' tortni' i^Ccuù'édt, ES SC ——•«**■ W Mm Naročnina listu: Celo leto 80 diru, pol lete 49 dia, četrt leta 20 din., mesečno 7 din. hren Jugoslavije: Celo leto 160 dia Inse-r*tt alf oznanila se zaračunajo po dogovoru; pi večkratnem inseriranju primeren popust. Upravnlštvo sprejema naročnino, inserate tn reklamacife. Poštu ina plačana v gotovini, »Naia Straža' izhaja v pondeljek, sredo Ila petek. Uredništvo In upravnlštvo Je v Mariboru, Koroška cesta ŠL 5 Z uredništvom e» more govoriti vsaki dan samo od 11. do Sl e o do is en političen Ust za slovensko ljudstvo Ne^prte reklamacije0 so poštnine proste Telefon Interurban ŠL 113. 10. številka. MARIBOR, dite II. marca 1925. Letnik I. V nedeljo popoldne se je zbrat v demokratskem klubu plenum poslancev bloka narodnega sporazuma, da se konstituira. Za to sejo je vladalo veliko zanimanje in zbralo se je vse polno radovednežev ter tudi vladnih agentov, ki so bili pa odklonjeni. Predsedstvo. Med velikim navdušenjem je sejo otvoril Ljuba Da-vidovič. Prešli so na volitve. Soglasno in z vzklikanjem je bil.za predsednika izvoljen Ljuba Davidovič. Nato je bil izvoljen ožji in širši izvrsevalni odbor. V ožji izvrše- „Tisk Je svoboden.“ Tako se glasi začetkom novega tiskovanega zakona tee pristavlja, da »svoboda tiska obstoja v neoviranem iaražanju misli v časopisju«. — To je en sam paragraf, potem pa sledi 95 paragrafov, ki po večini prepovedujejo svobodno izražanje misli ter odpirajo pota v ječo —. ne samo zapor, ampak tudi »robijo« — težko j;ečo — od najmanj par mesecev pa do .pet let in globe od 10.000 do 100.000 dinarjev ne samo za urednike, ampak tudi za izdajatelje, tiskarje in raznaševalce listov. Kakor druge zakone, tako so tudi tega sestavili radikali in samostojni demokrati v največji naglici, brez j valni odbor so izvoljeni: Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec, predsednik Hrvaiskega seljačkoga kluba Pavle Radič in predsednik Muslimanskega kluba dr. Mehmed Spalio. V širši izvrševatni odbor pa so bili izvoljeni od kluba še po trije člani, in sicer od Jugoslovanskega kluba dr. Kulovec, dr. Hohn j ec in Ant. Sušnik, od Demokratskega kluba dr. Marinkovič, dr-. Kumanudi in Veljkovič, od Hrvatskega seljačkega kluba dr. Polič, dr. Kovačevič in dr. Lorkovič, od Muslimanskega kluba dr. Halid beg Hrasnica, dr. Hadžikadič in Salih Baljič. Davidovičev govor. Predsednik Ljuba Davidovič je na to podal poročilo o položaju ter je navdušeno odobravan izvajal sledeče misli: »Blok narodnega sporazuma predstavlja in govori v imenu enega in pol milijona državljanov, ki niso glasovali za našo idejo za denar, marveč izpovedujejo svoje prepričanje svobodno in so zanj v danem, trenutku pripravni vse žrtvovati. Mi smo le kratko časa vladali rta podlagi politike sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. So pa ljudje, ki mislijo, da se da konsolidacija države drugače izvesti kakor s sporazumom, to je s takozvano politiko sile in politiko čvrste roke. Ko smo bili na vladi, se nam je očitalo, da nismo dobro delali in da nimamo jasne smeri ter da bi morali odločno nastopiti proti gotovim skupinam, zaradi tega smo tudi padli. -$*tem položajem so šli ti ljudje ha volitve. Ko so pa videli, kako ljudstvo misli in kako je resnično razpoloženje, so svojo parolo nadomestili z drugo: »Za boljševike ali proti!« Zato je zunanji minister zahteval proti-boljševiško fronto in za njeno ustvaritev -šel na naj-sramotnejše potovanje po Evropi. Dejansko se ti gospod je sami niti niso borili proti boljševikom, ampak so jim Konstituiranje bloka narodnega sporazuma. posvetovanja z novinarsko organizacijo in tiskarniškimi ter časopisnimi podjetji iz vidika svojih strankarskih interesov. Zastopnikom novinarske organizacije so pri vladi sicer obetali, da bo novi tiskovni zakon upošteval ih varoval poklicne novinarje, v objavljenem načrtu zakona pa o lem ni ne duha ne sluha, ampak ravno nasprotno —'1 popolnoma jasno je, da bo mnogo listov udu-Senih, da bodo novinarji, če že ne na »ramji«, pa vsaj ob kruh. Pri listih, ki lahko izhajajo pod določili in pod tolmačenjem novega tiskovnega zakona, vsi dosedanji pravi novinarji ne bodo našli posla, pa če bi to j tudi hoten. Novinarjem se še sedaj obljubljajo neki do- j datki k tiskovnemu zakonu, ki naj bi bili v varstvo j ■eksistence poklicnih novinarjev, pa mnoge skušnje že ! povedo, kaj je na takih obljubah. Če si režim s tem j tiskovnim zakonom skuje svoj kapital, mu 'bodo no- j vinarske eksistence deveta briga. j Človek bi mislil, da je z novim tiskovnim Zakonom j uvedeno enotno postopanje proti tisku v celi državi, kar i bi bilo nad vse potrebno in tudi vse hvale vredno, pa • naj so novi predpisi še tako strogi. Temu pa ni tako, j ■ po novem zakonu še ostane različno postopanje proti j vsakemu listu in v vsakem kraju. Paragrafi določajo, j da se listi plenijo in prepovedujejo, če žalijo vladarja m člane kraljevega doma, prave državne poglavarje in j narodno skupščino, če neposredno poživljajo državljane j na nasilno spremembo ustave in državnih zakonov in Se nasprotujejo morali. Potem sledi: »če sejejo mržnjo do oficirjev — do posameznih vojaških starejšin-pred-stojniköv, ali Če hujska list m družabni red proti dragemu* ali če »izživlja, nezaupanje, preziranje-in zasmehovanje napram državnim uredbam» ali če »žali pred-stavitelje oblasti in vobče javne uslužbence«. Kazni pa ni podvržen samo glavni urednik, oziroma pisec, ampak »po meri krivde ali sokrivde« tudi ostali uredniki, pa tu di izdajatelj, lastnik tiskarne in prodajalec ter raznaša-lec, in sicer od treh mesecev do pet let in z globami od 20.000 do 100.000 D. če se pomisli, kako silno raztegljivi so vsi ti pojmi, ki se o njih v teh kazenskih določbah govori, se mora priti nujno do zakl jučka, da te določbe ne pomen ja j o drugega kakor zadavljenje vsake, še tako j rahle kritike javnih funkcijonarjev ali obstoječega javnega reda. * O teh pogreških bodo razsojala sicer sodišča sama ali pa sporazumno s politično —- policijsko — oblastjo, a za slučaj, da sodnija ne deli policijskega — političnega —- mnenja, se bo politična, policijska oblast lahko pritožila in list bo ostal zaplenjen ali ustavljen za dolgo dobo rekurzov, sporov med politiko —- policijo — in -sodnijo, ali pa v naj večjih slučajih za vedno. Po vsem tem je jasno, da bodo zaplenjeni listi, če bodo pisali: proletarci združite se, svobodni bodo pa listi, ki bodo pisali: združite se velekapitalisti in velepodjetniki proti zahtevam delavstva, svobodni bodo listi a la »Balkan«, ki zahtevajo, naj se proglasi »Velika Srbija«, prepovedani bodo pa listi, ki pišejo o enakopravnosti Slovencev tn Hrvatov. Možnosti zlorabe so odprta vsa pota — naravnost v skrajnost. Kajti, nikjer se ne določa, kdaj, kako in v katerem določenem smislu da list zagreši »žalitev oblasti«, kaj se ima smatrati za »izzivanje nezaupanja« proti njej, kaj da se ima taksirati kot zasmehovanje uprave, na kakšen način da kdo »hujska en družabni red proti drugemu«. In ker se to čisto nič ne določa, so odprta vrata najhujšim zlorabam in naj-samovoljnejšemu tolmačenju teh določb od strani ekse-kutivne oblasti, to je od policije in politične oblasti, pri