GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO, ILL., PONDELJEK, 16. AVGUSTA (AUG. 16), 1137 AcetpUnc« for mailtnf at apactal vata of pottag« provtdad fa» Ii -ctisa 1101, A* sf Ost. >. 1MT, aitharlaad oa Jaaa 14, 111»- Diktator in njegov minister umorjena Atentator aretiran in pride pred vojno sodišče ibe to ubile in ranile 2000 nebojevnikov. Kioski begunci žrtve velike pomote. Japonski pmorščaki naskočili kitajsko vojaško posad-o v bližini mednarodne naselbine v Sanghaju. ¡fljenj« Američanov in drugih tujcey v nežnosti. Izredno zasedanje japonskega par- Njegov rekord ne kaže da je priv^bek CIO ODBORIE NEPRI STRANSKI Bagdad, Irak, 14. avg. — General Bekr Sidki, minister obrambe in diktator ter polkovnik Ali Jawad, minister letalatva, sta bila umorjeria v Mosulu. Oba sta bila včeraj pokopana na dr-šavne stroške. Uradno natnanilo se glaal, da je atentat isvršil vojak po imenu Abdulah Ibrahim, kurdiškl musliman. Bil je takoj aretiran in odveden v sapor, kjer bo čakal obravnave pred vojaškim aodl-ščem. Atentator je izstrelil več krogel v diktatorja. Jawad Je bil | ubit, ko je hotel s svojim tele-I som zaščititi diktatorja. Varok I atentata še ni bil pojasnjen, do-1 mnevajo pa, da je bil itvršen is maščevanja. General Sidki je bil sila satro-nom kralja Gazija od zadnjega oktobra, ko je izvedel vojaški puč, v katerem ja bila vlada str-moglavljena. Oba, Sidki in la-wad, sta nameravala odpotovati v Turčijo, da tam opazujeta vojaške manevre. Sidki je bil snan kot uspešen zatiralec uporniškega gibanja med kurdškiml mo-hamedanci in rodovi. V zadnjih štirih mesecih je poplačil s obo-rošeno silo štiri revolts ln s tem si nakopal sovraštvo, ki je doseglo višek v atentatu. Trupli diktatorja in njegovega 1 ministra sta bili .pripeljani v Bagdad, kjer ae je potem vršil pogreb. Udeletili ao as ga val člani kabineta in drugi vl*oki dr-' lavni uradniki. Irak (Maaopotamlja), ki j« bi ( prej del turškega ceearitva, Je postal "neodvisna" država I. , 1027. Angleška armada Ja l»tr-gala Irak iz turških rok po svetovni vojni in nato Je Liga narodov poverila mandat Angliji. Ta ja bil v veljavi do omenjenega leta, do sklenitve pogodbe med Anglijo in Irakom. Pet let pozneje je bila dršava sprejete kot članica Lige narodov. Kralj Gazi Je vrhovni vladar ln prišel je na krmilo po smrti svojega o-četa, ki Je bil prvi kralj Iraka, I. 1033. Domaie vesti 5lik ^W^mL^^^^Kßf^Ummm^mj^ : izsebb) MetM reka skute zakrili (Um • tratalsestl čfcašfce pelidje. (Narisal Jerger.) FlOlflfl PROSVETA Še m tb^rineot id po vodi Franklin Delano Roosevelt je imel pred nastopom evoje prve predsedniške službe leta 19*2 velike in lepe načrte. Predvsem je hotel popraviti in isboljleti polomljeni vos ameriškega privatnega kapitalizma, ki je takrat 1» žal v jarku. Ta voz je hotel vtakniti v nova kolena, namazati osi in gs pognati po novi časti, da bo tekel gladko kot nikdar prej. Dalje j# Imel Franklin načrt, da tfberailzira demo-kratako stranko. i Demokratska stranka, kakor republikanska, je bila vedno mešanica liberalnih In reakcionarnih elementov, ki so se med seboj tepli za vodstvo. Značilno je to, da ae oba elementa sklicujeta na slavne tradicije U stranke, na Jef-faraona in Jacksons — oba elementa si namreč znata prilagoditi principe Jeffersona in Jack-eona. Vendar je slehernemu progresivcu lah-ko jaano, da noben demokratakl "standpatter" — in teh je slasti dosti na jugu — še ne more iskreno ogrevati sa Jeffersonove In Jscksonovs teorija. Taga mnenja je bil tudi Roosevelt, salo je upal, da zbere okoli sebe v vodstvu demokratske stranke najboljše liberalce in poeta-vi stranko na bazo progresivnih principov, tako da bo lahko delala čast svojemu prvaku Jef-fereoou in njegovemu nasledniku Jacksoau. Ali je Rooeevelt uspel po štirih letih? Koliko je uspel s svojo politiko "poboljšava-njs" kapitalizma, ao pokazali najnovejši mass-kri stavkarjsv v South Chicagu in ohijskih mestih. Kapitalisti ss nočejo poboljšati! Nekateri ao ae podali (U. S. Steel in avtne družbe), toda večina ae ni in se ne misli podati — in Še bodo grdi konflikti. Najbolje pa so smeriški kapitalisti v splošnem pokazali svoj upor proti vsakemu "poboljšanju" s strahovito ofenzivo proti Rooseveltovim zakonodajnim reformam. Nekaj teh reform (NRA, AAA itd.) so uničili, druge pa okrhali, da so manj efektivne. , Se manj pa je Rooeevelt uspel s liberalizira-njem svoje demokratska etranke. Njegovi največji liberalci (Wheeler) so mu obrnili hrbet, ko je prišel ns dan a aodnljsko reformo in ta reforms je danes raztrgana največ po zaslugi njegovih demokratskih "prijateljev" ... Demokrat jo ae nočejo liberalizirati! To je najlepše pokaaala konferenca demokratskih senstorjev v Washingtonu po smrti senatorja Robinsons, kl je volila naslednika Robineonu: novega demokratskega voditelja v senatu. Kandidata sta bila senstorjs Barkley In Harrison; zadnji je snanl "standpatter" Iz Mlaeiaeippija. Rarkley je prejel 88 in Harrison 87 glssov. Reakclonar Harrison je ostal aamo sa en glaa v manjšini! In Barkley aam noai Jako alabo spričevalo liberalnosti all pro-greelvnoetl. Tak je "proces liberallsirsnjs" demokratske strsnke. Velika večlns veljavnih voditeljev te strsnke je nszadnjakov, ki sicer rsdl deklami-rsjo Jeffersonove in Jscksonove izreke, ampak o izvajanju pravih demokratičnih načel nočejo nič ališati. Roosevelt je obcfan z ljudmi naj-reakc iona mej šega tipa. kot podpredsednik Garner, kl očitno brijejo norce iz njega in ga ovirajo na vse mogoče načine pri njegovem novodealskem programu. Republikanski prograslvci is Wiaconsina in z za pada ter farmer-laboritl is Minneeote so Roosevelt u bolj naklonjeni in toplejše podpirajo njegove reforme kot pa njegovi demokratski "prijatelji" Iz južnih držav in Tammany Halla v New Yorku. Njegov največji "prijatelj", newyoršk! governer lt? beležko Gowaada. N. Y. — Zadnjič sem obljubil, da bom opisal nekega magnate, kako ravna s delavci in kako jih plačuje. In ker Obljuba, kakor vsi vaeta, dela dolg, zato jo bom sedaj izpolnil Pred leti je prišel v to naselbino iz Nemčije Richard Wily-hem in, kakor povedo atari naseljenci, je začel delati v usnjami. Par le pozneje si je zgradil maj-no poslopje in v njem pričel izdelovati oz. kuhati lep ali lim. Njegov prvi delavec je bil konj, s katerim je vozil odpadke iz os-njarne v avojo "kuhinjo". Leto za letom je njegova tovarna napredovala, tako da ima danes velikansko tovarno tu in vol drugih po raanih krajih Amerika. Tako je ta možakar postal "kralj ameriškega lepa". Svoje delavce je vedno plačeval sramotno nizko, njegovi konji so imeli pri njem več kredita kot delavci. Pred par leti je nakupil več strojev in zmetal veliko število delavcev na cesto. To so bili njegovi stari delavci, ne novi. Leta 1926 je tukaj nastal velik požar, ki je uničil eno celo ulico hiš. Brž je U možakar izkoristil priliko in zgradil nova poslopjs na pogoriščih, katera še sedaj oddaja mestnim trgovcem v najem. Precej najemnine je tudi prejemal od vlada sa poštne urade, sedaj pa bo vlada kmalu odprla