Poslanski večeri
VELENJE - Ta ponedeljek je začel z rednimi poslanskimi večeri v Mladinskem centru v Velenju poslanec v državnem zboru Bojan Kontič.
Ob otvoritvi je gostil predstavnike evropske demokratične levice (Boruta Pahoija, Ivico Rača-na in dr. Zdravka Tom-ca). Večerje dobro uspel, k čemur so pripomogli številni obiskovalci, Bojan Kontič pa je obljubil, da bo ugledne goste vabil v Velenje vsaj enkrat na dva meseca.

Dogodek, vreden pozo

Ne zgodi se prav vsak dan, pravzaprav redko, v Skornem nad Šoštanjem pa se je zgodilo prvič. Na svet so prišli trojčki - trije telički.
Ivica in Andrej Jurkovnik, po domače Močovnikova iz Skornega 46, se ukvarjata z živinorejo in oddajo mleka. Tudi naravni prirastek v njihovem hlevu ni posebnost. Večkrat se jim je že zgodilo, daje katera od njihovih krav povrgla dvojčka, njuna Simka pa ju je prejšnji teden s trojčki res veselo presenetila. "Prepričana sva bila,
da bosta telička dva, saj je bila Simka res močna. Trije pa so k nam prinesli resnično veselje in srečo," sta povedala nasmejana gospodarja. Vsi telički so krepki in zdravi, nismo pa izvedeli, ali so bili spočeti po naravni ali umetni poti.
■ Slika: vos
ISSN 0350-5561
Delno jasne s spremenljivo
oblačnostjo. Občasno možne krajevne plohe. Bo še razmeroma hladno.
Veter
Močan veter, ki je pihal sredi prejšnjega tedna, je povzročil številne nevšečnosti Ponekod je odkrival strehe, na Dobrovljah seje zaradi vetra podrl kozolec, v Velenju, na Šerceijevi cesti, pa je dobesedno prelomil drevo, to pa je oplazilo nekaj avtomobilov na parkirnem prostoru.
■ Slika: vos
Najhitrejši stroj za izdelavo prototipov
Stran 3
Premogovnik še brez soglasja
VELENJE, 6. marca - V petek naj bi tudi Premogovnik Ve-: lenje naposled prejel drugo soglasje Agencije za privatizaciji jo in tem zaključil proces lastninskega preoblikovanja podjet-' ja v delniško družbo, vendar tega soglasja še niso prejeli. Kdaj bodo naposled tudi v tem podjetju lahko zaključili last-
Ininjenje, je vprašanje, ki tako ostaja še naprej odprto.
I rnkp
Pesek z ulic!
Marsikoga moti pesek, ki seje čez zimo nabral po ulicah, ko so ga tisti, ki so skrbeli za ceste, nanje ob poledici in sneženju posuli precejšnje količine. Niso bila tako redka vprašanja, ki so jih na pragu pomladi postavljali ljudje, kdaj pa se bodo v Podjetju za urejanje prostora PUP Velenje, odločili in jih počistili. Julijan Slemenšek s tega podjetja pravi, da to počno že nekaj časa, vsak dan pride na vrsto nekaj ulic. Teren, ki ga imajo na skrbi je precej velik, poleg Velenja sta tu tudi Šoštanj in Šmartno ob Paki, in ker je teren obsežen, se vsega dela ne da opraviti čez noč.
■ mkp
REPUBLIKA SLOVENIJA MESTNA OBČINA VELENJE
OBVESTILO
AKCIJA "OftSUMO SLOVENIJO"
Mestna občina Velenje organizira v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, mestnimi četrtmi in Podjetjem za urejanje prostora, očiščevalno akcijo.
Akcija bo trajala od 16. marca do 18. aprila.
Razpored, kje bodo postavljeni zabojniki, si
oglejte na strani 12.
M

PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
ZAVAROVALNICA STROPNIK IGOR s. p.
M^M A P I P n D tel.: 063/854-626
l-S I D U n mobitel: 0609 629-086
HifHA
Ifl gHo HS W ®@DS 05303!
Inf. tel.: 063/861-820, 041/620-764
9770350556014
2 KAK ČAS
DOGODKI
12. marca 1998
Kontič uspel s predlogom
LJUBLJANA - Poročali smo, daje velenjski poslanec Bojan Kontič vložil v parlamentarni postopek zakon o spremembah zakona o gospodarskih družbah, kije bil tudi potrjen. S to spremembo predsednikom in članom uprav podjetij, ki so razrešeni brez utemeljenih razlogov, ne pripada več 24 njihovih povprečnih plač, ampak le 6. S to rešitvijo so pravice poslovnih delavcev bolj izenačene s pravicami zaposlenih, ki izgubljajo dela zaradi stečajev, likvidacij oziroma sanacijskih programov.
■	mz
Do kdaj še degradacija Šoštanja?
LJUBLJANA - Dr. Vladimir Korun, ki zastopa v državnem svetu interese prebivalcev Šaleške in Zgornje Savinjske doline, je naslovil na ta organ dve vprašanji.
Zanima ga, kako dolgo bodo pristojna ministrstva še dopuščala splošno degradacijo občine Šoštanj in neenakopraven položaj njenih prebivalcev glede njihovega bivanja na tem območju v primerjavi z drugimi v državi. Sprašuje pa tudi ali in kdaj je mogoče pričakovati, da bodo pristojna ministrstva pripravila celovito energetsko politiko z zakonsko opredeljenimi ukrepi za sanacijo obstoječega stanja rudarjenja na območju občine Šoštanj, ogrožanja zdravja ljudi in drugega živega sveta zaradi emisij iz Termoelektrarne Šoštanj in za zagotavljanje boljših in perspektivnejših pogojev za bivanje prebivalstva ter za razvoj občine Šoštanj kot celote?Svojim vprašanjem je dr. Vladimir Korun priložil podrobno gradivo, v katerem opisuje stanje na področju izkopavanja premoga in pridobivanja električne energije v Šaleški dolini, predstavlja program celovite ekološke sanacije termoelektrarne Šoštanj ter stališča občanov Šoštanja.
■	mz
Vučina ni sporen
ŠOŠTANJ - Komisija za mandatna vprašanja, kije obravnavala predlog Desusa razrešitvi člana Komisije za okolje in prostor pri svetu občine Šoštanj Edija Vučine, ker naj bi se ta istočasno pojavljal v dveh vlogah, enkrat kot tisti, ki o prostoru odloča in drugič kot tisti, ki o tem vodi upravne postopke, za njegovo razrešitev ni našla pravne podlage. Na osnovi statuta občine Šoštanj je ugotovila, da njegovo članstvo v komisiji ne more biti sporno.
■ mkp
Cesta - zdaj čisto
LUČE - Glede nadaljevanja gradnje ceste med Ljubnim in Lučami se dogajajo veliki preobrati in zadnji je več kot ugoden. Gre namreč za namero o javnem naročilu, ki jo je v Uradnem listu RS konec februarja objavila Direkcija za ceste Republike Slovenije. Na podlagi te objave naj bi direkcija v začetku maja objavila javni razpis za gradnjo 3,8 kilometra ceste v vrednosti 610 milijonov tolarjev. Dela naj bi pričeli konec junija letos in jih sklenili v enajstih mesecih, torej do začetka junija 1999.
Ujp
Glede na možnosti dobro delali
VELENJE - V prostorih gasilskega doma v Šaleku so se na rednem letnem zboru sešli člani in simpatizerji občinskega odbora SKD Velenje. Med gosti je bil tudi Janez Gajšek, član izvršilnega odbora stranke SKD Slovenije.
V	poročilu o opravljenem delu v minulem obdobju je predsednik stranke Tone Lovrec ocenil, da so dobro delali, glede na moč, ki jo imajo v občinskem svetu. Med drugim je poudaril tudi nujnost sodelovanja strank slovenske pomladi na letošnjih lokalnih volitvah. V razpravi so se udeleženci zbora dotaknili vprašanja glede načrtovane izgradnje cerkve v Velenju.
V	nadaljevanju zbora so se dogovorili o letošnjih prednostnih nalogah, med kateri so poleg volitev zapisali še pridobivanje novih članov, nato pa opravili volitve. Za zdaj ostaja predsednik občinskega odbora SDK Velenje Tone Lovrec oziroma udeleženci zbora so k starim imenom dosedanjega odbora pripisali še nove predloge.
■ tp
Novi predsednik Martin Hrastnik
PAŠKA VAS - Na rednem in hkrati volilnem rednem zboru (v prostorih gasilskega doma v Paški vasi) so člani in simpatizerji SKD iz občine Šmartno ob Paki ocenili delo v minulem obdobju. Dosedanji predsednik Alojz Slemenšek je v svojem poročilu poudaril, da so delali veliko, predvsem za razvoj občine , v kateri delujejo. Znova je opozoril na nujnost združitve SKD-ja in SLS-a ter sodelovanje strank Slovenske pomladi na lokalnih volitvah. Po besedah svetnika Franca Korberja so člani občinskega sveta iz vrst SKD-ja tvorno sodelovali pri uspešnem delu občine.
Ob koncu zbora, ki so se ga poleg predstavnikov vodstva občine Šmartno ob Paki udeležili še glavna tajnika SKD-ja Hilda Tovšak ter predstavniki sorodnih strank, so izvedli še volitve. Novi predsednik občinskega odbora SKD Šmartno ob Paki je Martin Hrastnik, dosedanji podpredsednik in podžupan.
Po Šoštanju se praši zaradi ulic
Kdo briše in kdo piše?
Videti je, da si predsednik sveta občine Šoštanj Anton Skornšek in predsednik komisije za okolje in prostor pri tem svem Franc Rogelšek, nista "prav na roke". Ce bi si bila, si ne bi dopisovala, ampak bi tisto, kar si sporočata preko pisem, razčistila sama, med štirimi očmi lahko kar na ulici, ali pa na kakšni od sej komisije, saj se teh udeležujeta oba.
Gre za preimenovanje ulic v Šoštanju. O tem je v imenu stranke SKD pobudo v svetu že pred časom, dobri dve leti in pol bo že, podal Anton Skornšek, svet pa jo je odstopil takrat še "Vučinovi" komisiji, kije v zvezi z njo odločila, da k temu vprašanju v občini pristopijo celovito z razpisom natečaja in obravnavo v svetu. Potem pa vse tiho je bilo, dokler ni nedavno tega Boris Gotnboc (SLS) s predlogom o preimenovanju ulice Iva Lolc - Ribarja v ulico Primoža Trubarja, na to pobudo spomnil Skomš-ka. Ta je vzel svinčnik v roke in pisal, zdaj že "Ro-gelškovi" komisiji: "Po razrešitvi Vučine ste funk-
cijo prevzeli vi, pa se ta zadeva ni niti enkrat obravnavala. Da je pobuda pospravljena pod mizo smo vedeli vsi, ki smo se udeleževali sej komisije, vi pa ste jo brisali s seznama prispelih - rešenih ali nerešenih zadev - kot da sploh ni bila podana."
Franc Rogelšek je bil začuden in je Skomšku odgovoril s prošnjo po predložitvi materialnih dokazov, ki bodo pričali o tem, daje prav on brisal njegovo cenjeno pobudo. "Obtožba je huda in jo jemljem zelo resno. Menim pa, da morajo za morebitno brisanje te pomembne pobude obstojati kakšni materialni dokazi. Obtožen sem od predstavnika najvišjega organa v občini..." mu s pismom odgovarja Rogelšek.
Zdaj se bodo v občini Šoštanj najbrž ukvarjali z brisanjem. Pa ne prahu, čeprav se ta nabira tudi na šoštanjskih ulicah.
■ Milena Krstič - Planine
v mm
Osnutek proračuna še ni potrjen
MISLINJA - Prejšnji teden so mislinjski svetniki na posebni seji obravnavali osnutek proračuna za letošnje leto, vendar ga v prvi obravnavi niso sprejeli. Imeli so namreč kar precej novih predlogov za razporeditev 405 milijonov tolarjev, kolikor naj bi imeli letos na razpolago, če bodo najeli 35 milijonov tolarjev kredita.
Do naslednje seje, ki bo 19. marca, morajo občinske službe pripraviti podrobno poročilo o investicijskih vlaganjih na posameznih področjih v občini, zaradi česar tudi niso končali prve obravnave
proračuna. Predvidoma naj bi o končni obliki proračuna odločali že 7. aprila.
Do 6. aprila bo v občinskih prostorih potekala javna razgrnitev srednjeročnih in dolgoročnih prostorskih planov za občino. Da bodo občani dobro seznanjeni z načrtovanim, bodo danes, jutri, v soboto in nedeljo pripravili zbore občanov, na katerih bodo lahko ti podali tudi svoje pripombe. Največ jih pričakujejo na področju sprememb namembnosti stavbnih zemljišč v gradbene parcele.
■ bš
Občina Ljubno
Čistilna naprava do maja
Na Ljubnem ob Savinji so v minulih letih zgradili večji del primarnega voda kanalizacije, tudi za nekaj razvoda so že poskrbeli, ob tem pa imeli "na zalogi" še opremo za čistilno napravo. Njeno izgradnjo so načrtovali že lani, dejansko pa je izvajalec dela pričel pred nedavnim in naj bi jih sklenil do konca maja.
Gradnja naprave, brez opreme seveda, bo veljala 19 milijonov tolarjev, ki jih bodo zagotovili z
občinskim proračunom, upajo pa, da bo ministrstvo za okolje in prostor držalo obljubo in znesek poravnalo naknadno. Zal pa zagate s čistilno napravo po izgradnji še ne bodo odpravljene. Manjka namreč še zahtevno prečkanje primarnega voda preko Savinje, za kar pa občina nima denarja. Ministrstvo obljube za lani ni izpolnilo, torej ostaja malo več upanja za letos.
mjp
Občinski svet Gornji Grad
Ze o letošnjem proračunu
Gornjegrajski občinski svetniki so na marčevski seji največ pozornosti namenili proračunskim zadevam. . Sprejeli so zaključni račun občinskega proračuna za lansko leto, katerega končna številka je 184 milijonov, previdevali pa so jih 270. Izpad celih 86 milijonov je posledica neplačevanja dogovorjenih zneskov za sanacijo in širitev od-
lagališča smeti in odpadkov, pre-vsem pa dejstva, da zaradi zamude pri državnem proračunu niso pravočasno pričeli gradnje sodobne čistilne naprave. Napravo sedaj že pospešeno gradijo in bo zajeta v letošnjem proračunu. Na seji so kot prvi med petimi občinami že obravnavali osnutek letošnjega proračuna, saj se zavedajo, da je to
pogoj za začetek oziroma nadaljevanje pomembnih naložb. Letošnji proračun naj bi bil vreden 267 milijonov tolarjev.
Na tej seji je bil prvič v vlogi svetnika tudi Janko Kolenc, sicer predsednik krajevne skupnosti Gornji Grad, ki so ga po odstopu Zdenka Purnata izvoilili na nadomestnih volitvah.
■ j P
u
LJUBLJANA - Kljub vetu državnega sveta so poslanci državnega zbora sprejeli predlog zakona o novih sodniških taksah, ki naj bi pričele veljati kmalu in bodo v nekaterih primerih višje celo za 500 odstotkov.
LJUBLJANA - Slovenija naj bi imela za Švedsko in Dansko (25 odstotkov) najvišji davek na dodano vrednost v Evropi, saj naj bi bila splošna stopnja 22, znižana 9 odstotkov, s tem davkom pa država želi nadomestiti prometni davek in znižane carinske prilive ter tako napolniti proračunsko vrečo.
MARIBOR - Prenova dravskih elektrarn zamuja do 20 mesecev predvsem zaradi težav Litostroja pri izdelavi turbin, torej naj bi temeljito prenovo devetih agregatov v elektrarnah Mariborski otok, Vuzenica in Dravograd sklenili šele sredi leta 2000.
MARIBOR - Na or topedskem oddelku mariborske bolnišnice so uradno odprli ambulantni oddelek za vrhunske športnike, torej	športnikoM
severovzhodne Slovenije ne bo treba več po pomoč v Celje ali celo v Ljubljano.
PORTOROŽ -Droga ii Portoroža je lani z 12,4 milijarde tolarjev celotno realizacijo povečala za 12 odstotkov, prav za toliko tudi čisti dobišek, ki je lani znašal 965 milijonov tolarjev.
LJUBLJANA-Državni' zbor je končno sprejel n- < kon o športu, ki med ostalim ureja tudi (sporno) lastninjenje športnih objektov; športniki in športni delavci z njim niso preveč zadovoljni, pravijo pa, da je vseeno boljše kot nič.
SLOVENJ GRADEC -Slovenjgraški Prevent dosega v zadnjih letih največjo rast med vsemi slovenskimi podjetji, zato nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke gotovo ni naključna.


M roke ne le volana, tudi pamet
Kar nekaj let smo pri nas kuhali nov zakon o varnosti cestnega prometa. Ta čas so na naših cestah umirali ljudje, policisti pa so bili nemočni, da bi kršiteljem ostreje stopili na prste. Zdaj je uveljavitev zakona tik pred zdajci. Da bo ostrejši, ni dvoma. Nekateri že pravijo, v šali seveda, da je zakon pisan tudi na kožo poslancem. Niso sprejeli predlaganega znižanja praga dovoljene vinjenosti z 0,5 na 0,3 (se ve zakaj, namigujejo nekateri), strinjali pa so se z ostrim kaznovanjem tistih, ki vozijo prehitro. Sami zaradi prevelike hitrosti (dela) namreč še zdaleč ne morejo biti kaznovani. Prej zaradi prepočasne "vožnje". Doleti jih lahko le kakšna kazen zaradi nedovoljenega prehitevanja.
Ta teden sta z ljubljanskih logov prispeli tudi odločitvi, ki sta povezani z Velenjem. Dokončno (nekateri se s tem sicer še vedno ne strinjajo) je jasno, da bo Ljubljano ogrevalo Velenje. Ali natančneje zapisano, premog za potrebe ljubljanske toplarne bo uvažalo podjetje Gorenje Trgovina. Taka odločitev je sicer po Ljubljani dolgo časa dvigovala veliko prahu in vprašanje je tudi, če se bo kmalu polegel. Druga odločitev prihaja iz poslanskih klopi. Poslanci so namreč potrdili predlog Velenjčana Bojana Kontiča, da naj vodilni iz gospodarskih družb od odpoklicu ne dobijo 24 plač, ampak le šest. Upajmo, da tudi pri tem ne bo kdo v Velenju rekel, da gre za novo zmago komunističnih sil.
V naši deželi so se zadnje dni dogajale tudi pestre "glasbene" točke. „ Po vsej Sloveniji je završalo zaradi naslovnice zgoščenke celjske skupine Strelnikojf in najbolj množični odmev je delo te skupine dobilo v
soboto na Brezjah. Odmevalo je tudi velenjsko "glasbeno" dogajanje. Odpoved gostoljubja narodnjakom iz Srbije je namreč padlo ravno i čas, ko se spet močno spogledujemo z "Jugo". Nekateri ob tem šele zda] priznavajo, da so bili ob vesti o tem, naj bi v tem velenjskem lokalu nastopali "narodnjaki", močno presenečeni. Mislili so namreč, da sta tam še vedno v službi tudi prvaka stranke, ki jim "oni" še zdaleč niso pri srcu. Zato to dvoje nikakor ne gre skupaj.
Slovenija pa je zadnji čas vendarle tudi močneje prisotna v Evropi Ljubljana se je povezala z Brusljem. Za zdaj sicer le še z Adrijinim letalom, ampak tudi to je že nekaj. Po nečem pa smo celo po mnenju strokovnjakov res v središču Evrope. Slovenija naj bi namreč bih v središču ogroženega območja Evrope, kjer so okuženi klopi. Hvala, pa tako središče! Doslej so se nam ljudje še vedno izogibali, ker so se bali pri nas še vedno tudi druge vrste napadalcev, zdaj pa ta nadloga. Bi kdo porekel, da je še sreča, da je naša deželica v svetu, pa tudi po Evropi, še vedno zelo slabo poznana. Španski rokometaši, ki so prišli na tekmo v Celje, si niso upali niti z letalom pristati pri nas, ampakv Avstriji. Ne vem, če so res mislili, da jih bo pri nas kdo sklatil z neba. A vse, kar se jim je pri nas slabega zgodilo, je bilo to, da so jih pivo-varji dodobra naklestili v celjski dvorani. Po tem si nas bodo pa verjetno res zapomnili. Sicer smo pa gostoljuben narod. In miroljuben, če ne gre za nas same!
12. marca 1998
AKTUALNO
NAŠ ČAS 3
AKCIJSKE CENE ZA POTROŠNIŠKE KREDITE!
Gorenje Trgovina
Dobavljali bodo indonezijski premog
Ob izbiri dobavitelja premoga za Termoelektrarno Toplarno Ljubljana so se v zadnjem času v Sloveniji lomila kopja. To pa tudi ni čudno, saj gre za velik posel, vreden kar okoli sto milijonov nemških mark. Zanj se je potegovalo tudi Gorenje Trgovina iz Velenja, ki se doslej v javnosti ni oglašalo, saj so kot poudarja njihov direktor Vincenc Turn jemali postopek izbire kot proces odločanja, pri katerem je potrebno popolnoma zaupati v institucijam, ki vodijo postopke. Vladna komisija je prejšnji teden ponovno proučila postopek in pritožbe dosedanjega dobavitelja Impakte iz Ljubljane in
ponovno odločila, da bo premog dobavljalo Gorenje 'trgovina.
Iz tega kolektiva pa so glede na dejstvo, da zadnji dogodki dvigajo veliko preveč prahu in da presegajo vse meje v razvitem svetu uveljavljene poslovne morale in dobrih poslovnih običajev konec prejšnjega tedna takole sporočili:
"V Gorenju, kjer letos pričakujemo več kot milijardo mark konsolidiranih prihodkov in smo hkrati največji slovenski čisti izvoznik, se dosedaj nismo odzvali na vse nastope, napade in provokacije v medijih iz čisto preprostega razloga: raje smo se z vsemi dolgoletnimi
izkušnjami, resnostjo in profesionalnostjo posvetili pripravi in izvedbi posla v zvezi z dobavo ekološko sprejemljivega in očitno (sedaj) cenejšega indonezijskega premoga. Tako je prvih 55 tisoč ton premoga že pripravljenih za prevoz v Luko Koper in se zato prav nikomur ni potrebno bati, da bi Ljubljana ostala brez premoga, kar so že napovedali nekateri mediji.
Nasprotno! V Gorenju z vso odgovornostjo zagotavljamo, da se bomo z našim znanjem in izkušnjami trudili izpolniti vse, kar se od nas pričakuje, pri čemer že imamo izkušnje z dobavo avstralskega premoga pred nekaj leti.
Pri tem nam dovolite še pripomniti, da za Gorenje, ki uvozi za več kot 400 milijonov mark surovin in polizdelkov in izvozi 95 odstotkov proizvodnje, resnično ne bil smel biti prevelik zalogaj kupiti in pripeljati dovolj - v vseh pogledih primernega premoga, ki ga potrebuje slovensko glavno mesto.
Prepričani smo, da je Gorenje Trgovina s svojo prijavo na razpis pripomogla k hotenjem po racionalnem ravnanju na področju gospodarske infrastrukture, z izborom pa je komisija pripomogla tudi k dejstvu, da bodo računi za končnega potrošnika nižji."
■ mz
Gostinsko podjetje Turist Nazarje
V torek dražba premoženja
Neurejene razmere v nazarskem gostinskem podjetju Tbrist so znane že nekaj let, vsaj začetek razpleta pa je končno le na vidiku. V začetku lanskega julija je sodišče za podjetje uvedlo stečajni postopek, ki ga vodi Harold Karner. Stečaj je bil nujen zaradi dejstva, da prisilna poravnava ni bila uspešna. Nekoč zelo znano gostinsko in turistično podjetje je namreč zašlo v \tV\Vuinske težave, imelo že od \eta 1995 blokiran račun, odnosi z zaposlenimi so bili povsem neurejeni, večinoma niti plač niso dobivali, tudi odpravnin niso prejeli, podjetje pa je imelo po bilanci še 70 milijonov obveznosti. Na tej podlagi upniki niso bili pripravljeni na prisilno poravnavo z zmanjšanim poplačilom.
Svoje je dodalo vračanje premoženja v naravi, najemni-
ki obveznosti niso poravnavali in nastajale so nove terjatve. "To so bile seveda "slabe" terjatve. Če nekdo namreč nima nič, mu tudi ne moreš nič vzeti. Poleg tega je šlo v Turistu še za del kriminalne naveze, ki je preko svoje firme pošiljala denar nekaterim prednostnim upnikom. Na podlagi tega je ostalo 8 milijonov terjatev, vendar ta firma sploh nima premoženja. Sicer pa ta firma ni stvar stečajnega postopka, ampak kazenskega pregona," pravi stečajni upravitelj.
Delavcem le odpravnina
V stečajno maso so torej šteli štirje objekti v Mozirju, Nazarjah, na Rečici ob Savinji in na Ljubnem. Ob tem je mozirski objekt v postopku denacionalizacije, ki se vleče že od leta 1993, spor, ki ga je sprožil Turist sam, pa je trenut-
no še na vrhovnem sodišču. To je seveda krepko oviralo stečajni postopek, ki pa ga zaradi tega ne bodo več zavlačevali. Stečajni upravitelj se
poplačane le odpravnine, do povračila plač namreč po zakonu niso upravičeni, ker ob uvedbi stečajnega postopka v podjetju niso bili več zaposleni.
Na bližnji dražbi mozirskega objekta (še) ne bo
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD VELENJE Velenje, Rudarska 3
Sprejem dohodninskih napovedi za leto 1997 bo Davčni urad Velenje, Izpostava Velenje organizirala:
1.	v avli skupščinske zgradbe. Titov trg 1, Velenje, v času od 23. 3. do 31. 3. od 8. do 18. ure;
2.	v prostorih Občine Šmartno ob Paki v kulturnem domu dne 19. 3., 24. 3. in 26.3. od 8. do 16. ure;
3.	v prostorih Krajevne skupnosti Šoštanj. Trg svobode 5, dne 19. 3., 24. 3. in 26. 3. od 8. do 16. ure.
je odločil, da takoj reši, ker trenutno je rešljivo in ni sporno. To pomeni dražbo za preostale tri objekte z nekaj slabe oprem in ta dražba bo 17. marca na sodišču v Celju.
Izklicna cena je 80 milijonov ob 85 milijonih dolgov. Če bi torej prodali za izklicno ceno, bi poplačali 85 odstotkov upnikov, sicer ustrezno manj. "V vsakem primeru želimo skleniti tisti del stečaja, ki ni sporen, prednostni upniki pa so bivši zaposleni. Ti bodo dobili
Za toliko bomo že prodali, da bomo poplačali prednostne in hipotekarne upnike. Razdelitev bo seveda parcialna, ker mozirskega objekta ne moremo prodati. Če bi lahko prodali še tega, bi vsi upniki uveljavili svoje pravice, vendar menim, da delitve, kije možna, nima smisla zadrževati," pravi stečajni upravitelj Harold Karner.
■ JP
0
NOVA KREDITNA PONUDBA PO NAJNIŽJI CENI DOSLEJ:
-	KRATKOROČNI IN DOLGOROČNI GOTOVINSKI IN NAMENSKI KREDITI Z ODPLAČILOM DO 5 LET,
-	NIŽJE OBRESTNE MERE PRI KRATKOROČNIH KREDITIH DO ENEGA LETA ŽE OD T + 5,0 % LETNO,
-	PRI DOLGOROČNIH KREDITIH OD 2 DO 5 LET ŽE OD T + 8,0 % LETNO,
-	Z GOTOVINO SE LAHKO UVELJAVLJAJO POPUSTI PRI NAKUPU BLAGA ALI ZA PLAČILO STORITEV, LAHKO SE TUDI UPORABI ZA ODPLAČILO KREDITOV, NAJETIH PO MANJ UGODNI OBRESTNI MERI.
KREDITI SO NA VOUO TAKOJ.
AKCIJSKE CENE VEUAJO TUDI PO POSEBNI
PONUDBI ZA UPOKOJENCE!
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854-251, interna 249 in 303, fax 063 859-106
Gorenje Velenje
Najhitrejši stroj za izdelavo prototipov
Velenje, 5. marca - V Gorenju iz Velenja so slovesno zagnali stereolitografsko napravo, ki sojo kupili konec lanskega leta, namenjena pa je skoraj izključno razvoju. Kot je na priložnostni slovesnosti, ki so se je udeležili vodilni delavci podjetja Gorenje Gospodinjski aparati, poudaril Peter Krepel, direktor razvojnih dejavnosti v Gorenju, je ta stroj od vseh strojev na svetu, namenjenih hitri in kakovostni izdelavi prototipov, najhitrejši in najkakovostnejši. Za zdaj se v Sloveniji z njim ponaša le Gorenje. Naložba je veljala milijon nemških mark.
Njegova največja prednost je ta, da bodo s pomočjo tega stroja skrajšali razvojni čas novih izdelkov, od ideje pri odlikovalcih do prvega prototipa in hkrati izboljašali njihovo kakovost. Vitalni del naprave je laser, ki strnjuje tekočo plastiko, del sam pa oblikuje računalnik. Poleg izdelave kakovostnih prototipov bodo napravo lahko uporabili še za izdelavo sejemskih eksponatov. Omenjeni stroj uporablja vsa vojaška in avtomobilska industrija na svetu ter nekateri konkurentii Gorenja. V slednjem so se seznanili z omenjeno tehnologijo na njenem samem začetku, prve pramodele pa so dobili iz Amerike pred več kot 6 leti. V Gorenju so prepričani, da jim bo strereolitografska naprava v veliko pomoč v boju za preživetje, ki ga določa huda konkurenca. Stroj bodo uporabili za svoje potrebe, hkrati pa njegove zmogljivosti ponudili še drugi industriji doma in v svetu, inštitutom, univerzam, oblikovalcem, ... Skratka vsem, ki bodo želeli imeti sodobne kreacije v prototipni fazi. Njegove zmogljivosti naj bi zapolnili že ta teden.
■ Tp
ZPIZ Slovenije, izpostava Velenje
Odškodnine za prisilne mobilizirance
Sprememba zakona o žrtvah vojnega nasilja, sprejeta novembra lani, uvaja pravico do odškodnine v obliki denarne rente za prisilne mobilizirance. Ti bodo slednjo dobili skupaj s pokojnino.
Do rente so - po obrazložitvi Zdenke Jakopanec, vodje velenjske izpostave Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - upravičeni prisilni mobilizirane!, ki imajo potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja in so bili v času od 6. aprila 1941 do 15. maja, leta 1945 zaposleni oziroma v zavarovanju, pa mu tega
obdobja pozneje niso upoštevali in so zato morali delati tudi po dopolnjeni polni pokojninski dobi. V navedeno dobo se ne šteje posebna doba in po novem predpisu prisilni mobiliziranec zanjo ne more dobiti odškodnine.
Družinski člani niso upravičeni do odmere družinske pokojnine od osnove, v katero je všteta odškodnina, ampak brez nje.
Odškodnina znaša 1% od pokojnine za vsako leto nepriznane zavarovalne dobe, ki presega polno pokojninsko dobo. Tako kot za vse ostalo mora upravičenec tudi za
novo pravico vložiti zahtevo za odškodnino pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma njegovi enoti. Vlogo mora priložiti še potrdilo o vpisu v evidenco žrtev vojnega nasilja. ZPIZ bo izdal odločbo o pravici, ki gre upravičencu, od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Lani je v velenjski enoti ZPIZ-a vložilo zahtevek za upravičenost do pokojnine za posebno dobo (izseljenci, taboriščniki, prisilni mobilizi-ranci) 74 občanov, letos pa 22.
■ tp
		
