrk. Drevi nastane delm* lunin mrk. ki se bo videl tudi v naših krajih, če bo jasno. Mrk se prične ob 19. m konča ob 1 pon ci. Zakrita bo skoraj vsa luna. — Razpisani m^sti. Pripravljalni okrožni odbor v Ljubljani razpisuje ločeno tem potom mesti tajnika in blagajnika okrožnega oibora. Kompeteoti, predvsem taki, kj so verziran: v obrtnop ravnih vprašanjih al: so že služili pri sličnih korporacijaU, naj pošljejo svoje prošnje s cnrriculum vi-tae do 1 oktobra na naslov predsednika rVij>ra»vlđalnegra okrožnega odbora g. Filipa Pristoua, Ljubljana, Resljeva cesta 4. — Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 120 m plošnat-esa železa, 500 komadov vijakov, 400 kg žičnikov, 40 m železa, 10 plošč črne železne pločevine in 1 kroglijričneiga ležišča. Oglas in poboji so na vpogled v pisamr! Zbornice TOI v Izubijan:. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je bdo v naši banovini deževno, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 33. v Splitu 30, v Sarajevu 26, v Beogradu 23 v Ljubljani 20. v Zagrebu 19. v Mariboru 18 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7683, temperatura je znašala 14 stopinj. — Sin zadavil očeta. 601etni kmet Ivan Bogdanič iz Varaždinskih toplic je živel v skupnem gospodarstvu s svojim sinom Martinom. Oče in sin sta se često prepirala, stari je zadnje čase popival in če ga je imel preveč pod kapo, je rad napadel sina Tako se je zgodilo tudi te dni. ko je navalil na sina s sekiro, sin ga je pa zagrabil za vrat in ga davil, dokler ni izdihnil. — Smrtna ne*reča. v Zagrebu se je pripetila v ponedeljek zvečer težka nesreča. Pleskar Jakr b Gobec je pleskal v neki hiši hodnik in je tako nesrečno padel z visoke lestve, da je kmalu po prevozu v bolnico umrl. _ Foto-sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik. Ljubljana. S*an tr^ 9 Cenik' brezplačno — Zagonetna u*oda ve loškega trgovca. Pred dobrima dvema mesecema je odšel s Sušaka na Reko trgovec Todor Kcpanda. novič, doma iz Veiesa. Na Reki se je seznanil z neko damo in drugi dan se je znašel v bolnici, ne da bi vedel, kaj se je z njim zgodilo. Najbrž je bi! omamljen, ni pa znano, kdo ga je omamil. Omamljenega m pretepenega so prepeljali v bolnico, ki jo je čez 20 dni zapustil in romal na policija. Reška policija trdi, da ga je poslala nazaj v našo državo, Kopandancvić pa naše meje ni prestopil. Ne ve se, aH je bil umorjen ali pa de vedno sedi v zaporu. — Bluze, danocttoo perilo, torbice, rokavice in nogavice ima v krasni izbiri tvrd k a MILOs KARNICNIK, Stan trg a — Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čioi, navalu krvi, glavobolu. ■ploinem slabopodutju vzemi na tešče kozarec naravne >Franz - Joaefove« - grančice. Po '%- kušnjah na ki.nikah za notranje bolezni je >Franx - Jo*ef<-voda zelo dobrodelno odvajalno sredstvo. >Franz - Joaefc - grenčiea se dobava v lekarnah, drogerija h in spece-ri jsl-cih trgovin ah. —?; Nova hlža v novi uMei. V VolariČe-▼i ulici, ki teč*> s Tržaške ceste vzporedno s Hajdriho.ro Cl.an«rusovo ulico) proti vzhodu, n: Se ceste, ne hodnika, ampak navadna poljska pot, oh kateri je zadnji čas zrasla enona'1 stropna vila Ravtar. V ponedeljek »o bi I-} na poslopju zaposleni krovci 4n kleparj4. Prihodnje dni bodo zidarji ometavali stene. Temeljno zidovje je iz kleeanetra kamna Stanovanja bodo v visokem pritličju, v prvem nadstropju !n nod streho z oknom na vzhodno stran. Zidanje vod: stavbno podjetije Furlan * Ku-naver. —Irj Plinsko omrežje se stalno širi. Zdaj polA^ajo plinske cevi v G-linški ulici. V tel in »osednih ti lirah je zraslo v zadnjnti dveh letlk noicai modernih MS in vnl N;h stanovalci imaro konalnice. kjer ie za segrevanje vode na;;pripravnejši plin. Sicer ?e pa plin tudi po kuhinjah vedno bolj uveljavlja. -lj V Gradišču urejajo hodnik ob Luck-mannovi h.š-j in tlakujejo z drobnimi granitnimi kockami cestišče. V soboto in ponedeljek je parni valjar izra-vnal in utrd'1 tla. na kar so pričeM s tlakovanjem. Hodnik bodo asfaltirali in so robniki že polo-žoni. Tako bo Gradišče z lepo Luck-mnnnovo hišo. z urvijenim cestiščem in modernim asfaltnim hodnikom znatno pridobilo Da svoji mič-nosti. —Ij Plastičen okras nebotičnika. Včeraj popoldne so potegnili na nebotičnik 5 metrov visoko bronasto figuro, ki jo je izdelal naš kipar Dolinar. v bron jo je pa vlila znana zagrebška livarna Oblak. Kip stoji ob stiku nebotičnika s palačo Ljubljanske kreditne banke v njeni višini, tako da je višinska razlika med nebotičnike m in palačo še bolj poudarjena. —lj S^dna razstava na vele sejmu. Tudi letos bomo imeli na velesejmu običajno sadno razstave, tako da se bodo Ljubljančani lahko založili z dobnm sadjem, zlasti s poznimi jabolki, ki se drže *ez zimo. Termin razstave še ni doh čen. Najbrž se bo vršila v drugi polovici oktobra, ko bodo zrela tudi že pozna jabolka. \'aš stric že pravijo tri dni: »V Iblan pa zde j se fajn živi!