•o
:<n ■o
-O
ir-
im
¡«/"> im
-t-» ¡r--
90,6 95,1 95,9 100,3
Imamo ekipo: Hujšajmo z NT in RC!
Št. 17/Leto 66/Celje, 1. marec 2011/Cena 1,10 EUR
□
□
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Šentrupert v imenu gospodarstva
Trasa hitre ceste med Velenjem in Šentrupertom je še vedno »v zraku«. Bo odgovore prinesla javna razprava? Začne se 10. marca.
Bio užitek za normalno ceno
Požun po najvišjem porazu:
»Več smo pridobili, kot izgubili!«
Zdravstvena reforma
po slatinsko ■
Tam, kjer so droge doma ...
Šentrupert v imenu gospodarstva
Tudi zadnja razprava o tretji razvojni osi ni dala odgovorov o uničenih kmetijskih zemljiščih in ceni povezave med Velenjem in Šetrupertom - 10. marca se bo začela javna razprava
Trasa hitre ceste ali - po zahtevah gospodarstvenikov v Saša regiji - tretje razvojne osi (RO) od Velenja do Šen-truperta bo očitno še lep čas veliko jabolko spora. Traso F2, kasneje optimizirano F2-2, so izbrali strokovnjaki, pravijo na ministrstvu za okolje (Mop). Njihovim trditvam se ob rob postavlja Civilna iniciativa Braslovče (Cib) in še kdo, kot tretji ali nekje vmes pa nastopajo občine, gospodarstvo in posamezniki desetih šaleških in zgornjesavinjskih občin, kjer hitro cestno povezavo do avtoceste A1 ne le potrebujejo, temveč zahtevajo.
Ko se je že zdelo, da bodo opozorila Cib mirno preslišali, se je pred kratkim oglasil minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je zahteval soočenje pripravljavcev podatkov. Naslednja slika se je zgodila v četrtek v Velenju, kjer so predvsem gospodarstveniki Saša regije ministroma za promet in okolje, Patriku Vlačiču in Roku Žarnicu, še enkrat poskušali dopovedati, kaj za Saša regijo pomeni sodobna cestna povezava. Minister Židan, čeprav je bil sprva napovedan, se je opravičil, neuradno pa se sliši, da sta z velenjskim županom Bojanom
V Velenju se je zdelo, da eden, Jure Radišek, prepričuje vse ostale v dvorani.
TOREK
SREDA
Kontičem izmenjala nekaj ne ravno prijaznih besed že v začetku tedna v Žalcu.
Verjetno podrobnejših postopkov pri vrednotenju in izboru trase od avtoceste do Velenja ni treba še enkrat ponavljati, povejmo le, da so projektanti, podjetje Ur-bis, več možnih tras ocenili s funkcionalnega oziroma z gradbenega, okoljskega, s prometno-ekonomskega in z
ČETRTEK PETEK
vidika prostorskega razvoja, kot najboljšo pa predlagali traso F2. Ta bi bila grajena od Velenja mimo pokopališča Podkraj, od koder bi se po treh tunelih nadaljevala v občino Šmartno ob Paki. Prvotno traso so (da bi zmanjšali poseg v najboljša kmetijska zemljišča) čez občino Šmartno potegnili pod Goro Oljko mimo Podvi-na, nekje pri Preserjah pa bi jo ob sedanji cestni povezavi »potegnili« do Šentruperta.
Pomisleki Cib
Osnovna zahteva Cib, ki jo je v četrtek v Velenju ponovil Jure Radišek, je ponovna presoja oziroma vrednotenje tras. Trdijo, da je izbrana trasa ekonomsko neupravičena, saj je cena za slabih 14 kilometrov 486 milijonov evrov, alterna-
Ministrstvo za okolje odgovarja
Podobno kot o pomislekih Cib smo v NT že pisali tudi o pojasnilih Mopa. Če poenostavimo: v študiji različic za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za severni del RO in po cenah iz leta 2007 je trasa med Velenjem in Šentrupertom že umaknjena z najboljših kmetijskih zemljišč. Prvotna trasa bi uničila 24, novejša oziroma F2-2 pa le še 18 hektarjev. »Ni nam jasno, od kod predstavnikom Cib in drugim drugačne številke, koliko kmetijskih zemljišč bo šlo za traso.«
Niso resnični niti podatki Cib o investicijski vrednosti za ta odsek. Edini izračun je bil narejen v gradbenoteh-ničnem elaboratu leta 2007. Investicijska vrednost ceste med Velenjem in Šentrupertom z davkom je bila ocenjena na 198 milijonov evrov, ceste med Velenjem in Arjo vasjo pa na 154 milijonov. Hkrati je bila dražja različica bolje ocenjena po prometni ekonomiki. S takšno traso je bila aprila 2008 seznanjena tudi vlada, ki je sklenila, da se mora postopek nadaljevati.
S pomočjo velenjskega podžupana Srečka Meha odgovorimo na pomislek, da je F2 prometno neučinkovita: »Iz doline dnevno odpelje 25 tisoč vozil, čez štiri leta jih bo 29 tisoč. Iz Šentruperta je do Celja praktično povsem enako kot iz Arje vasi - ko bomo enkrat na avtocesti, bomo povezani s svetom.«
Brez številk
Radišek je v Velenju izrazil prepričanje, da trase ni izbrala stroka, temveč politika. Bolje rečeno - v Cib so prepričani, da je »šaleški lobi« uveljavil svoj interes in traso pripeljal
bližje Gorenju, premogovniku, nenazadnje tudi termoelektrarni in - da ne bi pozabili še tega očitka - bloku 6. Hkrati dodajajo, da niso proti razvoju, vendar bi bil primernejši priključek v Arji vasi oziroma trasa F6.
Nekateri so srečanje v Velenju ocenjevali kot prepričevanje prepričanih, drugi so menili, da je pred javno obravnavo osnutka DPN primeren čas, da Saša regija še enkrat pove svoje. Res je, da tudi po srečanju v Velenju ni jasno, koliko bo stal »hitrocestni« odsek niti koliko kmetijskih zemljišč bo uničenih. Tako še vedno nismo nič bližje pravim, uradnim številkam, za katere bi rekli, »to je to«.
Minister Vlačič se je čudil, od kod Cib podatki o ceni, ki ne samo, da jih nihče ne pozna, temveč uradno ne obstajajo. Nasprotno je Radišek še enkrat zatrdil, da imajo zanesljiv vir, ki - in to že v osnovi vzbuja precej nelagodja - ne želi biti imenovan. »Opažam, da se s podatki operira zelo neodgovorno. Odsvetujem, da govorite o številkah, ki ne obstajajo, pri čemer raje počakajte, da se postopek dokonča,« je opozarjal Vlačič in še enkrat zatrdil, da je RO prednostna naloga te vlade.
Okoljski minister Žarnic, opazno previden pri izjavah, je zatrjeval, da glede uničenih kmetijskih zemljišč na Mopu razpolagajo s podatki, ki so jih dobili. Sicer je Žarnic napovedal, da se bo javna razprava ob razgrnitvi osnutka DPN začela 10. marca, neuradno pa naj bi o trasi včeraj govorili župani občin, skozi katere bo tekla trasa na severnem delu. »V tem času bo vsak povedal svoje, zadnjo besedo pri sprejemanju DPN pa bo imela vlada.«
US, foto: SHERPA
tivne možnosti pa so za 300 milijonov evrov cenejše. Drugo opozorilo Cib se glasi, da je F2-2 prometno neučinkovita, saj ne poteka na relaciji največjih prometnih obremenitev na relaciji Arja vas-Velenje. Kot tretje opozarjajo, da gre trasa večinoma čez najboljša kmetijska zemljišča (na spletni strani imajo zapisano 77,6 hektarja), zaradi onesnaženja pa naj bi bilo onesposobljenih najmanj sto hektarjev. V Cib še trdijo, da je bila F2 v prvi študiji različic odsvetovana. »V naknadno izvedeni primerjalni študiji, ki jo je izdelalo podjetje Urbis, pa vnaprej favorizirana in temu primerno tudi vrednotena, druge, boljše in učinkovitejše možnosti pa namerno prezrte in slabše vrednotene.«
Hitro cestni »cukrčki«
Velenjski podžupan Srečko Meh:
»Preresna situacija je, da bi se šalil, a vendar: z Andrejo Katič sva zdaj, ko nisem več župan, ustanovila civilno iniciativo in vabiva predstavnike Cib na pogovor.«
»Smo lobi in bomo lobi ostali, da bomo preživeli.«
»Sem jamomerec. Po tej logiki se tudi sam spoznam na umeščanje v prostor.«
Velenjski župan Bojan Kontič:
»V Saša regiji lobiramo že vrsto let. Pa ne da se projekt RO izpelje mimo stroke, temveč da se čim prej izpelje. Hvala vsem, ki ste se danes pridružili temu lobiju.«
»Cib igra premeteno igro. Imeli smo traso, ki je šla po najboljših zemljiščih. Da jih ne bi toliko uničili, je Cib silila, da je stroka umaknila traso na pobočje in s tem verjetno podražila. Zdaj v Cib pravijo, da je predraga. Če je >to to<, vrnimo traso na izhodiščno mesto, da bo poceni. Bojim se, da ne govorimo več o razvoju, temveč, kot kaže, o ohranjanju delovnih mest.«
Direktor premogovnika Milan Medved:
»Danes se vsak spozna na nogomet, kar me niti ne moti. Tudi na energetiko se že mnogi spoznajo, kar me, mogoče zaradi ljubosumja, moti. Ampak da se ob vseh strokovnjakih prav vsi spoznajo na umeščanje v prostor, me pošteno moti. Želim, da zaupamo samo strokovnjakom.«
»Nekateri pravijo, da smo avtonomna pokrajina, pa ljudska republika. Pa saj ni čudno: eno najmočnejših gospodarskih področij v Sloveniji je izolirano od ostalega dela, ker nima sodobne cestne povezave.«
»Puste nas delati, pa bo v tej dolini vse v redu.«
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
3
Glas gospodarstva
sile, kar je delno res. Vendar to ni glavni razlog - najbolj pomembna sta odnos okolja ter hitrost odzivanja. Če pra-
Drago Bahun, član uprave družbe Gorenje: »Še
enkrat z vso resnostjo poudarjam, da ima RO ključno vlogo za razvoj Gorenja. V zadnjih petih letih smo izven Slovenije odprli več kot tisoč delovnih mest, proces selitve se bo nadaljeval tudi v prihodnje. Mnogi nam očitajo, da to počnemo zaradi nizke cene delovne
KOMENTAR
»Ena a« ali »ena žnj« strokovnjaki
»Za F2,« se je glasil moj odgovor ministru Židanu, ki me je med hojo po stopnicah povprašal, za katero traso sem. In to za prvotno, ne optimizirano, sem dodala zaprisežena Zgornjesavinjčanka. Židan se je zdel nekoliko zgrožen ... Ampak kaj hočemo, pod kožo smo krvavi. Ne spoznam se na materiale in na marsikaj, kar naj bi preverili strokovnjaki ob določanju najboljše različice. Še bolje: nimam pojma. Tudi me med vožnjo proti Šentrupertu ne motijo kolone ali zastoji na cesti, zaradi malomarnega odnosa države do lukenj na njenih cestah raje zamižim, razdaljo imam v malem prstu ... Res, nisem malenkostna.
Vendar se prevečkrat vozim na relaciji Arja vas-Velenje in tam doživljam vso cestno grozo. Ob vsaki malo večji vodi razumem, zakaj F6 za »šaleški lobi« ne pride v poštev. In niti ne trznem, ko očitajo, da je
F2, dobro, F2-2, izbrana zato, ker je pripeljana na dvorišča šaleških gospodarskih gigantov. Preveč mojim sosedom in znancem ti giganti dajejo vsakdanji kruh.
Ampak moje mišljenje v zgodbi o določanju trase ne šteje veliko. Če se ne motim, smo v NT med prvimi dali priložnost Cib, da javno pove svoje pomisleke o trasi F2. Prav je tako. Že takrat so opozarjali na, po njihovem, podobna neskladja v izboru trase kot danes, le številke so bile nekoliko drugačne. In ravno ta zapleteni ples številk me nadvse moti. Vse bolj se vsiljuje mnenje, da vsak postreže s tisto, ki mu najbolj ustreza. Ne razumem, kako ob množici strokovnjakov praktično nihče ni sposoben podati aktualnih podatkov, ki bi bili dovolj verodostojni, da bi jim verjeli. Poglejmo primer: župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek
Cvetka Tinauer, predsednica Savinjsko-šaleške GZ: »Ne govorimo o hitri cesti, temveč o tretji razvojni osi, ki bo omogočala uresničitev razvojnih priložnosti. S to regijo živimo 20 let, jo udejanjamo in imamo skupne projekte. Sprašujem, če imamo gospodarstveniki legitimno pravico zahtevati ustrezno infrastrukturo. Je brez nje možen skladen regionalni razvoj? Čas je, da se ta regija prestrukturira iz družbe znoja v družbo znanja.«
Boštjan Gorjup, BSH Hišni aparati Nazarje: »Bosch Siemens ima po svetu 40 tovarn, med njimi zelo lepo v Nazarjah, kjer pa ni ustrezne infrastrukture. Izpolnili smo vse obljube, zdaj pa me zanima, kdaj bo politika izpolnila svoje oziroma kdaj bomo dobili ustrezne pogoje. Če ne, bomo tudi mi prisiljeni razmišljati o selitvi. Verjemite, da marsikatera tovarna v Bosch Siemensu želi izdelovati naše izdelke.«
ve infrastrukture v Velenju ne bo, se lahko zgodi, da se bo Gorenje na tej lokaciji razpolovilo.«
Smrad
Milan Medved, predsednik odbora za razvoj Saša regije:
»Gospodarstveniki se strinjamo, da hitro cesto čimprej potrebujemo. Ne lobiramo za nobeno traso, stroka naj odloči, vendar je res, da bi gradnja hitre ceste med Velenjem in Arjo vasjo za nekaj let pomenila popoln kolaps. Ne moremo za štiri, pet let prepovedati kamionov ali skladiščiti izdelkov in jih prodajati enkrat v prihodnosti.«
je opozoril, da bi morala biti po izračunih Civilne iniciative Braslovče hitra cesta skozi občino Braslovče široka 160 metrov. Tudi tako lahko podatke po potrebi uporabimo »strokovnjaki«. In zdi se, da nas je takšnih »strokovnjakov«, ki imamo dobrih pet minut časa, pri določanju trase med Velenjem in avtocesto preveč.
Še nečesa ne morem razumeti: prijatelj v domači občini ne more postaviti hiše, ker pač nimajo sprejetega ustreznega OPN-ja. Po drugi strani se zdi, da v okolici Ljubljane »cimprajo« ne glede na »ena a« ali »ena žnj« kmetijska zemljišča. Bilo bi dobro, da bi Židanova misel o lokalnih županih, ki se sliši kot o lokalnih šerifih ali, če povežemo s traso, lokalnih lobijih, veljala za vse. Kaj hočem, nekateri bi imeli razvoj tudi na periferiji.
URŠKA SELIŠNIK
» Sprva sem menil, da ga biksa kanalizacija, potem pa se mi je posvetilo, da so začeli brskati po arhivih...!«
Časi - zunaj in znotraj
Nekoč sem pošiljal svoje satirične risbice časopisom po klasični pošti, v kuvertah ali sem jih v uredništvo odnesel kar sam. Zdaj gre vse to po elektronski pošti, ko je lahko moja stvaritev hitro in brez dodatnih »fizkulturnih« naporov v uredništvu. Časi so se res spremenili. Na zunaj že! Stoodstotno! A na znotraj prav nič, saj je »butalščina« že od nekdaj in še danes nedvomno alfa in omega našega družbeno-političnega dogajanja. Tako da je navdihov za satiro na pretek. Vsaj dokler se je ne bom naveličal. »Butalščine.« Ne karikatur ...	DALIBOR BORI ZUPANČIČ
Je počitnikarje odgnala pričakovana gneča?
V samo enotedenskih zimskih počitnicah so se v turističnih centrih bali gneče, vendar so beležili manj obiskovalcev
Na Golteh so bili med počitnicami veseli zadovoljivega obiska smučarjev, bojijo pa se, da bodo smučišča zdaj bolj prazna.
Včeraj so se končale enotedenske zimske počitnice, ki so bile tokrat prvič po dolgih letih združene v celi Sloveniji. Turistični delavci so že pred časom opozarjali na škodo, ki naj bi nastala zaradi združenih počitnic, medtem ko bodo o konkretnih številkah poročali v prihodnjih dneh. Opozorilu so se priključili tudi turistični ponudniki s Celjskega, ki so napovedovali precejšnjo gnečo. Zgodilo se je ravno nasprotno, saj praktično iz vseh smučarskih centrov opozarjajo, da so imeli manj obiska kot lani, hkrati pa s prstom kažejo na ministrstvo za šolstvo in šport.
Ministrstvo naj bi bilo zaradi odločitve o enotnih počitnicah glavni krivec, da so se, vsaj tako menijo upravljavci slovenskih smučišč, gostje ustrašili gneče. Mnogi so ostali doma, še več jih je menda pobegnilo na tuje - na sosednjih avstrijskih smučiščih naj bi namreč našteli polovico več slovenskih smučarjev kot v primerljivem obdobju lani. Na ministrstvu za šolstvo obtožb ne komentirajo, ponovili so le, da bodo zbrali podatke in opravili analize, nato naj bi razmislili o nadaljnjih ukrepih, če bodo potrebni.
V turističnih centrih predvsem opozarjajo, da v enem tednu ni mogoče doseči enakega finančnega učinka, kot bi ga v dveh tednih. Primer je smučišče na Golteh, kjer je minuli teden vsak dan smuča-
lo povprečno 1.022 smučarjev. Lani so v prvem tednu, ko so počitnikovali ljubljanski in mariborski šolarji, vsak dan našteli 830 smučarjev, v drugem tednu, ko so bili na počitnicah šolarji iz preostalega dela Slovenije, pa kar 1.160. Na Rogli so v minulem tednu zabeležili deset odstotkov manj smučarjev, kot so jih bili vajeni v prejšnjih počitnicah, med razlogi za manjši obisk pa naštevajo recesijo in strah pred gnečo na smučiščih.
V termah nekoliko bolje
Nekoliko bolje so jo odnesli v naravnih zdraviliščih,
kjer bodo seveda pogrešali finančni učinek še enega prostega tedna. V Therma-ni Laško so imeli kapacitete zelo dobro zasedene, praktično so imeli polno, med gosti pa so našteli polovico tujcev. Ker pa je zimskih počitnic konec, Laščani ocenjujejo, da bodo prihodki za polovico manjši kot v istem obdobju lani. Da je bilo na splošno manj otrok, kot da so si starši vzeli čas zanje in jih odpeljali v tujino, so opazili tudi v Termah Zreče, ki so bile v času zimskih počitnic 86-odstotno zasedene. Tudi v Termah Olimia v Podčetrtku niso najbolj za-
dovoljni niti z obiskom niti z izkupičkom. Iz Term Dobrna poročajo o 70-odstotni zasedenosti, medtem ko so imeli lani dva tedna počitniške zmogljivosti 5 odstotkov bolje zasedene.
Podrobnejše številke bodo tako znane v prihodnjih dneh, jasno pa je pričakovanje vseh turističnih ponudnikov, in sicer da bi zimske počitnice v prihodnjih letih spet trajale dva tedna. Ernest Kovač iz podjetja Golte omenja, naj na ministrstvu razmislijo tudi o možnosti počitnic po regijah.
US
Foto: GrupA
Šaleška z najboljšo vodo
Tri občine Šaleške doline in Komunalno podjetje Velenje so končno dočakali odločitev o sofinanciranju dobrih 41 milijonov evrov vrednega projekta celovite oskrbe s pitno vodo, pri čemer bo Evropa pomagala s skoraj 24 milijoni evrov.
»Veseli smo, da smo po res intenzivnih aktivnostih prejeli odločbo evropske komisije,« je povedal Boris Naveršnik iz velenjske komunale, sicer pa so naložbo
podrobneje predstavili na petkovi novinarski konferenci. Projekt je namreč za 45 tisoč občanov v občinah Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje izjemnega pomena, saj bodo končno dolgoročno zagotovili kakovostno oskrbo z vodo. »Opravljenega je bilo veliko dela, prepričan sem, da bomo čez tri leta ob koncu te naložbe ugotavljali, da je bila dobro izvedena,« je omenil velenjski župan Bojan Kontič, ki je med dru-
gim tudi povedal, da gre za edinstven tovrstni projekt v Sloveniji.
S projektom so predvideni gradnja dveh in obnova že obstoječe čistilne naprave, gradnja več kot 43 kilometrov vodovodov ter daljinski nadzor nad obratovanjem vodooskrb-nega sistema. Seveda projekt prinaša še druge prednosti, in sicer bo več kot 1.700 prebivalcev na novo priključenih na vodovod, zmanjšale se bodo vodne izgube, zagotovljena bo zanesljiva in kakovostna oskrba s pitno vodo, poleg tega bodo bolje zavarovani tudi vodni viri.
Poleg Evrope bo pri gradnji z dobrimi 12 milijoni evrov pomagala država, iz proračunov
občin pa v treh letih pričakujejo več kot 6 milijonov evrov. Doslej so izdelali vso potrebno projektno in investicijsko dokumentacijo, pridobljena so gradbena dovoljenja, zdaj pa pripravljajo ustrezne javne razpise. Po grobem terminskem načrtu naj bi se gradnja začela konec leta, pri čemer naj bi celoten sistem dogradili do leta 2014.
Projekt treh občin v Šaleški dolini je po podatkih službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko del operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 20072013. To je že osmi potrjeni t. i. veliki projekt Slovenije v novem programskem obdobju.
US, PM
Negotovost vlagateljev
Svetovni kapitalski trgi so po več tednih rasti v minulem tednu doživeli nekoliko večji popravek v negativno smer. Na gibanje tečajev je vplival tudi ukrep kitajske centralne banke, ki je zvišala zahteve za nujne denarne rezerve. Od vsega je trge še najbolj pretreslo dogajanje v Libiji. Povsem neopazno je na trgu reagirala izjemno dobra novica za nemško gospodarstvo. Kazalec gospodarske klime, ki ga izračunava nemški inštitut za ekonomske raziskave IFO iz Munchna, se je v Nemčiji februarja glede na januar zvišal za 0,9 točke na 111,2 točke. Omenjeni kazalec se je sicer zvišal že deveti mesec zapored, tretjič zapored pa je dosegel tudi nov vrh in je trenutno pri najvišji vrednosti od leta 1991.
j PREGLED TEČAJEV 11		' OBDOBJU	MED 21.2. IN 25.2.2011 |	
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR	% spr.
CICG	Cinkarna Celje	64,00	7,98	+ 1,59
CETG	Cetis	18,00	0,00	0,00
GRVG	Gorenje	12,55	142,03	^ -1,21
PILR	Pivovarna Laško	13,45	15,82	-A- 3.46
JTKG	Juteks	29,00	13,70	^ -3,33
ET0G	Etol	90,00	0,00	0,00
Presenetljive novice prihajajo tudi z evropskega trga. Guverner centralne banke Luksemburga Yves Mersch je dejal, da bodo že na sestanku prihodnji teden v ECB najavili začetek priprav na povišanje temeljne obrestne mere. Dodal je, da je glede na gospodarsko okrevanje in to, da je dejanska inflacija prebila ciljno, neizbežno uravnoteženje monetarne politike. Vlagatelji pričakujejo, da bo ECB temeljno mero na 1,25 odstotka dvignila septembra. Inflacija v območju evra je januarja poskočila na 2,4 odstotka letno, ciljna inflacija ECB pa je dva odstotka letno. Ta teden je bil pester tudi z vidika ekonomskih objav za ameriško gospodarstvo. Med pomembnejšimi je bil že objavljen podatek o potrošniškem zaupanju, ki ga meri indeks organizacije Conference Board. Potrošniško zaupanje se je februarja zvišalo na najvišjo raven v zadnjih treh letih - na 70,4 točke. Indeks cen stanovanj in hiš v 20 največjih mestnih območjih ZDA pa je decembra ponovno nazadoval.
1	INDEKSI MED 21.2. II	125.2.2011	
Indeks	Zadnji tečaj		%spr.
SBIT0P	821,73		-1,89
Vrednost največjih svetovnih indeksov je minuli teden močno padla. Indeks DAX je teden končal 3,2 odstotka nižje in je v petek dosegel 7.180 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 3,3 odstotka nižje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu izgubil 2,7 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje končala 2,3 in 1,7 odstotka nižje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v tem tednu pocenil za 3,8 odstotka vrednosti ter v petek dosegel 2.314 indeksnih točk.
Ameriški dolar je v tem tednu močno izgubil v primerjavi z evrom, potem ko je član izvršnega odbora Evropske centralne banke dejal, da bodo prisiljeni kmalu dvigniti obrestne mere, če se bodo inflacijski pritiski nadaljevali. V sredo se je tečaj EUR/USD povzpel na 1,3733. Napeto dogajanje v Libiji je vplivalo tudi na ceno nafte. Cena zahodnoteksaške lahke nafte je tako v sredo poskočila na 96 dolarjev, kar je 12,5-odstotna rast na tedenski ravni. Rekordno raven je v tem tednu doseglo srebro, ki je v torek preseglo 3.400 dolarjev za trgovano enoto. Samo v dobrem mesecu je srebro dražje za 27 odstotkov. Vlagatelji so začeli kazati prve znake negotovosti, vprašanje je samo, ali je to začetek korekcije ali manjši popravek trgov.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Nivo gradi bazen za hidroelektrarno
Po precejšnjih zapletih s prejšnjimi razpisi so končno podpisali pogodbo o gradnji akumulacijskega bazena HE Krško. Posel, vreden skoraj 17 milijonov evrov, je pridobilo podjetje Radok, ki je v lasti celjskega Nivoja.
Tako je tudi pogodbo z direktorjem Infre Vojkom Sotoškom podpisal direktor Radoka in
Nivoja Danilo Senič. Operativne aktivnosti za gradnjo akumulacijskega bazena, torej postavitev gradbišča in vsa potrebna dela za takojšen začetek gradnje, bo podjetje Radok začelo še ta teden. Gradnja do polnitve bazena bo predvidoma trajala 15 mesecev, nekaj mesecev bo nato potrebnih še za končna dela. Po teh načrtih
bi bil bazen pripravljen za polnitev in poskusno obratovanje do konca maja prihodnje leto, vse pa je odvisno od vodnih razmer. Ostale infrastruktur-ne ureditve, ki ne pogojujejo dviga vode reke Save, bodo končane kasneje, v skladu s terminskim načrtom gradnje HE Krško. Ocenjujejo, da se bo zaradi zapletov pri razpisu za gradnjo bazena celoten projekt, če ne bo težav s te-snjenjem bazena, zavlekel za približno eno leto.
