Ameriška Domovi ima AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, OCTOBER 8, 1953 LETO Lm —VOL. Lm Predsednik Eisenhower o atomski nevarnosti v državi, tri nadaljne pa v drugih mestih dežele Vsak izmed aretiranih je postavljen pod $25,000 varščine.— Med njimi je tudi bivši “kandidat za governerja” države Ohio. — če bodo spoznani za krive, jim grozi zapor do petiih let. CLEVELAND. — V torek zvečer so zaprli v okrajno ječo štiri ohijske voditelje komun, partije, ki bodo verjetno, ostali tam, dokler se ne bo pričel proces proti njim. Tri nadaljne komunistične kolovodje, ki so bili tudi vsi aktivni v državi Ohio-, pa so vtaknili FBI organi v ječe krajev, kjer so jih prijeli — v New Yorku, v Newarku, N. J. in v Steubenville, O. Dalje je bil izdan u-kaz za obdržanje v ječi nekega nadaljnega komunističnega voditelja, ki že sedi v ©hijski državni jetnišnici. Vseh osem je obtoženih, da so propagirali nasilno strmoglavljenje ameriške vlade. Dva moška in dve ženski, ki Imena rdečih "blagovestnikov Komunisti, ki so jih v torek FBI organi aretirali, so sledeči: DAVID KATZ, star 40 let in stanujoč na 3624 E. 151 St., raz-važalec kruha in peciva za neko> clevelandsko pekarijo. Bil je ak tiven komunist od leta 1940 in je bil nekoč blagajnik ohijske partije. FRIEDA ZUCKER KATZ, — njegova žena in mati njune 16-letne hčere. Tudi njenoi delo za partijo datira od leta 1940 in je bila svoječasno tajnica partije v Cuyahoga okraju. ELVADOR GREENFIELD, 63 let star in stanujoč na Archwood Ave., bivša osebnost v clev. del. gibanju in 1. 1950 vpisni kandidat za governerja države Ohio. — So jih prijeli FBI agenti v Ohioi, | (Ker tukaj še ne volimo kakor sede v ječi pod varščino $25,000 v Sovjetiji in po ljudskih demo-Vsak. Vsi ti imajo malo upanja, da ki prišlo pod varščino na svobo-d'0'- Za položitev njihove varščine bi bilo potrebnih $100,000 ali pa posest v vrednosti $300,-000. Ogorčenje tovarišev “Thp Ohio Bill of Rights” konferenca je v torek zvečer nemudoma ožigosala postopek, s ka-ferim so naložili komunajzar-jeni tako visoko varščino. Sku-PJtta, ki pripada gornji ustano-V;> je izjavila, da je to “najdrz-^ejši primer mccarthyzma v dr-žavi Ohio. “Mi zahtevamo takoj-anjo redukcijo varščine,’ so izja-^ili rdeči človekoljubi, ki pripa-. ajo Civil Rights kongresu, ki svoj glavni stan na 5103 Eu-c !d Ave., in ki je doslej vedno Poskrbel za “keš” in legalno po-m°č za rdeče bratce. .^oda do torka zvečer se sku kracijah, za enkrat še ni bil izvoljen. Ured.).Na svojem stanovanju je živel pod nekim privzetim imenom. Mrs. LUCILLE BERHEN-COURT iz Loraina, O., stara 26 let in bivša Newyorčanka. Od 1. 1949 je bila predsednica partje V Lorainu. Zaprta je s tremi gori imenovanimi v Clevelandu. . Ostali so bili aretirani v mestih, ki smo jih gori navedli. Obtožencem grozi, če bedo spoznani za krive, petletni zapor. Ujeti v nastavljeno past FBI organi so delali v naj večji tajnosti in z velikim uspehom ko so jim nastavili past. Izvršili niso nobenih aretacij, dokler se niso najprej polastili v Newarku voditelja Brandta, ki je bil med njimi glavna osebnost. Katza so prijeli ko je razvažal — ---------- ^ kruh in pecivo na E. 3. St. in Su- ^ni ni posrečilo, da bi poiskala perior Ave. Njegovo ženo so a-galnega zastopnika Mrs. Frie- retirali na njenem domu. 1 Zucker Katz, 40 let stari ko- “Governerja” Greenfielda so ^Unistki, ki je ena izmed štirih aretirali v njegovi sobi. Ko so arstiranih. Katzovka je bila ek- mu rekli, naj gre ž njimi, je vzel Sekutivna tajnica te grupe. Federalni odvetnik John J. s seboj dve knjigi. Ena izmed teh nosi naslov — “Don’t Get - ‘VJ-VU. V C Ul ir IV o Ulili o. l/di. HUDI diaoiuv k ane jr., je izjavil, da vlada ne, Caught” (Ne daj se prijeti”). a Popustila v svoji zahtevi po Lorainskot komunistko' so tudi j1. 5,000 varščine za vsakega are- 1 dobili doma. 'ranca. Vlada namreč noče, dal ---------o--------- bi ji ptički sfrčali, ko bi prišli 0cl varščino na svobodo. ^sedanji pobegi komunistov v ^klical je v spomin pobeg rih komunistov, ki so spadali H najvišjih rdečih vodite-v, kateri so bili obsojeni v pr-(P procesu komunistične kon-jf ^cije v New Yorku. Cleve-^ ^dčan Guss Hall je pobegnil Mehiko, kjer so ga pozneje nadaljnega voditelja, R. 0lPpsona pa so izbezali šele i etekli mesec iz njegovega br-4* visoko v gorovju Sierre Ne- Pth0rnunisti’ ki so k11 zdai za' ■ so tako imenovani “second htalo stihj s°ieni. vodje, to se pravi, da so Pižji vrhovi od onih enaj-Fi so bili v New Yorku ob- Tonight Vremenski prerok pravi: sončno in bolj toplo, P°či deloma oblačno in ne prePirzlo. Slovenska pisarna 6116 Glas* Ave., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717 SLOVENSKI ODER prireja zlet k zgodovinskim zanimivostim. Vabljeni člani, sodelavci, prijatelji. Podrobnejše jutri v AD. VETRINJSKO polje — slovenska Oljska gora, kjer so leta 1945 vjeli naše sinove, naše očete, naše brate in jih izročili v smrt. Mauserjeva spominska knjiga o tem se dobi v naši pisarni. Cena 50 centov. Po pošti dodajte še kaj za poštnino. Plačate lahko tudi z znamkami. KAPLAN KLEMEN. Sklep zadnje ligjne Seje: Radi številnih prošenj, naj bi to igro še enkrat j igrali, se naprosi Slovenski oder, da bi igro v januarju ponovil. •— Slov. oder bo zadevo obravnaval pri svoji prihodnji seji. DANES je naša pisarna odprta samo do 4 popoldne in ne do pol 7 kakor sicer ob četrtkih. 100,080 ljudi išče morilca žensk v Nemčiji HANOVER, Nemčija. — V Nemčiji se vrši danes naj večja gonja za morilcem, ki je umoril 19 žensk. Vseh 19 žrtev je morilec s kolom pobil, zadavil, razrezal in skoro v vsakem primeru vzel njihove čevlje. Večino svojih žrtev je tudi posilil. Zdaj vseh 100,000 mož zapadnonemmške policije išče to človeško zver. -----------o---- Zločinci umorili ugrabljenega dečka Kansas City. — Tukaj so našli včeraj pokopano v plitvem grobu za nekoi hišo truplo ugrabljenega 6-letnega dečka Roberta C. Greenlease, za čigar povratek so plačali njegovi bogati starši ugrabljevalcem že $600,-000. V zvezi s tem ugrabljenjem, izsiljevanjem in umorom so prijeli FBI organi Carla Austina Halla in Mrs. Bonnie Brown Heady, ki ima za seboj dolg policijski kazenski rekord. Tretjega zločinca, 37-letnega bivšega kaznjenca Thomas John Marsha, policisti in FBI organi še iščejo. Aretirana zločinska dvojica je priznala umor dečka, ki je bil umorjen, že preden so njegovi starši izplačali zločincem zahtevano odkupnino. — Zločinci bodo verjetno plačali svoj zločin s svojim življenjem, ker ni dvoma, da bodo obsojeni v smrt, kar tudi zaslužijo. (Podrobnosti jutri). -----o----- Francoski delavci so hladno sprejeli poziv rdečih na stavko Italijani so skeptični o rešitvi tržaškega vprašanja Pravijo, da pod jugoslovanskimi pogoji to vprašanje ne bo rešeno. RIM. — Italijanski vladni u-radniki ne vidijo nobene osnove za ital.-jugoslov. sporazum glede tržaškega vprašanja v govoru Edvarda Kardelja, jugoslovan-skega~podpremierja, ki ga je govoril 4. oktobra. Pravijo, da je bil njegov govor bolj prizadevanje za ustvariti še večjo kon-fuzijo v tržaškem vprašanju kot iskreno prizadevanje za njegovo rešitev. Italijani pravijo, da je brez vsake podlage Kardeljeva trditev, da je Jugoslavija pripravljena na pogajanja, Italija pa se drži hladno v ozadju. Opozarjajo, da je zunanji minister Carlo Sforza že leta 1950 silil na direktna pogajanja, pa so jih Jugoslovani vedno zavračali. Dalje pravijo, da se Italija ne bo pogajala na osnovi takih pogojev, kakor jih je orisal Kardelj. Pravijo, da je jugpslovan-skla vlada pripravljena na pogajanja, če dobi Jugoslavija vse Italija pa ničesar. WILSON 0 VODIKOVIH BOMBAH Iz novih razvojev je sklepati, da grozi Združenim državam nevarnost atomskih napadov, ki se je ljudstvo najbrž v polni meri ne zaveda. Predsednik Eisenhower je poudarjal nevarnost v svečanih in resnih besedah na zboru ženstva cerkvenih organizacij v Atlantic City. ATLANTIC CITY, N. J. — Svareč svet, da postavi atome v službo konstruktivne uporabe, je predsednik Eisenhower v torek na zborovanju ženskih cerkvenih organizacij izjavil, da je alternativa temu — samomor s hidrogenskimi bombami, ki bi pomedle mesta z zemeljske površine in pustile za seboj nedo-gledne vrste mrtvecev. Predsednik je govoril pred 3 tisoč delegatinjami cerkvenih organizacij ter je javno obtožil Sovjetsko zvezo, da povzroča tekmo z atomskim in hidrogen-skim orožjem, katerega je svobodni svet prisiljen nakupičiti toliko, da bo vsaj primeroma varen pred sovjetskim napadom. “Ta titanska sila mora biti re~ znanjem, potrpljenjem in pravim vodstvom. “Misterije atomov so znane Sovjetski zvezi”, je povedal Mr. Eisenhower delegatinjam s svečanim glasom. To je bilo zdaj že tretjič v dveh tednih, da je predsednik govoril o nevarnosti atomskih in hidro-genskih napadov. Očividno je, da je hotel ljudstvo opozoriti, da bi se začelo zavedati te velike nevarnosti. “Mi vemo, da je naše varnosti skoraj docela kraj pred daleč letečimi bombniki in pred destruktivno silo ene same bombe”, je dejal. Razlika med dvema svetovoma Kazoč na razliko med suženjskim svetom sovjetskega bomu- ducirana na koristno službo člo- nizma in svetom svobodnih Iju- veštvu”, je dejal predsednik. — “Ako je tb v moči in oblasti naših voditeljev, tedaj bo z bpžjo pomočjo to storjeno. To pa boi mogoče storiti samo, če bomo dosegli trden, pravičen in trajen mir.’ Svarilo proti H-bombam Tak mir bo dosežen le počasi in z muko, je pripomnil predsednik, “ne s surovo silo, z edikti, zlokobnimi grožnjami in zvenečimi gesli, pač pa s pogumom, di, je rekel: “Komunistični svet je posvetil svoje cilje in smotre zavoj evanju ostalega sveta, svobodni svet pa nezlomljivi volji, |da ©hrani svojo svobodo in da uporabi svoje znanje za povečanje svojih zalog tega orožja. “Mi in naši prijatelji v svobodnem svetu moramo delovati, žrtvovati in plačevati, da vzdržimo vojaško moč, ki nam bo jamčila vsaj delno varnost pred napadom.” Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice V bolnišnici— Anton Pavli, 6514 Edna Ave. je v Charity bolnišnici, soba št. 468. Obiski so dovoljeni. Seja— Podružnica št. 3 Slov. moške zveze ima v nedeljo 11. okt. ob dveh pop. sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Na obisku— Mrs. Fani Cerar iz New Yor-ka, je ta teden na obisku pri Svojem bratu Tonetu Šublju. Kdo je izgubil ključ— Najden je bil ključ z verižico. Kdor ga je zgubil, naj se zglasi na 6422 Spilker Ave. Delavci so popolnoma ignorirali pozive komunistov, da Obrambni tajnik Wilson pravi, da smo tri leta pred Sovjetijo v razvoju atomskega in hidro-genskega orožja WASHINGTON. - Tajnik za sm^al to obrambo Wilson je v torek dejal, da dvomi, da ima Sovjetija že hidrogensko orožje in da bi TITOVO VARANJE ZAPADNEGA SVETA PRED MESECI srno poročali, otrobom, čeprav so stari pod 12 da je Titov notranji minister Rankovič sporočil svetu, da bo dovolil svojcem izseljencev, da se morejo tudi oni izselti in združiti s svojimi družinami. — Naravno je, da je zapadni svet za uspeh svoje politike. Zapad je veroval da se Tito s svojim režimom tudi de- vojno pred tremi leti. Časnikar- bi s' stavito irgiFpranierja ^f1;, da 80 s“vjeti “tri ^ ^ J ah štiri leta” za nami v razvo- ju atomskega orožja. Laniela. PARIZ. — Po komunistih o-dican “Dan akcije” za agitacijo da se strmoglavi francoskega premierja Laniela, se je klavrno končal. Francoski delavci so popolnoma ignorirali ukaze in pozive komunistov za množične stavke in demonstracije. Komunisti so sklicevali demonstracije tudi za to, da bi ž njimi protestirali proti povrat-francoskih zakonodajalcev s počitnic. Toda jesensko zasedanje parlamenta se je pričelo mirno in v redu pod pozornimi očmi policije. Apatija ali brezbrižnost delavcev je komuniste prisilila, da so reducirali poziv na 24-urni štrajk samo na 4-urni izpor dela. Pa tudi to se jim ni obneslo, ker se delavci niso zmenili za njihove pozive. Od 2,000 pariških pometačev jih je 116 odšlo z dela za dve uri. Obsodba egiptskefia ministra KAIRO, Egipt. — Tukaj je bil obsojen bivši minister' Ibrahim Farag v dosmrtno ječo. Obtožen je bil izdaje proti predsedniku Mohamedu Naguibu. jansko vedno bolj oddaljuje od 1Moskve in približuje Zapadu in da bo svoj komunistični režim polagoma prilagojeval metodam zapadne demokracije. Zapadni svet je bil v tem svojem zaupanju v Tita še bolj potrjen, ko je izšla Rankovičeva zakonita na-redba o možnosti izseljevanja iz Jugoslavije in o tozadevnih pogojih. V našem listu sm© že takrat takoj opozorili na to, da je Tito komunist in da bo verjetno tudi ta njegova najnovejša uredba izdana le v ta namen, da vara zapadni svet in zlasti Amerikance, da bi še nadalje pošiljali Titovi Jugoslaviji milijone “Trditi, da imajo hidrogen-eko bombo, ki je pripravljena za uporabo, in letala, ki so pripravljena za njen prenos, je malce pretirano,” je rekel. V razgovoru o sovjetskih a-tomskih sposobnostih je Wilson dejal, da misli on pri tem na vzdržljivost vojne s hidrogenskimi bombami glede katere da smo mi tri leta pred Sovjetijo. “Sovjeti prav gotovo ne bodo odvrgli ene same bombe z enim letalom, ne da bi imeli sredstva, s katerimi lahko podpro in vzdr-že ta napad,” je rekel. Glede sovjetskih letal, ki bi bila spesobna dolgih poletov, je Wilson dejal: “Vi dajete glede tega Sovjetom morda kredit, ki jim ga jaz ne pripisujem.” Priziv na smrt obsojene ženske zavrnjen COLUMBUS, O. — Vrhovno sodišče države Ohio je zavrnilo-priziv 55 let stare Mrs. Devie let, je odbita. Glavni razlog za neugodno rešitev je ta-le: Mož-izseljenec po letu 1945 je bil v dobi svojega delovanja v domovini protikomunist in je otroke vzgajal v protikomunističnem duhu. Svoj protikomun. duh je ohranil tudi v vsej dobi svoje e-migracije. Tako se titovski cinizem s satansko rafiniranostj o norčuje iz zapadnega sveta! -----o------ Novi grobovi Pogreb Antona Centa Pogreb pokojnega Antona Centa, o čigar smrti smo poročali včeraj, bo v petek iz Grdino-Vega zavoda na E. 62. St. ob 9:30 v c erkev Brezmadežnega spočetja in od tam na pokopališče. Antonia Gradisar Pio/ sedemmesečni bolezni je umrla na svojem domu na 1095 E. 67. St. Antonia Gradisar. Po- greb bo oskrbel Jos. Žele in si-dolarjev jnovj p0,grekni Zavod na 6502 St. kot pomoč za dvig gospodarstva | Clair Ave> Podllobnosti jutrL in okrepitev vojaške -------1~~ obrambe, da bomo čakali, uredba izvrševa- Šest otrok zgorelo v farmski hiši MARLBORO, neki jna svoj- farmi um0rila svojega 68 let starega moža, katerega je Povedali smo, kako se bo ta la. Naši izseljenci, ki imajo svojce v zasužnjeni domovini, so večinoma takrat začeli rahlo upati, da jim bo le na kak način o-megočeno, da se jim izpolnijo želje po združitvi z njimi. V domovini pa je takrat med svojci izseljencev zavladalo veliko veselje. Začeli so vlagati prošnje, Komunistična zarota KINGSTON, Jamaica. — Proti Britski Giuani plove z vso naglico angleška križarka, ki ima na krovu 500 vojakov, katerih naloga je, razbiti komunistično zaroto v tej angleški koloniji. mali farmski hiši je v torek zgorelo šest otrok. 101-letni Ohijčan umrl PORTSMOUTH, O. — Tukaj je umrl Hammond Wilson, ki je Ibil star 101 leto. Dean, ki je dne 22. avgusta 1952 opremljene s potrebnimi dokumenti, hodili od urada do urada in nestrpno pričakovali rešitve. zastrupila. Njeno edino upanje je zdaj še v governerju Lauschetu, če jo ©n pomilosti, sicer pa bo morala umreti na električnem stolu dne 6. novembra. V večini primerov rešitve proš-!nje oblast še ni izdala. Iz domovine pa je prišlo v zadnjih dneh možu - novonase-Ijencu od žene grenko sporočilo: Prošnja za izselitev njej in Potres v Sibiriji PASADENA, Cal. Na tukajšnjem tehnološkem zavodu so zaznamovali seismografi potres v Sibiriji. ------o----- Farmar utonil PAULDING. — David Slane, 32 let stari farmar, je v ponedeljek utonil v reki Auglaize, ko se je prevrnil čoln, v katerem se je vozil s tremi tolvariši. DULLES 0 PAKTU S SOVJETI Državni tajnik je dejal, da vlada že razmišlja o taki pogodbi, čeprav ni verjetno, da bi jo Sovjetija spoštovala bolj od ostalih pogodb. WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je v torek dejal, da Združene države proučujejo možnost skupile poteze s svojimi evropskimi zavezniki, da ponudijo Sovjetski zvezi jamstva proti preporodu nemškega militarizma. Toda Zdr. države so za tako potezo samo, če Sovjetija pristane na sprejemljiv načrt za združitev Nemčije. Izjave državnega tajnika je smatrati tudi kot posreden odgovor