« — Let dvajset ni že bil tam več, kjer mu najbolj je »Daj-Dam« všeč. —lj Mestna zastavljalnica oo imela redni dražbi februarja zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti 6., za efekte pa 12 oktobra t. 1. cd 15. ure dalje. Dne 10. septembra ob 15. uri pa se bo vršila dražba prostovoljno na dražbo danih predmetov (perilo, obleke in drago). —lj K rax»ta\i pohištva na velesejmu. Včeraj smo omenili da je bila letos na velesejmu razstavljena tudi krasna pozlačena garnitura, ki je pa ni razstavil tapet-nik in dekorater g. K. Sitar, temveč ljubljanski pozlatar in rezbar g. Anton Kos. G. Sitar je garnituro samo tapeciral. —lj Današnji živilski trg. Ob sredah živi Isk i trg: ni tako bogato založen kakor ob sobotah, kljub rernu pa tudi danes na trgu ni primanjkovalo blaga. Xasprot.no, vsega je bilo v izobilju, največ pa sadja, s katerim mislijo letos Ljubljano preplaviti in mr*nda založiti za večne čase. Iz Vojvodine, Bele Krajine in zelene štajerske so pripeljal! zopet cele grmade grozdja In razumljivo je. da je takšna množina učinkovala tndi na cene. Davi so ga ponujali po 2 Din kg, povprečna cena je pa bila 4 Din, kvalitetno sremsko tudj po 7 Din. Kupčija z grozdjem pa ni bila bogve kaj prida in so bi'le ob 10. še nekatere košare zvrhane. Več je bilo povpraševanja po jabolkih, ki so pač bolj nujna potreba ka.«or grozdje. Cena jim je bila od 2 do 4 TMn za kilogram, prvovrstno blago po 8 Din kg. Isto je s hruškami. Bosanskih češpelj je bilo zelo malo, prodajali so jih po 3, več je bik> domačih, ki »o š»ie po 2 Din kg. Dovoz domačih breskev je vedno večji, cene se gibljejo med 6 do 8 Din kgr. Sezona jagod je končana, malin ni več. borovnic tudi ne, edino brusnice se še dobe. Prodajali so jih po 3 Din liter. Melone so prodajali po 1 Din kg. pa se Ljubljančani ne pulijo zanje. Neka kmetica je prinesla tudi košaro jurftkov in jih ponujala po 10 Din kg. Tudi na zelenjadnem trgu je bik) vsega zadosti, cene skoraj običajne: krompir 1, okro-vt 0.75—1, glarva zelo a 0.75—1, glavica saiate 1 Din, kilogram paradižnikov 2 Din, kislega zekja 3 Din. merica špinače 1 Din, kg fižola v stročrju 2 do 3 Din. oluščenega 3 Din, kumarice za vlaganje 7 do 10 komadov za 1 Din itd. Izredno skromen je bil pa darvi jajčni trg. prinesli so pa tudi malo piščancev. Tem j*1 cena že stabilna, saj jih vse leto prodajajo od 30 do 35 Din par, jadca so pa prodajali davi par 1.75 do 2 Din. Kupčija je bi-Ja razmeroma precej živahna. Sokolsko društvo Ljubljana rv. prične z redno telovadbo d a a e s v telovadnici meščanske šole na Pruiah po sledečem urniku: v ponedeljek, sredo in petek moška deca od pol 18. do pol 19.; moški naraščaj od pol 19. do 20.; Člani od 20. do 21. V torek in četrtek ženska deca od 18. do 19.. ženski naraščaj od 19. do 20.; članice od 20. do 21. Vabimo vse pripadnike vseh oddelkov, da r?dno po seča jo telovadbo. Novi člani se sprejemajo v telovadnici in v drafltveni pisarni med uradnimi ura- mi vsak torek ln petek od 18. do 20. — Uprava. -ij CHRISTOFOV UČNI ZAVOD, znana najstarejša in najbolj« obiskovana privatna iola v Ljubljani, vpisuje i« vas ssptsmbsr vsak dan v lastni novi vili. Domobranska cssra 5. — Vpisnina 20 D»n. šolnina mesečno 120 Din. revni popust. _ šolsko leto prične nepreklicno 1. oktobra. Zavod preskrbuje službe. Dnevni in večerni tečaji. 459tn Najidealnejša pot aa razbremenitev posestev in za zidavo lastnega doma potom .»Stavbne hranilnice Iss pOSOfitalCe", LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 15. Iz Kranja — 30 let »inftbovanja. Jutri bo praznoval orozniški narednik-vodnik g. Ivan Ja-vornik SOletnico službovanja, žc nad 10 let ie v Kranju, kjer je splošno zelo priljubljen. V vseh 30 letih je služboval samo na šestih crožniških postajah. V priznanje za zvesto službovanje državi in kralju je bil mnogokrat odlikovan, čestitamo! — Lepa terasa. S reski prosvetni referent g. Vilibald Rus je zgladil nad svojo in sosedno hišo zelo lepo teraso. Zelo lep je p-grled na to teraso zlasti za tujce, ki pridejo po rožinvonskem klancu s postaje v mesto, še lepši pa ie gotovo razgled s terase na spodnji del mesta in bližnjo okolico. Pod teraso je zgradil grradbeni podjetnik g. Ivan Bidovee svrjo garažo. — Zanimanje za tombolo. V vseh gostilnah in trgovinah prodajajo tablice za tombolo, ki se bo vršila v nedeljo ob 15. Do sob' te zvečer stane vsaka tablica samo 4 Din, v nedeljo pa je 1 Din dražja. Zato hitite z nakupom, če hočete zadeti 10.000 Din v gotovini aH pa morda moderno spalnico in sodobno kuhinjo. — Smrtna kraa. Včeraj popoldne je bil pogreb Oskarja Rebolja, narednika letal, skega polka, ki je umrl v 25. letu starosti. Pogreba so se udeležili zastopniki društev ter predstavniki oblast.. Pokojni Oskar je bil v Kranju zelo priljubljen. Vse mesto ga je poznalo, saj je bil vedno vesel in je znal tudi marsikoga drugega spraviti v dobro voljo s petjem in godbo. Naj v miru počiva. — Danes dopoldne so pokopali v šmartnem posestnika Josipa Sušnika z Gorenje Save, ki je bil dolgo vrste let član kranjskega občinskega odbora. Iz Novega mesta — Dijaška kuhinja, ki jo vodi P<>mla-dek Rdečega krrže na meščanski šoli pod upravo strokovnega učitelja Strbenka, je z včerajšnjim dnem pričela obratov«ti. Letos bo oskrbovala do 50 dijakov meščanske šole in gimnazije. O njenem lanskem plodonojsnem delu o priliki kaj več. — Vročina pon eh uje, pojenj uje tudi kopanje v Krke, še kar za slovo pa se hoceio nekateri potolči v plitvinah, kamor brezskrbno skačejo tudi na glavo, če ni drugače. Tako se je pred dnevi močno potolkel po "lavi dijak Colarič Stanko. — Poceni meso. V Št. Jerneju pod Gorjanci prodajajo govedino po 4.