US
Obrtniki ne popuščajo
V minulih tednih smo večkrat pisali o stiskah in zahtevah obrtnikov, ki želijo predvsem izboljšanje razmer v domačem gospodarstvu. Ker njihovih zahtev vlada ni v celoti upo-
števala, so člani upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije sklenili, da ne odstopijo od začrtanih aktivnostih za izvajanje državljanske nepokorščine. Tako za marec napoveduje-
jo neplačevanje davkov in prispevkov, za petek, 11. marca, pa dvig gotovine na avtomatih in v bankah. Če zahteve slovenskih obrtnikov in podjetnikov ne bodo realizirane v zakonih, se zaostrovanje nepokorščine lahko nadaljuje 16. marca z mirnim protestom v središču Ljubljane in popolno blokado države, ki je predvidena za 18. aprila.
Zdravstvena reforma po slatinsko
V zdraviliškem mestu občane teži pomanjkanje zdravnikov - Koncesionarji z odvetnikom
ROGAŠKA SLATINA - Ker se občani posebej pritožujejo zaradi pomanjkanja splošnih zdravnikov, se je občinski svet pred približno pol leta odločil, naj občina pripravi strategijo primarnega zdravstvenega varstva za prihodnjih pet let. Občina je izdelavo naročila - kot pravijo zaradi večje kredibilnosti - pri zunanjem izvajalcu, ki je pripravil tri scenarije.
Po prvem je predvidena ohranitev obstoječega stanja v Zdravstveni postaji Rogaška Slatina, to je z dejavnostmi splošne medicine, varstva otrok in mladine ter zobozdravstva, na sedežu Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah pa med drugim z nujno medicinsko pomočjo ter laboratorijskimi storitvami (odvzem vzorcev je mogoč tudi v Rogaški Slatini). Po drugem scenariju naj bi Slatinčani ustanovili samostojni zdravstveni dom ter se od Šmarja odcepili, kar je
zaradi zakonskih in finančnih preprek ter pomanjkanja zdravnikov zaenkrat nemogoče. Ostaja tretja možnost, to je boljše sodelovanje med koncesionarji ter javnim zavodom, med katerimi je komunikacija slaba, najbolj pa se zatika zaradi izvajanja in plačila nujne medicinske pomoči. Tako se je na primer že zgodilo, da so prišli koncesionarji na enega od sestankov s predstavniki javnega zavoda s svojim odvetnikom. Slatinsko lakoto po novih zaposlitvah zdravnikov naj bi končno potešili letos, ko bodo po zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij za različne zdravnike lahko zaposlili diplomante medicinskih fakultet iz tretjih držav. Po te ne bo treba prav daleč, saj računajo na zdravnike onkraj Sotle, ki je od mesta oddaljena komaj kilometer.
V Rogaški Slatini je delež koncesionarjev v primerjavi z zdravniki v javnem zavo-
Župan mag. Branko Kidrič: »Strategija ni izvedbeni akt.«
pd žusem
■
Zdravstvena postaja v Rogaški Slatini, ki je del javnega zavoda s sedežem v Šmarju pri Jelšah. Za njeno osamosvojitev, ki si jo Slatinčani zelo želijo, zaenkrat ni pogojev.
du veliko večji kot na državni ravni, v obdobju prihodnjih petih let pa se koncesije naj ne bi več podeljevale. Sla-tinčani imajo kljub vsemu prednost vsaj glede nečesa: z ostalimi petimi občinami Obsotelja imajo tako imenovano nadstandardno dežurno službo s centralnim dežurnim mestom v Šmarju pri Jelšah, kar je edini takšen primer v Sloveniji. Primer, ki tamkajšnje občine precej stane, vendar se občani tej pridobitvi nikakor ne želijo odpovedati.
Nedorečenost?
Pripravo petletne strategije je v občinskem svetu Rogaške Slatine pred približno
pol leta predlagala opozicija, zato so posamezniki iz vladajočih strank to razumeli celo kot predvolilno potezo. V sredo, ko so z obširnim pisnim predlogom pripravljene strategije začeli obravnavo v občinskem svetu (na petdesetih straneh jo je pripravilo podjetje Oikos iz Kamnika), so bili do nje zelo kritični prav posamezni opozicijski svetniki, ki trdijo, da je nedorečena. »Takšno nedorečeno strategijo bi lahko pripravili tudi v občinski upravi,« je dejala svetnica mag. Andrejka Flucher ter opozorila, da bi bilo finančne posledice ustanovitve samostojnega zdravstvenega zavoda v Rogaški Slatini nujno vsaj izračunati.
Tudi svetnik Gorazd Prah je bil kritičen ter dejal, da so s prvim in z drugim mogočim scenarijem svetniki že dobro seznanjeni. »Strategija ni neke vrste izvedbeni akt, v katerem bomo imeli zapisano, kako bomo pridobili nove zdravnike ali kako bomo zgradili lekarno ali kako se bodo koncesionar-ji pogovarjali z javnim zavodom,« odgovarja na kritike opozicijskih svetnikov župan mag. Branko Kidrič.
Do druge obravnave v občinskem svetu želijo pridobiti še mnenja javnega zavoda in koncesionarjev, ki so jim delovno različico strategije že poslali. »Načrtujemo, da bi se v dveh tednih po prejemu teh predlogov v občinski hiši sestali s predstavniki tako javnega zavoda kot koncesionarjev ter izmenjali pripombe in mnenja ter pripravili gradivo za drugo obravnavo,« napoveduje župan. BRANE JERANKO
<PD Žusem va6i na -pohod
»Sto žensk na Žusem«
iPričete^poHoda So 12. marca, pri 'Turistični kjnetiji Ž.urej — Jeiovo, ter 60 potegi po strmi poti do vrha Žusma. Moje je za približno uro in poL
(Potef^prireditve:
1 3.30 — z Bor in pozdrav udeteženčpohoda pri Turistični^rnetiji Ječovo 14.00- pričete čpofieda
15.30 — osvojitev vrfui Žusma in pogostitev z aperitivom
16.00 — za^fjučcf^pohoda v domu na Žusmu, presenečenje za udeležence
pohoda, pogostitev s hrano iti pijačo, p fes m prosta zabava z [obalnimi gias-
Seni^i
¡Prijave za udeležence se sprejemajo do tri dni predpohodom v fočafu (Berni (Bar (groheCno), okrepčevalnici ČoKc. (Cjroheke), gostinstvu Lesja^(gorica), kavarni Center (Šentjur), na teiefonsdj številki 041-725-044, ter po eCef^ronsk} pošti iti fo @pd-z tise m. si.
(Prisrčno vaSfjeni vsi CjuBitefji narave in dobre volje.
Do ravnovesja z biodanzo
CELJE - V Plesnem forumu Celje so pretekli teden predstavili novost v svojem programu. Biodanza, še vedno neznanka v slovenskem prostoru, polni življenje.
Pri biodanzi gre za druže- ob raznoliki glasbi - džez,
nje, kjer se s pomočjo glasbe, gibanja in neverbalne komunikacije vzpostavlja ponovno ravnovesje v telesu. Ne gre toliko za ples kot za doživljanje sebe in drugih. Sčasoma človek postane boljši v medsebojnih odnosih. Srečanja so vodena, kjer vaditeljica pokaže svoje gibanje, ki je priporočljivo tudi za druge, saj če je posameznik prepuščen samostojnemu gibanju, se vedno giblje na enak način. Z biodanzo se vadeči uči izražati čustva, prav tako se jih uči pokazati in sprejemati. Glavni namen vadbe
pop, južnoameriški ritmi - je zmanjšati prepad med razumeti in občutiti. Zanjo se odločajo po mnenju učiteljice z mednarodno licenco Nataše Kern predvsem drzni ljudje, ki si v življenje želijo vnesti spremembe. Že po nekaj obiskih pridejo v stik s sabo in se lažje spopadajo s hitrim tempom življenja in tegobami današnjega sveta. V Celju je vaje možno obiskovati v Plesnem Forumu, kjer se je že na prvem srečanju zbralo več kot 20 ljudi različnih generacij.
MOJCA KNEZ
VABLJENI
na Partizansko 12 v Velenje
gorenje
pd žusem h
MCC zateguje pas, a ne na račun vsebin
CELJE - Precej opazno je, da je Celjski mladinski center (MCC), kjer so mlade in otroke v zadnjih letih raz-vadili s pestrim naborom aktivnosti, letos nekoliko okrnil svoj program. Tako med iztekajočimi se počitnicam prvič po dolgem času niso nudili aktivnosti za osnovnošolce. Kot je pojasnil direktor mladinskega centra Primož Brvar, so morali nekoliko zategniti pas in racionalizirati poslovanje. Poleg tega so morali delovanje prilagoditi na račun lani odprtega mladinskega hotela.
»Ne gre za to, da bi kakorkoli krčili ponudbo programov. Ta se je kvečjemu povečala, saj je odprtje mladinskega hotela v mladinski center pripeljalo še več uporabnikov. Sredstva, ki jih namenjamo za razne aktivnosti, smo morali temu primerno razpršiti. Je pa res, da se moramo letos bolj varčno obnašati,« pravi Brvar. Lansko poslovno leto se je za MCC končalo z manjšim minusom. V času dograditve mladinskega hotela so obnovili tudi prostore centra in v to vložili tudi nekaj lastnih sredstev. Zvišali so se tudi materialni stroški; več de-
Mladinski center Celje - mednarodne delavnice
narja gre za ogrevanje, električno energijo, komunalne storitve. Trenutno pa v MCC še čakajo na »izplen« denarja iz naslova razpisov, na katere se ves čas prijavljajo. »Tudi sredstva za razpise država in Evropa krčita. Šele ko bomo vedeli, na koliko denarja lahko računamo, bomo lahko podrobneje pripravili
finančno konstrukcijo,« pravi Brvar.
»Obnašati se moramo tržno!«
Delovanje mladinskega centra je razdeljeno na javni in tržni del v razmerju 35 in 65 odstotkov. Brvar ob tem dodaja, da celjska občina sredstev za MCC ni zmanjšala. »Od obči-
ne prejemamo približno osem tisoč evrov, denar za plače štirih zaposlenih in nekaj sredstev za izvedbo programov. To
ostaja. Ostala sredstva moramo zagotoviti s trženjem svoje ponudbe, torej dvorane, mladinskega hotela in kavarne.« S tem denarjem morajo plačati še ostale pogodbene sodelavce. Ti poleg redno zaposlenih večino energije usmerjajo v prijave na razpise, zato več ne izvajajo toliko programov, kot so jih včasih. »Vseeno se v MCC vedno kaj dogaja in praktično ves čas imamo polno. K nam prihaja vedno več mladih z lastnimi pobudami in idejami ter projekti, mi pa smo tukaj zato, da jim jih pomagamo realizirati. To je tudi osnovno poslanstvo mladinskega centra, ki ga uspešno uresničujemo. Pretok mladih se vedno bolj povečuje. Pri nas pridobijo neka znanja in izkušnje, ki jih uporabijo na trgu dela,« meni Brvar.
Mladinski hotel zaživel, obisk bi lahko bil večji
Čeprav je MCC v preteklosti nudil veliko aktivnosti za osnovnošolce, velikega povpraševanja ni bilo. Brvar vseeno obljublja, da jim bodo po tokratnem »izpadu« v prihajajočih počitnicah spet ponudili ustvarjalne delavnice. »Ob tem moram ponovno izpostaviti pobudo oziroma dolgoletno željo, da bi se v Celju oblikovala mreža četrtnih mladinski
centrov. Ker smo locirani v središču mesta, dosežemo le del mlajše populacije. Aktivno preživljanje prostega časa bi jim morali ponuditi v njihovi neposredni bližini. Vse to je seveda spet vprašanje denarja,« še pravi Brvar. Pod vprašanjem po njegovih zagotovilih kljub nekoliko slabšemu finančnemu stanju ni izvedba projektov in prireditev, ki so se v celjskem prostoru že dodobra zakoreninile. »Festival prostovoljstva, Kreativno v parku, poletni večeri v atriju mladinskega centra, vse to ostaja,« obljublja. Stalna ponudba pa ostaja tudi mladinski hotel MCC hostel. Ta v okviru MCC deluje že dobrega pol leta in Brvar zatrjuje, da se je izkazal za rentabilnega. »Lani poleti smo imeli polno zasedenost, konec leta je sledil padec nočitev, zdaj se povpraševanje spet povečuje. V povprečju smo imeli 27-od-stotno zasedenost. Seveda bi bilo lahko bolje, ampak tudi ta odstotek nam omogoča normalno poslovanje,« pravi Brvar. Gostje, pravi, so nad hotelom navdušeni, še posebej nad dodano umetniško vrednostjo. Zato je struktura gostov zelo pestra, še zdaleč pa se za nočitve ne odločajo zgolj mladi.
POLONA MASTNAK Foto: Arhiv NT
VELIKA NAGRADNA IGRA
Do polnega vozička brez mosnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Vsako sredo
ob 12.15	;
. na Radiu Ce\)e :
Kako lahko sodelujete?	..............
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mosnjička, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
tus
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Meddržavni mejni prehod Imeno je, ko je bil še odprt, služil kot najbližji dostop iz naših krajev zlasti do Desi-nica ter Zagorskih Sel v Hrvaškem Zagorju. Občane na obeh strani povezujejo sorodstvene in prijateljske vezi vse do Celja in Velenja, pa tudi bistveno širše.
Ime in priimek:. Naslov:_
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Št. Tuš klub kartice:
Davčna številka:_
Telefon:_
. Podpis:.
Pogovori o gradnji novega mostu čez Sotlo, na zaprtem mejnem prehodu, se vlečejo kot jara kača. Potniki so nezadovoljni, saj morajo že približno tri leta prehajati mejo na prehodu v oddaljenem Sedlarjevem (na fotografiji).
Meja odprta konec leta?
PODČETRTEK - V petek so se sešli predstavniki slovenske direkcije za ceste ter hrvaškega prometnega ministrstva, ki so se pogovarjali o načrtovani gradnji novega mostu na mejnem prehodu Imeno. Dogovorili so se, da bodo na hrvaški strani pripravili mednarodni razpis za izvajalca, in to v enem mesecu.
Izvajalca naj bi izbrali do poletja, pri čemer naj bi se gradnja betonskega mostu predvidoma končala do konca leta. Kot smo že poročali, je mejni prehod Imeno zaradi dotrajanega lesenega mostu čez mejno Sotlo zaprt že približno tri leta, zaradi česar morajo potniki začasno uporabljati oddaljeni mejni prehod v Sedlarjevem. Pred-
stavniki slovenske direkcije za ceste in Občine Podčetrtek so se v petek pogovarjali tudi o razpisu za gradnjo novega krožišča pri Termah Olimia v Podčetrtku, ki bo služilo
tudi za dostop do nove športne dvorane ter za prehod na najbližjo hrvaško stran, v vas Luka Poljanska. Ta razpis naj bi bil objavljen v tem tednu.
BJ
IZJAVA TEDNA
»Veseli me, da ste se ob omembi arhivov nasmejali. To pomeni, da smo še vedno normalni ljudje.«
Minister za promet Patrik Vlačič ob nedavnem obisku v Velenju
Visoka plača vzbuja zanimanje
ŠTORE - Posamezni svetniki, ki so bili izvoljeni v občinski svet v Štorah, se pritožujejo, ker so prejeli plačano sejnino le za prvo sejo občinskega sveta. Še bolj jih moti nadpovprečno visoka plača v občinski upravi hudo zadolžene občine, ki je bila na primer oktobra med vsemi občinami 24. najvišja izplačana plača v državi (znašala je 3749 evrov bruto).
Kot se pritožujejo svetniki, na plačilo sejnin za dve decembrski seji ter za seje različnih odborov še čakajo, na kar iz občinske uprave odgovarjajo, da so bile v preteklosti izplačane vse sejnine, in to v dveh do
zasebnemu podjetju Hudournik ter še drugih neplačanih občinskih obveznosti v času prejšnjega župana Franca Jazbeca, zato je imela račun dolgo blokiran. Kljub temu so plače zaposlenih in sejnine izplačevali razmeroma redno.
Še bolj kot zaradi neplačanih sejnin se posamezni svetniki razburjajo zaradi najvišje izplačane plače v štorski občinski upravi, ki znaša bruto od 3700 do 3800 evrov na mesec. Po podatkih, ki jih je na zahtevo opozicijskih svetnikov občinska uprava na zadnji seji posredovala v pisni obliki, prejema takšno plačo podsekretarka za investicije in naročila mag.
In koliko so znašale najvišje decembrske bruto plače v občinskih upravah drugih občin na našem območju (gre za zadnje javno objavljene podatke na spletni strani Ajpesa, republiške agencije za javnopravne evidence, za plače v javnem sektorju)? Najvišja decembrska bruto plača v občinskih upravah na našem območju je znašala v Mestni občini Celje štiri tisoč evrov, daleč najnižja je bila v Občini Šoštanj, kjer je bila 2500 evrov bruto. Po 3100 evrov so na primer znašale najvišje bruto plače v občinskih upravah v Laškem, Ljubnem, Mozirju, Rogatcu in Šmarju pri Jelšah.
treh mesecih. Tako naj bi bilo tudi zdaj, v novem mandatu, ko je občini zaradi dogovorov o preložitvi plačila obveznosti ter zaradi deblokiranega računa bistveno lažje. Sejnina v Štorah znaša 80 evrov.
Kot smo že večkrat poročali, je Občina Štore v finančni stiski zaradi nekdanjih poroštev
Alenka Obrul, ki je obenem vodja mednarodnega projekta 48 ur. Ta projekt vključuje med drugim gradnjo kanalizacije ter zahteva dodatno delo, odgovarja Obrulova. Druga najvišja bruto plača v Občini Štore znaša od 2400 do 2600
evrov.
BRANE JERANKO
PRODAJNI SALON
Partizanska 12, Velenje www.gorenje.si
gorenje
OPTIMALNA KOMBINACIJA
PIROLITIČNI SET PIROLIZA + INDUKCIJA
Pirolitična pečica BOP 7558 AX
PyrolyseSupreme - visoka učinkovitost čiščenja ~ 500°C • BIG SPACE pečica 60 l • SUPER SIZE pekač 46 cm • HomeMADE - kaminska oblika pečice • programska ura s temperaturnim prikazovalnikom na dotik • PerfectGrill za enakomerno zapečenost • globok pekač in 2 plitka pekača (možnost čiščenja s pirolično funkcijo) • UltraSafe door -4-slojna zasteklitev • Pyro-3-Supreme (3 stopnje čiščenja)
Indukcijsko kuhališče IT 606 AX
Powerboost funkcija na 2 grelih • BoilControl • timer • senzorsko upravljanje • varnostno zaklepanje • signalizacija preostale toplote • INOX okvir, ki zadrži kar 0,5 l tekočine
i 1.524,90 EUR)
akcijska cena za set
Kako do teleskopskih vodil zal €?
Teleskopska vodila za 1 € so priložena aparatu in jih prejmete ^ob nakupu pri vašem trgovcu
www.gorenje.si
Matic Primc (četrti z leve) in zbrani somišljeniki.
So misli o družbi brez vladarja utopične?
V petek je lokalna skupina Savinjski-anarho-organizacijski svet pripravila zanimivo razpravo o tem, kaj je anarhizem.
CELJE - Že ko sem stopila v neogrevan prostor Galerije Plevnik-Kronkowska, kjer je bila izobešena rde-če-črna zastava, sem začutila blago revolucionarno vzdušje. Glavni govornik Matic Primc je v uvodu vsem zbranim, ki jih je bilo presenetljivo veliko, pojasnil, kaj sploh je anarhizem.
Če z anarhizmom opisujemo različne politične nazore in družbena gibanja, ki so za odstranitev hierarhije oziroma vsiljene avtoritete na področju politike, gospodarstva in religije, potem je bil Primčev govor precej skromen. Šele v razpravi, ki se je razvila pozneje, je bilo mogoče začutiti, da si ljudje želijo sprememb. Dotaknili so se gospodarske krize, prevelikih izdatkov države in ugotovili, da takšna država ne deluje v dobro ljudi. Anarhisti, ki presenetljivo ne želijo stopiti iz nekega svojega kroga, zagovarjajo za današnji svet utopične misli, in sicer sanjajo o svetu brez vladarja. Želijo si družbo, v kateri ne bi bilo vladajočih, kjer bi ljudje na nekakšnih ljudskih svetih skupno odločali o rešitvah za nastale situacije. Poudarek dajejo solidarnosti. Menijo, da bi bila socialna varnost večja, manj bi bilo kriminala, saj ljudem nihče ne bi nič jemal, ampak bi delali za skupno dobro, manj bi bilo revščine ... V svetu anarhistov bi namreč otroci sami odločali o tem, kaj bi se učili, saj današnji sistem vsem vsiljuje, kaj moramo početi.
Glede na čase, v katerih živimo, ko sleherni dan poslušamo in beremo samo, kaj je narobe, in je vse manj dobrih dejanj, si počasi že vsi želimo na ulice, kjer bi rekli: »Stop, dovolj je tega!« A manjka nam
vodja. Če sem do te razprave menila, da so anarhisti tisti, ki spodbujajo k spremembam in da bodo pozivali ljudi k neki vstaji, sem se motila. Kljub temu, da želijo revolucionarne spremembe, tega ne želijo početi z nekom na čelu, z voditeljem. Svet želijo spremeniti z majhnimi koraki. Pa jim bo uspelo? Najverjetneje ne, četudi so jim vzor mehiški zapatisti, ki se že dve desetletji borijo proti vladi in še vedno delujejo v ilegali in so preganjani. Morda je anarhizem dobra popotnica za razmišljanje o spremembah in drugih načinih organiziranja, ki bi v sodelovanju s še kakšno organizacijo gotovo lahko vodili do tako imenovanih revolucionarnih sprememb.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA
m Zdravniško društvo Celje
Vas vljudne rabi na
Tradicionalni valčkov ples 2011
é?
Rurodnt dom Celje. 5, marca 2011 ob 20. url
Rutóle» ilnsumbel Oliver Twist s pevko Patricio Dikllč, Pevha iïlcnhu Üodec Püvezovolha programa Ändrqü Petrovič
Prireditev bo v ¡»aboli». 5. marca SU 11 v Rarodnem domu v Celju tn sc bo prlcclo s sprejemom geälvv med ÄÜ.ÜU tri 20 30 ter nadaljevala s pozdravnim nagovorom In plesom
Ceno vstopnice, hI vKljuCnje slavnostno večerjo Je 50, Oü KUH
3yor ("miniti Ur BMOJ
3xhup4£ch plesne prireditve bomo podarili v dobrodelne namene.
V ORGANIZACIJI ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA CELJE
PRODAJA VSTOPNIC: Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia, Celje, Krekov trg 3, telefon; 03 428 79 3B, 031 610 537, Fax: 03 428 79 31 od ponedeljka do potka med 9.00 in 17.00 in ob sobotah med 9.00 in 13.00.
[novi te
□ □
POKKOVrTEUI PRIREDITVE;
MEDIJSKI POKROVITELJ;
Mestna obilna Cel|e Krka, d.d; Noto mesto
Olnocolor d.0 0.. Voprak
Unlor d.d. program lurizom. Tofme Zročo, Unitur SPA Rasarl Medilip d.d.
Bol det.. Cotje GSK Limited
NOVI TEDNIK £ RADIO CELJE
Zanimanje za predstavitev neposredne in cenejše oskrbe z ekološko hrano je bilo veliko. Obiskovalci predstavitve so jo lahko tudi poskusili.
Bio užitek za normalno ceno
Eko hrana v zabojčkih - V Celju predstavili idejo o neposredni povezavi potrošnikov in pridelovalcev ekološke hrane
Boris Fras: »Beseda kmet je postala skoraj psovka, minister bi moral imeti program, a ga nima. Mi želimo kmetu olajšati življenje in mu prihraniti histerijo trga. Eni se na trgu dobro znajdejo, prodaja na domu je ponekod dobro razvita, ampak mi želimo to razviti v smislu zagotovljenega prihodka za kmeta.«
Zamisel dobra,
pobuda
potrošnikov
Albin Šrimpf, ki kmetuje po biodinamični metodi v okolici Rogaške Slatine, meni, da je zamisel dobra, da pa je bolj primerna za urbana naselja. Vožnja do kmetij namreč pomeni dodatne stroške za kupce. 80 odstotkov pridelkov s kmetije, kjer imajo jagodičevje, sadje in zelenjavo, Šrimpfovi prodajo doma. Ker je eden glavnih problemov zaupanje potrošnikov, vsakega, ki ga zanimajo pridelki s kmetije, povabijo, da jih obišče. Zato nimajo težav, raje kakšnega pridelka ne prodajo, kot da bi prodali slabo robo. Tudi pri ceni ne bi smeli pretiravati, saj si s tem ekološki kmetje delamo škodo, ugotavlja Šrimpf.
Nekateri kmetje, kot je Marko Golob z Vranskega, pa ima-
jo že zdaj stalne odjemalce viškov. Večinoma pridelujejo za potrebe svoje družine, zato se Golob v partnerskem kmetovanju ne vidi.
Je pa Karl Čadej z Dobja, ki z mlekom oskrbuje mle-komate na Celjskem, ocenil, da je ideja zanimiva in da bi sodeloval. Hkrati je zavrnil pripombe iz razprave, da mlekomati onemogočajo neposredno povezavo kmeta in potrošnika. »Poleti steklenic ne moreš voziti kupcem, v mlekomatu pa mleko ohrani kakovost.«
Kako bo na Celjskem zaživela zamisel, bo verjetno odvisno od tega, kako se bodo kupci znali organizirati ter poiskati ekološke kmete, ki jih bo projekt zanimal.
TATJANA CVIRN Foto: TimE
Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije je začela leta 2008 izvajati triletni program Bio užitek. Program sta potrdili naša država in Evropska unija. Skupna vrednost programa za tri leta je približno 1,2 milijona evrov. V njegovem okviru pripravljajo seminarje, bio dneve, srečanja s potrošniki, kontaktne oddaje, deluje spletna stran in brezplačna telefonska linija za potrošnike. S programom Bio užitek predstavljajo ekološko kmetijstvo, ekološko pridelana živila in njegove tehnologije. Njegov cilj je spodbuditi ljudi k porabi ekološko pridelane hrane.