4 KilS i as	GOSPODARSTVO	12. marca 1998
"Bivati in živeti 98" na Dunaju
Ali moč sejmov bledi?
Ce ni na najpomembnejšem nacionalnem sejmu v Avstriji dveh em-inentnih svetovnih proizvajalcev bele tehnike Electroluxa in VVirhlpoola, so možnosti najmanj tri: da so v krizi ali sejmi ali proizvajalci oziroma, kar bo najbrž še najbolj držalo, oboji. Verjetno sejmi še bolj (kar ne pomeni, da jih kmalu ne bo več), ker razstavljale'! na še tako "pomembnih" sejmih enostavno ne najdejo več zadovoljivega finančnega učinka.
Zato se je Gorenje iz Velenja na letošnjem sejmu Bivati in živeti na Dunaju, ki je bil v zadnjih dneh februarja in prvih dneh marca, bolj kot iz kakih velikih pričakovanj,
Na avstrijskem trgu, ki letno "pogoltne" poldrugi milijon velikih gospodinjskih aparatov, je prisotnih 47 blagovnih znamk s kar 3700 različnimi modeli. Mnoge novosti so proizvajalci predstavili na sejmu Bivati in živeti 98.
pojavilo zaradi dejstva, da je tam pač dobro biti, ker bi sicer kdo utegnil misliti, da je z Gorenjem nekaj narobe. To na srečo ne drži, ker je Gorenje v prvem letošnjem mesecu v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo prodajo na avstrijskem trgu za četrtino.
"Kljub temu na prihodnost ne gledamo pretirano optimistično," je izjavil direktor Gorenja Austria Ciril Paluc in dodal, da je avstrijski trg preprosto prenasičen. Pri tem pa globalizacija proizvodnje in prodaje (trg vse bolj obvladujejo hipermarketi) neprestano pritiskata na zniževanje cen.
Kakorkoli, Gorenje je na največji avtrijs-ki sejemski prireditvi, kjer se je na več kot 50 tisoč kvadratnih metrih predstavilo okrog tisoč razstavljalcev, imelo kaj pokazati. Na atraktivno urejenem in lokacijsko imenitno izbranem sejemskem protoru so znova največ zanimanja vzbujali Gorenjevi pralni stroji Simple & Logical (z zavistjo jih opazujejo tudi najpomembnejši svetovni proizvajalci), vsi veliki gospodinjski aparati v najrazličnejših živih barvah in v izvedbah iz nerjaveče pločevine, nova linija hladilnikov Gorenje Harmony, posodobljeni štedilniki in kakopak tudi kuhinje iz Gorenjeve tovarne pohištva v avstrijskem Freistadtu. Za kuhinje, kjer Gorenje v Avstriji posega v višje cenovne razrede, so značilne tople pastelne barve,
David Devin - Gorenje Trženje: "Glede na zasičenost avstrijskega trga s proizvodi bele tehnike bomo zadovoljni, če bomo letos prodali enako število Gorenjevih izdelkov kot lani, to je nekaj žez 100 tisoč.
kakovostni materiali, vrhunska izdelava in kar največja funkcionalnost.
Ali so v Gorenju uspeli prepričati vsaj del sejemskih obiskovalcev, ki se jih je v dobrem tednu zvrstilo okoli 180 tisoč, bodo pokazali naslednji meseci. Začelo se je dobro.
■ Vojko Zupane
Kovinotehna Celje podpisala obojestransko pogodbo s Searsom
Trg s 350 milijoni kupci
Celje, 3. marca - "Sklenitev petletne obojestranske ek-skluzivne distribucijske pogodbe (z možnostjo podaljšanja) z drugim svetovno znanim podjetjem na področju maloprodaje - ameriškim Searsom, je za Kovinotehno iz Celja življenjskega pomena," je na novinarski konferenci poudaril predsednik uprave celjskega podjetja Aleš lic. S tem je Kovinotehna namreč prevzela skrb za oskrbo z izdelki Searsa v srednji in vzhodni Evropi z več kot 350 milijoni prebivalcev. Prvi izdelki znamenite ameriške blagovne znamke bodo kupcem v Sloveniji na voljo čez dober mesec dni. Poslovno uspešno pa je sklenilo to podjetje tudi leto 1997.
Po Ilčevih besedah je ena velikih Kovinotehninih razvojnih slabosti velikost podjetja glede na komaj 2 milijonski domači trg, zato si še toliko bolj želijo postati mednarodno trgovsko podjetje. Podpisana pogodba jim to omogoča. Z njo se je Kovinotehna obvezala, da bo zagotavljala vrhunske izdelke in
tako skrbela za zadovoljstvo kupcev oziroma da ne bo okrnila ugleda Searsa in njegovih blagovnih znamk Craftman, Die Hard in Kenmore. Pri tem je lic omenil možnost izločitve balkanske in vzhodnoevropske tehnologije pri postopku dodeljevanja licenc. Gotovo bodo imeli težave pri zagotavljanju zahtevane kakovosti izdelkov tudi nekateri slovenski proizvajalci, saj so Searsova merila za ugotavljanje slednje strožja kot v Sloveniji. Kakovost izdelkov, ki se bodo morebiti znašli na Searsovih prodajnih policah, bodo v tem ameriškem podjetju preverjali v lastnih laboratorijih. Sears namreč za večino svojih izdelkov daje doživljenjski porok. Kovinotehna bo lahko sklepala tudi poddistribucijske pogodbe (da ne bo vezana le na lastno maloprodajo ali franžizne trgovine), zato bodo skrbno izbirali tudi poslovne partnerje. Kovinotehna je s podpisom pogodbe pridobila predvsem odprt informacijski in izobraževalni sistem ter še nekaj drugih zadev, ki bodo pripomogle k dosegu zastavljenih poslovnih ciljev, skupaj z zaposlenimi. "Vse izdelke nabavljamo pod enakimi pogoji kot jih kupuje Sears, kije lani ustvaril približno 42 milijard dolarjev celotnega prihodka.
Strateški cilj je tudi dokapital-izacija Kovinotehne, vendar pa o tem za zdaj ne potekajo nobene aktivnosti," je še povedal Aleš lic.
Na osnovi te ekskluzivne obojestranske pogodbe v prihodnjih 5 letih nihče iz Vzhodne Evrope ne bo mogel kupiti Searsovega blaga mimo Kovinotehne. S tem je celjsko podjetje pridobilo 350 milijonov potencialnih kupcev. Že letos naj bi z distribucijo Searsovih blagovnih znak ustvarili za 15^ milijonov dolarjev prometa. Čeprav pogodba za prvo leto sodelovanja predvideva vrsto olajšav, so v Kovinotehni delniški družbi trdno odločeni izpeljati predvidene pogodbene obveznosti. Za letos načrtujejo povečanje prodaje za 20%, ponudbo pa v prvi fazi obogatili z izdelki, ki jih na teh trgih ni. Ta zahteven projekt naj bi razvili s polno zmogljivostjo prihodnje leto. Prvi prodajni center, ki bo postal tako prepoznaven kot so ameriški, bodo v jeseni letos odprli na Ptuju.
Pomočnica predsednika uprave za področje financ Milena Sedovnik pa je novinarje seznanila, daje Kovinotehna brez 14 aktivnih hčerinskih podjetij lani ustvarila za 407 milijonov DEM prometa, kar je za 8% več kot
leto prej. Ko bodo izdelali še konsolidirano bilanco, bo ta sistem, kot kažejo nekateri podatki, ustvaril še dodatnih 140 milijonov mark prometa. 87% skupnega prometa je Kovinotehna dosegla na domačem trgu, kjer se v zadnjih letih močno povečuje delež prodaje na drobno (lani so jo povečali za 14%). Vrednost prometa s tujino je lani dosegla 51 milijonov nemških mark, kar je za petino več kot leto prej, odstotek lastnega izvoza so povečali na 70% vsega izvoženega. Tržišča imajo v državah bivše Jugoslavije, preostalo polovico pa v Rusiji in Ukrajini. Ustvarjen bruto dobiček naj bi v Kovinotehni d.d. lani znašal 77 milijonov SIT, za širitev prodajnih zmogljivosti in ureditev skladiščnega poslovanja pa so lani porabili 5 milijonov nemških mark. Sedovnikova je še povedala, da je celjsko podjetje lani ustvarilo tudi poslovni dobiček, ki pa ga - po Ilčevih besedah - ne bodo delili, ampak usmerili v nove naložbe.
■ tp
Kovinoplastika Benda Spodnja Rečica
Izjemni dosežki družinskega podjetja
"Frane Benda, uspešen,podjetnik, je s svojim strokovnim znanjem, osebno zavzetostjo ter učinkovitimi in uspešnimi metodami vodenja kooperacije pripomogel k uresničevanju ciljev in dosežkov družinskega podjetja na domačem in tujem trgu...Zato mu komisija za nagrado Gospodarske zbornice Slovenije podeljuje nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za mala podjetja." To je med ostalim pisalo v obrazložitvi priznanja, ki ga je med petimi slovenskimi malimi podjetniki na trideseti podelitvi dobil tudi Franc Benda, direktor družinskega podjetja Kovinoplastika Benda iz Spodnje Rečice.
"To je veliko priznanje zame in za mojo družino, to je nagrada za vse nas za minule in bodoče dosežke," je dejal Franc Benda. Podjetje je sicer ustanovila žena Vera v letu 1978 in je zaposlovalo eno delavko, pet let kasneje je podjetje štelo 15 zaposlenih , v tem letu je Franc zapustil delo v Glinu in se vključil v družinsko firmo. "Sledilo je iskanje novih trgov, novo zaposlovanje, oblikovanje novih programov in posledica vsega tega je bil skokovit napredek," pravi
Franc Benda. V takratni državi je podjetje delalo za uveljavljene firme kot so bile Obod Cetinje, Tovarna motorjev Rakovica, Rudi Čajevec, Gorenje in Gorenja MGA. "Po razpadu Jugoslavije smo izgubili 70 odstotkov trga, res pa je, da imamo še sedaj predstavništvi v Beogradu in Skopju. To tržišče se bo nekoč zopet odprlo in velja biti pripravljen. Sicer pa smo izpad nadomestili s povečanim vključevanjem v programe Gorenja in Gorenja - Mali I gospodinjski aparati. Slednje se je takrat že tesno povezovalo s firmo Bosch Siemens in z njo sodelujemo še danes. Danes Kovinoplastika Benda zaposluje 30 delavcev vprizvodnji in 5 v trgovini, ki smo jo odprli v Celju in jo vodi sin," pravi Franc Benda, ki ima skupaj z družinskimi člani in zaposlenimi veliko tehtnih delovnih in razvojnih načrtov.
Franc Benda je tudi predsednik Zgornjesavinjske območne obrtne zbornice in ima veliko zaslug za razvoj malega in srednjega podjetništva na tem področju, tudi pri ustanovitvi Zgornjesavinjskega podjetniškega centra. Ta je eden izmed 44 takšnih centrov v Sloveniji, zaradi lepih dosedanjih dosežkov pa je bil izbran med 10 centrov, ki bodo v letu 1998 deležni denarne in siceršnje državne pomoči in podpore. "Priznanje Francu Bendi in njegovemu družinskemu podjetju ima vsaj dvojni pomen. To je priznanje firmi za njene uspehe, evropsko kakovost in dobre razvojne programe na eni strani, na drugi pa veliko pomeni za uveljavljanje malega gospodarstva vse Zgornje Savinjske doline v slovenskem prostoru. Takšni dosežki odpirajo mnoga vrata in ostalim podjetnikom omogočajo, da lažje prestopijo njihov prag," je ob visokem priznanju Kovinoplastiki Benda posebej poudaril direktor Zgornjesavinjskega podjetniškega centra Rudi Hramec.
UiP
Priznanje za minule dosežke in velika obveza za uresničevanje bodočih
Ljubno ob Savinji
Bo Planinka družinski hotel?
Na Ljubnem ob Savinji močno upajo, da bo kmalu konec težav in zablod z nekoč tako znanim in uveljavljenim gostinskim objektom Planinka na najlepšem mestu v središču kraja. Upanje je namenjeno morebitnemu novemu lastniku, ki bi lahko bil znan po torkovi dražbi premoženja pod-
jetja Turist v stečaju. Na občini Ljubno posebej poudarjajo, da bodo novemu lastniku pomagali po najboljših močeh, če bo le uresničeval že izoblikovan program, če bo torej vrnil veljavo Planinki. Morda v obliki prijetnega družinskega hotela, morda kako drugače, predvsem velja želja, da bi
občina in Ljubno samo z oživljenim objektom znova pridobila zapravljeni ugled. Izklicna cena za Planinko je 38 milijonov tolaijev, precej milijonov bo seveda potrebnih za temeljito preureditev, prav pri tem pa bo lahko novi lastnik računal na občinsko podporo.
■ j P
11 podjetij med najhitreje rastočimi
ŽALEC - Iz poročila Upravne enote Žalec je razvidno, da so med skupno 2481 registriranimi podjetji konec lanskega leta prevladovala majhna zasebna podjetja z največ 10 zaposlenimi. Takih je bilo malo manj kot 88%, izstopajo pa trgovine in predelovalne dejavnosti.Prav te so ekonomsko najpomembnejše, saj so v letu 1996 ustvarile 42,7% dobička, za odstotek manj trgovine. Po podatkih slovenskega poslovnega tednika Gospodarski vestnik, se je med 406 podjetji z največjo rastjo prihodka v Sloveniji uvrstilo kar 11 podjetij iz občine Žalec (najvišje med njimi -na 90. mestu - je podjetje Savinjski kruhek iz Žalca. Kar 57% vsega dobička v letu 1996, izraženega z deležem prihodka v skupnih prihodkih gospodarstva, so ustvarile zasebne družbe. Samostojni podjetniki oziroma zavezanci za davek iz dejavnosti so ustvarili 17.246 milijonov SIT prihodkov, kar je 37,7% več kot leto prej. Z izgubo jih je poslovalo 127, skupna izguba pa je znašala 55 milijonov tolarjev.
Turizem v porastu
Poleg šestih turističnih agencij si "gredo" turizem v Spodnji Savinjski dolini še štiri večja gostinska podjetja (po podatkih Agencije za plačilni promet bodo tudi letos poslovala z izgubo), skoraj vsi gostinci pa poslujejo kot samostojni podjetniki. Največ med njimi (56) jih v svojih obratih ponuja samo pijačo, v 45 obratih nudijo prehrano, prav tako na treh kmetijah odprtih vrat (nočitvene zmogljivosti tu niso registrirane), v šestih planinskih domovih pa prehrano in nočitev.
Lani je območje Upravne enote Žalec obiskalo 5443 turistov, kar je le 5% več v primerjavi z letom prej. Med njimi je bilo 3983 tujih turistov ali 73,2%, opravili pa so 12.257 nočitev (v povprečju so gostje bivali 2,2 dni). Med turističnimi zanimivostmi je lani pritegnila pozornost Rimska nekropola, ogledalo si jo je za 28% več turistov, 21.123 ali za 2% več kot leto prej pa jih je občudovalo lepote jame Pekel.
■ tp
12. marca 1998
POGOVOR S TEŽO
ms žas b
ZZZS, območna enota Ravne na Koroškem
"Pravilniki in pravice za vse enaki!"
Tako trdi Adi Cigler, direktor območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ravne na Koroškem glede uresničevanja pravic zavarovancev iz zakona oziroma sistema obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja na območju delovanja te enote, v katero sodijo tudi občine Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki ter vseh pet občin Zgornje Savinjske doline. Na obisk smo se povabili predvsem zato, da bi iz prve roke izvedeli o rezultatih poslovanja enote, kaj prinaša zavarovancem leto 1998 in ali so pogoste kritike, kijih glede napotitev na nadaljnjo zdraviliško zdravljenje imajo zavarovanci iz omenjenih občin, upravičeni.
# Znani so kazalci gospodarjenja za preteklo letu. Ste poslovali uspešno? Mnogi zavarovanci bi najbrž menili, da zelo uspešno?
Adi Cigler: "Teh kazalcev sam še nimam v rokah. Na rav-
ni Zavoda v Ljubljani pa je pripravljeno zaključno poročilo, ki ga bodo v bližnji prihodnosti obravnavali pristojni organi Zavoda. Na osnovi podatkov, ki smo jih sproti spremljali v lanskem letu, na področju obveznega zavarovanja ne bomo poslovali z izgubo, težave pa bodo na področju prostovoljnega zavarovanja." # Katere bodo letošnje najpomembnejše novosti? Se morebiti obeta zavarovancem nadaljnje manjšanje pravic in večanje obveznosti?
Adi Cigler: "Zmanjševanja pravic po vsej verjetnosti ne bo. Nasprotno. Mi bomo morali prej poglobiti odnose v postopkih njihovega uveljavljanja na področju zdravstvenega varstva, saj se na terenu srečujemo s pritožbami zavarovancev. Ti tožijo, da težko prihajajo do zdravnikov, da morajo čakati na zdravniške storitve, nekateri
Adi Cigler:" Zavod bo moral delovati v korist zavarovancev."
pa pri tem izražajo še nezadovoljstvo z opravljeno storitvijo. Ena od naših nalog bo zato podrobna analiza vzrokov za takšne postopke in pomoč zavarovancem, da bodo ti prišli do kakovostnih storitev. Pozornost bomo namenili še nekate-
rim administrativnim postopkom, kot so pri potrjevanju zdravstvenih izkaznic, pred našimi ustanovami, pa tudi pri samem zdravniku. Najbrž veste, da smo v Sloveniji začeli uresničevati velik projekt kartice zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi olajšala delo nam, ki poslujemo z zavarovanci, zdravstvenimi ustanovami, pa tudi samim zavarovancem pot do zdravstvenih storitev."
# Najbrž vam ni neznano, da zavarovanci vaših izpostav v Velenju in Mozirju niso preveč zadovoljni glede odločitev o upravičenosti do nadaljnjega zdravljenja v zdraviliščih. Te mnogo lažje, po njihovem mnenju, uveljavljajo v sosednjih izpostavah Zavoda . So lahko merila za napotitve tako različna ? Adi Cigler: "To ne bi smelo držati. V posameznih primerih lahko prihaja do kakšnih pomanjkljivosti, napak, napačnih odločitev. Glede na zbrane
podatke je v slovenskem prostoru, zlasti pa v okviru naše enote, postavljena enotna politika in odnos do pošiljanja zavarovancev v zdravilišča. Zdravniške komisije prve stopnje pri naši območni enoti in pritožbene druge stopnje v Mariboru so pooblaščene, da v skladu z Zakonom o zdravstvenem zavarovanju napotuje-jo zavarovance na zdraviliško zdravljenje. Osnova za odločanje o tem so Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, kjer so opisana bolezenska stanja, po katerih je zdraviliško zdravljenje utemeljeno. Od leta 1995 dalje statistično spremljamo število odobrenih zdraviliških zdravljenj tudi po naših izpostavah. Za izpostavo Velenje, ki pokriva približno 34% zavarovanih oseb naše območne enote, zdravniška komisija odobri približno 35% letne kvote zdravilišč. Poleg tega zavarovanci te izpostave v 95% deležu izkoristijo še let-
no kvoto ambulantnih fiziote-rapij predvsem v zdravilišču Topolšica. Iz tega je razvidno, da so merila zdravniške komisije v območni enoti enotna. "
#	Ali menite, da so morebiti bili zavarovanci iz občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in petih občin Zgornje Savinjske doline pred uvedbo zavarovalniškega sistema glede napotitve na zdraviliško zdravljenje preveč razvajeni? Adi Cigler: "Težko bi komentiral dogajanja v preteklosti. Trdim lahko le, da sedaj komisije odločajo o napotitvah v skladu z veljavnimi pravili."
#	Torej so se poostrila merila? Adi Ciglen"Politika na tem
področju v Sloveniji je, da bi se pravice zavarovancev do zdraviliškega zdravljenja poenotile, in da hi zavarovanec iz Ljubljane, Murske Sobote, Kopra imel - po strokovnih indikacijah, pravilih in odločitvah -enake možnosti do zdraviliškega zdravljenja kot tisti iz Velenja in obratno."
■ Tp
OS KDK Šoštanj, podružnica Topolšica
"Turizmu pomaga lastna glava"
Topolšica, 9.maja - Turistična zveza Slovenije je v tem šolskem letu že dvunajstič zapored razpisala natečaj z naslovom Hi-ivtmu pomaga lastna glava, tema, ki jo je določila, pa Pridite k nam na počitnice, s posebnim poudarkom na Leto športa v turizmu. Natečaj velja za učence osnovnih šol, za sodelovanje v njem pa morajo ti pripraviti raziskovalno nalogo, v povezavi z njo pa še odrsko predstavo in razstavo. Vsi, ki izpolnijo pogoje za sodelovanje (taki sta letos kar 102 šoli iz cele Slovenije , kar pomeni, da je letošnje gibanje najmnožičnejše doslej), se najprej predstavijo na območnih festivalih. Letos jih bo 10, eden od njih bo potekal v torek, 17. marca v Topolšici.
Na novinarski konferenci v
prostorih hotela Vesna v Topolšici so organizatorji slednjega javnosti predstavili aktivnosti ob tej priložnosti, ki jim v samem kraju, v občini Šoštanj in nenazadnje tudi v širši okolici namenjajo precej pozornosti.
Gre za prvi območni festival Turizmu pomaga lastna glava na območju bivše občine Velenje sploh. Pri Turistični zvezi Slovenije so se za velenjsko območje odločili zaradi velikega števila prijavljenih v celjski regiji. Zal, vsi prijavjjeni kasneje niso vztrajali na tej poti in tako so tri osnovne šole iz velenjske občine odpovedale sodelovanje. Namesto 11 bo na območnem festivalu v Topolšici sodelovalo 7 osnovnih šol, in sicer OŠ Gorica Velenje, KDK Šoštanj, podružnica Topolšica, Mozirje, Ljubno ob Savinji, OŠ
Blaža Arniča Luče, Ivana Škvar-če Čemšenik in OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Kot smo slišali, Oš Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj, podružnica Topolšica, ni bila izbrana po naključju. Na šoli zavzeto namreč šest let deluje turistični podmladek pod mentorskim vodstvom Jane Kovič. Ta je med drugim povedala, da bodo na festival poleg šol in tudi drugih povabili še ljudi iz gospodarstva, saj so mladi opravili zelo zahtevno, zanimivo in inovativno delo. Včasih obudijo iz pozabe stare običaje, odkrijejo nove zanimivosti, najdejo drugačne poti, sporščajo domišljijo in podobno. Majda Menih, predsednika Turistične zvez Šoštanj je poudarila, da se bodo potrudili biti prijazni gostitelji, saj pričakujejo, da bodo sodelujoči na festivali tudi sami
kdaj turisti. Direktorica Naravnega zdravilišča Topolšica Lidija Fi-javž Špeh je menila, da so vlaganja v mlade naložba, njihove naloge pa kakovosten prispevek k predstavitvi turističnih znamenitosti kraja, s katerimi seznanjajo goste. Avgust Tajnšek, predsednik počitniška zveza Kažipot Velenje, je izrazil upanje, da bo območni festival spodbuda za ustanavljanje krožkov turističnega podmladka na osnovnih šolah in za krepitev mladinskega turizma.
Posebna komisija bo pregledala naloge, jih ocenila, prav tako razstavo in odrsko predstavo. Skupina z največjim seštevkom točk se bo nato udeležila državnega tekmovanja, ki ga običajno pripravijo na dan zemlje.
■ tp
Slovenija v središču ogroženega območja glede klopov
Pritajeni sovražnik na preži
Mile zime, kakršna je letošnja, naravnost ustvarjajo pogoje za "aktivno delovanje" pritajenega sovražnika ljubiteljev narave, sploh pa gozdarjev, gobarjev, planincev, kamor uvrščajo klopa iz vrst Ixodes rici-nus, ki z ugrizom prenaša hudi bolezni kot sta meningoence-falitis ali virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema ter bolezen sklepov (lymska bore-lioza). Klopi so razširjeni po vsej Evropi. Slovenija in del sosednje Hrvaške pa sta v središču ogroženega območja. Pri nas so okuženi klopi najbolj razširjeni na območju Zgornje Savinjske in delu Šaleške doline, v gozdovih na Gorenjskem, manj pa na Notranjskem, v Beli Krajini in Dolenjskem ter v zahodnem delu Pomurja. Po nekaterih podatkih v "pravi zimi" zboli v Sloveniji za ugrizom klopa do 300 ljudi, v toplih zimah pa se število obolelih podvoji. Na
območju celjske regije so lani zabeležili 46 primerov klopnega meningoencefalitisa.
Kot je povedala Alenka Skaza - Maligoj, specialistka epidemiologije na Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, lahko ljudje sami veliko naredimo za
zaščito pred okužbo. Za sprehod ali kakšne druge aktivnosti v naravi se moramo primerno obleči in obuti. Oblačila naj imajo dolge rokave, ob koncu stisnjene, naj bodo svetlejših
barv. Po prihodu iz gozda jih je potrebno temeljito skrtačiti, še najbolje oprati. Temeljito je potrebno pregledati tudi telo, se oprhati in si umiti glavo. Če opazimo klopa, ga nikar ne dušimo s kosmičem vate, namočenim v olje ali kakšno drugo tekočino, ampak ga moramo na hitro odstraniti s posebno pinceto. Imajo jih v vsaki bolje založeni lekarni.
Poleg lastnih preventivnih ukrepov in razpršil kot so Autan in njemu podobna sredstva, pa sodi med najbolj učinkovito zaščito proti menin-goecefalitisu cepljenje. Seje čas za to. Tisti, ki se doslej še niso cepili proti klopnemu meningitisu, morajo dobiti dva odmerka cepiva v presledku enega meseca, po devetih do dvanajstih mesecih pa še tretji odmerek. Kot je zatrdila Maligojeva, že drugi odmerek cepiva zagotavlja 90% zaščito, po tretjem pa je ta večja še za
8%. Poleg tega, da gre za učinkovito cepivo(uvažajo ga iz Avstrije), nima praktično nobenih stranskih učinkov. Cepijo tudi otoke, stare več kot eno leto. Doslej je veljalo pravilo, da je potrebno poživitvene odmerke pozneje dobiti vsaka tri leta, po novem pa se je to obdobje podaljšalo na pet let. Cepljenja proti klopnemu meningitisu odsvetujejo le tistim, ki so preobčutljivi na kurja jajca, pa tudi taki, ki imajo povišano telesno temperaturo, morajo cepljenje preložiti za nekaj časa. Cepiva v zdravstvenih domovih nimajo več na voljo, ampak le na Zavodu za zdravstveno varstvo na Ipavčevi 18 v Celju. Ambulanta je odprta vsakdan od 8. do 12. ure, eno cepljenje pa stane 3800 tolarjev. Ker cepivo ni na pozitivni listi zdravil, zavarovalnica zanj ne povrne stroškov.
■ tp
Kljub strogom merilom za pridobi-tev pomoči
Lani 30% več upravičencev
Kljub strogim merilom, ki se v zadnjih nekaj letih niso spremenila, so na Centru za socialno delo v Velenju zabeležili 30% porast števila upravičencev do socialnovarstvenih pomoči (denarni dodatek, denarna pomoč v enkratnem znesku, pomoč kot edini vir preživljanja) v primerjavi s preteklim letom. Predvsem se je povečalo število prejemnikov, starih do 26 let (ti predstavljajo kar 70% vseh ). Razmisleka je vreden tudi podatek, da je med bilo med prejemniki pomoči kar 85% samskih upravičencev.
"Ni težko ugotoviti," pravi direktorica velenjskega Centra Jelka Fužir, "daje brezposelnost med mladimi velika, pogoji za pridobitev pomoči pa so se v začetku tega leta še zaostrili. Po napovedih sodeč, se bodo v prihodnje še bolj. Pogoj za pridobitev pomoči za čas brezposelnosti bo namreč bolj kot doslej odvisna od prizadevanj vsakega posameznika oziroma od njegove udeležbe v aktivni politiki zaposlovanja. Pomoč lahko izgubijo tako na Centru za socialno delo kot na Uradu za delo. Premalo časa je minilo, da bi lahko povedala kaj o učinkovitosti te novosti."
Ob neprilagojenih merilih glede na stanje v družbi so lani na centru zabeležili upad števila upravičencev do delnega plačila najemnine za stanovanja. Med prosilci so bile predvsem družine, vstopni pogoj za pridobitev te pravice pa je denarni dodatek. Najvišji znesek te pomoči pa je znašal, seveda ob izpolnjenih vseh ostalih pogojih, 7000 tolarjev.
Pravi odraz slabšega položaja razmer, v katerih živijo naši občani, pa je - po besedah Fužirjeve - kar za 90% več izplačanih enkratnih denarnih pomoči v primerjavi s preteklim letom. 905 jih je potrkalo na njihova vrata, ker so se znašli v določenem trenutku v zanje nerešljivem položaju iz krize. Največje bilo med prejemniki te pomoči delavcev podjetja Eso oprema v stečaju, ob koncu leta pa so se jim zaradi posledic požara pridružili še stanovalci graščine v Šoštanju. Približno 200 so izdali potrdila, s katerimi so se oglasili še na sedežih velenjske Karitas in Območne organizacije RK Velenje, ki pa jim zaradi pomanjkanja materiala niso mogle vedno pomagati tako, kot bi si želeli.
■ tp
SERVIS
BIROTEH ELEKTRONIKA BRUNO PODVINSEK S.R Mobil: 0609 638 714
T«IV»a*: 063 893 385
mmmmmmmmmmmmm^^mmm^pm—ammmmm
6 MS vas
KMETIJSTVO
12. marca 1998
Sonaravno ali ekološko kmetovanje
Bo zanimivo, ko bo za nekatere tudi potrebno
Pred približno dobrima dvema letoma so se v Sloveniji pojavile ideje o sonaravnem ali ekološkem kmetovanju. Po ocenah je na področju bivše občine Velenje in v občinah Zgornje Savinjske doline kar 70% kmetij primernih za obdelovanje zemlje na način naših pradedkov in prababic (pri tem pa uporabljajo vse znanstvene izsledke, sodobne postopke obdelave tal...). Čeprav je pridelek manjši za 30%, za vsaj toliko višji pa so stroški tovrstnega pridelovanja hrane, je težave sonaravnega kmetovanja z dobro voljo in sodelovanjem oziroma pomočjo države moč odpraviti. Za zdaj pri kmetih zanj ni posebnega zanimanja, z vstopom Slovenije v Evropsko unijo pa bo najbrž za marsikatero kmetijo to ena od rešilnih bilk za preživetje.