— D.in kg. Vsa vas in vsa okolica živi skoro le od mesa. Vino se dobi pa še ceneje. Razmeroma najdražji je še kruh. — ŠmarniCe in vino drugib samorodnih trt prodajati je najstrožje prepovedano. Po naših viinogradiih se je žal razpaslo toliko tega rrtja in njegov strupena sok je največkrat kriv pretepov, ubojev in sličnega. Vinogradniki, ki imajo samorodrrice, na i ob trgatvi to grozdje potrgajo ločeno zase in ga ne mešajo med vino žlahtnih trt, ker se tudi taka mešanica smatra za vino saimo-rodnic. Tako vino se sme porabljati samo za dom. Pač se sme tuda še prodajati do konoa junija 1933. toda le za predelavo v destilat in druge industrijske svrhe, v nobenem primeru pa ne za točenje po gostilnah in ostalih vtinotočJih. Brezuspešna bo vsaka prošnja za vinotoč pod vejo. kdor bi hotel prodajati le senco s-a moro dne ga vina. Nadzorstvo nad vinskim premetom bo strogo in kazrri hude, zato vinogradnikn, pozor! — K isviru Krke popelje znana Grego-ričeva drogerija iz Ljubljane svoje foto-tečajnike- Priključijo se jim tudi novomeški fotoamater ji. Izlet se bo vršil ob lepem vremenu v nederjo 2. oktobra, sicer pa teden dni kasneje. Izletniki iz Novega mesta bodo videK vso dolino gorenje Krke do njenega izvira, bogato Sotesko, skoro meščanski Dvor. rm>gočni Žužemberk, elektrarno v Za gradcu, sUkovito vas Krko in čudovite izvirke tajinstvene naše Krke. Proračun ne bo previsok Prijavrti se je v drogeriji »Krki«. — Prijatelji narave, če se hočete nadiviti kršen* legi dolenjske metropole, pojdite čez Kačjo rido na Kal in doli v Prečno, Nad vse hvaležen popoldanski izlet __Teniška tekma med SK Elanom in SK Kamnikom v Kamniku je v nedeljo b> padla enako kot zadnjič med obema kluboma v Novem mustru, namreč 4 : 3 Eno prihodnjih nedelj pridejo Kamničani spet v Novo mesto. __- - — Ali rxvzinaš te?a eo-spoda? — Seveda, to je najbogatejši mož v našem mestu. — Zares? Jaz sem ga pa videl lani, ko ni imel na sebi niti srajce. — Kje si *a pa vide!? — V kopališču. Hči po materi. Žena: čas ie že. da se naša hči omoži. Mož: Počalkafti morava vendar, da pride kdo. ki ji bo všeč. »Žena: Kako to? Mar sem jaz tako dolgo čakala? Pri kiparki. — Najlepši del moškega telesa so noge. kajne? — Tega nisem niti onazila. gospodična. Moj stari licd: spat v nogavicah. Tudi posebnost Ljubljane Kar se ne godi na primer v Zagrebu ponoči ob Jelačičevem spomeniku, in v nobenem drugem mestu naše banovine ali v Avstriji, to sa dogaja dan za dnem običajno od 3. do 4. penoči ob vznožju spomenika največjega slovenskega pesnika, prav blizu hotela, v katerem prenočujejo tujci in pred očmi stražnika. Ne vem, ali je tak kraval tudi pri prodajalcih hrenovk pred pošto in na Kongresnem trg~i, kot je na Marijinem trgu? Nikdo nima ničesar proti tej obrti, dokler pridejo na hrenovke mirni ljudje, nikakor pa ni dopustno, da se že v jutranjih urah nabirajo okoli tistega voza pijane gruče, ki so se nateple iz gostiln, v katerih so bile do policijske ure, in si tudi ohlajajo svoje razgrete možgane in razgrajajo in kriče. Torej kar se konča v lokalu, naj se na prostem sredi mesta nadaljuje? Kaj si mislijo tujci v bližnjem hotelu o razgrajanju, ki traja navadno nepretrgoma celo uro? Največ kravala je v nočeh od sobote na nedeljo, kc gre marsikateri stanovalec v bližini na prvi jutranji vlak in je pri-kraišan še za tisto pičlo spanje. Ker jc bilo ze več tozadevnih opozori-tev vse bob ob steno, smo mnenja, da treznim odjemalcem hrenovk popolnoma zadostuje, ako se dobe hrenovke največ do 2. zjutraj. Da pa stoji prodajalec hrenovk do 4. in Se deli. pa ni nič drugega nego priložnost vinjeni* ponočnjakov obojega spola, da se produciriio s svojim vpitjem in razgrajanjem do mile volje in svobodno kršijo necni mir. Davkoplačevalec. 0 radiu, godbah in ponosu Naš ku-ku radio se je spet postavil. Na velesejma je prepeval ves dan. Toda nikar ne mislite, da so izbrali gospodje okrog njega za te dni kak poseben program, ki bi bil vsaj malo v skladu z drugimi prireditvami. Imeli smo kongres slovanskih narodnih noš, iz vseh krajev so prihiteli naši bratje, da propagirajo in manifestirajo medsebojno slovansko ljubezen in Slogo. Tudi naš radio je to propagiral z nemškimi in italijanskimi gramefonski-mi ploščami, mogočni glasnogovorniki pa so poskrbeli, da je vsa Ljubljana slišala ta patri jo tizem. 