»Nočemo podpirati spektakla velikih trgovskih centrov in trgovcev, raje namenimo denar proizvajalcem kakovostne ekološke hrane, kjer vemo, kaj kupimo in pojemo,« je povzel prizadevanja skupine potrošnikov Bojan Ažman. Gre za projekt partnerskega kmetovanja, ki so ga v okviru Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije pred dnevi predstavili tudi v Celju in ki že deluje v Ljubljani in Kopru. V časih, ko kmetje bijejo plat zvona, da delajo v nemogočih pogojih, in ko država ugotavlja, da je samooskrbe vse manj, so se ekološki kmetje začeli sami organizirati, tako da se neposredno povezujejo s potrošniki.
Pri tem ne gre samo za to, da po naravnih načelih, z ročnim
bi kupci vedeli, kje in kako je zrasla njihova hrana, ki bi bila lahko pri neposredni oskrbi s kmetij tudi do tretjine cenejša. Projekt Bio užitek, ki ga financira tudi EU, bi predvsem zagotavljal varnost kmetu, saj bi imel stalno skupino odjemalcev svojih izdelkov, s katerimi bi se vsako pomlad dogovoril za načrt pridelave in financiranje lete. Projekt izmenjave ekoloških pridelkov je primeren zlasti za manjše kmete, ki nimajo možnosti subvencij, ki kmetujejo
obdelovanjem zemlje. Celo tisti, ki se s kmetovanjem ukvarjajo dopolnilno ali pa samo konec tedna obdelujejo zemljo, ki so jo podedovali, bi se lahko našli v tem projektu. Tako vsaj trdi predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije Boris Fras, ki je sam kmet iz Kopra in ki je v takšnem projektu že nekaj časa. »Računica« je naslednja: 12 evrov je vreden njihov zabojček in približno 20 stalnih kupcev vsak teden pomeni skoraj tisoč evrov na mesec. To pa je
po njegovem že veliko denarja za kmeta, ki se mu na ta način ni treba ubadati z vprašanjem, kako bo prodal svoje pridelke in ali mu bo kaj ostalo.
Zamisel je nastala po zgledu v zahodnoevropskih deželah, kjer spodbujajo ekološko pridelavo in s tem možnost obstoja malega kmeta. Pri nas so nekateri »zabojčkarstvo« razumeli kot »biznis«, kar pa je po mnenju Frasa v nasprotju z osnovno idejo na eni strani majhnih skupin, ki se same oskrbujejo, in na drugi kmetov, ki jim tak eko način ne dovoljuje velike proizvodnje. Vsekakor pa gre tudi v tem razmerju za ekonomski odnos, ki mora zadovoljiti obe strani, je poudaril Fras in opozoril še ne en vidik: »Vsi kmetje tarnajo, kako ne morejo kmeto-vati, hrana pa je energija in ne more je pridelovati nekdo, ki je nezadovoljen.«
Boris Fras, levo v ozadju Bojan Ažman
Z vami in za vas
LJUDJE, ZA KATERIMI SE PRAŠI ... Za človekom, ki v življenju nekaj postori in premika meje, se praviloma vsaj malce »zapraši«. Tako kot za dobrim konjem, bi dodali starejši ljudje. V tej rubriki predstavljamo prav takšne posameznike, ki so nekoliko drugačni, »štrlijo« iz povprečja in so se iz tega ali onega razloga zapisali v ožjem lokalnem ali širšem slovenskem okolju. Svoje predloge nam sporočite na e-naslov tednik@nt-rc.si.
Danes se predstavljajo: Polona, Dean in Simona. Tudi njihovi kontaktni podatki so vam na voljo - sporočite, opozorite - tukaj smo zaradi vas.
Biserka Povše Tašic, biserka.povse@nt-rc.si
Polona Mastnak
Mestna občina Celje e-mail:
polona.mastnak@nt-rc.si gsm: 051-670-653
Spet doma. Po letih »ekskurzij« v več občin naše regije se v novinarski vlogi vračam v rodno, domače mesto Celje. To zame pomeni novo dilemo; kako kraj, ki na pomemben način oblikuje mojo identiteto, videti na drugačen, objektiven in tudi kritičen način? Pričakujem vaše sodelovanje. Kajti mesto ste njegovi ljudje in njegova zgodba je preplet vaših. Zame zato ne bo bolj ali manj pomembnih zgodb in enako velja za Novi tednik. Vse naj dobijo mesto na njegovih straneh.
Dean Šuster
šport
e-mail: sport@nt-rc.si gsm: 051-670-653
Odkar pomnim, sem »nekaj« treniral, kaj kmalu pa spoznal, da nikoli ne bom zaigral za prvo celjsko košarkarsko, nogometno ali rokometno moštvo. Kot večina športnih novinarjev sem bil v mladosti ujet v določene iluzije; prej ko se jih otreseš, bolje je ... Zato pa s toliko večjo vnemo pospremim uspehe športnikov s celjskega območja. Tiste klube, ki sta se jim cedila med in mleko in so doživeli polom, pa je treba pribiti na križ. Čeprav so neznansko užaljeni, ko jim predočiš vzroke za neuspeh.
Simona Šolinič
kronika e-mail:
simona.solinic@radiocelje.con gsm: 031-692-870
Pri delu vidim, da je med nami ogromno žrtev kaznivih dejanj. Ljudje živijo v iluziji. Realne so tiste zgodbe, ki jih ljudje nosijo v sebi in so neizrečene. A svet bi bil lepši in ljudje v sebi zdravi, če bi jih ubesedili, zapisali. Rada imam ljudi, ki si upajo povedati in s prstom pokazati na tiste, zaradi katerih trpijo. K njim se odpravim po odgovore, da povedo, zakaj niso opravili svojega dela, zaradi česar bi morali tudi odgovarjati. Nihče nima pravice hoditi po drugih. Ko zatajijo tisti, na katere se po pomoč obrne navaden človek, ki nima zvez in poznanstev, mu ne ostane veliko. Takrat lahko pomaga novinar. Sem le en klic od vas.
AKCIJA
HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
Imamo ekipo!
Ni nogometna enajste-rica in ni nova generacija rokometašev ali ekipa judo kluba. Sestavlja jo dvajset motiviranih, ki so zmagali že, ko so se prijavili za našo akcijo Hujšajmo skupaj in imeli še toliko sreče, da smo jih izžrebali.
Vsi, ki so bili povabljeni na razgovor, so namreč izpolnjevali vse pogoje. In verjemite, da ni bilo med njimi nikogar, ki bi namesto želje po sodelovanju pokazal nezanimanje ali ravno-dušnost do udeležbe. Tako smo izbor morali opraviti z žrebom in danes vam predstavljamo imena udeležencev osme akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Vsem dvajsetim že vnaprej privoščimo zaljubljenost v gibanje, zdravo prehrano in užitek pri nakupovanju novih, manjših oblačil. Ostalim priporočamo, da kar sami naredijo kaj zase, saj kjer je volja, tam je pot. In volje smo videli ogromno. Izkoristite to, če pa ne bo šlo, se znova prijavite naslednje leto.
Pogovori s prim. Jano Govc Eržen, z Natašo Šu-ster, našo ekipo ter v četrtek še s potencialnimi kandidati so razkrili marsikaj.
A odgovor na vprašanje, zakaj so se prijavili, je bil kratek, jedrnat in logičen. Ker je preveč kilogramov! Malo so že hujšali sami, a je bil jo-jo učinek prehud udarec. Večina jih je priznala, da je lažje, če imaš oporo v skupini enakih, kar pomeni razumevanje in večjo motivacijo. Seveda so predvsem moški takoj primerjali skupinsko delo s tekmovanjem. A hujšanje ni tekma, kdo bo na koncu lažji. Gre za tek na dolge proge, saj je treba številko na tehtnici tudi po akciji ohraniti ali morda še znižati. Skupine prejšnjih let, ki so hujšale v naši akciji, so bile prav tako močan magnet za prijavo. Gre za primerjavo in če je uspelo njim, bo tudi nam, so zatrjevali sogovorniki. V pogovorih smo opozarjali, da si bo treba res vzeti čas, se udeleževati skupinskih delavnic in vadbe, vaditi še posebej po prilagojenem programu. Odziv je bil takšen, kot smo si ga lahko samo želeli - vse se da, če se hoče. Menjati izmeno v službi, najti varstvo za otroke ali organizirati prevoz.
NENA LUŽAR Foto: GrupA
Začetek osme akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje bo 15. marca, ko se bomo ob 18. uri dobili v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Šestnajst tednov bosta na preizkušnji vaša volja in resen namen, a vendar lahko ves čas računate na strokovno podporo. Ta bo letos namenjena tudi bralcem Novega tednika, ki boste lahko strokovnjakom zastavljali vprašanja, povezana z odvečnimi kilogrami in nezdravim načinom življenja.
Druženje v redakciji je krajšalo čas do pogovora.
Prim. Jana Govc Eržen, vodja akcije Hujšajmo z NT in RC
V letošnji akciji bodo sodelovali:
1.	Renata Brložnik, Nova Cerkev
2.	Martina Černoša, Ponikva
3.	Branka Gubo, Celje
4.	Maja Guštin, Celje
5.	Cvetka Jaklič, Šentjur
6.	Violeta Kajta, Celje
7.	Lidija Krušič, Škofja vas
8.	Brigita Kužnik, Polzela
9.	Danica Nežmah, Gorica pri Šmartnem
10.	Irena Novak, Celje
11.	Božica Rkman, Ponikva
12.	Nataša Stanko, Gomilsko
13.	Anton Strnišnik, Rečica ob Savinji
14.	Jasmina Šket, Podplat
15.	Milena Turin, Celje
16.	Dušan Verbovšek, Celje
17.	Srečko Vidic, Celje
18.	Marija Vodončnik, Nazarje
19.	Helena Zupanc, Rimske Toplice
20.	Ivana Žvipelj, Mozirje
Akcijo Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje pripravljamo v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE

[rrovite
Brez pogovora ni šlo, vsak je spoznal ekipo akcije.
sn
radiocelje
s?
Vodijo Koprčani
Predstavi Gajaš, arestant in Skopuh nista prehiteli Poslednjega termina(l)torja
V monokomediji Gajaš, arestant sicer ni bilo vprašanje, kdo bo komedijant večera, a Vlado Novak je bil res imeniten.
Dnevi komedije gredo h koncu. Minuli konec tedna je občinstvo v SLG Celje videlo še peto in šesto tekmovalno predstavo, v petek in soboto bosta prišli na celjski oder še zadnji dve.
V	petek smo na Dnevih komedije videli imenitnega Vlada Novaka, ki je odigral monokomedijo Feria Lain-ščka Gajaš, arestant v režiji Marka Naberšnika. V zgodbi, ki je nadaljevanje Petelinjega zajtrka, je bil komedijant večera seveda Vlado Novak, predstavi pa je občinstvo namenilo oceno 4,60.
V	soboto je občinstvo videlo šesto tekmovalno predstavo, pravo klasiko - Molierovega Skopuha v prevodu Aleša Bergerja in v režiji Borisa Kobala ter v izvedbi ansambla Mladinskega gledališča Ljubljana. Znana zgodba o najhujšem skopuhu na svetu, ki bi rad v zakon dobil še mlado dekle, četudi jo mora zato speljati lastnemu sinu, je »vžgala« tudi pri občinstvu. To je izvedbo ocenilo z oceno 4,40, za komedijanta večera pa izbralo Gregorja Čušina, ki je imenitno odigral skopuške-ga Harpagona.
Občinstvu se je doslej najbolj prikupila komedija Poslednji termina(l)tor.
Kulturno
g	■ i ■ v	■■ v v
turistično sredisče
V Rogaški Slatini bodo začeli graditi veliko muzejsko stavbo
V občini, kjer se že dlje časa pripravljajo na gradnjo velikega muzeja, so si pred nekaj dnevi oddahnili. Na občini, ki bo muzejsko stavbo gradila, so namreč prejeli sklep o 70-odstotnem sofinanciranju z denarjem Evropske unije.
In kaj naj bi predstavili v muzeju turističnega kraja, ki se doma in po Evropi predstavlja kot mesto vode, stekla in vina? Na 1200 kvadratnih metrih bodo poleg osrednjega prireditvenega prostora muzej steklarstva, Ljudski muzej Nanija Poljanca, zbirka srednjeveških grafik Švicarja Kurta Mullerja, vodna in parkovna zbirka. V muzeju steklarstva bodo med drugim predstavili postopek izdelave stekla, iz ljudskega muzeja domačega zbiralca Aleksandra S. Jurkoviča (doslej najbolj znanega v vlogi mafijskega botra iz televizijske oddaje Hri-bar) bodo domoznanska zbirka, zbirka podpisov ter Karad-jordjeviceva zbirka, parkovna zbirka bo kot interaktivna predstavitev zaščitenega
Zdraviliškega parka ter vodna zbirka kot »prostorska izkušnja stika osebe skozi čutila z vodnim medijem«. Ta ne bo klasična razstava, čeprav fotografij in besedil ne bo manjkalo, ampak bo mogoče začutiti živ stik z vodo. Največja uganka je seveda javna postavitev izjemne srednjeveške grafične zbirke švicarskega zbiralca, ki jo je podaril Rogaški Slatini, danes pa je v lasti delniške družbe Zdravilišče Rogaška. To jo je že prodajalo.
Muzejska stavba, ki jo bodo začeli graditi še letos, se uradno imenuje Kulturno-turistično središče Rogaška Slatina, saj je bilo mogoče le tako kandidirati za evropska sredstva. Postavili jo bodo na obrobju Zdraviliškega parka, v bližini hotela Donat (med novo garažno hišo Janina ter hotelom Boč), skupaj z opremo pa je ocenjena na 2,4 milijona evrov. Slatin-sko gospodarstvo projekt podpira kot ponavadi le po moralni plati. Nad projektom so bili na svoji zadnji
seji posebej navdušeni občinski svetniki. Predstavil jim ga je arhitekt Gregor Gojevic iz Area Arsa v Velenju, projektant kultur-no-turističnega središča. Posamezni pomisleki so se nanašali le na to, ker v novi stavbi ne bo predstavitve slatinskega vinogradništva, na kar občinska uprava odgovarja, da so v ta namen lani odprli protokolarno Calsko gorco. Ta je v občinski lasti.
Projekt velikega muzeja je tako daleč, da se je mogoče vprašati le še to, kdaj se bo odprlo gradbišče. »Za gradnjo objekta je na portalu javnih naročil že objavljena razpisna dokumentacija. Če ne bo nepredvidenih zapletov, naj bi izvajalsko pogodbo podpisali v maju ali juniju in takrat naj bi izvajalec začel delati,« napoveduje župan mag. Branko Kidrič. Stavbo naj bi zgradili do junija prihodnje leto, nato bi poskrbeli za opremo, medtem ko odprtje načrtujejo za september 2012.
BRANE JERANKO
Gregor Čušin je imenitno odigral skopuškega Harpagona in zasluženo dobil naziv komedijant večera.
Zgodbo o partizanskem nostalgiku, ki ugrabi papeža, je ocenilo s 4,71. Na drugem mestu je predstava ljubljanske Drame Ko sem bil mrtev, in sicer z oceno 4,62. Tretji je zdaj Gajaš,
arestant s 4,60, oceno 4,50 ima sodobna politična farsa Ponudba in povpraševanje, na petem mestu je Skopuh, na šestem pa domača Romanca. Dnevi komedije se bodo nadaljevali v petek
in soboto z zadnjima tekmovalnima predstavama, končali pa se bodo v nedeljo z zadnjo spremljevalno predstavo in razglasitvijo dobitnikov nagrad.
BS
Avtorji pričujoče zasnove so študentje arhitekture, ki so doma iz Šentjurja.
In kako se zdi vam?
V občini Šentjur bodo jutri (sreda) predstavili idejni zasnovi za kulturni center. Zadnji idejni načrt, ki so ga šentjurski veljaki naročili pri slovitem arhitektu Marku Mušiču, je star že približno desetletje. Vmes pa niso končni uresničitvi kulturniške vizije prišli nič bližje. Tokratna predloga naj bi bila bistveno bolj racionalna in dostopna. A vseeno se okvirna vrednost giblje med štirimi in petimi milijoni evrov. Pripombe in predloge bo javnost lahko podala jutri (v sredo) ob 18. uri na javni predstavitvi v sejni sobi Občine Šentjur.
Predlog za šentjurski kulturni center je izdelal tudi mariborski arhitekt Miha Milič.
1186 evrov ne zadošča za 2500 litrov kurilnega olja, kolikor ga potrebujejo v eni kurilni sezoni, pa če je dvorana polna ali prazna. Dom je star, ni vzdrževan in stoji v najbolj utesnjenem in senčnem del libojske kotline.
Nov veter v propadajočem hramu kulture
Amaterski kulturniki v Libojah se namesto z vsebino ukvarjajo s propadajočimi prostori - Časi za kulturo na vasi
Pred slabimi šestimi desetletji zgrajen Dom Svobode Liboje ne služi svojemu namenu. V njem je bila nekoč daleč naokoli znana in dobro obiskana revija domačih ansamblov, pogoste so bile prireditve v organizaciji dramske sekcije, tambura-škega orkestra in godbe na pihala. Kulturno društvo Svoboda Liboje, ki je lastnik doma, je lani pripravilo le eno prireditev. Skromen program je povod, da so letos imenovali novo vodstvo društva. Bolj kot vsebina jih zdaj skrbi vzdrževanje propadajočega objekta, za katerega primanjkuje sredstev. Kulturni dom je v sramoto ne le kulturnemu društvu, temveč širši lokalni skupnosti.
Kulturno društvo Svoboda Liboje deluje s pomočjo čla-
narine, občinskih sredstev, namenjenih za vzdrževanje društvenih prostorov, in denarja za program društva, glede na potrebe je opravičeno tudi do sredstev za naložbe. Slednjih društvo kot lastnik kulturnega doma že lep čas ni prejelo. »Pri dodelitvi sredstev ni bistveno, ali je društvo lastnik ali zgolj uporabnik prostorov. Denar razdelimo glede na velikost
prostorov,« pojasnjuje strokovni sodelavec za kulturo na ZKŠT Žalec Uroš Govek. 424 kvadratnih metrov velik libojski kulturni dom je tako upravičen do 1186 evrov in dodatnih 300 evrov za program oziroma delovanje društva. »1186 evrov ne zadošča za 2500 litrov kurilnega olja, kolikor ga dvorana >pokuri< v eni kurilni sezoni. Dom je star,
S slabo vzdrževanim in propadajočim domom si belijo lase tudi kulturniki na Gomilskem, v občini Braslovče, medtem ko je v trgu Braslovč načrtovana gradnja novega kulturnega doma. Poleg libojskega kulturnega društva so lastniki kulturnih domov še griški in kulturniki v Galiciji. Vse ostale dvorane v žalski občini so v lasti zadrug in krajevnih skupnosti oziroma drugih pravnih oseb, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o uporabi društvenih prostorov. Ponekod imajo društva slabe odnose z njimi, na primer v Šempetru. kUd Grifon Šempeter sredstva namesto zadrugi tako raje namenja za nakup noš in glasbil.
ni vzdrževan, energija uhaja vsepovsod. Če bi tesnil, kot je treba, bi to bilo morda celo dovolj za ogrevanje. Za nameček je stisnjen v najbolj utesnjen in senčen del libojske kotline. Na stenah sta plesen in vlaga, miši so >zglodale< električne kable, v nekdanji kuhinji in v zaodrju je kup nepotrebne navlake. Sprašujemo se, kje naj dobimo denar za čiščenje, beljenje, plačilo elektrike, odvoz smeti in poplačilo podedovanih dolgov za dela, ki jih je bilo treba nujno opraviti, a se zanje v preteklosti nikoli ni našlo denarja,« težave in tegobe našteva pred mesecem imenovana nova predsednica društva Jolanda Železnik. Za razliko od prejšnje za sedanjo vsebino dela v društvu ni strahu, pravi Železnikova. »Ne želimo s prstom kazati za nazaj, temveč smo usmerjeni naprej. Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, s katero smo obeležili tudi 80 let društva, je bila nad pričakovanji. Dvorana je bila polna, kar se že nekaj let ni zgodilo. Že kmalu nas čakata prireditev Pesem za praznik, čistilna akcija in z njo čiščenje doma, maja bodo zvenele večno zelene melodije in še kaj.« Približno sto članov letno plačuje po pet evrov članarine. Pred časom so krajane tudi obiskali na njihovih domovih in jih navduševali za sodelovanje v društvu.
Bilo je nekoč
Dom je zrasel iz dvorane, ki je bila zgrajena oziroma prirejena in usposobljena iz skladiščne stavbe leta 1952. V njem so bile nekoč vse pomembne kulturne in zabavne prireditve v kraju. Bil je stičišče kulturnega, družabnega in družbenega življenja. Z njim je živela tudi Keramična industrija Liboje. Znana po izdelovanju keramike, tradicija je bila v Libojah dolga kar 195 let, in je dajala kruh mnogim domačinom ter ostalim zaposlenim od blizu in daleč. Krajani še dobro pomnijo 60. in 70. leta prejšnjega stoletja, ko je takratni direktor podjetja Franjo Tilinger vselej iz prve vrste spremljal proslave in prireditve, pri čemer so mu sledili vsi ostali zaposleni, domačini, ljubitelji ali samo
Večer komorne glasbe
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v Savinovi hiši v Žalcu pripravil večer komorne glasbe - koncert Klavirskega tria Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Številnim obiskovalcem se je predstavil trio v sestavi Tanja Činč, klavir, Ana Vasič, violina, in Katarina Leskovar, violončelo. Igrale so dela Beethovna, Mendelssoh-na in Rista Savina, ki je še posebej navdušil žalsko občinstvo.
Zbrane sta pred koncertom nagovorila v imenu ZKŠT Žalec Uroš Govek in mentor klavirskega tria Franci Rizmal.
TT
S plesnijo načeta slika največjega slovenskega dramatika Ivana Cankarja krajevnim kulturnikom zagotovo ne more biti v ponos (na sliki Jolanda Železnik).
navdušeni spremljevalci dogajanja v kraju. Društvo ima dolgoletno tradicijo. Ob njegovi ustanovitvi leta 1929 je v njem delovalo kar sedem sekcij, in sicer vokalna, tamburaška in dramska sekcija, knjižnica ter planinska, nogometna in marksistična šola. Zaradi negotovih
političnih razmer in druge svetovne vojne je bil obstoj društva večkrat pod vprašajem in njegovo delo močno oteženo, moteno in prekinjano. Pravi vzpon in razcvet je doživelo leta 1952 z novo dvorano.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
Klavirski trio in Uroš Govek med nagovorom pred koncertom
- Št. 17 - 1. marec 2011
Prostori bolj kot na kulturni hram spominjajo na »rumpl kamro« z nepotrebno navlako.
NE ZAMUDITE
... razstave Emona - Mit in resničnost, ki jo bodo odprli danes ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju Celje. Gre
za gostujočo arheološko razstavo avtoric mag. Bernarde Županek in mag. Irene Žmuc iz Mestnega muzeja Ljubljana. Razstava pripoveduje o vsakdanjiku v Emoni, zgodovinskih prelomnicah tega mesta ter mitičnem izročilu njegovega nastanka. V prvem, večjem delu je prikazana »resnična« Emona. Poudarek je na vsakdanjem življenju Emoncev, na njihovih dnevnih opravkih, kot so nakupovanje, obisk foruma in javnega kopališča ali priprava večerje. Vidik posameznika in njegovega doživljanja je vpeljan tudi v predstavitev zgodovinskih prelomnic mesta Emone, kot so graditev mesta, obisk rimskega cesarja Teodozija v letu 388 ter zamrtje življenja v mestu ob propadu rimskega imperija. Zgodovinska dejstva v drugem, manjšem delu razstave so dopolnjena z mitičnim izročilom o nastanku Emone. To naj bi na svojem popotovanju iz Grčije ustanovili Argonavti pod vodstvom Jazona ...
... predstavitve pesniškega prvenca Saše Pavček Obleci me v poljub, ki bo v četrtek ob 19. uri v Galeriji Velenje.
Saša Pavček, znana igralka, avtorica dramskih in drugih besedil, je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec ljubezenske lirike Obleci me v poljub. Posebnost zbirke je, da ji je priložena tudi zvočna knjiga, kjer avtorica interpretira celotno zbirko. In ker je Saša Pavček predvsem igralka, je po zbirki Obleci me v poljub nastala tudi istoimenska predstava, v kateri ob avtorici nastopajo še pianist Aljoša Rijavec, kitarist Šemsudin Dino Džopa in baskitarist Jan Oršič. Ob temperamentni in čutni glasbi se skozi pesmi odvije ljubezenska zgodba. Z improviziranjem ob pesmih, ki pripovedujejo ljubezensko zgodbo, je nastala glasba, ki ima prvine muzikala in filmske glasbe. Prav ta glasba je doprinesla, da lahko Saša Pavček izvaja svoje pesmi v obliki gledališke predstave, kjer se čas za eno uro ustavi in gledalca prestavi v prostor čutnosti in emotivnosti. Vstop prost ...
»Več smo pridobili, kot izgubili!«
Trener Celja Pivovarne Laško Miro Požun po gostovanju v Nemčiji
Miro Požun
Celjski rokometaši so v predzadnjem krogu skupine A lige prvakov izgubili v Kie-lu z aktualnim evropskim prvakom s 43:27. To je najvišji evropski poraz Celjanov doslej, prejšnji »rekord« (39:25) je proti njim imela Barcelona, ki jo bodo »pivovarji« gostili v soboto.
V boju za četrto mesto morajo osvojiti toliko točk kot Chambery doma z Rhein Neckar Lownom, kar bo izjemno zahtevno. Morda je prednost le v tem, da se bo v Franciji tekma začela pol ure prej. Uvrstitev v osmino finala lige prvakov seveda v še ne tako oddaljenih časih ne bi predstavljala presežka, v trenutnih razmerah pa bi bila ocenjena kot podvig. Trenerja Mira Požuna smo poklicali na sever Nemčije pred vrnitvijo v domovino.
Zvezdniki Kiela so prevladovali od prve do zadnje minute. Kako ste občutili njihovo moč?
Znanje in fizična moč tekmecev sta bila prevelika za nas. Doživeli smo učno uro rokometa. Kiel spada med najboljša moštva na svetu. Moj načrt je bil, da zaigrajo vsi iz naše ekipe, da okusijo prav posebno vzdušje dvorane v Kielu. Moram reči, da je nekatere mlade igralce ambient prevzel, niso prikazali vsega, kar znajo. Upam pa, da se bodo iz tega kaj naučili in pridobili dragocene izkušnje.
Ali veste, da najvišji evropski poraz ni bil negativno sprejet na Celjskem?