V Sloveniji 4,1, v Avstriji približno 10 ha obdelovalne zemlje na kmetijo
Ema Pavlic, specialistka poljedelstva pri Kmetijski svetovalni službi Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje
in članica skupine za sonaravno kmetovanje na republiški ravni meni, da bi v tem trenutku ob vstopu v Evropski unijo imelo možnost preživetja približno 10% kmetij s konvencionalno oziroma intenzivno proizvodnjo v Sloveniji. Kar pomeni, da imajo od 10 do 12 krav, več kot 10 hektarjev obdelovalne zemlje. "V tem trenutku pa znaša povprečna velikost slovenske kmetije 4,1 ha obdelovalne zemlje, (v sosednji Avstriji približno 10 ha). Podatek je zgovoren in samo potrjuje, da bodo morali na marsikateri slovenski kmetiji poiskati dodaten vir zaslužka. Med možnostmi je tudi sonaravno kmetovanje. Z njim se danes v Avstriji ukvarja že 20% kmetij."
Tam, kjer naravne danosti preprečujejo intenzivno pridelavo
Največje možnosti za kmetovanje, ki so ga poznali naši pradedki in prababice, imajo na kmetijah, kjer naravne danosti preprečujejo intenzivno pridelavo. Po mnenju Plavličeve je na področju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter Zgornje Savinjske doline kar 70% kmetij (zaradi strmin, ugreznin, mejnih
območij...) primernih za sonaravno kmetovanje.
Za 30% manjši pridelek, a več dela in precej več znanja
Prednost sonaravnega kmetovanja je poleg ohranjanja rodovitnosti tal tudi skrb za krogotok hranil v sistemu rastlina -žival - človek. Razlogov za to, da se kmetje za zdaj bolj zanimajo za smernice, pogoje kmetovanja in prodajo izdelkov, pridelanih na ekološki način, je več. "Ko tehtajo prednosti in slabosti, se v tem trenutku raje odločajo za manj zahtevno intenzivno pridelavo. Pri sonaravnem načinu kmetovanja je namreč pridelek manjši za približno 30%, stroški pridelave pa so vsaj za toliko ali kakšen odstotek več višji. Poleg tega je pri tem načinu potrebnega več dela in tudi precej več znanja. Vse se začne v poljedelstvu. Smiselno pa je, da celotna dejavnost na kmetiji upošteva načela ekološkega kmetovanja, torej tudi v živinoreji. Čeprav so začeli aktivnosti v Sloveniji pred dvema letoma, je še kar precej zadev, povezanih z ekološko proizvodnjo, nedorečenih. V živinoreji glede zdravljenja, dodajanja stimulansov rasti, v poljedelstvu pa pri varstvu rastlin. Vsemu navkljub menim, da je slabosti z dobro voljo, s posebnimi denarnimi vložki države, lokalnih skupnosti in še koga, moč odpraviti. Nenazadnje ob vstopu v Evropsko unijo bodo kmetje iz tega naslova lahko zahtevali podporo. Kmetje v sosednji
Avstriji so to znali "poštimati".
Načela ekološkega kmetovanja - ohranjanje rodovitnosti tal
Osnovna načela ekološkega kmetovanja so usmeijena v dolgoročno ohranjanje rodovitnosti tal, ki jo je mogoče doseči predvsem s kolobarjenjem. Vendar ne le s koruzo, ampak tudi z zasaditvijo polj z ječnemom, ržem, ovsom, ajdo, z raznimi travno-deteljnimi mešanicami in podobnim. Uporaba lahkotopnih rastlinskih hranil v obliki mineralnih gnojil je prepovedana, prav tako uporaba sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev (fungicidov in herbicidov). Namesto teh se uporabljajo organska gnojila, kamor sodijo gnoj, pridelan na domači kmetiji, ali zeleni posevki.
Za varstvo rastlin je na trgu že moč kupiti biotične pripravke, med preventivnimi ukrepi pa prevladujejo vzgoja sort, odpornih proti škodljivcem, uporaba lepilnih plošč. Dovoljena je tudi uporaba žvepla in bakra (do 1,5 kg/ ha na leto). Obstajajo še drugi biotični pripravki, izdelani na osnovi naravnih mikroorganizmov. Sonaravno kmetovanje v živinoreji je nekoliko zahtevnejše, saj je zanj primerna le reja živali, ki se lahko gibljejo prosto. Prehrana živali temelji na doma pridelani krmi (manjši
dokup slednje je mogoč, vendar le z ekoloških kmetij), potrebno pa je upoštevati tudi določila pri izgradnji objektov (točno določene talne površine za posamezne živali, osvetlitev hlevov, zračenje...).
V Sloveniji že delujejo združenja za ekološko kmetovanje
V Sloveniji deluje že kar nekaj združenj za ekološko kmetovanje. Lani so ga ustanovili za SV Slovenijo s sedežem v Mariboru in to je tisto, ki ga za kmete s področja Šaleške in Zgornje Savinjske doline priporoča Pavličeva. Vanj je včlanjenih približno 30 kmetij.
"Bio? Pa lepo vas prosim!"
Na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki se (po informacijah Lidije Diklič, z velenjske enote kmetijsko-svetovalne službe), s sonaravn-im kmetovanjem ukvarjata Bernarda Vranjek iz Ložnice in Ferdo Ocepek iz Podgorja pri Pesju. In kaj pravita o ekološkem kmetovanju?
Bernarda Vranjek:"Ze od nekdaj ne uporabljamo pri nas škropiv in drugih ekološko oporečnih pripomočkov. Pridelek je res skromnejši, je pa zato toliko bolj zdrav. Iz izkušenj o osveščenosti glede tega ne morem govoriti. Neosvečeni so tako kmetje kot potrošniki. Prvi stremijo za
vanjem se ukvarjam dobro leto. Letos naj bi me obiskala posebna komisija iz Avstrije, saj je v Sloveniji še ni in ocenila, ali se je zemlja že očistila težkih kovin ali ne in podobno. Sam ocenjujem, da je bistvo sonar-
Bernarda Vranjek
količinsko proizvodnjo, drugi med drugim ne zaupajo več, ker je bilo zlorab z oznako bio v zadnjem času že kar nekaj. Sonaravno kmetovanje zahteva veliko znanja, dela, proizvodi so dražji in država bi morala tu dati določeno pomoč. V bistvu smo šele na začetku. Nimamo zakonskih osnov, vemo pa, da je to ena od možnosti za preživetje 10% kmetov ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Sama sem bolj vrtičkarka, se bom pa letos bolj potrudila svoje pridelke spraviti na trg. Če mi je bilo včasih še nerodno, se sedaj na mnenje: "Bio? Pa lepo vas prosim", ne bom toliko ozirala."
Ferdo Ocepek: "Sem član glavnega odbora druženja za ekološko pridelavo za SV Slovenijo s sedežem v Mariboru, z biološkim kmeto-
Ferdo Ocepek
avnega kmetovanja v zavesti človeka, da si pošten do samega sebe. Menim, da bi morali osvestiti najprej tiste, ki o tem odločajo in seveda potrošnika. Dokler bo ta kupoval za tolar cenejšo, a manj zdravo hrano, bomo najbrž še na stranskem tiru. Še marsikaj bomo moraliv naši državi postoriti, da se bomo sploh približali Avstrijcem, ki so pri sonat -avnem kmetovanju precej pred nami. Ekološko poskušam kmetovati na področju povrt-nin oziroma rastlinjakov."
■ Tp
Zadruga Mozirje
Za biološko kmetovanje ni meril!
Biološko kmetovanje je v tem času pogosta tema pogovorov po vsej Sloveniji; strokovnih in kakšnih drugačnih. Pri tem gotovo nista izjema Zgornja Savinjska in Zadrečka dolina, vendar na Zadrugi Mozirje ob tem poudarjajo, da vsej obilici besed navkljub, zaenkrat ni še nobenih točnih opredelitev in meril glede tega.
Vodja kmetijske enote pri Zadrugi Mozirje Ivan Acman pravi, da bi glede na povprečno majhnost slovenskih kmetij, posebej to velja za zgornjesavinjske kmetije, glede na njihovo višinsko in hribovito lego ter še vedno pretežno ekstenzivno kmetovanje, z določeno vrsto biološkega kmetovanja že lahko pričeli. Na teh kmetijah že sedaj ne uporabljajo zaščitnih sredstev, niti sredstev za zatiranje plevela, neznatna je tudi uporaba mineralnih gnojil. Gnojevke marsikje že danes ne morejo uporabljati in takšne kmetije so že danes prisiljene kmetovati na podlagi naravnih danosti. "To je že neke vrste biološko, ali kot radi govorimo, ekološko kmetovanje, saj kmetje na ta način skrbijo
za ohran janje medsebojne povezanosti naravnih sistemov in za ohranjanje prvotne podobe krajine. Vendar pa bodo morali biti točno opredeljeni tehnološki standardi takšne pridelave in predelave, kijih v tem trenutku še ni. Prav tako bo moral biti točno določen nadzor tako pridelanih živil na trgu. Samo ekonomski interes bo namreč spodbudil takšno kmetovanje. Takšen izdelek na prodajnih policah bo moral predstavljati le posebej kakovostno dopolnilo ponudbi hrane in imeti zaradi tega primerno ceno, sicer o biološkem kmetovanju ni umestno niti razmišljati," pravi Ivan Acman.
Strokovna svetovalna služba že pripravlja program z omenjenimi standardi in merili in že v bližnji bodočnosti naj bi bili znani vsi pogoji za takšno kmetovanje. Verjetno se bo z njimi povečalo zanimanje za biološko kmetovanje, vse to pa bi lahko pomenilo začetek takšnega kmetovanja na področju Zgornje Savinjske in Za-drečke doline.	■ jp
Zgornja Savinjska dolina
Vse več za razvoj podeželja in vasi
Ze pred petimi leti je pri ministrstvu za kmetijstvo zaživel projekt "celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, CRPOV," ki se je do danes precej uveljavil in na podlagi tega ministrstvo obljublja njegovo krepitev, zlasti denarno seveda.
Uresničevanje tega programa ima tri dele. V prvem mora posamezna občina na razpis ministrstva prijaviti področje celotne občine ali njen čisto določen del in se s tem poteguje za sredstva, s katerimi omogoč-I izdelavo celostnega razvojnega programa za predlagano območje. Če ta sredstva dobi, mora poskrbeti za izvajalsko organizaciojo, ki ta program izdela v roku največ enega leta, v tretjem delu pa na 'tej osnovi
na razpisih kandidira s posameznimi konkretnimi projekti. Pri tem je pomembno, da po oceni obstoječega stanja domačini sami oblikujejo svoje želje, potrebe in možne razvojne usmeritve, seveda v sodelovanju in s pomočjo izbranih strokovnjakov ter ustreznih ustanov.
Možnosti pri tem je veliko. Posamezne projekte namreč lahko izdelajo za izboljšanje komunalne, kmetijske ali turistične infrastrukture, za oživljanje starih običajev, za uresničitev razvojnih usmeritev posameznih kmetij in gospodarstev ter podobno.
Zgornjesavinjsko in šaleško področje se je v minulih letih dokaj dobro vključilo v program CRPOV. Na področju Šaleške doline trenutno uresniču-
jejo tri projekte, na področju Zgornjesavinjske doline pa že nekaj več. Za območje Solčavskega so že pred tremi leti izdelali celostni program in pred dvema letoma uspeli z dvema projektoma za male sirarne, ki sta že uresničena, pred dvema letoma je s celostnim programom uspelo Luče, letos pa občina Ljubno z obsežnim zaselkom Ter. Na podlagi dosedanje uspešnosti in koristnih spoznanj lahko torej pričakujemo še bolj številčno udeležbo na razpisih, torej hitrejši razvoj našega podeželja in vasi.
Najbolj svež primer je torej občina Ljubno z zaselkom Ter, kjer so bili ugodno presenečeni nad zanimanjem in vnemo ljudi, ki živijo in delajo na 54 gospodarstvih. Na nobenem od
dosedanjih štirih sestankov jih namreč ni bilo manj kot 34, posebej pa so se izkazali s številnimi pobudami in načrti. Njihove zamisli so res raznolike, saj segajo od vzreje ovc ali jelenov, do malih sirarn in smučarskih naprav, ki bi jih povezali z bližnjimi Goltmi, idej, katerih uresničitev bi pomenila lepši vsakdanjik, pa je seveda še več. Ker so za to področje posebej boleče cestne povezave, so se odločili, da bodo najprej skušali pridobiti sredstva za posodobitev dveh cestnih odsekov, takoj za tem pa bodo ponudili posamezne projekte, ki jih predlagajo ljudje sami in so vanje pripravljeni tudi sovlagati.
M jp
Viri tople vode v Okonini
Pomoč programa Phare
V občini Ljubno so v minulih letih veliko naporov namenili iskanju zadostnih količin tople vode v Okonini. Dve vrtini do globine 200 metrov je omogočilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Obe sta nahajališča tople vode potrdili, za dokončno potrditev dovolj velikih količin za izkoriščanje teh virov s toploto med 30 in 60 stopinjami Celzija pa bi bila potrebna še približno 1000 metrov globoka vrtina.
Zatika se razumljivo pri denarju, zato je občina Ljubno ta projekt prijavila na razpis programa Phare v sklopu prekomejnega sodelaovanja na področju turizma. Pri tem je pomembno, daje občina pri tem dobila jasno podporo ministrstva za gospodarske dejavnosti, prav tako pa pismo o nameri, torej podporo občine Bilčovc in njene županje na avstrijski koroški. Takšna podpora je seveda predpogoj za uspeh na razpisu, pomeni dejansko vstopnico za komisijo, ki obravnava vloge in jih zaradi tega jemlje dovolj resno. Dodatna ugodnost pri tem je, da je ljubljanska raziskovalna ustanova GEOKO na podlagi dosedanjih dognanj dobila tudi pisno izjavo geološkega inštituta iz Gradca, da so nadaljnje raziskave utemeljene. Vse to seveda vliva upanje, da bodo raziskave nadaljevali in da bo občina Ljubno z Okonino morda v bodočnosti le dobila svoje terme, kot domačini radi rečejo.
Obenem je občina Ljubno prijavila na razpis za pridobitev sredstev prekomejnega sodelovanja tudi projekt ureditve flo-sarskega muzeja in tudi pri tem že ima jasno podporo omenjene koroške občine in ustreznih koroških ustanov, prav tako tudi soglasje slovenskega ministrstva za kulturo.
„ .......Uip
12. marca 1998
KULTURA
MS ČAS 7
Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje
Velenjčan in Postojnčanka v Stockholmu
Navdušujoč čitalniški večer
Bogastvu izvirnih zamisli za nove oblike delovanja so člani Turističnega društva Rečica ob Savinji lani dodali novost, ki ji spet ni para na ožjem in širšem območju. Po mnogih desetletjih so namreč na svoj način oživili "čitalniški večer" in znova zadeli v polno. To polnost so potrdili v soboto zvečer z drugo izvedbo in znova dokazali, da vedo, kako je treba spodbujati kulturo v najžlahtnejšem pomenu besede.
Gost sobotnega čitalniškega večera je bil rečiški rojak, zdravnik, univerzitetni profesor, slikar in pesnik dr. Anton Dolenc, tudi predstojnik inštituta za sodno medicino in od lani še častni član TD Rečica ob savinji.
Dr. Anton Dolenc je izjemen sogovornik in mož z veliko začetnico, mož, ki ima kaj povedati in to je v soboto potrdil v največji možni meri. Z izjemnim smislom za slovensko besedo je prehodil spomine na preteklost, tehtno in kritično spregovoril o sedanjosti in kot vrhunski strokovnjak ter velik
človek razmišljal o prihodnosti V vseh prisotnih bodo gotovo še dolgo odmevala doživet-
sen po upokojitvi vrnil, o trnovi poti uveljavitve v vrhunskega strokovnjaka in pedagoga, o
Prof. dr. Anton Dolenc je navdušil z močjo svoje pripovedi
ja človeka, ki se je že pred davnimi časi skušal vtihotapiti na čitalniški večer v gostilno Čujež in prav v prostorih te gostilne je v soboto dokazal, da je človek, ki ga je vredno spoznati in poslušati. Spregovoril je o svojih mladostnih letih na Rečici, kamor se bo letošnjo je-
spodbudah za svoje umetniško ustvarjanje, predvsem pa je vse prisotne popeljal v razmišljanja o življenju in smrti.
Zares, čudovit večer je bil to, ki sta ga dopolnila Agata Šumnik Zgonc in Marjan Marinšek.
Ujp
Trg, ki ga ni moč videti
Švedsko glavno mesto je letos kulturna prestolnica Evrope. Med številnimi prireditvami, ki jih Švedi pripravljajo ob tej priložnosti, je bila tudi odmevna delavnica umetnikov iz vseh koncev sveta, ki so na različne načine iskali odgovor na vprašanje, kako sta povezana trg, tržišče in umetnost. Na videz nezdružljive reči, kar se je izkazalo za slabo predpostavko,saj so ideje kiparjev, slikarjev, glasbenikov in drugih umetnikov dokazale, da so še kako povezani.
V projektu, ki ga je začetnica, Švedska umetnica Katarina Pilgren poimenovala MARKNADEN (kar pomeni trg, tržišče, market), sta sodelovala tudi mlada umetnika iz Slovenije, ki sta do sedaj nanizala že nekaj skupnih projektov. Velenjčan Boris Oblišar in Postojnčanka Anita Krajnc sta s svojim nenavadnim projektom, imenovanim "This you can't see", navdušila tudi tamkajšnje likovne kritike.
Bila sta edina predstavnika Slovenije, sicer pa je v projektu, ki je potekal v tamkajšnjem svetovnem trgovskem centru (WTC) in opuščenem državnem arhivu, sodelovalo dvanajst izbranih izmed več kot 40 prijavljenih svetovnih umetnikov. Ker je začetnica projekta lani zelo mlada umrla za rakom, je bil ves projekt posvečen prav njej, saj so idejo nadaljevali in izpeljali njen mož in dobri prijatelji. Boris in Anita sta v Stockholmu ustvarjala tri februarske tedne, po spletu naključij pa sta prvotno zamišljen projekt precej spremenila. Želela sta namreč postaviti inštalacijo iz velike lesene škatle, ki se uporablja za transport blaga, blago v njem pa bi simbolično skrila tako, da bi "box" zalila z voskom in barvami.
Kdo sploh sta Boris in Anita? Boris je likovni pedagog na OŠ Šalek, sicer pa se že dolgo ukvarja z novimi, nenavadnimi materiali v umetnosti, kar je bila tudi tema njegove diplomske naloge. Z Anito, prav tako likovno pedagoginjo, sta se spoznala med
" Nastali projekti so bili zelo različni, vsi pa so iskali odgovor na vprašanje, kako sta povezana trg in umetnost. Predstavljene ideje so bile dobre. "
sva porabila za razmišljanje, kako naj idejo udejanjiva. Upoštevala sva zgodovinsko vrednost stavbe in fascinant-nost prostora, ohranila pa sva osnovno idejo, ki sva jo s svojo inštalacijo združila s prostorom." V arhivu so namreč po vseh stenah in balkonih prazne police, ki sta jih "oblekla". V črne škatle iz blaga, ki sta jih sama sešila iz 80 metrov blaga, 40 metrov flizelina in 2500 metrov sukanca. En teden sta delala po 10 ur dnevno, na koncu pa sta na licu vsake škatle izrezala napis "This you can't see" (tega ne moreš videti). Postavila sta še primerno osvetlitev in dosegla, kar sta
Prostor, v katerem sta Boris in Anita postavila svojo totalno inštalacijo, ju je očaral z zgodovinsko vrednostjo in obliko, kar sta upoštevala v projektu.
študijem. Njun prvi skupni projekt Prostor smo videli tudi v galeriji na Velenjskem gradu (1995) , sledili so še številni drugi doma in v tujini. "Vedno se predstavljava z dvema imenoma, ker nisva skupina. Vsak projek nastaja skozi čiščenje najinih idej. Na koncu ostane prečiščena ideja." Pri vseh skupnih projektih se veliko pogovarjata, iščeta odgovore in jih na koncu udejanjita. Tako je bilo tudi v Stockholmu. Ko sta odhajala, sta imela izdelano idejo za postavitev v WTC. Prava sreča zanju pa je bila, daje bil njun projekt prestavljen v čudovito stavbo državnega arhiva, kjer prvotna ideja ni bila izvedljiva. "Nad stavbo sva bila fascinirana. Par dni
želela. Ljudje, ki so lahko prvič po dolgih letih obiskali zapuščeno stavbo, so si podrobno ogledovali škatle, pokukali tudi pod njih, da bi se še sami prepričali, če res ne morejo videti, kaj se skriva v njih. Kot včasih ne moremo vedeti, kaj kupujemo na trgu. In to je bila tudi osnovna ideja, ki sta jo želela Boris in Anita prikazati. "Odziv je bil fenomenalen. Prihajali so številni novinarji, kritiki, ljubitelji umetnosti. Prišli so tudi večkrat. Bili so navdušeni. Da bova idejo izpeljala do konca, bova, ko bo projekt končan, boxe razpršila. Razposlala in podarila jih bova prijateljem."
■ Bojana Špegel
Znanje, ki bogati in varuje pred samoto
Kulturno društvo Šmartno ob Paki
K svoji ljub'ci v vas
Šmartno ob Paki, 6. in 8. marca - Ni dolgo tega, ko so v dvorano kulturnega doma v Šmartnem ob Paki vabili člani domačega Gledališča pod kozolcem. Vedno uspešno.
Za nedavni praznik 8. marec pa so v omenjeni talijin hram vabili kulturni zanesenjaki, ki jih je okoli sebe zbrala Ema Goršek. K svoji ljubci v vas so naslovili zabavno prireditev, na kateri je nastopilo 32 ljubiteljev igre, petja in zabave iz področja celotne občine Šmartno ob Paki. Njihov nastop so popestrili še člani domače glasbene skupine Debeli grahki in tamburaške-ga zbora. Na obeh prireditvah je bila dvorana polna. Ene so navdušili domači pevci, pevke in harmonikar, drugim pa je šla bolje v uho
glasba Debelih grahkov.	,, .	.	,.	....
I _ Kaj nam pa morejo, so zapeli ob koncu vsi sodelujoči na zabavni prireditvi K svoji ljub'ci v vas.
Tri četrtine letošnjega, ze Enajstega študijskega leta na velenjski Univerzi za tretje življenjsko obdobje, je že preteklost. V njem 29 delujočih krožkov obiskuje kar 470 študentov, večinoma upokojencev, ki so že spoznali, kako pomembno si je poiskati novo socialno sredino, ko se človek upokoji, ko se življenjski ritem krepko spremeni. Interes za vpis na Univerzo se iz leta v leto le še veča, letos pa zaradi prezasedenosti niso uspeli vpisati vseh, ki so to želeli. Šolsko leto je bilo zaznamovano tudi z izgubo prostorov, ki so jih pred kratkim spet dobili, še vedno pa nimajo rednega vira financiranja. Kljub zelo skromnim željam.
Erika Veršec, predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, nam je najprej z veseljem zaupala, da jim je Mestna občina Velenje pred kratkim dodelila prostore za delovanje. Dobili so jih na stari lokaciji, v Domu učencev, le da so veliko večji. Zato bo lahko nekaj krožkov potekalo kar v novih prostorih, kjer trenutno k čakajo na telefon, podjetje Trend pa jim je posodilo računalnik, za kar so jim zelo hvaležni. »Podjetja in ustanove nam rade odstopajo svoje prostore, ko v njih nimajo svoje dejavnosti. Največ krožkov poteka na osnovnih in srednjih šolah v Velenju.«
Zaradi velikega zanimanja za sodelovanje v študijskih krožkih se že sedaj pripravljajo na novo študijsko leto, ko naj bi prav zaradi velikega zanimanja zaživelo še nekaj novih krožkov. Med najbolj zaželenimi so tisti, ki sodijo v skupino Skrb za lastno zdravje, druga
močna skupina je učenje tujih jezikov, v tretji si nabirajo umetniško-obrtna znanja. Izziv sedanjosti najdejo v računalništvu, retoriki, sadjarstvu, vrtnarstvu. »Program je ves čas prilagojen potrebam študentov. Ko razpišemo nov krožek, potrebujemo prostor in usposobljenega mentorja, ker želimo kvaliteto le še dvigovati. Želimo uvesti krožek sodobna kuhinja za eno ali dvočlansko družino, radi bi imeli enomesečne seminarje iz pravno-upravnega vidika, kjer bi se recimo naučili napisati oporoko. Želimo tudi krožek komuniciranja v bližnjem okolju. Odločili smo se, da bomo poskusili uvesti več strokovnih ekskurzij.«
Skromne želje ostajajo želje
Žal pa še vedno ostaja nerazrešeno vprašanje financiranja Univerze, saj so še vedno odvisni od donatorjev , rednega proračunskega vira pa kljub skromnim prošnjam še vedno nimajo.
Da bi lahko nemoteno delali, bi potrebovali milijon tolarjev letno, kar ob vseh mogočih in nemogočih občinskih proračunskih postavkah res ni veliko. »Človek dobi občutek, da je ta dejavnost izključno intimna zadeva upokojencev in da naj bi jo v celoti sami financirali. Do sedaj pretežni del dejavnosti res financirajo upokojenci sami s svojimi prispevki in prostovoljnim delom. Vse delamo prostovoljno, žal pa je tudi socialna struktura naših upokojencev zelo različna. Veliko je takih, ki imajo zelo nizke pokojnine, veliko je vdov. Mi bi želeli zadržati sistem solidarnosti in nizkih cen, da bi se lahko vsak, ki bi želel izobraževal. To zelo malo stane, žal pa do tega spoznanja tisti, ki imajo denar, še niso prišli.« Že lansko leto so namreč občino prosili za omenjen trajen vir sredstev, pa jim žal ni bil odobren. Upajo, da bodo do jeseni dokazali, da je ta naložba še kako smiselna, saj ljudi ohranja v dobri duševni in telesni kondici-ji, družabnost pa še vedno varuje tudi pred depresijo in stresom, boleznima tega prostora in časa.
■ bš
Univerza med letom pripravlja številna družabna srečanja in strokovne ekskurzije, ki upokojencem bogatijo in lepšajo ,	življenje.
8 ms VAS
107,8 MHz
--
12. marca 1998
Nepokorščina
V četrtek, 5. marca, je bila v Novem mestu skupščina Gospodarskega interesnega združenja nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Osrednja tema, ki so se je lotili, je bila obravnava vloge in položaja nekomercialnih radijskih postaj v prihodnje. Zakon o javnih glasilih pred te postaje postavlja mnoge omejitve, v zameno pa jim ne ponuja nikakršnih ugodnosti. "V programu mora biti denimo vsaj 40 odstotkov informativnih vsebin, medtem ko sme biti komercialnih sporočil, od katerih te radijske postaje živijo, le 15 odstotkov. Mi, v Združenju, pa menimo, da bi morale biti nekomercialne postaje v zameno deležne vsaj olajšav pri avtorskih pravicah, dodeljevanju frekvenc in vzdrževanju oddajniškega sistema," je po skupščini povedala urednica Radia Velenje Mira Zakošek.
"Pogovarjali smo se zelo konkretno. Menili smo, da bi 20-odstotni delež lokalnih informativnih vsebin, obveznih v
programu nekomercialnih postaj povsem zadoščal, in da bi zgornjo mejo komercialnih oglasov lahko povišali, saj je dejstvo, da je to naš edini vir financiranja," pravi Zakoško-va.
Spregovorili so tudi o avtorskih pravicah, zadevi, ki še vedno ni razrešena in o čemer so ostre pogoje postavili že na skupščini, kije bila decembra v Velenju. Gre za to, da so nekomercialne radijske postaje najbrž edine, ki SAZAS-u že dve leti in pol vestno plačujejo avtorske pravice. Takrat so postavili tudi rok, 1. marec, do katerega je treba zadeve urediti, sicer, so rekli, odpovedujejo pokorščino. "In ker se v tem času ni nič spremenilo, smo se v Novem mestu odločili, da tudi mi ne bomo plačevali avtorskih pravic tako dolgo, dokler zadeve ne bodo urejene in dokler SAZAS ne pridobi ustrezne koncesije."
Zdaj pa še nekaj drugega. Da je skrivnost pospravljene mize v košu za smeti, smo prejšnji teden po izidu četrtkove števil-
Urednica Radia Velenje Mira Zakošek: "Morda bo pa nepokorščina koga le predramila."
ke spoznavali tudi v praksi. Za zamenjavo odsluženih pisalnih miz, iz katerih so zaradi vneme že gledale trske, smo naposled prišli na vrsto še novinarji iz uredništva Naš čas. Predali starih miz pa ... Uh, zakladi. Skrivali so neštete dokumente, za katere človek misli, da bodo prišli še enkrat prav, pa so potem končali tam, kjer bi že zdavnaj morali, v smeteh. Nekaj slabe vesti smo imeli, ker ... Ob tem pa nas je spremljal še občutek, da naslednji dan, ne bomo našli tistega, kar bomo potrebovali. Nič od tega se ni zgo-
dilo. Konec koncev je tako vseeno, ali takoj odvržeš, ali pa hraniš in hraniš ... Tistikrat, ko rabiš, tako sploh ne veš več, da imaš, je ugotavljal nekdo. In prav je imel. Saj se vam je že tudi zgodilo kdaj, da ste iz kakšne revije izrezali kuharski recept misleč, kako prav vam bo prišel. Potem, ko bi ga rabili, pa sploh niste vedeli, da ga imate. Mi smo obenem z zamenjavo starih miz opravili spomladansko čiščenje. Vas pa najbrž še čaka.
■ mkp
	