Adlaiju Stevensonu, ki je pozval na sklenitev pogodbe s Sovjetsko zvezo. To sugestijo je podal Stevenson v svojem govoru dne 15. septembra v Chicagu, kjer je rekel: “Ako Sovjetija zavrne zagotovitve in jamstva o neagresiji, ako se Rdeča armada ne umakne nazaj za sv,oje meje, ako« sta avstrijska mirovna pogodba in združitev Nemčije nemogoči razen pod sovjetskimi pogoji, tedaj bo zrak razčiščen in bomo vsaj vedeli, kje stojimo.” Dulles pa je dejal, da je govorjenje o nenapadalnem paktu s Sovjetijo ob tem času nesmiselno, ker so Zdr. države in Sovjetija že podpisale pogodbo o nenapadanju — ko so podpisale čarter Zdr. ^narodov. Ta dokument obvezuje vse člane, da se vzdrže nasilnosti ali agresije ter uporabe sile in groženj. Kako se je Sovjetija držala svojih svečano danih obveznosti, ki jih je dala Združenim narodom in neštetih drugih pogodb, vidimo jasno v Koreji ter v mnogih deželah, ki si jih je podvrgla s silo svojega orožja. -----------o----- Rdeči proti Lanielu PARIZ. — Francoski komunisti so pričeli v francoskih strokovnih organizacijah gonjo proti premierju Lanielu, da ga strmoglavijo s položaja., NAJNOVEJŠE VESTI WASHINGTON. — Senator Ke-fauver je pozval snoči predsednika Eisenhowerja ali Narodni varnostni svet, naj po-dasta “jasno in točno izjavo” glede nevarnosti, ki nam preti od hidrogenskih bomb. V DRŽAVI MAINE je zapadel včeraj prvi sneg. ,S5Pai Ameriška Domovina ...... a, h i' aa ? i r en ^ «17 »swiSfeS St. Clair UEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NOVINE General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per vear; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 199 Thurs., Oct. 8, 1953 Italijansko-jugoslovanska pogajanja o bodočnosti Trsta? Slovo (Karel Mauser) Celi odvečarek je Tuni sedo oh Muri i se zagledno v vodo. Malo dele dol kre brega je kle-petao mlin staroga Lebara. Tuni je dobro razločo debele žmet-ne verige, štere so priklepale oba mlinskiva kumpa k bregi. Vido je velko kolo z dugimi lopatami, štero se je pomali vrtelo, gledao je curke vode kak so1 se odlevali z obračaj očij lopat i kapali na nuj to dugo debelo gred. Gledao je kučo v gobci breznoga velko-ga kumpa. Tam je imeo stari Lebar ležišče. Tudi Tuni je že Zadnjo nedeljo je govoril v Trebnju na Dolenjskem večkrat spao tam. Edward Kardelj o zunanji politiki, med tem ko se je Tito sam, ki je imel veliko zborovanje v Bjelovaru na Hrvaškem, ukvarjal izključno z notranjepolitičnimi vprašanji Jugoslavije. O tržaškem vprašanju, ki zadnje tedne vznemirja svet, je Kardelj dejal, da še ni prepozno za neposredne, razgovore med Jugoslavijo in Italijo. Po njegovem mnenju bi bila ta pot najenostavnejša in tudi najprirodnejša. Če v zvezi s tem omenimo še Kardeljevo izjavo nekemu tujemu časnikarju, da Titov predlog glede rešitve tržaškega vprašanja, ki ga je stavil 6. septembra na Okroglici, ni zadnja jugoslovanska beseda o tej stvari, bi mogli zaključiti, da so Jugoslovani pripravljeni na dvostranske razgovore. Kaj hoče ena, kaj hoče druga stran. Italijanski ministrski predsednik G. Pella je ponovno jasno jiovedal, da Italija vstraja na marčni izjavi iz 1. 1948. Francija, Anglija in Združene države so tedaj, da bi okrepile položaj De Gasperija, ki je stal pred volitvami, obljubile Italiji vse Svobodno Tržaško ozemlje češ, da je oni del italijanske mirovne pogodbe, ki se nanaša na Trst, neizvedljiv. Jugoslovani in Sovjeti so proti tej izjavi protestirali; zahode tri velesile pa se niso nikdar trudile, da bi obljubo izpolnile. Italijani so vedno znova opozarjali na Trst in zahtevali izpolnitev dane obljube,, zavezniki pa so na njo vse bolj in bolj pozabljali posebno še, ko je Tito prišel v spor z Moskvo in ga je ta končno pognala iz Kminforme. Zahod je začel Tita podpirati upajoč, da ga bo lahko izkoristil kot odlično sredstvo borbe proti Moskvi v hladni vojni. Dokler je bil Titov položaj zaradi velikih gospodarskih težav slab, jte. bil precej pohleven. Vedeli je, da se more obdržati le s pomočjo Zahoda. Odkar pa je po Stalinovi smrti v pogledu Tita začel pihati v Moskvi drug veter, je postal Tito spet glasnejši. Lansko jesen je predlagal, naj bi Italija in Jugoslavija Svobodno tržaško ozemlje skupno upravljali, letos pa je v Okroglici zahteval, naj prideta tržaško mesto in pristanišče pod mednarodno upravo, vse ostalo ozemlje pa naj se priključi Jugoslaviji. Med tem ko Italija ostaja odločno na svojem stališču in grozi, da ne bo odobrila pogodbe o skupni evropski armadi in namiguje celo, da utegne izstopiti iz atlantske zveze, če se ne ugodi njeni zahtevi po Trstu, je postal Tito naenkrat spet mehkejši. Kardeljevo govorjenje namreč ne pomeni nič drugega. Jugoslovansko časopisje se pritožuje, da Zahod podpira italijansko stališče. V tem oziru je Beograd napadel zlasti Anglijo. Zanimivo je pa, da Italijani istočasno očitajo Londonu, da podpira v tržaškem vprašanju Tita. Iz teh obojestranskih napadov bi izgledalo, da pripravljajo Angleži neko rešitev, s katero ni nobena prizadetih strani zadovoljna. Angleži pa tega ne delajo sami. Gotovo se pregovarjajo o tem vprašanju z Washingtonom in Parizom, če ne celo z Moskvo. Kakšen naj bi bil angleški posredovalni predlog? Svetovno časopisje je še lani prineslo vest, da bi Angleži naj-rajše videli, da bi se njihove in ameriške čete umaknile iz cone A Svobodnega Tržaškega ozemlja in ga prepustile Italiji. To se takrat ni zgodilo. Tito je v Okroglici in teden kasneje v Splitu namignil, da so Italijani v začetku septembra zbrali svoje vojaštvo na jugoslovanski in tržaški meji, ker so hoteli zasesti zono A. Ob tej priložnosti je povedal, da se italijanskega rožljanja s sabljo Jugslavija prav nič ne boji in da se bo vsakemu takemu poskusu uprla s silo. Ni izključeno, da je v resnici obstojala kaka taka namera, pa je Tito za njo prezgodaj zvedel. S tem jo seveda ni bilo več mogoče neopaženo izvesti. Napetost med Italijo in. Jugoslavijo je narastla do take mere, da je postala resna ovira za izgradnjo zahodne obrambe, kot si jo zamišljajo v Londonu in v Washingtonu. Ti bi namreč imeli radi Italijo in Jugoslavijo v svojem taboru. Zato so se v zahodnih prestolicah začela posvetovanja o tem, kako bi bilo mogoče Italijo in Jugoslavijo pomiriti, ali pritisniti na iPim in Beograd, da se o bodočnosti Trsta sama sporazumeta ali pa vso stvar odložiti za nedogleden čas. Rim je proti vsakemu odlaganju, Beograd bi pa nemara ne imej nič proti sedanjemu stanju posebno, če bi mogel doseči v coni A nekaj več pravic za Slovence in Hrvate. Da Beograd ni pristal na italijanski predlog, naj odloči o usodi Trsta ljudsko glasovanje, je razumljivo. Ljudje se ne bi odiočali toliko na temelju svoje narodne pripadnosti, kot na temelju svoje naklonjenosti ali sovražnosti do komunizma. Jugoslavija bi seveda zgubila. Zadnja Kardeljeva izjava kaže, da se je Beograd udal pritisku Zahoda in je pripravljen na neposredne razgovore z Rimom. Razgovori pa so tako dolgo nemogoči, dokler ni na razpolago nekega posredovalnega predloga, o katerem se hočeta nasprotni stranki razgovarjati. Ta predlog so po Na oba kraja vode so stali jeg-njedi. Kak vi sike vozke sulice so silili v modrino, štera je bila razprostrta nad ravnico Slovenske Krajine. Bio je miren den, ka se je nanč listje na drevji ne genolo. Tunijov pogled je šo za Munov, štera je z rahlim šepetom lizala breg. Samo tam kre mlina se je nekam razčemerila kak da se ji ne bi videlo, ka je mogla gnati žmetno mlinsko kolo Lebarove-ga mlina. Za mlinom se je pa opet vnesla. Tuniji se je tak videlo, kak če bi imeo nove oči. Ve je bio navajeni gledati Muro. , Brodo je po njoj že te, kda je ešče dete bio. Pa spao je na Muri, kda je pomagao Lebari. Vse njene vijuge je poznao i vse stare struge. Liki vsega se je tak navado, ka je komaj kda pomislo, ka je vse to lepo. Zdaj, kak sedi ob vodi, kak gleda vrtenje mlinskega kola, zdaj jemi je naednok postalo žmetno. To pa zato, ar se je po-slavljao. Ve se je poslavljao že dobrij šest mesecov. Celo zimo. Eli pozimi je bilo lehkd. Mura je bila čudno pusta, jegnjedi prazni, nebo takše, ka je človeka ne nikaj vabilo. Tuniji je žao, ka se je ne 'cdloče že te. Pozimi bi mo-geo oditi, te kda se poti v snegi komaj