Poraz je resnično najvišji, toda tudi poduk je največji. Če bi mi igrali večino tekme z najbolj izkušenimi igralci, bi bil poraz nižji. Tako pa so pred več kot deset tisoč gledalci priložnost dobili golobradi mladeniči. Šlo je za enkratno priložnost, kaj takšnega drugod ni možno. Zato mislim, da smo več pridobili, kot izgubili.
Izjemno naporen ritem pa se nadaljuje. Se že pripravljate na Katalonce?
Ne. V sedmih dneh bomo odigrali tri tekme. Naš naslednji nasprotnik bo Maribor v četrtek, gre za zelo pomembno tekmo državnega prvenstva. Šele po njej se bomo posvetili Barceloni, ki je istega »kalibra« kot Kiel. Proti Chamberyju je pokazala svojo kakovost!
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA, TimE
9. krog skupine A lige prvakov
Kiel - Celje Pivovarna Laško 43:27 (23:16)
KIEL - Dvorana Sparkassen Arena, gledalcev 10.250, sodnika Ivan Cacador in Eurico NV colau (Portugalska), delegat Kjartan K. Steinbach (Islandija).
KIEL: Omeyer 7 obramb, Palicka 12 obramb; Lundström 7, Dragičevic 4, Sprenger 2, Ahlm 4, Kubeš, Reichmann 2, Zeitz 4, Palmarsson 2, Ilic 6, Klein, Jicha 4, Fernandez 8 (3). Trener Alfred Gislason.
CPL: Lesjak 1 obramba, Rezar, Alilovic 7; Potočnik, Prieto 3, Poteko, Mlakar 2, Marguč 8 (2), Razgor, Toskic 2, Ranevski 1, Poklar 5, Metličic 4, Rnic 1, Savič 1. Trener Miro Požun. Sedemmetrovke: Kiel 5 (3), Celje 2 (2). Izključitve: Kiel 2 minuti, Celje 6.
Preostala izida skupine A: Rhein Neckar Löwen - Kielce 29:27, Barcelona - Chambery 38:23. Kiel ima 14 točk, RN Löwen 13, Barcelona 11, Celje in Chambery 6, Kielce 4.
Carlos Martos Prieto je solidno izkoristil priložnost v napadu in zadel trikrat.
Cilj dosežen, Italija (še) premočna
Laško je gostilo kvalifikacijski turnir za uvrstitev na evropsko prvenstvo v futsalu. Izmed štirih ekip sta se na prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Hrvaškem (Zagreb in Split), uvrstili prvouvrščeni reprezentanci - Italija in Slovenija.
Tretje mesto je zasedla Bosna in Hercegovina, zadnjega pa Latvija.
Člana Dobovca napredujeta
Slovenci so pod taktirko Celjana Andreja Dobovični-ka na prvi tekmi s 5:1 ugnali BiH, zatem pa s 4:3 še Latvijo. S tem so si že pred zadnjim krogom zagotovili nastop na EP. Zadnja tekma z Italijo je bila prestižnega pomena, kljub porazu z 2:0 pa je ekipa pustila odličen pečat in dokazala, da se lahko kosa tudi z najboljšimi reprezentancami. To bo tretje prvenstvo za Slovenijo (Italija 2003, Madžarska 2010), prihodnje leto bo lovila prvo točko na EP, saj je bila v preteklosti venomer poražena. Dvorana Tri lilije je bila zelo dobro obiskana,
z Italijo celo povsem polna. Reprezentančni dres sta nosila tudi člana Dobovca iz Rogatca, Sebastjan Drobne, ki je prispeval zadetek, in Rok Mordej. Selektorju Andreju Dobovičniku je uspel zopet izjemen uspeh, ko je še drugič reprezentanco uspel popeljati na EP: »Kvalifikacije so bile naporne, tako psihično kot fizično. Drugič zapored smo se uvrstili na evropsko prvenstvo, zato sem zelo vesel. Še posebej zato, ker smo prišli med najboljših dvanajst ekip, od katerih jih je več kot polovica profesionalnih. Čestitam fantom. Ta ekipa ima lepe možnosti, da osvoji prve točke na zboru stare celine. Imamo še eno leto časa in morda lahko fante dvignemo še na višjo raven.« V nadaljevanju je omenil oba člana Dobovca. »Pohvale za oba, zelo sta se izkazala. Rok Mordej je že nekaj časa naš prvi, drugi oziroma tretji igralec. Uspeva mu >držati< odlično pripravljenost. Vesel sem, ker je v zadnjem letu odrasel v pravega igralca. Tako pri razmišljanju kot pri fizični pripravljenosti je naredil velik
preskok. Če bo s podobnim ritmom nadaljeval, bo zagotovo vrhunski igralec. Tudi Sebastjan Drobne je dobro izkoristil ponujene minute, z
reprezentanco se je povzpel na višjo raven. Upam, da bo delo nadaljeval in da se bo še naprej dokazoval v klubu.« Igralci bodo zdaj misli usme-
rili v državno prvenstvo, ki se bo s tekmami nadaljevalo konec tedna.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Rok Mordej v akciji
Prvo i brez |
Štraus: »Bili smo bo
Po presenetljivi zmagi Primorja v Lendavi je celjsko moštvo po 20 krogih 1. SNL še edino brez zmage v gosteh. V nedeljo bi jo lahko v Kranju zagotovil Domen Beršnjak.
V 82. minuti je prodiral Ivan Firer, nato se je žoga odbila na sredino kazenskega prostora, kjer jo je pričakal Beršnjak, toda branilec Najdenov se je pravočasno vrgel v blok.
»Le še malce sreče«
Beršnjak je bil tekaško razpoložen. Tik pred začetkom spomladanskega dela prvenstva je želel oditi v tujino, do dogovora pa ni prišlo. Trener Stane Bevc ni mogel računati na poškodovana Zorana Pa-vloviča in Romana Bezjaka, že dlje časa je odsoten Mario Močič. To je trio, ki bi zagotovo igral v prvi postavi ... Dolgo časa so bili Celjani enakovredni tekmeci gostiteljem, pol ure pred koncem pa so prevzeli pobudo, ki bi jo lahko kronali z zadetkom. Dvakrat so zaradi igranja z roko zahtevali enajstmetrovko, še posebej po posredovanju branilca Stojniča, toda njihove želje so ostale neuslišane. Sodnik Gregor Gostenčnik iz Maribora je rumen karton zaradi prekrška pokazal najboljšemu igralcu tekme Rokiju Štrausu, ko slednji sploh ni videl nasprotnika: »Malce smešno, toda kaj hočem, gremo naprej. S sodniki se ne obremenjujem, vsi delamo napake, tako oni kot tudi mi. Borimo se za obstanek. Ob koncu smo zadovoljni tako s točko kot z igro. Mislim, da smo bili boljši od Triglava. Teden dni imamo za pripravo na obračun z Rudarjem.« Na desni strani obrambne vrste je upravičil pričakovanja Miroslav Radulovič, na levi Klemen Medved: »Če bomo še naprej tako prizadevni, nas bo enkrat tudi sreča pospremila in osvojili bomo več točk. V Kranju smo dobili zagon, dokazali smo sebi in trenerju, da zmoremo. Odigrali smo bistveno bolje kot proti Domžalam. V lokalnem derbiju se bomo potrudili na vso moč.«
O prvaku odločal za krog
V 1. celjski ligi dvoranskega nogometa pred zadnjim krogom še ni znan prvak.
Maki team je namreč zmagal, Pelikani pa so igrali neodločeno, najbrž tudi zato, ker je bil zaradi obveznosti s slovensko futsal reprezentanco odsoten Andrej Dobovičnik. Izidi 12. kroga: Emstar
-	Maki team 4:8, Pelikani
-	Fijavž, d. o. o. 2:2, Zlatarstvo Tanjšek - ŠD Gotovlje 7:5, Isoles Saymons - Hochkraut Kia Škorjanec 3:5, Bar Golf
-	KMN Kobre 5:2, Kalimero
gostovanje Celja prejetega gola
CM Celje (4-2-3-1): Muj-činovič - Medved, Akakpo, Kapič, Radulovič - Gobec, Brezič - Štraus, Beršnjak, Močivnik - Firer. Igrala sta še Zajc, Krajcer.
Rudar (4-4-2); Jahič - Je-seničnik, Novakovič, Cipot, Jelečevič - Grbič, Korun, Mujakovič, Roj - Mešic, Ča-dikovski. Igrali so še Toli-mir, Trifkovič, Rotman.
ljši!« - Rudar klonil proti Mariboru
Roki Štraus je bil najbolj agilen na tekmi v Kranju, kjer sta se tekmeca še tretjič v tej sezoni razšla ob neodločenem rezultatu.
»Tudi ta točka je zlata«
Trener CM Celja Stane Bevc je Triglav pripeljal v 1. ligo, večina ga je na kranjskem štadionu pričakala, kot da ga je pahnil v tretjo: »Igrišče je bilo zaradi mraza trdo. Z določenimi odločitvami (sodniškimi, op. p.) nismo bili zadovoljni, vseeno pa niso vplivale na rezultat. Za nas je vsaka točka na gostovanjih zlata, ali proti prvemu ali osmemu na lestvici. V prvem delu je bila igra izenačena, gostitelji pa so zapretili v dveh, treh protinapadih. Naša pobuda v nadaljevanju je bila jalova, v napadu ni bilo konkretnih rešitev. Z Močičem bi igrali drugače, saj je hiter, prodoren. Podobne sposobnosti ima tudi Bezjak, ki pa si je stegensko mišico poškodoval dan pred tekmo. Pavlovič pa bi s svojimi izkušnjami dajal ton igri. Toda znajti se moramo z igralci, ki so na razpolago. So pravi, kar so nenazadnje potrdili.« Bevc si je Velenjčane ogledal v Ljubljani in v soboto Ob jezeru proti Mariboru: »Na obeh tekmah jih je nekoliko zapustila tudi športna
sreča, ne gre nam na roko, da so izgubili zadnjo tekmo. So dobro organizirani, okrepili so se z igralcema iz našega moštva. Prava bitka bo za vsak pedenj igrišča, svoje bo dodal naboj lokalnega derbija.« Strateg Triglava Siniša Brkič je napačno razumel Bevčevo izjavo in dejal: »Ne bom govoril o težkem igrišču, saj je bilo slabo tako za njih kot za nas.« Na dveh letošnjih tekmah celjska obramba ni prejela gola, toda moštvo ga tudi doseglo ni. Obračun med
CM Celjem in Rudarjem se bo v soboto začel ob 16. uri.
Sporna »penal« in karton
Nogometaši velenjskega Rudarja so po remiju na zaostali tekmi z Olimpijo morali na domačem igrišču premoč priznati Mariboru, ki je slavil s 4:2. Vijoličasti so povedli že v 16. minuti, ko je iz bližine zadel Brazilec Marcos Tava-res, čeprav so srečanje bolje začeli gostitelji. Izenačili so tik pred odmorom, mojstrovina je uspela Amelu Mujakoviču, ki je streljal s 25 metrov, žoga pa je odletela v zgornji desni kot vrat. Mariborčani, ki so prikazali všečno predstavo z mladimi in s hitrimi igralci, so na začetku 2. dela domačo mrežo zatresli še dvakrat. V 52. minuti je enajstmetrovko izkoristil Dejan Mezga. Pred tem je glavni sodnik Matej Jug ocenil, da je Nenad Novakovič v kazenskem prostoru igral z roko. Branilec Rudarja si je le zakril obraz, da bi s tem preprečil močan udarec v glavo. Štiri minute pozneje je po lepi podaji Tavaresa na 1:3 povišal Etien Velikonja. V 69. minuti so se domači vrnili v igro, ko je podajo Jeseničnika izkoristil Dragan Čadikovski, ki je z udarcem z glavo znižal na 2:3. V 84. minuti je drug rumen karton prejel branilec Fabijan Cipot, ki je celotno tekmo imel temperamentne pogovore s sodnikom. Menda se je v prepir z njim spustil že pred tekmo. V 88. minuti so gostje razblinili še zadnje dvome o zmagovalcu. Mezgi je s slabih
30 metrov uspel natančen strel, ob katerem je bil brez moči vratar Safet Jahič.
Gostujoči trener Darko Mila-nič je bil z igro svoje ekipe zelo zadovoljen: »Za nami je odlična tekma, z zadetki, veliko priložnostmi in dobrimi akcijami. Za ta čas je to zelo dobro.« Domači trener Bojan Prašnikar je priznal, da je Maribor zasluženo slavil: »Dosegel je štiri zadetke in s tega vidika nimamo česa pripomniti. Če doma prejmeš štiri zadetke, potem težko zmagaš. V drugem delu smo sicer prišli na gol zaostanka, a sta zatem enajstmetrovka in drugi rumeni karton Cipotu postavila piko na i.« Drugi zadetek za domače je prispeval Dragan Čadikovski, ki ni bil zadovoljen s kriterijem glavnega sodnika: »Vsi skupaj smo pričakovali boljši izid, a videli ste, kaj se je dogajalo na igrišču, zato je tako, kot je. Razočaran sem nad rezultatom. Pri zaostanku za gol smo jih imeli v pesti, tako sam čutil. Tudi v obrambi smo
dobro delovali. Enajstmetrovke pa ni bilo. Novakoviča je žoga zadela v usta, imel je krvava, sodnik pa je stal le dva metra stran. Sledil je še rumen karton Cipotu, ki si tega ni zaslužil. Je bivši reprezentant, dvajset let igra v Sloveniji, zato si zasluži malce več spoštovanja.« V soboto bo Rudar gostoval v Celju. »Že proti Olimpiji in sedaj proti Mariboru smo ciljali na tri točke. Zakaj tako ne bi bilo tudi v Celju? Gremo na zmago!« je dodal Čadikovski, ki je v jesenskem delu prvenstva nosil dres naslednjega nasprotnika.
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: GrupA
LESTVICA 1.SNL
1.	MARIBOR
2.	DOMŽALE
3.	LUKA KOPER
4.	RUDAR
5.	NAFTA
6.	OUMPIJA
7.	HIT GORICA S. TRIGLAV
9. CM CELJE 10. PRIMORJE
20 14 20 11 20 10 20 6 20 7 20 6 20 6 20 5 20 4 20 5
40:10 48 29:16 37 32:26 33 33:33 25 30:32 25 26:26 24 21:31 23 20:36 21 26:35 19 27:39 19
Premraženo velenjsko občinstvo je z imenitnim strelom pod prečko ogrel Amel Mujakovič.
Misija nemogoče za Šentjur?
bo adnji
- Občina Celje 6:3. Vrstni red: Maki team 30 točk, Pelikani 29, Bar Golf 26, Hochkraut 22, Kalimero 20, Fijavž 19, Emstar, Tajnšek 13, Kobre 11, Isoles, Gotovlje 9, Občina Celje 6, Mariborska univerza 0. Tekme zadnjega kroga bodo v nedeljo, prva se bo začela ob 15.15.
V razglašenem šentjurskem moštvu je Ivan Držic (v rdečem dresu) dosegel 8 točk.
V predzadnjem krogu rednega dela 1. slovenske lige za košarkarje je Zla-torog v Škofji Loki ugnal domačo ekipo, Elektra je proti Heliosu izgubila le za štiri točke, Šentjur pa je na najpomembnejši tekmi v sezoni klonil proti Mariboru.
Šoštanjčani imajo kljub porazu zagotovljen nastop v ligi za prvaka, kjer se bo merilo najboljših osem ekip. Proti Domžal-čanom so zaostajali že za 17 točk, nato pa so razliko občutno znižali (59:63). Najboljši strelec Elektre je bil s 15 točkami Salih Nuhanovič.
Usodno domotožje
Šentjurčani so doma proti neposrednemu tekmecu Mariboru izgubili z 81:70. Po mnenju trenerja Damjana Novakoviča igralci niso prenesli pritiska: »Z izjemo prve četrtine in začetka tretje smo igrali zelo slabo. Postavili smo se v zelo težko situacijo, saj moramo v zadnjem krogu premagati Zlatorog, kar pa je skoraj misija nemogoče.« Lanski polfinalisti prven-
stva so letos imeli veliko priložnosti, da se uvrstijo med najboljših šest moštev (ligo za prvaka bo tvorilo osem klubov, še Olimpija in Krka), a so vse zapravili, nekatere tekme izgubili celo v zadnjih sekundah. Po odhodu Dwayna Har-massona se Šentjurčani ne morejo >sestaviti<: »Har-masson je zelo čustven igralec, ki ga je očetova bolezen zelo prizadela in na tekmah ni bil več zbran. Izrazil je željo, da bi se vrnil domov in spustili smo ga. Od takrat ne najdemo prave igre,« razočaran nad seboj in ekipo dodaja Novakovič. Harmassona je nasledil Nik Ivanovič, ki pa ni igral od lanskega maja, kar se mu precej pozna. Maribor je dobil še drugi medsebojni obračun in si že skorajda priboril mesto v ligi za prvaka, toda v zadnjem krogu bo prost. Šentjur torej še ima možnosti, toda gostoval bo pri vodilnem Zlatorogu, ki je izgubil le eno tekmo.
Zlatorog brez težav
Laški košarkarji so v Škofji Loki vknjižili že
štirinajsto zmago (63:86). Gostitelji so na začetku druge četrtine povedli s 23:21, zatem pa so Laščani naredili delni izid 15:0 in tekma je bila praktično že odločena. Na prvi tekmi so v Treh lilijah slavili kar za 40 točk, tokrat za 23. Najboljši strelec Vladimir Panic je dosegel 21 točk, po 12 sta jih vknjižila Alen Omic in Luka Dimec. Trener Aleš Pipan je bil upravičeno zadovoljen: »Celoten teden smo imeli težave s treniranjem, vadili smo v šolski dvorani v Debru. Nismo vedeli, kje smo, a smo tokrat odigrali tako, kot je treba, predvsem v obrambi. Domačini nam niso bili dorasli, zmaga je bila rutinska. Konec tedna bomo proti Šentjurju zaigrali tako kot proti vsem ostalim, brez kalkulacij, na zmago.« Maj Kovače-vič, ki je dosegel 8 točk, je dodal: »V Škofji Loki smo vknjižili pričakovani točki. Po zadnji tekmi, na kateri bomo naredili vse za zmago, sledi priprava na ligo za prvaka.«
MOJCA KNEZ MITJA KNEZ Foto: TimE
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 20. krog: Triglav - CM Celje 0:0, Rudar - Maribor 2:4 (1:1); Mujakovič (44), Čadikovski (69); Tavares (16), Mezga (52-11 m, 88), Velikonja (56), Nafta - Primorje 1:2 (0:1), Domžale - Koper 1:2 (0:1), Hit Gorica - Olimpija 1:3 (1:2).
MALI NOGOMET
2.	SL, 17. krog: Nazarje
-	Weber 6:2 (4:2); Metulj (2, 3), Urtelj (11, 31), Hren (12), V. Kugler (33). Vrstni red: Nazarje 36, Benedikt 33, Kebelj 29, Viktobirit 24, Ajdovščina 23, Velike Lašče, Slovenske gorice 21, Zavrh 16, Maribor 15, Weber 14, Tomaž 12.
ROKOMET
Pokal EHF, povratna tekma osmine finala: Bregenz - Gorenje 26:29 (10:12); Klopčič, Banič 7; Šimič 9, Bezjak 6, Cehte, Gams 3, Miklavčič, Štefanič 2, Stanojevic, Musa, Golčar, Nosan 1.
1. B SL, 15. krog: Ajdovščina - Celje Pivovarna Laško B 24:27. Vrstni red: Krško 27, Izola 24, Grosuplje 21, Sevnica 19, Celje B, Ajdovščina 14, Škofljica, Kočevje 13, Grosuplje 11, Železniki 8, Mokerc, Velika Nedelja 7.
1. SL (ž), 20. krog: Celje Celjske mesnine - Krim Mer-cator 27:39 (16:21), Ptuj - Velenje 38:27 (20:11). Vrstni red: Krim Mercator 38, Zagorje 28, Krka 25, Ptuj 20, Olimpija, Celje, Velenje 17, Izola 12, Piran 9, Ajdovščina 8, Žalec 5.
KOŠARKA
1.	SL, 17. krog: Šentjur - Maribor 70:81; Hohler 17, Soldo
13,	Ručigaj 10, Držic, Ivanovič 8, Pelc 5, Ferme, Šimovic 4, Sebič 1; Jovanovič 18, Kadič 17, Elektra - Helios 59.63; Nuhanovič 15, Jeršin 12, Vidovič 11, Lelič 10, Horvat 5, Pajevič 4, Lekič 2; Mali 15, Raymond
14,	Mercator - Zlatorog 63:86; Čajič 21, Morina 15; Panic 21, Omič, Dimec 12, Kovačevič, Brodnik, Lapornik 8, Pelko, Atanackovič 6, Božovic 5. Vrstni red: Zlatorog 29, Helios 26, Geoplin Slovan, Hopsi 25, Elektra 24, Maribor 22, Šentjur 21, Mercator 17, Parklji 15.
2.	SL - vzhod, 16. krog: Nazarje - Fenomeni 72:60, Ježica
-	Vrani Vransko 91:80, Rodd
-	Terme Olimia 94:87. Vrstni red: Radenska, Bistrica 21, Terme Olimia, Rodd 30, Ježica 26, Krško 25, Calcit 24, Lastovka, Vrani 23, Fenomeni 22, Nazarje 21, Union Olimpija B 17.
Pokal KZS (ž), finale: Kranjska Gora - Celje 86:70; Osterman 27, Oblak 20; Barič 19, Bosilj, Turčinovic 11, Klav-žar 7, Abramovič 6, Jagodič 4; polfinale: AJM - Celje 69:75; Dover 17, Ilijev 15; Barič 31, Turčinovic 20, Jagodič 12, Bosilj 5, Klein 4, Abramovič 3.
ODBOJKA
1. SL (ž), končnica, 7. krog: Aliansa - Calcit 0:3. Vrstni red: Calcit 27, Branik 25, Aliansa 14, Koper 10, Nova Gorica 8, Sloving Vital 6. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Sreda, 2. 3. KOŠARKA
1. SL (ž), 21. krog: Celje
-	Ježica (19.30).
Četrtek, 3. 3.
ROKOMET
1. SL, 22. krog: Maribor
-	Celje Pivovarna Laško (19).
Šentjurska družinska groza
Stanovanjska hiša Pod Vrbco 2. Prizorišče družinskega zločina
Mati že lani iskala pomoč zaradi psihičnega nasilja! Kaj bo z deklico?
Stanovanjska hiša Pod Vrbco 2. Sobota, nekaj minut čez 19. uro. Prepir med 42-letnim Fran-cijem in 33-letno Tanjo Malgaj. Nasilje. Med sporom 42-letniku nekako uspe zvabiti partnerko v kletne prostore, vmes se spravi nanjo z davljenjem. Ko žensko onesposobi, jo obesi na cev v kleti. Nato sodi sam sebi in se prav tako obesi ... Grozljiva slika družinske tragedije, za katero te dni vsi upajo, da se ni zgodila pred očmi njune komaj šestletne malčice.
In zatem nedeljsko jutro. Skoraj nihče ni natančno vedel, kaj se je zgodilo. Le govorice. »Malgajevi so bili mirna družina, videvali smo jih na občasnih sprehodih, tudi v bližnji lokal so prišli na ka-vico,« so nam povedali Šentjur-čani, ki smo jih srečali na pustih mestnih ulicah. Vendar tipično za slovensko družino: tisto, kar se dogaja za družinskimi zidovi, ostane tujim očem popolnoma skrito. Pri Malgajevih naj bi predvsem v zadnjem obdobju vendarle bili prepiri. Partnerja naj bi resno razmišljala o ločitvi, 33-letnica naj bi se pred približno tremi meseci celo preselila k svojemu očetu, toda kaj jo je v soboto zvečer vodilo nazaj v Šentjur? Tja naj bi prišla po hčer, ki naj bi nekaj počitniških dni preživela pri svojem očetu, 42-letnem Franciju. Šentjurčani so ga poznali kot natakarja v hotelu Žonta, zadnje štiri mesece je delal v restavraciji pri Areni Petrol. Opisujejo ga kot delavnega in marljivega. Celjski javnosti je bil pred leti predstavljen tudi kot eden boljših natakarjev, ki je delal v gostinstvu že več kot 15 let. Privlačile so ga gore, zaljubljen je bil v šport. Imel je željo, da bi z ženo Tanjo dobil še drugega otroka ...
33-letnica je bila zaposlena v celjski bolnišnici. Družina je Pod Vrbco živela približno šest let, pred tem je bil 42-letnik doma na Zgornjem trgu. »Bili smo doma, sin je v soboto zvečer slišal tri močne krike, čez nekaj časa smo pred sosednjo hišo opazili rešilca in policijska vozila,« nam je razlagala soseda nesrečne družine. Toda iz hiše Malgajevih je nekdo poklical na pomoč. Po neuradnih podatkih naj bi bila to ravno šestletna deklica, poklicala naj bi svojega strica. Čeprav so šentjurski in celjski policisti prišli do hiše hitro, so bili prepozni. V kletnih prostorih so našli trupli partnerjev. Do danes
še ni točno znano, ali je deklica to bolečo sliko staršev tudi videla. Brat pokojne 33-letnice je kriminalist, pred časom celo zaposlen ravno na policijski postaji v Šentjurju. Samo upamo lahko, da ni naletel na tragičen prizor med prvimi. Po neuradnih podatkih naj bi bila ženska tudi pretepena, vendar so vse to informacije, ki jih na celjski policiji še ne želijo potrditi. Včeraj so čakali rezultate sodne obdukcije. Pri tem so celjski patologi pregledali vse poškodbe na truplih.
Je iskala pomoč?
Informacije, ki ponavadi v takšnih primerih zaokrožijo, so vedno povezane z morebitnimi težavami v preteklosti. Umor se le ne zgodi kar tako. Še posebej ne v družini. To je zdaj na našem območju, kjer so se skoraj vsi umori v zadnjih petih letih zgodili v družini, že znano. 33-letna Tanja naj bi se namreč v preteklih mesecih že obrnila na Center za socialno delo v Šentjurju. Posredi naj bi bile 42-letnikove grožnje. Zato smo poklicali direktorico CSD Šentjur mag. Anico Weber. »Razumite me, da vam ne morem povedati ničesar. Trenutno delamo vse, da bi zaščitili deklico in ji pomagali. Zelo smo prizadeti, da se je to zgodilo,« nam je dejala. Vse, kar smo želeli izvedeti, je le, ali se je Malgajeva resnično obrnila k njim po pomoč in kako so deklici pomagali ali jo zaščitili že prej - pred tragedijo.