2e mnogo sem slišal slovenskih plcsč in lepe so, kakor so lepe pesmi našega naroda, še več pa sem sedaj slišal neslovanskih. češke n. pr. in lužiško-srbske, poljske itd. pa nobene. Naše kavarniške godbe so podobne. Vendar pa tu ne moremo zahtevati take rigoroznosti, dasiravno bi jo lahko malo več želeli. Sicer pa so nekatere, zlasti v ^Zvezdi«, imele zadnje dni na programu malo več slovanske glasbe, za kar jim gre vsekakor ponvala. Pri teh godbah pa je druga napaka Nikjer na božjem svetu namreč ni dovoljeno igrati dalje, nego do 23. ure, pri nas pa po mili volji do polnoči in celo do ene. Delavni svet pa naj počiva, kakor ve in zna! če bi bila v zaprtih prostorih, bi pač nihče ne ugovarjal, tako v odprtih pa je vseeno malo neprijetno, četudi smo sicer potrpežljivi. Morda pa bi se vseeno dalo na kak način pomagati. Pomoči in sveta bi rabile tudi nekatere naše dame, ki imajo ambicije za film. Za »Svetlotonom« so tekale in pozabile na vsak potreben ponos. S šoferjem, ki je sicer Ljubljančan, kakor je bil tudi avto v Ljubljani le izposojen, so nekatere govorile tako ponižno, kot bi bil najmanj B. H. Pabst. A nošenje mikrofona za gospodi je bila pač že najvišja čast. Ne bi smele pozabiti, da se s ponižanim ponosom ne dela karijera, s poniževanjem In vsiljivostjo pa ne kvari ugled samo sebi. nego vsem. V >Tiskovni zadrugi« imajo kniigo o lepem vedenju ... R- Naš ribji trg V >Slcvenskem Narodu« je zadnjic nekdo v članku »Naš živilski trg« poročaj tudi o ribjem trgu, poudarjajoč, da je ostal taksen, kakor pred 50 leti. člankar je tudi navajal, da nalove v našem in severnem morju toliko rib, da bi se tudi lahko pri ras dobivale po primerno niziih cenah, treba je samo, da se organizira uvoz in prodaja. V tej zadevi smo prejeli od ribar-skega društva »Njivice«, ki je v Ljubljani organiziralo sistematično prodajo morskih rib ter jih prodaja vsak dan sveže na ljubljanskem trgu, nastopne informacije: Res je, da je včasin ribolov na Jadranu obilen in da nalove ribiči na stotine kvintalov rib. Ribe gredo potem na ribji trg, ali tako zvano ribjo borzo, kjer se jim določijo cene, ki so seveda odvisne od konjunkture, to je od dobrega ali slabega lova, množine rib, povpraševanja in prodaje. Za Ljubljano pride kot ribja borza v poŠte v Sušak. Zadnjič je nekdo v »Slovenskem Narodu« tudi trdil, da so ribe v Ljubljani očitno predrage, češ, da jih na Sušaku prodajajo za trikrat cenejša. To bo nemara res, toda upoštevati je treba stroške, prevoz, trošarino, vzdrževanje itd. Na Sušaku stane n. pr. kg tunina 14 Din na trgu. Stroški za 100 kg tunina do Ljubljane znašajo 370 Din, in sicer embalaža (to so posebni zaboji, znotraj obiti s pločevino in izoliram s plutovino) ter stroški za led. Prevoz na Sušaku s trga na kolodvor stana povprečno 50 Din, povpircčno toliko tudi v Ljubljani. Poleg tega je 100 Din trošarine na 100 kg rib. Skupni stroški znašajo 520 Din, torej 5.20 Din za kg. V Ljubljani na trg postavljene morske ribe stanejo torej prodajalca efektivnih 19.20 Din, pri čemer nI všteta prodajalčeva režija. Potem je treba računati, da tehta pri tu-ninu, ki je težak povprečno 4 kg, glava najmanj 1 kg. Glavo lahko prodajalec prodaja kvečjemu po 8 Din kg. V Ljubljani so prodajali tunino zadnjič, po 26 Din kg. Če se odšteje prodaja glave po 8 Din. je bila pa faktična prodajna cena 21.20. Pri kg tunine je torej prodajalec zaslužil bora 2 Din. To se pravi, da je prodal v lastno iz'TfTK) m kljub termi js bfto rečeno, da niso »Njivice«, ki so prve nudile tunino za to ceno v Ljubljani ter potisnile navzdol tudi cene drugih morskih rib, nič cenejše kakor drugi prodajalci. Popreje so prodajali tunino po 36. lokarde po 24, brancine po 48, odkar pa prodajajo »Njivice«, je cena v splošnem padla pri vseh prodajalcih, m sicer je zdaj tunin po 26, lokarde po 16 in brancini po 32 Din kg. Nerednosti na Miri?- Menda se še ni o nobenem delu mesta toliko pisalo, kakor o zloglasnem okraju ob Gramozni jami na Vodovodni vesti. Pretepi, tatvine in primeri nemorale tamkaj stanujočih delavcev so baje na dnevnem redu. Prav isto bi se zadnje čase lahko trdilo o okolišu Langusove ulice na Mirju, kjer se je v letošnjem poletju etabliralo kakih 30 bosanskih delavcev, zaposlenih pri tvrdki ^Slograd^. ki gradi tamkaj cel kompleks stanovanjskih hiš. Ti Bosanci so si tamkaj postavili dvoje delavskih barak, v katerih večer za večerom vprizarjajo pravcate orgije, združene s prepevanjem freete tuljenjem) in ne-redkokdaj tudi s pretepom, tako da stanovalci bližnjih hiš res nimajo prilike, da bi se po napornem dnevnem delu lahko mirno odpočili. Razen tegj. so si delavci istega podjetja skoraj tik ob cesti postavili iz desk zbito zasilno stranišče, iz katerega se zlasti v teh vročih dneh širi vprav penetraTen