svoje lastna proetore. V enem svojih poslopij je začel trgovino "6 in 10c" z mana-žerjem. Zadnje čase sem izve-del, ds plačuje dekletom, ki so uposlens v dotični trgovini, celih 16c ns uro sli $1.26 za 8-urno delo! Ali je to kakšna dostojna plača za sedanje čase in razmere?! Medtem pa računa za blago, ki ga stane od 8 do 4 cente, od 10 do lftc. Seveda delavci pridno kupujejo pri njem, pridno tudi nosijo svoje groše v kinogledalilče, ki je tudi njegova last, potem pa godrnjajo, da akoro nič ne zaalu-žljo in da je vae tako drago. Ker so se zadnje čase delavci v usnjsrni začeli prebujati, je ta možakar menda iz strahu pred organizacijo, da se bi tudi njegovi delavci pričeli organizirati, avoje delavce pričel odslavjjati za par dni, nakar jih nazaj pokliče. Ne vem, če je to vzrok in resnica ali le govorica, ki sem jo slilal, da ga je njegov najbolj!! odjemalec lepo bojkotiral. Morda je res. Vsekakor je čas, da delavci v Gowandi in okolici tudi spregledajo v vseh ozirih. Posebno pa zato, ker plačuje avoje delavce tako sramotno nizko. Nihče drugi kot le delavci lahko prisilijo, ne samo tega kralja lepa, temveč tudi vse delavske Izkoriščevalce, da priatanejo na boljle delavske razmere in vilje plače. Skupni naatopi delavatva v vaeh ozirih pomagajo več kot v:{s drugo. Delavatvo, ako hoče. lahko prisilil vae magnate in izko-riščevalce, da ae uklonijo in pri znajo delavake pravice. Kupujte v trgovinah, ki so nsklonjene delavstvu in delavaklm organizacijam. To bo pomagalo zelo, da bodo tudi oatall priznali delavcem pravice in Jim svišali plače! Pomnite, da bi maraikateri mag-nat propadel, ako ne bi delavci od njega kupovali njegovih izdelkov. Prekleto hitro bi prizna li unijo, kadar bi videli, da jim voda teče v grlo. Tudi njihovi garjevci ne bi več razbijali delavcem glav. Tudi našemu pojglavarju ali kralju v Gowandi bi lahko pokazali. da živimo v državi New York, kjer bi morale biti plače delavcev višje kakor so kje na jugu. daai ao na jugu prav tako upravičeni do poštenih plač. Toda, Iter smo tako sila "civilizirani", radi mialimo, da ljudje na jugu, poeebno pa črnci, niso vredni, da bi imeli enake plače za enako delo. 11 «I lita rojake v tem mestu apeliram, da premislijo, kako more človek v sedanji draginji živeti s nizko plačo in da se odloČijo, da ne bodo podpirali svojih sovražnikov in izkoriščevalcev s svojim težko prisluženim denar Jem. Delavci, ki so si lani s pomočjo rojaka Antona Golčarja. ki je sedaj v Detroitu, pridobili višjo plačo mirnim potom, naj pomislijo, če je zanje boljši, da prejemajo višjo, plačo, da je tudi za delavce oziroma delavke v ddtičnlkovi trgovini. Mi vsi moramo biti pri volji, da jim pomagamo do tega. Mi ne smemo gledati vsak zase, temveč moramo skupno zahtevati, pomagati drug drugemu za. skupno stvar in skupno zmago. Nikakor ne smemo verjeti v zmotno pravilo, da smo vsak zase, drugega pa naj hudič vzame v suženstvu, ds si nsj ssm pomaga in pomsgsl mu bo tudi Bog. To pravilo je zmotno. Val za enega in eden za vse, to naj bo naše geslo, da pridemo do svojih pravic! John Matekovich, 728. t I. y , ■ "Ljabijo me; ne ljubijo me. - -1 O smrti rev. Kužnika Cleveland, O.—V zadnjih par mesecih je bilo med Slovenci v metropoli izredno veliko smrtnih slučajev. Mnogo jih je umrlo naravne amrti, nekateri pa so umrli v raznih, nesrečah. Avti so ubili par oseb in par jih je utonilo, med njimi tudi mladi kaplan Ludvik Kužnik, ki je kaplanoval v slovenski župniji Marije Vnebovzetja Collin-woodu. Obenem' je z njim vred utonil tudi 21 letifl Anthony Zorko, ki je baje nameraval Študirat v semenišču. Utonila sta pri kopanju ob izlivu reke Cha-grin v jezero, kjer$e baje močan vrtinec. • ► » . ' Najbolj značilno in čudno pri vsem tem je to, da so v zadnjem letu take ali drugačne smrti u-mrli že trije kaplani, vsi trije Slovenci, in ta je že drugi v tej župniji, v kateri gospodari strogi monsignor Vitus Hribar. Lani se je na čuden način, ki ni še danes javnosti pojasnjen, z neko bombo obstrelil ali ranil rev. Virant, nakar se mu je kri zastrupila in je kmalu umrl. Takrat ao ae širile razne govorice, ki ao se sedaj spet obnovile. Največ govoric gre okrog, da pri "atarem zagrizencu" ne mara služiti noben kaplan, ker da hoče "vae, kar je boljšega, sam po-basat i," kaplanom pa da vrže le par drobtinic. Kaplani da si ne morejo pomagsti, ako jih škof ne reši s tem. da jih povila, ako je kje izpraznjeno mesto. To je verjetno. Mladi kaplani so seveda polni življenja, zato potrebujejo več denarja za obleko, hrano in druge potreblčine. Ker pa tega nimajo in si ne morejo pomagati, je gotovo, da nimajo dosti veselja do takega življenja, ampak si želijo kaj boljšega, predvsem pa svobode ... To je povsem razumljivo, saj so vendar ljudje! Razume se tudi to, da v mnogih slučajih so mladeniči prisiljeni pod pritiskom svojih staršev ali sorodnikov, da vstopijo v duhovniški stan. Tako govorijo tudi o utopljenem kaplanu, da ni imel nobenega veselja do svojega stanu, posebno pri takih monsignor jih. Stare žene in tercijalke se zelo hudujejo, češ da duhoven se ne bi smel iti kopat { Torej: skrivaj delaj vse, kar se da, ne izpostavljaj se ljudem, da te vidijo kot sočloveka, kajti to je nekaj grozno nemoralnega, je strašno po-hujšljivo, nespodobno in pregrešno . . . Takega mnenja so starokopit-niki in hinavci. Ni pa takega mnenja mladina; ona je moderna, ni strahopetna ne puritan-sko hinavska, ker se je sprostila takih starih nazorov o življenju in človeškem telesu. Saj pa učijo, da je človek ustvarjen po božji podobi, pa naj se bi skrival in zavijal od pet do vratu v haljo tudi kadar se gre kopat! Dostojno oblečen Človek gre lahko povsod. Kadar je v kopalni obleki, je tudi okej, pa naj bo mladi kaplan ali trebušast monsignor. Stari ljudje se kajpak ne strinjajo z mladimi kaplani glede modernih nazorov. Treba je omeniti, da je bil pokojni rev. Kužnik priljubljen med mladino, tako tudi med onimi, ki ne hodijo v cerkev. On ni zmerjal ne hujskal. Toliko o tem. Anton Jankovich, 147. ^NDEUEK^^j Mah tega in one« Ivan Molek 5 Teror it iobt bo,omc(( v S*>Ui Je LISTNICA UREDNIŠTVA Price, Utah, F. 2.:—Nam ni nič znanega o osebi, za katero vprašujete. Slika kale kitajske vojake, ki sa ae po bilki i Japonci umakniti aa drago stran reke TangtHig. Demokracija in delavstvo Brez demokracije je v državi delavstvo le peto kolo. Istotako brez svobode. Država je skupnost državlja-nov, torej članov družbe, ki imajo naravno vsi enake politične in socialne pravice. Šele tedaj, če so te pravice, enakost in svoboda, uveljavljene, tvori država pravo skupnost. — V državah kjer take skupnosti ni, se vrše boji za različne interese, je hegemonija (nadvlada) stanov al razredov. Odtod prihajajo potem tudi krivice, ker se vladajoči razred ali kasta ne ozira na interese drugega dela skupnosti. V državah brez demokracije in svobode se nsravno večajo tudi razlike med posameznimi deli skupnosti. Razlike, ki se večajo in ki potiskajo del skupnosti socialno bedo in brezpravnost, postajajo bolj velike ter