Ostalih podatkov, razumevajoč hudo družinsko situacijo in varovanje osebnih podatkov, nismo zahtevali. Odgovora nismo dobili. »Ne morem vam povedati. Trenutno iščemo svojce, da bo deklica v varnem okolju,« je še dodala Webrova.
Pa so nam namesto nje odgovorili na celjski policiji, kjer zoper Malgaja niso podali nikakršne ovadbe v zvezi z družinskim nasiljem. Drži pa, da je bila 33-letnica na CSD v Šentjurju. Tam naj bi iskala pomoč in nasvete predvsem glede urejanja skrbništva. Govorila naj bi o psihičnem nasilju s strani moža, ne pa tudi o fizičnem. »S Centra za socialno delo Šentjur so nas decembra obvestili, da so prejeli obvestilo o nesoglasjih v družini v smislu suma psihičnega nasilja moža nad ženo, vendar triintride-setletna ženska ni hotela podati kazenske ovadbe zoper moža. Žensko smo v mesecu decembru povabili na razgovor z namenom razjasnitve okoliščin kot možno oškodo-vanko psihičnega nasilja. Ženska je v razgovoru navedla predvsem nesoglasja z možem in željo po razvezi ter v tej zvezi bojazen glede dodelitve skrbništva nad otrokom. V razgovoru ni navedla okoliščin, ki bi kazale na obstoj kaznivega dejanja ali prekrška, zato smo po zbranih obvestilih o tem podali poročilo na Okrožno državno tožilstvo v Celju,« so nam dejali na celjski policijski upravi.
Deklici na pomoč tudi šola
Kadar se zgodi takšna tragedija in otrok ostane sam, mu mora center za socialno delo poiskati takojšnjo namestitev v najbolj primernih pogojih. Če je ustrezna namestitev pri najožjih sorodnikih, otrok ostane tam, v nasprotnem primeru morajo poiskati nadomestno družino. Deklici je treba zdaj določiti tudi skrbnika, ki ji bo pomagal pri vseh postopkih, ki bodo sledili. Ostala je brez staršev, kar je najhuje, kar se lahko zgodi. V kolikor je bila priča dogodku, je travma zanjo to-
liko večja. Deklica bo tudi sama izrazila, v katerem okolju se bo v trenutnih razmerah počutila tako, da bo lahko prebrodila bolečino ob izgubi staršev.
Pri tem se je treba zavedati, poudarjajo strokovni poznavalci: center lahko žrtvi družinskega nasilja pomaga le, če se sama aktivno vključi v iskanje rešitev. Kadar ženska izrazi željo, da bi iz nevarnega okolja odšla, se pri pomoči združi posebna skupina, ki preuči njeno situacijo. V skupini so lahko poleg delavcev centra tudi policist in član kakšne nevladne organizacije, skupaj naredijo oceno tveganja in ogroženosti, torej kako in ali je sploh varno ostati v okolju, kjer žrtev živi, ali mora iz tega okolja nujno oditi drugam.
Poseben sestanek so včeraj zjutraj imeli (in tudi danes bo) v Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur, kamor je malčica hodila v prvi razred. »Sestal sem se že z razredničarko, sledil bo pogovor s šolsko pedagoginjo. Deklici moramo pomagati tudi mi. Njenim sošolcem in ostalim učencem je treba na pravilen način povedati, da je ostala brez staršev. Naslednja zadeva bo pomoč, ki jo bomo nudili tudi z našimi strokovnimi delavci,« nam je dejal ravnatelj Marjan Gradišnik. S sodelavci bo te dni sestavil podroben načrt, kako naprej, ob tem je vidno pretresen: »Šele v ponedeljek sem izvedel, za koga gre. Tako hudo nam je. Posebej hudo pa bo, če je deklica smrt svojih staršev videla .«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Osnovna šola Franja Malgaja. Zaposleni in tudi učenci že razmišljajo, kako bodo malčici, ki je ostala brez staršev najbolj pomagali.
Udarila prodajalko in odnesla denar
Mercatorjeva trgovina na Vranskem
Zatem ko celjski kriminalisti še niso prejeli roparjev, ki so pred dobrimi štirinajstimi dnevi oropali poslovalnico Banke Celje v Šempetru, morajo zdaj preiskovati še dva primera roparske in drzne tatvine. Obe tatvini sta se zgodili prav tako v Savinjski dolini.
V petek ob 17. uri sta namreč neznanca vstopila v Mercatorjevo trgovino v Vinski Gori, s polic vzela nekaj izdelkov in prišla do blagajne. Tam sta prodajalko, ko je izdelke zaračunavala, odrinila in iz blagajne odnesla okoli tisoč evrov. Ko so policisti prispeli na kraj drzne tatvine in zbirali informacije, pa so dobili novo obvestilo o podobnem kaznivem dejanju. Nekaj minut pred 18. uro se je na enak način tatvina zgodila še v Mercator-jevi trgovini na Vranskem. Tam sta prav tako neznanca pri blagajni odrinila prodajalko in ukradla 500 evrov.
Prodajalki je takrat na pomoč priskočila sodelavka, a jima tatvine ni uspelo preprečiti, saj je eden od storilcev trgovko s pestjo udaril v obraz in jo poškodoval, nakar sta zbežala. Ropala naj bi mlajša moška, ki naj ne bi bila zamaskirana, s kraja pa naj bi se odpeljala s temnejšim avtomobilom karavan izvedbe. Obstaja možnost, da sta vozila starejšo opel astro z nameščenimi registrskimi številkami ljubljanskega območja. Ni pa nujno, da registrske številke ustrezajo vozilu, saj se pogosto dogaja, da storilci v primerih kaznivih dejanj na vozila namestijo ukradene tablice. Sicer pa kriminalisti nadaljujejo preiskavo šempe-trskega ropa banke, kjer naj bi nekateri podatki pokazali na verjetnost, da so bili storilci tujci.
SŠol Foto: TimE
NOVI TEDNIK
KRONIKA
15
Štajerski invalidi v družbi najboljših v Evropi
Predavanja mladim o prometni varnosti eden uspešnejših preventivnih projektov - Vransko: združimo moči!
Na Vranskem se bodo danes na mednarodni konferenci zbrali slovenski in tuji strokovnjaki s področja prometne varnosti in poskušali skupno prikazati primere dobrih praks, predvsem pa nekatere rešitve, ki bi na slovenskih cestah lahko zmanjšale število tragedij.
Srečanje organizira projektna skupina Še vedno vozim - vendar ne hodim, ki je v zadnjih dveh letih več kot pet tisoč mladim po Sloveniji odprla oči: o pomenu varnosti na cesti so jim predavali invalidi, ki so zaradi trenutka svoje ali nepazljivosti drugih pristali na invalidskem vozičku.
S predavanji so zajeli populacijo mladih, ki je že ali bo v kratkem sedla za volan, jih šokirali in pretresli s svojimi izkušnjami. Marsikdo je spremenil pogled na promet in uvidel, da ga lahko sekunda nepazljivosti stane ne le zdravja, celo življenja. »Želimo, da bi v enem letu predstavili te
nuje ProRoad Safety 2011 in bo prva takšna v Sloveniji. Kot prvi bodo organizatorji zajeli cestno preventivo iz
treh vidikov: voznik, vozilo, infrastruktura.
SŠol
Foto: SHERPA
Takole sta lani v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Celje predavanje Mateja Lednika, ki je postal invalid zaradi nesreče, poleg dijakov in nekaterih vidnejših Celjanov poslušala tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in minister za promet Patrick Vlačič.
zgodbe celotni generaciji mladostnikov, približno 17 tisoč osebam. S tem bi jih pripravili na aktivno vklju-
KOMENTAR
Majhni premagali »velike«
Da so invalidi Društva paraplegikov JZ Štajerske med Slovence vnesli drugačno razmišljanje o prometni varnosti, ni treba posebej poudarjati. Mladim so dali tisto, kar ministrstva (ki so del nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu) niso. To, da je projekt, pri katerem invalidi, ki so žrtve prometnih nesreč, predavajo mladim, prišel do Bruslja, je ena pomembnejših stvari slovenske prometne preventive. Tega se le malokdo zaveda in poudari. Invalidi, ki so v preteklih treh letih prepotovali državo in predavali dijakom, s tem vedno znova podoživljali svoje boleče zgodbe, so to počeli z borno finančno podporo. Ob tem so še gibalno ovirani. Nekateri so hromi od vratu navzdol, a so zmogli več kot zdravi ljudje, ki so za to zajetno plačani... Kaj počno zaposleni v različnih ministrstvih in agencijah, kolikokrat so bili na terenu in invalidom izrazili spoštovanje, ker preprosti ljudje, ki jih je življenje zaznamovalo, opravljajo delo namesto njih? Kako mačehovska je država. Kot gobe po dežju v prestolnici ustanavljajo društva in agencije za večjo prometno varnost, na vodilnih mestih pa so imena, ki se v teh krogih pojavljajo že celo večnost. Vedno eni in isti. In borba je huda, če na površje splava nekdo majhen, ki v krajšem času naredi več kot veliki, ki mu to leta in leta ne uspe. Ovirajo se tisti, ki so tako ali tako že ovirani. Prestolnica bo morala narediti premik v glavah, saj jo prehitevajo tisti, ki jih ima za majhne. Enkrat bo morala storiti, kar ves čas poudarja: združiti bo treba moči. Ljubljana bo morala požreti svoj lažen občutek večvrednosti. V Društvu paraplegikov JZ Štajerske ne komentirajo naših opažanj, da jih država ne podpira, tako kot bi morala. Zanje je pomembno, da prispevajo k vzgoji mladih. Samo temu sledijo.
Od famoznih solz ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal ob izpovedi staršev, ki so v nesreči izgubili otroka, in od predlanske tragedije pri Arji vasi se je pojavila strožja zakonodaja. Kaj pa preventiva in vzgoja? Delitev letakov o tem, da lahko zbijete kolesarja, če niste dovolj pozorni, je dobra stvar. A le če letak preberemo. V srce bolj sede pričevanje hromega mladostnika, ki po nesreči ne more nikamor brez cevke, ki si jo mora potisniti v mehur, ko želi odtočiti. In pričevanje fanta, ki je preživel štiri leta na vozičku, pijan voznik pa mu ni vzel le mladosti ampak tudi zdravje, saj nikoli več ne bo mogel govoriti. To so stvari, ki obračajo misli v glavah vseh, ki smo lahko žrtve. Ne letaki. Ti ponavadi obležijo v predalih.
SIMONA ŠOLINIČ
čevanje v promet in upoštevanje cestnoprometnih predpisov,« pravi direktor Zavoda Vozim in tudi član Društva paraplegikov JZ Štajerske David Razboršek. Ravno to društvo je začelo na takšen način osveščati mlade. Ker so se predavanja ljudi resnično dotaknila, je projekt prerasel lokalne okvire, zato je nastal Zavod Vozim. Celjski invalidi so naredili neverjetno velik korak. Glas o njih je prišel tudi do evropske komisije v Bruslju. Tam ima sedež tako imenovano združenje European Road Safety Charter, ki je lani iskalo najbolj inovativno organizacijo na področju cestne preventive. Med 26 organizacijami se je znašel ravno projekt Še vedno vozim - vendar ne hodim Društva paraplegikov JZ Štajerske in Zavoda Vozim. Podpisniki evropskega projekta European Road Safety Charter se zavzemajo za izpolnitev priporočila, da do leta 2020 v Evropi prepolovijo število prometnih žrtev, ob tem poudarjajo, da se morajo spremembe zgoditi ne le » ... na področju transporta, ampak tudi na področjih poučevanja, javnega zdravja, tehnologije in infrastrukture«. Nagrade za najbolj prodorne načine širjenja osveščanja ljudi o prometni varnosti so v Bruslju podeljevali v začetku februarja. Čeprav Celjani nagrade domov niso prinesli, je stroga žirija opazila njihov trud in jih nominirala med nevladnimi organizacijami. In nominacija je visoko priznanje.
Ali smo v Sloveniji s svojo prometno politiko sploh pripravljeni na cilje, ki nam jih je zadala Evropska unija za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu, in ali je vizijo 0 (prometnih žrtev)
mogoče izvesti na slovenskih cestah - o tem bodo razpravljali danes na Vranskem. Na konferenci bodo tudi tuji strokovnjaki, ki v evropskih državah ocenjujejo stanje na področju preventive. Današnja konferenca v AMZS centru varne vožnje na Vranskem se ime-
Direktor Zavoda Vozim David Razboršek (Foto: TimE)
INFO-113
S ceste v drevo
V nesreči, ki se je v soboto zvečer zgodila na lokalni cesti v Kaplji vasi, se je huje poškodovala ena oseba. 29-letni voznik avtomobila je vozil proti Preboldu in v desnem ovinku nenadoma zapeljal s ceste ter silovito trčil v drevo. Posredovati so morali tudi celjski poklicni gasilci, ki so poškodovanega rešili iz zvite pločevine. 29-letnika so nato reševalci odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb ostal na zdravljenju.
Foto: PGE Celje
Preprečili visoko škodo
V soboto pozno popoldne je zagorelo na gospodarskem objektu v Babnem pri Celju. Celjski poklicni gasilci so ogenj pravočasno pogasili, sicer bi se lahko razširil še na približno šest ton uskladiščenega sena, kar bi povzročilo še večjo škodo. V neposredni bližini je bila tudi kmetijska mehanizacija, vredna 20 tisoč evrov, ki je zaradi hitrega posredovanja gasilcev ostala nepoškodovana. Celjskim poklicnim gasilcem so pomagali tudi prostovoljni gasilci iz Babnega.
V istem času so bili na terenu s policisti tudi inšpektorji. Skupaj so na celjskih ulicah več osebam zasegli metadon in manjšo količino tablet, ki spadajo med droge. Zaradi točenja/prodaje alkohola mladoletnikom so kaznovali eno osebo.
Petkova slika središča Celja. Le nekaj metrov stran od policijske uprave.
Tam, kjer so droge doma ...
Enourni sprehod razkriva, česar si ne želiš - Droga, mladi in alkohol, večna zgodba, ki je vsem na očeh, a vendarle skrita
Petek. Še eden številnih petkov, ko se v celjskem mestnem središču vsakdanja slika nekoliko spremeni v primerjavi z ostalimi dnevi. Več je mladih, kar niti ni nenavadno, bi morda kdo dejal. Sumljivo in nevsakdanje pa postane, ko med mladimi opaziš tisto, kar jih vodi na stranpoti in jih uničuje. Ste kdaj že v jutranjih urah v Celju opazili »postojanke« mladih z alkoholom v rokah, ste kdaj dopoldne v okolici šol zavonjali marihuano? Ne? Postanite pozorni.
Vrnimo se k petku. S policijskim inšpektorjem na Policijski postaji Celje Boštjanom Kavcem se sprehajamo skozi knežje mesto. Želimo preveriti, kaj vse se dogaja po mestu in na točkah, ki so policijskemu očesu znane kot problematične ... »Želel bi, da bi se starši pogosteje vprašali, ali vedo, kaj se sploh dogaja z njihovim otrokom,« razlaga Kavc, ki na celjskih ulicah vidi marsikaj. Dovolj zgovorna izjava?
Otroci s postaje ...
Istočasno z nami, vendar na drugih lokacijah, so tudi inšpektorji. V lokalih in trgovinah preverjajo, kdo toči in prodaja mladoletnikom alkohol. Nekatere trgovine v Celju so kar se tega tiče že skoraj stalnica in mladi že dobro vedo, da lahko alkohol tam dobijo brez skrbi ... Ena takšnih je v mestnem središču. Še več. Enkrat smo jo inšpekciji in policiji prijavili tudi sami. Problematični so še lokali v neposredni bližini srednjih šol, kjer se alkohol dobi tudi s posebnim popustom, če naročiš dve pijači ... Policija sicer nadzor izvaja, toda ali je to dovolj? »Mislim, da smo uspešni, še posebej pri takšnih akcijah, kjer gremo na teren z inšpektorji. Seveda se pojavljajo stalni kršitelji, torej tisti, ki so morda zaradi prodaje alkohola mladoletnim že bili kaznovani,« pravi Kavc. Vidi se, da mu ni vseeno, toda reakcija policije in inšpektorjev je solistična akcija, če ostali ne opravijo svoje naloge. Med
mestnim obhodom od Kavca izvemo, da morajo kdaj posredovati tudi v kakšnem lokalu, kjer pride do razgrajanja zaradi mladih, ki pogledajo pregloboko v kozarec, a so to redki primeri. Pot nas vodi po Ljubljanski cesti, kjer posebnosti ne opazimo, čeprav naj bi ravno v bližini Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko večkrat prihajalo tudi do sporov med dijaki, ki prihajajo v bližnji kiosk po malico iz drugih šol. Skozi center mesta se nato odpravimo tja, kjer Celjani velikokrat vidijo policijske patrulje, tudi vodnike službenih psov, ki so izurjeni za iskanje droge. Železniška postaja. Skoraj vsak Celjan ve, da se na postaji dobi različna »roba«. Toda mi smo s policistom, ki ga odvisniki in znani prekupčevalski obrazi že poznajo iz postopkov, zato opazimo mrke in sumljive poglede trojice mladih. Na postaji se nato drzno odpravimo še v (eno redkih v Celju) javno stranišče. Pregledamo koše za smeti, kjer ostankov jemanja
drog sicer ne najdemo, je pa sumljiv zavitek v večjem zabojniku pred vhodom na javno stranišče, toda ne tvegamo, da bi pogledali vanj. Le nekaj korakov stran so podhodi pod železniško progo, ki so včasih služili pešcem, ki so si krajšali pot iz mesta do mostu čez Voglajno. Tudi tam opazimo odvržene »alufolije«, predvsem pa kup steklenic.
Pogumni najstniki?
S policistom gremo še na lokacijo, kjer smo nedavno že v jutranjih urah sami opazili, da dijaki kadijo marihuano. Gre za prehod od Gregorčičeve ulice proti Vodnikovi, kjer ob skupnem obhodu razen na odvržene ogorke, ki so morda dokaz za to, kar smo domnevali, ne naletimo na kaj vidnejšega. Od policista se poslovimo v Parku svobode, kjer nas prestrašeno pozdravijo najstniki, ki tam dopoldne nazdravljajo z alkoholom. Nato nadaljujemo sami. Toda prej (očitno zaradi policista, ki je bil z nami) spoštljivi najstniki pokažejo zdaj svoj pravi obraz. »Bejž stran s tem pof . fotoaparatom,« naju s fotografom začnejo zmerjati. Ne vržejo naju s tira, zato se za kar nekaj časa ustaviva ravno ob Parku svobode. Zanemarjena zaklonišča pod parkom so namreč lokacija, kjer budnim očem ne more ostati skrito tisto, kar se tam včasih dogaja. Pred tedni je mlada mamica z otrokom ravno tam naletela na odvisnika, medtem ko si je vbrizgaval v roko drogo. In spet nama pot prekrižajo najstniki. Tokrat mimo nas glasno in pogumno zakorakajo kar s psom ...
Vrnemo se še enkrat k železniški postaji. To je namreč zelo prehodna
Inšpektor na Policijski postaji Celje Boštjan Kavc
lokacija, saj se v Celje (v metadon-sko ambulanto) pripeljejo odvisniki od drugod. Mnogi, ki se s preprodajo ali jemanjem droge kljub zdravljenju še vedno ukvarjajo, se tam dlje časa zadržujejo. In spet k zanemarjenim podhodom: tam skriti opazujemo štiri osebe, ki si predajo - tako domnevamo - mamila. Takšnih predaj je v Celju veliko. Na parkiriščih se pravzaprav to niti ne skriva preveč, znajo povedati občani. Pred časom so v zapuščenem stanovanju v Linhartovi našli menda toliko igel, da še policisti sami na pomnijo, da so jih kdaj videli toliko. Točke za zbiranje odvisnikov naj bi bile tudi v Škapi-novi ulici v Novi vasi. Ljudje vidijo. Toda strah jih je prijaviti. Bojijo se maščevanja. Imajo prav?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Zapuščena zaklonišča v mestnem središču mimoidočemu morda niti ne padejo v oči, a pozoren občan bo v njih kdaj opazil tudi ostanke za odvisniki od drog ...
Eden zapuščenih podhodov pri celjski železniški postaji je pogosto priročen prostor za izmenjavo ali jemanje droge.
Železniška postaja. Bodite pozorni na to, kaj se tam dogaja.
Naj nas mediji ne zasvojijo!
Na OŠ Šempeter v Savinjski dolini je bil v četrtek, 10. februarja, otroški parlament, na katerem so javno in demokratično spregovorili učenci od četrtega do devetega razreda. Tema tokratnega parlamenta je bila zelo aktualna: Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika. O njej so učenci spregovorili z vrstniki, ravnateljico mag. Petro Stepišnik, učitelji in gostom, športnim novinarjem Tomažem Hudomaljem. V uvodu so pojasnili osnovne pojme, nato pa predstavili svoja mnenja, ideje, dileme o vprašanjih in rezultate manjše raziskave.
Zanimalo jih je, katere medije uporabljajo, na kakšen način, katere spletne strani
obiskujejo, kaj pravzaprav počnejo na spletnih straneh. Ugotovili so, da imajo učenci vsak dan opravka z različnimi mediji: zelo radi gledajo televizijo, berejo knjige in najstniške revije, še rajši pa na spletu obiskujejo spletne strani Facebooka, igrajo spletne igrice ter vmes, s pomočjo interneta, naredijo kakšno šolsko nalogo.
Na prireditvi so učenci skušali predstaviti pozitivne in negativne posledice vpliva medijev. Pozitivne strani medijev so našli v posredovanju informacij, povečevanju interesa za domače dogodke, pospeševanju razvoja demokracije, nadziranju oblasti in vplivanju na spoštovanje človekovih pravic.
Zavedajo pa se tudi negativnih plati, ki se skrivajo v zavajanju ljudi, povečevanju nasilja, širjenju ameriške kulture, zaradi česar se vsiljujejo ideali lepote, narekuje se hiter življenjski tempo, tekmovalnost med ljudmi je vse večja.
Dotaknili pa so se tudi teme elektronskega nasilja. Mladim se splet, telefoni in televizija zdijo zelo pomembni, a se velikokrat ne zavedajo nevarnosti, ki se skrivajo za mediji. To je zaskrbljujoče, saj prav mlajši otroci nimajo dovolj veščin za varno uporabo spleta in se najtežje soočijo z neprimernimi vsebinami. Problem je tudi v tem, da starši pogosto niso seznanjeni, katerim
tveganjem so otroci izpostavljeni.
Kljub vsemu ni vse samo slabo; šolska raziskava je pokazala, da otroci internet uporabljajo za koristne stvari, ki vključuje delo za šolo, igranje iger, gledanje videov in takojšnje sporočanje. Kar
polovica otrok pa je povedala, da so na spletu lažje sproščeni kot v resničnem življenju.
Otroški parlament smo zaključili z ugotovitvijo, da je treba medije uporabljati z glavo. Biti moramo kritični, medtem ko vsak dan prebira-
mo ogromno novic in informacij. Vsemu pač ne smemo verjeti. In prav je, da nas mediji ne zasvojijo, da ohranimo tiste prave, pristne stike s prijatelji ter vedno ostanemo to, kar smo. Zvesti samemu sebi.
KD, UP
Mladi planinci na zimovanju
PD Polzela je letos na začetku zimskih počitnic organiziralo zimovanje mladih planincev na Gori Oljki. Letos je zimovalo 29 mladih planincev OŠ Polzela pod vodstvom mentorjev in vodnikov.
V izjemno pestrem, skrbno in premišljeno pripravljenem programu so mladi planinci pridobili številna planinska znanja. Spoznali so teoretične osnove orientacije in jo praktično izvedli v okolici planinskega doma.
Mladi planinci so se preizkusili tudi v vezanju vozlov, se seznanili s prvo pomočjo, varno hojo v gore ter spoznavali pestrost planinskega rastlinskega in živalskega sveta.
Vsa ta znanja so strnili v skupinskem delu s predstavitvijo v
ustvarjalnici. Mladi planinci so zelo aktivno izvajali program, ga soustvarjali. Pomerili so se v družabnih igrah, uživali v družbi svojih vrstnikov in navezovali nove prijateljstva.
Posluh za delo mladih planincev ima tudi osebje planinskega doma na Gori Oljki, ki jih vselej prijazno sprejme. Žal pa čas, v katerem živimo, ni vedno naklonjen tistim, ki se v celoti zavedajo svoje odgovornosti.
V planinsko dejavnost društva in s tem povezanega izobraževanja podmladka na OŠ Polzela je vpletenih veliko dobrih in prijaznih ljudi, ki svoje planinske izkušnje in poslanstvo s srcem in v svojem prostem času predajajo mlademu rodu. Plačilo za delo so veseli in zadovoljni otroški obrazi.
Škrat Polzelanček raziskuje Komendo
Prednostna naloga ohranjanja kulturne dediščine v škratovem vrtcu na Polzeli se je zaključila s prikazom starodavnega življenja v Komendi. Otroci prav vseh skupin, od najmlajših do petletnikov, so pričarali čudovito otroško pravljico prikaza znane polzelske preteklosti.
Ne gre zgolj za osvajanje vrhov, pač pa zato, da se mladi planinci med seboj družijo, pridobivajo izkušnje za življenje. V PD
Prireditve se je udeležil tudi podžupan dr. Jože Korber. Po navdušenju staršev in občanov, ki so napolnili dvorano, se škratu Polzelančku res ni
treba bati, da bi se preteklost pozabila. Ravnateljica Valerija Pukl, ki je vsa leta skrbela za prenašanje izročila mlajšim, je prejela priznanje otrok in škratu Polzelančku - petletni Nevi Grčar - obljubila, da bo za to skrbela tako vestno kot je do sedaj. Celotni projekt o ohranjanju kulturne dediščine, s poudarkom na Komendi, so vodili starejši oddelki z vzgojiteljicama Sonjo Barl in Vesno Verdev.
TT
Se na vaši šoli »ful« dogaja?
Napišite prispevek, da bodo o tem brali še drugi! Objavili ga bomo na strani Otroški časopis.
t Krajše besedilo in fotografijo ¿K v čim večji resoluciji pošljite na naš ^ elektronski naslov tednik@nt-rc.si
Utrinek s prireditve
Knjižničarka nam je pripovedovala
Vsako prvo sredo v mesecu obiščemo Matično knjižnico v Preboldu, kjer nas prijazno sprejme knjižničarka Nuša. Najprej se pogovorimo, kako smo in bomo ravnali s knjigami. Otroci si v oddelku za otroke izberejo slikanico, ki si jo nato za mesec dni sposodimo.