kateri je pri nas na žalost že tako, da vsak načelnik, šef, inšpektor, komisar itd. služi obstoječemu režimu po svoji glavi in po svoji vnemi ter se prav malo briga obstoječe zakone. Novi zakonski načrt pomeni tudi sankcijo najsamo-voljnejšega zlorabljanja pravice do popravkov. Odslej bo vsak smel listu pošiljati popravek, naj je resničen ali ne, in bo smel v popravku navajati še nova dejstva. Popravek bo smel urednik zavračati le, če bo več kot dvakrat tako dolg, kakor je bila notica, ki se popravlja. Oblast bo po tej določbi imela naravnost sijajno stališče. Ona sme sploh popravljati kakor hoče, in če ji kaj v listu ne ho prav, bo lahko poslala dvakrat tako dolg »popravek«, v katerem bo smela poljubno polemizirati * listom. Na ta način lahko s samimi popravki najbolj opozicijonalen list izpreméni v režimsko obvestilo. Pa pustili delati, kar so hoteli, će so ti tudi sami priznavali, da so boljševiki, so gospodje rekli, da niso res. Zato pa so bili tisti, ki so izjavljali, da niso boljševiki niti po programu niti po svojem delovanju, proglašen za boljševike. To je bil njihov volilni račun. Še nikdar ni naša država doživela takih volitev, dasiravno smo živeli v zelo težkih časih. Imeli smo pre-ke sode, izredna stanja, toda kadar smo šli na volitve, so vedno to izredno stanje ukinili. Le mi smo sedaj doživeli to nesrečo, da so se vršile volitve v izrednem stanju. Kljub temu so ostali v manjšini, ker večina je oddala glasove za politiko narodnega sporazuma. Zato je naša dolžnost, da to politiko nadaljujemo, kajti samo tako moremo zasigurati napredek in konsolidacijo naše domovine. Prepričan sem, da mora ta politika končno triumfirati, ker stoji za njo svoboda in enakopravnost. Prej se nam je očitalo, da ne vemo, kaj hočemo, da nimamo jasnili ciljev, češ, da nimamo točno obeleženi)) črt svojega programa. Danes so za naše skupščinsko delo potegnjene skupne črte, zato je možna samo odločitev: ali za politiko, kakor sta si jo zamislila in jo vodita P.-P., ali kakoršno vodimo mi, ali za politiko nasilja in neenakosti ali za politiko sporazuma na temelju zakonitosti in enakopravnosti. Ker je možna 'konsolidacija države le na tej naši podlagi, na politiki, ki se naslanja na ta naš programatični temelj, zato sem prepričan, da bomo uspeli. V vztrajnosti je jamstvo za zmago. Prepričan sem, da bomo vztrajali in zmagali. Od naše odločnosti je odvisna usoda naše vlade, ki nam preti z uničenjem mandatov in to ne samo iz ene, ampak iz raznih skupin. Poudarjamo, da je od postopanja vlade odvisno naše zadržanje. Čim krivičnejše bo vlada nastopala, tem odločnejši in brezobzimejši bo naš odpor in naši sklepi.« Sprejem sporazumnega programa. Nato je Ljuba Davidovič pozval ur. Poliča, da prečita besedilo delovnega programa bloka narodnega sporazuma, kakor je bil sprejet od posameznih klubov. Nato je plenum ta sporazum soglasno sprejel. Obenem je sklenil, da ho širši izvrševakii odbor odločeval, ob kak* šni priliki se bo objavilo besedilo tega sporazuma. Z navdušenjem in vsklikanjem voditeljem opozicije je bilo zborovanje ob 6. zaključeno. 21 Iz narodne skupščine. Živijo parlament — doli konvent! V nedeljo so bile skupščinske galerije in diplomatske lože polne, ker je bilo vse radovedno, kaj bo storila opozicija, ker so prejšnji dan nacijonalni blokaši brez nje izbrali novega začasnega predsednika ter imeli sejo kljub temu, da je bila redna seja pravilno zaključena. Ko se je bral zapisnik, so padali iz vrst opozicije klici: To ni bil parlament, ampak konvent — živijo parlament — doli konvent! — Tudi zapisnik je bil nepravilen, ker v njem ni stalo, da je pravi začasni predsednik Arso Lazič pravilno zaključil sejo in zakaj se je opozicija odstranila. Opozicijonalci so klicali vladinovcem: Kakor volilne, tako potvarjate tudi skupščinske zapisnike! — Poslancu Pečiču, ki je že prejšnji dan pismeno prijavil, da hoče govoriti, predsednik noče dati besede, iz opozicije se čuje klic: Potem je pa najboljše, da se vsi preselimo v policijsko 'kasarno! — Minister policije naj nam predava o ustavi! — Besedo dobi zemljoradnik Moskovljevič in opozicija se umiri, ker poslanec Pečič izjavlja, da se odreče besedi. Poslanec Moskovljevič govori o potvor-jenosti zapisnika: pravi začasni predsednik se ni sam odstranil, ampak je sejo pravilno zaključil, v zapisniku je treba tudi navesti, da več poslancev zato ni v skupščini, ker se jih drži protipostavno v zaporu. — Opozicija ploska, radikali kričijo. — Med vikom in krikom se preide k volitvam1 v verifikacijski odbor. Verifikacijski odbor. V verifikacijski odbor se voli 21 poslancev. Od teh je od vladnega bloka 11, od opozicije pa 10. Ža predsednika so radikali izbrali bivšega ministra dr. Srskiča. Opozicija se volitev v verifikacijski odbor ni udeležila kot celota, ampak kot posamezni klubi, ker ji to bolj sodi po poslovniku. Radikali so jo itak še tako hoteli prikrajšati za en glas, kar je izzvalo burne proteste, češ: Vladi je preveč opozicijonalnih glasov, še Sedaj bi jih hotela presipati v svojo Skrinjico! — Za radikale je cinično odgovarjal Laziča Markovič: Na prakso se ne gleda! — Končno je sam Pašič rekel: Dajte jim! — Od lOčlanskega zastopstva v opoziciji odpade na HRSS —4, na Davidoviča 3, na SLS 1 (dr. Hohnjec), na dr. Spaho 1, zemljoradnik J oca Jovanovič pa zastopa kot deseti vso ostalo opozicijo: zemljoradnike, Nemce in črnogorske federaliste. Posvetovanje radi mandatov HRSS. Med tem, ko se v verifikacijskem odboru na splošno govori o volilnih izidih ter se vrši razprava glede mandatov v Srbiji, se vlada posvetuje, kaj naj stori z mandati HRSS. Dosedanja posvetovanja niso prišla do zaključka in sporazuma, kajti eni člani vlade so za razveljavljenje mandatov vodstva HRSS, drugi za razveljavljenje vseh mandatov» tretji za to, da se sploh ne razveljavlja. — Ker je vladna večina v verifikacijskem odboru odvisna od 11. člana samostojnega demokrata, se lahko tudi zgodi, da bo ta radikalom nasprotoval, če bi oni nagajali samostojnim demokratom radi Lukin ičeve afere. tudi privatne osebe imajo prav lepo, vse mogoče lahko navedejo v svoj zagovor, samo, da ne bo dvakrat daljše kot je bil predmetni članek ali notica. Slepar, ki previdno slepari, ima najlepše. Da je osleparil in da slepari, vedo vsi, samo to je, da so njegove dovršene sleparije že zastarele, nove se pa pripravljajo. Po novem tiskovnem zakonu so mogoče tudi nehote zavarovani tekoči nečedni posli. Kajte ves dokazni materijal bo moral list, ki bo napadel recimo kakega korupcijonista, sodišču predložiti tekom 16 dni! Na ta način se hoče zabraniti, da ne bi javno mnenje preprečilo nečednih transakcij in špekulacij, o katerih se izve, a se v teku 16 dni navadno ne dajo striktno dokazati, oziroma tako v podrobnostih zasledovati, kakor bi bilo potrebno. Pa recimo, da ima časnikar dosti indicij, da se kaj umazanega pripravlja, samo njvažnejšega nima, recimo, kakšen akt iz ministrstva, ki bo korupcijoniste popolnoma razkrinkal. V ministrstvu bodo seveda poskrbeli, da se ta akt pravočasno ne izroči, in urednik bo oropan možnosti, da dokaz resnice doprinese in bo zato seveda romal v luknjo. Isti namen ima določba, da se