morajo vesti do ostre in ostrejše borbe med interesenti. Do odpora je zahirani del vsekakor moralno opravičen. Kako lepo se da ta grozeča razpoka popravljati in odpraviti nam najlepše kaže čehoslovaška republika. V Cehoslovaški je uvedena popolna demokracija in svoboda. Tam ima delavstvo svoje poli tične in strokovne organizacije ki so popolnoma svobodne. Nihče jih ne kontrolira. V parlamentu ima delavstvo znatno zastopstvo ki je skupno s strokovnimi organizacijami doseglo neverjetno socialno zaščito za vse neprilike, k lahko delavca in nameščenca fl lotijo na življenjaki poti- Vse jsmstvo za izvrševanje socialne preskrbe in delavskega varstva prevzema država kot demokratična odgovorna instanca. Ce govorimo o demokracij mislimo navadno na politično de mokracijo. CehoalovaŠko delavsko gibanje pa ve, da je aicer politična demokracija potrebna, vendar ne edini in končni cilj de-lavakega gibanja. Politična demokracija je potrebna, svoboda je naravno pravo človeka; višji cilj pa je gospodarska demokracija, ker na gospodarstvu sloni življenje in obstoj družbe. Naš cilj mora torej biti gospodarska demokracija, v kateri se bo opravljalo goapodarstvo v interesu celote. Politična demokracija, ki ni uveljavljena tudi v gospodarstvu, je le visoka pesem, dočim je gospodarska dempkra-cija temelj pravičnejše družbe. V tem smialu vodi državno politiko tudi francoaka socialistična stranka, ki je potom sodelovanja v ljudski fronti onemogočila kapitalistični diktat v državni banki ter nacionalizirala večji del vojne industrije. V državah ne sme biti dveh politik. Ena državna, ki Ima morda navidez demokratično lice in ena. ki jo diktira kapitalizem. To je slabo. V vsaki državi morajo priti do demokratične politike, ki bo vsebinsko gospodarska v interesu skupnosti. To Je tudi naš prvenstveni rnj ?—Del. Pol. ---- pravoslavne člane in parlamenta, ki ao odobr^Tt toliško cerkvi i» tf.; K°n*ordat stvo^? J°- Kaj **** to "J Za svobodomiselne ljudi ne rx»m*, , ne lahko prekolnejo glavar? S svetu in zmeni, se bom toliko ki je ležal pred devetimi leti ga stanovanja aii pa še manj. Zve^J vos lavne (in katoliške) cerkve Je oni verjamejo, da jih s;'prektetat£nH srečo", jih seveda zsdene srečanje s črnim mačkom namesti J strašna nesreča - in ker verjamejo'v Z veri 8 Č1 tistega dne — bo res |Ce kdo vefjJ ko zjutraj stopi na cesto. ^ u.ic*. „„ oo res nesrečen ves dan pravi: skrb in bojazen ga bosta glod^ In to je, kgr je cerkveno prekletstvo v bj miselni teror, izvirajoč iz praznoverja mitivno, otroško pamet! Saj veste, kako trak boji vseh mogočih strašil; saj vena. se preprosti ljudje, ki so od pet do temen tlsčeni s praznoverjem, tresejo pred sUro babo, o kateri verjamejo, da zna zagovoriti ali uročiti". Teror na podlagi" noverja! In bal to delajo glavarji cerki bolj prefrigan način. Terorizirajo na svofl čin one, ki jim še verjamejo. V istem času, ko je srbski sveti sinod pr ministre in poslance, je papež Pij, p katoliške cerkve, v Gandolfu v Italiji gorje'* nad V8e one države, ki ovirajo kal vzgojo. To je tudi teror, v obliki drugaien da v bistvu enak onemu pri pravoslavnih bij i. Tudi ta teror bazira na praznoverjJ starih dob človeške otroškosti, iz dobe, "čarovniki" v starem Egiptu zapisali smrti ali po naše "zakleli" vsakogar, kdor I dotaknil groba njihovih vladarjev. Ljudj so verjeli v dotično "zakletstvo", so bili zirani; ljudje, ki še danes verujejo v "j capo gorje" prihajajoče od neke nadnat sile, so tudi terorizirani. Ne vem, kaj katoliki mislijo o pravoalav "prekletstvu" in če mu pripisujejo kakšen < Prav tako ne vem, koliko pravoslavci daj« papeške grožnje; morda kaj dajo, morda Navadno je bilo tako, da so "čarovniki" oi raa glavarji tega ali onega kulta "odkleli" i drugega. Iz zgodovine vidimo, da sta dva i ska papeža, ki sta bila hkratu — enkrat ao celo trije — "preklela" drug drugega in sta "prekletstvi" ubili drugo drugega. Pri verje je relativna reč: drži le za neke ljw nekem času in na nekem prostoru. Na ko konca: če verjameš, da je hudič, tedaj zafc hudič, če pa ne verjameš, tedaj ga zate ni! Svobodomiselni ljudje smo vsaj v tem ru zares srečni. Na vsa prekletstva, vd nja, zakletve in temu podobno ne damo a lutno nič in vsaj zaradi tega mirno spimo! Svet v številkah Statistični letopis Društva narodov, eden važnejših statiatičnih virov za 1. 1936-37 pravkar izšel. Po njegovih navedbah živi na zemlji 2095 lijonov ljudi, vendar pa za mnogo dežel u nih podatkov. Tako cenijo nekateri število bivalstva na Kitajskem na 360, drugi ia milijonov. Statistični letopis je vzel povpn število okrog 450 milijonov prebivalcev. Pi no je z Abesinijo, Španskim Marokom, I m in Bolivijo, kjer se je mogoče opirat) sam cenitve. .. ,. Skoraj v vaeh deželah se je prebivalko množilo. To ps ne veljs za preseiek porodov v celi vrsti dežel hudo nazaduje, tako d» i" višek števila prebivalstva samo na račun sa šane umrljivosti ali čedalje bolj napHM "poataranja" človeštva. IzboljAane higien« snove skrbe za to, ds je ljudi na svetu go kdaj prej. . k H Utopiš potrjuje znova sploSno pora«» ne proizvodnje sirovi n. Največja je UP-kar se tiče zlata, kjer se je P^»^ meri s stanjem pred kakšn.m« de*^» bližno podvoji* ZaposUkv v industnj« * 1936 narasla za kakšnih 16 odstotke^ Zelo očiten je bil razvoj iraine/n pro^ leti 1931 in 1936. (Dokončnih podrf*£ slednji dve leti še ni.) Število preps^JJ lometrov v zraku se je v tem m***« "T za 75 odstotkov, prevozi so se vec i** r Velika je tudi porast pomorskefa y Prav tako hitro pa naraščajo P®"* < državni dohodki, nove esstojs _ čeprav ne splošno - tudi drta*"< Pred dvajsetimi leti ■ (Is Proevete z dne " Doma* vesti. V ,£a«U « »letna Frančiška Msrmšek i« «<» ^ Skofjo Isoko. Zapustila j* ,n otroke. „„.._- od1 Ddars*, res* V južnem M.*-* kalo 20.000 rudarjev. m Sv+loma vofnn Anglei. in k.' - ^ gujejo v Belgiji.J^^.^ii*- * bombe na Jeeemce lape^s ^ j je našla alab odmev pr. antanti mev v Nemčiji ter ^^ «i ffasfat rerolnrij* ^ Nikolaja in njegov« drui'^ ne vlade odpeljali is IVtrogrs* vzhodni Sibiriji rEK. 16- AVGÜßTAr Zgodba o podstrešnem tatu in brezdomcu rtfliTm S* ÄSv^ "■—»«• «»- naših dni 29. julij»-—P*»®* ^¡h dni je menda zajela ^ nje kriminalnega od-tte policijske uprave in Skromnejšega drobila ^ np uride do nobene ano-PL /lahko stavil široki -ti v pouk in zabavo. Ra-Skromnejšega drobiža, Z. toda za človeka, ki -u moralno in social-^ utegne biti vsak neredek dovolj, da izlu-CL« »miselno jedro in ga primer človeškega de-in nehanja, kakršno bodi ino ne »me biti. Tako se , omembe vredna tudi are-bednega, majhnega pod-tatu, bivšega delavca, _ Avgusta Sotoška, lf včeraj zjutraj — naj-'¿sam ne ve, katerokrat— ikem presledku apet poli-organom v roke. stanovalec hiše št. 16 v i ulici je včeraj okrog J, kako je mlad, neznan »topil čez vežni prag in po stopnicah navzgor. A , da bi se ustavil pred stanovanjem, je šel tu-vnost proti podstrešnim Stanovalec je opozoril gospodarja Antona Kupni nenadnega gosta in Rup-je i ženo takoj pohitel na je. Ko sta odprla, je ne-naglo planil na stopnice za njim pa je na iju ostal ccl majhen kup garderobe, ki si jo je bil vil za plen. Begunca je o-dimnikarski mojster Ivan , ki »tanuje v isti hiši, in stekel za njim. Ko ga je vi ulici dohitel, pa se je neznanec izstavil po ro-privlekel nož iz žepa, ga su-1 desno roko in zbežal dalje ti Sv. Križu. Kerncu, ki beta ni hotel izpustiti izpred a je nato pridružil še čev-iki mojster Ivan Markovič s kve ceste in nazadnje sta ga ■lici ujela na vrtu hiše mili Breznika v Linhartovi uli-ifflor tem, ali je vreden pod-Igmeao podajali o njem še P* mnenja, takrat še ni ***ne pt-Ke na [M>štenem Sotoška. Kakor F* njegovih tovarišev a g* * tudi Sotošek tedaj >k- * v*«ke vrste priloš-■J čij za drugo. • 2a k _ it g f« orunrjt lani je bil "".ran ^^ ñ II? ukradel k bfl dela. ^ r,LT. V dní P^j * J! ** j« kradel. t li v domačo občino. 