V mesecu kulture in prijateljstva smo se dogovorili, da nam bo knjižničarka povedala pravljico. Pripravila nam je Povodnega moža Franceta Prešerna. Med pogovorom je pripovedovala in kazala slike iz slikanice. Vsebina je bila za otroke zanimiva, kar se je pokazalo s poslušanjem. Pravljice imajo odločilno vlogo pri razvoju domišljije otrok.
MOJCA ŠKRABL, Vrtec Prebold
mM
GREMO V KINO!
Rehabilitacija tudi pozimi
Koronarni klub Celje - center za rehabilitacijo srčnih bolnikov je pod strokovnim in organizacijskim vodstvom poleg ostalih dejavnosti že ob koncu leta 2010 proučil možnost rehabilitacije srčnih bolnikov v zimskem času. Izbral je Šmarješke Toplice.
Na vabilo za udeležbo se je prijavilo in zbralo več kot 40 koronarnih bolnikov, ki smo 23. januarja odpotovali v Šmarješke Toplice. Za prevoz so poskrbeli kar anima-torji in tako nas je čakal avtobus že na parkirišču v Celju, kjer smo se zbrali nasmejani udeleženci. Ob prihodu smo dočakali topel sprejem z odlično dobrodošlico v dvorani. Celotni program nam

www.radiocelje.com
je predstavil g. Matjaž, ki je tudi sicer skrbel, da je šlo vse po načrtu.
Težko bi ugotovili, kaj nam je bilo najbolj všeč, saj je bilo vse odlično. V okviru programa smo imeli dnevne aktivnosti od 7.30 do večernih ur. Glede na to, da so imeli posamezniki tudi zdravstveno terapijo, je bil njihov dan še toliko »težji«. Vendar je večerna razprava pokazala, da smo kljub temu dobro razpoloženi.
Čeprav je bil zimski čas, smo imeli s strokovnim vodjem nordijske hoje Franjem Lucom 2-krat dnevno učenje te rekreacijske aktivnosti, ki je trajala 1 do 2 uri. Dobri poznavalci terena so pokazali dolenjsko pokrajino, ki kljub zimskemu počitku nudi ob sončnem dnevu čudovit pogled na griče in vinograde. Naš udeleženec Franc bi skoraj začel delati v vinogradu, vendar smo ugotovili, da je bolje uživati na soncu ob toplem čaju z dolenjskim cvičkom.
Popoldanske ure so nam zapolnili organizatorji z za-
nimivimi predavanji, med katerimi so bili nepozabno predavanje prof. dr. Mata-jaža Bunca, specialista kardiologije iz UKC Ljubljana (o možnostih zdravljenja in življenja s koronarno boleznijo), predavanje dr. Mihe Pogačnika, spec. dermatologa (o spremembah na koži in malignem melanomu) in delavnice o zdravilnih zeliščih, refleksoteapiji, masa-žnih tehnikah, energetskih točkah ... Še dolgo se bomo spominjali čudovitega izleta na Gorjance, ogleda znamenitosti okolice Trdinovega vrha in planinskega doma Gospodična. Ugotovili smo, da je Dolenjska res prijazna, zaposleni v hotelu pa so nam to dnevno dokazovali.
Po sedmih dneh smo se strinjali, da smo ob zavedanju svoje bolezni naredili nekaj pozitivnega zase. Rehabilitacija pa je bila skoraj prekratka in zato bodo organizatorji (ki zaslužijo vso pohvalo), s predsednikom KK Celje Jožetom M. Umekom skupaj z strokovnim vodjem prim. Janezom Tasičem in organizatorjem rekreacije Franjem Lucom še organizirali rehabilitacijo v tem čudovitem delu naše domovine.
JOŽICA SUBOTlC
Za večjo poplavno varnost Kaplje vasi
Krajani Kaplje vasi so 12. februarja začeli sekati zarast ob vodotokih Bolska, Trnavca in Globovnik. Na pobudo krajanov, da se zagotovi večja poplavna varnost, je krajevni odbor po poplavi septembra 2010 podal zahtevo na občino Prebold, da se očistijo brežine vodotokov.
Občina Prebold je zahtevo uvrstila v plan za leto 2011. predala in utemeljila Agenci- Načrtovano poglabljanje vo-ji RS za okolje, ki je ta dela dotokov in ureditev brežin


Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
se bo opravljalo v spomladanskem delu leta zaradi povečanja pretokov in s tem povečanje poplavne varnosti v Kaplji vasi. Predpogoj za navedena strojna dela pa je, da se brežine očistijo zarasti. Zato je krajevni odbor Kaplje vasi organiziral udarniško akcijo čiščenje zarasti po levi in desni brežini reke Bolske od meje z občino Braslovče do mostu v Kaplji vasi ter po levi brežini reke Trnavce od regionalne ceste Ljubljana-Celje do izliva v reko Bolsko ter ob vodotoku Globovnik. Akcijo vodi predsednik KO Jože Rovšnik skladno z navodili vodnega preglednika g. Pre-zlja (urad za vode, izpostava Celje).
FRANC GRENKO
Fl LH MZÜEKJI -plSiim S KARI
JOHNNY DEPP
ipiO

•i»
<r
UK BAflUÄ) MLjem
-•ij^reHojaHB
V Planetu Tuš od 3. 3. 2011!
RANGO
sinhronizirano
(Rango), animirana družinska pustolovščina, 107 min.
Režija: Gore Verbinski
igrajo (glasoviv originalu): Johnny Depp, Isla Fisher, Abigail Breslin, Bill Nighy, Stephen Root, Ray Winstone, Beth Grant, Ned Beatty, Harry Dean Stanton, Alfred Molina
Rango je osamljen kameleon, ki si že od nekdaj prizadeva, da bi bil igralec in postal junak. Na popotovanju po puščavi Mojave pride v mesto, polno razbojnikov, kjer bo dobesedno prisiljen igrati vlogo, da bi se zaščitil in odkril zakaj v mestu primanjkuje vode.
~ V Planetu Tuš od 10. 3. 2011!
! USODNI
H (Adjustment bureau), j znanstveno-fantastični triler, 106 min.
Režija: George Nolfi ^ Igrajo: Matt Damon, Emily Blunt, Anthony R Mackie, John Slattery, Shohreh Aghdashloo, H Michael Kelly, Terence Stamp
Ali imamo nadzor nad svojo usodo, ali pa nevidne sile manipulirajo z nami? Ambiciozni politik David Norris (Matt Damon) je tik pred vstopom v ameriški senat, ko sreča lepo balerino Elise Seilas (Emily Blunt) in se zaljubi vanjo. Skrivnostni moški medtem kuje zaroto _| in ju želi spraviti narazen. David se bo moral soočiti s skrivnostno agencijo Fate, ki bo naredila vse, da Davida in Elise loči. Pred njim je težka odločitev, bo sprejel vnaprej določeno pot in pustil Elise, da odide ali pa se bo svoji usodi uprl.
Vabljeni!
Več informacij na: www.planet-tus.si
ali po 14. uri na 05 973 37 00
Engrotuš d.d., Cesta v Trnovlje 10a, Celje;P.E. Kinematografi, Planet TUŠ Celje, Mariborska 128
/ter i
tus
kjer so zvezde doma
Deseto srečanje starostnikov in krvodajalcev
Krajevna organizacija Rdečega križa Cirkovce v velenjski občini je 12. februarja pripravila deseto srečanje starostnikov in krvodajalcev. Domačini so do zadnjega kotička napolnili osnovno šolo in prisluhnili programu, ki so ga izvedli otroci otroškega vrtca in osnovne šole Cirkovce, poleg njih pa je nastopilo še nekaj skupin iz sosednjih krajev. Vseh nastopajočih je bilo nad 50!
Prisotne je med prvimi nagovoril Franci Kotnik, predsednik krajevne skupnosti Cirkovce, in krajevni organizaciji Rdečega križa podelil posebno priznanje za 10-letno srečanje občanov, starejših nad 70 let, in krvodajalcev. Prvih je bilo povabljenih 28, drugih 16. Da je krajevna organizacija RK v Cirkovcah, ki jo vodi Cveto Sušec, še kako je dejavna, je potrdil tudi Janez Trboljšek, predstavnik območne organizacije RK Šaleške doline, v kateri so lani imeli kar 5200 odvzemov krvi. Pomagali so pri zbiranju pomoči in tudi razdeljevanju preko 80 ton te pomoči socialno ogroženim občanom. Teh je, na žalost, vedno več. »To se ne bi smelo dogajati ...« je med drugim poudaril Janez Trboljšek. Organizatorji srečanja so letos nad prireditvenim odrom obesili velik napis: »Zapomnite si, da ni najbogatejši tisti, ki največ ima, ampak tisti, ki potrebuje najmanj!« Kako pomenljivo ob tem času! Pa vseeno še najdejo donatorje, podpornike, somišljenike.
HINKO JERČIČ
Domačini so napolnili prostore osnovne šole v Cirkovch.
Dijakinje predavale kmečkim ženam
Dijakinje Peacock team so z masko pava zasedle odlično 2. mesto v kategoriji Total look.
Navdušile z masko
Dijakinje Srednje zdravstvene šole Celje, program kozmetični tehnik, so svoje znanje predstavile na sejmu Kozmetika in frizerstvo v Celju.
Zanimanje dijakinj za sodelovanje na sejmu je bilo veliko, zato smo sestavili več ekip, ki so se pripravljale za tekmovanje na različnih področjih. Pod vodstvom mentoric Marije Bec, Sonje Cesar in Karmen Pavrič Konušek, so se dijakinje zelo dobro pripravile, kar so potrdili rezultati tekmovanja, s katerimi smo zelo zadovoljni.
Tekmovanja dijakov v ma-nikiri naravnih nohtov se je udeležila Timeja Skamen in zmagala ter prejela pokal z diplomo. V manikiri umetnih nohtov za dijake je tekmovala Sara Baloh in zasedla 4. mesto. Dijakinja Maja Šarec je tudi letos dokazala, da ji je ličenje na temo Skrivnosti gla-murja pisano na kožo.
Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolskega centra Celje se je odzvala povabilu Društva kmečkih žena Zgornje Savinjske doline. Za njih so v četrtek, 17. februarja, v Mozirju pripravili predavanje z delavnico Ravnanje z odpadki v praksi.
Dijakinje Urška Koštomaj, Lea Krajnc, Nena Kotnik in Jasna Funtek programa oko-ljevarstveni tehnik z mentorico Janjo Čuvan so izvedle bogat program, ki je zajemal celotno predstavitev ravnanja z odpadki v naši državi in podrobno za Savinjsko regijo: od nastanka odpadkov, načina ločevanja, sortiranja, do predelave ločenih odpadkov in uničevanja ter sežiganja odpadkov.
Dijakinje so izvedle tudi praktično delavnico ločevanja odpadkov glede na vrsto. Slušateljice so bile z izvedbo
izobraževanja izjemno zadovoljne.
Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja
se je na program okoljevar-stveni tehnik, ki ga izvaja tri leta, skrbno pripravila, zato so dijaki pri pouku
zelo uspešni in hkrati zelo dejavni na številnih drugih področjih.
AB
BRALCI OPOZARJAJO
Zgodba zase je bilo skupinsko tekmovanje v kategoriji Total look, kjer tekmujejo amaterji in profesionalci. Tema letošnjega tekmovanja je bila beneška maska. Šolo so zastopale štiri ekipe. Dijakinje Peacock team so s spretnimi prsti izdelale masko pava in zasedle odlično 2. mesto. Tudi ostale ekipe so v zelo močni konkurenci dosegle lepe uvrstitve. Tekmovalke Notes team so note prelile v čudovito masko notnega črtovja. Team Galea so upodobile prelepo damo z vrtnico, dijakinje TNT-team pa so izdelale masko naravnega pridiha.
Zelo veseli smo bili tudi množičnega obiska našega predstavitvenega prostora, kjer so dijakinje obiskovalcem ponudile manikiro, ličenje in izdelavo tatujev.
PETRA MRZDOVNIK Foto: MIRAN SALOBIR
Luknja pri luknji
Bralka Nina Vozlič nam je poslala fotografije in opozorila na uničeno cesto na odseku Zadobrova-Trno-vlje. Meni, da gre za pozabljen del občine Celje.
»Že pet let nam obljubljajo obnovo oz. preplastitev ceste in izgradnjo kanalizacije, ki je ni samo še na tem delu Zad-obrove, torej manjka le borih 500 m, da bi bil kanalizacijski krog sklenjen (in to le 4 km iz centra Celja),« ugotavlja bralka. Omenjeni odsek leži le 300 m od avtoceste, zato je cesta vedno bolj prometna in nevarna. »Kadar povprašamo, kdaj nameravajo izpolniti obljubljeno, odgovarjajo, da ni denarja. Krajanom pa potrpljenja že počasi zmanjkuje,« še dodaja bralka.
IŠČEMO TOPEL DOM
Sprehajanje psov iz zavetišča
Sprehod je za žival zelo pomemben. Traja lahko nekaj minut, pri čemer žival ponavadi opravi nujne potrebe, ali dlje. Prilagoditi se je treba tako svojim zmožnostim (časovnim in fizičnim) kot tudi živali.
V	zavetišču smo imeli v preteklosti kar nekaj izkušenj s sprehajalci psov. Veliko je bilo dobrih, vendar se je kdaj zgodilo tudi kaj nepredvidenega. Večina sprehajalcev se je osredotočila na enega ali dva psa, ostali so žal ostajali brez prepotreb-nih sprehodov. Ti pa so tudi z vidika zakonodaje zelo odgovorna zadeva. Za zavetišče niso zakonsko predpisani v pravilniku o delovanju. Torej jih nekatera zavetišča sploh nimajo. Zato smo začeli razmišljati, kako bi živalim nudili čim bolj enake pogoje sprehajanj. Po tehtnem premisleku in posvetovanju s stroko smo prišli do ideje, da bi »izšolali« svojo skupino stalnih sprehajalcev. Lotili smo se projekta in po treh mesecih napornega in predvsem skupnega dela smo dobili svojo prvo stalno sprehajalno skupino, ki je usposobljena za varno, odgovorno in predvsem enakomerno razporejeno sprehajanje naših oskrbovancev.
V	tem času smo bili velikokrat deležni neutemeljenih očitkov, češ da so sprehodi samo med tednom. Ob koncih tedna smo namreč uspo-
Čopka: »Ne boj se - kar pogladi me, saj ne grizem!«
sabljali stalne sprehajalne skupine in žal sprehodov za druge obiskovalce ni bilo.
Postopek sprehajanja psov iz zavetišča je sledeč. Oskrbnik sprehajalcu dodeli psa in skupaj potem odideta na sprehod po bližnji okolici, v naravno okolje. Sprehajalec odgovarja za vse zadeve - odgovorno vodenje psa na povodcu, preprečevanje nepredvidljivih dogodkov, povzročitev škode drugim živalim in ljudem ... Med sprehodom se s psom zelo aktivno ukvarja - poskuša ga osnovno socializirati in ga naučiti preprostih ukazov, tako da bo morebitni posvojitelj imel s tem čim manj težav. Po vrnitvi v zavetišče psa preda in prevzame novega in tako se sprehajanje nadaljuje. V povprečju en stalen sprehajalec sprehodi štiri živali. Pri predaji tudi
Reja: »Uh, kako prija to valjanje po hrbtu!«
Arty: »A nisem lep? Čakam, da me vzameš!«
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si
Riki: »Ko bom velik, bom drugačen!«
obvesti oskrbnika o morebitnih posebnostih, ki so nastale med sprehodom, in o odzivnosti psa. Za sprehode se uporabljajo dolgi povodci, tako da kosmatinec lahko teka, vohlja in sprosti svoje nagone. Zaradi varnosti naših oskrbovancev, drugih živali in preprečevanja morebitne škode, ki bi jo lahko žival napravila, ter predvsem zaradi spoštovanja zakonodaje s tega področja sprehajalec psov ne spušča s povodca (včasih velikokrat ni bilo tako).
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00, in-ternetni naslov www.zon-zani.si.
Skupni projekt stroke in stalnih »izšolanih« sprehajalcev je uspešno prestal obdobje testiranja in bo v praksi zaživel 1. marca. To pomeni, da bodo odslej pse iz našega zavetišča sprehajali samo stalni sprehajalci. Tako bodo vsi kosmatinci, ki so naši oskrbovanci, imeli glede tega enake pogoje. To pa je seveda najpomembnejše, korist bodo imeli vsi psi oskrbovanci zavetišča, tudi tisti, ki prej zaradi takšnega ali drugačnega vzroka niso bili skoraj nikoli na sprehodu.
ZORAN FLIS
KUHAJMO SKUPAJ
Za ljubitelje palačink
Ste že mojstri peke, jih obračate v zraku? Palačinke lahko spečete tudi na zalogo, jih zamrznete in po potrebi odtajate. Ker smo osnove peke spoznali že zadnjič v oddaji Radia Celje Kuhajmo skupaj, lahko zdaj predstavimo različne nadeve in polnila. Z marmelado ali s čokoladnim namazom jih boste postregli, ko se vam bo mudilo. Tokrat vam za vajo ponujamo nasvete poslušalcev, še več pa jih najdete v Kuharskih bukvah slovenskih gospodinj. In poleg lahko postrežete priloge glede na to, ali so vaše palačinke sladke ali slane. Sadna solata, kompot ali skleda solate bodo tako le še pika na i. Dober tek!
Palačinke z mesnim nadevom (poslušalka Marica)
Sestavine: mleto meso, čebula, česen, poper, sol, drobtine, jajce
Za paniranje: moka, jajca, drobtine
Priprava: Nasekljano čebulo prepražimo, dodamo mleto meso in dušimo. Primešamo strt česen (lahko tudi v prahu), solimo, popra-mo in po potrebi zalijemo z vodo. Maso ohladimo in jo izboljšamo z jajcem in malo drobtinami. Oblikujemo v svaljke, jih položimo na palačinko in zvijemo. Paniramo in ocvremo v vročem olju.
Sladki žepki (poslušalec Toni)
Sestavine: skuta, kisla smetana, jajce, cimet, va-nilijev sladkor, 2 jabolki, rozine Preliv: kisla smetana Priprava: Naribamo ali narežemo jabolka in jih z ostalimi sestavinami združimo v polnilo. Na palačinke ga dajemo na sredino in jih zložimo kot žepek. Naložimo jih na pomaščen pekač in po vrhu porazdelimo kislo smetano. Zapečemo v pečici pri srednji temperaturi do zlato rjave barve (do 40 minut).
Malo drugače: za sadje lahko vzamemo tudi zamrznjene slive, jih razrežemo in damo v vsak »palačinkast« žepek vsaj eno narezano slivo.
*	. * . * TEDEN§KA
*	r ASTROLOSKA
( 1 X NAPOVED
W * *
Torek, 1. marec: Luna bo vstopila v znamenje vodnarja in povzročila povečano potrebo po dinamiki dogajanj. Mnogi se boste nekoliko težje prilagajali ustaljenim normam, saj bo težnja po drugačnosti zelo močna. Venera bo skladna z Uranom v popoldanskih urah, kar bo lahko pripeljalo do kakšnega zelo prijetnega dogajanja na čustvenem področju. V večernih urah bo z Luno skladen tudi Jupiter, zato se bo prvi dan v mesecu zagotovo končal optimistično.
Sreda, 2. marec: Venera bo v jutranjih urah vstopila v znamenje vodnarja, v katerem bo vse do 27. marca razveseljevala zlasti vodnarje, tehtnice in dvojčke. Pred vami so veliko boljši časi na ljubezenskem področju, mogoče so tudi prijetne novosti na finančnem področju. Luna bo skladno delovala s Saturnom, zato boste lahko ta dan zelo uspešni pri svojem delu.
Četrtek, 3. marec: Zaradi vpliva Lune, ki se bo na svoji poti srečala z Neptunom, v tem dnevu odsvetujemo sprejem pomembnejših od-
ločitev, presoja ne bo realna. Dan bo čudovit za domišljijska potovanja, izrazite se ustvarjalno! Luna bo pozno popoldne vstopila v znamenje rib in bo še dodatno okrepila prejšnji vpliv. Poskrbite za sprostitev!
Petek, 4. marec: Mars, ki potuje ves mesec po ribah, bo v dobrem položaju s Plutonom, kar bo povečevalo vašo notranjo moč. Kasneje bo v dobrem odnosu s Plutonom tudi Luna. Gre za vpliv, ki obnavlja energijo. Še en vpliv Marsa je treba omeni-
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR Z DDV,
in na facebooku Astrologinja Gordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
Skutine palačinke
Sestavine: 500 g skute, majhen lonček kisle smetane, jajce, vanilijev sladkor, sladkor po želji, rozine
Za preliv: majhen lonček kisle smetane, jajce
Priprava: Skuto pretlačimo, dodamo kislo smetano, jajce in vanilijev sladkor. Po želji dosladkamo in primešamo rozine. Če je zmes preveč tekoča, dodamo piškotne drobtine ali žlico zdroba. Palačinke namažemo, jih zvijemo in zložimo v poma-ščen pekač. Stepemo jajce, mu dodamo kislo smetano in zmešamo. Prelijemo po palačinkah in zapečemo v pečici pri 170°C do zlato rjave barve (približno 20 minut).
NL
ti, njegovo srečanje z Luno, ki bo dvignilo adrenalin in povzročalo čustveno preobčutljivost. Najbolj intenzivno boste lahko to občutili ribe, device, dvojčki in strelci.
Sobota, 5. marec: Krasen položaj Lune in Merkurja, ki bo potoval po znamenju rib, predstavlja odličen temelj za delo in komunikacijo. Krasno boste lahko kombinirali razum z intuicijo, kar je lahko v vsestransko pomoč. Ne zanemarite svojih zamisli, ki se lahko rodijo v tem dnevu.
Nedelja, 6. marec: Luna bo že v jutranjih urah vstopila v ovna in v ospredju bo energično in prodorno delovanje. Ker bo popoldne v odličnem odnosu z Venero, bo zacvetelo ljubezensko in družabno življenje. Nekaj previdnosti ne bo odveč v večernih urah, ko bodo lahko šla vaša prizadevanja v napačno smer zaradi vpliva Plutona.
Ponedeljek, 7. marec: Srečanje Lune z Jupitrom, ki bo nastopilo v tem dnevu, bo prineslo dobro energijo, lepo razpoloženje in povečan optimizem. Pod tem vplivom boste lahko krasno funkcionirali. Vpliv Saturna, ki bo nasprotoval Luni v popoldanskem času, pa bo to energijo nevtraliziral. Zato za svoje delovanje izkoristite predvsem dopoldanske ure.
Delo in srčni bolnik (2.)
ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO	ROŽICE IN ČAJČKI
Bodeča lobodika proti zlati žili
Vprašanje: Vedno sem rad in veliko delal. Zdaj sem bil operiran na srcu in me zanima, ali dolgotrajno delo lahko škodi srčnemu bolniku in kako naj se z delom izogne bolezni in zapletom? Ali priporočate delo kot eno od oblik rehabilitacije?
Odgovor: Koronarna bolezen ima številne obraze. Po prebolelem infarktu srca ali po operaciji s premostitvijo zožitve z obvodom, danes pa še bolj pogosto s širitvijo žile in z vstavitvijo opornice se spremeni telesno in duševno stanje bolnika. Usoda bolnika je odvisna od pravočasne odločitve, da ob napadu bolečine pokliče nujno medicinsko pomoč ali da se odloči, da bo obiskal ambulanto, kjer mu posnamejo elektrokardio-gram, ki v določenem odstotku pokaže jasno sliko slabe prekrvavitve ali infarkta.
A ni vedno tako. Pogosto se skriva usoda v nejasnih spremembah, ki so odvisne od časa in dogajanja v žilah. Ob tem bolezen postopoma napreduje, je zahrbtna, skrita, nepredvidljiva, pri čemer pogosto udari iznenada z vso silovitostjo.
Ko človek preživi vse te trenutke hude stiske, postane psihološka prizadetost pomemben dejavnik, ki omogoči nadaljnjo kakovost življenja. Po rehabilitaciji, ki se konča v 3 do 4 mesecih, je potrebna dokončna ocena preostale zmogljivosti srčno-žilnega sistema. Ocena telesne okvare, delovne oziroma aerobne onesposo-bljenosti, psihološkega in socialnega stanja omogoča usme-
Vprašanje: Imam vprašanje glede vstopa tujega državljana v Slovenijo oz. EU. Ali se za državljana tretjih držav uredi viza in dovoljenje za prebivanje ali samo viza ali dovoljenje za prebivanje?
Odgovor: Državljani držav, s katerimi Republika Slovenija nima sklenjenega brez-viznega režima, potrebujejo za vstop v Slovenijo, poleg veljavne potne listine, tudi vizum ali ustrezno dovoljenje za prebivanje.
Kaj od navedenega mora tujec pridobiti, je odvisno od njegovega namena vstopa v Slovenijo - načeloma velja za kratkoročno bivanje z namenom turističnega, poslov-
Piše: prim. JANEZ TASIČ,
dr. med., spec. kardiolog
ritev v doživljenjske oblike rehabilitacije in različne oblike aktivnosti, ki so primerne za posameznega bolnika.
Ocena ogroženosti bolnika
Posamezniku se določi aerobna zmogljivost srčno-žil-nega sistema. Ta se izvede z obremenitvijo na tekaču ali na kolesu po standardnih protokolih, ki omogočajo natančno določitev varne oblike obremenitve. To se določa s porabo kisika na kg telesne teže (1 Met predstavlja porabo 3,5 ml kisika (O2) na kg telesne teže v minuti). Obremenitev se izraža v Metih ali Wattih. Glede na sposobnost se bolnike razporedi v štiri funkcijske razrede. To opredelitev je pripravilo newyorško kardiološko društvo in se zato imenuje kar enostavno z njegovo kratico: NYHA-klasifikacija srčnih bolnikov. V četrtem razredu so bolniki, ki imajo težave že takrat, ko so na miru, njihova poraba O2 pa je manj kot 7 ml na kg telesne teže. V tretjem razredu je poraba O2 med 7 in 14 ml, v drugem 14 do 20, ter v prvem razredu več kot 20 ml
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
nega, zasebnega obiska ali zdravljenja vizumska obveznost, za dolgoročno bivanje z namenom dela, študija, raziskovanja itd. pa je potrebno pridobiti dovoljenje za prebivanje.
Glede na to, da je tako vizumov kot dovoljenj za prebivanje več vrst in se izdajajo za različne namene, različna
O2 na kg telesne teže v minuti. Zdrav človek pri 50 letih ima tako porabo nekje pri 35 ml, športniki nad 45 do 60 ml na kg telesne teže. Bolnikov s porabo manj kot 7 ml na kg v minuti sploh ne obremenjujemo, saj njihovo srce odpoveduje že v mirovanju. Bolnike v tretjem razredu pa lahko obremenjujemo s 25 do 500 Watti, tiste v drugem s 50 do 100 Watti, v prvem razredu pa tudi nad 100 do 125 Watti.