poznajo. Eli zdaj, kda je k Muri dihno-lo protoletje, je bilo Tuniji žmetno. Sneg je skoro kak skrma odlazo. Popki na drevji so se za-čnoli napenjati, jegnjedi so icize-leneli, trava se je znebila tiste čudne rje. Vse je bilo tak lepo, tak mujto, tak novo, kak če bi se Mura pa mlin na njoj pa jeg-nj.edi i ravnina rodili ravno zdaj. Vse je migetalo kak deca v zibeli. Tuni s prstom odrivlje mravljo, ki jemi lazi gor po črevlji. “Tebi je lehko ... Ti ostaneš doma ... Jaz pa moram na pot. V Ameriko idem, znaš, v Ameriko ... Ti imaš mesto v svoj oj hižici. V tvoji je zadosta mesta za vse. V naši ga nega. Nega ga, pa ga nega,” je ponavlajo, kak če bi ga mravlja razmila. Odišla je svojo pot i se zgubila v travi. Tuni je stano. Šteo je stopiti ešče do staroga Lebara i jemi praviti zbogom. Ne so si bili v rod eli denok ga je zvao za ku-mo. Lebar je bio vsikdar dober do Tunija. Lebra je ravno prišeo iz mlina i se stavo na brvi. Pomahao jemi je z rokov. Stari, sivi eli ovači trden i močen. Počakao je Tunija. (Konec drgeč). Naš narod v Kanadi (Nadele) Po zahvali po meši sam oba Mauseroviva najšeo že zvuna cerkve ka so se pogučavali z Mr. Plusom, šteri je doma bluzi Litije na Kranjskom. On nas je vodo ka smo ležej prišli do drugega naseljenca v torn kraji — Mr. Ložara. Dela v novem špi-tali i Mr. Plus ga je komaj naj-šeo i pripelao k nam na cesto. Z Mauserovimi so se nazadnje videli v barakaj v Spittali v Avstriji. Eden drugomi so v obraz metali, kelko so se med tem po starali, kakše življenje imajo v novom kraji, kako so zadovoljni eli nezadovoljni. Iz vsega sam razpoznao, ka so se ešče ne mogli zavsema privaditi kanadsko-mi zraki. Starajoče telo je tu, srce i duša pa sta ešče v starom kraji. Pokazala sta nam najkračišoi cesto na velki (i že dokaj razdrapani) bulevard šteri nosi lepo ime kraljice Elizabete. Vsak-še znamenje Velke ceste nosi na vrhi angleško kraljevsko krono1 kak če bi ti posploj dopovedava-li, ka se voziš po zemlji, štera! je pod koronov angleškega kralja eli kraljice. Vednaka dvojna cesta, nisiko brnenje motora v kari, cajgar na vuri za hitrost je kazao 50. na križopotjaj so pa napisi tumačili, ka se vozimo preti Hamiltoni i Toronti. Z očmi smo škilili na pravo stran i gledali če bi kakša vekša hiža imela napis “Restaurant.” Ne smo' ešče zajtrkovali. Ovaramo ga pri velkom novom Moteli. “Če bi Vi sam bio, bi Vas Mon-signor povabo' na zajtrk. Tak sam te jaz dužetn, ka Vas “po-tretam.” Naročite si, ka Vam srce pa želodec poželej. Monsig-noir bi Vam gvišno dober zjtrk dao.”, se je šengaro g. Mauser. “Samo piceka ne. Na piceke imam jaz že z Valley Forge na kunci Turnpajka slabe spomine.” Strašno slab jedec je te g. Mauser. Ve je žaistirao on jako vitkega tela eli denok. Skoro bi pi-cek ležej njega pojo kak on piceka. Pa zdaj itak ne bio čas za piceka. Vozili smo mimo križopotja z napisom “V Grimsby.” V Toronti sme zvedeli, ka je tu stara slovenska naselbina (kranjska). Igralci iz Toronta so že imeli v torn kraji predstavo. “V Hamiltoni i okrog Hamiltona” je dosta našega naroda. Če bi bilo več časa, bi kakšne pohodili,” sam pripovedavao. “Tu nendri ne deleč je celo moja se-stričina.” “Ve se pa mala lehko stavimo. Če zvedijo, ka smo šli mimo, de zamera. Do Toronta je ne več daleč i pred petov odvečara tam itak nikoga ne najdemo doma, sta modrovala sopotnika. (Drgoč dele). BETHLEHEM Kratke novice: Eti smo z veseljem čteli, ka so Father Varga prestavljeni k sv. Vidi i jim k torni čestitamo. — Betežasti so Mrs. Ch. Kranjec (Hillside Ave.) Želemo jim naskori zdravje. Nju-va hči Helen je pa pred dvemi tijedni dobila prvorojenca, zdravega sineka i je jako srečna. Naše čestitke. — To poletje so nas obiskali Father Varga i Father Nemec iz Floride. Bili smo jij jako veseli. — Bunderlovi so prek zeli Parkway Manor Inn na Route 22, to je nekak 3 milje zapadno od Allentowna. Jako dobro jim ide. Imajo dobro or-keštro. Godina. Pridružila sta se nam še gospod in gospa Mauser, da se ob tej priložnosti tudi ustno zahvalita Ahlinovi go spe j za sponzorstvo, ki ga je nudila Mauser j evi družini, da je mogla v Ameriko. Janez Plečnik, ki je bil doma v Hotederščici znan mizarski mojster in vnet kulturni in javni delavec, dela namreč sedaj v velikem mizarskem obratu bratov Ahlin v New Mid-dletownu. Ko sta se najprej Mauser jeva dva zahvaljevala Ahlinovi gospe j za njeno uslugo, jima je ta skromno toda vidno vsa srečna odgovorila: “Saj to vendar prinaša božji blagoslov. Sveti oče sami so tako rekli, a tudi samai dobro vem, da to drži!” Priznati da me je takšen odgo- ^ulturna ftronika Na obisku pri Ahlinovi gospej Cleveland, O. — Prejšnjo nedelje 27. sept. popoldne sva bratom. obiskala najinega znanca in prijatelja. Janeza Plečnika v New Middletownu, O., dobrih 60 milj jugozapadno od Clevelanda. K njemu naju je potegnil s svojim “murokom” č. g. Jože vsem sodeč sedaj sestavili v Londonu, Mi smo že ponovno poudarili, da se strinjamo s stališčem tržaških Slovencev., ki zahtevajo, naj se v pogledu Trsta izvede italijanska mirovna pogodba in še že vendar enkrat preneha z zahrbtnimi kupčijami. moram, da me je vor močno začudil. Take besede iz ust žene, ki jo je življenje preizkušalo kakor malokatero drugo namreč veliko veliko pome-nijioi. Gospa Ahlinova je bila stara 20 let, ko je prišla iz Poljanske1 doline v Ameriko. Mož ji je umrl pred par leti. Imela sta družino, kakorj ih danes ni več: 13 fantov in deklet. Razen enega, ki je umrl v 36. letu, so še vsi živi in vsi vredni svoje dobre matere in velikega očeta. Vsi so ostali trdni katoličani in zvesti Slovenci in Slovenke, da jih je naš narod, lahko; vesel in ponosen nanje. Komaj da se jim kaj pozna v govoru da so rojeni že v ameriški zemlji. Prijatelj Janez Plečnik, o katerem naj mimogrede omenim, da je bil dober prijatelj našega rajnkega Jaka Debevca, saj sta si bila ožja rojaka, nas je peljal tudi v novo cerkev apostola Pavla, ki si j;o postavljajo sedaj katoliški ljudje v New Middle-tewnu. Zaenkrat je stavba že toliko dogotovljena, da morejo imeti že nekaj nedelj sem službo božjo v prostorih pod cerkvijo, ki so namenjeni, da bodo nekoč služili za farno dvoranoi, danes je pa ondi zasilna, cerkev. Ko smo si ogledovali prostore, mi je obstalo oko na velikem plakatu, koder je bilo podrobno popisano, česa vsega rabi še nova cerkev, s prošnjo naj bi farani to in ono kupili, vsak seveda po svoji moči. Veliko stvari, sem videl, da še čaka na svojega dobrotnika; pri kipu odnosno sohi Matere božje Vnebovzete pa sem videl, da ga bo kupila za novo cerkev gospa Ahlinova. Prepričan sem, da se je za to odločila, ker ji je1 bila božja Mati v življenju vselej najbolj ob strani, in ker hoče, naj ji tudi ob koncu življenja pomaga s svojo pomočjo. Ahlinova gospa je bila predlanskim zadnjič doma v Sloveniji verjetno tudi zadnjič v svojem tostranskem življenju. Še enkrat je hotela videti svojo rojstno hišico. Našla jo je vso podrto. Velik sneg jo je prejšnjo zimo domala stisnil skupaj. Še enkrat si je ogledala vse proh etore, da, vsak kotiček, ji je bil drag. Ko smo sedeli v domu sedanjem gospe Ahlinove, sem opazil na steni podobo svetega Jožefa, o kateri sem takoj vedel, da ni ameriška, da mora biti še z doma. In gospa mi je potrdila in pripovedovala . . . Ko je bila doma, je našla v bajti še vse svete podobe, ki so visele po stenah še v času njene mladosti. Skrbno jihje snela in obrisala in spravila. Med pripovedovanjem je stopila v sosednjo sobo in nam prinesla pokazat drugo za drugo. S seboj jih je prinesla v Ameriko kot naj dražji spomin na svojo mladost. Med njimi je bila ena, sicer že hatrta, ki je. pa vendar velika umetnina, podoba božjega Groba, slikana na steklu. Kdo bi vedel, koliko je že stara in kako je prišla na njen dom v Poljanski dolini. Gotovo ga ni slovenskega rojaka v Ameriki, ki bi imel kaj takega s seboj. Že takoj, ko smo- stopili v dom gospe Ahlinove, smo opazili pa mizicah in omaricah samo ročno izdelane prtičke, kakor se ž njimi v domovini upravičeno tako rade ponašajo slovenska dekle- vimo kratek pregled čez Duhovno življenje in če ob tem pregledu zabeležimo nekaj misli, ki morda za tega ali onega ne bodo brez pomena. Kaj je hotelo Duhovno življenje s svojim delom, če