smrad. Prosim tudi v imenu drugih sostanovalcev družbo ^SlogTpdc in ostali dve me. rodajni oblasti: redarstvo in Higijenski za~ vod. da napravita rei in mir tndi v našem sicer mirnem in tihem okolišu. Prizadeti. Oviranje prometa Znano je, da ie promet v W o Ho vi ulici zelo Živahen, posebno je pa bil živahen med velikimi svečanostmi m prireditvami zadmiiih d'ni. V nedeljo, ko je bil v »Un,-onu« manifestacijs-k« shod, se je po VVolfo-vi ulici kar trio fjiudi. In baš ob tem času je stal pred trafiko velik tovorni avto. ki so nami čez cesto valih" sod za sodom, tako da je bila prav za prav vsa cesta natrpana s sodi in promet močno oviran. Upali smo. da bodo javni organU ki jiin je poverjena skrb za redni promet po mestu, to prepre&iii. kar se pa n,i zgodilo. Še čudfno, da se ni pripetila nobena nesreča. Tujci so seveda začudeno gledali, kak© je mogoče valiti med največjnm prometom sredi me-sta čez uli»co sode. Oni. ki so jih valili, na to menda niso pomislili, sicer bi biili gotovo malo počakaln, saj ne moremo dvomiti o nijihovi uvidevnosti. V bodoče naj se tak promet ovirajoči nedeljski sport po možnosti oppsti. _ čudna slovenščina. Po mestu imamo več dokazov, da uiti sicer izobraženi ljodjje ne znajo slovenščine. V neki ii stoji črno na belem: Popolna izprodaja (Aue-verkauf) blaga. Tole v oklepaju sme nalašč pripisali, da bodo v dotični -izložbi vedeli, kako so prišli do svoje izn.rodaje. V neki druer: .izložbi dmajjo pa >rje prosto« (Roet-frei) robo. če bi povedali, da njihova roba ne zar javi, bt bilo vsaj približno prav. AM pa vidite tudi po mestu: Vhod v vrt. V vrt lahko najde vhod kvečjemu krt, ker se zarije v zemljo, človek pa hoda na vrt. Takih primerov pačenja jesaka bi lahko našteli še mnogo. Iz Celfa _C Francoski krožek v Celju bo imel svoj redni letni občni zbor v petek 1«. t. m. ob 17.30, v slnčajn nesfclepčffiossti pa ob 18., v svodem lokalu v Narodnem doma. Odbor prosi za številno ndedežbo. —c Preložen občni zbor. Redm?i občnd zbor smučarskega kluba Celje, ki je bU napovedan za soboto 17. t. m,, je preložen in se bo vršil v ponedeljek IS. t- m- »b 20.30 v klubovj sobi v gostilni Pri zelenem travniku v Klavniški ulici. _c Cirkus Kolumbija, kd je žel nedavno v Ljubljani velik uspeh, je prispel s svojo menežarijo v Celje in bo ostal tn do nedelje. Otvoritvena predstava bo drevi na prostoru poleg gospine Pri zelenem travniku. _c Novj člani Medklubskega odbora v Celju. Na občnem zboru Medklubskega odbora 'i>NP v Celju za celjsko nogometno okrožje so bili izvoljeni v odbor naslednji gg.: Wagner (SSK Celje), Žerovc (SK Jugoslavija), Konig (SK Atletik), Regner (SK Laško), Mahkovec (SK OLimp) in Krell (SK Šoštanj). Nadal#nth šest odbornikov bo imenoval Ljubljanski nogometni pod savez, ki so mu bili predlagani za imenovanje naslednji! gg.: dr. IviČ (SSK Celje), Jegrišnik (SK Jugoslavija), Paidasch (SK Atletik), Wimmer (SK Laško), Sve-tek (SK Olimp) in šalekar (SK Šoštanj). Najbolj tragično je, da največje tragedije v življenju prezremo. O tragedijah posameznikov česčc govorimo, nihče se pa ne zaveda, da je gorje neštetih tako strašno, da bi ga morali imenovati: svetovna tragedija. V vseh dobah so umirali ljudje za svoje prepričanje, morili so jih samo tisti, ki so se jih bali — ne da bi se zavedali, da ideje ne moreš umoriti, če umoriš človeka. In vse ideje so večno žive, če umirajo ljudje za nje. * Mnogi govore tako pogosto, da pozabijo misliti. Čuvstvo je mati zmoti; je pa tudi v zvezi z razumom, ker se razum tako Često moti v čuvstvenih zadevah: ljudje so vedno nerazsodni, kadar razsojajo pod vplivom čuvstev. •SIOVBNSn NAROD«, dn« 14. aepUuiiUrm 50 - 1W o« — jc vprašai Pa- Z velikim trudom je pa te spravi iz sebe drve besedi, ki ju je venomer ponavljal s hroipečim srlasom: — 2ena! Dete!... 2ena! Dete! Rarnon je v nepopisni grozi opazoval umirajočega m nehote ponavljal za njim: — 2ena! Dete! Tako je minila noč. Nerwille je kz-cHnirl zjutraj in njegov zadnji zdrhljaj je prosi-l prijatelja, naj se zavzame za vdovo in siroto. RarrKMi je poskrbel za pogreb, izročil je trgovske zadeve podjetja zaneti črvirn rokam, potem se je pa vkrcal na parnfk in odpeljal v Francijo. In med vožnjo se mu je često i z vil iz prs zamolkel klic: —Žena! Dete! Drugi del I. Hazardiranie bandrtov Sejem na Mommartru je bil na višku. Slimak se je bil utabori«! s svojim šotorom sredi sejmsfcega vrvenja.. Z Zefyrino sta sedela za mizo in zaupno kramljala; Panoufla ni bilo doma. — Da, dragi Slimak, priznam, da si bistroumnejši od mene. Toda jaz sem ženska in sam veš. da zavoha ženski nos stvari, ki se moškim o njih niti ne sanja. Boš videl, da bova imela zaradi Panoufla še sitnosti. — Beži no!... To praviš zato. ker si ljubosumna. — Jaz pa Ijuibosumna! — je vzkliknila Zefyrina... jaz ljubosumna na Panoufla ... Zakaj neki? — Kaj vem. — Nisem ljubosumna, pač me pa jezi, da pase ta fant pri nas lenobo, od kar srna