mora vsaka sodba v tiskovnih zadevah izreči v gotovem jako kratkem roku. Skratka: kritika javnih razmer, upravne korupcije, umazanih kupčij in zlorab ter politične nemorale se bo s tem zakonom popolnoma zadušila. O tem, kar predvideva ta zakon za slučaj vojne in mobilizacije, pa sploh ne govorimo, znani so interesi radikalov in samostojnih demokratov in zakon o tisku je ponovni dokaz, da ta družba ali »blok« obravnava vse stvari in zadeve iz vidika svojih strankarskih interesov. Po svefu. Kako se vrši vojaška redukcija na Češkem, češka vlada je sklenila znižati število častnikov, a da redukcija ne bi koga težko prizadela, je izdala najprej poziv, naj se javijo oni častniki, ki bi sami hoteli izstopiti iz aktivne službe v armadi. Na ta poziv se je javilo 40 odstotkov vseh častnikov in višjih podčastnikov, dočim je redukcija nameravana samo za 10 odstot. — To se spravi v redu reducirati, ne pa tako kot pri nas, kjer se nove častnike imenuje in na hitro povišuje, da se lahko druge brezobzirno meče iz službe. Velik štrajk v Grčiji. Železničarji na vseh progah v Grčiji so pričeli štrajkati Pridružiti se jim nameravajo tudi delavci številnih državnih elektrarn in celo državni uradniki so zapretili s štrajkom. Vzrok tej nezadovoljnosti, ki že dolgo tli med državnimi nastavljenci> je omalovaževanje njihovih zahtev po izboljšanju materijelnega položaja, Predsednišui kandidat dr. Marx. V soboto so se sestali voditelji nemške demokratsko-republikanske stranke, socialistov in katoliškega centruma ter so sklenili, da se bivši kancler in voditelj centruma dr. Marx postavi za skupnega republikanskega kandidata za mesto predsednika nemške države. Sestanek Herriot—Chamberlain. Angleški zunanji minister Chamberlain in francoski premier Herriot sta se v soboto v Parizu sestala in konferirala o vseh zunanjepolitičnih vprašanjih, zlasti pa o garancijskem paktu napram Nemčiji. Razgovor se je vršil v znamenju največje prisrčnosti. Chamberlain se bo na svojem povratku iz Ženeve zopet oglasil v Parizu in ponovno kon-ferirai s Herriotom. Tem sestankom bodo potem sledila diplomatska pogajanja, ki se bodo vršila v vzajemnosti z ostalimi zavezniki. O sestanku in njegovem nadaljevanju ni bilo izdano nobeno vladno poročilo in z gotovostjo se domneva, da ni prišlo sploh do nobenih zaključkov. Pariški listi že dalje časa pišejo, da tudi v angleški vladi ni soglasja v stališču napram nemškemu predlogu garancijskega pakta. Ena struja je za sprejem nemškega predloga, druga je proti. Pojavlja se celo tretja skupina in struja, ki predlaga in naglaša popolno samostojnost, trdeč, da je za Anglijo škodljivo vsako udejstvovanje v evropskih sporih, ko ima toliko važnih stvari izven Evrope. Enotna delavska zveza v Angliji. Strokovne zveze rudarjev, železničarjev, transportnih delavcev in kovinarjev so že sklenile združiti se v enotno delavsko organizacijo, ki bo šleia 5 milijonov članov. O priključitvi k tej zvezi pa sedaj razpravljajo in sklepajo tudi strojevodje in kurjači. Razorožitev na Holandskem. Socialisti so predložili parlamentu predlog za razorožitev Holandske. Holandska naj bi obdržala pod orožjem le kakih 30.000 mož kot policijske čete. Nekaj mornariških čet bodo obdržati za kolonije. Španske izgube v Maroku. Španci so pri raznih bojih in praskah izgubili lani v Maroku od junija do decembra okrog 200 oficirjev, med njimi enega generala, vojakov mrtvih 3800, ranjeniu 14.000, ujetih pa 250. — Torej je bilanca vojskovanja diktatorja Primo de Rivera izguba okrog 21.300 ljudi brez vsake koristi ali uspeha. Izbruh vulkana na Madžarskem. Čehoslovaški in nekateri madžarski listi so prinesli te dni precej senzacijo-snelno vest, da je izbruhnil na Madžarskem v okolici Mun-ka-oza vulkan, ki je bil že morda tisočletja popolnoma ugasel. Z izbruhem tega vulkana je razlagati številne potrese, ki so zadnji čas zadeli severno Madžarsko in Slovaško. Še pred leti so preiskovanja dokazala» da se na mestu sedanjega ognjenika nahaja majhen roka lave, ki je sedaj privrela na površje. Številni vroči vrelci v teh krajih so že dolgo svedečili o vulkanskem delovanju pod zemljo, a nihče pa ni pričakoval, da bo pričel delovati in bruhati že davno ugasli ognjenik. Dnevne novice. Samostojni demokrati se norčujejo iz kmetov. Na nedeljski seji skupščine so pri vsem svojem cinizmu pokazali samostojni demokrati tudi, kako se znajo norčevati in kako prezirajo kmetsko ljudstvo. Med volitvami verifikacijskega odbora so pristopili poslanci k vo~ livnim Skrinjicam, kamor so polagali volivne listke. Pristopili so tudi hrvatski poslanci. Samostojni demo-kratje so se jim smejali in jih zasramovali. Poslanec Pribičevičcvega kluba dr. Brankovič je zaklical nekemu hrvatskemu poslancu, ki je bil v kmetski narodni noši: »Glejte ga, to je angleški tip!« Poslanec dr. Hoh-njcc se je odločno zavzel za omenjenega kmetskega poslanca ter v sirogem tonu zaklical samostojnim demokratom: »Ali vas ni sram, da se posmehujette kmetu in ga zasramujete? Fred volitvami ste se jim dobrikali in lovili njihove glasove, sedaj jih pa zasramujete radi j stanu in obleke! Škandal in sramota! Kaj pa mislite o sébi? Ali ste grofovski sinovi?« Poslanci so temu odločnemu nastopu dr. Hohnjeca pritrjevali in ga odobravali. Občinski zasiop trga Sv. Lenart v Slov. goricah razpuščen? Ob sklepu uredništva smo dobili poročilo, da je veliki župan dr. Pirkmajer razpustil občinski odbor trga Sv. Lenart. Za gerenta je imenovan krčmar in mesar Retzer. Pirkmajer je nedavncKna željo advokata dr. Gorišeka razpustil okrajni zastop, nato pa še prostovoljno požarno brambo v Sv. Lenartu. Vsi ti razpusti so i bili zakonito neulemeljeni. Požarna hramba je bila nepolitično društvo, ki je pod vodstvom župana gospoda Aubla vzorno in popolnoma nepristranski vršila svojo ; nalogo. Advokat dr. Gorišek ima v Št. Lenartu Sokola - in Orjuno. Iz članov teh društev je osnoval novo požar-j no brambo. Da bi orjunsko gasilno društvo prišlo do j premoženja starega požarnega društva, je veliki župan sledil zahtevi Gorišekovi in je brez vsakega zakonitega razloga društvo razpustil in odredil, da pripada premoženje starega društva novemu orjunskemu. Občinski od bor pa se je poslužil pravic, ki mu jih daje zakon o požarnih hrambah. Vzel je v svoje roke imovino požarne, hrambe. Da bi tudi to zapreko prekoračil, je veliki žu-i pan dal te dni razpustiti občinski odbor. Povoda za raz-I pust ni. Občinski odbor je vršil svoje posle popolnoma j v redu in po zakonitih predpisih. V trškem občinskem odboru so bili samo trije samostalni demokrati, a pristašev SLS je bilo 6. Ogromna večina prebivalstva v trgu je na strani SLS. Razlog za razpust je samo političen. Mi svetujemo Lenartčanom, da kljub številnim krivicam, ki jim jih zadaje režim, ohranijo mirno kri. Krivica in sila ne bo ostala dolgo na vrhu! Radikal o volilnem nasilju. Bivši minister dr. Dušan Peleš, ki je kandidiral in propadel na Hrvatskem v okolici Karlovca, piše sedaj v zagrebškem radikalskem j Glasniku o volilnem terorju in sleparijah. Nasilje so izvajali Pribičevičevi demokrati in to tako, »da v tej ! državi ni niti enega zakona, ki ne bi bil poteptan in kršen«, pravi