pregledamo članke, ki so izhajali, po* tem lahko rečemo, da se je Du-hpvno življenje trudilo, da bi iz življenja in iz Sv. pisma zbralo vse tisto, kar bi utegnilo nam, ki smoiv tujini, duhovno najbolj koristiti. Naj omenim članke č. g. Komana o starozakonskih velikih možeh, o prerokih in kraljih. Kramljanje ob svetem pi' smu, ki je prav za prav čudovito preprosta ekaegeza, nam približa Sv. pismo>. Pokojni Odar je delo krasno zastavil, č. g. Jurak b°, kakor kaže, delo lepo; nadaljeval-Članki gospoda župnika Košmer- £‘Duhovno življenje” Morda je ta ali oni mnenja, da nabožna literatura ne spada pod oglavje kulturne rubrike. Ne vem kako, ali občutek imam, da smo se že sami nalezli mnenja, da je nabožna literatura nekaj drugotnega ,manj vrednega in da so nabožne knjige in brošure za stare ljudi, ki so z življenjem že bolj ali manj obračunali in morda kvečjemu še za duhovnike, ki jim je naložena skrb za naše dušne zadeve. Malo je temu mnenju kriv čas, ki se je pritihotapil v naše notranje življe- Ija so vedno topli, prav nje, nekaj pa smo tega krivi mi sami, ki smo svoje mišljenje že vse preveč spravili v zakon: kar nese, tistega se drži. Duhovno življenje marsikomu pomeni nekaj srednjeveškega, kar spominja na stare bizantinske freske svetnikov s togimi obrazi. V resnici je notranje življenje človeka veliko bolj žlahtno in plemenito kakor zunanje. To notranje življenje, to plemenitost, ki bi jo mi vsi morali ohranjati ih še množiti, skuša med Slovenci, raztresenimi po svetu ohranjati revija Duhovna življenje, ki izhaja v Argentini in ima precej naročnikov tudi med Slovenci v S. Ameriki. Prav je torej, če ob koncu leta napra- ta, pa smo šli molče mimo, tega. Samo Mauserjeva gospa si jih ni mogla dovolj nagledati. Vedno in vedno so ji bile oči samo na njih. Najbolj pa jo je iznenadi-lo, ko je gospa Ahlinova za svetimi podobami prinesla iz svoje “zakladnice” posebno lep domač slovenski prtiček, ki ga je prinesla v Ameriko ob svojem zadnjem obisku njenega rojstnega kraja. Največje čudo za gospo! Mimico je bilo, ko ji je gospa samo od sebe ponudila, da ji prtiček posodi, če jo mika, da si tudi sama napravi takega. Kdo bi ji mogel narediti večje veselje! In danes vem, da je že vsa v delu ter da bo kmalu tudi pri njej Korlnova miza v najbolj slovesnih prilikah pogrnjena s tem prtičkom. Prav nazadnje: pa se je zgodilo ob tem našem razgledovanju naših slovenskih dragocenosti ARlinove gospe še nekaj drugega: Kot svoje najdražje nam je gospa prinesla pokazat še nad sto let staro molitveno knjigo, tiskano v bohoričici, “Serce” prevedeno iz nemščino po “ozna-novavcu svete vere v Ameriki gospodu Andreju Skopcu.” O tem pa ob drugi priliki. Janez Sever. tako članki univerzitetnega profesorja dr. Lenčka. Dr. Ahčin, Gregor Mali, pesnik Budnik in množica drugih sotrudnikov dela krepko za napredek časopisa in reči Je treba, da je Duhovno življenje revija, ki nam je vsem dostopna in tako potrebna kakor nam je potrebno vse drugo za telo. Lahak, preprost način, mnogokrat prijetno kramljanje, bo vsakemu ljub in nihče ne more reči, da b1 mu na ta način,servirana duhovna jed ne bila ljuba. Danes vsa naša književnost, nabožne ne izvzamem, preživlj3 težke čase. Na nas je vsa teža, mi sami moramo gledati, da slovensko pisano besedo ohranjamo in gojimo. Mislim pri tem na vsako knjigo na vsako brošuro, ki skuša s plemenitim namenoiu ohranjati med ljudmi slovensko mišljenje in katoliško dejavnost-Zdaj je čas, da pokažemo, ua smo dovolj zreli in da se zavedamo, da nekaj let kulturnega molka nujno mora zamoriti v ua* tisto; kar smo podedovali in ‘-t0 zdaj ohranjali. Kdor danes tc postave v sebi ne čuti več, tis naj se zaveda, da je sam ustav sok, ki bi ga mogel še obran]9 in da je na gotovi, poti, da usahnil. Na žalost je usahlih dre ves že veliko videti. Ne daj da bi tako šlo naprej. Naj vsak zase premisli. Naj se vsak edloči za dvoje: da bo gle dal, da bo zase in za otroke iu16 v hiši dobro, navodilo za notra nje življenje v Duhovnem življ6 m ju in da bo po svoji moči sku šal narediti za svoj jezik vse’ kar mu bo mogoče. Kupuj . slovenske knjige, ustvarimo J kakor sem nekoč že zapisal, sV' _ jo domačo knjižnico. To b° ^ naš dom, to bodi bodoč dom z Pečenega purana bodo jedil Euclid O. — Klub Ljubljana vabi po sklepu zadnje seje vse člane in članice v nedeljo 11. oktobra v AJC na Recher Ave., kjer jim bo ob petih popo. postregel z odlično in prosto puranove pečenko. Po večerji bo prosta zabava in ples. Igrala bo domača godba. Vabljeni so tudi prijatelji kluba! Frances Julylia, tajnica. naše otroke. Naj bodo na p° licak v prijazni soseščini angleške sle venske knjige, naj naši u^1 iz ene in druge zmaj o zajem mi- Monte Cassino obnavljajo V dveh letih bo opatija Monte Cassino, ki je bila med zadnjo vojno popolnoma porušena, spet povsem obnovljena in bo postala znova naj večji samostan v Evropi. Italijanska vlada je vložila za obnovo tega samostana še 2 milijardi lir. Za dela, ki so v teku, bo potrebna še več kot ena milijarda lir. Obnovitvena dela vrši 400 ljudi pod vodstvom benediktinskega meniha Don Angela Putonija. nu- isto pridnostjo. Sv. pismo, ^ hovno življenje, morda Kemp ^ in leposlovne knjige, vse nuj n bo ljubo, vse naj nas Pr^ve‘‘j!a-na dom, vse naj nas vodi tja, mo mora voditi vsaka plerrt ta beseda in vsaka plemenita sel. Naj bodo te besede Pova^u. da bi tudi ti postal naročnik^ ^ jhovnega življenja. Naj bo, c ko hočeš, prošnja, da rukar^^ pozabi odnosov, ki jih, vsaj UT še imaš do domače T>ese^e vZ(jig- nimo svoje prizadevanje, nimo svojio besedo tudi na ^ jem in ohranjajmo jo z lju jo. Če doma v .nesvobodi šajo vse, da bi kulturno tia ^ jo držali na višini, ali nismo^j ki smo v svobodi, še toliko dolžni, da skrbimo za svojo^ turno rast. Nekaj dolarj6 leto, to vendar ni toliko, ^0. zavoljo tega morali zapreti »Skrbimo za telesno in du ^ hrano, toda vsak naj ve, bo tisti, ki se bo telesno Pr del, tudi duhevno PosUSl uživali skrbimo, da bomo oboje ^ pLl-in se tako ohranjali. Sezi jg hovnem življenju. ^ °r^ajI. Že prav tu zapisano tisto, dolgo iščeš. Karel jyiause ^ Josip Gruden; Zgodovina slovenskega naroda 12. Veliki slovensko-hrvalski kmečki upor O Božiču 1. 1571. so kmetje v dolnji Stubici ubili Tahovega katarja Mihaela Hrovata, ko je 0cI njih pobiral kraljevi vojni davek. Mrtvega Horvata so pustili na polju ležati dva dni, da So mu psi oglodali nos in uše-Sai potem so 'tretji dan dopustili da se je oskrunjeno truplo Pokopalo. Istega dne so ranili tudi drugega pobirača davkov, Nikolaja Stanka. — Ko se je Potem Tahi v marcu in aprilu 1572. na kraljev ukaz mudil na na državnem zboru v Požunu, le izbruhnil splošni upor sused-Sradskih podložnikov. Razjarjeni kmetje so navalili na grad, iztirajli Tahovfe sinove in slu-^ubnike in ob tej priliki s stre-l°m ranili nekega grajskega Vratarja. S posestva pod gradom so odgnali Tahove konje, svinje in govedo in jih razdelili n^sd seboj. Poleg tega so si pripojili neki mlin in brod na Sa-vii kajerega sb premestili po Sv°ji želji na drug kraj ter so 2aoeli sami pobirati prevoznino. Slednjič so navalili na vlaste-linske dvore v Brdovcu, kjer s° popili mnogo vina in zaplenili nekoliko velikih pušek. Za-rubiii so tudi dve stari žen- CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika 1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539 ski, ki sta Tahu stregli v bolezni in ga lečili od protina. Brez kakšne posebne sodbe so ju kot čarovnici sežgali. Vse to se je zgodilo meseca aprila in maja 1. 