Ezr^r J i	
	mj
SOUL BANDIDO
Soul Bandido so nekakšni italijanski Soul Fingersi. Čeprav veliko mlajši od svojih zagrebških kolegov, z veliko mero glasbenega znanja in predvsem z nerazložljivo veliko energije, njihov nastop prav v ničemer ne zaostaja za ( v Sloveniji) bolj znanimi izvajalci soul in R&B klasik z druge strani Kolpe. Kljub temu, da obe skupini igrata podobno glasbo in se v dobršnem delu repertoarja prekrivata, imajo člani italijanske zasedbe v svojem programu nekaj skladb, ki jih precej ločijo od skupine Soul Fingers. Prav v tej razliki verjetno tiči razlog, da Soul Bandido delujejo bolj sveže in novo ter ne vzbujajo občutka naveličanosti, tudi ob preigravanju že sto in stokrat prevoženih komadov.
Skupina je mlada, saj je nastala šele v začetku leta 1996 v Trstu. Sestavlja jo deset članov, v zasedbi pa so zastopani vsi instrumenti, ki so za čimbolj verno izvedbo funky, soul in R&B skladb potrebni. Tako poleg standardnih instrumentov ne manjka močna brass sekcija (sax, pozavna, trobenta) in zasedba dveh spremljajočih vokalistk, ki se seveda dokažeta tudi s solističnimi nastopi. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da so vzorniki skupine Soul Bandido velikani funky in soul glasbe, kot so James Brown (kateremu poleg izvedbe nekaterih njegovih skladb posvečajo še poseben mix), Al Green in Maceo Parker. Vse dogajanje se med njihovim nastopom vrti okrog kitarista in pevca Davida Martinellija, ki ga je, verjetno zaradi svojega izgleda, prijel vzdevek "Cry Baby". Vendar pa v njegovem nastopu ni prav nič jokajočega. Glede na svojo drobno postavo namreč preseneča z izrazito močnim glasom, ki tudi zaradi načina izvedbe skladb še dodatno spominja na velikega kralja soula, Jamesa Browna.
Soul Bandido pa seveda niso le David Martinelli. So odlično uigrana skupina glasbenikov, z velikim glasbenim znanjem in predvsem veliko energije, šarma in spontanosti. Če vam je tovrstna glasba blizu in vam je poleg tega všeč še kapučino in prava italijanska pašta, so Soul Bandido za vas pravi.
■ MiČ
		