2e čet nekaj dni pa ae je vrnil v Ljubljano. Vnovič ga je zajela policija in vnovič odgnala domov, a Sotošek je bil neizproanejši in je zmerom iznova prihajal nazaj. Tako ae je polagoma uvratil v veliko družino izobčencev in izgnancev, ki trmasto vztrajajo na pravici do svojega domovinstva na ljubljanskih trotoarjih menda prav zato, kŠr jim je črka zakona to pravico odrekla. Lani pred Božičem je po kratkem obisku na domačem Sujerskem spet prišel v Ljubljano. Kakor je poeneje pripovedoval na policiji, se je bil odloČil, da boiične praznike prebije v hiši nekega uglednega posestnika na Dolenjskem, ki mu je bil svoj čas dal na kirurškem oddelku svojo kri. Pripovedoval jepda ae je dobro, imel tri dni, samo jedel je dobre reči, pil in spal. A ko je policija po orožnikih vprašala, kako je bilo s to rečjo, je posestnik dejal, da je bil resda v bolnišnici in je dobil kri, ampak da "oeebe", ki mu je dala kri, ne pozna in je nikoli ni videl." Tako je pač urejen ta svet: kri dobiš in človeku ti ni trebe niti pogledati v obraz. Tako je Sotošku spodletel alibi in je spet sedel. Pa takrat ni šlo za kri, šlo je za lep nov hubertus, za nov klobuk, za nekakšno perzijsko preprogo in za druge reči. Policiji so dobri Sotoškovi prijatelji prinesli na nos, da je pravkar prejel neko sumljivo dopisnico iz Novega Sada. Dva sloveča vlomilca, France Brekvar in Josip Soklič, sta bila malo prej ušla izza zamreženih oken ljubljanske jetnišnice in iz Novega Sada sta poiskala zveze z njim, da ga povprašata, kako je kaj zrak Čist Agentje kriminalnega oddelka bo fanta poiskali in na policiji so mu temeljito izprašali vest za vsake vrste brezpomembne reči: odkod hubertus, odkod klobuk, kako je bilo tisto s perzijsko preprogo. Hubertus, je dejal, da je pošteno kupil s prištedenjm denarjem pod roko. Toda takrat so že zdavnaj vrabci Čivkali na strehi, da se Sotošku nobena kro-nica, ki jo priberači na vratih, ne segreje pod palcem. In klobuk? Zamenjal ga je z nekim zidarskim delavcem za avojega starega, samo za liter vina v neki dalmatinski krčmi v Šiški je doplačal. A perzijska preproga? Za osem kovačev jo je kupil od bosanskega krošnarja v točilnici pri Mikliču. Na stežaj je Bosanec odpiral svoj kovčeg, da so mu še natakarice gledale čez ramo, le kar pokličite jih za pričo. Toda natakarice so povedale, da Sotošek v njihovi točilnici še svoj živ dan ni kupoval perzijskih preprog. Posedel je malo na zapahi, potem so ga pa spet poslali domov. Užaljen nad tolikšnim pomanjkanjem takta, ki ga je doživel v Ljubljani, se je takret odločil rajši za krajo bolj oddaljene periferije. A že tamle po Svečnici ga je komandir domžalake orož-niške postaje narednik Skok dobil v roke. Sotošek je takrat nosil s seboj celo garnituro vlomilskega orodja. Iz Domžal so ga poalali v zapore okrajnega sodišča v Kamniku. Jasno je bilo, da je Imel Sotošek najboljše namene, da vlomi, kadarkoli ae mu ponudi prilika, a nobenega uspeha še ni imel za sabo in vrata v svobodo so se mu odprla že po nekaj dneh. Sredi februarja je bilo dvakrat zapored vlomljeno v podstrešje nekje ns Celovški cesti. Pri prvem vlomu je neznani razbojnik odnesel s seboj Me poltretji tisočak obleke In drugega blaga. Kdo bi utegnil biti? Kdo drug kakor August Sotošek. Aretirali so ga in priče ao potrdile, da je v kritičnih dneh res hodil Um okrog. Nekaj denarja so našli pri njem. Sotošek ni vedel povedat i. j4hod Ko so ga vprašali, kje je zadnji, večer spal. Sotošek ni vedel odgovoriti. A vnovič je zatrjeval svojo nedolžnost, ns dlani je bilo, da ae ukvarja s najplemeni tejšimi življenjskimi načrti. Komaj je prišel iz kamniških zaprn rov, jo je zavil naravnost v bol- Francijo ali v Španijo. Mimogrede se je že oglasil pri bežigrajskem župniku, ki ima dobre zveze z inozemstvom, a tudi Um ni bilo za Sotoška nobene poti. A kar je bilo še najhuje — na policiji mu niti verjeli niso, da res namerava čez mejo. Po konzulatih in župniščih, so dejali, je hodil samo zato, da bi si ogledal, ali se da kaj suniti. A da s Francijo in Španijo Avgust 8otošek resda ni imel prav čistih namenov, nam izpričuje primer, kako je sredi maja nekega tovariša, namenjenega v francoske rudnike, spremljal na kolodvor. Nekje na Dolenjaki ce-ati sU zavila v krčmo, in medtem ko je Sotošek z risjim očesom strmel v debelo listnico, kadar jo je tovariš privlekel is žepa, je mož, ki je odhajal, vse preveč lahkomiselno gledal v kozarec. Nazadnje je od vina utru- šek na tihem segel v suknjič in 400 francoskih frankov predejal v svoj Žep. Podvizal se je do najbližjega telefona in vprašal v menjalnici, koliko notira frank. A še preden je dobil odgovor, so bili že policaji za njim in namesto mak» skromnega užitka, ki ga je naklepal v svojem trepetajočem arcu, je bil spet njegov delež arest. Tako gre Avguat Sotošek Bkozi to prokleto življenje, ki je zloženo iz ene aame temne sence in ene same dvomljive luči: iz malo sladkogrenke tatinske svobode, za katero sU zmerom policaj in žandar, in iz teme, ki se zbira pod oboki kaznilnic. govarja kritikom (Nadaljevanj« s 1. straaU redi volitve, ki obsegajo vse tovarne kakšne korporacije, posamezno tovarno ali del iste, ali pa le neko stroka Odbor tudi pravi, da bolj hitro in bolj efektivno * £ jf IM* % A .m* M s 1 m ^jtfH^n j tat ^ HUÉP^ dtfV*-*"' «aatfl» »OSO p afcHsW^C >\ Ljf .^gi^P . -vf*^ * ^ V K**" * mT* • f f * 0 \ > \ >* es* . * v ' , i V - ~ V M » _- E&p * 11 JL • *> ^^SSttnV% ' ■p*' m f \ eMPtV* < » j i ¡ jnuk. - M ■ stê* \ '» * . Ja1 * >i MsKr ! Opozicija proti potrditvi Blacka za člana sodišča Washington, D. C., 14. avg.— V senatu se je pojavila opozi cija proti potrditvi, senatorja Blacka, da zamaši v^rzel, ki je nastala v vrhovnem sodišču, ko se je sodnik Willis Van Devanter umaknil v pokoj. Opozicija, ki jo tvorijo republikanski in demokratski senatorji, kateri pobijajo Rooseveltove socialne in ekonomske reforme, bo skušala preprečiti potrditev v senatu z argumentom, da je bil Black pred leti v zvezi s kukluklanovci, a najbrž ne bo uspela. Senator Black je zagovornik Roosevelto-vega "new deala". lati demokrat-aki senatorji, ki ao vodili borbo proti Rooseveltovemu načrtu, da se poveča ŠUvilo članov vrhovnega tribunals in ao tudi zmagali, vodijo tudi boj proti potrditvi Blacka za člana tega tri-bunala. Amerika preklicala kupčijo z Brazilijo Waahington, D. C., 14. avg.