dr. Peleš. Da so proglašali vse druge liste j in tudi radikalske za separatistične in za državi in kralju nevarne, to je še najmanjše, znašali so se tudi dejansko nad vsemi nasprotnimi agitatorji in volilci. Dr. Peleš našteva, kje vse se je dobilo orožje — vojaške puške in municija. Ni se samo javno grozilo s pobojem in umorom, ampak mnogo ljudi se je tudi krvavo in nevarno preteplo. Dr. Peleš trdi, da je sam Pribičevič iz-i dal navodilo, naj se proti njegovi (Peleševi) listi uporabijo vsa sredstva ter naj se vsak njegov prijatelj »smrvi« — uniči. Malo poprej mu je pa rekel v Beogradu, da bi ga prav veselilo, če bi bil on (Peleš) izvoljen. Preslpale in kradle so se tudi volilne krogi j ice. Zaplet afere s sekvestrom Thurn-Taxis. Že parkrat smo poročali o aferi s sekvestrom imanja Thurn-Taxis, v katero je zapleten gospod pravosodni minister dr. Lukinič in vsi znaki zapleta te afere kažejo, da bo j ta zadeva zaključila porazno za Lukiniča. Knezi Thurn-- 1 Taxis posedajo v naši državi v pretežni večini gozdove ! v iznosu 30 tisoč hektarjev. Ti gozdovi se razprostirajo i krog Siska in pa od Karlovca do morja. Seljaki, ki pre- j bivajo po teh krajih, so navezani na te šume in deset ter desetletja že vodijo ljuto borbo s knezi in to radi pašnikov. Prevrata ni menda nikdo pozdravil s takim navdušenjem, kakor ti. seljaki, ker so bili uverjeni, da jim bo zlom avstrijske knežje vsemogočnosti prinesel tudi ekonomsko slobodo! Ravno Lukinič je bil pri zadnjih volitvah izvoljen z glasovi teh Seljakov in sedaj je ta , mož dvignil sekvester z imetja Thurn-Taxis. Dvig se- ’ kves*ra je prišel v javnost te dni in so beograjski ter hrvatski listi polni ogorčenja in obsodbe radi postopanja pravosodnega ministra dr. Lukiniča. Lukinič je dvignil sekvester kmalu po imenovanju za ministra 17. novembra 1924. Dva dni po dvigu sekvestra je bil o ! tem koraku dr. Lukiniča obveščen Sv. Pribičevič. Koj po tem obvestilu je izjavil Pribičevič dvema beograjskima ; advokatoma: »Ako je Lukinič res to storil, bo nosil tudi posledice. On ne bo več minister in ne kandidat za j poslanca.« Kljub dejstvu, da je Lukinič res dvignil se- j kvester, je še danes minister in je baš kandidiral v onih j krajih, ki so najbolj prizadeti radi dviga sekvestra. Se- j daj še le, ko je cela afera znešena v javnost, vzbudila od 1 vseh strani ogorčenje, daje Pribičevič zopet izjave, da treba zadevo Thurn-Taxis spraviti pod obtožnico pred narodno skupščino, ker samostojni demokratje je ne > bodo nikdar ščitili. Ravnokar pribite izjave daje sedaj Pribičevič, ki je ravnotako kakor Lukinič v škripcih. V celi aferi nosita Pribičevič in Lukinič enako odgovor- j nost. Saj je Pribičevič duševni oče vseh policajdemo- j kratov in torej tudi Lukiniča in je kot tak dobro znal, kaj bo stvori! dr. Edo z imetjem Thurn-Taxis, a obsoja to početje Lukiniča šele sedaj po volitvah, ko tiščijo radikali zadevo v javnost. Brez afer pač policajdemo-kratje niso in ne bodo živeli, dokler bodo politično životarili in zastrupljali naš narod. Thurn in Taxis že dobiva nazaj svoje sekvestirano imetje. Kakor omenjamo v zgorajni notici, je sekvester . z imanja Thurn—Taxis dvignjen in je cela zadeva z dvigom že tudi javno znana. Predaja imovine Thurn— j Taxis se je že začela, in sicer v Lekeniku v zagreoski županiji. V ogulinski županiji se je tamošnji komisar j odločno zoperstavil predaji. Sploh ne bo prišel iz afer. Po celi naši državi se go- | vori ter piše o aferi pravosodnega ministra z imanjem kneza Alberta Thurn in Taxis. Ta prva in ogromna afera še ni popolnoma razčiščena, a že prihajajo iz Beograda vesti, da je ukinil dr. Lukinsč sekvester z imetja grofa Esterhazija v Dolnji Lendavi. Esterhazijeva po- ! sest meri 8000 oralov gozda in 6 tisoč oralov obdelane zemlje, šuma se je prodala za 8 tisoč dolarjev veliki zagrebški lesni tvrdki bratov Janekovič. Celo vrag se poziva na sveto pismo. Zagrebška »Narodna politika« beleži: Spomnili smo se zgoraj omenjenega Šekspirovega izreka, ko smo čitali Pašičev govor, katerega je govoril na seji radikalnega poslanskega klu- : ba v sredo dne 4. marca. Pašič je opozoril svoje poslan- j ce, naj pazijo na zakonitost in slušajo mišljenje naroda, : ki je iako lepo pokazal svoje zaupanje v radikalno stranko. Po komaj minulih zadnjih nasilnih volitvah, ko so vladne stranke kradle in nasilnim potom odvzemale opoziciji glasove, je ta izjava starega Pašiča največji cinizem, na katerega se dobesedno nanašajo zgoraj citirane besede. Že deset let pod občinskim komisarijatom in posledice koinisarijala. Po Sarajevu govori vse o obravnavi, » 'ki se bo začela v kratkem proti nekaterim uradnikom sarajevske mestne hranilnice. Ta gospoda je potom poneverbe oškodovala zavod za 488.998.97 I>. Bazprava sama na sebi ne bi bila nič kaj posebnega, a ima politično ozadje in se bo pri tej priliki dokazalo, koliko škode trpi sarajevska mestna občina radi skozi deset let jej usilje-nega magistralnega komisarijata. Afera v mestni hranilnici izgleda takole: Uradnik Akif Sahanič je javil uradniku Samantoviču, da mu je nekdo dvakrat potegnil iz blagajne 101 komad slodinarskih bankovcev. Prokurist Dufek, kateremu je bila javljen?! tatvina, ni uvedel preiskave, ampak je samo zahteval, da se mora' kriti primanjkljaj. Ko je pa prišla zadeva v javnost, se je videlo, da manjka v blagajni mestne elektrarne 17© tisoč dinarjev. Blagajnik Samonkovič je priznal, da ka~ siranega denarja ni shranjeval v blagajno, ampak v svoj žep. Kasirani denar so si med seboj razdelili: on, njegov predstojnik in prokurist Dufek. Ko se je vršila preiskava proti osumljeni trojici, je naenkrat izginil tudi blagajnik električne železnice Mohamed Saračevič, pri kojem so dognali primanjkljaj od 320 tisoč dinarjev. Aretirani Saračevič je tudi priznal, da je delil poneverjeni denar z zgoraj omenjenim trifolijem. Ta cela taS-vina vzbuja radi tega tolikanj upravičenega ogorčenja od strani sarajevskih meščanov, ker je v Sarajevu na čelu občine že skozi več nego 10 let komisar. Režim dobro zna, da bi bil v slučaju občinskih volitev v Sarajevu za župana izvoljen Hrvat : radi tega vstraja na komesarijatu. Sarajevski občinski komisar in njegovi svetovalci so namreč radikali in ta gospoda nastavlja po mestnih uradih ljudi brez vsake kvalifikacije, že zadostuje, ako so člani radikalne stranke. Ob priliki te obravnave se bo izneslo marsikaj, kar bo dokumentiralo,, kako je odbor radikalne stranke v Sarajevu najvišja oblast in posledica skoz in skoz škodljivega abnormalnega stanja. Priprave za uspostavo civilnega zakona v Medji-murju. Pred prevratom, ko je spadalo Medžimurje pod Madžarsko, je tamkaj veljal civilni zakon. In baš ta civilna ženitev je najbolj dražila ter izzivala verski čut katoliški Medjimurcev. Po prevratu so pozdravili Med-jimurci ukinitev tega zakona z velikim navdušenjem in zadoščenjem. Sedaj pa, ko je bil ta civilni zakon od Jugoslavije odpravljen že precej let, pripravljajo njegovo zopetno veljavnost in upostavitev samostojni demokratje. Poverjenik za Med j imurje dr. Vinko Žganec pripravlja poseben tečaj za občinske bilježnike, na kojem se bodo ti poučili o zopet uposiavljeni civilni ženitvi * vsemi njenimi slabimi posledicami. Rojstno knjigo bi naj zopet vodili občinski bilježniki. Ženitve bi se naj opravile najprej pred sodiščem in potem šele, ako kdo hoče, v cerkvi. Torej (3 let so vodili krstno knjigo v Medjimurju župni uradi, 6 let so sklepali Medžimurci zakone v kat. cerkvah, a sedaj hočejo zopet uzakoiiiti stari madžarski zakon, ki je tolikanj let dražil čut religioznosti katoliških Medjimurcev. Upostavitev civilnega zakona v Medjimurju se pripravlja baš sedaj, ko vodi vlada pregovore za sklep konkordata s sv. Stolico,. Treba tudi pribiti, da se pripravlja ta uzakonitev madžarskega framazonstva v Medjimurju pod vrhovnim protektoratom Svetozara Pribičeviča in policajdemo-kratskega poslanca dr. Krizmana. Pomilovanja vredni Dalmatinci. Še pod staro Avstrijo in to pred vojno je bil na glavni cesti, ki vodi i* dalmatinskega kraja Imotski v bosanskega Duvno zelo važen most. A ravno tik pred izbruhom vojne se je ta most porušil in je ostal v tem stanju do leta 1918, ko je nastopil prevrat. Pet sodnih okrajev je brez tega tolikanj važnega mosta, a vse prošnje na ministrstvo za zgradbe, da bi se ta most zopet odprl za promet, so bile doslej zaman. Ob temu mostu je na primer veliko sei© Joviči. Polovica vasi je na eni, polovica na drugi strani mosta. Na eni strani mosta sta cerkev ter pokopališče ist minejo celi meseci, ko prebivalci to stran mošta he morejo v cerkev k službi božji. Ker ne morejo z mrliči preko mosta, jih vozijo skoro 10 km daleč za most ob hercegovski meji in od tamkaj na pokopališče sela Joviči, Z živinorejo tudi ne gre, ker so vsi pašniki razdeljeni. Ogrožanje naše sladkorne industrije. Med pridelovalci sladkorne repe in sladkornimi tovarnami je nastal spor radi tega, ker so sklenile tovarne plačevati sladkorno repo samo po 25 din. za 100 kg, dočim zahtevajo producenti repe 51 din. Sladkorne tovarne so se trudile, da bi dobile polja za pridelovanje repe same v naj‘em, kakor so ga imele že svoj čas. toda pridelovalci repe so se združili ter to pre-prečili Ker so hotele tovarne njihov 'kartel razbiti z znižanjem cene repi, so producenti zapretili, da ne bodo sladkorne repe več sadili. S tem bi bile tovarne uničene in zato so' pristale na konferenci, ki naj spor reši. Konferenca se je te dni vršila, do rešitve spora pa ni prišlo, ker noče nobena stranka popustiti Ker se bliža čas za sajenje repe, bo morala vlada sama posredovati, da se ta spor ugodno reši Izseljevanje v Avstralijo in južno Afriko. Po poročilih, ki prihajajo od naših izseljencev v Avstraliji, vlada v tej deželi brezposelnost. Naši izseljevi, ziasti oni, ki so dospeli tja v zadnjem času, se nahajajo v zelo žalostnih razmerah brez dela in denarja. Pred izseljevanjem v Avstralijo se v splošnem svari. Pred izselitvijo se priporoča, da si izselejenik zasigura po znancih zaslužek. Ako to ni mogoče, naj se vsaj informira pri tukajšnjih izseljeniških oblastvih, kake so delovne, razmere v onih krajih, kamor se namerava izseliti. V Južno-Afriko se smejo priseljevati psebe evropskega pokoljenja. ki znalo Čitali in pisati, ki niso bile kaznovane radi težjih deliktov in ki nimajo nalezijvik bolezni. Priseljeniška .‘oblaštva gledajo zlasti ‘ca io, da priseljeni*; zamore dokazati, da ima v Južni Afriki zasiguranó delo, ali pa da ima dovolj sredstev za življenje. »Občinska uprava« 2. številka je pravkar izšla. — Vsaki občipi, in vsakemu naročniku prinaša mnogo poučnega. V prvem članku poučuje in odgovarja na vprašanje: Kedaj in kako se pridobi domovinska pravica s stalno nastavitvijo. Naslednji članek razpravlja o živinskih potnih listih. Tozadevnega pouka so si želeli kmetski gospodarji že dolgo. Nešteto potov in sitnosti jim bo s tem prihranjenih. V tretjem sestavku bo pa našel vsak župan in občinski odbornik prepotrebna navodila o najemanju občinskih posojil. Pod naslovom: »Vprašanja in odgovori«, pojasnjuje list tele zadeve: Izgon iz občin, kedo proglaša pota za javna občinska pota; komu in kako se smejo odmeriti občinska pota za vzdrževanje, kolkovanje potrdil železničarjem, razširjenje občinske ceste, domovinstvo, mandat občinskega odbornika, izpust iz državljanstva, občinski blagajniki, drevje ob meji, paša po gozdovih. — List je tako vzorno urejen, da se sam najbolje priporoča. Naročajte ga! Obrfniki, trgovci, delavci, lepi časi se Vam bližajo I Brezposelnost vsak dan večja. V dobi, ko so na vrhu bankirji in njih radikalni ter samostojno-demokratski velikaši, propada ekonomska j in finančna moč naroda na vseli koncih in krajih. — ! Strašna bremena, ki so posledica porodičgrske korupcije, uničujejo pošteno trgovino in podjetja. Brezposel- j nost strašno narašča z vsakim dnem. Industrijsko de- j lavstvo mečejo na cesto v tako velikem številu, da bo število teh brezposelnih znašalo v naši državi kmalu j več sfoiisoč glav. Industrija, domača obrt in trgovina v Sloveniji pro- j pada, ker so vlastodržci delitev kredita tako organizirali, i da slovenska industrija in trgovina niti onega kredita j ae dobi, ki se zbira v Sloveniji, kaj še le kredit Narodne j banke! Tega pa sploh naš svet ne sme biti deležen. Centralisti so ustvarili poseben zakon, ki bo v ne- I kaj letih pobasal celo cerkveni in občinski ter denar ; mladoletnih otrok iz pupilarno varnih zavodov v Slove- j niji ter ga »centraliziral« v — Beogradu. Prva eksploatacija Slovenije se vrši z ogromnimi davki in taksami, a druga z odvzemanjem kredita. V najbližjih dneh bo cela vrsta podjetij zaprla svoje obrate. Tvrdka Pollak, tovarna za usnje in usnjate izdelke bo zaprla tovarno v Kranju. Reducirala bo svoje veliko podjetje v Ljubljani. Na cesto pride okoli 400 : delavcev. A ne po krivdi tvrdke, ampak po krivdi vlasto-držcev, ker firmi erar dolguje ogromno svoto okoli 10 milijonov dinarjev. Tovarne za vagone v Sarajevu, Brodu, Subotici odpuščajo na stotine delavcev. Slišijo se celo glasovi, da bo vodstvo železniških delavnic v Mariboru v doglednem času primorano odpustiti več sto pridnih strokovnih delavcev, ker vlada ne da dovolj kredita na razpolago. (Za volitve pa so vrgli 290 milijonov dinarjev.) Še za nakup iesa, železja in druge robe ni denarja. Velika bo brezposelnost tudi v trgovini in obrti. Konkurz sledi konkurzu. Nastavljence morajo trg'ovci odpuščati vsak dan. Kam plovemo? — V brezprimerno stisko in siromaštvo, a kljub temu se še najdejo ljudje, kakor Weixl v Mariboru, Mohorič v Ljubljani Itd., ki hočejo trgovske in gospodarske kroge pridobiti za nesrečno centralistično politiko. V Mariboru je med mizarji nastala velika kriza. — Nad 6G mizarskih pomočnikov je brez kruha. Ker je ves | denar odvandral v Beograd, ni kredita za stavbe. Vsa ] tesna podjetja stojijo. j Zapisali smo le stavke, da vidijo pošteni trgovci, j obrtniki, podjetniki in tudi delavci, kam nas vodi ne- j srečna Žerjav-Pivko-Mohorič-Weixlova politika! Ko pridejo volitve, pa le zopet slepo sledite samostojnim demokratom, glavnim krivcem eksploatacije naše Slovenije! U Maribora. Dve žerjavščini, ki zanimate Maribor. Predsednikom mariborskega okrožnega sedišča je imenovan dr. Franc žiiher, višji, sodni svetnik v Celju. Znan je kot dober jurist, a glavno kvalifikacijo za to odlično