KAJ POČNEJO, GOVORIJO,		, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO!
RAZPIS NATEČAJA ZA NOVI ROČK IN OFF ROČK
Radio Študent in Škuc-Ropot objavljata natečaja za prireditvi Novi ročk in Off ročk, ki bosta septembra v ljubljanskih Križankah.
Na natečaj za Novi ročk se lahko prijavijo glasbene skupine, ki na tej prireditvi še niso nastopile, na natečaj za Off ročk, vzporedno prireditev za nerockovske prakse (tehno, drum and bass, hip-hop, funk) pa se lahko prijavijo glasbene skupine, ki niso nastopile na Novem rocku in ki se ne nameravajo prijaviti na natečaj za Novi ročk 1998. Namen natečaja Off ročk je spodbuditi novo - ne le kitarsko, a še vedno inovativno in nekomercialno glasbo. Izbrane skupine bodo nastopile na prireditvi Novi ročk 1998 oz. Off ročk (ta bo potekal v okviru Novega ročka), v začetku septembra v ljubljanskih Križankah. Nosilce zvoka z najmanj 20 minutami lastne glasbe, z besedili, biografijo in fotografijo skupine, naj skupine oz. kandidati pošljejo na naslov:
Radio Študent, s pripisom Za Novi Ročk oz. Za Off ročk, Cesta 27. aprila 31, Študentsko naselje, Blok 14, 1000 Ljubljana. Natečaj traja do 20. maja. (STA)
OASIS
Škandali, povezani z avstralsko turnejo britanske skupine Oasis, se nadaljujejo. Tako so se člani te razvpite britanske skupine po koncu koncerta v Brisbanu sprli in se niso želeli vrniti na oder, da bi odigrali dodatke. Koncerta, ki ga je lokalni
radio označil za "stalo", se je udeležilo več kot 7000 oboževalcev skupine, čeprav brisbanski zabaviščni center lahko sprejme do 14.000 ljudi. V pripravljenosti je bilo več kot 100 varnostnikov. Nekateri gledalci so z mobilnimi telefoni poročali radijski postaji, da sta se po eni izmed pesmi brata Gallagher sprla (kar ni bilo prvič). Pri tem naj bi Liam skočil z odra in brcnil v ojačevalec, nato pa naj bi se vrnil na oder. Liam Gallagher je moral le nekaj ur pred koncertom na sodišče, ki ga je izpustilo po plačilu varščine v višini 6900 dolarjev, ker je napadel nekega britanskega turista, ki je fotografiral skupino pred hotelom v Brisbanu.
MAR I AH CAREY
Čeprav je tiskovni predstavnik pevke Mariah Carey dejal, da ne bo dajal informacij o njenem zasebnem življenju, je po pisanju newyorških tabloidov vendarle priznal, da se je popularna pevka po petih letih zakona dokončno in tudi uradno razšla z bogatim producentom Tommyem Mottolo. Po pisanju rumenega tiska sta zdaj že bivša zakonca ločitvene formalnosti opravila na hitro in brez zapletov v Dominikanski republiki. Mottola je od Mariah Carey dvajset let starejši in je eden od direktorjev založbe Sony, za katero snema omenjena pevka.
ROLLING STONES
Skupini Rolling Stones je uspelo doseči še en svojevrsten rekord. Za koncert v Chicagu, ki ga bodo odigrali 23. aprila jim je uspelo doseči najvišje cene vstopnic v zgodovini rock'n'roll koncertov v tem ameriškem mestu. Kljub vi-
sokim cenam pa se povpraševanje po vstopnicah za nastop te legendarne skupine niti najmanj ni zmanjšalo. V pičlih dvajsetih minutah so namreč prodali kar 19.000 vstopnic, po cenah od 30 do kar 300 dolarjev in tako krepko premagali doslej vodeče Eaglese, ki so za svoj nastop prodajali vstopnice 117,50 dolarjev.
CRVENA JABUKA V VELENJU
V soboto, 14. marca zvečer bo v velenjski Beli dvorani nastopila sarajevska pop ročk skupina Crvena jabuka. Skupina, ki je nastala pred skoraj dvanajstimi leti, je konec lanskega leta izdala že svoj osmi album z naslovom "Svijet je lopta šarena", ki ga bo v okviru promocijske turneje predstavila tudi velenjski publiki. Začetki skupine segajo v leto 1985, ko so skupino ustanovili pevec Dražen Žerič, kitarist in avtor večine skladb, Zlatko Arslanagič, basist Aljoša Buha, bobnar Darko Jelič in Dražen Ričl. Po izidu prvega albuma se je skupina odpravila na turnejo, ki pa se je tragično končala, saj sta v prometni nesreči življenje izgubila dva njihova člana. Kljub tej tragediji so se ostali člani skupine odločili, da nadaljujejo z glasbo. Nadaljevali so, dokler njihovega ustvarjanja ni kruto prekinil začetek vojne v Bosni. Skupina je razpadla in dva njihova člana sta se preselila v Zagreb, kjer sta skupaj z dvema zagrebškima
glasbenikova skupino ponovno oživela. Posneli so CD z naslovom "U tvojim očima", ki ga je publika odlično sprejela. Temu je sledil novi album "Svijet je lopta šarena", ki ga skupina zdaj predstavlja po Sloveniji, Hrvaški, BiH in tudi Nemčiji in ki ga bo v soboto ob 21.00 predstavila tudi v Beli dvorani v Velenju.
MiČ
RBHHBnMHHI
Študent naj bo Napoved za mesec marec
25. marec od 18. ure dalje: Šaleški študentski žur na Metelkovi v Ljubljani
Ker gre za projekt v snovanju in se o podrobnostih projekta še dogovarjamo, boste več o tem lahko prebrali v naslednji številki Našega časa. 28. marec od 20.30: Gala akademski ples - Restavracija Jezero Velenje Cene kart bodo sporočene naknadno. Predprodaja bo potekala v Mladinskem servisu, kjer lahko karte rezervirate tudi po telefonu 080-15-34. Za člane ŠŠK-ja bodo karte cenejše.
Lep pozdrav iz Ljubljane
Študent se skoraj ne more izogniti gostilnam. Tudi jaz sem reden gost teh častitljivih ustanov. Zadnje čase vanje skoraj praviloma zahajam sam. Vendar ne z namenom, da bi slonel za šankom ob kozarcu vina, temveč čakajoč na natakarja ali natakarico, ki bo sprejela študentski bon v zameno za borno kosilo. Hvala bogu sem letos le našel kraj, kjer te tudi kot študenta kar solidno postrežejo. Vendar pa ta gostilna poleg sodildne prehrane ponu-
ja še več. Iz tedna v teden je ob sosednjih mizah vedno več filozofov oziroma kolegov študentov iz Filozofske fakultete. Le-ti iz dneva v dan bolj zadovoljni s količino znanja, ki jim ga uspe natrpati pod možgansko skorjo, vselej razkladajo o zadnjih straneh predelane snovi. Mogoče mi bo z njihovo pomočjo ob srebanju goveje juhe v kratkem času, kolikor mi ga je še ostalo do konca študija, uspelo narediti še kakšen izpit na njihovi fakulteti. Najbolj težko pa je srkati nudlne, če ob tvoji mizi sedi kakšen očalar in s svojo skladovnico sa-mozagledanosti neuspešno osvaja svojo študijsko kolegico. Če se ozreš proti omizju takšnega tipa, lahko vidiš, kako se na njenem obrazu jasno rišejo misli tipa: "Nikoi' več na kosilo z devičnim absolventom primerjalne andragogikef" in podobno. On skoraj sočasno brez vsakega občutka za poslušalčevo mimiko snuje nadaljevanje razpredanja nekje ob kavi (z isto osebo, seveda). Lahko si mislite, da gotovo ne bo imela časa. Seveda ni lepo, da človek prisluškuje pogovorom neznancev, ampak tako pač je. Težko se namreč izogneš, če nekdo, ki ga ne boš nikoli več videl, na tako velik zvon izobeša svoje umotvorbe. Včasih lahko na
ta način uloviš tudi kaj zanimivega. Tako sem neki dan "ulovil" izjavo nekega Hrvata. Za omizjem gledališčni-kov je modroval, kako da je Ljubljana glavno mesto Balkana. Seveda so se slovenski kolegi obregnili vanj, češ kakšne neumnosti da klati. Vendar ko je svojo izjavo pojasnil, se ni zdela nič več tako preuranjena, kakor je izgledala na prvi pogled. Katera druga bivša jugoslovanska republika ima (ali navezuje) stike z ostalimi bivšimi sestrami? Iz Ljubljane lahko brez težav poletiš v Skopje in Sarajevo, med turistično sezono pa še v Črno goro in proti Splitu. Zagrebčanom je najbližje letališče za Beograd v Trstu, medtem ko se "Ljubljančani" za 150 DEM vozijo v Srbijo z avtobusom preko Madžarske. Hrvaška je iz Slovenije dostopna z vlakom, vendar se narod individualcev v "Ijepo njihovo" raje vozi z osebnimi avtomobili srednjega razreda (ker kot narod individualcev najbolj uživamo ravno v sosedovi zavisti). Razen tega nas zahodni svet vse bolj prepoznava kot nekakšnega tolmača dogajanj na razburljivem Balkanu. Če že zakaj, potem se ravno zaradi tega z nami rokujejo Američani, Francozi, Nemci... Res, ni kaj dodati. Ali pač. Iz naše male doline je stvar še
bolj etnično pisana. Ce pogledamo s kulturnega stališča, potem lahko samo v Sloveniji požiramo vso umotvorje Balkanskega polotoka. Ferusu Mustafovu, Vladku Stefanovskemu, plejasi hrvaških estradnikov, bosanskim izbjeglicam se po novem pridružujejo še srbski tur-baši (Turbo folk) in ostale zvezde televizije Pink. Nikjer drugje na svetu (kakor v Sloveniji) se Panonski mornar (Djordje Balaševič) v letih suše ne bi mogel potopiti v morju publike. 0 skoposti slovenskega kulturnega izvoza ne bi izgubljal besed. Naš deficit na tem področju je porazen, ker mi svoje Avsenike raje prodajamo Osterreicherjem na obali Velenjskega jezera. Odlično, ni kaj! Vendar, vsakega kosila je enkrat konec. Če je res kaj vredno, potem mu sledi posladek, drugače pa se ga poplakne v sosednji kavarni s kavo. Ni vrag, da po dolgoletnem študiju v slednji instituciji (ali na poti do nje) ne srečaš vsaj ene sorodne duše.
In ko smo že pri kavi: mogoče se bo ta kone tedna (na to bo vplivalo vreme in zdravstveno stanje akterjev) na Cankarjevi zopet znašla kakšna študentska skupinica. Prepoznali jo boste po rumeni zastavi z znakom sove in po podočnja-kih.
■ Peter
Ansambel Vinka Cverleta
Cverletovi fantje in dekle letos vstopajo v 22. leto svojega igranja in petja. Pred dvema letoma, ob jubileju, so dobili laskavo priznanje - srebrno kaseto. Poznamo jih s televizijskih ekranov in radijskih valov, najraje pa se zahvalijo svojim poslušalcem na javnih
nastopih, kjer najdejo živ kontakt z _
občinstvom. Ker so podjetni in dobri muzikantje z ljubeznijo do glasbe, so zasloveli tudi v tujini, kar potrjujejo številni nastopi pri naših sosedih. Občasno pa nastopa z ansamblom vedno bolj popularen, nadarjen in mlad glasbenik, 15-letni Vlado Cverle. S svojimi močji jim tu in tam pevsko pomaga tudi šestletna Vesna Cverle. Tako se nam ni bati za podmladek v domači slovenski glasbi.
B Vili Grabner
LESTVICA DOMAČE GLASBE (Št.256)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 8. marca:
1.	CVERLE: Spet skupaj 10 glasov
2.	BRAJKO: V naši kantini 8 glasov
3.	KUMER: Ko zvečer se napijem 4 glasovi 3. SLAPOVI: Naj se sliši naša pesem 4 glasovi 3. ZASAVCI: Če bo šlo po sreči 4 glasovi Predlogi za nedeljo, 15. marca:
1.	EKART:	Naš šampion
2.	FLERE:	Bila sem premlada
3.	FRAJ KINCLARI: Štajerski fant
4.	HENČEK:	Lepa mora bit'
5.	PRIFARSKI MUZ.: Abraham
■ Vili Grabner
/
12. marca 1998
TO IN ONO
NjIK vas 9
(1960)
Dobri dve leti v Velenju oziroma v Šaleški dolini torej ni bilo časopisa, ki bi poročal le o lokalnih temah. 30. aprila leta 1960 so lokalni časopis ponovno obudili v življenje, iz svojega imena pa je izpustil pridevnik "velenjski" in se se je poslej imenoval "Rudar", še vedno pa je bil glasilo "delovnega kolektiva rudnika Velenje", čeprav je vseskozi pisal tudi o problemih in dogajanjih na celotnem področju Šaleške doline. Časopis je izha-
jal občasno, v letu 1960 so tako izšle le tri številke. V glavi časopisa, ki je bil precej manjšega formata in obsega kot njegov predhodnik, je bil napis RUDAR glasilo delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje, poleg njega pa je bila risba rudarja. V drugi številki je bila v rubriki "To in ono" objavljena tudi naslednja vest: "Na pobudo rudnika seje v Velenju dalj časa zadrževala ekipa ljudi, ki je snemala film o Velenju. Film je posnet v barvah in bo dolg okoli 350 metrov. Njegovo predvajanje bo trajalo okoli 20 minut. S tem bo Velenje končno
v vsej svoji lepoti prikazano tudi na platnu." V tretji številki, izšla je 30. decembra leta 1960, je bil v glavi nov ali bolje stari znak izvoznega stolpa z rudarskim simbolom, ki je bil že v glavi Velenjskega rudarja, na zadnji strani pa je bil natisnjen tudi tako imenovani kolofon, v katerem je pisalo: "Rudar, glasilo delovnega kolektiva RLV. Ureja uredniški odbor, zanj ing. Kirn Jože. Izhaja občasno." Časopisje zares izhajal občasno, saj je naslednja četrta številka izšla šele 25. marca naslednje leto.
■ d k
Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha - Šoštanj
Dve 30. obletnici
Stavba današnje osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj je bila zgrajena leta 1903. Imenovala seje Nemška privatna šola. Njen namen je bil pridobiti čim več otrok za nemški pouk. 1918 so šolo ukinili in jo uporabljali za poljsko bolnišnico ter za še nekatere vojaške namene. 3. novembra 1920 je potekal vpis v prvi razred meščanske šole. Učni jezik je bil slovenski. Za ravnatelja so imenovali Franca Hribernika.
Galerija Mozirje
"Vistorije" Aleksandra Videčnika
Neutrudni raziskovalec bogatega izročila Zgornje Savinjske doline in širšega področja , tudi naš dobri znanec Aleksander Videčnik, je v petek zvečer v galeriji mozirskega kulturnega doma javnosti predstavil svoje novo delo - to je že 20. knjiga izpod njegovega peresa z izvirnim naslovom "Zgornjesavinjske vistorije."
Pri izdaji nove knjige je pomagal Zavod za kulturo Mozirje, lep kulturni spored je zagotovila Glasbena šola Nazarje, knjigo pa je predstavil dr. Matjaž Kmecl, ki z Aleksandrom Videčnikom sodeluje in prijateljuje že 18 let.
"Ta knjiga pomeni nov prispevek k zgornjesavinjski identiteti oziroma zavedanju," je med ostalim dejal dr. Matjaž Kmecl, ki je vnovič postavil v ospredje pomen avtorjeve zbirateljske strasti in ustvarjalne neizčrpnosti. Posebej je omenil besedo "vistorije," ki je zgornjesavinjska posebnost in je sicer v slovenskem prostoru ni moč najti. Pomeni seveda pripoved, zgodbo in ravno takšne so Videčnikove "vistorije." Knjiga je namreč zbirka pripovedi, ki jih je avtor zbral in zapisal zlasti o bajeslovnem svetu, o coprnicah, žal ženah, divji jagi, v njej so vremenske napovedi ter pripovedi o zgornjesav-injskih posebnežih, vsaka zgodba pa ponuja tudi moralni poduk. Dodatna vrednost te knjige so narečni izrazi, ki jim je avtor na koncu namenil poseben slovar.
■ j P
Res, neizčrpna je raziskovalna in ustvarjalna žilica
Aleksandra Videčnika
Za razvoj meščanske šole je bilo pomembno leto 1926, ko je mestna občina Šoštanj kupila šolsko poslopje od krajevnega šolskega odbora in ga dala temeljito obnoviti. 5. decembra 1931 je dobila meščanska šola v kraljevini svoj prvi zakon o meščanskih šolah in s tem šolski okoliš meščanske šole v Šoštanju: občina Šoštanj mesto in okolica, Velenje, Škale, Št. Janž, Št. Ilj, Topolšica in Št. Florjan. Šola je 15. maja 1935 dobila naziv Državna meščanska šola Mihaela Vošnjaka. Šolski okoliš je bil večji kot danes, a je bilo število učencev precej manjše: od 33 učencev v letu 1920 do 176 v šolskem letu 1935/36. Po letu 1941 so šolo prevzeli Nemci in odpustili vse slovenske učitelje. Prvi učitelj, ki se je po.vojni javil na staro službeno mesto, je bil Franc Hribernik. Pouk seje začel v začetku julija 1945. Število učencev se je vsako leto povečevalo. Takratna nižja gimnazija je bila zelo dobro opremljena z učili, leta 1950 pa si je pridobila tudi lastno igrišče. Šolski okoliš je obsegal celo Šaleško dolino, tudi dr. Matjaž Kmecl je bil eden izmed takratnih učencev. Šolo so neprestano dograjevali, dokončno podobo pa je dobila v letih 1976-1979, ko so bili s krajevnim samoprispevkom dograjeni telovadnica, urejena okolica in podstrešni prostori. Leta 1958 sta bili v Šoštanju ustanovljeni dve popolnoma samostojni osnovni šoli. Na I. osnovni šoli na Koroški cesti 7 so za ravnatelja imenovali Jožeta Kosa. Takrat je šola dobila okoliš, ki je z manjšimi spremembami veljaven še danes.
Želja nekaterih v kraju je bila, da bi uredili Kajuhovo literarno zapuščino. Takratni ravnatelj Karel Kordeš je s pomočjo preživelih članov XIV. divizije, Emila Cesarja in dedičev zapuščine, uspel zbrati veliko gradiva o življenju in delu pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Tako je bila 22. februarja 1968 svečana otvoritev Kaju-hove spominske sobe in šola se je ob tem dogodku s I. osnovne šole preimenovala v osnovno šolo Karla Destovnika - Kajuha.
Spominske sobe v prvotni obliki ni več. Zato smo letos ob 30. obletnici poimenovanja šole v vhodnem prostoru uredili vitrine, ki predstavljajo najpomembnejše dogodke iz pesnikovega življenja in dela. Na dnevu odprtih vrat, 18. februarja, smo za starše in učence pripravili kratek kulturni program v počastitev te lepe obletnice. V istem šolskem letu, torej 1968/69 sta Karel Kordeš in učiteljica likovne vzgoje Majda Lesničar organizirala prvo razstavo risb učencev slovenskih osnovnih šol imenovano Likovni svet otrok. Na razpis so prispela dela s sedemindvajsetih šol. Od leta 1974 naprej je vsako leto ob razstavi izšel tudi katalog. Ob 15-letnici razstave je šola leta 1983 prejela najvišje slovensko priznanje na področju vzgoje in izobraževanja, Žagaijevo priznanje. Letos, 18. aprila, bo tako še en jubilej, 30-letnica razstave Likovni svet otrok pod pokroviteljstvom občine Šoštanj, PIL-a, Ministrstva za šolstvo ter številnih pokroviteljev iz Šoštanja in okolice. Na razpis so prispela likovna dela z več kot 130 šol.
■ Darko Menih
fkonomska cena v Vrtcu Velenje
Ekonomska cena je sestavljena iz treh segmentov
1.	cene delavcev vrtca
2.	cene materialnih stroškov, v katere so vključene cene:
-	energije(ogrevanje, elektrika, bencin, voda)
-	materiala za delo z otroki
-	materiala za vzdrževanje in popravila objektov in opreme
-	čistil,sanitetni material,
-	prehrana in prevozi zaposlenih....
3.	nabavne vrednosti živil za prehrano otrok
Zaradi informacij da je poraba sredstev za namen otroškega varstva neracionalna pojasnjujemo,v kolikšni meri je mogoče vplivati na višino posameznih sestavnih delov ekonomske cene.
Prvi element in hkrati največji delež ekonomske cene so plače zaposlenih.
Zakon o vrtcih ter Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih, zavezujeta javne vrtce na področju zaposlovanja , Zakon o plačah v javnih zavodih in Kolektivna pogodba za področje vzgoje in izobraževanja pa določata izplačila zaposlenih.
Glede na navedena dejstva
na ta del ekonomske cene ni mogoče vplivati.
Drugi del cene predstavljajo materialni stroški.
Večina elementov v tem sklopu je določena in jih prav tako ni mogoče zmanjšati (cene
komunalnih storitev in energije, prehrana in prevozi zaposlenih..).
Amortizacija opreme in material za delo z otroki sta že doslej izjemno majhna. Zmanjševanje tega segmenta bi
povsem onemogočilo kvalitetno izvajanje programa.
Tretji del ekonomske cene predstavlja nabavno ceno živil za prehrano otrok. Prehrana v Vrtcu Velenje je kvalitetna in zadovoljuje	potrebe
Primerjava ekonomskih cen v drugih vrtcih v Sloveniji kaže, da je sprejeta cena v okvirih republiškega povprečja, oziroma nekaj nižja. Za primerjavo predstavljamo cene v nekaterih slovenskih vrtcih.
LESTVICA PLAČIL STARŠEV OTROK ZA II. STAROSTNO OBDOBJE (3 - 7 let) a)	ekonomska cena za dnevni program = 35.272,00 SIT (za 21 delovnih dni) b)	ekonomska cena za poldnevni program = 26.287,00 SIT (za 21 delovnih dni)			
BRUTO DOHODEK NA ČLANA DRUŽINE denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu	%PRISPEVKA BREZPLAČNO	DNEVNI PROGRAM	POLDNEV. PROGRAM
do 25.825	15%	5.291	3.943
25.826 - 45.149	20%	7.054	5.257
45.150- 58.106	30%	10.582	7.886
58.107- 71.019	40%	14.109	10.515
71.020- 90.388	50%	17.636	13.143
90.389- 116.213	60%	21.163	15.772
116.214-142.038	70%	24.690	18.401
nad 142.039	80%	28.218	21.030
OBČINA	dat. sprejema E.C.	cena za l.starostno obd.
CELJE	1.6.1997	37.636
KOPER	1.9.1997	47.400
KRANJ	1.9.1997	46.900
LJUBLJANA	1.1.1997	35.315*(46.852)predlog
MARIBOR	1.3.1997	39.401
M.S0B0TA	19.2.1998	38.401
N.G0RICA	1.1.1998	52.994
N.MESTO	1.12.1997	39.212
PTUJ	1.11.1997	43.742
SL.GRADEC	1.9.1997	40.960
VELENJE	1.3.1998	38.282
Poudariti je potrebno, da razen treh MO (vključno z MO Velenje) letos ali še niso dvigovali cen. *V MO Ljubljana je predvideno povišanje cen v Vrtcih na prvi aprilski seji. Cena v oklepaju v zgornji tabeli predstavlja povprečno novopredlagano ceno.		
LESTVICA PLAČIL STARŠEV OTROK ZA 1. STAROSTNO OBDOBJE (1- 3 let) a)	ekonomska cena za dnevni program = 38.282,00 SIT (za 21 delovnih dni) b)	ekonomska cena za poldnevni program = 28.394,00 SIT (za 21 delovnih dni)				
BRUTO DOHODEK NA ČLANA DRUŽINE denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu	%PRISPEVKA BREZPLAČNO	DNEVNI PROGRAM	POLDNEVNI PROGRAM	POLDNEVNI PROG. BREZ PREHRANE
do 25.825	15%	5.742	4.259	2.836
25.826 - 45.149	20%	7.656	5.679	3.781
45.150- 58.106	30%	11.485	8.518	5.672
58.107- 71.019	40%	15.313	11.258	7.562
71.020 - 90.388	50%	19.141	14.197	9.453
90.389 - 116.213	60%	22.969	17.036	11.344
116.214- 142.038	70%	26.797	19.876	13.234
nad 142.039	80%	30.626	22.715	15.125
razvijajočega otroka. Zato je na tem področju nedopustno zniževanje kakovosti in s tem cene živil.
Iz povedanega je jasno razvidno, da vrtec ne more dosti vplivati na višino ekonomske cene,saj jo v veliki meri določajo zakonski okviri.
Poudariti je potrebno da v globalu pokrije 70% ekonomske cene občinski proračun in da 30% delež ekonomske cene vrtec pridobi od staršev.
Prispevki staršev so različni in povsem odvisni od dohodkov na družinskega člana.V nobenem primeru pa niso tolikšni, kot ekonomska cena.
Tako znašajo prispevki staršev od 0 do 80 % ekonomske cene.
V	oddelku male šole plačajo starši največ 60% ekononske ene v dnevnem programu, in največ 40% ekonomske cene v pold-nevnem programu.
V	Velenju je .bila dosedanja
cena programa od septembra 1996 za prvo starostno obdobje 30.625 sit in nikakor ni pokrivala dejanske ekonomske cene. Kljub temu so bile vse aktivnosti v dnevnem varstvu izvedene nemoteno in kvalitetno.V primeru, da bi ostala cena nespremenjena, bi bilo potrebno razmišljati o krčenju programov (zapiranje oddelkov v enotah, kjer je število vpisanih otrok majhno , ukinitev krajših programov...).Občine imajo možnost znižati prispevek staršev, vendar je v tem primeru nujno potrebno zagotoviti dodatna sredstva za pokritje polne ekononomske cene.
Za ohranitev obstoječega standarda v letu 1998 MO Velenje namenja 40 mio več sredstev, kot za dejavnost otroškega varstva predvidevajo republiška merila in dodatnih sredstev ne more zagotoviti.
10 W VAS
_
MED VAMI
_12.
marca
Iz društev upokojencev
Društvo upokojencev Pesje
Najmanjše po številu članov
Tokrat vam predstavljamo četrto društvo Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje. To je društvo iz Pesja, ki je po številu članov najmanjše in trenutno šteje 270 članov. Društvo so zasnovali leta 1972, redno pa je pričelo delovati leto kasneje po uradni registraciji. Prvi in danes še živeči predsednik društva je bil Leopold Meh.
Glede na številčno majhnost društvo nima pododborov, zato njihovo delo usmerja šest poverjenikov z delom pa raznih zaselkih Pesja. Društvo tudi ^ nima samostojnih kulturnih I	{
dejavnosti, zato se člani I ■■^.pj- ,	j
vključujejo v pevske zbore H V ' '	I
in druge oblike dejavnosti v I	j
Šoštanju in Velenju, deluje- HBm' jo pa tudi pri univerzi za I JFjS^	i
tretje življensko obdobje v f' Bj- ' i, ' r Velenju. Zelo dobro društvo Hjj|KH| in njegovi člani sodelujejo s	.	.w<0$&
krajevno skupnostjo in
društvi v Pesju. Zelo aktivni ^^^K^PPp^flP^^Sfeg so na področju rekreacije in ^^^H športa. Med ostalim imajo ^^^H j/ upokojenci vsak ponedeljek ^-a-
od 16. ure dalje na voljo	_ „ ..
, ,v . J, ,	Franc Borovnik
tamkajšnjo telovadnico,
telovadbo in razgibavanje vseskozi vodi Marija Žorž, želijo le večjo udeležbo. Društvo ima sedaj pet športnih sekcij in sicer balinanje, kegljanje, streljanje z zračno puško, ribolov in šah.
Društvo je zelo ponosno na vsakoletni piknik za vse upokojence, ki je najbolj obiskan, vsi člani so ga vzeli za svojega, izvajajo ga že od leta 1987 in ga seveda ne mislijo opustiti. Vsako društvo ima pri svojem delu nekaj izvirnega. Posebnost društva v Pesju je izlet z vlakom v razne slovenske kraje. Namenjen je samo upokojencem, zato se ga lahko udeležijo tudi ostali upokojenci iz medobčinske zveze. Letos bodo izlet z vlakom pripravili že tretjič, veliko število udeležencev na prvih dveh pa zagotavlja, da ga bodo pripravili tudi v naslednjih letih. Seveda v društvu preko vega leta organizirajo še več različnih izletov za svoje člane. Poleg tega društvo svojim članom omogoča ugodna letovanja, ki jih organizira medobčinska zveza društev upokojencev, je med ostalim povedal Franc Borovnik, društvu predseduje že od leta 1987.
O letošnjem delovnem programu je predsednik povedal: "Programsko in volilno konferenco bomo izvedli v ponedeljek, 23. marca, ko bomo izvolili tudi novo vodstvo društva. Izlet z vlakom načrtujemo konec maja, tokrat pa se bomo poperljali v Belo krajino. Vsakoletni piknik bo konec septembra ali v začetku oktobra, načrtujemo pa še neklaj izletov po domovini in tujini. Seveda se bomo vključevali v vse aktivnosti Medobčinske zveze DU Velenje. Prav tako bomo sodelovali v prireditvah letošnjega tedna upokojencev in se udeležili sklepne prireditve ob njegovem zaključku.
Ob tej priložnosti bi rad povabil vse upokojence, ki še niso člani našega društva, da se nam pridružijo, naše povabilo je - "več nas bo, lepše nam bo." Vrata našega društva so odprta vsak torek in petek od 9. do 11. ure na Podgorski 1 v Pesju," je še dodal predsednik Društva upokojencev Pesje Franc Borovnik.
■ B.Mugerle
Opazili ste jih
Lac Ll^r zdraviti (le j ca?
Kot smo že napovedali v prejšnji številki Našega časa, bomo v mesecu marcu za rubriko Opazili ste jih zbirali kupončke za naj zdravni(k)ca. Verjamemo, daje med našimi bralkami in bralci pre cej takih, ki se želijo svojemu zdravniku ali zdravnici zahvaliti za skrb za njihovo zdravje, ki jo je pokazal ob obisku v ambulanti.
Pravila igre ostajajo enaka. Izpolnite kuponček, ga izrežite in ga pošljite na naslov Naš čas, Foitova 10, Velenje s pripisom Opazili ste jih. Kupončke za naj zdravni(k)ca bomo zbirali samo v mesecu marcu. Hkrati z imenom naj zdravnika, zdravnice bomo seveda objavili tudi ime izžrebanca in ga za njegov trud nagradili s praktično nagrado.
Do zaključka redakctfe, v torek, smo že prejeli nekaj predlogov: Aleksandra Žuber, Dušanka Janežič - Blatnik, Jovan Stu-par, Sonja Levak - Hozjan, Pavel Grošelj, Nada Hribar.
NAJ ZDRAVNI(K)CA
Glasujem za.........................................
1
Iz ................................................
Moje ime in priimek...................................
Naslov ..........................Pošta..............
Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas, d.o.o., Foitova 10, p.p. 89,3320 Velenje.
"Sedaj bom pa res častil!"
Prišel nam je naproti z nasmehom na ustih. Segli smo mu v roke in ga po pozdravu vprašali, ali je mQrebiti bilo danes njegov prvo opravilo listanje našega časopisa.
"Danes sem pa res najprej pogledal, kdo je zmagal v vaši akciji Opazili ste jih. Seveda sem bil vesel, ker sem bil to ravno jaz. Vesel zaradi tega, ker očitno gostje cenijo moja prizadevanja za njihovo dobro počutje. Nenazadnje pa v takšni konkurenci osvojiti laskavi naslov tudi ni kar tako," nam je odgovoril Mijo Marinovič iz lokala Kava bar Gorica, ki si je po izboru naših bralcev pridobil naziv naj delavca v gostinstvu.
Povedal je, da so ga vključili v našo akcijo in zanj pridno pošiljali kupone prijatelji, predvsem pa gostje. Mijo takšne pozornosti ni pričakoval, zmaga je bila zanj prvovrstno presenečenje. Odločno je zavrnil naš namig o morebitno dobro organizirani "ekipi navijačev". "Dobro so se organizirali sami, brez mene. Nisem nikogar častil, bom pa sedaj najbrž za stalne goste in tiste, ki so me podprli v vaši akciji, pripravil piknik. " Na naše vprašanje, po čem ga cenijo
Mijo Marinovič: " Zadovoljen gost je zame najboljša nagrada!"
njegovi gostje, je odvrnil, da bi morali vprašati njih same. Morda po gostoljubnosti, prizadevanjih, da bi bili postreženi kot morajo biti. Mogoče niso prezrli tega, daje kak-
šnega preveč "vinsko utrujenega" gosta sam odpeljal domov, če je bilo potrebno, ali zanj poklical taksi. Simpatije sije morda pridobil tudi zaradi dobre volje, ki jo prenaša na goste. "Nima svoje vrednosti le zlata vilica in nož, velikokrat več doseže prava beseda ob pravem času."
Mijo sam stavi tudi na dolgoletno delo v tem poslu. Po poklicu je gostinski tehnik, svoje delovno mesto pa je ob prihodu v Šaleško dolino najprej našel v Kajuhovem domu v Šoštanju leta 1978. Tu je bil poslovodja, nato ta posle opravljal v hotelu Paka v Velenju, pa znova v Kajuhu, dokler se ni pred petimi leti odločil za samostojnega podjetnika. "Kruh, ki si ga služim v gostinstvu, je velikokrat bolj grenak kot sladek. V lokal prihajajo takšni in drugačni gostje, s takšnimi in drugačnimi težavami, zahtevami. Moraš biti včasih tudi malo psihologa. Ampak, sem zadovoljen, še bolj pa bom, če bodo tako zadovoljnji tudi vsi moji gostje. Trudil sem se in še se bom," je ob koncu klepeta poudaril Mijo Marinovič.
Za zmago v rubriki Opazili ste jih, pa seveda naše čestitke!
■ Tp
Vinska Gora
Že 27. srečanje "abrahamovcev"
"Ne zamudite priložnosti za ponovno snidenje nekdanjih sošolcev in prijateljev in si potešite hrepenenje po nečem, kar vam je bilo nekdaj pri srcu," so zapisali na vabilo za 27. srečanje 50 - letnikov v Vinski Gori, ki je bilo v soboto, 7. marca. To družabno srečanje vsako leto pripravi tričlanski odbor, ki ga imenujejo vsako leto posebej, prvega, ko so slavili letniki 1920, pa so vodili Ludvik Silovšek, Slavko Brglez in Ivo Rahten, ki je tudi pobudnik srečanj "abrahamovcev."
Skupni posnetek za lep spomin Udeleženci prihajajo vsako leto iz bližnjih in dalnjih krajev, tudi iz ZR Jugoslavije, Avstrije, Nemčije in ostalih držav. Tudi letos jih je bilo veliko in vsi so uživali v izvrstnem sporedu in ponudbi, ki so jo zagotovili letošnji organizatorji. Vsi so bili zadovoljni in srečni, saj se vsak z Abrahamom sreča le enkrat v življenju in sobotno srečanje bo zato za vse nepozabno.	■ B.Mugerle
PGD Letuš
Priprave — ----
Iz dela gasilskih društev
Moška desetina prostovoljnega gasilskega društva Letuš že vrsto let dosega zelo dobre rezultate na gasilskih tekmovanjih širom po Sloveniji. Takšnih, kot so jih lani, pa še nikoli niso dosegli v zgodovini 90-letnega delo- I
vanja društva. Najprej so zmaga- ^^H	K
li na občinski ravni, nato še na I
regijskem tekmovanju, na kate- H	'	„,	i,'
rem	iz	.
območij Zgornje in Spodnje Sa-	j iMužjfei
vinjske ter Šaleške doline. S tem kaH:'- EjSillfl ■/'HMM"''	l-S&U^B j il - Htl
so si zagotovili pravico nastopa HB^H^MIlž^^B''	J^^^^^^^Kl^B^B^M1 ^ a'-
na državnem tekmovanju, ki bo ^tt^^^^flHff^B BB	Btfjfl^^B' _
maja letos v Sežani.	'	fsr^V'-^-^;1,'
Nanj se vrli člani moške dese-	WB t^Haj^^VtiBi^SMr^
tine že pripravl jajo pod vodstvom	Mgj^^fcife fll-GS''i ihk^S*
mentorja Slavka Mikeka. Že za HpS^pHJH	^/'^S*1' '"
predhodna tekmovanja je bilo	dHH| *	Hg|HR9HU||
potrebnega mnogo odrekanja in ________ __________________________________________]
dobre volje, za dobro uvrstitev
na državni preizkušnji ga bo še to- Čeprav bo državno tekmovanje maja, se nanj letuška moška gasilska desetina že vneto liko več. Letuški gasilci upajo, da
bodo njihova prizadevanja cenili	,. ,	,	,, ^ „ .. ,	.
tudi tisti, pri katerih bodo potrkali na vrata. Priprave in samo sode- vltelJev Pa skromna ^u^ria blagajna tega stroška ne bo zmogla.
lovanje na tekmovanju namreč ne bo poceni. Brez pomoči pokro-	■ 'P
12. marca 1998
VRTILJAK
NAŠ CAS 11
"V-	V kaj neki r
so se tako I zamislili tri->	je pomembni
^(f	velenjski
^^ možje, od leve | proti de- g sni: mag. J 1 \ Ivan Marin, 1 t ravnatelj ml /^v^A Glasbene šole Fra- IU na Koruna - Ko- KM željskega, dr. ■■ P Franc Žerdin, direktor Pre- i f 3 P mogovnika Velenje in Srečko i aH Meh, župan Mestne občine J J| Velenje? Težko vprašanje? Tež- 1
ko vprašanje! m |jj
MU