— —Načrt, da Amerika da v najem Braziliji šest sUrih rušil-cev, je bil zavržen na konferenci med državnim Ujnikom Hullom in poalanikom Argentine F. A. Espilom. Slednji, čigar država je vložila proti kupčiji proUat pri državnem Ujniku, je opozoril Hulla, da načrt ograža interese Argentine. Proti načrtu se je pritožila tudi Hitlerjeva vlada, češ da je naperjen proti tr-govaki zvezi med Nemčijo in Brazilijo. Hlnavščlna "Kaj je hinavščina, Ivan?" "Prosim ... Če gre učenec šolo z veselim obrazom . . ." redil tovarniške volitve v 62 slu čajih in le v 20 slučajih na prošnjo unij CIO. Na podlagi gornjih številk bodo voditelji Ameriške delavske federacije in drugi kritiki odbora zelo težko dokatali, da je odbor — privesek CIO. Ta očitek in kritika iz vrst federacije najbrž prihaja vsletf tega, ker unije ADF izgube več volitev kakor pa dobe. Vzrok Umu je, ker se delavci bolj oklepajo CIO kakor ADF. Tudi rekord pokrajinskega odbora v New Yorku, ki je še posebna Urča, je allčen rekordu zveznega delavskega odbora. Izmed 76 najnovejših slučajev, ki so prišli pred newyorški pokrajinski odbor, jih je bilo 34 od unij ADF, 31 od unij CIO in deset neodvisnih. Izmed tovarniških volitev je CIO zmagal v 13 slučajih, v enem pa propadel; ADF je zmagala v 4 slučajih, v dveh pa izgubila. Izmed slučajev, ki jih je pokrajinski odbor izravnal s posredovanjem, je ADF aklenila 14 kolektivnih pogodb, CIO pa 12. Odbor je zavrgel en alučaj ADF in dve pritožbi CIO. Pri akolektanju zao-sUlih plač so člani ADF prejeli $1400, člani CIO pa $37.60. Eden glavnih yzrokov, da ao konservativni vodje ADF dvignili kopje proti delavskemu od boru, je slučaj newyorške Consolidated Edison Co., ki je pod roko In proti volji delavcev podpisala pogodbo z elektrarako u-njjo ADF. Od U pogodbe ao al delavci, ki ao organizirani v u-nijl CIO, oprali roke in vložili pritožbo pri delavskem odboru. SUlišče zveznega delavskega odbors je, da nimaU ne ADF ne CIO nič več pravic do kršenja delavskega zakona kakor podjetniki. Ako bo CIO obtožen aličnih kršitev kakor ADF, bo odbor tudi proti njemu postopal. Ruska dekleta paradirajo po moakovtklh elitah po plavalni tekmi, v kateri ae smagale. Vesti iz Jugoslavije STRA&NO NEURJE OPUSTO-ftlLO DORREPOIJSKO KOTLINO Debela toše je uničila vae poaev ke, oklestlle brajde in sadm drevja, pobila mnogo šip In opek. —» Veter podiral drevje. — Skoraj bi bila toča ubila miedo dekle Senat odglasoval za štetje brezpoeelnih Waahington. — Senat je zadnje dni aprejei Blackov predlog za šUtje brezposelnih, nakar je bil poslan v nižjo zbornico. Blackov predlog določa financiranje Uga štetju iz relifnegu sklada. Izvršeno mora biti do 1. aprila 1038, da bodo podatki lahko služili kongresu pri ukrepanju o relifu za bodoče fiskalno leto. Sutje bo sUlo okrog pet milijonov In ga bodo vršili de. j le vel WPA. V pondeljek, dne 26. julija popoldne je nad nekatere kraje Slovenije prihrumela huda nevihU s točo, ki je napravila kmetom milijonsko škodo. Zelo prizadeta je bila apet Poljanska doline nad Škofje Loko, najhuje pa je opustošena dobrepoljska kotlina in struška dolina. Tu je neurje divjalo Uko, da so kmetje—ki jih je nevihta zulotlla na polju— krlče molili, naj bi šla nesreča mimo. Ni &la, stolkla je kmetom opeke in šipe na hišah, pobijala perutnino, zbila žito in krmo v tla, podrla mnogo drevea, okle-stila sadno drevje—tako da je >vaa dolina v pol ure izgubila mi lijone. Poljaki pridelki ao do kraja uničeni v vaseh: Ilova gora, Ho-čevje, Hrib, Zdenska vas, CesU, Podstruge, Ponikve, Videm, Pod-gorica, Zagorica in Mala vaa. Po prvih cenitvah sodijo, da je škode za najmanj 6 milijonov. Okrog 6, jK)jKjldno ae je nebo stemnilo, vlil se je dež, nato pa huda toča, velika kakor kurja jajca. Pol ure je lilo In pol ure je padala toča, hrumel je vihar, udarjale ao strele, da je poatalo vae ljudi groza. Ko se je neurje unealo, ao kmetje zajokali, ko ao a topili iz zaklonov In hiš na piano in ao zagledali Uko razdejanje: težko je spoznati, kaj je kje raslo, Uko je vse sblto In razcefrano, žito in trava. Toča je pobijala na vseh strehah opeko, pobila mnogo šip, vihar je podiral močna drevesa. Trgovcu, posestniku In gostilničarju Atehu je napravilo neurje mnogo škode. Opek na poslopjih mu je pobilo kakšnih 26,000 kosov. Ko je začela padati toča, je laUla opeka a streh kakor hI streljala strojnica. Ko Je bila opeka razbita, je začal dež liti na seno, ki Je deloma uničeno. Trgovec &Uh pravi, da ima na hišah in poljih za najmanj 00,-000 Din škode. DruŠini Zrnčevlh v Zdenal^i vaal pa bi bilo neurje akorajda ubilo hčer, 26-letno Tončko, S aeatrami in, očetom se je nahajala na polju, ko je prihrumela nevihU. Razbežall ao ae najprej vedrlt pod drevje, ko pa je lačela toča, ao bežali proti domu. In ZrnČeva hčerka Anica je Bredi poti našla na tleh naaa-veatno avojo sestro Tončko, ki je dobila od toče nekaj ran po glavi. Odnesla jo je stežka domov. Po drugI poti bežečo sosedovo hčerko je toča prav tako zbila ob tla. Doma ao ju proti večeru vendarle obudili k zaveati. Podobno škodo je napravila nevihU v Poljanski dolini nad Skofjo Loko. Vthar je odkrival strehe In loiqil drevje, toča je razbijala oi>«ko, klestila drevje in zbila žito in krmo v zemljo. Kmetje z obupom gledajo na svoje njive In hiše, še bolj obupano, ker vedo, da jim oblasti ne bodo prav nič mogle pomagati. Posebno dobrepoljako dolino pogoato obiskuje nesreča. Leta 1918 jo je obiskalo podobno neurje kakor zdaj, leU 1934 pa je bila strašna povodenj, ki je razdejala toliko hiš in polj. Prave podpore nI od nikoder. "Varovala" v člo veškem organizmu — ■■■ ' i IW», JU J* UTII IMII»»»IM-» • —• * «d* , PoMj-inišnico in vprašal, ali jim je tre- Üa • ko je WI, b. še kej krvi. De jell so, da nič. « *igono« poaia-l ia je šel PoUm je stopil na fran- vejaki razkladajo aiaairlja »a «r«*Je aa šetesalšfci pa»UJi Človek Je nepreatano od roj-atva do amrtl odvisen od najrazličnejših življenjskih pogojev. Vročina in mraz, veUr in aoince vplivajo nanj. Ljudje živijo v ledenih puščavah na severu In v žareči vročini tropakih krajev, ker razpolagajo naši organi s pripomočki in "vsrovalcl", s katerih pomočjo se moremo vživeti j v vsak nov položaj. Tu Je predvsem Uko imeno-vana "toplotna uravnava". Človeško telo ima namreč apoaob-nost, da z najmanjšo energijo v vseh okolnostih skrbi za vedno enakomerno telesno toploto. Ka kor hitro Je vnanja toploU premočna, tedaj začne delovati kompliciran "ohladitveni mehanizem": potimo ae in z izparitvljo tekočine ae zmanjša Uleana toplota. Najučinkovlujšl in v avo-ji popolnoati aamo človeku Jaatnl "toplotni varovalac" pa Je naša koU. Pri hudi toploti ae razširijo kožne žile, iatočaano pa t>oepeill neki drugi "varovalac" oarednje-ga živčnega aiaUma utrip area— in kri hiti v vnanjost telesa Ur se tako ohladi. Nasprotno pa aa tenke kotne žftlce ob mrazu skrčijo. Kri se