1572. Tahi je naročil svojemu sinu Gabrielu, naj poizkuša uporne kmete razpršiti in zopet priti v Sused-grad. Mladi Gabriel je zbral o-koli sebe nekaj gospode, prijateljev in služabnikov in je 7. junija izkušal prodreti skozi sovražne vrste. Ker so vse ceste in pota do grada z leve strani Save imeli kmetje v oblasti, je poizkušal Gabriel približati se gradu z desnega brega Save, od Stupnika in Novaka. Ko se je približal brodu na Savi, so ga sprejeli kmetje z vpitjem in psovkami. Gabriel je skočil s konjem v reko, da jo preplava. Toda krik je bil tolik, da se je konj sredi reke splašil in vrgel gospodarja s sebe. Mladi Tahi bi se bil vtopil, da ga ni rešil eden njegovih slug. A poginil je njegov orožjeno-sec (armiger) Andrej Nemec z najboljšim oklepom, čelado in ščitom, kar je vse v Savi potonilo. Slednjič je bil napad Ta-hov odbit in so ga besni kmetje zasledovali v Turopolju. Na poti so mu s silo ugrabili dva konja, vredna 100 gld. Kmalu potom (21. jun.) se je zgodil napad na Dolnjo Stubicd, kjer je bival Tahov drugi sin Štefan s tremi sestrami. Uporniki so navalili na grad in pri tej priliki ubili njegoveja konjarja. Štefanu in njegovim sestram se pa ni kaj hudega zgodilo. Prisili so jih le z lakoto, aa so zapustili grad in se podali drugam. Nate so opustošili vrt in ugrabili vso živino. Značilno je, da sta bila pri vseh teh dogodkih kraljeva ko-morska upravitelja .Hrbinovič in Bakšaj na strani kmetov. E-nako sta z njimi držala tudi Štefan Gregorij anec in vdova Uršula Meknitzer. Vidi se, da še niso mislili na upor in maščevanje, ampak so hoteli le Tahu iz rok iztrgati njegova posestva. Zato se tudi njegovi rodbini ni nič hudega zgodilo. (Dalje prihodnjič) HITITE! VLOŽITE D012. OKTOBRA! Denar, ki ga boste vložili na hranilno vlogo do 12. oktobra, bo dobil obresti od 1. oktobra. Vaši prihranki so zavarovani do $10,000—in se sedaj obrestujejo po 21/2% na leto Pričnite z hranilno vlogo sedaj ali pa dodajte sedanji Savings-Loan Co. 8(3 E. ISSth ST. 6235 ST. CLAIR IV I-ISOO HE 1-5670 Hitra in signrna agencija BLED C O . POŠILJA: 100 Ibs. najboljše bele moke—$11.00 PAKET HA . . . $9.00 22 Ibs. sladkor 10 Ibs. riža 8 Ibs. testenin PAKET IIIA . . $12.75 20 Ibs. sladkor 10 Ibs. masti 10 Ibs. mila 1>ANET pv „ -n 1ft lu • - • - 9>7.50 R ‘“s, sladkor 4 ft5- riža ^ ‘bs. kave p ceni je vračunana poštnina in zavarovanje, isite za cenike s 24 standardnimi paketi. Pridem .Tl; Odpremljamo pakete, ki jih prinesete k nam, če želite, jih jT0 iskat k Vam na dom. dragim Menjava po najboljšem tečaju. Predno ga odpošljete Vašim 5 vPrašajte nas za tečaj. Točna postrežba! . . . Nizke cene! Čeke, denar ter Money Order naslovite na p, BLED 00. 0lte: EX 1-8787 Phone: EX 1-8787 6731 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Iz slovenskega semenišča v Argentini Polovica šolskega leta, ki se je začelo meseca marca, je minila, bo torej prav, ako vsem našim dobrim in skrbnim dobrotnikom podam kratko poročilo o življenju v semenišču v preteklih petih mesecih. Ne bom sam zbiral podatkov iz poročil Rev. rektorja, ampak vam tu objavim poročilo, kakor ga je napisal nek bogoslovec iz Adrogue, da vidite, kako sodijo bogoslovci sami 10' delu in življenju v semenišču, katero obstoja z vašo plemenito pomočjo. Tako le piše: “Kaj delamo v semenišču, me je pred kratkim na cesti ustavil znanec, kajti veliko se bere o tukajšni slovenski skupnosti v Inašem tisku, le 101 nas ni nobenega glasu. Da je pač pri nas življenja in dela mnogo, kot v vsakem semenišču, in da ne gre, da bi resni, kot moramo biti, vse obešali na veliki zvon, sem skušal nekaj razlagati; sicer pa da je to stvar predstojnikov. Ker imam od njih dovoljenje, pa naj tu na kratko ustrežem mojemu dragemu radovednežu, zlasti da ne bi kdo mislil, da le počivamo in se šest let samoi maševati učimo in da nismo vredni velikodušne pomoči, ki jo skupnost ustanovi daje. Glavne počitnice so bile res dolge, da smo se jih, dela vajeni, že naveličali in si zaželeli šole. Pa so jim napravile temeljit konec za začetek novega šolskega leta tedenske duhovne vaje od 8. do 15. marca, ki nam jih je dajal' pater klaretijanec iz Buenos Airesa. Za konec duhovnih vaj 15. marca je prišel med nas iz Claypole v naši soseščini živeči bivši nadškof v Montevideo Ara-gone, ki je bival tam v pokoju, da nam je podelil svete redove, pri katerih je nastopilo pot višjih redov pet bodočih letošnjih novomašnikov. Pred nami se je tako že odprla šola. Za veliko noč je še bilo veliko dela s prepevanjem in pripravljanjem obredov za veliki teden, ko smo vse obrede z lepim slovert&kim božjim grobom imeli doma v se-meniški kapeli. Potem je pa šola zapela. Da vstajamo ob pol šestih in hodimo spat okoli 'desetih in ves dan zvonec poje, najbrže že veste. Poleg svete maše in jutranjega premišljevanja in molitve opoldne in zvečer in osebnih pobožnosti nas spremljata filozofija in teologija in spet teologija in filozofija. Pet do< šest ur na dan presedimo in poslušamo in treba je tudi nekaj misliti, če ne, je joj pri izpitih; potem pa spet toliko ur sam v svojem kotu ob mizici — spet pri filozofiji in teologiji. Zvečer pa ne veš, kje se te glava drži, da motoglav komaj najdeš ležišče, kjer omahneš v blagodejen sen. Tako iz dneva v dan, iz tedna v teden . . . Potem pa še naloge, ki jih nalagajo izredne prilike. Akademije in proslave smo doslej pripravili štiri: za sedemdeset letnico prevzvišenega (1. maja), marijansko akademijo za praznik Srednjice milosti, seme-niške patrone (31. maja), žalno; prireditev za pokojnim monsig-norom Odarjem, dekanom teološke fakultete (20. junija), papeško proslavo za praznik sv. Petra in Pavla. Priprava vseh pevskih točk in govorov je za 13 bogoslovcev že kar problem. No, pa so pri govorih za proslave pomagali tudi naši profesorji. Poleg tega smo vedno, pripravljali petje in ©brede za praznike in slovesnosti v cerkvi. Vmes pa še seje in sestanki v naših organizacijah: Marijina kongregacija, Tretji red sv. Frančiška, Misijonski krožek, Cirilsko društvo, Bogoslovska zveza. Tako vse do konca junija. Za julij so prenehala šolska predavanja, kdr pa za nas ne pomeni počitnic, ampak najhujše: čas trdega osebnega študija in ponavljanja predelane snovi in izpiti. Od izvršenih izpitov in kolokvijev so prišli na vsakega povprečno 3 — 4; največ jih je imel eden sedem, najmanj drugi dva. Izid: predstojniki so kot vzgojitelji, se zdi, tiho zadovoljni, morda veseli; a isti kot profesorji resno govore, da je bilo . ocenjevanje premilo; študent naj pač nikdar he računa na odkrito priznanje — pravijo, da to baje .ni vzgojno. Mi pa — veseli, da je garanja konec čeprav seveda samo za tri mesece. Tako predstojniki in mi ob koncu prvega polletja. Zdravnik pa: ugibamo, kaj storiti, da bo. volk sit in koza cela. Po delu in naporih zmaga in nagrada: Po končanih izpitih za začetek novega semestra so nas pustili za stopnjo naprej na poti do oltarja. Ob takih prilikah se bogoslovec še posebej zave, za kaj dela. Prvo nedeljo v avgustu je prišel med .nas pomožni škof laplaške nadškofije Rau in podelil naslednje redove: enemu mašniško posvečenje, štirim dia-konat, dva sta prejela nižje redove. Naš tovariš novomašnik odhaja iz semenišča in je na poti v samostan; štirje .njegovi tovariši, zdaj diakoni, za svetega Miklavža in Brezmadežno novo-mašniki, bedo nastopili pot kot novi slovenski duhovniki v dušnem pastirstvu; tako se razhajamo, vsak na svoje mesto, kamor nas Bog kliče. Na izpraznjeno mesto za no-vomašnikom smo že sprejeli novega tovariša, ki je začel s študijem filozofije. — Tako nam je poteklo v semenišču prvo polletje tega šolskega leta. Lepo je v semenišču a čim bliže smo koncu, bolj se tega zavedamo, lepše se nam zdi. Upam, da bo zadovoljen radovednež, zadovoljni naši dobrotniki, znanci in prijatelji zunaj v svetu. Zato naj bo dovoij za sedaj, dokler nas radovednež znova ne izzove.” Toliko je napisal bogoslovec sam. Jaz pa pristavim samo še iskren; BOG POVRNI! Vsem dobrotnikom, ki s svojimi darovi vzdržujejo slovensko semenišče v Adrogue blizu Buenos Airesa v Argentini. Priložena slika kaže vse gojence našega semenišča v tem šolskem letu: 13 bogoslovcev, 17 gojencev apostolske šole, 5 profesorjev in predstojnikov. Škof Gregorij Rožman. NOVE KATAKOMBE Papeška komisija za arheologijo je odkrila nove katakombe in sicer na Via Appia Antiča. Gre za grobišče krščanskih družin, kamor so te pokopavale svoje umrle. Nove katakombe se Gospodje, več gibanja, preveč bodo imenovale: Katakombe sv. sedenja pri knjigi . . . Sedaj 1 Križa. “Halja” Znani in že toliko opisovani bai-vni film “Halja,” narejen v novi “Cinema-Socpe” tehniki, bodo v Clevelandu prvič kazali danes v Hippodrome gledališču. Richard Burton, Jean Simmons, Victor Mature in Michael Rennie imajo glavne vloge v tej bleščeči filmski zgodbi, zgrajeni na temelju Lloyd C. Douglasove knjige o početkih krščanstva v rimski