umii^im
■n	"	"H
MM

Pero Lovšin pri hisi
nasprot sonca v
'olcniii- "Mi tri-
Velenju: Mi tri je smo najboljši par!" i


-
Zupan Šmartnega ob Paki Ivan Rakun in predsednik občinskega sveta Bojan Kladnik sta povsem "usklajena" in to kažeta tudi navzven. Kot dvojčka se pojavljata na mnogih prireditvah, kar dokazuje, da imata tudi v oblačenju enak okus. Da pa ne bi kdo pomislil, da se oblačita z denarjem iz občinskega proračuna, naj takoj zavrne-; mo take zlonamerne misli. Rakun in Kladnik sta si l obleki plačala iz lastnih sredstev, izbrala pa na istem [ mestu, a vsak v drugem popoldnevu. Iz zelo zaupnih virov, ki so blizu članom sveta občine Šmartno ob Paki pa smo zvedeli še, da tudi njuni omari skrivata še po en enak primerek moških oblek.
Praznični praznik
Na letošnji praznik žensk je bilo po slovenskih družinah še več slavnostnih kosil kot običajno. Saj je bil praznik na nedeljo in so žene imele čas se še bolj potruditi, da so za vso družino pripravile kaj slastnega.
Ne pridejo skupaj
Velenjski premogovnik in država še vedno ne prideta povsem skupaj pri načrtih dela za to in naslednja leta. Morda pa imata težave pri usklajevanju zato, kei; je Premogovnik že previsoko na evropski in svetovni ravni, država pa še daleč od tega.
Bla, bla, bla
Je pri nas še sploh potrebna kakšna razprava o proračunu? Saj vedno poslušamo enake in tudi iste ljudi, ki se potegujejo za svoje stvari.
Ne razumem dobro
Celjska regija, taka kot jo pač nekateri še vedno pojmujejo, se sicer telefonično tudi
levo in desno
razvija, pa je vseeno to območje s telefoni še manj povezano kot ostali deli države. Pa tako seveda ni čudno, če se na tem nekoč enotnem območju vse slabše slišimo. In predvsem vse manj razumemo.
Mačeha svojih sinov
"Država je mačeha!" še vedno pogosto slišimo. Ampak od svojih državljanov zahteva, da so njeni pravi sinovi in hčere.
Gor gre, dol ne
V razpravah o cenah velenjskih vrtcev se je še enkrat pokazalo: kar se enkrat podraži, tudi koalicija ne zniža. Če koalicija seveda ni na "pravi" strani.
Pivo ne smrdi
Mnogi žalski iskalci zaposlitve gredo raje na pivo, kot da bi se prijavili za ponujeno
delo na hmeljiščih. Pijača nima neprijetnega vonja, znoj pa!
Pred Američani
Naši poslanci se (previdno) niso odločili, da bi mejo dovoljene vinjenosti pri voznikih znižali od 0,5 na 0,3 promile. Menda zato, da ne bi preveč odstopali od Američanov, ki šele postopoma znižujejo z ene promile na 0,8. Ker so nam oni marsikje tako za zgled, ne smemo preveč odskakovati od njihovih standardov.
L- L- L
Iz Ljubljane prihajajo v zvezi s cesto Ljubno - Luče vendarle lepše vesti, da le ne pride spet kakšno neurje in te obljube znova odnese.
Dost1 mamo
Čeprav so mnenja o tem, ali je bilo pri izgonu tujcev pred dnevi iz Velenja vse v redu ali ne, je treba povsem razumeti ljudi, ki to podpirajo. Dosti smo plesali kot so nam oni igrali.
REZANJE ŠOŠTANJA
SPRETNOST
Etnološka paberkovanja 57
Pozimi so naši predniki vsako leto poskrbeli tudi za obleko. V paberkovanjih smo že zapisali, da so ženske in dekleta celo zimo pridno predle, do pusta ali najkasneje do 19. marca pa je morala biti vsa volna pri hiši spredena. Nato je prejo dobil v roke tkalec; v stoletni pratiki lahko za mesec marec preberemo: "Tkavec mora hiteti, da dovrši, ko se sneg stopi, se prične beljenje." Tudi sicer je veljalo: "ko se drevje beli se beli platno; tudi staremu platno madeže odvza-meš, če ga izpostavljaš ven, kakor novo platno." Poleg platna iz lanu so naši predniki izdelovali tudi domače sukno iz volnene preje, ki so jo odnesli k tkalcu in kasneje še valjali, da je bilo sukno povsod enako gosto in debelo.Vsaj od srede 19. stoletja dalje pa je domače platnarstvo in suknarstvo vse bolj izginjalo in domače platno in grobo sukno - raševino, so ljudje uporabljali le še za delovna oblačila.
Številni sodobniki (med njimi npr. tudi škof Anton Martin Slomšek) so zato tožili nad "prevzetnostjo" kmečkih ljudi, podobno kot pripoveduje stara ljudska pesem, ki so jo poznali tudi v Šaleški dolini: Oh poglejte vsi ljudje, Kako zdaj po svetu gre, Hudo se napuh vojskuje, vsaka srota prevzetuje. Kmetsko dekle, kmečki fant
Nosi zdaj gosposki gvant.
Tudi najstarejša poročila o noši v Šaleški dolini kažejo, da so v Šaleški dolini že v dvajsetih in tridesetih letih prejšnega stoletja uporabljali tkanine, ki so jih kupili v trgovinah. Po obšinem poročilu, ki se nanaša na čas od okrog 1824 do 1850 in velja za Savinjsko, "Škalsko" in Konjiško dolino je bila moška noša tedaj takale: "V mojej mladosti (okr. 1840) so nosili jopiče iz modrega sukna. Ob delavnikih je bilo pa vse dobro... Poprej pa, pred kakovimi 50 leti (okr. 1834), je bila noša taka: kratek jopič, po nedeljah iz sukna, po delavnikih iz raševine (iz volne in lanu - mezlan), ali kalmuka (debela flanela z dvojnim licem). Suknja, ktero so nosili po zimi, je bila pri hoji nazaj zapeta. Klobuk je bil volnen, s širokimi vkrajki in nizkim oglavjem. Dežnikov niso poznali; dežja jih je varoval klobuk s širokimi okrajki. Za dom so si nekteri klobuke iz lipovega ličja za deževno vreme pletli. Možki prsnik je bil rudeč, škrlatast, spredej in zadej iz ene in iste robe. Okoli vratu niso nosili ničesa. Srajce s celo ozkim koleijem so si napravljali iz domačega platna. Hlače jirhnice so segale samo do kolen. Gat niso nosili. Škornji niso segali celo do kolena. Videlo se je torej možem golo koleno. Gumbe so si doma delali iz kosti ali iz lesa. Škornji so bili narejeni na kveder ali
na rom in so bili na podplatih vseskozi z žreblji obiti, da so podplati dalej trpeli. Na petah so nosili nekteri tudi podkve.
Pred kakimi 30 leti (1854) pa so nosili možje in dečki jirhaste hlače in visoke škornje, ki so jih črez koleno vihali. Jirhnice pa so bile na zunanjih šivih vse odičene s črnim vojskom (kirasom). Koliko je to dela dajalo krojačem preje ko so take jirhnice obšili, ogladili in olikali. Razun dveh navadnih žepov napravil je krojač na jirhnicah še tretji ozek žepič na strani ob bedru. V njem so nosiili ob praznikih vilice, nož in še kaj več.
Prsnik (telovnik) je bil po zimi žametast, navadno zelo lepo pisan, ali pa črn. Ubožnejši so nosili mašester (mančester -rebričasta bombažna tkanina). Po zimi so nosili možje kožuhe. Po letu pa so imeli bele prsnike iz peketa (piquet - bombažna tkanina z vtkanimi reliefnimi vzorci). Na obeh straneh so bile luknjice za gumbe, prav gosto ena pri drugi. Gumbi pa so bili na močnej vrvici našiti, navadno iz pack-fonga (zlitina iz bakra, cinka in niklja), včasi srebrni, včasi pa tudi svinčasti, ter so jih lehko na druge prsnike pridevali. Na koncu tiste vrvice pa je bil prišit škrlatast trak, precej širok, kakor volovski jezik, ves razra-zlan in robčast, in je za dva palca izpod prsnika gledal. Tudi še moram omeniti, da so možki v tem času pod klobuki nosili tenke kapice, katere so po zimi črez ušesa potegovali. Bile so volnene,včasi tudi svilnate in "cofel" je zadej dol visel - vse zelo pisano. Okoli vratu so nosili robce, svilnate ali platnene, rudeče in pisane, ki so se samo spredaj videli zadaj in po straneh je robec pokrival širok srajčni koler (ovratnik) črez zavihnen..." Tako je bilo torej pred dobrim stoletjem in pol z "možkimi" nošami v "škalski dolini". Kako so se oblačile ženske pa prihodnjič...
Razlika med enopartijskim režimom in sedanjo demokracijo je v tem, da danes na videz obstaja upanje, da Je mogoče slabe politike na volitvah zamenjati. A ta možnost je, kot rečeno, samo navidezna. Dokaz za to ob-staja, tudi v Šoštanju. Pooseblja ga županov komunalni svetovalec. Mož je bil že v prejšnjem sistemu predsednik svoje krajevne skupnosti, seveda po volji SZDL. Na tem položaju je hitro doumel, daje možno z majhnimi odpustki na levo in desno izvajati velike projekte. Pred prejšnjimi volitvami je bil eden trših zagovornikov celovitosti takratne občine Velenje in je agitiral za to, "njegova" KS pa je bila tudi ena tistih, kjer so se ljudje izrekli proti samostojni občini Šoštanj. Po ustanovitvi občine Šoštanj je želel ostati na položaju. In tako se je z nekaterimi drugimi kolegi znašel na volilni listi, ki si je nadela zveneče ime Lista za razvoj podeželja. Ta lista je bila v sporu s SLS, njen najhujši kritik pa je bil vodja ljudske stranke v Šoštanju. Kljub temu je lista doživela lep uspeh. Dosegla je ravno toliko glasov kot SLS in tako posadila dva svoja člana v občinski svet. Tako se je naš "primer" kot nosilec Liste za razvoj podeželja znašel v svetu občine Šoštanj.
Svojo politično veščino je kmalu pokazal s pridružitvijo k najmočnejši šoštanjski stranki, "Janševim" socialdemokratom. A če bi takrat samo slutili, kako uspešen bo naskok SLS na oblast, potem bi nikoli ne vstopil med "razbijače" šoštanjske kmečke zveze in hi se gotovo že takrat nemudoma priključil eni najmočnejših strank v Sloveniji. Tako pa ga to dejanje najbrž še čaka pred letošnjimi lokalnimi volitvami, kar nakazuje tudi dejstvo, da je eden od dveh svetnikov s te liste po začasni priključitvi pri SDS že vstopil v SLS. Glede na izkušnje pa je možno, da temu ne ho tako in bo ponovljena taktika "razpršitve". Spretnost politike se meri pač po tem, kako dolgo človek ostaja na oblasti, zato ne smemo zameriti, da je županov pomočnik že ahoniran na njej, dokler bo sam hotel, saj ima v rokah vrsto vzrvodov, ki tako ah drugače odpirajo proračunsko pipico.
Po kuloarjih že nastajajo spiski županskih kandidatov, ki se bodo spoprijeli na letošnjih volitvah. Vendar je star več ah manj jasna. Tisti, ki ima denar, se bo lahko izkazal in kot je nedavno napovedala TV novinarka Lidija Hren, se bo vsak čas odprla sezona postavljanja temeljnih kamnov. Menim, da bi župan le s precej nerodnosti letos jeseni na volitvah izgubil sedanjo funkcijo. Z ohranitvijo te pa bodo politično preživeli tudi vsi njegovi pomočniki.
Na koncu se seveda lahko vprašamo, ah je to slabo. Marsikdo hi rekel, daje sedanja občinska oblast uspešna. Konee koncev je prejšnji proračunski sistem velenjske občine omogočil, da se je v tem mandatu z minimalnim povečanjem proračunov v korist naselij tem zagotovilo kar nekaj stvari, o katerih prej ni bilo mogoče razmišljati. A dejstvo je, da seje večina "prostega" investicijskega denarja v treh letih vendarle prelila v krajevno skupnost, kjer sta doma župan In njegov komunalni pomočnik.
V cinizmu slovenske politike se ljudem zdi to samoumevno. Ob takšnem "prepričanju" pa je vseeno žalostno, da kljub novemu šoštanjskemu cesarju v mestu ni mogoče postaviti niti koša za smeti, če tega ne odre di alfa in ornega šoštanjske občine - županov komunalni svetovalec. Takšna je pač "usoda" uspešnih in nezamenljivih politikov v Sloveniji.
■ Perorez
12 KAK ČAS
VI PIŠETE
12. marca 1998
Mnenja in odmevi
Spoštovani bralci!
Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in ki bodo imeli več kot 80 znakov v eni vrsti, ne bomo objavljali ali jih bomo krajšali po lastni presoji.
Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegov številko. Včasih je potrebno kakšno stvar še pojasniti oziroma preveriti.
■ Uredništvo
Varstvo spomenikov
V Našem času z dne 26. februarja sem prebrala članek z naslovom Hiška, kjer so doma le še kače. Iz članka sem razbrala, da je velika razlika, če je objekt spomeniško zaščiten z odlokom ali le evidentiran. O ohranitvi hiške, ki je kulturni spomenik, ne morem soditi, ker zadevo premalo poznam, pregledala pa sem odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Velenje, kjer so našteti nekateri spomeniki, ki jih poznam bolje. Kaj je s temi, z odlokom zavarovanimi spomeniki?
Pod točko 2.10 je naveden grad Švarcenštajn - Gradič v naselju Laze pri Arnačah, pare. št. stavb. pare. 212 k. o. Laze. Ta Gradič v Šentilju (Laze so del Šentilja) sem obiskala pred leti in fotografirala fresko v grajski kapeli. V Našem času sem zasledila, da so ta in druge šentiljske
gotske freske že v velenjskem gradu. Ljudski glas pravi, da so v velenjskem gradu tudi lončene peči iz šentiljskega Gradiča. Od sprejetja odloka se je podrl vhodni del v Gradič, pa še nedovoljene rastline so nesrečniki sušili na grajskem prepihu. Glede na navedeno ne vidim koristnega učinka varstva z odlokom.
Pod točko 3.1 je zaščitena stanovanjska hiša v Arnačah št. 31 z gospodarskim poslopjem, skedenj in kaščo na pare. št. 16, vlož. št. 126 k. o. Laze. Pri najboljši volji tam ne najdem stare hiše, ker je preprosto izginila. Kje je stara hiša, kako jo varuje odlok?
Ob branju odloka nisem zasledila, da bi bila omenjena spominska plošča na Prosvetnem domu v Šentilju, kjer je zabeležnih 41 žrtev nemkega genocida med drugo svetovno vojno.
Mnogo naše kulturne dediščine je propadlo ali pa jo imajo tujci, zato pristojnim priporočam, da zaščitijo v vsaki vasi vsaj eno staro hiško, če že ni gradu ter v njej prikažejo značilno starinsko opremo.
Tudi nas in naše ozemlje moramo bolje zavarovati. Zaenkrat naši predpisi bolj ščitijo tujce kot nas, kar je nenormalno in samomorilsko (španski predlog o razprodaji Slovenije Evropejcem, evropski sporazum).
■ Marija Jelen, Velenje
Kaj pojasnjuje g. Peter Kovač Franju Bartolcu
Po pisanju g. Petra Kovača (LDS), predstojnika urada pristojnega za otroško varstvo, naj bi svoj odgovor na njegovo odprto pismo začel z lažjo, ker ne on in tudi nihče
iz tednika Naš čas ni poslal odprtega pisma na moj osebni naslov. Žal ste se g. Peter Kovač s tem zapisom dvakrat zlagali. Prvič, ko trdite, da pisma nisem prejel, kar vam lahko dokažem z objavo kopije in drugič, da mi ga niste poslali vi in tudi nihče iz tednika Naš čas, ker tega nisem zapisal. Pismo je prišlo, o tem, kdo ga je poslal in zakaj, nisem razmišljal še manj pa pisal.
Trditve koalicije SDS, SKD, SLS in moje osebno o negospodarnem ravnanju niso silovite ali strastne, da bi bile lahko vehamentne. Trditve izhajajo iz dejstev, ki temeljijo na podatkih. Če kdo v tej polemiki o otroškem varstvu nastopa ve-hementno v prvem pomenu besede, ste to vi g. Peter Kovač in župan g. Srečko Meh, ker do danes nista uspela ovreči niti enega podatka, na katerem temelji ocena o negospo-darnosti.
Ali jaz spremljam zakonodajo na področju otroškega varstva, ki bi naj spremenila nekatere normative v otroškem varstvu, sploh ni pomembno. Pomembno je, kaj ste vi, g. Kovač, počeli na področju otroškega varstva, denimo v letu 1996, da vam je država izračunala, da potrebujete za eto 1997 le 96 % sredstev glede na leto 1996. Torej niti toliko, kot je menila, da jih potrebujete v letu 1996. Upoštevajoč spremembe normativov je država izračunala, da občine v letu 1997 potrebujejo v povprečju za 13 % več denarja (indeks 113) za občino Velenje pa, da potrebuje celo za 4 % manj kot v letu 1996 (indeks 96). Normalno, da s tem denarjem občina ne more financirati otroškega varstva, vendar ste se tega zavedli šele, ko vam je dejansko začelo primanjkovati denarja in ne, ko so vas na to opozorili svetniki SDS, SKD in SLS. Koalicija je temu rekla negospodarno ravnanje, vi lahko temu rečete tudi drugače, vendar dejstva so dejstva, posledice pa tukaj. Vaš namen je nesporno dokazljiv,
da želite posledice prevaliti tudi na pleča staršev. Koalicija SDS, SKD in SLS temu nasprotuje in meni, da ste se v preteklosti pri porabi občinskega denarja nespametno odločali. Zaradi tega naj občina financira posledice v celoti.
Ne morem vam pomagati g. Peter Kovač, izpadli ste bebasti, ko ste trdili, da občina v mojem mandatu ni nič vlagala v vrtce, žal ponovno izpadete bebasti, ko trdite, da sem ponudil odstop s položaja predsednika izvršnega sveta, ki je pač bil sprejet. Jaz nisem ponudil odstopa, ampak sem nepreklicno odstopil. Razlika je v tem, da se o ponujenem odstopu glasuje, o nepreklicnem pa ne. V mojem primeru občinska skupščina ni imela o čem glasovati in ni imela kaj sprejemati, ampak je le ugotovila, da sem odstopil. Želji številnih delegatov, zaposlenih v upravi in drugih občanov, da bi umaknil sklep o nepreklicnem odstopu (sklep je v občinski arhivi in si ga lahko ogledate), žal nisem mogel ustreči. Tudi o tem ne, da bi nepreklicni odstop spremenil, saj v ponujeni odstop, kajti menil sem, da v tem primeru ne bi bil sprejet. Osebno sem takrat ocenil, da so napetosti in nestrpnosti zaradi strastne želje nekaterih po oblasti in položajih prestopile mejo, ko bi se škodovalo občanom. Po mojih moralnih in etičnih normah je to prag, ko se za odstop moraš odločiti. Ne iz špekulativnih namenov, ampak zares.
Ihtavega povpenjanja na oblast meni ne morete argumentirano pripisovati, ne prej in ne sedaj. Čutenje dolžnosti, da s svojim znanjem in izkušnjami pomagam svetnikom koalicije SDS, SKD in SLS pri odločanju o gospodarnejšem ravnanju občine v korist občanov, je vse kaj drugega kot ihtavost in povpenjanje na oblast. Kot funkcionarja bi vas radi g. Kovač tudi pohvalili, vendar za bedarije, ki jih počenjate, tega ne moremo storiti. Potrudite se in
dokažite z rezultati, nihče vas z naše strani ne bo ogrožal na položaju. Lahko boste večni. Toda, če rezultatov ne bo in če bo koalicija imela možnost odločanja, potem tudi vas na funkciji ne bo.
Saj g. Kovač, problem je, ker vse, kar pišete, pišete v prispodobi. Za vas je vse en veliki "hec", pa verjemite mi, da ni, še zlasti ne za tiste, ki morajo ta vaš "hec" plačati. Vaše pojasnjevanje meni je zaradi mene lahko tudi zadnje. Jaz sem na vaše odprto pismo korektno odgovoril, vi mi pa še kar naprej nekaj pojasnjujete.
■ Franjo Bartolac
Policisti so ravnali pravilno
V preteklem tednu so velenjski policisti dvigovali v medijih veliko prahu, ko so v diskoteki Tropica 27. februarja preverili tri državljane ZRJ - glasbenike, ki so
nastopali v tem lokalu. Očitno niso imeli delovne vize oziroma ustreznih dokumentov za delo pri nas. Bo že držalo, da je bilo tako, saj je tudi sodnica za prekrške ugotovila podobno, jih oglobila in napotila iz Slovenije.
V Evropi, kamor tako želimo, so te stvari urejene in se jih dosledno spoštuje. Osebno nimam nič proti tujim glasbenikom, posebno če so kvalitetni, vendar morajo tudi oni kakor mi spoštovati pravni red in zakone naše države.
Naši delodajalci bodo morali spremeniti balkanski način razmišljanja češ: "Saj ni važno, bomo kar po svoje,", kajti tudi pri takih stvareh se kali pravna država.Prav bi bilo, da bi policisti preverili še druga zaposlovanja "na črno". V naši stranki, Slovenski nacionalni desnici, bomo takšne in podobne postopke vedno podprli.
■ Predsednik sveta SND Ivo Verzolak
Predstavitev "Astrid Lindgren" v njeni domovini
STOCKHOLM - Prav neverjetno je, da je priljubljena švedska otroška in mladinska pisateljica Astrid Lindgren, ki je lani konec leta praznovala svojo devetdesetletnico, dobila svojo prvo bigrafijo izpod peresa slovenskega avtorja, v slovenskem jeziku. Avtor, Velenjčan Marjan Marinšek, je po dolgih letih zbiranja gradiva svojo neverjetno ljubezen do pisateljičinega ustvarjanja in življenja, strnil v simpatični knjigi s preprostim naslovom "Astrid Lindgren", Slovencem pa jo je predstavil na pisateljičin rojstni dan.
Na povabilo slovenskega veleposlanika na Švedskem Dragoljuba Benčina bo Marjan Marinšek knjigo v torek predstavil še v domovini mame Pike Nogavičke, v Stockholmu, v klubu švedskih pisateljev. Pisatelja bosta spremljala še glavni urednik založbe Karantanija Tavid Tasič in Matjaž Črnovšek kot predstavnik Pikinega festivala. Organizatorji pričakujejo, da se bo predstavitve udeležila tudi slavljenka Astrid Lindgren.
■ bš
OČISTIMO SLOVENIJO I
Podjetje za urejanje prostora, d.d.
Koroška 37/b, 3320 Velenje PE Ravnanje z odpadki
Tel : 063/898-170, 898-17-22 Fax: 063/853-645
RAZPORED KONTEJNERJEV PO LOKACIJAH V MESTNI OBČINI VELENJE
Rajon Lokacija	Datum	Datum
	postavitve	odvoza
Konovo	16.03.	18.03.
Trubarjeva 8		
Malgajeva 3		
Selo - trgovina		
Dušana Kvedra 24		
Mravljakov vrh		
Šembric		
Stara vas	16.03.	18.03.
Stanetova št. 58 Koroška 40
Staro Velenje
Ljubljanska c. - Verdev Ljubljanska - igrišče Partizanska - TPP Straža Žarova - Vegrad zaključna dela
18.03. 27.03.
Kardeljev trg
Kardeljev trg 2-3 Kardeljev trg 5-9 Stantetova 30-39 Stantetova 16 Kardeljev trg 10
MČ - Desni breg
Šlandrova 12
Jenkova 4 - Glasbena šola Stanetova - Rakova hosta Šercerjeva 13 Tomšičeva -Tržnica - Kidričeva Šercerjeva 14-16 Kersnikova
Šalek
za Dijaškim domom Parkirišče - Verdelj Gostišče Lipa Parkirišče pri 0. Š. Zg. Šalek
25.03. 27.03.
27.03. 30.03.
20.03. 23.03.
MC - Levi breg
Foitova 6-8 Rudarska 2 Šaleška 19 Kraigherjeva 5 - vrtec Jenkova 5 - parkirišče Prešernova 2-4-6 Prešernova 22 Šaleška 20 - za Sodobno
23.03. 25.03.
Šmartno
pred cerkvijo Jerihova Prisojna Karaka bar Efenkova 40 Gregorčičeva 24 Na griču
Gorica
Upa pri TPP Vrtec Gorica Koželjskega 5-7 Goriška 43 Goriška 65 Ob cesti-I., II., I Splitska
Vinska Gora
Strahovnik - Sp. Črnova
Obirc
Mostnar
Bogner
Kroflič
pri Zadružnem domu zaselek Črnova Pri Zajcu
08.04. 10.04.
10.04. 14.04.
06.04. 08.04.
Pesje 18.03.	20.03.
Janka Ulriha -	telovadnica
Gasilski dom	
Podgorje Bevče	25.03. 27.3.
Vovk Križišče Zg./Sp. Bevče Gasilski dom Zgornje Bevče
Cirkovce 30.03.	01.04.
Šola Cirkovce	
začetek našel. Cirkovce	
križišče pri Križu - Trg. pri Močivniku	
Paka 01.04.	03.04.
Ažman Kozjak	
Peklejek	
Pečko - cesta Loke /Jurk	
Odcep ceste Loke/Jurk	
Podkraj Kavče 03.04.	06.04.
Toplotna postaja - Podk.	
Dom krajanov - Kavče	
Pri Kuzmu - Kavče	
Škale Hrastovec 03.04.	06.04.
križišče pod šolo	
Miklavžina - Škale	
križišče pod Hrastovcem	
pod pokopališčem	
Šentilj 14.04.	16.04.
Laze Stvarnik	
Arnače - sušilnica	
Križ. Šentilj/Polzela	
Zg. Laze - Jevšnik	
Ložnica - sušilnica	
Silova Kote	
Plešivec 16.04.	18.04.
Graška gora	
Klančnik	
pri Brežlanu	
Vas - kapelica	
Velunja	
pri Plahuti	
Sopota	
RAZPORED KONTEJNERJEV PO	
LOKACIJAH V OBČINI ŠOŠTANJ	
Rajon Lokacija Datum	Datum
postavitve	odvoza
Šoštanj 20.04.	22.04.
Cesta talcev - Šlandrova pot	
Cankarjeva - igrišče	
Aškerčeva TPP		
Tekavčeva - pot na Pusti grad		
Metleče	20.04.	22.04.
pri avtobusni postaji		
Lokovica	22.04.	24.04.
Zadružni dom		
Komprej		
Droj nad N0P		
Glavnik		
Topolšica	24.04.	28.04.
Volk - avtoličarstvo		
parkir. pod upravo B		
Novo naselje		
križišče severna obv.		
garaže Topolšica		
Naselje - Utinek		
Lom	24.04.	28.04.
križišče Brglez		
Lajše	24.04.	28.04.
Gostišče Janez		
Pohrastnik	24.04.	28.04.
pri TPP		
Skorno	28.04.	30.04.
pri rezervoarju		
Zalesnik pred podvoz.		
Florjan	28.04.	30.04.
Gostišče Stropnik		
Gaberke	04.05.	06.05.
Stari gasilski dom		
Brodnikov kozolec		
Velunja - Vacovnik		
Ravne		4x
obstoječi keson		
Bele vode	06.05.	08.05.
obstoječi keson		
Zavodnje	06.05.	08.05.
pri Anželaku		
pri Brglezu		
pri Kopinu		
12. marca 1998
ZA RAZVEDRILO
KAK fJlS 13
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4.
Ce boste želeli v prihodnjih dneh uresničiti vse svoje želje in cilje, ki ste sijih zadali, bo dan krepko prekratek. Razen, če se boste odločili, da boste spali še manj, kol spite zadnje čase. Bolje bi bilo, če bi nekaj bremena odložili in si privoščili krepek počitek, najbolje kar počitnice, saj se vam že pozna na zdravju, daje vaš tempo življenja predivji. Že res, da nekaj časa gre, dolgo pa ne, saj imate še
vedno manj energije kot si jo želite.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Zodnje čase se več kot je v vaši naravi predajate sanjarjenju. Želite si nežnosti, prav bolestno vam je primanjkuje. Ce boste s tem pričeli obremenjevati partnerja in mu ves čas razlagati, kako potrebujete njegovo pozornost, boste dosegli ravno obratno od želenega. Zato si raje poiščite kakšno zanimivo delo ali bobi, saj prihaja obdobje, ko se boste za povrhu morali spopasti še s spomladansko utrujenostjo. Poskušajte se že prej otresti malodušja.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Čeprav ste zadnje čase polni energije, se vam zdi, da je vaše življenje postalo pusto in enolično. Ozrite se malo naokoli in opazujte ljudi, ki vas obkrožajo? Ali mislite, da se njim dogaja kaj več, če sami ne znajo poskrbeti zo svoje dobro počutje. Odgovor je no dlani, zato se potrudite tudi vi. Partner vam bo stal ob strani, zato se odločajte v dvoje.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Globoko v vas so skriti strahovi, o katerih se vam zdi, da ni dobro govoriti. Ali pa tega nočete početi, ker se bojite, da se boste počutili še bolj osamljene, kot se že počutite. Kmalu boste spoznali, da v svojih mislih pretiravate in da stvari sploh niso tako zapletene. Ko boste prišli z besedo na dan, vam bo bistveno lažje, spoznali pa boste tudi to, do ste zmožni več, kot ste se ocenjevali. lo vam bo dalo nov elan.
LEV
OD 23.7. DO 23.8
Še vedno boste ugotavljali, daje vaše počutje močno odvisno od tistih, ki vas obkrožajo in vam zaznamujejo dan, saj se boste od njih hitro nalezli tako dobre kot slabe volje. Ne bi bilo slabo, če bi znali prebuditi samozavest, ki ste jo nekako potlačili vase. Da bi vam to uspelo, pa boste moroli dokončati neko delo, ki vam z nekaj časa ne da mirno spati. ]e pa res, da tokrat brez truda ne bo šlo.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Poskušajte vsaj doma pozabiti na težave in naporno delo, ki vam ga zadnje čase nalagajo v službi, saj boste sicer slej kot prej pričeli čutiti zdravstvene težave, ki po bodo povezane z izčrpanostjo in rahlimi živci. Sproščanje v naravi vam bo zelo pomagafo, pa tudi vesela družbo bo pregnola temne oblake. Zato se nikar ne zapirajte med štiri stene, ampak pojdite v naravo in med ljudi, finančnih težav žal še ne bo kmalu konec.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Pred vami je spet teden, ko sami ne boste prav vedeli, kje bi se lotili dela, da boste lahko postorili vse, kar ste si zadoli. Še sreča, da vam bo zdravje dobro služilo, saj bi sicer kar težko zmogli. Tako pa ne boste imeli večjih težav, le slaba volja se vas bo tu in tam polotilo, ko boste spet dobili občutek, da nekdo živi na vaših žuljih. Vprašanje je, če stvari ne vidite malce preveč napihnjeno. Partner bo ljubosumen.
ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Spet si boste uspeli napolniti baterije, uresničiti star sen in se potem zadovoljno predati cisto vsakdanjim opravilom, ki vam bodo po dolgem času celo ugajale. Kako malo človek včasih potrebuje, da je zadovoljen in srečen, kajne? lo pri vas ni najbolj pogost pojav, zato uzijte naslednje dni s polno žlico. Za sabo boste potegnili tudi partnerjo, ki včasih ob va ih muhah ze izgublja živce, tokrat pa bo povsem zadovoljen z
vami.
___
Vsi v vaši okolici se čudijo, zakaj v zadnjem času tako korenito spreminjate življenjske navade, vam poje v pravo veselje, da preizkušate svojo voljo. Izkazalo se bo, da ste trdna osebnost, že zelo kmalu pa se vam bodo vaša dejanja obrestovala tudi pri zdravju, šedaj boste čisto zares spoznali, da si lahko na poti k dobremu počutju pomagate le sami, da vom energije in volje do življenja ne bo dal noben zdravnik. Le tako naprej!
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
V naslednjih dneh boste zelo zadovoljni s stanjem na svojih bančnih računih. Uspelo vam bo pokriti vse primanjkljaje, ki sicer še niso bili zelo veliki, pa so vas vseeno jezili, šedaj je tudi pravi čas za večje nakupe, vendar le, če ste pripravljeni nekaj časa zategovati pas, saj boste sicer spet zabredli v težave. Partner vom bo ves čas dajat občutek, da ste mladi in zelo mladostni. Zato mu boste vračali z dvojno mero in obema bo nepopisno lepo.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.	——
Preveč energije vam poberejo vsakodnevna, skorajda že rutinska opravila. Ste no točki, ko se boste moroli odločiti, koko naprej, saj tako, kot je trenutno, dolgo ne bo več šlo. Preveč namreč zanemarjate zasebno življenje, kar pa vam nikakor ni všec, saj vam pomeni več, kot ste pripravljeni priznati. Ce se boste znali posvetiti vašim najbližjim, bo tudi vaše počutje že kmalu veliko boljše.
RIBI 0D20. 2. D0 20.3.
Zadnje čase vam je primanjkovalo energije, a ne skrbite. Zvezde so vas ponovno vzele pod svoje okrilje in kmalu bo bolje. Res pa je, da si boste morali kondicijo izboljšati sami, brez športa pa boste to težko uresničili. Novica, ki bo prišla že v naslednjih dneh, vas bo zmedla. Po eni strani boste srečni, po drugi pa hudo žalostni, saj se ne boste mogli kar čez noč odločiti, kako naprej. Partner vam tokrat
ne bo v prav veliko pomoč, prej breme.
Nagrajenci nagradne križanke Cvetličarne Iris s Pogrebnim podjetjem Tišina,
objavljene v tedniku Naš čas, dne 26. januarja.
1.	nagrada: drevesce v lončku - Ana Pirečnik, Skorno 43a, 3327 Šmartno ob Paki
2.	nagrada: nagrobna lučka - Nada Vučkovič, Šalek 84, Velenje
3.	nagrada: nagrobna lučka - Andreja Tajnik, Topolšica 52, Topolšica
Nagrajenci dobijo nagrade v Cvetličarni Iris, Prešernova 7, Velenje z osebno izkaznico. Čestitamo!
Potrebujemo: 1 zavitek zmrznjenega listnatega testa, 10 dkg šunke, 15 dkg sira camemberta, sol, mleto rdečo papriko in 1 jajce.
Odmrznjeno testo razval-jajte tanko in narežite na kvadratke 8x10 centimetrov. Na vsakega položite rezino sira in šunke, malo posolite in posujte s papriko. Preložite v trikotnik, zatrdite in premažite z raztepenim jajcem. Pekač namažite z oljem, potem pa vanj položite žepke. Malce jih prehodite z vilico, potem pa pecite v na 180 stopinj Celzija segreti pečici.
KREKOVA BANKA
ZA VAS
KJER JE VOLJA, TAM JE POT
Nič ni lepšega kot izpolnjene želje.
S TOLARSKO VARČEVALNO KNJIŽICO
vam jih pomagamo uresničevati.
DONOSNO OBRESTOVANJE, ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST IN VSE UGODNOSTI,
kijih lahko pričakujete od dobre
zanesljive banke.
KREKOVA BANKA
proFOCUS
Jerme Jopolšica
4
spodnji
del stopala
Nagradna križanka Terme Topolšica
starosta
vkaki
družbi
koralni otok
st.amer. drsalka zavak
madžar. mos. ime, skladat. kodalv
časovno omejeno trajan-je.epoha
indijski BIVOL karel vindis
bolnik zas-tenijo
irski brinovec
avtor križanke r.noc
okrajša za tovariš"
stane vcvk
skandin. mos. ime
tibetansko govedo
1.	nagrada: kosilo s kopanjem za 2 osebi
2.	nagrada: 3 ure igranja tenisa
3.	nagrada: bazen s savno za 2 osebi
posledica venenja
rekav škofji loki
hiter konj.tek
opera nemškega skladatelja richarda straussa, podra-moletu o.vvilda
am.film. igralka dee
najvišja go?a turčije
živalska ustnica
kovinski smučke
predskd-
nik ljudske stranke
anton novacan
Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje s pripisom Terme Topolšica, najkasneje do 23. marca.
oskar nedbal
skandij telovad. prvina, premet
peter romavh
okusna morska riba
kraj izgona v nekd. car.rusiji
počasnejši, slovesen poljski ples v tricetrtinskem taktu
trud,prizadevanje fr. pisec (emile)
slov. mojster
goja (edvardi
dalmatinski sauivec
angl.pi-satelj doyle
slov. koroški pesnik, časnikar in prevajalec (andrej)
koder urban
pisarna | st.italij. ! popev-kar(tony)
gorovje
vmjanma
ru (burmi)
zapreka, napota
14 MS ČAS
TV SPORED
12. marca 1998
ČETRTEK, 12. marca
SLOVENIJA 1
09.00	Pod klobukom
09.45	Huda žeja malih ščinkavcev,
poljudnoznan. oddaja
10.55	Kaj je tvoj strup?, dok. odd.
11.30	Newyorška vročica, 18/22
12.05	Nash bridges, 10/14
13.00	Poročila
13.10	Vreme,šport
13.35	Koncert simfonikov rtv
15.00	Naravni parki Slovenije:
Škocjanske jame
15.30	Osmi dan
15.50	/Ne/znani oder
16.20	Slovenski utrinki, oddaja
madžarske tv
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Jasno in glasno, kont. odd.
18.20	Sledi, oddaja o ljubiteljski
kulturi
18.40	Zenit
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
19.55	Šport
20.05	Vrtinec rož, 7/14
21.05	Tednik
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Opremljevalke, 5/21
23.20	Polnočni klub
00.50	Sledi- o ljubiteljski kulturi
01.10	Zenit
SLOVENIJA 2
08.25 Otroški svet, 2/12 08.55 Crans Montana: SP v alp.
smuč. SVSL (M) 10.00 Trdno v sedlu, 29/65 10.30 Iz dobrega gnezda, 5/13 11.55 Crans Montana: SP v alp.
smuč. SVSL (Ž) 13.10 Veliki miti in skrivnosti 20.
stoletja, 14/26 13.40 Tretja skala od sonca, 2/20 14.10 POMP
15.10 SP v alp. smuč. SVSL
(M+Ž), posnetek 15.30 SP v biatlonu, 15 km (Ž),
posnetek 16.35 Sestre, 20/22 17.30 Trdno v sedlu, 30/65 18.05 Doktor Sylvestre, 7/12 18.55 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring
20.00 Evrop. liga v košarki UNION
OLIMPIJA 1/8 (M) 20.15 Košarka: evropska liga 1/8
finala, prenos 20.55 Sestre, 21/22 21.40 Kaspar Hauser L, nem. film