preUka zato močneje v notranjih organih In po-»j«ši njih delovanje. Pri UJ to-plot nI uravnali sodelujejo še šUvllni drugi "varovalcl". Ob vročini čutimo žejo, ker potrebuje telo vode, ob mrazu pa začno delovati mišice za proizvodnjo toplote Val ti "toplotni varovalcl" akupaj vplivajo Uko, da ae more človek v primeri z živalmi privaditi akoraj vaakaga podnebja. To Je ena izmed fizioloških last no« ti, ki ao pripomogle človeku k njegovemu zmagoslavnemu pohod« na zemlji. Vsak dan beremo po listih o avtomobilskih nearečah, ki ao zahUvaie človeške žrtve, toda le redkokdaj amo al na Jaanem, da Je mnogo teh neareč povzročila slabost "verovalcav" našega taksa. Večkrat ae zgodi, da vzlle pričakovanju ne pademo, kar to ppspreči "padaosini varovalac" našega Uleaa, ki je pri človeka zaradi njegove pokončne hoje telo razvit. V labirintu notranja«* ušeaa In v arednjlh mošganih so nška središča, ki alorbe aa to, da se pri pretečem padcu a pomočjo hitrih gibanj sopet uravnovesi* mo. Ce so n. pr. pri avtomobilskih vožnjah brzine mnogo vodja nego bi smele bitJ po človeški naravi, potem tadovnl "varovalac" odp» ve. Ta "varovalac" se v sveži s drugimi še omenjenimi raottero-ma salo potno rasvije. Otrok pade kakor vreča moko. Popolnoma se rasvljejo šale priblltno v o-smem letu življenja. Marsikdo ve It lakušnjo, da so Je moral v sačetku avojega počitniškega potovanja, v prvih dneh svojega bivanja ob morju ali na gorah, šele privedli! novih okolščln. Prve noši aplmo včaal slabo, smo nemirni In mm nekaj muči, poUm ko ae privadimo, pa spimo dobro in todl noš Uk se povedo. Ta privede Jo OMš Izmed največjih prednoatl apro-membe podnebja In okoNee: Telo je nenadno prisiljeno, dft ao mora privaditi popolnoma novih vnanjlh In notranjih pogojev. Vsa Ulesna In duševno doživetje ao hitrejša. Cela vreU "varoval-cev" v organizmu stopi v tkcljo In tako povtročl ono ugodno svošltev", zaradi katera amo so prav za prav podali na pot ooir* ma na počitnice. Po razpravi dr. H. WolUraska —jk—is. Dervlš In goetoljebjo Is zbirke 'Tako ae Orient ameJe" Pri nekem premožnem muslimanu Je že dolgo gostoval pobožen puščavnik — dervlš. Prav zadovoljen Je bil s kuhinjo svo-ra goatiUlJa. ¿ena tega muslimana po bi se bila že rada snebila tega požrešnega gosU. Milila je v mota, naj apravi derviša it hiše. Mož Je odgovoril; "Razumem tvojo Željo. Vendar b) me ta greh, ko bi pokata! pobožnemu možu vreU, večno t#-ŽII." In Uko Je zopet poUklo teden dni, ne da bi puščavnik poizkušal oditi. Ifuallmanova žena Jo poataJŠ-la nestrpna. "Odpravi ž« vendar Uga derviša. Shramb« in vrči so Žš prašni." (loapodar se n! motel več izpirati želji avoje žene. Stopil je h goatu, ki je aedel na preprogi In bil, kakor ae je gonpodtrju sdelo, zatopljsn v molitev, "Oprosti, velačaatlti brat, da U motim v tvoji pobošnoatl. V atlski sam In moral sam U poiskati. Glej, zadnjo ovco an se klal, sednjo moko somi porabili, tudi daUljnov In orehov nI vali Le koščak kruha je še v predalu. S tem ti gotovo ne bo uatfeše-no. Sprejmi tort j mojo zahvalo za oblak, ki nas Je oarečevaJ, In «ledi migljaju Allaha, kl bo vodil nadaljnje tvoje korake.** "Prav," Je rekel derviš. "Zbudi me Jutri, ko m neredi dan. Nadaljeval bom avojo romarako pot" Ko se Je zaznala Jutranja zarja, Je musliman stopil k ležišču svojegs gosta. "Vatanl In pojdi, pobofnl romar. petelin je že zapel ., .T Dan iš Je napel ušesa. "Kaj slišijo moja ušeaa? . . . Peteline še Imaš T In obrnil sa je bretakrbno na lašišču la sladko PIOSVITA f. m. dostojivskij: Bratje Karamazovi Mki Tam letijo dragi pokojniki, sleherni kamen nad njimi priča o tako vročem minulem življenju, o tako strastni veri v ovoje veliko dejanje, v svojo resnico, v svojo borbo in svojo učenost, da bom — to vem naprej — pal na zemljo in bom poljubljal te kamne in piakal nad njimi, čeprav bom obenem is vsegs srce uverjen, da je vee to že davno samo pokopališče in prav nič drugega. In piakal ne bom is obupe, empak samo zato, ker bom erečen od solz, ki jih bom prelival. S svojo lastno ganjenostjo se bom opejal. Lepko pomladno listjiče in sinje nebo mi je drago, kej hočeš! Tu nI govore o razumu in logiki, tu ljubiš s notranjostjo, z drobovjem, prve svoje mlade sile ljubiš ... sli razumeš kaj v tej moji koloboelji, Aljoika, ali ne?" se je zdejci zasmejal Ivan. "de predobro te razumem, Iven: z notra-n j ostjo, z drobovjem ae ti hoče ljubiti — to si krasno povedni In strašno ms veseli, ds se ti tolikanj hoče ftivetl," je vzkliknil Aljoéa. "Mislim, de bi morali vsi ns svetu nejprej vzljubiti življenje." "Vzljubiti življenje bolj od njegovega zmlela?" » "Vsekako, najprej vzljubit^ življenje, potlej ftele logiko, kekor ti prsvlš, vsekako prod logiko, sekaj ftele potlej morem dojeti njegov zmi-sel. Vidiš, to oe mi že davno ovita. Polovica tvojega poele je opravljena, Ivan, fn dobljena: živeti ti jo drago. Zdaj je treba, da se potrudiš šs ss drugo polovico, pa boš rešen." "Reiujei me, ko morde niti nisem propadal ! V čem pe je to tvoje druge polovice?" "V tem, da je treba obuditi tvoje mrtve, ki morde vobče nikoli niso umrli. Nu, dej mi čaja. Drago mi je, da govoriva, Iven." "Vidim, da ei nekam navdahnjen. Strašno rad Imam take professions de foi od takihle ... redovnikov. Trden človek ei, Aleksej. Ali je roo, de hočeš oditi Iz samostana?" "Ree je. Moj starec me pošilja v svet." "Tedaj ee še vidiva v svetu In ee še srečeve do mojega trideoetega leta, ko ee pričnem trgati od češe. Nejin oče, vidiš, se noče odtrgeti od svoje čaše do sedemdesetega leta, ctlo o osemdeoetih sanjari, sam je rekel teko in pri njem je to prebito rosno, čeprev je burkeč. Poste vil ee je na svojo slo kakor na skelo... dasl človek po tridesetem letu prev zs prsv vobče ni me kje stati razen ne tem ... Tode do sedem-deeetega Js nizkotno, bolje jo do trldosetegs: tako človek lahko ohrani "senčico plemenitosti" In prevari samega sebe. Ali dsneo nisi videl Dmltrije?" "Ne, nisem ga videl, a Smerdjakova sem vi-del." In Aljofte Je v naglici, toda podrobno opieel bratu svojs srečanje s Smerdjskovlm. Ivan ga je jol zdajci nekam zaskrbljeno poslu-ftetl ; to in ono mu je moral celo ponoviti. "Prosil me je samo, naj bratu Dmltriju ne pripovedujem, kar je govoril o njem," je dodal Aljoša. Ivan je zgrbenčil čelo In oe zamislil. "AH ee grbenčiš zaradi Smerdjakova?" je vprašal Aljoša. "Da, zeredl njege. Vreg nej ga vzame a Dmltrije sem roo de hotel videti, tode zdaj ni več potreba ..." jo nekam nerad odvrnil Ivan. "Ali mioliš res tako naglo odpotovati, brat?" "Da." "Kaj pa Dmitrlj ln oče? Kako se bo končala ta stvar med njima?" Je s skrbjo {spregovoril Aljofte. "Venomer goniš svojo I Kaj morem jaz pri tem? Mar sem vsruh svojegs brsta Dmitrija?" se je razdraženo odrezal Ivan — e v tem so jo sdsjci nekem bridko nasmehnil: "Ksjnov odgovor Bogu, ko gs jo vprašal po ubitem bratu, a? Morda je to tvoja misel v tem trenutku? Toda, vrag ju vzemi, saj res ne morem ostati pri njiju dveh za varuha! Opravil sem svojo posle in pojdcm. Toge peč mende ne misliš, da sem ljubosumen ne Dmltrije in da sem mu vee te tri mesece odgovarjal njegovo kresotico Keterino Ivanovno. E, vraga, imel sem svoje opravke. Plostoril sem jih in zdej poj dem. Opravke eem končal davi, eej si bil priče." "Devi, misliš, pri Keterini Ivanovni?" "Da, pri njej, osvobodil sem se vsega namah. 