mesto je dal za Žiherja pravosodnemu ministru dr. Lukimiču dr. Žerjav iz svoje apoteke. — Občno ogorčenje med poštenimi poštarji je vzbudila vest, da je g. Koser, ki je v preiskavi radi spoli-acij denarnih pisem in bo gotovo obse jen, še pred končano preiskavo upokojen po službenih letih. Policajdemo-kratska, sokolska ali erjunska izkaznica so v današnji eri zdravilo zoper vse, človek si lahko mirno privošči kako denarno pismo, upokojitev po službenih letih mu je tudi ▼ tem slučaju zasigurana! »Jutro« seveda oznanja, da so policajdemokratje »lilije«, akoravno kaže časopisje dnevno za tem in onim samostojnim demokratom, da ne zna ločiti med svojo in tujo lastninol Brezposelnost med mesarskimi pomočniki v Mariboru. Ker je vsled valutarnih in slabih trgovinskih razmer zastal ves izvoz Zaklane živine in mesa, je v Mariboru sedaj brez zaslužka nad 40 mesarskih pomočnikov. Ljuiska univerza. Sinoči je gospod profesor Glaser zaključil svoje predavanje o slovenski moderni liriki in v kratkih črtah orisal delo, življenje in poezije Cankarja, Murna, Ketteja, Gradnika, Golarja, Albrechta in Sardenka. Njegovo zares umetniško zaokroženo in lepo pripovedovano predavanje je izzvalo zasluženo mu priznanje. Po predavanju so nastopili naši znani igralci g. Škerl in Pirnat' ter gdč. Severjeva, ki je žal v gledališču ne vidimo več. Od Župančičevih pesmi je po- sebno ugajala po g. Škerlu recitirana pesem »Glad« in nato Albrechtova »Na križišču ulic«. Gospod Pirnat je z globokim umevanjem podal Kettejevo »Zapuščeni«, ki nam je najbolj ugajala. Tudi odlomek iz Cankarjeve »Lepe Vide« je pričal o čustvenem razumevanju gosp. ; Pirnata. Gospod Škerl nam je tudi z igralsko vervo pre- j bral Murnovo »Kvatemo balado«. Reči pač moramo, da j je po naši sodbi za igralce res težko prednašati pesmi j v recetaciji, ker je to vprašanje še zelo problematično, j ali se da dramatična pesem istotako izigrati kakor dra- j matična scena; meje so tu jako ozke. Po našem mnenju se je neke meje še najbolj držala gdč. Severjeva, ki je j s svojim, za liriko baš primemo nežnim glasom in z j globoko čustvenostjo pr odnašala pesmi: Gradnikovo j »Pisma«, Župančičevo »Melanholija« in Sardenkovo »Zadnje iskre«. Bil je v splošnem zares lep umetniški ; užitek, ki so nam ga nudili mladi naši umetniki. Predavanje Ljudske univerze. Jutri ob K8. zvečer j se predava o Primorski v preteklosti in sedanjosti. Pre- j dava gospod Zorzu i. Narodno gledališče. Repertoar. Danes, 11. marca ] zaprto. Četrtek, 12. marca »Mignon« ab. D (kuponi). Društvo katoliških mojstrov v Mariboru je v intere- \ su svojih članov podvzelo nov pomemben korak: usta- j novilo je svoje lastno »Bolniško in podporno društvo«, j Pravila so od pristojne oblasti že odobrena in se vrši j ustanovni občni zbor v petek, dne 13. t. m. ob sedmi uri \ zvečer v društvenem lokalu v Vetrinjski ulici. Vsi čla- j ni Društva katoliških mojstrov pa tudi «drugi obrtniki | se v njihovem lastnem interesu vabijo, da se ustanovne- j ga občnega zbora v čimvečjem številu udeležijo. Mojstri se moramo zavedati, da se v slučaju bolezni ali one- j moglosti ne moremo zanašati na nikogar, zato je to edi- j ni pripomoček, da si pomagamo sami. Država skrbi za j vajence in pomočnike, ne. pa za nas. Zato vsi na občni ; zbor, da ustanovimo Bolniško in podporno društvo, j močno in delazmožno, ker je to samo v našo korist. Suhe smreke v Ljudskem vrtu. V Ljudskem vrtu stoji ob tenis-igrišču kakih 12 že popolnoma suhih in j od črvov razjedenih smrek. Zakaj se to drevje ne pose- ; ka, ko se lahko ob prvem viharju samo poruši ter na- j pravi še škodo, ker stoje blizu pota Vremenska hišica na Slomškovem trgu že dolgo časa i ne odgovarja svojemu namenu. Aparati so v precej, da i ne rečemo skrajno slabem stanju. Nujna potreba je, da se ; pošlje nekatere v inozemstvo v temeljito popravo. Tudi j obskrba mora biti malo rednejšai, tako-da so vsi aparati j že najkasneje zjutraj ob 7. uri v redu. Pr esimo torej nujne t odp omoči! »Volksštimca« je nedavno* 1 * * * S napadla brez vsakega po- j voda strojevodjo g. Ivana Maherja. Psuje ga, da je klerr- \ kaleč in si o njem izmišlja stvari, cd 'katerih niti ena ni : resnična. Ako je g. Maher zapustil socialdemokraško i stranko, je storil to radi tega, ker je spoznal, da so razni : Kristani^ Kopači in enaki tiči ubogega železničarja samo : izrabljali, za dobrobit železničarjev pa niso storili prav nič. \ Kristani, Nahtigali, Slancvci so se obogateli, a železničar i je ostal revež. Radi tega železničarji ne marajo za soci j e. j Gospod Maher je star in pameten dovolj, da inu ni treba j biti pod kuratelo »Volksštimce« in njenih mazačev. Občni zbor društva za podporo revnih učencev, ki s je vršil koncem februarja, je nudil pogled v njegovo ! delovanje tekom preteklega leta. Kaže razveseljiv raz-1 mah. Predsednica se uvodoma zahvali predvsem mariborski mestni občini, Pomladku Rdečega križa, denar-j nim zavodom, veleobrtnikom, trgovcem in zasebnikom, I kakor vsem uredništvom tukajšnjih listov za njihovo izdatno pomoč. Bila je nujno potrebna. Proti zimi je namreč narastlo število prošnjikov, ki so se potom šol , obrnili na društvo, v taki meri, da je bilo društvo v ne- i mali zadregi, kako odpomoči vsaj največji bedi. A ker so predlansko leto mariborski trgovci vposlali velikodušne doneske v blagu, ga je preostalo za letošnji Božič znatna količina. Društvo je torej kljub manjšim dohodkom lahko obdarovalo večje število otrok kakor lani. Tajnica nato poda podrobno poročilo o društvenem delovanju. Imelo je sedem odborovih sej in šteje 1930 članov, kar je v primeru s številom mariborskega delavstva prav malo. O Božiču je bilo obdarovanih 634 otrok, in sicer 309 dečkov in 325 deklic javnih šol. Dobili so 339 gotovih oblek, 349 parov čevljev, 186 komadov perila in 12 tucatov nogavic. Razen tega vsak vrečico s kruhom, sadjem, orehi in bonboni. Posebna zahvala se razun že imenovanih še izreka tvrdkam Freund in Rosenberg, ki so poslale vsaka usnja za 20 parov čevljev, Berg za 10 parov, Hoffmann Blacha za 6 parov; Rosner 26 metrov blaga, Ihl-Kübar 12 metrov, Gaspari-Faninger 30 parov nogavic, tvrdka Durjava gratis izdelala 76 komadov perila, Pelikan 1 kg, Rozman 2 kg čokoladnih bonbonov, Brišnik 100 zvezkov, pecivo, sadje, puk. Loehert jabolka, orehe, bonbone, Pugel in Wies-thaler, Kovačič jabolka, Džamonja, Swaty, Schmiderer, Pfriemer, Lassbacher Ruše cvetlice za cvetlični dan. Gospe in gospodč. so sešile brezplačno 141 oblek, med temi gojenke državnega učiteljišča 31, obrtna šola 25, tvrdka »Zora« prikrojila 120 oblek za dečke. Pivovarna Götz dala brezplačno kurjeno dvorano za prireditev. — Posebej božični dar so poslali: Posojilnica 1000 D, Centralna banka 500 D, Podporno društvo žel. delavcev 500 D, g. restavrater Stickler 500 D, tovarna Westen v Celju 250 D, društvo Vzajemnost 200 D, Zlatorog 200 D, po 100 D so darovali: Dr. B. Ipavic, tvrdka »Drava«, Pelikan, Pirchan, Pogačnik, Ruše, Suppanz-Mateis, Swaty, Rosman, Janez Pold, Gašteraj v oporoki 125 D, Glaser, Ruše božično drevo. Po 50 D so poslali: gg. Bernhard, tvrdka Woschnag, Šoštanj, Zerkovič, Preis, Unio, Piigel. Razstava slik od vstopnine 