prispeli v Pariz. Ves čas bega za deklinami in drži križem roke, češ, da je zaslužil nekaj denarja v Moisdonu. — Ne govori o tem, — je zagodr-nja'1 Slimak. — Da, in pod to pretvezo naju kar nekam zaničuje, — je nadaljevala Ze-iyrina. — Panoufle je nehvaležnež. In pa častihlepen je. da nas bog varuj. Na vsak način bi se rad proslavil... Zefyrina Panouflu ni delala krivice. Po prihodu v Park je res živel brezskrbno življenje čednega fanta, ki se dekleta kar pulijo zanj. Znan je bil pod imenom »lepi ameriški magnetizer«. Večeri, ko je zastopal 51imaa, če hi posta? nevaren, ga vt^tne-š v Roonetto. — V Rorjoerko! —Da, iz očetovske fcubezni. Mar trisi roegov oče? Nikar se ne boj, fantič je že davno pozabil na svoja otroška leta in je trdno prepričan, da si ti njegov oče. SiHmak in Zefyrina sta se po teh besedah sicer nekorfko pomirila, ven-daT sta pa sklenila ravnati z dečkom lepo. Toda Maček se je začel naenkrat upirati lopovščinam, ki sta mu jih diktirala. V njem se je začela oglašati nežna, pderneoirta duša in prav nič se ni bal javno pokaza*ti svojega zaničevanja in odtpora. A v takih primerih je bruhnila na dan vsa jeza in zloba njegovih tlači-tdjev. Pozabljala sta na vso opreznost ki se kruto maščevala za svoj strah. Najbolj ju je jezilo, če se je Milček zavzemal za Craudmeta. Ubogi deček je od dne do dne bolj hiral, čeprav mu je Milček tako dobro stregel. Slimak se je že veseKJ, da bo kmalu podedoval po Claudinetu. Da bi ubogi deček čim prej umrl. mu ni dajal nobenih zdravil. — Škoda denarja, — je zatrjeval Zefvrini, — tu se ne da nič pomagati. Pač je pa Mi«lček storil vse, da bi prijatelju vsaj olajšal težko življenje in bolezen. — Kako skrbiš zame in kako rad te imam. — je pravil Claudinet. — Samo tebi se moram zahvaliti, da sem še živ. Nekega jutra, ko je taval Milček uA.rog kolibe, mu je pomigal neznan voznik in ga prosil, naj mu pomaga izprazniti voz. Deček mu je rad pomagal in dobri je dva franka. — To mi bo zelo dobrodošlo, — je pomislil. — Claudinetova steklenica je prazna; za ta denar mu lahko kupim še mnogo ribjega olja. Rečeno — storjeno. Ta čas, ko so pripravljali v lekarni zdravilo, je pa MHček opazoval starega, čmo oblečenega ^o^noda. ki e govoril z lekarnarjem. — Tega otroka ni bHo mogoče leči ti doma pri starših. — je pravil gospod lekarnarju. — Zato sem ga nemudoma poslal v bolnico, čeprav je njegova mati ugovarjala, ker ga je hotela obdržati doma. Toda doma bi bil kmalu umrl, a v bolnici bo gotovo okreval. In to ne bo nič stalo, dočim bi doma... Kaj, ta gospod je pmel pravico pošiljati otroke v bolnico! In povrhu še brezplačno! Torej bi mogel spraviti v bolnico tudi Claudineta. Deček je zbral ves svoj pogum in stopil k neznanemu gospodu, rekoč: — Oprostite, gospod, slišal sem, da pošiljate otroke v bolnico. Poznam dečka, ki je težko bolan. Prijatelja sva. Ime mu je Claudet. Zanj sem prišel kupit ribje olje. Zelo priden in pošten je. In kašlja, ubožec. Plakali bi kakor jaz, če bi ga slišali kašljati. Zdravnik se je ozrl na dečka, ki se mu je tresel glas od ginieno-sti. — Zakaj pa starši tvojega prtiate-«ja ne prosijo, da bi ga sprejeli v bolnico? — Saj ne vedo, da so na sveta take hiše. Pravijo, da Oaudmetu ni več pomoči, jaz ran pa skrivaj kupujem ribje olje, ker je baje proti taki bolezni dobro. — Ah!... Kdo pa so njegovi starši? — Papann je ime Slimak, mami pa Zefvrina. Mama je vedeževalka... Naša koliba stoji tu blizu na bulvarju. Zdravnik se je pri teh imenih nekam čudno nasmehnfl. — Kako je pa tebi ime? — je vprašal dečka. — Milček, gospod. — Kaj Claudmet ni tvoj brat? — Ne. on je sirota, vzgojil ga je strte, ki je moj papa. Zdravnik je pogledal na uro. — Imam še dovolj časa. In obrnjen k Milčku je dejal: — Odvedi me tja, dečko. Prepričam se, če je bolezen tvojega prijatelja težka, m svetoval bom strfcu. kaj storiti, da ga spravi v bolnico. — O, hvala, gospod, — je odgovoril deček in solze hvaležnosti, pa rudi radosti so se mu zalesketale v očeh. Kar mu je šinila v glavo nova mi- -sel. — Ne vem. gospod, kako bi vam to povedal. — je zajecljal v zadregi, — toda če vam je vseeno, bi vas prosil, da stopite tja brez mene. — Zakaj pa? — Ker se bojim, da papa ne bo zadovoljen z menoj, da skrbim za Clau-dinetovo zdravljenje. Ce le zve, da mu nosim zdravila, me neusmrljeno pretepe. — Oho, — je zamrmral zdravnik, — torej še en nagib, da grem pogledat tega dečka. Claudinet se je počutil baš tistega dne zelo slabo. Žalostno je sedel na svoji trdi postelji in molče poslušal očitke, ki sta jih sipala nanj Slimak in Zefvrina. Zakoncema je šlo zadnje čase slabo, Panoufla že tri dni ni bilo na spregled in za vse naj bi bil odgovoren ubogi Claudinet. — Da bi vsaj že izdihnil! — je godrnjala Zefyrina; — to bi bilo še najpametnejše, bi vsaj ne bii v nadlego svojim sorodnikom. Claudinet je globoko dihal in molčal. Milčkov prihod je obrnil jezo obeh izmečkov na drugo stran. — A, ti