Po oceni ogroženosti bolnika razporedimo v eno od treh skupin: malo, srednje in zelo ogroženi srčni bolniki. Ocena je podana na osnovi iztisnega deleža srca, na osnovi simptomov, velikosti srca, porabe kisika, uspešnosti zdravljenja z zdravili ...
Vemo, da koronarna bolezen srca ni statična zadeva, temveč se spreminja, kot se spreminjajo dejavniki tveganja, rezultati zdravljenja z zdravili in fizična ter psiho-
loška rehabilitacija. Z resnim pristopom se stanje bolnika lahko stabilizira tako, da bolezen ne napreduje. Veliko pa se lahko napravi z redno fizično aktivnostjo. Vemo, da srčni bolnik po operaciji na srcu ali po prebolelem infarktu ni nesposoben za vsako delo. Delo je zanj pogosto rešitev. Tako se določen odstotek bolnikov lahko vrne celo na svoje delo, nekateri lahko opravljajo drugo delo v polnem ali skrajšanem delovnem času. Tretji morajo skrbeti za svoje zdravje tako, da sami poskrbijo za svoje vsakodnevne potrebe.
Vsem se določi priporočena obremenitev (v Wattih), ki jo lahko izvajajo, ne da bi ogrožali svoje srce. Jasno je, da je anaerobno delo ali delo pod stresnimi pogoji za takšne bolnike nesprejemljivo. Njihova življenjska zgodba se bo prehitro končala. Raje jim določimo aktivnosti, ki jim jih priporočamo.
Bodeča lobodika je zimzelena rastlina, ki uspeva v toplejših predelih naše države. Domačini jo spomladi nabirajo podobno kot mlade vršičke špargljev, medtem ko v jesenskem času ljubitelje narave očara s svojimi rdečimi jagodami. A ima tudi zdravilne odlike.
Če še niste videli bodeče lobodike (Ruscus aculeatus), ni nič nenavadnega, saj na našem koncu ne uspeva. Kogar pot zanese na Primorsko, na primer v divjo in zapuščeno dolino reke Dragonje, naj poprosi domačine, da mu pokažejo roško ali lobodičje, kot tej rastlinici z bodeče pri-ostrenimi listi rečejo po domače. Na pomlad pobirajo mlade poganjke te rastline, ki jih pripravijo z jajci kot divje šparglje, torej v obliki frtalje. So pa plodovi lobodi-ke za kanček bolj grenki od špargljevih. Poleg mladih spomladanskih poganjkov je užitno tudi praženo seme, ki so ga včasih uporabljali kot nadomestek za kavo.
V zdravilne namene se najbolj obnese grenka korenina, vendar jo dandanes uporabljamo večinoma le v obliki gotovih pripravkov, na primer kapsul in krem. Pri nas je bodeča lobodika od leta 1981 delno zavarovana na območju občine Nova Gorica. Dovoljeno je nabrati do deset primerkov. Torej če želimo odpraviti težave, ki jim je lobodika kos, je bolje, da odidemo ponjo v lekarno in ne v naravo. In katere težave odpravlja ta zimzelena lepotica, ki se pred nasilnimi nabiralci brani z bodičastimi listi? V ljudskem zdravilstvu se pripravki iz korenine in plodov uporabljajo za odpravljanje zlate žile in krčnih žil, za spodbujanje izločanja urina in znoja, pri protinu, boleznih mehurja in pri ledvičnih kamnih. Dr. Katja Galle - Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem piše, da izvlečki iz posušene korenine lobodike učinkujejo na tonus venoznih žil, tako da vplivajo na hormon adrenalin, ki ga izloča nadledvična žleza. Zmanjšujejo poškodbe kapilar in nastajanje edemov. V obliki gotovih pripravkov se uporabljajo pri zlati žili, krčnih žilah in pri poškodbah kapilar. Dnevni odmerek je štirideset gramov droge. Z znanstvenimi študijami so
Piše: PAVLA KLINER
potrdili pozitiven učinek pripravkov iz korenine bodeče lobodike na žile in njeno pro-tivnetno delovanje. Deluje predvsem na venski sistem, zato se uporablja pri terapiji venskega popuščanja. Najbolje se obnese pri zdravljenju in preprečevanju razširjenih žil in hemoroidov.
Njena uporaba je blagodejna tudi pri bolečih venah, krčih in edemih. Omenjene težave so prisotne zlasti v nosečnosti in po njej, zato se v tem času pogosto priporoča uporaba lobodikinih pripravkov, ki odpravijo simptome zunanjih in notranjih hemoroidov. Lobodika je primerna tudi za pospeševanja okrevanja po operacijah, še posebej takrat, ko pride do močnih krvavitev. Ta bodeča rastlinica lajša tudi težave, ki so povezane s predmenstrualnim sindromom (PMS), na primer napetost, razdražljivost, depresija, občutek, da nismo povsem pri sebi, občutljivost dojk, otekanje gležnjev, krči, medenične bolečine . Koristi tudi pri odpravljanju vročinskih valov v menopavzi. Izvlečki iz bodeče lobodike blažijo tudi edeme na nogah pri ženskah, ki imajo zaradi slabega pretoka krvi kronične težave z venami.
Na koncu moramo še opozoriti, da je pretirana uporaba bodeče lobodike v zdravstvene namene škodljiva in da preveliki odmerki lahko povzročijo bruhanje in znižajo krvni tlak. Zaradi slednjega jemanje ni priporočljivo pri hipertenziji ali med nosečnostjo in dojenjem. Odsvetuje se tudi hkratno jemanje pripravkov iz bodeče lobodike in antidepresivov ali zdravil proti povečani prostati.
Kaj pomeni posamezna poraba kisika (1 Met = 3,5 ml O2/kg/min)
3 Meti: britje, mirna vožnja avtomobila, pomivanje posode, biljard, igranje na klavir, ribarjenje ...
3 do 5 Metov: čiščenje oken, zmerno vrtnarjenje, golf, jahanje na konju, grabljenje listja, ples ...
5 do 7 Metov: pranje avtomobila, bredenje po vodi, pešačenje po deželi, namizni tenis, plavanje, kolesarjenje po ravnem 15 km, telovadba ...
7	do 8 Metov: lažje delo z lopato na vrtu, ročna košnja, badminton, tenis, smučanje, kotalkanje, kolesarjenje 17 km .
8	do 10 Metov: žaganje hlodov, veslanje, kopanje sadilne jame, nogomet, hokej, kolesarjenje 20 km ...
10 do 12 Metov: turna smuka, košarka, tekmovalni ples, rokomet, aerobika, pospešena vožnja kolesa v hrib .
PRAV(N)I KORAKI
Dovoljenje za prebivanje
obdobja in ob izpolnjevanju različnih pogojev, v svojem vprašanju pa niste navedli nobenih podatkov, svetujem, da se za več informacij obrne-
te na pristojno diplomatsko-konzularno predstavništvo.
PAVLA BOLNERA BOLARIČ, dipl. univ. pravnica
VEDEŽEVANJE ODSLEJ SE CENEJE
Vas zanima ljubezen? Kaj bo z vašim zdravjem? Prihodnost? Zakupite minute in se s svojim vedeževalcem ali astrologom pogovarjate še ceneje.
w)
Zakupite minute, ki jih lahko porabite za več klicev v obdobju enega leta od dneva nakupa, Klic na navadno stacionarno telefonsko številko brez dodatnih stroškov. Minute lahko plačate po povzetju, v elektronski banki ali z moneto.
Za informacije in nakup minut pokličite (03) 490 02 22
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
/---\
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
)2/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
^^^^^^DrPirnatdjDjD^adagova^^
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
VARILEC - M/Ž; OSNOVNO IN ZAHTEVNO VARJENEJE, DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 5.3.2011; INCS. TRGOVINA IN STORITVE D.O.O.. ULICA MESTA GREVENBROICH 9. 3000 CELJE
ČISTILKA/SOBARICA - DELOVNO MESTO V CELJU - M/Ž; UREJANJE, POSPRAVLJANJE, ČIŠČENJE SOB S KOPALNICAMI, NASTANITVENEGA DELA OBJEKTOV, OPREME, PREGLED FUNKCIONALNE IZPRANOSTI NAPRAV V SOBAH. POSTILJANJE, NAMEŠČANJE BRISAČ IN P0TR0-ŠNEGA MATERIALA. PREVZEM IN SHRANJEVANJE PERILA IN DROBNEGA INVENTARJA. PREVZEM IN ODDAJA OSEBNEGA PERILA GOSTOV, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 27.3.2011; AKTIVA HRM KADROVSKE REŠITVE D.0.0, LJUBLJANSKA CESTA 12 F. 1236 TRZIN DELAVEC BREZ POKLICA ZAKLJUČNA GRADBENA DELA - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA, FASADERSKA, TESARSKA IN KR0VSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.3.2011; ELI POSREDNIŠTVO ELVIRA HADŽIČ S.P., TRUBARJEVA ULICA 53 B, 3000 CELJE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; AVTOMEHANIČNE IN SERVISNE STORITVE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.3.2011; DR SERVIS IN VZDRŽEVANJE VOZIL, RAJK0 D0RNIK S.P., LOKROVEC38BJOOOCELJE KLJUČAVNIČAR
DELAVEC V PR0IZ0DNJI - M/Ž; VARJENJE, VRTANJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ. OSTALA POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.3.2011; BIRO 0GIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.0.0, TEHARJE 56.3221 TEHARJE
MONTER - M/Ž; IZVAJA POSTAVLJANJE IN PODIRANJE ŠOTOROV, HAL, 0DR0V.NAT0VARJA. RAZT0VARJA, MONTIRA, DEMONTIRA) V SKLADU Z DELOVNO DOKUMENTACIJO IN POSTAVITVENIMI LISTI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.3.2011; BIRO 0GIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.0.0, TEHARJE 56,3221 TEHARJE STRUGAR
KLJUČAVNIČAR - MONTER - M/Ž; OBLIKOVANJE KOVINSKIH ELEMENTOV V DELAVNICI IN NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.3.2011; NIVO K0ING EKOLOGIJA IN ENERGETIKA, D.0.0, ŽELEZARSKA CESTA 3,3220 ŠTORE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA TOPLIH IN HLADNIH JEDI, NEDOLOČEN ČAS, 1.3.2011; Zl 6 M TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, D.0.0. MARIBORSKA 118, CELJE, MARIBORSKA CESTA 118,3000 CELJE
NATAKAR - M/Z; STREŽBA PIJAČ IN HRANE, NEDOLOČEN ČAS, 1.3.2011; Zl 6 M TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, D.0.0. MARIBORSKA 118, CELJE, MARIBORSKA CESTA 118,3000 CELJE
PEK/POMOČNIK PEKA - DELOVNO MESTO V CELJU - M/Ž; PRIPRAVA SESTAVIN ZA TESTO, PEKA KRUHA IN PECIVA TER SKRB ZA UREJENOST DELOVNEGA OKOLJA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.3.2011; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.0.0, LESK0ŠK0VA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 2.3.2011; MILLENIUM NEPREMIČNINE, PREVOZI, UR0S GDSTENČNIK S.P., ŠKOF JAVAS 28,3211 ŠK0FJAVAS PODROČNI DIREKTOR - DELOVNO MESTO V CELJU - M/Ž; VODENJE IN KOORDINACIJA DELA PODREJENIH SODELAVCEV, ISKANJE IN IZBOR POTENCIALNIH PROFESIONALNIH PREMOŽENJSKIH SVETOVALCEV, SKLEPANJE VSEH VRST BANČNIH IN ZAVAROVALNIŠKIH POSLOV, K0NTAKTIRA-NJE S STRANKAMI, SPREMLJANJE IN NADZIRANJE PLANOV DELA SVETOVALCEV, SODELOVANJE PRI DOLOČANJU TERMINOV IN SPREMLJANJE SVETOVALCEV PRI STRANKAH, IZVEDBA OSNOVNEGA ŠOLANJA SVETOVALCEV, KOORDINACIJA IN IZVEDBA USPOSABLJANJ ZA DELO SVETOVALCEV, MENT0RIRANJE IN USPOSABLJANJE SVETOVALCEV ZA SAMOSTOJNO DELO; NEDOLOČEN ČAS, 5.3.2011; DPS - MASI, DRUŽINSKO PREMOŽENJSKO SVETOVANJE, D.0.0, TRNJAVA 37,1225 LUK0VICA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CELJA - SVETOVALEC PRODAJE - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV. PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA IZRAČUNOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 13.3.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, K0MENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTROINŠTALATER IV. - M/Ž; UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE VSEH SVETLOBNIH NAPRAV NA 0DRU-PRIPRAVLJANJE IN USMERJANJE REFLEKTORJEV NA PREDSTAVAH IN VAJAH ZAPISOVANJE LUČI ZA VSAKO UPRIZORITEV OBČASNO DELO NA REGULATORJU PRIPRAVLJANJE SVETLOBNIH NAPRAV ZA PREVOZ MONTAŽA SVETLOBNIH NAPRAV NA GOSTOVANJIH PO POTREBI UPRAVLJANJE Z VIDEO NAPRAVAMI SKRB ZA MANJŠA VZDRŽEVALNA DELA V HIŠI DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENIH. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.3.2011; SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE, GLEDALIŠKI TRG 5,3000 CELJE KUHAR
DIETNI KUHAR IV - M/Ž; SAMOSTOJNO PRIPRAVLJANJE IN KUHANJE RAZNOVRSTNE DIETNE IN NAVADNE HRANE ZA BOLNIKE IN ZAPOSLENE, PRIPRAVA IN ČIŠČENJE ZELENJAVE, RAZDELJEVANJE HRANE V OGREVALNE VOZIČKE V POSAMEZNE P0RCIJE PO VRSTAH DIET, PRIPRAVLJANJE DELOVNIH POVRŠIN TER ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE KUHINJSKE OPREME, ODGOVORNOST ZA PRAVILNO (STROKOVNO) PRIPRAVO NAROČENIH OBROKOV, SKRB ZA RACIONALNO PORABO ŽIVIL, POSPRAVLJANJE DELOVNIH POVRŠIN IN PROSTOROV, IZVAJANJE HACCP PROGRAMA, OPRAVLJANJE DRUGIH DEL S SVOJEGA STROKOVNEGA PODROČJA PO NAVODILU PREDPOSTAVLJENEGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.3.2011; PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIK. CELJSKA CESTA37.3212V0JNIK PRODAJALEC
ZASTOPNIK - M/Ž; ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KUPCIH ZA OBJAVE IN OGLASE V PRODUKTIH PODJETJA; PIRS. POTROŠNIŠKI VODNIK. DELO JE TERENSKO NA
OBMOČJU CELJA, DOLOČEN CAS, 3 MESECE, 9.3.2011; SLOVENSKA KNJIGA D.0.0, PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBUCIJO KNJIG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO, STEGNE 3,1000 LJUBLJANA
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA KRUHA IN PEKOVSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.3.2011; CELI, PEKARNA, D.0.0, TEHARSKA CESTA 51,3000 CELJE ELEKTROTEHNIK
KOMERCIALIST - M/Ž; PRODAJA PROIZVODOV BLAGOVNE ZNAMKE HERMI. ŠIRITEV TRGA IN PRIDOBIVANJE NOVIH KUPCEV, PREZENTACIJE, SPREJEMANJE, EVIDENTIRANJE NAROČIL IN IZDAJA MATERIALA, SPREMLJANJE ZALOG MATERIALA IN USKLAJEVANJE POTREB, ADMINISTRATIVNA OPRAVILA, STALNO STROKOVNO SPO-POLNJEVANJE IN PRENAŠANJE ZNANJA SODELAVCEM, PREVOZI S SLUŽBENIM VOZILOM, RAZVOZ MATERIALA, DELO NA TERENU PO POTREBI, DRUGA DELA VEZANA NA DELOVNI PROCES, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.3.2011; HERMI, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.0.0, TRNOVELJSKA CESTA 15,3000 CELJE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CELJA - M/Ž; TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV, NEDOLOČEN ČAS, 11.3.2011; PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.0.0, PARTIZANSKA ULICA 19,1000 LJUBLJANA
EKONOMSKITEHNIK
PRODAJALEC SVETOVALEC - M/Ž; PRODAJA, SVETOVANJE, IZRISI, NAČRTOVANJE KUHINJ, DELOVNO MESTO V CELJU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.3.2011; INTERDOM SALON POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME, POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA D.0.0, ULICA VITA KRAIGHERJA 5, 2000 MARIBOR POSLOVNI SEKRETAR
POSLOVNI SEKRETAR - M/Ž; TAJNIŠKA DELA, ARHIVIRANJE DOKUMENTOV, SPREMLJANJE FINANČNEGA POSLOVANJA PODJETJA, KOMUNICIRANJE S KUPCI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.3.2011; RACIO RAZVOJ, D.0.0, LAVA 2 B. 3000 CELJE
UELAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; ROČNA DELA, PRANJE STROJEV IN VSA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.3.2011; MSV ZOHAR. STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0, TROBNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK, NEDOLOČEN ČAS, 22.3.2011; MSV ZOHAR. STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0, TROBNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT DELAVEC BREZ POKLICA POMOČ V STREŽBI - M/Ž; POMOČ PRI STREŽBI HRANE IN PIJAČ, POMOČ V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.3.2011; GOSTILNA STRNAD NATAŠA PEČNIK S.P., HOTE-MEZ 6,1433 RADEČE POMOŽNI DELAVEC
SNAŽILKA, SOBARICA - M/Ž; ČIŠČENJE HOTELA, RESTAVRACIJE IN OKOLICE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.3.2011; ROBERT RAJŠP S.P.; PE SAVINJAGOSTINSTVO, ROBERT RAJŠP SLP.. VALVASORJEVTRG1,3270 LAŠKO KLJUČAVNIČAR
IZDELOVALEC HLADILNIH AGREGATOV - M/Ž; STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH. ČRPALČNIH IN DRUGIH SKLOPOV VDELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.3.2011; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO. OGREVANJE D.0.0, BREZNO 7 A. 3270 LAŠKO
IZDELOVALEC HLADILNIH AGREGATOV - M/Ž; STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH, ČRPALČNIH IN DRUGIH SKLOPOV V DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 17.3.2011; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.0.0, BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO VOZNIK
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, VOZNIK - M/Ž; STROJNIK, VOZNIK, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 22.3.2011; MSV ZOHAR. STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0, TROBNI DOL 34, 3271 ŠENTRUPERT KUHAR
KUHAR, VODJA KUHINJE - M/Ž; PRIPRAVA MALIC, KOSIL IN JEDI PO NAROČILU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.3.2011; ROBERT RAJŠP S.P.; PE SAVINJAGOSTINSTVO, ROBERT RAJŠP S.P., VALVASORJEVTRG 1,3270 LAŠKO NATAKAR
NATAKAR, POMOČNIK NATAKARJA - M/Ž; TOČENJE IN STREŽBA PIJAČ, STREŽBA HRANE, POMIVANJE KOZARCEV, POLIRANJE PRIBORA, SKRB ZA ČISTOČO V DELOVNEM OKOLJU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.3.2011; ROBERT RAJŠP S.P.; PE SAVINJA GOSTINSTVO, ROBERT RAJŠP S.P.. VALVASORJEV TRG 1,3270 LAŠKO VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA DIREKTOR JP KOMUNALA LAŠKO - M/Ž; VODENJE JAVNEGA PODJETJA, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 5.3.2011; OBČINA LAŠKO, MESTNA ULICA 2,3270 LAŠKO
UTmozirje
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOČNIK GRADBENIH DEL - M/Ž; POMOČNIK PRI IZDELAVI FASAD, PRI POSTAVLJANJU GRADBENEGA ODRA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 2.3.2011; FASADERSTVO IN MANJŠA GRADBENA DELA, IVAN KLASIC. S.P., ŠOLSKA ULICA 39,3330 MOZIRJE ZIDAR
POSLOVODJA GRADBIŠČA (ZIDAR-FASADER) - M/Ž; VODI GRADBIŠČE, OPRAVLJA ZIDARSKO FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 2.3.2011; FASADERSTVO IN MANJŠA GRADBENA DELA, IVAN KLASIC. S.P., ŠOLSKA ULICA 39,3330 MOZIRJE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS[ REFERENT ZA PRODAJO - M/Ž; POMOČ PRI PRODAJI STRANKAM NA TUJIH TRGIH IN PISARNIŠKA PODPORA TAKŠNEMU POSLOVANJU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.3.2011; EKO PLASTIK TRGOVSKO ZASTOPANJE IN PRODAJA D.0.0, ŠMIHELSKA CESTA 2,3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESE-
CEV, 2.3.2011; AVTOPREVOZNISTVO IN IZDELOVANJE PREDMETOV IZ LESA HENRIK FIJAVŽ S.P., KRIŽEVEC 62, 3206 STRANICE ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PREBIJALNIH, 0B-REZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI, VODENJE DN .... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.3.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0, STRANICE 55.3206 STRANICE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
ODREZOVANJE 0DK0VK0V - M/Ž; DELO NA STROJIH ZA OBREZOVANJE 0DK0VK0V, TOPLO OBREZOVANJE IN PREBIJANJE 0DK0VK0V V KOVAČNICI, KALIBRIRANJE, DELO NA BRUSILNIH STROJIH, MONTAŽA, DEMONTAŽA ORODIJ, BRUŠENJE ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK SPC, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.3.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0, STRANICE 55,3206 STRANICE SORTIRANJE PROIZVODOV IN POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI - M/Ž; SORTIRANJE PROIZVODOV OČNO IN S POMOČJO PRIPRAV IN KALIBROV, VODENJE EVIDENC, EMBALIRANJE, TEHTANJE^ NOTRANJI TRANSPORT PROIZVODOV .... DOLOČEN CAS, 6 MESECEV, 4.3.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, □.□.0.. STRANICE 55.3206 STRANICE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
DELO V AGENCIJI ZA TURIZEM - M/Ž; DELO V AGENCIJI ZA TURIZEM, ORGANIZACIJA IN PRODAJA ARANŽMAJEV DOMA IN V TUJINI, NEDOLOČEN ČAS, 6.3.2011; CURIOUS TURISTIČNO, GOSTINSKO IN PROMETNO PODJETJE, D.0.0, KRIŽEVEC 44 A, STRANICE, KRIŽEVEC 44 A, 3206 STRANICE KUHAR
KUHARICA / KUHAR - M/Ž; IZBRANA KANDIDATKA OZIROMA KANDIDAT BO PRI SVOJEM DELU SAMOSTOJNO PRIPRAVLJAL IN KUHAL JEDI. DELO BO POTEKALO V TREH IZMENAH. VAŠE DELO BO ZAJEMALO TUDI ČIŠČENJE PRIBORA, KUHINJE IN JEDILNICE, TER OPRAVLJANJE PODOBNIH DEL PO NAVODILU NADREJENEGA V OKVIRU POKLICA IN DELOVNE USPOSOBLJENOSTI. DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 9.3.2011; SWATYCOMET, UMETNI BRUSI IN NEKOVINE, D.0.0, TITOVA CESTA 60,2000 MARIBOR STROJNITEHNIK
ORODJAR - M/Ž; MENJAVA IN NASTAVLJANJE ORODIJ, PRIPRAVA LINIJ, ČIŠČENJE ORODIJ, ENOSTAVNA POPRAVILA ORODIJ, SPREMLJANJE STANJE OPREME, PO POTREBI DRUGE NALOGE, ZA KATERE JE USPOSOBLJEN, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.3.2011; KOPLAST EKSTRUZI-JA IN KONFEKCIJA, D.0.0, SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2,3210 SLOVENSKE KONJICE
ue Šentjur pri celj"u
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOČNIK MONERJA - M/Ž; POMOČ PRI IZVEDBI STROJNIH INŠTALACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 9.3.2011; ADEPO INŠTALACIJSKE STORITVE D.0.0, HRUŠEVEC 37 B, 3230 ŠENTJUR
KLJUČAVNIČAR
VARILEC - M/Ž; KLJUČAVNIČAR - VARILEC. NEDOLOČEN ČAS, 2.3.2011; ZUVAR, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.0.0, BOLETINA 26 A, 3232 PONIKVA OBLIKOVALEC KOVIN
VARILEC - M/Ž; PRIPRAVA MATERIALA ZA VARJENJE IN VARILNEGA APARATA, IZVAJANJE OPERACIJ VARJENJA PO TEH. POSTOPKU, IZVAJ. OPERACIJ ČIŠČENJA ZVAROV IN OSTRIH ROBOV Z BRUŠENJEM, IZVAJANJE OPERACIJ RAZREZA, STISKANJA IN TOPLOTNE OBDELAVE; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 2.3.2011; TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.0.0, PLANINA PRI SEVNICI 41 A, 3225 PLANINAPRI SEVNICI
VARILEC - M/Ž; PRIPRAVA MATERIALA ZA VARJENJE IN VARILNEGA APARATA, IZVAJANJE OPERACIJ VARJENJA PO TEH. POSTOPKU, IZVAJ. OPERACIJ ČIŠČENJA ZVAROV IN OSTRIH ROBOV Z BRUŠENJEM, IZVAJANJE OPERACIJ RAZREZA, STISKANJA IN TOPLOTNE OBDELAVE, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 2.3.2011; TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.0.0, PLANINA PRI SEVNICI 41 A, 3225 PLANINAPRI SEVNICI PEČAR
POLAGANJE PLOŠČIC - M/Ž; POLAGANJE PLOŠČIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.3.2011; VZDRŽEVALNA DELA MARJAN PEKOŠAK S.P., STOPČE 21,3231 GROBELNO MONTER OGREVALNIH NAPRAV SAMOSTOJNI MONTER - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE DEL N ASTROJNIH INŠTALACIJAH, NEDOLOČEN ČAS, 9.3.2011; ADEPO INŠTALACIJSKE STORITVE D.0.0, HRU-SEVEC 37 B. 3230 ŠENTJUR PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; DELO NA BLAGAJNI, DELO S STRANKAMI, POLNENJE POUC, SORTIRANJE BLAGA, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 5.3.2011; DM DROGERIE MARKT D.O.O.; DM DROGERIE MARKT D.0.0, PE ŠENTJUR, DROFENIKO-VA ULICA 11, DROFENIKOVA ULICA 11,3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; ČIŠČENJE, VZDRŽEVANJE OKOLJA, FOTOKOPIRANJE, ODPRAVA POŠTE, ENOSTAVNEJŠA ADMINISTRATIVNA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.3.2011; AR PLANE, STORITVE, D.0.0, ŽAGAJ 53,3256 BISTRICA OB SOTLI DELAVEC BREZ POKLICA DELAVEC V NEČISTEM DELU PRALNICE - DELO V ŠMARJAH PRI JELŠAH - M/Ž; PREVZEM PERILA, SORTIRANJE, ŠTETJE, TEHTANJE, PRIPRAVA ZA PRANJE, NAKLADANJE NA TRAK PRALNE LINIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.3.2011; SALESIANER MIETTEX PERITEKS. NEGOVANJE IN IZPOSOJA TEKSTILA, D.0.0, BLATNICA2,1236TRZIN UPRAVLJALEC KMETIJSKE MEHANIZACIJE VARILEC - M/Ž; VARJENJE NA TERENU INVTUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.3.2011; KLENOMETAL STROJNI INŽENIRING, D.0.0, ROGATEC, SLOMŠKOVA ULICA 18, 3252 ROGATEC NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, PRIPRAVA NAPITKOV- DELO V PODČETRTKU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.3.2011; ALONSO GOSTINSTVO D.0.0, MALI OBREŽ 6,8257 DOBOVA KUHAR