244 D, okrajno sodišče za dve poravnavi 300 D. Vsem velikodušnim dobrotnikom najloplejša zahvala. Blagajniško poročilo je izkazalo v preteklem letu dohodkov 89.565.50 D, stroškov pa 89.486.25 D, prebitka ostane 79.25 D. Po odstopu starega odbora so bili z vzklikom izvoljni v novi odbo sledeči gg.: župan dr. Leskovar, nadsvetnik Keršovar ravnatelj Skušek in Plaskan, predsednik trgovskega gremija V. Weixl, katehet Spari in gospe: Skušek, Wö gerer,, Pfrimer, Mikuš in Stupca. Toli potrebno Humar nitarno društvo se priporoča naklonjenosti mariborskega občinstva, čigar zaupanje si je pridobilo po svojem vztrajnem in nesebičnem delu v blagor šolske mladine. Pogrebi z vojaško častjo. Komanda mesta naznanjn potom mestnega magistrata, naj rodbine umrlih čast nikov (naših in tujih, aktivnih in rezervnih, počasnih, izven službe, vpokojenih) takoj po smrti sporoče komandi mesta neposredno ali potom Mestnega pogrebnega zavoda: 1. Ime in priimek umrlega, 2. čin, 3. vrst orožja (pešadija, konjica itd.), 4. ali je poveljeval združenim odsekom, 5. ali se je udeležil vojne kot borec no fronti; 6. kedaj bo pogreb, 7. s katerega mesta bo pogreb krenil in na katero pokopališče. Ti podatki so potrebm radi vojaških časti, ki jih je vojska dolžna izkazati no pogrebu vsakega častnika. — Pravico do pogreba z v.o jaško častjo imajo tudi podoficirji, kaplari in redovi iz rezerve, če so dlikovani z vojnimi odlikovanji: vojn orden Karadjordjeve zvezde z meči, Takovski križ z meči ali pa s kolajno* za hrabrost. DRŽAVNA BORZA DELA V MARIBORU. (Izvleček iz letnega poročila za 1. 1924.) Leta 1924. je bila v krajevini Srbov, Hrvatov in Slovencev sedem državnih borz dela (Beograd, Zagreb. Ljubljana, Sarajevo, Maribor, Niš in Murska Sobota), ona v Ptuju je bila ukinjena in je prenehala poslovati 31. marca 1924. Po ne do številke točnih podatkih se imele vse te borze v letu 1924. skupno 91.082 strank, od katerih je bilo 63.159 delojemalcev, torej brezposelnih, in 27.923 delodajalcev z uspehom pa se je delavcem nakazalo delo v 19.915 slučajih. Od tega odpade na Slovenijo samo 20.308 brezposelnih, 16.40/ delodajalcev is 9.141 uspešnih nakazil dela. Kar tiče poslovanje Državne borze dela v Mariboru posebej je imela v letu 1924. skupaj 17.424 strank, katerih število se je zmanjšalo napram letu 1923. za 191 ali za 1.09%, in sicer tako, da je število delojemalcev padlo za 453 (4.42%), število delodajalcev pa narastlo za 204 (2.84%) in je bilo — kar je za poslovanje urada predvsem značilno! — izmed vseh borz dela v državi naj višje. Temu odgovarjajoče se je zvišalo tudi števili uspešnih nakazil dela za 120 ali za 3.o2%. Vsa pozitivna posredovanja dela so dosegla glede na delojemalce 33.25%, glede na delodajalce pa 47.47% prijavljenih strank. Ako pa prištejemo k pozitivnim posredovanjem še 3951 neuspešnih nakazil dela, se pokaže, da je bilo od vseh prijavljenih delojemalcev posredovanih 72%. torej se le dobri četrtini ni moglo nuditi zaposlenja v prav nobenem slučaju. Primerjajoč nadalje uspešna posredovanja s skupnimi izdatki urada, znašajo stroški za eno uspešno nakazilo dela povprečno lb.70 D, Poslovnih dni v letu 1924. je imel urad 295, torej je prišlo na en poslovni dah povprečno 59 strank. Skupni izdatki so znašali 67.197.57 D, od katerih odpade nr materieine izdatke le 9.106.75 D in je urad moral tudi temu primerno životariti. Umevno, da urad spričo tak< mizernosti ne more kriti niti najnujnejših tekočih potrebščin, kaj šele, da bi' mogel delovati inicijativno hi vresničiti najvažnejše potrebe modernega socialnega skrbstva v svoji panogi. Uradnikov je imel urad četve ro, koncem leta je bil imenovan še peti, katero število hi prilično zadoščalo za zadnje omejeno poslovanje, ako bi bili vedno vsi v aktivnosti, kar pa niso, tako da s<' mora urad boriti tudi v tem oziru s stalnimi težkočami. Končno je treba omeniti še intenzivno upravno delo v uradu, ki more biti razvidno iz tega, da je bilo v letu 1924. skupaj 7697 dopisov, od katerih je urad od i poslal 4355, prejel pa 3342. Žal, da še nobena državna borza dela v kraljevini ; Srbov, Hrvatov in Slovencev ne more ugotoviti popclno-! ma dejanskega stanja delovnega trga v svojem območ-I ju in sicer spričo tega, ker je pri nas organizacija delov-I nega trga neizvedena, samo nakazana. Dasi — kakor j povedano— izkazuje Državna borza dela v Mariboru j izmed v vseh v državi največje število delodajalcev, š< : vendar zdaleka to ne odgovarja niti tretjini resničnih s potreb. Nadalje se prijavlja uradu gotovo ne več ko do-' bra tretjina, k večjemu polovica brezposelnih, drugi pe : ali ne vedo za urad, ali pa se jim ni mogoče zglasiti j vsled krajevne oddaljenosti, dasi je tudi mogoča pis-j mena prijava. Delo je iskalo vsega skupaj 10.247 delovnih močr (6061 moških, 4186 ženskih), delo je ponudilo 7.177 (3677 moških, 3500 ženskih), izvršeno je bilo posredovanje za 3407 (za 16S5 moških, 1712 ženskih) in ob koncu leta je ostalo brezposelnih 1.006 delovnih moči (753 moških in 253 ženskih). Povprečno je bilo brezposelnih vse leto veliko. Njeni najvišji številčno zaznamovani porast pa resnično ne odgovarja in gre le na račun najpovoljnešer a časa prijave brezposelnih ter naj višje ponudbe delodajalcev. S tem bi bila podana slika delovnega trga v 1. 1924. v območju Državne borze dela v Mariboru, ki že po tem, kar pač more urad nuditi, ni nič razveseljiva. Koliko delovnih sil je šlo v izgubo, koliko gorja so prenesli brez poselni, ki so imeli skppno statistično ugotovljenih 167.911 brezposelnih dni! Spričo že ugotovljene pomanjkljivosti organizacije delovnega trga v naši driaviy Državna borza dela v Mariboru sama v svojem delokrogu pač ni mogla storiti kaj uspeš-* nejšega za «blažitev brezposelnosti. Razdelila je pač: ! 79.604 din. brezposelne podpore za s’.atpno 10.26*1 dni med 821 brezposelnih (773 moških, 48 žensk) s skup* '1300 družinskimi člani na temelju odredb ministrstva za •socialno politiko v Beogradu z dne 16. V. 1922, št 2128, « z dne 22. IL 1924, 0 štev. 86-IV, po katerima dobi brezposelni dnevno 10 din. podpore zase in za družinskega čktna 5 din., a to le za omejen čas in pod vsemi izpolnjenimi pogoji. Izdal je urad nadalje tudi 1223 nakaznic za .polovično vožnjo v .skupni vrednosti 102.566.05 din. onim breeposelnim, ki so dokazali, da si gredo iskat dela, ali so ga že dobili, ali jim ga je nakazal urad sam. V Slavonijo, ‘Bačko in Baranjo je posredoval urad 541 prekmurskih se-Bonskih delavcev in jim tako osigural delo in zaslužek. Na podlagi določb pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev z dne 9. julija 1924 je dajala državna borza dela k posameznim tostvarnim prošnjam izjave o njih potrebi ali neumestnosti. Razvidelo se je, da zaposlujejo podjetja precejšnje število inozemcev, ki so pri nas popolnoma odveč in ki jih morejo nadomestiti brezposelni do-jmačirvL Stik z javnostjo je vzdrževal urad po časopisju, kjer je objavljal stalno svoja tedenska poročila. Povdariti je treba, da so šli časopisi uradu zelo na roko in ga s tem izdatno podpirali pri njegovih stremljenjih. Odnošaji med strokovnimi organizacijami delodajalcev in delojemalcev so bili popolnoma nemoteni, žal