07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00
21.00 22.00 22.30 23.00 01.00
Dobro jutro, Slovenija	15.00
Senca, nad.	15.30
Top shop	16.30
Esmeralda, nan.	17.30
Razprtije, nan.	18.00
POP kviz	18.30
Na zdravje!	19.30
Obalna straža, nan.	20.00
Tarzan, nan.	21.00
Senca, nan.	22.00
Esmeralda, nad.	00.00
Pop kviz	02.30
Roseanne, nan.	
Obalna straža ponoči, nan.	
24 ur	
Brez zapor z Jonasom in	
žrebanje Dobim-podarim	09.00
Melsore plače, nan.	
Prijatelji, nan.	10.00
Na zdravje!, nan.	
Na tuj račun, amer. kom.	11.30
24 ur, ponovitev	11.35
09.25	NAJ SPOT DNEVA
09.30	GREMO V KINO
09.55	EPP/VABIMO K OGLEDU
10.00	VIDEO TOP glasbena oddaja
10.45	POD ZVEZDNIM SVODOM, z
astrologinjo ROŽO KAČIČ
11.30	TV IZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	OTROŠKI PROGRAM
19.30	TV IZLOŽBA: VIDEOSTRANI
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05	SNEŽNA PAST, am.film
21.35	KARTE USODE, kontaktna oddaja
22.20	REGIONALNE NOVICE
22.25	NAJ SPOT DNEVA
22.30	HOROSKOP
22.35	TV IZLOŽBA
22.40	VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 13. marca
SLOVENIJA 1
Jasno in glasno, kontaktna
09.00 oddaja 09.45 kulturi 10.05 10.35 11.00 11.30 12.05 13.00 13.10 14.45 15.15
16.20 16.50 17.00 17.10 17.20 17.30 18.20 19.10 19.20 19.25 19.30 20.15 22.00 22.30 22.40 22.45 22.45 23.35 00.35
Sledi, oddaja o ljubiteljski Zenit
Pomagajmo si Dokumentarne iveri Opremljevalke, 5/21 Vrtinec rož, 7/14 Poročila
Vremenska panorama Zgodbe iz š koljke Gledališka predstava, retrospektiva Mostovi
Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Vreme
Lahkih nog naokrog Novi raziskovalec, 10/13 Risanka Dobro je vedeti Oglasi
TV dnevnik, vreme, š port
Morana, slovenski film
Odmevi, vreme
Kultura
Šport
Oglasi
Charlie grace, 2/9 Zvezda ruskega baleta Novi raziskovalec, 10/13
SLOVENIJA 2
09.00 Otroški svet, 3/12 09.30 Trdno v sedlu, 30/65 09.55 Dr. Sylvestre, 7/12 10.45 Zlata šestdeseta 14.40 Lov za zakladom, 9/20 15.40 TV prodaja 16.10 Sestre, 21/22 17.00 Pasje življenje, 8/22 17.30 VVildbach, 1/13 18.25 Kolo sreče, tv igrica 18.55 SP v smuč. skokih 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20.
stoletja, 15/26
22.00	Kaspar Hauser II., nemški film
23.30 V dvomu za..., 3/8
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Senca, nan.
10.50	Top shop, tv prodaja
11.00	Esmeralda, nan.
12.00	Dinastija Monroe, nan.
13.00	Pop kviz
13.30	Na zdravje!, nan.
14.00	Obalna straža, nad.
12.20 12.25 17.55 18.00
19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05
21.35
22.05 22.10
22.40 22.45 22.50 22.55
DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja SNEŽNA PAST, ameriški film; (Snovvbound, 1993) EPP/VABIMO K OGLEDU KARTE USODE, ponovitev oddaje; vedeževanje iz tarot kart
TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU ISKANJE PRAVICE, ameriški film;(A search for justice) KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 8. oddaja
REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 14. marca
SLOVENIJA 1
09.00 09.40 09.50 11.15
12.00 13.00 13.05 13.45
14.15
15.20
16.50 17.00 17.10 17.15 17.50 18.15 18.20 19.10 19.25 19.30 20.10 21.10 21.40 22.00 22.35 22.45 23.05
00.45
Čudežno mesto, musical Risanka
Ministranti, nemški film Koncert komornega godalnega orkestra slovenske filharmonije Tednik Poročila Vreme, š port Čarobni šolski avtobus, 11/39
3. tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev
Čudež v Morgan Creeku, amer. film Obvestila in oglasi Obzornik Oglasi
Naša pesem'97 Na vrtu Ozare
Človedka narava, 2/3
Risanka
Oglasi
TV dnevnik, vreme, š port Pravi biznis
Novice iz sveta razvedrila Homo turisticus Kaj je tvoj strup?, 3/5 Poročila, vreme Šport
Capone za rešetkami, amer.
film
Na vrtu
SLOVENIJA 2
08.55 Crans Montana: SP v alp.
smuč. VSL (Ž), 1. tek 09.55 Crans Montana: SP v alp.
smuč. VSL (M), 1. tek 11.00 Indaba, 12/25 11.25 Crans Montana: SP v alp.
smuč. VSL (Ž), 2 tek 12.25 Crans Montana: SP v alp.
smuč. VSL (M), 2. tek 13.15 Teniški magazin 13.45 TV poper 14.45 San Remo'98 ~ 16.00 SP v biatlonu, 7,5 km (Ž) 16.10 Igrani film 17.45 DP v nogometu: PRIMOR-JE-HIT GORICA, MURA-SCT OLIMPIJA, posnetek 17.00 Košarka NBA action 19.30 Videoring 20.00 Navadni ljudje, amer. film 22.05 Finalni rez, 2/4 22.55 V vrtincu 23.35 Sobotna noč
07.00 Dobro jutro, Slovenija 08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Iran man, ris. serija 09.00 Bojevniki prihodnosti, ris. 09.30 Guliverjeva potovanja, ris. 10.00 Vrnitev v prihodnost, risanka 10.30 Mlajši bratec, nan. 11.00 Črni vranec se vrača,
mladinski film 13.00 Morska deklica, nan. 13.30 Odiseja, nan. 14.00 Super pop s Stojanom
Auerjem 15.30 Tekwar, nan. 16.30 Highlander, nan. 17.30 Pop party, glasbena oddaja 18.30 Beverly hills 90210, nad. 19.30 24 ur
20.00 Sostanovalka, amer. film 22.00 Teksaški mož postave, nan. 23.00 Pobesneli Max 3, avstralski
akcijski film 01.00 Playboy special 02.00 24 ur, ponovitev
riali 27
09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
ponovitev 10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.35 ISKANJE PRAVICE, ameriški
film; (A search for justice) 12.05 KAKO BITI ZDRAV IN
ZMAGOVATI; S.E.M. - 8. 12.35 TV IZLOŽBA 12.40 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 KONCERT OB 40 LETNICI
GŠ ŽALEC; 2. del 19.30 TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 669. VTV MAGAZIN 20.25 TV PARADA HUMORJA Ž98,
1. DEL; posnetek s Polzele 21.40 KOŠARKA: PIVOVARNA LAŠKO - KRKA; posnetek
NEDELJA, 15. marca
SLOVENIJA 1
09.00	Ferdi, 11/13
09.25	Telerime
09.30	Zvezdica, lutk. serija, 3/26
09.50	Ozare
09.55	Nedeljska maša, prenos iz Žabnice
11.00	Dogodivščine iz divjega
zahoda
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	4x4
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
13.45	Pravi biznis
14.45	Novice iz sveta razvedrila
15.25	Ptiček brez gnezda, fra. film
17.00	Obzornik
17.10	Po domače
18.40	Naravni parki Slovenije: Škocjanske jame, 2. del
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, š port
20.10	ZOOM
21.30	Očetje in sinovi
22.25	Poročila, vreme
22.35	Šport
22.45	Rahločutni zlikovec, am. f.
00.25	Naravni parki Slovenije
SLOVENIJA 2
08.55 Crans Montana: SP v alp.
smuč. SL (M). 1. tek 09.55 Crans Montana: SP v alp.
smuč. SL (Ž), 1. tek 11.00 Indaba, 13/25 11.25 Crans Montana: SP v alp.
smuč. SL (M), 2. tek 12.25 Crans Montana: SP v alp.
smuč. SL (Ž), 2. tek 13.15 SP v smuč. skokih, prenos
iz Holmenkollena 15.35 Košarka NBA action 16.05 Teater paradižnik 16.55 V vrtincu 17.35 Športna oddaja 17.55 Rokomet DP 19.30 Videoring 20.00 Strici so mi povedali, 6/7 21.20 Stoletje ljudstva, 9/10 22.20 Šport v nedeljo 23.10 Slovenski magazin 23.40 VNevvOrleansu, 10/22 00.30 Napovedniki
08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Iran man, ris. serija Klop, risana serija Maček Felix, risana serija Mladi superman, nan. Parker Levvis, nan. Beverly hills 90210, nan. Melrose plače, nan. Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim Billy dva klobuka, amer. film Zvita pomočnica, amer. film Benikerjeva tolpa, amer. film 24 ur
Super POP s Stojanom Auerjem Športna scena Življenje v Teksasu, am. film 24 ur
09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 13.00
14.00 16.00 18.00 19.30 20.00
21.45 23.00 01.00
PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA: OTROŠKI MIŠ MAŠ
668.	VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST; JOŽE JERAM, strelec
669.	VTV MAGAZIN GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP/VABIMO K OGLEDU KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 8. GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO GREMO V KINO GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI TV PARADA HUMORJA Ž98, 1. DEL, prireditev s Polzele SNEŽNA PAST, ameriški film DRUGAČEN SVET, pogovor v studiu
VIDEO TOP glasbena oddaja IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV; TV CENTER TRBOVLJE TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, nadaljevanka, 14/19 HOROSKOP VIDEOSTRANI
09.00 10.00 10.20 10.40
11.10 11.30
12.00 12.05
12.35
13.05 13.35
14.05 16.00
17.15 18.45
19.45 20.30
21.00
21.45 21.50
PONEDELJEK,
16. marca
SLOVENIJA 1
09.00	Lahkih nog naokrog
09.45	Novi raziskovalec, 10/13
10.45	Človeška narava, 2/3
11.35	Na vrtu
12.05	Homo turisticus
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
13.25	Ljudje in zemlja
14.00	Očetje in sinovi
14.50	ZOOM
16.20	Dober dan, Koroš ka
16.50	Obvestila, oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Radovedni Taček
17.40	Narava in človek, dokum.
oddaja
18.15	Oglasi
18.20	Recept za zdravo življenje
19.10	Risanka
19.15	Žrebanje3x3plus6
19.30	Dnevnik, vreme
20.00	Savannah, 11/34
21.05	Dosje
22.00	Odmevi, vreme, univerzitetni
razgledi
22.30	Kultura
22.35	Vreme, šport
22.45	Oglasi
22.45	Pogovor
00.50	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
09.00	Otroški svet, 4/12
09.25	Pasje življenje, 8/22
10.00	VVildbach, 1/13
10.50	Navadni ljudje, slovenski film
13.45	Kasper I., nemški film
15.15	šport v nedeljo
16.35	V dvomu za..., 2/8
17.30	Trdno v sedlu, 31/65
18.05	Rodbina Mogadorskih, 12/12
19.00	Lingo, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Studio city
21.00	Cikcak
21.55	POMP
23.00	Brane Rončel izza odra
00.25	Studio city
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Senca, nad.
10.50	Top shop
11.00	Esmeralda, nan.
11.45	Športna scena
13.00	POP kviz
13.30	Parker Levvis, nan.
14.00	Obalna straža, nan.
15.00	Muppettv, nan.
15.30	Senca, nan.
16.30	Esmeralda, nad.
17.30	Pop kviz
18.00	Roseanne, nan.
18.30	Acapulco H.E.A.T.
19.30	24 ur
20.00	Wayneov svet, amer.
komedija
22.45	Tom Sawyer, amer. film
01.00	24 ur, ponovitev
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.05 669. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.25 KOŠARKA: PIVOVARNA LAŠKO - KRKA; posnetek tekme 11.45 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE:
ŽIVETI S STOMO 21.05 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE (My so called life), ameriška nadaljevanka 15/19 21.50 REGIONALNE NOVICE 21.55 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 IDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 17. marca
SLOVENIJA 1
09.00	RadovedniTaček
09.15	Narava in človek, 1/13
09.45	Recept za zdravo življenje
10.30	Po domače
11.30	Kdo je glavni, 16/22
12.05	Savannah, 11/34
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
13.30	Dosje
16.20	Milje in vozli
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.25	Oglasi,napovedniki
17.30	Mejniki naravoslovja in tehnike
17.45	Ob jezeru, franc. nad.
18.15	Oglasi, napovedniki
18.20	Besede
19.10	Risanka
19.20	Dobro je vedeti
19.25	Oglasi
19.30	TV dnevnik
19.50	Vreme
19.55	Šport
20.05	Gimnazija strtih src, 11/26
21.05	TV konferenca
22.00	Odmevi, vreme
22.33	Kultura
22.40	Šport
22.45	Oglasi
22.50	Kontrapunkt, omizje o kulturi
23.45	Alica, evrop. kulturni
magazin
00.15	Besede
SLOVENIJA 2
09.00	Otroški svet, 5/12
09.30	Trdno v sedlu, 31/65
10.00	Rodbina Mogadorskih
11.00	Opremljevalke, 5/21
13.30	Kaspar Hauser II., nem. film
15.05	Studio city
15.35	Končni obračun, 2/4
17.25	Trdno v sedlu, 32/65
18.05	Modni Atelje, 2/6
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.05	Osamljeni planet: Zimbabve
20.55	Tretja skala od sonca, 3/20
21.30	Sestre, 22/22
22.25	Dan eskimov, ang. drama
23.45	Koncert baden baden
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Senca, nad.
10.50	Top shop
11.00	Esmeralda, nan.
12.00	POP party
13.00	POP kviz
13.30	Policisti, nan.
14.00	Obalna straža, nan.
15.00	Tarzan, nan.
15.30	Senca, nan.
16.30	Esmeralda, nan.
17.30	Pop kviz
18.00	Roseanne, nan.
18.30	Obalna straža ponoči, nan.
19.30	24 ur
20.00	Bitka za Jenny, amer. film
21.45	Bolnišnica upanja, nan.
22.30	Na zdravje!, nan.
23.00	Cinema paradiso, ital. film
01.00	24 ur, ponovitev
kanali
■k 27
09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 SKRBIMO ZA ZDRAVJE:
ŽIVETI S STOMO 10.30 EPP/ VABIMO K OGLEDU 10.35 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE
ameriška nadaljevanka 11.20 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV; TV MOJ VIDEO SELNICA OB DRAVI 19.30 TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 670. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
20.25 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 20.45 ŠPORTNI GOST: BRANKO FLORJANIČ, pred.združenja nogom. prvoligašev 21.15 KOŠARKA: PIVOVARNA LAŠKO - KS POLZELA 22.35 NAJ SPOT DNEVA 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 670. VTV MAGAZIN,
ponovitev 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA, 18. marca
SLOVENIJA 1
09.00 09.25
09.40 09.45 10.35 11.30 12.00 13.00 13.20
15.00 15.30 16.20 17.00 17.10 17.30 18.20 19.10 19.30 20.00 21.00 21.30 22.00 22.30 22.40 22.55 00.40
Ob jezeru, 4/7 Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan. Risanka Besede
Charlie Grace, 2/9 Kdo je glavni, 19/22 Gimnazija strtih src, 11/26 Poročila
Rahločutni zlikovec, amer. film
Alica, evrop. kult. magazin TV konferenca Obzorja duha Obzornik Po Sloveniji Male sive celice, kviz Tišina, tišina v Braziliji . Risanka
Dnevnik, vreme, š port Nash bridges, 11/14 Osmi dan Podoba podobe Odmevi, vreme Kultura Šport
Krog s kredo, opera Osmi dan

SLOVENIJA 2
09.30 09.55 10.50 13.05 15.10 16.00 16.35 17.30 18.05 19.00 19.30 20.05
23.35 00.35
Trdno v sedlu, 6/12 Modni atelje, 2/6 Stoletje ljudstva, 9/10 Sobotna noč Cik cak TV pšrodaja Sestre, 22/22 Trdno v sedlu, 33/65 Iz dobrega gnezda, 6/13 Kolo sreče, tv igrica Videoring
Nogomet: liga prvakov,
četrtfinale
Zbor, 1/5
Lov za zakladom, kviz
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Senca, naU.
10.50	Top shop
11.00	Esmeralda, nan.
12.00	Bolnišnica upanja, nan.
13.00	Pop kviz
13.30	Na zdravje, nan.
14.00	Obalna straža, nan.
15.00	Tarzan, nan.
15,30	Senca, nan.
16.30	Esmeralda, nad.
17.30	Pop kviz, nan.
18.00	Roseanne
18.30	Obalna straža ponoči, nan.
19.20	Vreme
19.30	24 ur
20.00	Popoln alibi, amer. film
21.45	Newyorška policija, nan.
22.30	Na zdravje, nan.
23.00	Zveži me, španski film
01.00	24 ur, ponovitev
kanali
Z
52
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 670. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.20 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.25 ŠPORTNI TOREK, ponovite* 10.45 ŠPORTNI GOST: BRANKO FLORJANIČ, predsednik združenja nogom. prvoligašev
11.15 KOŠARKA: PIVOVARNA LAŠKO - KS POLZELA, posnetek tekme 12.35 TV IZLOŽBA 12.40 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 NAJ SPOT, glasbena oddaja,
Gost: ZALOŽBA NIKA 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 22.10 NAJ SPOT DNEVA 22.15 HOROSKOP 22.20 TV IZLOŽBA 22.25 VIDEOSTRANI DO 24.00

"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegei (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. f i- *
i Žiro'račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- Naščasd.o.o.
Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvodi inff>rmativnega'značaja iz t3. točke, tarifna št. 3, za katere se plaCSje 5% promelni davek.
12. marca 1998
MODRO KRONIKA
NAS vas 15
■v (.'WV'
—
I
JSKA PO OZIRJE