5J pa hočem? Kaj je meni do Dmltrije? Dmi- j ni e tem v nikaki zvezi! Imel sem osmo svoje lestne posle e Keterino Ivenovno. Sam veš, narobe, de se je le Dmitrij tako vel, kakor da je z menoj dogovorjen. Prav nič gs nisem prosil, ps mi jo je vendar sam slovesno predal^ in naju blagoslovil. Vee to je podobno fteli. Ne, Aljofte, ne, če bi vedel, kako lahko mi je zdej pri duši! Tukajle eem sedel in obedoval — in verjameš 11, da sem že hotel naročiti šampanjca, da proslavim prvo uro svoje svobode? Pfej, melono pol leta — in zdajci sem otreoel vse namah. Nu, kje bi bil mogel fte včeraj slutiti, ds je tsko lahko napraviti konec, Če le hočem t" "0 svoji ljubezni govoriš, Iven?" "O ljubezni, če hočeft; de, zeljubil sem se bil v gospodično institutko. Mučil sem ee z njo in ona je mučile meno. Sedel sem pri njej kekor engel varuh ... in sdajci je vso odletelo. Prej-le sem govoril v zsnosu, e ko sem stopil Iz hiše, sem se zegrohotal — verjameš? Ne, do pičice tako je, kakor pravim." "Tudi zdaj govoriš to tako veselo," jo pripomnil Aljoše, gledeje mu v obraz, ki je bil postal mahome res nekam vesel. "De, kje sem ps mogel vedeti, da jo vobče ne ljubim! He-hel In glej, izkezalo se je, da ne. In vendar mi je tolikanj ugajala! Kako mi je ugejele še devi, ko sem ji bral levite! In veš, fte zdej mi ugaja, da nikoli tega — in vendar, kako lahko mi je ittod nje. Ti mislift, da se baham V "Ne, samo — to morda ni bila ljubezen." "Aljoftke," se jo zasmejal Ivan, "ne spuščaj se v modrovenjo o ljubezni! Ne pode oe t). A devi si iztegnil jezik, devi, ej! Nisem se še spomnil, da bi te bil poljubil za to ... A mučile me je, joj, kako! Prav zsres sem bil priča izbruha. Oh, one je vedele, de jo ljubim! ljubile je mene, ne Dmltrije," je veselo poudarjsl Ivan. "Dmitrij je zenjo samo izbruh, samo nekakšen napad ... Vee, ker sem ji prej le rekel, jo čiste reonice. Stvar je le v tem, de utegne biti tisto, čeoer nabolj potrebuje, petnejst ali dvajset let časa — pe bo nemara spoznala, da Dmitrija vobče no ljubi, ampak samo mene, ki me muči. Da, mogoče je celo, da ne bo nikoli spoznala, vzllc današnji lekciji. Nu, in teko je bilo bolje, de sem vstel ln odšel za vselej. A res: kaj dela ona sdaj? Kaj je bilo tam, ko eem odšel?" Aljoše mu je povedel, de je dobile histeričen napad in da sdaj menda leži v nezavesti in se ji bledo. "Ali Hohlakova ne laže?" "Videti je, da ne." "Trebe se je prepričeti. Sicer pe ni od histerije še nikoli nihče umrl. In končno, nej le ime histerijo, to bolesen jo Bog poslal ženski is ljubezni. Tjs nikakor no pojdem več. Cemu bi silil nszsj." "A danes si ji vendsrle rekel, da te ni nikoli ljubila." "To sem storil nslsšč. Aljoška, šampanjca nama naročim, de bove pile na mojo svobodo. No. če bi ti vedel, ksko sem veoel!" "No, brat, rajši ne pijva," Jo sdajci rekel Aljoša, "In razen toge ml je nekem težko pri srcu." "Ds, tebi je zdsvnaj težko pri srcu, to vidim že dolgo." "Tedej se Jutri zjutraj na vsak način odpelješ?" • "Zjutraj? Saj nisem rekel, da zjutraj . . . (Dalj« prihodnjič.) vor ... Nekej se je moralo spre- "Nikakor ne! Ni res!" "Tudi ta tvoj čudni glas mi da misliti . . , Bogve kaj imaš, e kom ei in keko se zebavaš. Prepričan sem, da tudi plešeš. In vendar si mi obljubila, da ne boš pleeela z nikomer, ampak da boš mirna in dobra ..." Je že ree, de mu je to obljubile. Tega je že zelo dolgo. Bilo je v prvih letih njunega zakona. Kasneje niets o tem nikoli več govorile. Merijo je ves čas mislila, da je Dinu kaj malo mar to, kar ona počne. De je ljubosumen, ne to sploh ni mislila. In zdaj se ji je razodelo, da je tako . "Ljuboeumen ml poeteješ!" "Kadar Kdo resnično ljubi, je veelej ljuboeumen. Vee to, kar sem ti dejal, sem ti pe rekel zgolj zeredl tebe eame. Mar ne veš, da ti ie vsak najmanjši napor škoduje? In potem trpijo tvoji živ ci, in to jez najbolj občutim/ Tudi to jd bilo res, de eo ji napori škodovali — e živci? Le kdej je bile z njim nervozna? "Ree bi rada vedela, kdej si ti okusil mojo živčnoet. Ali sem ti morebiti kdsj kaj takega rekla? Sem ti mar vprizarjala nevšečnost? Hudoben si, da veš!" "Ne, dušica moje zlata, oprosti mi!" Da se ji Dante oprošča! On, ki je bil zmerom tako hladen, ki mu je bilo tako malo mar, kaj in kako čutijo drugi... "Dino moj, saj veš, da ti oprostim. Prav za prav bi se ti pa jaz morale oprostiti, ker sem ti še nepol zaspana tako neumno odgovarjala." "Vem, dušica, vem." "Halo! Halo. Ali naj podaljšam v tretje?" "De, da, v tretje -.. Halo! Torej Marija, poslušej me. Predvsem sem ti telefoniral, da bi ti nekaj povedal. Ali se še spominjaš tiste pisalne mize?" 'Tiste, ve|, ki sva si jo skupaj ogledovala in ki ti je tako zelo ugajala..." Marija molči. Ničesar več se ne spominje. Vse zaman. Postala je igralke ln izgubila spomin. Toliko učenja jo bilo, da je še na "Saj si si je vendar sama želela! Kaj mi nisi rekla, Ua ti je zelo všeč in da bi jo rada postavila v kot salona? In da bi potem, ko bi bila že poročena, v njej hranila gospodinjske račune in bi mi na njej pisala, kadar bi odpotoval? In potem? Otroško perilo boft hranila v njej. Sej veš, da bova za gotovo imela otroke, ko bova poročena." Marija ei je z roko zastrla čelo. Na vse mogoče je pomislila: da se ji je morebiti zmešalo, ali da se še ni popolnoma predramP la, ali pa, da jo mora tlači. Pri žgale je luč. Težke zavese so zastirale okna in v sobi je bilo še vedno temna Ne, Marije je pri zdravi pemeti in tudi predram-ljena je popolnoma. Tega si je bila v svesti. "Toda ... Kdo je one, ki želi z njo govoriti?" V Marijinem srcu se je zbudil dvom. "S teboj vendar. Saj si ti Marija Rossijeva in to je hotel X. A jaz, s kom pa jaz govorim?" "Z Dinom ... Z Dantejem Ma-rianijem ... e Marija je vee divje vrgla slušalko na vilice. Bila je jezna, ker so jo zdramili iz sladkega sna, jezna, da je kazala toliko vneme, še najbolj pa zato, da je razdajala toliko nežnosti, kakor je ni bila vajena ¿prejemati, dela ji pa tako dobro. Cele četrt ure je bila v pogovoru z Dantejem Marianijem, misleč, da govori s svojim Dantejem, Dinom Zanonijem .. V hotelu X sta namreč stanovali dve Mariji Rbssijevi. Ena je bila igralka, druga pa neka gospodična, zaročenka Danteja Marianija. Ta je vsa nestrpna hodila ix> svoji sobi in v okrbeh premišljevala: 1 "Ni mi brzojavil, ni mi telefoniral ... Ne ljubi me več. Pozabil me je. Nič več me ne mara." Naloga V neki dekliški šoli je dala učiteljica domačo nalogo z naslovom: Kaj si želim, ko bom odrasla? Neka učenka je napisala: Ko bom odrasla, si želim evto, lastne stvori pozabila. "Pisalnr]dva otroka, lepo stanovanje v miza? Ne spominjam se!" "Poslušaj! del sem k trgovcu. Hotel sem ti jo pcfelonlti ... In veš, zdej ml je ne de ze ceno, ki sem mu jo zaupno ponudil. Trdovratno vztraja pri 7000 lirah in ne popusti niti solda. Pa se mi zdi, da je 7000 lir za tako majhen kos pohištvo vendarle malo preveč. Prav gotovo so mu je zmešalo. Marije se je lotevala' nema raz-draženoot. 