si! — je zakiical Shmak. — Od kod pa prihajaš? — Jaz? Nisem vedel kaj početi, pa sem šel malo na bulvar. — Nisi vedel kaj početi! — je ponovila Zefvrina in prisolila ubogemu dečku krepko zaušnico. — Stopim h krčmarici na vogalu ulice vprašat, če je kaj videla Panoufla, — je dejal Slimak. — Dobro, samo da mi predolgo ne izostaneš ... Vstani, le urno na noge, lenoba lena! — je zakričala na Claudineta. — Vstani in prinesi mi vode ... čebula se mi bo prismodila. A ti, Milček .. No. kaj še nisi odšel? — je vprašala obrnjena k Slimaku. Slimak je stal na pragu komedi-jantskega voza in zrl presenečeno na cesto, po kateri so prihajali trije možje. — Poglej. Zefvrina, poglej, kdo prihaja! — je vfkliitaifl prestrašeno. — Kakšno je papeževo stanovanje Reprezentančno in zasebno stanovanje — Papeževa kuhinja je bila prvotno zelo komplicirana Vest ameriški listov, da se je papež preselil iz svojega zasebnega stanovanja v dvorano sv. Janeza, nazvano po kipu, stoječem v njem, je opozorila javnost na papeževo stanovanje. Niti Rimljani sami ne vedo mnogo 0 papeževem stanovanju. Papež ima dvoje stanovanj, reprezentančno in zasebno. Reprezentančno je v drugem poslopju apostolske palače in obsega 10 sob. Do zadnjega je bilo to stanovanje javnosti malo znano. »Vodič po Vatikanu«, izdan 1. 1930, ga pa podrobno opisuje. Tu ima papež tudi svojo zasebno knjižnico, kjer navadno sprejema goste, in dvorano sv. Janeza, kamor se je nedtvno preselil za nekaj tednov, ker v knjižnici popravljajo strop. Zasebno papeževo stanovanje je javnosti skoro neznano. Je v tretjem nadstropja apostolske palače in obsega 5 sob, kopalnico in zasebno kapelico, kjer papež vsako jutro mašuje. Prva soba je prav za prav predsoba in v nji stoji krasna omara, ki jo je postavil tja papež Benedikt XV. za shranjevanje osebnih daril. Papež Pij XI. je postavil v predsobo v ta namen še eno omaro, ki je načrte za njo napravil papežev arhitekt senator Luca Beltrami. Omara je iz mahagonija in oreha, obložena z biseri in slonovo kostjo. Iz predsobe se pride v salon-ček. kier stoji starinski divan, miza in nekaj naslanjačev. Papeževa jedilnica ima okroglo mizo, dve servirni mizici Oko slavnega državnika Dober državnik bi moral imeti dobro oko. In menda zato je kupil bogat Američan oko slavnega francoskega državnika Leona Gambette. Gambetta je živel od L 1838—1882, njegovo delovanje spada v dobo francoske republike in proslavil se je z odporom proti vojni, ki naj bi jo bila Francija 1 1870 napovedala Nemčiji. Gambetta je slutil, da bo ta vojna nesrečna in ni se motil. Ko je padel Napoleon III., je stal tudi Gambetta na čelu državljanske vojne. Prvotno je bil malo znan advokat, dobil je težko očesno bolezen, ki je napredovala tako daleč, da so mu morali desno oko izrezati. Potem je nosil vse življenje umetno oko. Operaciji je prisostvoval mlad zdravnik, ki se je zanimal za bolezen in obdržal izrezano oko, da bi bolezen proučil. Oko je seveda skrbno konser-viral. Gambetta je postal slaven in dotični zdravnik je bil zelo ponosen, da ima njegovo oko. V čakalnici je razstavil d-ržavnikovo oko v stekleničici z napisom: »Oko slavnega Gambette«. In tu je opazil oko bogat Američan, ki se je takoj začel pogajati z zdravnikom glede nakupa. Zdravnik spočetka očesa ni hotel prodati, ko mu je pa Američan ponudil zanj celo premože- in nekaj stolov. V papeževem kabinetu je prekrasna pisalna miza iz ebeno-vine, dedščina po papežu Benediktu XV. Najskromnejša je papeževa spalnica, kier stoji poleg medeninaste postelje manjša omara in samo en naslanjač. Nad posteljo visi navaden križ. Papeževa kuhinja je bila poprej dokaj komplicirana. Obstojala je iz tako zvane dispenze, ki je preskrbovala papežu sadje, sir, sladoled, slaščice, kavo itd. Tej kuhinji so bili dodeljena trije uslužbenci, zvani credenzderi. Poleg tega je imel papež še tajno kuhinjo, culino secreto, kjer so kuhali izključno za papeža in njegove sorodnike. Tu so bili zaposleni glavni kuhar, njegov pomočnik in več kuharic H kuhinji je spadala vinska klet. kjer so bila shranjena papežu podarjena vina, seveda sama najboljša kapljica. Sedanji papež je pa razen vinske kleti vse opustil. Obdržal si je samo kuharja za izredne gostije, ki se jih papež nikoli ne udeležuje. V zasebni kuhinji mu je kuhala najprej njegova soTodnica gospa Banfiejeva. zdaj je pa izročil kuhinjo v oskrbo nemškim frančiškanom, ki so se pa mora)i v posebnem tečaju izučiti, da znajo streči poglavarju katoliške cerkve... Kristus je pa dejal: Ptice imajo svoja gnezda in lisice svoje brloge, srn človekov pa nima kam potožiti svoje glave. nje, se je dal pregovoriti in tako je n> malo oko slavnega državnika v Ameriko, kjer tudi pogrešajo bistrm očL Tudi posledica bede Na Češkoslovaškem se prigiaša letos izredno mnogo dobrovoljcev, ki bi radi služili v armadi. Vse vojaške edini ce prejemajo dan za dnem kopice prošenj in število prosilcev je že prekoračilo