dobi. “Halja,” film, ki so ga pripravljali deset let in eno celo leto snemali, bo s svojo dimenzionalno fotografijo prikazano na moderno urejenem odru Hip-podroma gotovo zadovoljil vse gledalce. Hippodrome je ponosen na to, da bo ta odlični in veličastni film prikazan prvič prav v njegovem gledališču. Ponosen ni samo zaradi nove tehnične izdelave ampak tudi zaradi zanimive vsebine filma, je povedal ma^ nager Jack Silverthorne. Poleg že omenjenih znanih filmskih igralcev sodeluje pri tem filmu še cela vrsta drugih. Nova tehnika pri izdelavi tega filma je pravi mejnik v zgodovini filma. Slike niso samo v naravnih barvah, ampak so tudi dva in polkrat večje od običajnih. * Film “Halja” je pod vodstvom Henry Kosterja izdelal Frank Ross. Moiki dobijo delo SPORI ZARADI DUHOV-SKIH DRUŠTEV V Zadru se je zgodilo, da je on-dotni škof Garkovič suspendiral župnika v Bokanjcu Iva Stipanova, ker je bil član iniciativnega odbora za ustanovitev duhovske-ga društva po zgledu Cirilmeto-dijskega društva v Sloveniji in ker na ponovno opozorilo ni hotel -odstopiti. Vsled tega je seveda nastopilo “ljudstvo” in šlo protestirat k škofu. A ni nič doseglo. Hrvatski škofje so spoznali, kako pogubno je delovanje takih društev med duhovniki, zato se sedaj upirajo z vsemi močmi, da bi se ta kuga ne zanesla tudi v njihove škofije. MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland. Vse naše meso je sveže s farme PRODAJAMO GA PO NAJNIŽJE MOŽNIH CENAH SVINJSKA LEDVIČNA PEČENKA (Porkloin) v kosu ali zrezana 59c funt SVINJSKA PLJUČNA PEČENKA (Tenderloin) S9c funt CELO SVINJSKO PLEČE 49c funt TELEČJE NOGE za peči 37c funt TELEČJA PRŠA za nadev 27c funt 1.. , .. ........tmmmmmm KOŽUHI V SPREVODU — Da bi povedali zanimanje za kožuhovino med amsterdamskim ženskim svetom, so trgovci holandske pni) in John Paul Stack ter soproga, ki so se po glavni ulici 30 lepotic v dragocenih krznenih plaščih. LILLIAN'S SUPER MARKET m East 152 St. GL 1-2836 FREE DELIVERY ASSEMBLERS FOR MACHINERY Machinists Izkušeni Visoka plača od ure Nadurno po 40 urah Prosta zavarovalnina Hospitalizacija Plačane počitnice (Novi Amerikanci sprejeti) NATIONAL TOOL 00. 11200 Madison Ave. (198) MALI OGLASI Stanovanje se odda Odda se stanovanje 5 sob s kopalnico. Oglasite se na 1007 E. 78 St. . —(200) Mladi Amerikanci 2 odrasla in 2 otroka iščejo-4 ali 5 neopremljenih sob. Kličite EX 1-9560. —(200) Soba se odda Velika soba se odda pri mirni družini moškemu ali ženski. Blizu transportacije. Kličite: EX 1-9134. —(199) Clearaire Rd. Bungalow s 51/2 sobami se proda. Beneški zastori, avtomatični pralnik, zimska okna in mreže, gorkota na plin. Garaža in dovoz. Cena $9,500. Za podrobnosti se obrnite na Kovač Realty 960 East 185th Street KE 1-5030 (201) Al Kalcic’s Hauling Service Pobiramo smeti in pepel, čiščenje- kleti in dvorišča. Pripeljemo pesek, zemljo, “top soil.” Kličite vnaprej—MU 1-9455 (202) Peč naprodaj Dobro ohranjena plinska peč, ki greje 4 sobe. Kličite EX 1-8130 ali se zglasite na 1331 Russell Rd. (200) Iščeta stanovanje Starejši mož in žena iščeta 4 ali 5 sob v bližini sv. Frančiška cerkve, vse na enem nadstropju in z plinsko gorkoto. Kličite EN 1-2068. (203) Sobe se odda Opremljene sobe se odda fantom. Zglasite se pri Good Luck Cafe, 4017 St. Clair Ave. (201) Soba se odda Odda se soba za žensko na 6422 Spilker Ave. —(200) Naprodaj Hiša za manjšo družino. Plinska kurjava, garaža. Lot 50 x 257. Na dobrem mestu blizu 185. ceste. Prodaja lastnica sama. Za naslov se oglasite pri uredništvu Ameriške Domovine. —(200) Hiša naprodaj Blizu cerkve sv. Vida, na 1247 E. 61 St., je ' naprodaj hiša s tremi stanovanji. Na dvorišču večja poslopja. Kličite EX 1-3547 zaradi ogleda. —(2001 Grozdje Proda se belo grozdje na tone. Pišite na: Josephine Ger-lica, Perry, Ohio, ali kličite RE 1-6032. —(oct.6,8,9) Rp-Nu Auto Body Co. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderj«. Welding. JOHN J. POZN1K in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Streat rxXXXXXXxx x XxxXlf xfr'xxXXxx XXI JOHAN BOJER: IZSELJENCI ROMAN “Usmili se otroka!’ je s slabim glasom stokala mati. “Zame ti ni treba skrbeti.” Ko pa je Karen pogledala bliže, je rekla: “Moj Bog, koliko krvi si izgubila!” Čez nekaj časa je mlada žena ležala v postelji, umita in oskrbljena, kolikor se je pač dalo napraviti. Karen je izpraznila zaboj z orodjem in ga spremenila v zibelko. Da, tam leži zdaj mlaček in spi. In zdaj mor a j Oj Kal in otroci že kako prestati brez nje. Karen mora nekaj časa ostati pri Elzi. Dnevi so potekali in Elza je okrevala. Ko . so se možje nazadnje vrnili iz mesta in je Ola stopil v kočo s čudno plašnim1 pogledom, je Elza sedela v po stelji in veselo klicala in mu kazala na rokah otroka. “Ola, Ola, fant je.” Zdaj je prišlo nekaj dni, ko1 ‘ • V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA John Omerza ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 8. oktobra 1949 Štiri leta je, odkar odšel si tja, odkoder več vrnitve ni, odšel rz doline solz, bridkosti, po plačilo v raj nebeški. Težka res bila je ločitev, grenko bilo je slovo, pač tem slajša bo združitev, ko vsi spet se snidemo. Žalujoči ostali: OTROCI in DRUGI SORODNIKI Cleveland, Ohio, 8. oktobra 1953. 'V'- :':J T'> : ! ■ • V V blag spomin ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABLJENEGA OČETA Frank Strnad ki je mirno v Gospodu zaspal dne 8. oktobra 1947 Šest let je že minilo, odkar nas ste zapustili, k Bogu v večnost se selili, da plačilo od Njega ste prejeli. Ob spominu nam žalosti srce, misli naše na Vaš grob hite, tolažbo eno le imamo, da enkrat vsi se združimo. Žalujoči ostali: OTROCI Cleveland, Ohio, 8. oktobra 1953. so sosedje obiskovali drug drugega in si pripovedovali novice iz domovine. Brali so pisma, ki so jih možje prinesli iz mesta in se o njih pogovarjali. Da, res, ta in ta je mrtev Ta dva sta se poročila. Pozabili so, da žive v preriji. Hodili so po stari domovini, obdani s hribi in planinami. Obiskovali poseseva, govorili s sorodniki in znnaci. O pisma, pisma! V nedeljo zjutraj je Erik Foss stopil v kočo k Olu in Elzi. Pozdavil ju je in jima voščil srečo k dediču. Ne, kave ne mara. Ampak morebiti bi stopil Ola nekaj korakov z njim? Ola vstane in ga spremi iz koče. Šla sta preko travnika. “No?” vpraša Ola in ga pogleda. Šla sta dalje in dalje, ne h komu o (J sosedov, ampak v prerijo. “No?” je vprašal Ola še enkrat. Šele, ko sta komaj videla O-lovo hišo, je Erik obstal. Gledala sta drug drugega. Potem stopi Erik bliže in zgrabi Ola za prsi. Pest je koščena, ampak trda. “Odgovori na nekaj vprašanj: ali si vedel, kaj se lahko dogodi tvoji ženi, ta čas ko si bil v mestu?” Ola je sram, ali to ga napravi zakrknjenega. “Hudiča — izpusti me vendar!” Ampak Erik ga drži prav tako močno kakor poprej. ‘Še v mestu bi te bil moral pretepsti, ampak pretepati pijanega človeka ni nobena zabava. Pijan pa si bil od jutra do večera. Zapravil si denar, ki si ga dobil, in povrhu še svojega vola. Moral sem te rešiti in ti pomagati še enkrat, da se nisi vrnil kakor berač. Ampak vse ni nič proti temu, 1 da si pustil svojo zlata vredno ženo samo. In zdaj ti nekaj povem: takega ničvredneža nočemo imeti v naši naselbini. Ne, če bi bilo po našem, bi te spodili kakor garjevega psa. Vendar za Elzo gre. Ali veš, da sem od ‘polkovnika dobil dve pismi?” 