le, da še vedno ne more pričeti. « delom zakonito predpisani upravni odbor, ker nedostaje pravilnika k zakonu o zaščiti delavcev. V smislu člena 87 zakona o zaščiti delavcev hi morala sodelovati državna borza dela tudi pri sklepanju mezd nih pogodb in pri mezdnih gibanjih, vendar se še d ernia j r tem oziru ni napravilo prav nič, ker urad za io nima na ■razpolago nobenih kreditov in ker nadrejene oblasti tozadevno še niso ukrenile nič določnega. Končno je še treba omeniti, da je tvorilo večino strank IS je imel ž njimi urad opravka, prebivalstvo Slovenije, pred vsem še ono iz najbližnje okolice. Precej brezposelnih pa se je prijavljalo tudi iz ostalih delov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, iz inozemstva pa so se obra-«fiali na urad za nasvete in pomoč tisti naši državljank ki j Jim je bilo tam delo odpovedano, ali ki sploh niso imeli j dela LISTEK. Grad Hrastovec. X Spisal dr. O. Uaunig. (Dalje.) Reči se mora, da so imeli vsi Pauerji veliko smisla za umetnost, kar kaže nebroj slik, kupljenih, v tistem času in sezidanje terase leta 1848. V gradu Hrastovec je bil do 1. julija 1850 sedež proste deželske sodnije. Proste ali priveligirane deželske sodnije so bile tiste, ki so imele pravico, takoj uvesti preiskavo proti osumljencu, ne da bi bilo treba predložiti to zadevo viš ji sodniji v presojevanje, ali je dan dejanski stan zločina. Takozvani krvni sodnik — Bannrichter — ki je bil «privičen k izvrševanju krvne sodnije na podlagi posebne listine in nato zaprisežen, je izvedel popolnoma preiskavo, izrekel sodbo in jo tudi izvršil. V poznejših časih se te deželske sodnije niso držale več tako natanko teh pravic, ampak smatrale to le za ijreme, vsled česar so izvedli krvni sodniki preiskavo, celi spis pa predložili z osnutkom sodbe višjemu sodišču, ki je izreklo sodbo. Deželna sodnija je to sodbo j nato razglasila in jo tudi izvršila. Prvotni krvni sodnik — Bannrichter — se je zval pozneje navadno le sodni upravitelj —- Gerichtsverwalter, ki je imel delokrog kakor je sedaj določen za okrajna sodišča. Deželska sodnija v Hrastovcu je obstojala zelo dolgo. Že leta 1457 je dobil Andrej pl. Hollcneck pravico krvnega sodstva za Hrastovec v zahvalo za različne zasluge, katere si je stekel posebno o priliki kronanja cesarja Friderika III. v Rimu. Imenovani plemenitaš je dobil tedaj tudi vasi Jablance in Ruperče v last. Pod sodno in davčno oblast grajščine Hrastovec so spadali sledeči kraji: Grušova, Metava, Ruperče, Ložane, Pernica, Sv. Marjeta, Močna. Ti kraji spadajo sedaj pod okrajno sodnijo Maribor. Od sedaj lenarčkega okraja so pripadali k Hrastovcu: Zamarkova, Partinje, Jurjevski dol, Navarda, Mal-jia, Zgornji, Srednji in Spodnji Gasteraj, Ledinek, Kremberg, Žice, Spod. in Gor. Žerjavci, del Ročice, Gor. in Spod. Porčič, Sv. Trojica, Gor. in Spod. Ver jan e, Spod. in Gor. Senarska — prej Schweinsdorf — Gočova, Biš, Radehova, Šetarjeva, Sv. Lenart, Lormanje, Spod. in Gor, Voličina, Jablanci in Vinička vas. Še dandanes se vidijo v gradu prostori, kjer so bili zapori. Za lažje prestopke so bili prostori v pritličju, ki so kolikor toliko primerni za človeško bivanje. Gorje pa tistemu, ki je bil zaradi velikega hudodelstva obdolžen in obsojen. Ti prostori so skoraj vsi pod zemljo, temni, vlažni, le skozi malo okence od zgoraj pride malo svetlobe v ta strašni prostor. V zidu se vidijo še zdaj verige, v katere so bili vkovani jetniki, ki so zdihovali dolga leta, mogoče po nedolžnem in malokdo je prišel živ iz teh zaduhlih zaporov. Smrtne obsodbe so se izvrševale deloma v. Črnem lesu, in sicer raVno na vrhu, kjer se nagne potem okrajna cesta pri Sv. Lenartu, deloina pa v Šv, Lenartu .poleg sedanje okrajne ceste malo pred mostom, ki vodi; črez potok Velka. Tu so bile na parceli št. 367-4 vislice postavljene iz dveh zidanih stebrov. t Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Podpisana tvrdka vljudno"“ naznanja, da f- je začela z dnem 8. marca 1.1. izdajati BOCK PIVO v poznani ter vseobče priljubljeni pred' vojni kakovosti, Tomaž Cofi, pivovima v Ma?te«. Okoli vislic je stalo nekaj dreves. Mogoče bo kdo vprašal, čemu pa dve morišči? Po tedanjih določbah posebno Constitutio Grimi-nalis Theresiana se na smrt obsojene ženske niso smele obešati. Smrtna kazen se je izvrševala z obglavljenjem. Te kazni so se izvrševale v črnem lesu pri kamenitem križu. Moške hudodelce pa so obešali pri Sv. Lenartu, kjer so tudi sežigali čarovnice. V arhivu grajšine Hrastovec je velika debela črna knjiga, v kateri so zabeleženi vsi procesi glede čarovnic. Zadnjo čarovnico Marijo Itickin so obsodili leta 1685 na smrt in jo tudi sežgali na grmadi v Sv. Lenartu. (Dalje prihodnjič.) Poslano*). SVARILO. Ne verujte lažr ivemu tolmačenju prav?! potnika Hugon P*rko, Maribor Krekova ul ca 14 III. nad dr. od francoske zavarovalni e L’Union, bi razlaga § 10 d uMyenih pravil naše prve slovenske zavarovalnice »Vmj-mna zavarovalnica v Ljubljani« namenoma napačno, - Ta točka dol ča, da se čisti dobiček razdeli, ko je varnostni zaklad naraste! na j.25 000 D.n. sledeče : 35% v varnostni zaklad, 15% na olčekoristne namene, 40% zavarovancem in 10% za posebni rezervni zaklad. T » je pravilno bes* diio § 10. Zlobnež pa gre m pravi : »Vza emma plača v slučaju, da znaša škuda n*d 100000 Din., ne cele vsote, temveč odtegne 20—30 /0. Tu se vidi res nesramna konkurenca, ker ve, da ne more potom poštenega agitiranja doseči nobenih kupčij. Nas-dio mu je že več strank, tedaj pozor! Daje pa svarimo tudi pred drugimi potniki, kt pravijo, da so od 1 ubljanske zavarovalnice. Ped tem narivanjem naše ljudstvo pozna »Vzajemno zavarovalnico« in ljudstvo misleč, da je zavarovalo pri tej gleda »ačudeno, ko dobi čez nekaj dni p lico od zavarovalnice, od katerd se ni ^overilo, a podpisala se je tiskovina tega zavoda in se ne da pozneje več po raviti. Ljudje, bodite tedaj previdni, poglejte kaj pod pišete in zahtevajte, da se potni-i ukažejo s tiskovinami in zlasti pa s pooblastil „m Vzajemne zavarovalnice. Vza,jlaš(e od 300— D naprej, perilo, čevlje dežnike, nogavice iti d. priporoča najceneje Jakob La Maribor, Glavni trg nmnim Živčno slabost bledico, malokrvnost, op e sanje telesnih moči odstrani hitro mnogoizkušeni Neokratosin. Cena zavitku 60 H3 predplače in. 15 D za pošiljske stroške po:.. Gesellschaft für chemische und metallurgischen Industrien, Wim, X1B 2, Wissgxillgasse 5. Trboveljski premog dobavlja na vagone po originalnih preroogokopiih cenah in tudi vsako množino od 100 kg naprej z brezplačno dostavo v hišo najceneje ^Branico 3hžEe^OTršels:, Maribor, S ..dna ulica 7, telefon 409. Širite „Našo Stražo“! Velika zaloga vs*h vrst čevliev za strapaco, lov in pro------menade. —— la gojzerc! (hribovski čevlji) la zbiti sandali (pcprav.lo kakor čevlji) Varstv. znamka mo Maribor, KorošM Lastne delavnice, najboljše ročno dtlol JI**««*»9m cen poute / ; Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za šivi je, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, si oglejte to izrednost pri tvrdki Ml etn» Lud* Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/L Odgovorni urednik: Januš Goleč. Izdaja konzorcij »Naše Strašeč