KUHAR - M/Ž; KUHANJE PO NAROČILU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.3.2011; GOSTILNA ŠEMPETER SREČKO KUNST S.P., BISTRICA OB SOTLI 76,3256 BISTRICA OB SOTLI
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK
»TALILEC STEKLA NA PLINSKIH PEČEH IN LONČENIH PEČEH - M/Ž; VODENJE PROCESA TALJENJA STEKLA NA PLINSKIH KADNIH IN LONČENIH PEČEH IN SPREMLJANJE KVALITETE STEKLA, NADZIRANJE VLAGANJA ZMESI, DELOVANJA VLAGALNIH NAPRAV IN TEMPERATURNEGA REŽIMA V PEČEH ZA TALJENJE STEKLA, POSNEMNANJE STEKLOVINE IN ČIŠČENJE DELOVNIH ODPRTIN, SPREMLJANJE ODVZEMA STEKLOVINE PO DELOVISČIH IN USTREZNO UKREPANJE, OPRAVLJANJE MANJŠIH VZDRŽEVALNIH DEL NA PEČEH, NADZIRANJE DELOVANJA DRENAŽE PEČI IN SPODNJIH GORILCEV TER ČIŠČENJE ODPRTIN ZA IZTEKANJE STEKLA, NADZIRANJE POLNJENJA SILOSOV Z ZMESJO IN ČREPINJAMI PRI PEČEH, NADZIRANJE DELA VLAGALCA NA LONČENIH PEČEH, ROČNO
IZPIHOVANJE STEKLA - BISTRENJE NA LONČENIH PEČEH, SPREMLJANJE PREDGREVANJA LONCEV IN DRUGIH ŠA-MOTNIH DELOV IN DELOVANJA FEEDROV, OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO NAVODILU NEPOSREDNEGA VODJE«, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.3.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D.. ULICA TALCEV 1,3250 ROGAŠKA SLATINA ELEKTROTEHNIKELEKTRONIK MEHATRONIK I. - M/Ž; OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH VZDRŽEVALNIH DEL NA VSEH ELEKTRONSKIH IN ENERGETSKIH NAPRAVAH V PODJETJU, NAČRTOVANJE IN NADZIRANJE MANJ ZAHTEVNIH KRMILNIH SISTEMOV, SODELOVANJE PRI INSTALACIJSKIH IN VZDRŽEVALNIH DELIH, SPREMLJANJE BREZHIBNOSTI ELEKTRIČNIH NAPRAV IN KRMILNIH SISTEMOV V PODJETJU IN ODPRAVLJANJE NAPAK NA LE TEH, MANJ ZAHTEVNO PROGRAMIRANJE NA OSNOVI PROJEKTNE DOKUMENTACIJE, PRAVLJANJE DRUGIH VZDRŽEVALNIH DEL Z ELEKTRO PODROČJA PO NAVODILU NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.3.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D.. ULICA TALCEV 1.3250 ROGAŠKA SLATINA
ueVelenje
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA IN Hl-DROIZOLACIJSKA DELA - M/Ž; POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA IN HIDROIZOLACIJSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.3.2011; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE
KROVEC-KLEPAR, HIDROIZOLATER - M/Ž; OPRAVLJANJE KROVSKO-KLEPARSKIH. TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJ-SKIH DEL, POKRIVANJE OSTREŠJA Z VSEMI VRSTAMI KRITIN, MONTAŽA STREŠNIH OKEN, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.3.2011; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) NATAKAR - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL V STREŽBI, NEDOLOČEN ČAS, 7.3.2011; BAR »BRODE«, BRIGITA RAMŠAK S.P., GABERKE 101.3325 ŠOŠTANJ KLJUČAVNIČAR
STROJNIK - M/Ž; OPERATER IN VZDRŽEVALEC SEPARACIJ KAMNOLOMA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 9.3.2011; KAMTEH GMBH, PREDSTAVNIŠTVO ŠMARTNO OB PAKI. PODGORA 16,3327 ŠMARTNO OBPAKI
OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJA DELO NA STROJIH IN NAPRAVAH (BRUSILNI, REZKAL-Nl. VRTALNI, SKOBELNI. POLIRNI. VARILNI, VRTALNI STROJI), REZKA, REŽE, VRTA, VIJAČI, KRIVI, BRUSI.... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.3.2011; VIMOSA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN STORITVE D.0.0, KOROŠKA CESTA 37 C. 3320 VELENJE
STROJNIK, STROJNIKGRADBENE MEHANIZACIJE
- M/Ž; DELO NA STROJIH TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE (BAGER GOSENIČAR, KOLESNI NAKLADALEC), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 9.3.2011; KAMTEH GMBH, PREDSTAVNIŠTVO ŠMARTNO OB PAKI, PODGORA 16,3327 ŠMARTNO OB PAKI AVTOLIČAR
AVTOLIČAR - M/Ž; BARVANJE KOVIN, LESA, PLASTIKE (BARVANJE ŽELEZNIŠKIH LOKOMOTIV, JEKLENIH KONSTRUKCIJ ...), DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 2.3.2011; SEPAL PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0, CESTA LOLE RIBARJA 2.3325 ŠOŠTANJ PRODAJALEC
PRODAJALKA - DELOVNO MESTO V VELENJU - M/Ž; PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.3.2011; TEKSTIL PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE D.D.. LETALIŠKA CESTA 34,1000 LJUBLJANA SKLADIŠČNIK - VILIČARIST - M/Ž; OPRAVLJA ROČNO RAZKLADANJE IN NAKLADANJE BLAGA TER NAKLADANJE IN RAZKLADANJE BLAGA Z VILIČARJEM ZLAGA IN SORTIRA BLAGO V PRODAJNEM PROSTORU IN SKLADIŠČU POMAGA PRI PRODAJI BLAGA KOLIČINSKI PREVZEM BLAGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.3.2011; KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA, Z.O.O.. METLEČE 7,3325 ŠOŠTANJ DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS)
VIŠJI PROGRAMER PROJEKTANT - M/Z; PROGRAMIRANJE PROJEKTIRANJE PROSESNIH IN EKOLOŠKIH INFIRMACIJ-SKIH SISTEMOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.3.2011; ARTES RAČUNALNIŠKA AVTOMATIZACIJA TEHNOLOŠKIH SISTEMOV, D.0.0, VELENJE, EFENKOVA 61, EFENKOVA CESTA 61,3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.3.2011; VIGITRANS. TRANSPORTNO TRGOVSKO PODJETJE, D.0.0, SAVINJSKA CESTA 98 A, 3310 ŽALEC MANIPULANT LESA - M/Ž; ZLAGANJE, SORTIRANJE REZANEGA LESA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. 30.6.2011, 5.3.2011; AIDA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN INTELEKTUALNE STORITVE D.0.0. VRANSKO, PREKOPA 3,3305 VRANSKO
MONTER HLADILNIH NAPRAV
SERVISER HLADILNIH ALI OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; SERVISIRANJE HLADILNIH IN OGREVALNIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 0.3.2011; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.0.0. PETROVČE, PETROVČE 237,3301 PETROVČE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK ZA TOVORNA VOZILA - M/Ž; SERVISIRANJE IN VZDRŽEVNAJE VOZIL, DOLOČEN CAS, 12 MESECEV, 12.3.2011; VIGITRANS, TRANSPORTNO TRGOVSKO PODJETJE, D.0.0, SAVINJSKA CESTA 98A.3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA OFFEST TISKAR - M/Ž; TISK NA OFFSET STROJU B3 IN B2 ŠTIRIBARVNI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.3.2011; TISKARNA GOLC, METKA GOLC S.P., VRBJE 80 A, 3310 ŽALEC
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 2.3.2011; SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.P.; PIZZERIA MAMMA MIA, KIDRIČEVA ULICA 20,3310 ŽALEC STREŽBA PIJAČ - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.3.2011; KULINARIKA PODPEČAN-PRIPRAVA JEDI, JERNEJ PODPEČAN S.P., KASAZE 70 B, 3301 PETROVČE PROMETNITEHNIK
TEHNIK ZA TEHNOLOGIJO PROMETA - M/Ž; ORGANIZATOR PREVOZOV, NADZOR NAD ZAPOSLENIMI, IZVAJANJE OPERATIVNIH NALOG, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.3.2011; VIGITRANS, TRANSPORTNOTRGOVSKO PODJETJE, D.0.0, SAVINJSKA CESTA 98 AJ)310 ŽALEC PROMETNI TEHNIK - M/Z; ORGANIZIRANJE PREVOZOV V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.3.2011; AVTOKONTROL TEHNIČNI PREGLEDI, TRGOVINA, TRANSPORT IN STORITVE, D.0.0, CESTA NA LAVO 1.3310 ŽALEC
KOMERCIALISTjVSŠ)
KOMERCIALIST - M/Z; ODGOVORNI BOSTE ZA TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) KONČNIH IZDELKOV NAMENJENIH PODZEMNI INFRASTRUKTURI ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH PRIPRAVO PONUDB IN POGODB IPD, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.3.2011; APLAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.0.0, PETROVČE 115 A, 3301 PETROVČE
*o *
2&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK V CmCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje
V	ČOPOVI ulici v Celju oddam v najem del-
no opremljeno garsonjero. Informacije po telefonu 031 615-497, po 16 uri. p
V	CELJU oddam trisobno opremljeno stanovanje, 110 m2 (/ dvojčka), s pripadajočim vrtom, vrtno uto, teraso, garažo, pokritim parkirnim mestom. Plačilo najemnine mesečno - dogovorjena varščina. Telefon 041 278-430.
776
SOBO s posebnim vhodom, v bližini Žalca, oddam zaposlenemu dekletu. Telefon 041 628-106.	801
MENJAM
PRODAM
OSEBNI avto Škoda octavia 1,6 slxi, letnik 2000, servisna knjiga, 1. lastnik, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 381-570.	774
SUZUKI baleno 1,3, letnik 1998, tehnični velja do 7/2011, prodam za 450 EUR ali menjam za kosilnico Mula, Bcs ali Bücher. Telefon (03) 5738-006, 051 478-616.
777
GOLF 4 bencin, letnik 2002, prodam. Telefon 041 542-816. 778
TRISOBNO stanovanje (last Nepremičnin) menjam za manjše. Telefon 041 600016.	539
PRODAM
HLADILNIK, steklokeramični štedilnik, zamrzovalno skrinjo, mizo, stole, sedežno, plinski štedilnik in ostalo prodam. Telefon 040 869-481. 798
KUPIM
KUPIM
OSEBNO vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-963. Š 80
STANOVANJE
KUHINJO, pralni stroj, hladilnik, štedilnik, zamrzovalno omaro in ostalo kupim. Telefon 070 870-084.
798
PRoDAM
STANOVANJE, 70 m2, v Ložnici pri Žalcu, prodam. Telefon 041 736-056. 722
oDDAM
STANOVANJE v Celju na Lavi, 34 m2, novo opremljeno in stanovanje v Novi vasi, enoinpolsobno, 45 m2, oddam. Telefon 041 644-677.	p
STANOVANJE v Vojniku oddam v najem paru ali samski osebi. Telefon 041 736-056.	722
AGM NEMEC, d.0.0., Laško
ZAPOSLIMO:
, mehanika gradbene mehanizacije in tovornih vozil
>	šoferja kiper kamiona
>	strojnika gradbene mehanizacije.
Informacije na tel.: 041 625 913
AGM Nemec, d.0.0., Sedraž 3,3270 Laško
PRODAM
PRAŠIČE, za nadaljnjo rejo ali zakol, od 30 do 120 kg, mesni tip, krmljene z , prodam. Telefon 031 839-090.	š 56
PRAŠIČE, težke od 25 do 80 kg, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 041 455-732.	Š 68
BELE piščance, za nadaljnjo rejo, grahaste in rjave jarkice, prodam. Informacije po telefonu (03) 577-3744. p ŠTIRI jagnjice, stare 4 mesece, tri ovce po izbiri, lahko tudi z jagenjčki, v okolici Vojnika, prodam. Telefon 041 932160.	740 OVCO za zakol prodam. Telefon 041 369397. 779 PRAŠIČE, od 70 do 100 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 708-154, 051 452-490. p TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam za 450 EUR. Telefon 031 616-154.
784
SVETOVALNA
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet!
Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
13262612
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
Kupim
PRODAM
VODNIK
TOREK, 1. 3.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika frizerja Avgusta Čatoriča
ŽREBICO, staro 8 mesecev, brez številke, prodam. Telefon 041 581-677. 792
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon (03) 5794-100. 793
TELICO simentalko, staro leto in pol, težko 600 kg, prodam. Telefon 041 579-399.
692
OVCE, jzs, breje, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 051 331-877. 788
10.00 do 11.30 Knjižnica Velenje Bralni krožek in komunikacija za seniorje
krožek bo vodila Sonja Bercko
15.00 Glasbena šola Celje
Javni nastop tekmovali
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku
pripoveduje Romana Bonno
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo.
223.	Š 832
17.00 Dom kulture Šoštanj
Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in starše
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p KROMPIR za sajenje, sorte desire, laura, marabel, eos, prodam. Telefon 041 742-334. 773 ŽGANJE, slivovko in orehova jedrca prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-665, 041 855-428. 797
OSTALO
18.00 Pokrajinski muzej Celje
Emona - Mit in resničnost
odprtje gostujoče arheološke razstave avtoric mag. Bernarde Županek in mag. Irene Žmuc
18.00 Antika
Literarni večer
predstavitev zbornika Kulturnega društva nemško govorečih žena Mostovi
19.19 Knjižnica Velenje
Umetniška fotografa Stane Jeršič in Barbara Jakše Jeršič
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
BUKOVA ali gabrova metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316.	Š 60 VISOKO kakovostne bukove brikete F ish-ner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, prodam. Telefon 051 828-683. n KOTEL za žganjekuho in kmetijo prodam.
Telefon 051 323-108. 786 STARINSKO »prešo« na sleme prodam za 200 EUR. Telefon 031 616-154. 784
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! zlatarna adamas
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
pogovor o Velenju, fotografiji in arhitekturi bo vodila Saša Piano
19.30 Mestni kino Metropol Bel canto
tradicionalni koncert ob dnevu žena; mednarodna zasedba in baritonist Boštjan Korošec z gosti: Chiaro Luppi, Ahmedom Harfoushem, Gašperjem Pianom, Goranom Bojčevskim ...
SREDA, 2. 3.
13.00 Center starejših Zimzelen Topolšica
Bralna čajanka
čajanko bo vodila Bernarda Lukanc
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje
Pust nasmejanih ust
pravljična ustvarjalna delavnica z Nado in Dragico
17.00 Knjižnica Rogatec
Ura pravljic za najmlajše
poslušanje in ilustriranje pravljic
17.00 Knjižnica Velenje
Bee, je zablejal volkec; Winnie in leteča preproga
pravljici po obeh knjiga bo pripovedovala Metka Pivk Srdič
18.00 Muzej Velenje
2. Ex tempore 2022 Slovenian open
odprtje razstave
18.00 Dom kulture Velenje
Olé
BURSKE koze, breja, dve za pripust, koz-liče in mladice, z rodovnikom, silažne bale in suho koruzo, prodam. Telefon 041 649-414.	Š 81
BRIKETE, čista bukev, primerne za vse vrste štedilnikov in peči, prodam. Telefon 041 207-179.	796
NOVA vrata, s podbojem, notranja, bela, prodam po polovični ceni. Telefon 031 335-909.	800
MEN
SAl/TE 5UR.MAPI...
jjp	ocMaja, ki zaupa jazz, etno in blues glasbi...
i
vsak torek ob 21.00 na Ra4fu Celje 90.6,95.1,95.9 In 100.3 MHz
Pokrovitelj o44a(e je BANKA CEUE
18.00 Knjigarna Antika Celje
18.00 Knjižnica Velenje
19.00 Dvorana ZKO Celje
glasbeno plesni spektakel
Cinkarniško-antični kulturni večer
predstavitev literarnega dela natečaja Cinkarne Celje Narava sem jaz
Branje je žur, reading is cool
bralni krožek v angleščini
Bojan Ekselenski
predstavitev literarnega ustvarjanja
19.00 Kulturni dom Slovenske Konjice
Toplo srce Afrike
predstavitev filma članov odprave Društva študentov medicine Maribor v Malavi
19.19 Knjižnica Velenje
Hrana in okolje
predavanje mag. Marka Čenčurja
ČETRTEK, 3. 3.
A. P. Čehov: Jaz vas ljubim
abonma po posebnem razporedu in izven
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Ura pravljic za najmlajše
poslušanje in ilustriranje pravljic
17.00 Galerija Velenje
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
10.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Klepet ob kavi o branju
pogovor o mednarodnem dnevu žena
13.00 Dom za varstvo odraslih Velenje
CELJANKA, 45 let, želi moškega do 60 let za občasno ali resno zvezo. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 799
Bralne urice za starejše
bralne urice bo vodila Bernarda Lukanc
16.00 Knjižnica Šoštanj
Tat s Praprotja
pravljico bo pripovedovala Marjetka Blatnik
16.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Beremo z Manco Košir
srečanje študijskega krožk
17.GG SLG Celje
Mag. Črtomir Frelih: Risba danes
predavanje
Vino in ženske
pogovor o vlogi žensk v vinarstvu z vodeno degustacijo vin
Matija Vrtovec
o velikih likih med slovenskimi duhovniki bo predaval zgodovinar Jurij Rosa
19.00 Don Boskov center Celje
Preventiva spolne zlorabe
predavanje za starše Sare Jerebic, spec. zakonske in družinske terapije
19.00 Savinov likovni salon Žalec
Kam gre Rdeča kapica
odprtje razstave avtorjev Tatiane Soteropoulos s Cipra in Marjana Prevodnika
19.00 Galerija Velenje
Saša Pavček: Obleci me v poljub
predstavitev pesniškega prvenca
19.19 Knjižnica Velenje
S kolesom po deželi vzhajajočega sonca
potopisno predavanje Simona Eržena
KINO
PLANETTUS
Spored 1. 3. in 2. 3.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Samova pustolovščina - animirana družinska komedija, sinh. 3D 16.00
Zeleni sršen - akcijski triler
3D
21.30
Dilema - komedija 21.05
Zlatolaska - animirana družinska komedija 3D 15.00, 17.10, 19.20 Zlatolaska - animirana družinska komedija 16.30
Guliverjeva popotovanja - pustolovska komedija 3D 18.00, 20.00
Burleska - muzikal/drama 18.40
Jutranje veselje - komedija 15.50, 18.10, 20.30 Moja neprava žena - romantična komedija 16.15, 18.45, 21.15 Jutri, ko se je začela vojna - akcija 16.50
Debela mama 3 - komedija 16.10, 18.30, 20.50 Guliverjeva potovanja - pustolovska komedija 16.35
Pravi pogum - vestern/drama 18.35, 21.00
Neznanec - misteriozni triler 19.00, 21.20
SREDA in ČETRTEK
20.00 Che: prvi del - Argentina
- zgodovinska drama
H!TRO NAROČITE
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
MASAŽO v Celju izvaja terapevtski in športni maser z 22-letnimi izkušnjami. Barbara Zupančič, s. p., Dunajska cesta 47, Ljubljana, naročila 040 774-411; www.masaza.net.	n
I
NOVI TEDNIK
I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: |
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR	POZOR
rv&vn	rv&vn
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Mateja Jazbec, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
06634360


Po 50 letih obljuba zvestobe še pred Bogom
Februarski praznični dnevi so se še posebej vtisnili v spomin Olgi in Franciju Babiču iz Obrežja pri Zidanem Mostu, ki sta praznovala 50-letnico skupnega življenja. Njuni otroci, Anita, Andreja in Franci, z družinami pa so jima ob tem uresničili še eno željo, ki je zlasti pri mami Olgi tlela že dlje časa, in sicer da ob tej priložnosti zvezo skleneta še pred Bogom. Cerkveno poroko so jima pripravili v Dramljah pri župniku Milanu Vodišku, ki je pred leti služboval v Zidanem Mostu, pred matičarja pa sta stopila kar v Sedražu na tamkajšnji turistični kmetiji Nemec, kjer so imeli slavje. Poročni obred je opravil laški župan Franc Zdolšek.
Dogajanje je bilo zavito v tančico skrivnosti, zato je bilo ob dogodku presenečenje tolikšno, da sta Olga in Franci njegovo resničnost dojela šele kakšen dan ali dva kasneje.
Sicer pa bi lahko zapisali, da so bili začetki njunega druženja pravljično obarvani. Bilo je nekega dne, ko se je skozi Briše mimo Okor-novih s svojim motorjem, takrat so bili še redki, peljal
Babičev Franci iz Velikega Širja. Na pragu hiše je zagledal čedno mlado dekle Olgo, ki je pometala. V tre-
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
je nanj naredilo takšen vtis, ga nismo vprašali. Vemo pa, da je to trajalo dotlej, dokler se po štirih letih poznanstva nista poročila. Takrat samo na matičnem uradu v Hrastniku, kamor je upravno spadal tudi Zidani Most, kar pa sta »popravila« po 50 letih.
Dolga leta sta tako skupaj krmarila skozi življenje. Franci je hodil v službo v Sopoto Radeče, Olga pa si je pokojnino prislužila kot ra-čunovodkinja v Slovenskih
železnicah. Oba sta se po najboljših močeh trudila, da so lepo odraščali njuni trije otroci in da sta si za družino ustvarila skromen, a ljubeč dom v Brišah, kjer živita še danes in kamor zdaj poleg otrok z družinami z ljubeznijo sprejemata tudi vnukinje Mašo, Niko, Manco, Tinkaro in Saro. One jima ljubezen vračajo, ker rade prihajajo. Po hiši večkrat zadiši tudi po maminih oziroma babičinih dobrotah, zato so nedeljski
popoldnevi, ko se pogosto vsi skupaj zberejo, še posebej sladki. Dolgčas jima zagotovo ni, saj poleg dela na njivi in vrtu najdeta čas tudi za druge stvari. Franc že vrsto let lepo skrbi za Ga-šperjevo kočo pod Velikim Kozjem, katere oskrbnik je, oba pa sta aktivna pri Društvu upokojencev Zidani Most, kjer se športno udej-stvujeta, Olga pa opravlja tudi delo blagajničarke.
VM
nutku se je zagledal vanjo in se potem vse pogosteje vozil mimo njih in k njim, pa če je pometala ali ne. Kaj
Po dežju vedno posije sonce
Najbolj romantična gora na Šentjurskem
Žusemski Stolp ljubezni letos v maketi, drugo leto v naravi
»Na Žusmu je vse v znamenju ljubezni. Hribovska cerkvica je posvečena zavetniku zaljubljencev sv. Valentinu, na stotine ljudi s srčki in lučkami se udeležuje valentinovega nočnega pohoda, k romantiki starih časov pa svoje dodajajo še številne legende iz časa žusemskih grofov,« so pojasnili v Planinskem društvu Žusem. Njihova ideja o postavitvi razglednega stolpa je vedno bližje realnosti. Lesen stolp na višini 669 metrov se bo imenoval Stolp ljubezni.
Po prvotni ideji so nameravali zgraditi železen stolp, podoben tistemu na Resevni. Potem pa so slišali za lesenega, ki stoji na Vrhniki. Ko so si ga ogledali v živo, je bila odločitev le še bolj trdna. Stolp bo lesen. Na zadnjem občnem zboru so si člani društva že lahko ogledali maketo v merilu 1:20. Nastala je v sodelovanju s projektantom vrhniškega stolpa Poldetom Torkarjem. Pa tudi sicer so Vrhničani s svojimi izkušnjami za naše graditelje izvrsten vir informacij.
Stolp bo v naravi visok okrog 21 metrov. Kot nam je povedal podpredsednik društva Martin Ozis, so skupne stroške ocenili na 200 tisoč evrov in če bodo z zbiranjem donacij uspešni, bi stolp stal do aprila prihodnje leto. »Gradnja stolpa ni in ne sme biti samo projekt PD Žusem, ampak bo pridobitev, ki bo prispevala k razvoju celotne regije. Ne dvomimo, da bo stolp privabil številne obiskovalce v naše kraje, kar bo pozitivno vplivalo na razvoj turizma na širšem območju.« V nadaljevanju računajo na obnovo stare šole, ki bi jo spremenili v planinski dom in s tem poskrbeli tudi za spremljajočo ponudbo.
100 žensk na Žusem
Če se nad višinami Žusma nekoliko zmrdujete, naj vam povemo, da premorejo prav konkretne planinske poti celo z jeklenicami. 12. marca vabijo na poseben izziv, ko se bo na vrh hriba podalo 100 žensk. Člani društva so obnovili poti in še posebej
Maketa Stolpa ljubezni, ki naj bi prihodnje leto stal na Žusmu.
pozorno uredili Strmo pot. »S pomočjo PZS smo jo opremili z 80 metri jeklenic in 70 klini in ji s tem dodali nov, zanimivejši del. Na nekaterih strmih odsekih smo za lažji vzpon vkopali 80 stopnic. Na pomoč so nam priskočili tudi gasilci javorske desetine,« so povedali v društvu, ki ga vodi Bernardka Škrjanec.
Pot so opremili s smernimi tablami, markirali pa so tudi Martinovo pot na Sv. Heleno. Oblikovali so še trase Kostanjeve poti, ki se začne v Loki, in Grajske poti z začetkom v Žamerku. Tako bo v bližnji prihodnosti dostop na Žusem omogočen iz vseh smeri.
StO
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni in priimki vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslovu Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.