'Ti! Ti si dobil pismi —!” Ola stoji in ga široko gleda. “Ponuja mi veliko denarja, če jo spremim do New Yorka in pošljem domov. Kaj praviš k temu?” Ola je pobesil glavo. Erika se sicer ni bal, o ne. Zvil bi ga in vtaknil v žep, čeprav je bil še tako dolg. Ampak to — to, da naj bi šla Elza od njega! To mu tišči glavo k tlom in mu ne da besede. Erik nadaljuje: “Zaradi nje ostaneš še nekaj ,časa tukaj, če se boš spodobno obnašal. Ali dobil jih pa boš na vsak način. Jaz sem odgovoren za to, kar se tukaj dogaja. In zdaj sem jaz odgovoren za to, da boš pretepen.” Tedaj se je Ola moral nasmejati. Ali zveneča zaušnica ga je vrgla nazaj, da je videl vse rdeče. Prav za prav bi bil rac tepen, če bi moglo biti spet vse dobro. Vendar v tem trenotku se ni prav nič zavedal, da je napadel Erika. Prav, tudi Eriku je bilo pogodu, pošteno naj bi bilo. Zadela sta drug ob drugega. In zdaj je Ola pozabil vse. Izmikal se je udarcem, plesal o-krog svojega nasprotnika, odbijal njegove pesti in ga s pestjo udaril v oko. Erik se je opotekel, vendar vzdržal se je na nogah. Zakaj ni Ola uporabil tega trenotka, ga podrl na zemljo in se vrgel nanj? Ne, Ola tega ni hotel. Saj prav za prav bi bil rad tepen, ampak j najprej je moralo biti malo pouka. Da, ampak Erik je bil pravi satan, kje se je vendar sin Suhe Oline tega naučil? Če bi se Ola le mogel smejati in bahati, ampak to tukaj ni bilo šala. Pazi, ne udari ga tako, da izgubi zavest. Glej, da gre vse prav, daj, da se fant izdivja. V nje-vi pesti je mozeg, av, zadel je tik nad ušesom, da je svet pred Olovimi očmi zaplesal. To; mora plačati. Halo — ali ni zdaj Ola udaril pretrdo? Saj se Erik že spet opoteka. To je pa res veselo. Spet bi se Ola lahko vrgel na svojega nasprotnika, ko se je opotekel. Ali ne mara, saj bi bil rad sam tepen. Le počakaj še malo. V prihodnjem trenotku nastavi Eriku nogo, tako da dolgi mož leži na zemlji. Ola so je končno vendar lahko nasmejal. Ampak vrag je že spet pokonci in Bog nas varuj, kakor da misli zares. V prihodnjem trenotku se spusti Ola na tla, Erik leži na njem in ga stiska s prsti za grlo. Ola bi ga lahko stresel s sebe in mu upihnil dušo. Ampak dovolj je, prične prositi milosti. “Av!” pravi. ‘Pusti me. Av! slišiš.” Erik misli, da je zmagal. To je krasno. Izpusti ga, vstane in si dbriše pot! ‘Da, da,’ pravi. “Zdaj lahko še nekaj časa osta- neš tukaj za poskušnjo!” Potem odide, dolg, gladko o-brit, s svojimi rjavimi brki, ki mu štrlijo na obeh straneh iz obraza. Obrne se. “Še nekaj,” pravi. “Če boš držal o tej stvari jezik za zobmi, tudi od mene ne bo- nihče nič izvedel.” Ola stoji in gleda za njim. Ne ve, ali naj ga bo sram, ali naj bo vesel. Na potu domov pa misli na Erikovo grožnjo — da ga bo nekega dne spodil odtod. In stopi mu pred oči — požar, ječa, vsi sramotni madeži, ki jih nikoli ne bo mogel oprati. Ali se še lahko pokaže Elzi in otroku? Vendar notranji pritisk in nemir sta našla sprostitev. Odslej je Ola od jutra do večera krčil ledino. Možu, ki se ga je lotil sram, je bilo težko delo tako blagodejna pokora. Maščeval se je nad samim seboj. In tako je nastal med njim in zemljo -nekak oseben odnos. Vselej, kadar je napravil kaj slabega, mu je dala zadoščenje, če je le pridno delal. Do prihodnjič — ah, ali zdaj bo trajalo celo večnost, preden spet pride v mesto. VII To je bila zima! štirinajst dni je trajal snežni vihar, ki je koče tako zametel, da so se morali ljudje zjutraj izkopati iz snega. Sicer ni bilo daleč do hleva vendar v gostem snežnem metežu je bilo lahko izgubiti smer. In če so šli nekaj metrov napačno, so izgubili koče iz oči, zašli so s poti. In kaj potem v takem vremenu? Nazadnje so od 'koče do hleva napeli vrv, da so si s tipanjem pomagali dalje. Ali živeti dan in noč med štirimi stenami tudi ni bilo zabavno. Saj je bilo že poleti in jeseni dovolj tesno! Vendar takrat so bili lahko neprenehoma zunaj. Zdaj pa naj bi se možje in žene vsak s svojim delom znašli v tem, majhnem prostoru. In pri Kalu jih je bilo šest, koča pa ni bila večja od drugih. Potem je pritisnil mraz zares. Suha prerijska trava je v peči zgorela. Posušeni kravji odpadki so sicer dalje zdržali, ampak če so hoteli, da je ostalo toplo, je moral nekdo neprenehoma paziti na ogenj. Izpraševali so se, ali so pripravili dovolj goriva, če bo zima dolga? Kaj ko bi prišel dan, ko ne bi imeli ničesar več 'kuriti? Bili so zasneženi. Nobena pot ni držala skozi globoko snežno morje do lesa ali šote. Ponoči, ko je ves prerijski mraz vdrl v koče, je bila peč mrzla in slišali so neko jokanje. Voda in mleko v vedrih sta zamrzovala do dna, tako da je razganjalo posode. -Spali so z debelimi rokavicami na rokah in čepice so imeli potegnjene globoko preko ušes. Ko se je Per Foil zjutraj zbudil, je bila njegova mogočna brada majhen leden slap. Kaj naj bi možje počeli? De- la niso imeli, skrbeli so za krm" Ijenje živali in molžo v hlevu-Ali drugače? Bili so zaprti in obsojeni v brezdelje. Kal Ska" ret je divjal. Po cele tedne N' so mogli priti niti do najbkZ' j ega soseda. (Dalje prihodnjič) MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE RAZPRODAJA OB 54-LETNICI ženski Puloverji 1'89 Reg. 3.95 do 5.95 vredni Mere 34 do 40 100% čista volna Fini gauge nylon Fina gauge zefir volna Izbira barv Nekoliko nepravilni Nove jesenske ženske Obleke Ženski Mouton Krzneni plašči *65 Izvanredna ponudba! Reg. 5.98 in 6.98 4 Crepe, taft in drugo modno blago. Na izbiro več kot 50 različnih krojev, črna, modra, vinska, rjava, rdeča in druge barve. Mere 10-20 in \6y2 do 24y2. 100% volneni “Zip-Oul” Plašči .88 Na izbiro so 3 dolžine, 32, 36 in 40 inč. Vsak plašč je prekrasno podložen. Dobro izdelan. Najboljši plašč za zimo v temno rjavi barvi in odtenkih. Mere 10 do 18. Pisane flanelne Spalne srajce Mere 34 do 48 Mehka, kosmata flanela. široko krojene po stilu “Mother Hubbard”. Dolga rokava. V roza ali modri barvi. Pižame Flanelne 2 .79 Reg. $35 in 39.95 27 7 V sivi, modri, beige, rdeči, rjavi n drugih barvah. Na razpolago 5 različnih krojev. Vsak plašč zase je najboljši kup. Najmodernejše blago. Mere 10-18 in 16^ do 241/2. 100% čisto volnena notranja podloga. S križasto flanelo obrobljene 3.99 Jeans 13.89 Mere 34-40 Pisana jopica, enobarvne hlače. Mandarin, Butcher Boy” in drugi kroji. Široke. V modri, roza in zeleni barvi. Ženske Full Fashioned 15, 20, 30-Denier, 51 in 60 gauge Kylon nogavice 4? Znanih izdelkov 1.35-1.65 vredne 2 Mere 10-20 Na razpolago črni twill ali modri denim. Nekoliko nepravilno. Reg. 3.99. Skladne flanelne 2.99 Srajce |.89 Na izbiro v modri n rdeči ali črni in rumeni barvi. Regularno 2.99. Oboje v meri 10 do 20. par Večinoma vse nmajo zgoraj rob, ki ne bo spuščal zank ali se stegnil. Tretje vrste. Mere 8% do 11. ženske tricot-pletene » 100%'NYLON Spalne srajce 2'" Reg. 5.95 vredne Nylon spalne srajce v dveh privlačnih krojih, obrobljene s 100% nylon čipkami. Že-Ijene barve. Nekoliko nepravilne. Mere 34 do 40. 1 .38 4.99 otroški podloženi JOPIČI PRODAJA DEČJIH IN OTROŠKIH OBLAČIL 2.29 otroške OBLEKCE Nove barvne cotton ob-lekce v prekrasni izbiri novega pralnega blaga. čez 1 ducat najrazličnejših krojev za lažjo izbiro! Mere 1-6%. S prešito podlogo podloženi nylon gabardine jopiči s krznenim ovratnikom. V zeleni, rdeči, modri in rjavi barvi. Mere 4 do 8. 3 .88 Dečji 3 kose PLAŠČKI (Seti) Iz mehkega kosmatega blaga. Vsi toplo podloženi. Kroji za dečke in deklice. Mere 2 do 4. 5.88 3.25 Otroški pleteni pajacn, 3 delni, znanega 1.90 izdelka. Za majhne dečke in deklice. V me- ■ rah 0 do 3. 1.69 Otroške corduroy overalls in Boxer Longies $ I —Fine pinwale corduroy ali boxer longies. Iz- ■ bira barv. Mere 2 do 8. 1.69 Otroške cotton križaste sanforizirane 1.00 dungarees. — Celotno podložene s križastim ■ cottonom. Poxer kroj. Za majhne dečke in deklice. Mere 4 do 8. 2.29 Dekliški 100%- nylonnslips. — Krasni f .79 nylon, ki ne rabi likanja! V beli in drugih ■’ barvah. Mere 4 do 12. RICHARD BURTON-JEAN SIMMONS 3 VICTOR MATURE * MICHAEL RENNIE « *ith Jay Robinson • Dsan Jaggor Screen Pl« by PHILIP DUNNE from Ibe ».el by LLOYD C. DOUGLAS Adaptation by Gina Kaus Directed by FRANK ROSS HENRY HOSIER CinemaScope’s Anamorphic Lens Process na nbvo ustvarjeni, u-pognjeni, Miracle Mirror steni, nov Ttereophonic glas, vas obdaja v večnem čudežu igre — THE ROBE! začsie danes HIPPODROME e Greatest Dolhr-for-Dollar Value in Television! \ I PHILCO JUST LUCE A BOOST IN STATION POWER! Immediate delivery now — famous ' “Golden Grid” 21-inch Philco with full 245 sq. inch screen at NEW LOW PRICE. Ask to see the Philco Model 4002. ★ America’s first High Fidelity picture reproduction. ★ Unmatched performance on All-Channel Built-In Aerial. ★ Greatest of ail TV sets for noise-free reception. -A- Mahogany-finish cabinet. atSYTems $279« Including Federal Tax and Walrrarl® Available with Built-I«1 ALL-CHANNEL UHF Not partial, but full cove* age of any and all of the n®v'r UHF stations planned f°r any area. Don’t settle for a “one-or-two station” set. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 0202 ST. CLAIR AVE. Open Evenings JOHN SUSNIK EN