trojno število dobrovoljcev, ki jih lahko v armado sprejmejo. Zato vojaške oblasti prošnje odklanjajo, čeprav je med prosilci mnogo takih, ki hi radi ostali pri vojakih aH. pa bih sprejeti y vojno akademijo. Naval dobrovoljcev je v zvezi s težkimi socijalnimi in gospodarskimi razmerami. V armado se prigiaša jo ne samo mladi delavci, temveč tudi izredno mnogo srednješolcev, ki vidijo, da umski delavci mmajo več izgledov na eksistenco in se v nujni siU zatekajo k armadi. Letos se pa prigiaša tudi zelo mnogo ml ade niče v, ki so še premladi, da bi jih vzeli k vojakom. T\ so iz socijalno najšibkejših slojev in rodbin, ki jih na morejo preživljati. Vojaške oblasti imajo z navalom dobrovoljcev mnogo dela, kajti mnogi se prigiaša jo s, protekcijami in jih je težko zavrniti. Seveda pa v večini primerov niti najboljše protekcije ne pomagajo, kajti vojaške oblasti imajo že več mesecev v evidenci prosilce, med njimi tudi sinove upokojenih častnikov, ki za nje v armadi ni mesta. Pisalna miza t rolo-zaklopko, v dobrem stasaju ohranjena, se kupi« — Ponudbe pod N. T. na upravo »Slovenskega Naroda44 PLAKATE TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME^ REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE SREČKE, KNJIGE LTD. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK, PISMA RAZGLEDNICE, SLIKE, OSMRTNICE, OVITKE JEDILNE LISTE, CENIKE, VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA M A ZNA NILA IN VABILA Vsaka beseda SO pu. Plača se lahko tudi r znamkah. ra odgovor znamko f - No vprašanja brez znamka mm ---nrteo-rjWnrr7o NajmaniH o&n* IMi» — fjj w j H H O* O 66 a, KATALOGE Sf&NM&H DVA DIJAKA ali dve dijakinji z vso oskrbo v hiši sprejmem. Krasna higije-nična soba, opremljena z novim pohištvom; kopalnica. Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 3482 ŠIVILJO veščo krojenja in šivanja moškega perila po tvomiškem vzorcu, iščem. — Vprašanja z navedbo plače poleg stanovanja in hrane v hiši, na naslov: R. Valentić, Zagreb, Vlaška 15. 3495 DEKLE izučeno v šivanju, krojenju kfe ročnih delih, išče službo pri boljši rodbini. Naslov: Kristina Prah, Sv. Križ prt Kostanjevici. 3494 NARODNA TISKARNA LJUBLJANA, KNAFLJE V A ULICA 5 SMIE AVTO Lancia T .»m hrta, 27 tipa. generalno popravljen, 6-sedežen, poceni proda Papter, Zagreb, Ra-čkoga ul. 3. 3475 VZIDNE ŠTEDILNIKE lepega, močnega dela, zaradi preselitve prodam po globoko znižanih cenah. Tomo Suster-«č, SodraHca pri Ribnici. 3469 PONTIAC LDHUSINO v zelo dobrem stanju, voženo 18.000 km, za 35.000 Din proda tvrdka Josip Rudman, Kraka vas, Brežice. 3493 MOTORNO KOLO popolnoma novo, firme Terrot superford s 500 ccm Jap motorjem in zgoraj upravljanimi ventili. Marschal električna razsvetljava. Ponudbe na naslov: Ludvik Plavšak, Sv. Jurij ob Taboru. 3492 GRAMOFON dobro ohranjen ter čez 50 kom. gramofonskih plošč (najnovejši šlag-erji i naprodaj. Isto tam se proda tudi železna postelja. — Ogleda se: Rožna dolina, Cesta XIII, št. o, I. nadstropje (nova hiša Jesenšek). 3481 RAZPS PSIHOGRAFOLOG »KARMAH« naznanja cen j. občinstvu, da ostane v Ljubljani le do 17. t. m. — Obiske sprejema v hotelu »Soča«. 3496 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14. BUKOVA DRVA prvorazredna, suha in zdrava, kupim proti takojšnjemu plačilu. Oziram se samo na ponudbe z najnižjo ceno. Drvara C. Praznik, Zagreb, Draškoviceva br. 52. 3476 MODROCE otomane, divane, fotelje In vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACU NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št 16 (pn Levu) 25/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere > GOSTILNIČARJEM posestnikom hotelov in restavracij naznanjam, da imam v zalogi še nekaj prav dobrega, na vseh dosedanjih vinskih razstavah priznanega vina Ha-ložana po 3.50 do 5.— Din, franko Poljčane ali Ptuj. — Janko zunkovič, šolski upravitelj v pok., posestnik in župan, Naraplje, p. Majsperg. 3471 HIROMANT-GRAFOLOG TTMOFEJEV pri »Slonu«. — Na poslani naslov gre tudi na dom. — Cena zmerna. 3497 KUPIM TREsENE SLIVE kupi več vagonov z navedbo cene franko vagon, proti takojšnjemu plačilu Franc Kolarič, Brežice. 3491 GRAMOFONSKE PLOŠČE OD DIN 20.— prodaja »Slag~r« A. Volbenk, Aleksar^ova cesta 4 (prehod >Viktoria< palače). 69/T ■4d-kta^>tVuJl*)| t Vezenine — zavese najnovejši slog, — nizke cene Matek & Mikeš LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj). — Oglejte si našo razstavo na vedesejmu! Lzdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroš.. \ vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c 4. OPERETA SLADKEGA LJUBA VNEG A ČARA! POLJCB DEKL£ • m Robert Stolz komponist in muzikalni vodja Fritz Griinbaum avtor prekrasnega in veselošalji-vega libreta Geza Bolvary Pride! režiser Pride! Sodelujoči pevci in igralci: Martha Eggerth Gustav Frohlich Fritz Griinbaum Tibor Halmav Gret! Tbeimer — £a upravo m aei Usta: Oton ChrtatoC, — Vsi v Ljubljani. 6/^^