7000 lir za tak aboten kos pohištva, ki ne bi z njim vedela ne kod no kam, medtem ko bi s tem denarjem lahko poplačal vse njene dolgove za vpri-zoritev njeno gledeliške komedije. Preneumno! On, ki je vedno tako varčeval, hoče zdaj na vsem lepem kupiti piselno mizo. Prav gotovo se mu je zmešalo. * "Dino, le kaj ti je šinilo v glavo? Kaj naj vendar počnem s to mizo? Kam naj Jo denem? Ce bi se pa že rad iznebil denarja, ali no misliš, da bi mi lahko kako drugače pomagal? Joe Angelo (levo) in Chrie Conzaa, jeklarska delavca iz Iona, O., pred člani delevskega razsodišča, katerim sta oruak| rizem jeklarskih kompanij. Tri poštene ženske Dvorjana Greenwilla, ki je živel na dvoru kraljice Elizabete, je kraljica nekoč vprašala, kaj misli o ženskah. "Nič dobrega," je hladno odvrnil, "ker so na svetu samo tri poštene ženske." Vse navzoče dame so v trenutku onemele. Potem ga je kraljica z nasmeškom vprašala, katere naj bi bile te poštene ženske. "Vaše veličanstvo je dejal Greenwille in se "druga je moja žena, tr ne maram imenovati, da ka ženska lahko mislila, ona." Nepreviden ilovek "Slišal sem, da je zadnjo do pri vas gorelo." "Tiho! To je bila samo| kušnja za prihodnjo sredo." K. 81 tU: Telefonski razgovor hudo utrujena in je zaspala šele proti jutru. "Kaj pošte zame?" "Brzojavka, gospodična." Igralka, ki ae je trudna vračala a akušnje, je vsela brzojavko In atopila v dvigalo. Odprla jo je in čitala: "Žgoče poljube. Dante!" "Kako čudno mi pošilja poljube," je pomislila. "In še žgo-če povrhu." Nič nI pogledela, da Je brzojavka iz Milana, ampak jo je hitro spravila v torbico. Dvigalo ae je uatavilo. Mlada Žena je itatopila. šla v svojo sobo in legla. Premišljevala je, kak-šen uapeh bo Imele drevi, ko bo prvič naatopila. Pretegnila ae Jo. V pol snu ae jI Jo prikezel obraz Danteja, aH prav se prav Dina, kakor mu je rekla v nežnih trenutkih. Od utrujenoeti je sladko Predstava je prev dobro uspela. Marije Roesijeve je triumfl-rele. Po končani predstavi je šla z družbo prijeteljev v naj ugled-nejšo restavracijo na večerjo. Vrnila se je zelo keeno. Bila je Drrriiin! Drrrllln! Drrrliln! Marija Roeijcva je apela dalje. Drrriiin! Drrriiin! Drrriiin! Se vaa zaspana ln nepredram-IJena je igralka mehanako dvignila alušalko telefona. "Haaalooo ..." "Si ti, Marija?" "Daa. In zdajle mi telefoniraš!" Zdajle? Saj Je vendar jutro. Zakaj imaš pa tako čuden glao? "Spela sem." "Kaj? Nemara slabo slišim?" "Gotovo se mu Je zmešalo," Je pomislila Marija. "Ne, samo trudna sem." "Daj, Marija, povej ml ne-kaj ... karkoli že. Prav iz MIlana ti telefoniram, da bi allšal tvoj glaa." . "Iz Milane? Kaj vendar počneš tamr "Dragica, gotovo al popila kakšno uspavalo Od kod naj ti pa telefoniram ?" "Mogoče mi je piaal. da bo mora) Iti v Milano pn opravkih,** je pomislile Marija. "Cisto nič mestu, veliko vilo ns kmetih in pridnega moža, ki bo doeti zaslužil." Pod nalogo je učiteljica napisala: "Vrstni red!" o i, Sreča Pepe: "Ti imaš pa srečo, Ja nez!" Janez: "Zakaj?" Pepe: "No, ti si imel ošpice zdaj med šolskim letom, jaz pa že v počitnicah!" o Iz otroških net "Mamica, kje pa mora kača začeti, če hoče z repom pomigati?" o Preproeto in varčno "Ali imaš še sliko, kjer si fotografirana s svojim prejšnjim zaročencem ?" "Seveda." "Kaj pa novi zaročenec?" "Tega sem prilepila čez starega." NAROČITE SI DNEVNIK PROSI Pe sklopu 10. redne konvencije ae lahko naroči ns liat prišteje edoa, dva, tri, štiri ali pet članov is ene druiine k esi nini. Liat Proeveta stane sa vse enako, sa člene sli nečlane f ono letne naročnino. Ker pa člani še plačsjo pri seesaent« $1 JI I tednik, ae Jim to prišteje k naročnini. Torej sedsj ni vsroka, nO, j je list predras «a člane S.N.PJ. List Prosveta Je vaia gotovo jo v vsaki družini nekdo, ki bi rad čital list vsak da listu Proeveta je: Za Zdruš. države la Kanado.$6.00 Za Cicero in Chlcare Ji....I 1 tednik In..............4.80 I tednik in.............. t tednika ln.............SjSO 2 tednike in............. I tednike la.............2.40 t tednike in............. 4 tednike la.............1J| 4 tednike in............. I tednikov la............ nič 5 tednikov in............ Za Evropo Je..............$9.00 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vnete denaria ali M« Order v planu in al naročite Preoveto. list. ki Je vsis laataiaa. Pojasnilo:—Vaelej kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, ali če ae preaeli proč od druiine in bo aahhevsl aam t tednik, bodo moral tisti član te dotične druiine, ki Je tako naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nainaniti upravniltr« in obenem doplačati dotično vaoto Hitu Proaveta. Ako tera d« tedaj mora upravniitvo sniiati datum sa to vioto naročniku. 1) " PR08VETÁ, SNPJ, 2857 Se. Lawndale Ave^ Chitife. DL Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveto viote I...... ....................................& droitri It... Naslov .......................................... Uotavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od iW««k mojo družinet t).........................................ČL droitri it.. I).a.......i.......i...<.............M.mÛ. ftSftn ..........................................dndfcis It.. .........Cl. droit™ It. QJ...... ••••••••••«•••••••••»•••......... Moste .............................Driavs .............. Nov aaročalk..................»ter naročalk.............. se ne spominjam. Le kako sem mogls pozabiti! Najbrž zato, ker eem bila prepričana, da se ves mesec ne bo ganil iz Benetk." "Halo! Halo! Tri minute so minile. AH boste podajftall?" "Da, gospodična, podaljšam." "Marija! Marija! Kako dolgo oatenoš še v Rimu? Nič več ne vsdržim brez tebe. Moram te videti." Le kaj mu Je? Mar ne ve. da ostanem tu do konca meseca? Kaj mi ni obljubil, da me pride v začetku aprila obiakat v Sal-oomaggiore? Odgovorila mu jo pe vaeeno. "Dragec, kmalu ae bova apet videla. Sicer pe tudi ni dolgo, od kar ava ae rasa tale." "Kako da ne? Tebi ae zdi štirinajst dni malo? Marija, vse kaže da te imam jez mnogo rajši ka kor ti mene." Te Jo pe lepe! Marija je bile trdno prepričena. da je Dantejeva ljubesen Iskrens Vedela je sker. ds je Don te ošaben, tode prisegla bi bila, da mu Je ona vse. In vendar ... Tole od vče-1 Willie Sooit, predsednik farmarske unije v LouMaal. ta njegova raj, brzojavka, telefonski razgo- lena, _ _ _ TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila za veselice ln knjige, koledsrje, letake Itd. v *S£!!Z¡k7Í¡l slovsftkem, češkem, nemškem, sngleškcm shode, vizitnice. slovenskem, M^ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ^ DA TISKOVINE NAROt* TISKARNE aNJ>JVSVÓJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodetve ttakeree Cene smerne, eaijsho dek> prve m* taformecije as ees**: Pišite po S.N.P.J. PRINTEN 21574» Sa LAWNDALE Telefon Rockwell 4104 CHICAGO. ILL.