Natakar, taksi prosim!
Velenjski policisti bodo v akciji poostrenega nadzora v prometu konec tedna ugotavljali psihofizično stanje voznikov in izvajali akcijo Natakar, taksi prosim. To pomeni, da bodo tistim voznikom, ki bodo "napihali" do 0,5 promile, izročili zloženke, za druge pa je, če bodo vozili vinjeni, predvidena ustrezna kazen.
Mamila v avtomobilu?
V	sredo, 4. marca, so policisti na Šaleški cesti v Velenju pri kontroli prometa ustavili osebni avtomobil, ki ga je vozil 23-letni Marko K. iz Velenja, z njim pa je bil v vozilu še 19-letni Gregor K., prav tako iz Velenja. Pri pregledu so policisti pri Marku K. našli 17 manjših PVC vrečk, v katerih so bili posušeni rastlinski delci zelene barve, za katere so sumili, da gre za marihuano. Pri kasnejših poizvedovanjih in po pogovoru, pa sta policistom izročila še tri vrečke z enako vsebino in devet papirnatih zavitkov z belim prahom. Za kaj gre, bo pokazala kriminalistično tehnična preiskava, na podlagi katere bodo policisti ukrepali naprej.
Vlomilec otrokom obljubil darilo
V	sredo, 4. marca, okoli 23. ure je prišel v odklenjeno stanovanjsko hišo v Šaleku, last Rafaela G., moški. V spalnici je ukradel 100 nemških mark, srebrno verižico in ogrlico, čekovne blankete in kapo svečane gasilske uniforme. Med pregledovanjem drugih prostorov v hiši je stopil še v otroško sobo, kjer sta spala otroka, ki sta se ob njegovem obisku prebudila. Neznanec jima je obljubil darilo in odšel. Policisti so kmalu ugotovili, kdo bi naj bil neznanec. Dejanja so osumili 39-letnega Jožeta S., pri katerem so našli in zasegli tudi ukradene predmete.
Odpeljal priklopnik
Izpred trgovine Avto Celje na Partizanski cesti v Velenju je neznanec v noči na sredo, 4. marca, odpeljal lahek avtomobilski priklopnik znamke TPV Amigo, sive barve, nov in vreden okoli 130.000 tolarjev.
Najprej alarm, potem pa varnostniki
V	četrtek, 5. marca, okoli 22.30 ure je 55-letni Janez S. iz Velenja vlomil v prostore Surovina v Šoštanju. Kot je kasneje povedal policistom, je hotel v objektu samo prespati. Ker pa ga je motil zvočni alarm, ga je utišal tako, da ga je uničil. Še preden se je odpravil k počitku, so ga prijeli varnostniki Gorenja in ga izročili
i policistom.
Tatvina iz avtomobila
V noči iz sobote na nedeljo, med 7. in 8. marcem, je neznanec na Cesti v Lepo Njivo v Mozirju prišel v osebni avtomobil renault 4, last Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ukradel je Telefone kradejo avtoradio z dvema zvočnikoma.
Poškodovan kolesar
V nedeljo, 8. marca, ob 11.45 je 30-letni Konstantin K. iz Celja vozil kolo po Šlandrovem trgu v Žalcu. V isti smeri kot kolesar je vozila voznica osebnega avtomobila 25-letna Jolanda L. iz Migojnic, kije kolesarja naprej prehitela, potem pa zavila pred njega. Kolesar je zaradi tega močno zavrl in padel po vozišču ter se telesno poškodoval. Sam je iskal zdravniško pomoč, v bolnišnici Celje pa so ugotovili, da gre za hude poškodbe.
V četrtek, 5. marca, med 17. in 17.30 uro sta neznanca prišla v trgovino MSA v Šempetru v Savinjski dolini. Izkoristila sta premajhno pazljivost prodajalk in ukradla mobilni telefon GSM znamke Siemens S10, vreden 118.800 tolarjev.
Veter podrl kozolec
Močan veter, ki je v sredo, 4. marca, divjal na širšem celjskem območju je okoli 17.30 v Dobrovljah podrl kozolec velik 16,8 x 8,3 metra, last Marjana F. Pri tem se je poškodovalo tudi nekaj delovnih strojev, ki so bili pod njim. Nastalo škodo so ocenili na blizu 1.000.000 tolarjev.
Nekaj po 20. uri pa je močan sunek vetra odkril del strehe na večjem gospodarskem poslopju v Draži vasi, last Jožefa M. V tem primeru je nastalo za okoli 300.000 tolarjev gmotne škode.
Zgorelo gospodarsko poslopje
V soboto, 7. marca, okoli 19.40 ure je v kraju Stopnik pri Vranskem zagorelo gospodarsko poslopje, veliko 13 krat 6 metrov, last Franca N. Kljub posredovanju več kot petdesetih gasilcev iz Žalca, Šempetra, Kaple, Ojstriške vasi in Pondorja ter z Vranskega je poslopje skoraj v celoti pogorelo. V hlevu je poginila krava, tele in več za-
Kdo je odpeljal hlodovino?
Policisti na PP Slovenj Gradec poizvedujejo za neznancem, kije v noči iz četrtka na petek, med 5. in 6. marcem, na območju Mislinje odtujil 12 kubičnih metrov posekane hlodovine smreke, dolžine 4 metre in tako lastnika z dejanjem oškodoval za okoli 120.000 tolaijev.
jcev.
Policisti in kriminalisti vzrok požara še ugotavljajo. Po prvih ocenah znaša gmotna škoda okoli 1.500.000 tolarjev.
Strožji zakon o varnosti cestnega prometa strožji
Novost kazenske točke
Predvidoma aprila naj bi v Sloveniji že začel veljati novi zakon o varnosti cestnega prometa, vendar morajo o njem, v celoti, še glasovati poslanci državnega zbora in ga obravnavati svetniki v državnem svetu. Zaradi vsebine, zakon je znatno strožji od dosedanjega, poleg višjih kazni predvideva tudi kazenske točke, je med ljudmi povzročil precej zanimanja. 18 ali več kazenskih točk "zbranih" v dveh letih, bo namreč voznika privedlo do tega, da bo ostal brez vozniškega izpita, zato bo moral tega opravljati še enkrat. Enaka "kazen" bo doletela začetnika, ki bo v dveh letih zbral 7 kazenskih točk.
Vozniki bodo dobili kazenske točke za hujše prekrške, tiste, ki najbolj ogrožajo varnost. Med najhujše prekrške sodijo: vožnja po pasu, na-
alkohola od te meje, vendar bo pri tem kazal znake nezanesljivega ravnanja.
Če bo imel voznik, ki je povzročil prometno nesrečo v krvi več kot 1,1 promila alkohola, ali če bo nesrečo povzročil pod vplivom mamil, bo kaznovan z najmanj 90.000 tolarji ali zaporno kaznijo in prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja. Enako bo kaznovan voznik, ki bo odklonil preizkus.
Sicer pa zakon predvideva za 0,51 do 1,1 promila alkohola najmanj 35.000 tolarjev kazni ter 2 do 5 kazenskih točk, od 1,11 do 1,5 promi-
Vozniško do 80. leta
Do podaljšanja bodo upravičeni le tisti, ki bodo predložili dokazilo, da so telesno in duševno zmožni za vožnjo motornega vozila določene kategorije.
Najvišja dovoljena hitrost
Novi zakon o varnosti cestnega prometa "dviguje" prag hitrosti: najvišja dovoljena hitrost na avtocestah bo po novem 130 kilometrov na uro, na cestah rezerviranih za motorna vozila 100, drugod, zunaj naselij 90 kilometrov na uro, v naseljih pa 50 kilometrov na uro.
Kazen je predvidena tudi za prepočasno vožnjo, in sicer 10.000 tolaijev.
menjenemu prometu v nasprotno smer, večje prekoračitve hitrosti, prehitevanje v škarje v predoru ali na prehodu za pešce, hujše kršitve pravil pri vožnji v križišču, vožnja čez železniške tire ob spuščanju zapornic, neupoštevanje svetlobnih znakov (semafoijev), neprimerna vožnja mimo ustavljenega vozila, ki prevaža otroke, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil. Nekaj primerov.
Alkohol
Poklicni vozniki in inštruktorji ne smejo imeti alkohola v krvi, za druge voznike pa bo meja še vedno 0,5 promile. Voznik pa bo lahko kaznovan z najmanj 20.000 tolarji ter 1 ali 2 kazenskima točkama, če tudi bo imel v krvi manj
la najmanj 90.000 tolarjev ali zapor ter od 5 do 7 kazenskih točk, več kot 1,51 promila ah vožnja pod vplivom mamil pa bo pomenila prenehanje veljavnosti izpita.
Prehitra vožnja
Prehitra vožnja na cestah v naselju bo voznike stala do 5.000 do 45.000 tolaijev in 3 do 5 kazenskih točk, če bo voznik prekoračil dovoljeno hitrost za več kot 30 kilometrov na uro ali za 20 kilometrov na uro na območju za pešce ali območju za umirjen promet.
Zunaj naselij bo 3 do 5 kazenskih točk dobil voznik, ki bo dovoljeno hitrost prekoračil za 40 kilometrov na uro.
■ mkp
Tudi sedeti je treba znati
Piše: Julijan Slemenšek
Ko sem omenil, da se moramo za volanom počutiti udobno, pri tem nisem imel v mislih primeijave z domačim foteljem pred televizorjem. Udobno zleknjen položaj postane neudoben in utrudljiv takoj, ko skušamo vrteti volan, zavirati, ali pa pretikati ročico menjalnika.
Da bi ugotovili, če pravilno sedimo, lahko uporabimo nekaj preprostih trikov. Najprej pritisnemo zavoro z vso močjo, če nam je pri tem hrbet zdrsnil po naslonu navzgor, je naslon sedeža gotovo nastavljen preveč položno in se nam ob tem nekaj moči izniči s premikanjem telesa. Pri močnem zaviranju nam mora namreč naslon nuditi varno oporo, da bomo vso moč pritiska prenesli na pedal zavore. Nastavimo si naslon bolj pokončno. Nato pritisnemo pedal zavore še enkrat. Med nogo in površino sedeža nam mora pod koleni ostati še približno za prst prostora, če ni tako, pomaknimo sedež malo
naprej. To je tista rezerva, da nam ne bo nikoli potrebno nog iztegniti do konca. Iztegnjene noge predstavljajo še eno veliko nevarnost. Ob morebitnem trku, bo kost iztegnjene noge počila kot vžigalica, skrčena pa se bo le še malo bolj skrčila. Seveda je možnost pravilnega pritiskanja na pedala najvažnejša pri določanju oddaljenosti sedeža, ni pa edino merilo. Prestavna ročica in vsa stikala, nam morajo biti dosegljivi tako, da se nam ni treba premikati na sedežu.
Pri nastavljanju sedeža moramo upoštevati tudi najprimernejši položaj rok na volanu. Včasih vidim mladeniče, ki držijo volan z iztegnjenimi rokami, kot bi vozili formulo. Verjemite mi, da bi tudi Schumacher rad pokrčil roke, a v formuli pač ni prostora za komolce. Mi imamo dovolj udobne avtomobile, da bomo lahko imeli roke pokrčene toliko, da bomo imeli med nadlahtjo in podlahtjo skoraj pravi kot. Vsako točko volanskega obroča moramo zanesljivo prijeti s celo roko, ne pa le s konicami prstov.
Sestavni del avtomobilskega
sedeža je tudi opornik za glavo. Včasih je veljalo pravilo, da je bil vrh opornika nekje pri sredini oči, a so izkušnje pokazale, da je to prenizko. Pri močnem zaviranju, ali trku, potisne naše telo približno za 5 centimetrov navzgor, če varnostni pas ni zategnjen pa še višje. Zato si nastavite opornik za glavo tako, da bosta vrh naslona in vrh glave v isti ravnini. Glava naj bo odmaknjena od opornika približno dva centimetra, da ne bomo z glavo prestregli vseh visokofrekvenčnih vibracij vozila.
Poskusite. Morda vam bo opisan način sedenja za volanom v začetku malce čuden, če ga do sedaj niste bili vajeni, a počasi boste ugotovili, da je vožnja manj utrudljiva, imeli pa boste tudi boljši nadzor nad vozilom. Ko vam bo vožnja avtomobila v veselje, bo naš skupni cilj dosežen.
Prihodnjič zaradi službene odsotnosti:
KAKO SI ZAMIŠLJAM
REŠITEV PROBLEMA
PARKIRANJA V CENTRU
VELENJA
"T
Cenejše kurilno olje
GOTOVINSKO PLAČILO ALI PLAČILO S KARTICO
MAGNA
pri nakupu nad 1000 litrov 39,20 SIT/liter brezplačen
prevoz
pri nakupu nad 2000 litrov 38,70 SIT/liter brezplačen
prevoz
• OBROČNO ODPLAČILO PRI NAKUPU NAD
1000 LITROV
v 3 obrokih 40,00 SIT/liter brezplačen prevoz v 5 obrokih 41,00 SIT/liter brezplačen prevoz
• MOŽNOST TELEFONSKEGA NAROČILA IN PLAČILA OB DOSTAVI
• TOČNA DOBAVA NAROČENIH KOLIČIN
Podrobnejše informacije dobite na najbližjih Petrolovih skladiščih in bencinskih servisih.
PETROL
=3———— II^IMI HM—Ml
i6 Kiis as
ŠPORT
12. marca 1998
M. ....... .v	i
Javornik prinesel preobrat
Rumene zadnje minute
Nedeljski 20. prvenstveni krog v 1.nogometni ligi je bil med drugim zanimiv, ker kar na treh tekmah ni bilo zmagovalca, na vseh je bil izid 1:1. Tbdi v Ljubljani, kjer je SCT Olimpija igrala proti Rudarju.
V prvem polčasu smo spremljali zelo slab nogomet, vseeno pa so domači povedli v 27. minuti po zaslugi nekdanjega "rudarja" Ismeta Ekmečiča, ki je ušel uspavani Rudarjevi obrambi. V 41. minuti je velenjski trener Drago Kostanjšek poslal na igrišče Jerneja Javornika, kar je v nadal-
jevanju vplivalo na veliko za-vzetejšo igro rudarjev, ki so jih k temu silile tudi trenerjeve besede med odmorom, češ, le koga se bojite. Deset minut pred koncem je Javornik svojo dobro igro zabelil z izenačujočim zadetkom.
Za ljubljansko tekmo velja še ena "zanimivost". Mariborski sodnik Zoran Novarlič je kartone delil kot dedek Mraz bonbone. Pokazal jih je kar dvanajst (!), od tega sedem od 87. minute pa do konca tekme, ki je po naši uri trajala nekaj več kot 93. minut.
Kar dva velenjska nogometaša sta porumenela dvakra
t tako tekmo končali le z devetimi nogometaši. Janez Hribarje d rugič porumenel že v 63. minuti, Almir Sulejmanovič pa v 90-ti. Ta dva igralca ne bosta mogla nastopiti v nedeljo proti Potrošniku, trener Kostanjšek pa je ostal tudi brez drugega branilca Samirja Balagiča, ki ga čaka odmor, ker je v letošnjem prvenstvu prejel že deveti karton. Vsekakor bo moral ta Rudarjev reprezentant enako dobro kot z nogam v bodoče igrati tudi z glavo, saj si bo sicer do konca prvenstva nabral rekordno število
počitkov.
Kdo bo v 21. krogu zaigral na mestu branilcev, ostaja uganka. Sicer pa Kostanjšek nima veliko izbire. Na igrišču bo najbrž spet Peter Mernik, ki je dolgo počival zaradi poškodbe kolena. Najbrž pa bo stiskal tudi pesti, da bi do nedelje (povsem) ozdraveli Ilir Caushllari , ki v Ljubljani ni zdržal do konca, Niko Podvinski, Sašo Gajser, Zoran Pavlovič, ki so v Ljubljani morali igrati kljub bolezni.
■ vos
NK ESOTECH Šmartno
Za uvod z vodilnim
V	nedeljo bodo pomladanski del prvenstva začeli tudi nogometaši v drugi državni ligi. Igralci šmarskega ESOTECHA so v soboto odigrali že zadnjo v nizu prijateljskih tekem v pripravljalnem obdobju, v Šmartnem pa so gostili ekipo TIM Laško. V prvih minutah sio bili boljši Smarčani, vendar priložnosti niso izkoristili, sredi polčasa pa so oboji igrali le med obema kazenskima prostoroma. V 34. minuti so gostje izkoristili nesporazum v domači obrambi in povedli, vendar so se veselili le dve minuti, saj je za ESOTECH z enajstmetrovko izenačil Javornik.
Po odmoru so Smarčani zaigrali dosti bolje in povsem nadigrali sicer borbene goste. Od 51. do 70. minute so kar petkrat zadeli gostujočo mrežo, Smajlovič je zadel dvakrat, po enkrat so bili uspešni Javornik, Zlodej in Žurej, zraven pa so zaprtavili še neklaj lepih prilik.
V	uvodnem kropgu pomladanskega dela se bodo šmarski nogometaši na svojem igrišču v nedeljo z vodilno ekipo po jesenskem delu, to bodo Živila Triglav iz Kranja. Vsekakor bodo morali igrati zbrano v obrambi in hitreje v napadu, če želijo uspeh. Dobre priprave in dobre igre v pripravljalnem obdobju vlivajo upanje, poleg tega pa Smarčani proti najboljšim ekipam v ligi vedno igrajo odlično. Nedeljsko tekmo bodo v Šmartnem ob Paki pričeli ob 15.00.
■ Janko Goričnik
Izola : Šoštanj Topolšica 3:1
Zdaj že (pre)-daleč od vrha
S 3:1 je ekipa Izole premagala odbojkarje Šoštanja Topolšice, čeprav je po končanem prvem nizu bilo pričakovati ravno obratno. Z raznovrstno igro so Šoštanjčani onemogočili vsak poskus domačinov, da pridejo do svoje igre in ga dobili s 15:8.
Domačini so bili v povsem podrejenem položaju, vendar so se kmalu "pobrali" in stanje se je spremenilo. Po hitrem vodstvu Šoštanjčanov v drugem nizu s 7:1 so domačini z nekaj lepo izvedenimi akcijami kmalu poskrbeli za izenačenje na 10:10. Pri gostujočih odbojkarjih je bilo zelo jasno videti, kakšne so posledice, če te visoko vodstvo prehitro uspava in niz so izgubili na 12. Po številnih napakah, ki so sledile in vplivale na razvoj igre, sta bili ekipi povsem enakovredni. V znamenju obojestranske živčne igre se je tako odvijal tretji in četrti niz. Igra na strani Šoštanja se je umirila, padle so zavzetost, zbranost in borbenost in niza je s 15:8 in 15:6 dobila Izola.
Novo priložnost, da pokažejo kaj znajo, bodo imeli Šoštanjčani že v soboto, 14. marca, ko bodo gostovali pri ekipi Brezovice, za vrhom lestvice pa zdaj že krepko zaostajajo.
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Zulič, Bevc, Kugovnič, S. Sevčnikar, D. Sevčnikar, Dimec, Mihalinec, Kravcov, Medved.
■ N. R.
Športnik meseca januarja:
Plavalec Jernej Ocepek
Za mladega velenjskega plavalca, 14-letnega člana Plavalnega kluba Velenje Jerneja Ocepka, učenca 7. razreda osnovne šole Mihe Pinterja -Tolede, ki je na različnih tekmovanjih med dečki večkrat posegal po najvišjih mestih, je to, da so ga bralci Našega časa izbrali za športnika meseca januarja gotovo lepo priznanje in, če tudi se sliši malce obrabljeno, spodbuda, za še bolj odločne zamahe. Jernej, ki tudi v šoli dobro "plava", si je to priznanje zaslužil. Nedvomno.
Vsaj malo bo pripomoglo tudi k temu, da med treningi v bazenu, ko misli uhajajo na vse strani, ko je sam,~tfe bo razr mišljal o tem, da bi vse skupaj
pustil. Sam je priznal, da se mu kdaj pa kdaj zgodi tudi kaj takega. "Vendar si vedno rečem, da moram naprej, da moram zdržati vse te naporne treninge, če hočem uspeti." Kar nekaj rezultatov ima, na katere je lahko upravičeno ponosen. "Največ pa mi pomeni osvojitev drugega mesta v izjemno močni konkurenci na lanskem mednarodnem tekmovanju v Italiji. Sodelovali so predstavniki skoraj vseh evropskih klubov in iz Kanade," je povedal obetavni plavalec Jernej Ocepek, ki mu je najljubša disciplina kravi na krake in srednje proge, dolgih nima rad. Na nedavnem državnem prvenstvu je osvojil kar sedem medalj, od tega pet najbolj žlahtnih, eno
srebrno in eno bronasto. Še eno sezono bo tekmoval med dečki, potem gre med kadete. "Tam se bo treba truditi še bolj, tam je konkurenca veliko močnejša."
"V Velenju je bazen, uspešno sta plavali tudi dve moji dve sestrični in morda je bilo prav to tisto, kar me je pritegnilo v klub. Začel sem v prvem razredu osnovne šole, plavati pa sem se naučil pri petih letih," je pripovedoval Jernej.
Poleg plavanja ima rad tudi hribe in smučanje, čeprav mu za to ob napornih treningih, ki jih ima vsak dan med tednom in ob sobotah, kadar ni tekmovanj, ne ostane prav veliko časa. "Treningi so od 16. do 18.30 vsak dan, pol ure pred vstopom v ba-
Jernej Ocepek si želi, da bi kdaj lahko tekmoval tudi na evropskem prvenstvu.
zen pa je ogrevanje, suhi trening." In tako iz dneva v dan. Njegova največja želja je, da bi bi tekmoval na evropskem prvenstvu. Ce bo še naprej delal tako zavzeto kot to počne zdaj, se mu bo ta želja gotovo uresničila.
■ mkp, vos
Znova izgledi za visoko uvrstitev
Bedekovič se je končno razigral
Rokometaši velenjskega Gorenja so zlahka v sobotnem 16.krogu premagali v Sevnici istoimensko zadnjeuvrščeno moštvo. Zlasti v prvem polčasu so Velenjčani igrali izvrstno v obrambo, prejeli le 6 zadetkov, dosegli pa 21, tako daje bil drugi polčas zgolj formalnost. Izid tekme je bil 32:11 za Gorenje.
Bedekovič je bil najboljši strelec, saj je kar trinajstkrat premagal vratarja Sevničanov, v naslednjem krogu pa bodo Velenjčani spet gostovali, tokrat v Ljubljani pri Prulah.
Z drugo zaporedno zmago so si rokometaši Gorenja znova povečali izglede za dobro uvrstitev v letošnjem prvenstvu. Res so še vedno, na zanje skromnem šestem mestu z 18 točkami, veliko pa bo odvisno od njihovega sobotnega gostovanja v Ljubljani pri ekipi Prule 67, ki je mesto pred njimi z dvema točkama naskoka. Nato bodo v Velenju gostili četrtouvrščeni Andor, ki ima trenutno prav tako 20 točk.	|
Za Vegradom le Mlinotest
Pogumne le na začetku drugega dela
V16. prvenstvenem krogu so rokometašice Vegrada gostile dru-gouvrščeno Robit Olimpijo in po pričakovanu visoko izgubile, izid je bil 19:35.
Ce bi domače igrale podjetneje bi gotovo bil poraz milejši, saj gostje niso igrale s prevelikim motivom. Spodbudnejša je bila njihova igra na začetku drugega dela, ko so vsaj delno pozabile na dejstvo, da so nasprotnice bistveno močnejše. V tem delu so celo povedle z delnim izidom 7:4, najbolj pa so se odlikovale Grudnikova v vratih ter Kranjčeva in Notersbergova v polju.
Zaradi priprav reprezentance za kvalifikacije za evropsko prvenstvo v soboto rednega kroga ne bo, prvenstvo pa bodo nadaljevale 21. marca.	|
Elektra : Cerknica 94:75 (43:30)
Elektra je "stresla" tudi Cerknico
Košarkarji v 2. SKL nadaljujejo z razigravanjem od prvega do osmega mesta. V 4. krogu drugega dela je Elektra (po prvem delu vodilna na vzhodu) v soboto doma igrala proti Cerknici, ki je po prvem delu vodila na zahodu, sedaj pa drži tretje mesto na lestvici za Elektro in Roglo. Tekma je bila zelo pomembna za obe ekipi, predvsem pa za goste, saj bi jim zmaga še omogočila boj za drugo mesto z Zrečami, ki pa so v zadnjem kolu premagal Novo Gorico in se tako skupaj z Elektro, ki ima zmago več, oddaljili od zasledovalcev.
Tekma se je začela precej nervozno, z veliko napakami na obeli straneh. Šoštanjčani so se treme otresli prej kot gostje in povedli, predvsem preko Ručigaja, že 17:7 v osmi minuti. Do konca tekme vodstva niso več spustili iz rok, prednost so le še povečevali. Polčas seje končal z rezultatom 43:30. Tudi v drugem delu Šoštanjčani niso popuščali, vodili so tudi za več kot 20 točk, tako da je bil zmagoval' znan kar nekaj minut pred koncem. Gostom niso pomagale niti pr voligaške izkušnje Strleta, Tiringerja in Pakiža. S trojkami so sicerše poskušali znižati zaostanek, a sta jim Mirt in Rizman vrnila z dvojno mero. Skupaj sta na koncu dosegla kar 12 trojk, dvakrat več kot gostje. Domači trener Vezjak je dal v zadnjih minutah priložnost za igro tudi mlajšim igralcem, ki v tej sezoni niso pogosto dobili možn"' ti, da pokažejo, kaj znajo. Tekma se je končala z rezultatom 94:75 in od derbija, ki smo ga pričakovali, ni bilo nič. Kljub temu pa gledalci dvorane niso zapuščali razočarani, saj so jih Šoštanjčani razveš« jevali z nekaj atraktivnimi potezami in seveda zmago, ki jim je na široko odprla vrata 1. B SKL.
Do konca prvenstva v 2. SKL so ostala le še štirje krogi. Ele' čakata dve težki gostovanji v Novi Gorici in Cerknici, že v soboto pa bo igrala doma proti ljubljanski ekipi Yurij Plava Laguna, in sicer ob 18.30. V Ljubljani so Šoštanjčani zmagali z rezultatom 76:80.
■ Tjaša Rehat
Športnik -	športnica februarja
V tem mesecu izbiramo	Soviča (rokomet), Vladimirja je). Lahko glasujete tudi za
športnika februarja.	Rizmana (košarka), Marka koga drugega, izbira je vaša.
Izpolnite spodnji kupon,	Očka (karate), Ano Drev (alp- Tina Pandža, Vladimir
vnesite vanj ime športnika ali	sko smučanje) in Tino Pandžo 5;izma?' Ana.Drev in Marko
športnice, za katerega menite,	ter Jureta Primožiča (plavan- i tft^vs ^ ° ^ da je bil najboljši v februarju,
kupon izrežite in ga pošljite ali	j— — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — —j
prinesite v uredništvo Našega	i športnica - športnik januarja i
časa, Foitova 10, Velenje.	| |
Za lažjo odločitev vam tudi | Glasujem za športnico(ka)................................................ .. I
danes ponujamo nekaj imen:	| I
Jolando Čeplak in Bekima I Naslov glasovalca............................................................ |
Bahtirija (atletika), Katarino	I I
Srebotnik (tenis), Sebastjana I ............................................................................................... I
I___________._____________I
Tako so igrali:
SCT Olimpija - Rudar 1:1 (O : O)
Strelca: 1:0- Ekmečič (27), 1:1- Javornik (80).
RUDAR: Dabanovič, Kosič, Balagič, Sulejmanovič, Hribar, Caushllari (Gajser), Brezič, Podvinski, Pavlovič, Šumnik (Purg), Vidojevič (Javornik).
Sevnica - Gorenje 21: 32 (6 :15)
GORENJE: Lainšček, Tamše, Krejan 1, Bedekovič 13, Ojsteršek, Plaskan 4, Kchimtchenko, Sovič 3, Tome 2, Cvetko 2, Senica, Rozman 7.
Vegrad : Robit Olimpija 19 : 35 (8 : 20)
Zadetke za Vegrad so dosegle: Kranjc 7, Notesberg 6, Dešman in Osmanovič po 2 ter Lekič in Rodič po 1.
Izola - Šoštanj Topolšica 3:1 (-8, 12, 8, 6)
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Zulič, Bevc, Kugovnič, S. Sevčnikar, D. Sevčnikar, Dimec, Mihalinec, Kravcov, Medved.
Elektra - Cerknica 94 : 75 (43 : 30)
ELEKTRA: Brinovšek 9, Kovačevič 3, Rupreht, Rizman 24, Ručigaj 19, Divjak 6, Mirt 23, Maličevič, Memič, Medvešek 10, Nikolič.
12. marca 1998
Kegljanje
Polom Šoštanjčanov
Po sijajni zmagi v preteklem 14. krogu so igralci Šoštanja v 15. kolu doživeli najhujši poraz odkar tekmujejo v drugi državni ligi. Na gostovanju v Litiji so jih razpoloženi domačini premagali z 8:0 (5423:5107). Kljub visokemu porazu so Šoštanjčani prikazali odlično igro (kot gostje so dosegli najboljši rezultat v ligi), kar dokazuje, da so fantje dobro pripravljeni.
ŠOŠTANJ: s. Fidej 860 (0), Križovnik 829 (0), Glavič 830 (0), Kramer 853 (0), L. Fidej 859 (0), Hasičič 876 (0).
V naslednjem krogu, ki bo na sporedu čez štirinajst dni, Šoštanjčani na domačem kegljišču pričakujejo ekipo Radenske z Mirom Štržajem na čelu. Srečanje bodo pričeli ob 16. uri.	■
Šah - Dražnik najboljši
Na rednem turnirju za prehodni pokal za leto 1998 je v četrtek sodelovalo 17 šahistov. Prvo mesto je z malenkostno prednostjo (boljši bu-cholz) osvojil Ivan Dražnik pred Milanom Matkom (10,5), tretji je bil Asim Huremovič (9), četrti Radiša Rajkovič (8,5), peti Franc Zupane (8) itd.
■ A.N.
Lendero (le) četrti
Nadarjeni velenjski šahist Peter Lendero je na državnem prvenstvu za fante v Rogaški Slatini osvojil "samo" četrto mesto. Zbral je 6 točk, kar pa je bilo premalo, da bi se uvrstil na svetovno ali na evropsko prvenstvo, kamor bosta odpotovala prvo - oziroma drugouvrščeni igralec. Tako si je s 7 točkami nastop na evropskem prvenstvu priigral njegov vrstnik Rok Hržica iz Prebolda pod mentorstvom Velenjčana Radiše Rajkoviča.	■
Planinsko društvo Velenje
Poleti na Tatre
Že v prejšnji številki smo v tej rubriki objavili kratko vest, da pripravlja PD Velenje letos poleti ali natančneje od 18. do 24. julija pod vodstvom Andreja Kuzmana petdnevni izlet v slikovite Tatre na Slovaškem. Ker se mnogi zanimajo za sam program potovanja oziroma izleta, ga danes objavljamo.
V	soboto, 18. julija, v zgodnjih jutranjih urah odhod iz Velenja. Potovanje skozi avstrijsko Gradiščansko na Slovaško. Postanki in ogled kulturnih znamenitosti Bratislave, Nitre in Banske Bistrice. Proti večeru prihod v Tatransko Lesno in namestitev v penzionu Erika. Tatranska Lesna leži v vznožju Visokih Tater v bližini znanega Štrbskega Plesa. V času petdnevnega bivanja v Tatranski Lesni so predvidene naslednje aktivnosti.
1.	dan: obisk Štrbskega Plesa, vzpon na Solisko in mimo VVahlenbergovih jezer na Bystre sedlo ter sestop po dolini Mylnice (5 ur hoje).
2.	dan: vzpon na Krivanj, najzahodnejši dvatisočak Visokih Tater (2494 m, 8 ur hoje).
3.	dan: obisk Demanovske doline v vznožju Nizkih Tater, ogled ledene jame in vzpon na najvišji vrh Nizkih Tater, 2043 m visoki Dumbier.
4.	dan: splavarjenje po reki Dunajec v bližini meje s Poljsko.
5.	dan: ogled muzejev ljudske kulture v Pribylini in na Oravskem, kopanje in vožnja z ladjo po slovaškem "morju" Liptovsko mare v bližini Liptovskega Mikulaša.
V	petek, 24. julija, po zajtrku odhod iz Tatranske Lesne in turistično potovanje po Slovaški. Ta del programa je še v pripravi.
Za konec velja omeniti še informacijo, da so prehrana, prevozi z žičnica mi in razne vstopnine za slovenskega turista na Slovaškem zelo poceni. Vse dodatne informacije: Andrej Kuzman, tel.: 853-181 v službi in 850-897 doma. Vabljeni in prijavite se pravičasno!
■ M. H.
ŠPORT IN REKREACIJA	NAS iAS 17
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU
OLJE ZVEZDA 12/1L	179,90	JERUZALEMČAN 12/1L	369,90
M0KAT500 25/1 KG	62,90	DETERGENT ZA POSODO 4L	369,90
SLADKOR 50/1 KG	122,90	T0AL. PAPIR CARLINA 8/1	219,90
K0MP0T ANANAS	189,90	ARIEL 3,6KG	799,90
TESTENINE 500G	89,90	MEHČALEC DUFI4L	349,90
BAR KAVA 100G	159,90	KORITO PVC 60CM + PODST.	469,00
POMURSKO MLEKO 12/1L	114,90	ZEMLJA ZA LONČNICE 50L	619,00
MILKA MLEČNA 100G	89,90	KRMNA KORUZA	24,90
OTR. TRENER, od 1.799,00	- 2.249,90	KRMILNA MOKA	21,90
VRTNA MREŽA 25Mx1M	4.770,00	PESNI REZANCI	19,90
UGODNA PONUDBA UMETNIH GNOJIL, VRTNEGA ORODJA, SEMENSKEGA KROMPIRJA, SEMEN IN ČEBULNIC.
*KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!*
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p o.
3320 Velenje
Koroška 37/b
tel.: 063/856-251
fax: 063/855-796
žiro račun: 52800-601-46145
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon:
Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje
856-251
856-380
862-582
'%!> \0 ^ff	<5^ ^fi	^i?
t>\ fi^	^ ^ t?<$> ff^s O^ ^	^
Podjetje za urejanje prostora, d.d. ^
fch-	Koroška 37/b. 3320 Velenje ^
PE VRTNARSTVO **
V
BNA SLUŽBA x
POGREBNA SLUŽBA
v -fr, M«-
Smučarski skoki
Marku Peršetu bron
Minuli vikend je bil za ljubitelje smučarskih skokov veseli dan. To so občutili tudi v SSK Velenje, saj sije Marko Perše priskakal bronasto medaljo na državnem prvenstvu za dečke do 14 let.
Na Krvavcu sta namreč bila pokalno tekmovanje za dečke do 15 in državno prvenstvo za dečke flo 14 let. V pokalni tekmi je zmagal Urh Zupan iz SSK Triglav Kranj, sedmi je bil Marko Perše in 12. Marcel Klemenčič, oba iz SSK Velenje, 11. pa Matej Oder iz SSK Mislinja. Na državnem prvenstvu dečkov do 14 let je zmagal Jan Tomazin iz SSK Tržič, bronasto medaljo je osvojil Marko Perše, Oder je zasedel peto in Klemenčič šesto mesto.
SSK Velenje še naprej vabi vse mlajše dečke, ki imajo veselje do smučarskih skokov, da se včlanijo v klub, kjer bodo dobili začetno opremo za treninge. Vpis je vsak četrtek po 18. uri v klubskih prostorih Vile Bianke pod skakalnicami v Velenju, kjer so tudi sestanki s starši in tekmovalci.	■ Jože Ograjenšek
Golte nad Mozirjem
Četrtič za pokal Name
Smučarski klub Velenje in velenjska Nama sta v soboto na Golteh izvedla 4. veleslalom za pokal Name, nastopilo pa je preko 100 cicibanov in cicibank iz vse Slovenije. Pri cicibankah letnik 1991 in mlajše sta se na prvi dve mesti uvrstili Kaja Glinšek in Nastja Lesnik, pri cicibanih so bili od Velenjčanov najboljši Matic Ogrizek na 6., Jani Gajič na 10. in Anže Sevčnikar na 13. mestu; pri cicibankah letnik 1990 so se Nika Lajlar, Vanja Glinšek in Maruša Skornišek uvrstile na 6., 7., in 9. mesto, pri cicibanih je zmagal Jošt Funtek iz Luč, 2. Tomaž Sovič, 5. Vid Osterc in 13. Luka Klobučar (vsi Velenje); pri cicibanih letnik 1989 so bili Matija Selišnik, Jure Lekič, Matej Podlesnik in Lovro Matijovc 2., 3., 8. in 9., Velenjčani Miha Pešak, Vasja Mihajlovič, Mitja Pečovnik in Matic Plazar pa 15., 16., 19. in 23.
Alpsko smučanje
Novi uspehi Ane Drev
. Ana Drev nadaljuje niz odličnih uvrstitev v državnem merilu. V soboto je bil na Rogli veleslalom za pokal Radenske mlajših deklic in dečkov, na katerem je nastopilo 85 deklic in 100 dečkov. Z 2. mestom je bila odlična Ana Drev, ostali velenjski predstavniki pa so se uvrstili med 30. in 50. mestom.
Že v nedeljo so se mlajši dečki in deklice na Krvavcu v veleslalomu pomerili na državnem prvenstvu. Nastopilo je enako število deklic in dečkov kot na Rogli, Ana Drevje bila tokrat četrta, ostali pa so se znova uvrstili med 30. in 50. mestom.
Odlične tudi cicibanke
V	petek je bilo na Soriški planini državno prvenstvo v veleslalomu za cicibane in cicibanke. Velenjski upi so se znova dobro odrezali. Špela Osterc je bila 10., Sara Stefanovič 13. in Alenka Vaši 17. Pri cicibanih je bil Matija Plazi 14., Luka Prašnikar pa 41.
V	soboto je bil na Soriški planini še mednarodni veleslalom za pokal Roka Petroviča za cicibane in cicibanke. Špela Osterc je bila 16., Sara Stefanovič 17., 22. Alenka Vaši, pri cicibanih pa so bili Matija Plazi 17., Luka Prašnikar 39. in Nejc Lenart 71.
V	nedeljo je bil na avstrijski strani Pece slalom vzhodne regije. Alenka Vaši je bila 4., Sara Stefanovič 5., Špela Osterc 7. in Anja Višček 19., Matija Plazi je bil pri cicibanih 4., Luka Prašnikar 12. in Nejc Korenič 34.	■
Razposajeni upi velenjskega smučarskega kluba
■ (foto: Hinko Jerčič)
Prodajni center v Velenju
Nagrajenci žrebanja ob prvi obletnici PC Kovinotehne v Velenju
1.	Helena Erjavec, Leše 51, Prevalje
nagrada: prečna zapora za vrata
2.	Danijela Škrinjar, Kardeljev trg 3, Velenje ■
nagrada: komplet nerjaveče posode
3.	Hajdar Mustafič, Kidričeva 57, Velenje
nagrada: steklene posode 3/1 Golddecor
4.	Zala Cesar, Efenkova 20, Velenje
nagrada: kristalna posoda
5.	Anton Juršnik, Lipa 17, Velenje
nagrada: stenska ura Philips
6.	Tamara Mastnak, Vojkova 8, Velenje
nagrada: stenska ura Philips
7.	Jela Meseledžija, Cesta talcev 18, Velenje
nagrada: električna zobna krtača
8.	Jasna Kompare, Jerihova 44, Velenje
nagrada: stenska ura Star .
9.	Mirsad Smajič, Šlandrova 10, Velenje
nagrada: stekleni pokrov + okrogli pekač
10.	Muriz Omič, Koželjskega 1, Velenje
nagrada: stekleni pokrov + okrogli pekač
Največji nakup dneva:
Medard Port, Brezje 42, Mozirje, št. rn. 301/345 nagrada: sesalec za čiščenje z vodo
Nemogoče je mogoče
Atletika
Bahtiri
Streljanje
Šafaričeva najuspešnejša
V	5. krogu državnega strelskega tekmovanja pionirjev in pionirk za pokal prijateljstva v organizaciji tolminskih strelcev so nastopili tudi velenjski pionirji. Med 26 nastopajočimi ekipami je ekipa velenjskega Mrora. osvojila 8. mesto s 505 krogi (Blagovič 170, Kok 166, Borovnik 169). Zmagal/so pionirji Leskovca iz Krškega z novim državnim rekordom 556 frogov pred Pomurko 539, na odličnem 3. mestu pa je bila ekipa Juteksa iz Žalca s 524 krogi. Pri pionirkah je zmagala ekipa Dušana Poženela z Rečice pri Laškem s 517 krogi (Šafarič 178, Belaj 173, Bukovec 166) pred Postojno s 516 krogi. Velenjčanki Katarini Šafarič je med posameznicami pripadlo 4. mesto s 178 krogi, izkazala pa se je v streljanju s pištolo, kjer je osvojila 2. mesto s 342 krogi.
V	5. krogu regijske strelske lige za pionirje in pionirke v Šempetru so pri pionirjih zmagali Rečičani s 528,2. Je bil Juteks Žalec 517,3. Slovenj Gradec 501, 4. Mrož 497 (Blagovič 173, Kok 169, Plot 156). Med posamezniki je zmagal Vaupotič s 179 krogi, 4. Pa je bil Velenjčan Blagovič s 173. Pri pionirkah so zmagale strelke Dušana Poženela (Rečica pri Laškem) s 519 krogi, 2. je bil Juteks Žalec 453 in 3. Braslovče 444. Med posameznicami so prva tri mesta osvojile pionirke z Rečice Bukovec (174), Belaj (173) in Šafarič (172).	■ F.Ž.
norma še drugič
V Murski Soboti je bilo v soboto državno prvenstvo za pionirje in mlajše mladince v krosu. Tekači AK Velenje so ponovno blesteli. Jožica Hozjan je zmagala pri pionirkah na 2000 m dolgi progi, kjer je z lahkoto opravila z močno konkurenco. Njen uspeh sta dopolnili s tretjim mestom Nika Hudej, čeprav dve leti mlajša, ter Nina Jašič, ki je osvojila 4. mesto, s tem pa so postale tudi državne ekipne prvakinje. Dobro sta se odrezali mlajši mladinki Katica Pirečnik in Jasna Njenjič, ki sta osvojili tretje mesto v ekipnem tekmovanju.
Poleg tega so prireditelji izvedli izbirno tekmo za sestavo državne reprezentance za svetovno prvenstvo v krosu v Marakešu. Bekim Bahtiri je ponovno dokazal, da nima konkurence na srednjih progah, saj je po izpolnitvi norme v dvorani zmagal še v tem kvalifikacijskem krosu.
■ V. P.
18 NAŠ i AS
OBVEŠČEVALEC
12. marca 1998
KINO :
DOM KULTURE VELENJE
OSMI POTNIK- PONOVNO VSTAJENJE (znanstveno-fantastični film) Sobota, 14.3., ob 21. uri Nedelja, 15.3., ob 20. uri Režija: Jean Pierre Jeunet Vloge: Signourney VVeaver, Wynona Ryder,... Dolžina: 115 minut Že četrto nadaljevanje filma Osmi potnik! Sigourney VVeaver se vrne kot Ripley in odkrije, da je njeno ponovno
vstajenje rezultat neverjetnega eksperimenta, ki je spremenil tako njo kot pošast, ki jo nosi v sebi. ŠKRATJE
(fantazijsko-akcijski film) Nedelja, 15. 3., ob 10. in 17. uri Režija: Peter Hevvitt Vloga: John Goodman,... Dolžina: 95 minut Hišni škratje, zelo majhna in živahna bitja, prebivajo domala v vsaki družinski hiši, preživljajo pa se tako, da si pri "gostiteljih" sposojajo najrazličnejše življenjske potrebščine. Škratje iz filma
so debelušnemu agentu za nepremičnine odvzeli pomemben dokument, s katerim bi se lahko dokopal do velikega bogastva, zato jih neusmiljeno preganja. Njihovo umirjeno življenje se tako spremeni v pravo akcijsko pustolovščino. Film za otroke in starše!
KINO ŠOŠTANJ
film)
OSMI POTNIK-PONOVNO I/S TAJENJE (znanstveno-fantastični Petek, 13.3., ob 20. uri ŠKRATJE
(fantazijsko-akcijski film) Sobota, 14.3., ob 18. uri
KINO ŠMARTNO OB PAKI
ŠKRATJE
(fantazijsko-akcijski film) Petek, 13.3., ob 17. uri OSMI POTNIK- PONOVNO VSTAJENJE (znanstveno-fantastični film) Sobota, 14.3., ob 18. uri
Naslednji filmi: Hudičev advokat, Vesoljski bojevniki, Šakal, Bolje ne bo nikoli, Titanik.
Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo!

Zaposlimo:

1.	Poslovno sekretarko
Pogoji:
-	izobrazba VI. stopnje - ekonomske smeri
-	delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih
-	obvladovanje dela na računalniku
-	vodenje računovodstva
-	sposobnost vodenja
-	poznavanje standardov ISO
2.	Čistilca objektov Pogoji:
-	izobrazba III. stopnje
-	vozniški izpit B kategorije
-	starost do 35 let
Pismene vloge s kratkim življenjepisom pričakujemo do 22. marca na naslov: Čistilni servis MEH, Trg mladosti 6,3320 Velenje.
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
AVTO PRIKOLICO, skobeljnik Mio, sedežno garnituro, šivalni stroj, aparat za merjenje krvnega pritiska, prodam. Telefon 863-490. NOV MIKSER ŠROTER 4 KW, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 856-715.
ŠTEDILNIK 4 plin 2 elektrika,
jeklenko in dvojno nerjaveče pomivalno korito, prodam. Telefon 857-571. ŠTEDILNIK 2 + 2, s pečico, rabljen in pralni stroj, potreben manjšega popravila, ugodno prodam. Telefon 882-288.
ŠIVALNI STROJ DANICA, v omari, prodam. Telefon 856-834 ali 862-210.
KUPIM
NAJVIŠJE CENE DELNIC GORENJA. Telefon 0609-651-646.
DELNICE GORENJE, Gorenje Notranja oprema, Telekom in druge odkupim. Telefon 063-483-970,730-033 ali 041-675-570.
LOKALI
PRODAJAMO POSLOVNE PROSTORE, površine 146 m2- v pritličju in 131 m2 v kleti, v Ulici I. Mažara 8, v Banja Luki. Telefon 063-864-459.
OSTALO
ROLETE, ZALUZIJE, LAMELNE
ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943, Lončar.
4.3.
S
s ■

AMP Graška gora AMP Graška gora AMP Graška gora AMP Veliki vrh


140 mikro-g/m3 180 mikro-g/m3 140 mikro-g/m3 140 mlkro-g/m3 240 mikro-g/m3 140 mikro-g/m3
MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOUA
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 2,marca do 8.marca 1998
01 m. M — r ŠOŠTANJ	TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE	VELENJE	GRASKAG.
| D 2.3.	□ 3.3. 14.3. H 5.3. D6.3.	■ 7.3.	08.3. |
PREKLIC
S POSLOVANJEM PRENEHA 12. 6.
98 TRGOVINA CAPEK, Darja Turnšek s.p., Kardeljev trg 10, Velenje.
POSESTI
NA LEPI LOKACIJI V VELENJU,
prodam gradbeno parcelo. Telefon 855-244.
HIŠO V ŠOŠTANJU, toplovod, vrt, garaža, prodam. Telefon 882-551. STANOVANJSKO HIŠO in
nedokončan večnamenski objekt v Braslovčah prodamo. Telefon 063-452-623.
KUPIM KINTA KUNTE. Telefon 852-315.
RAZNO PRODAM
OMARE ZA DNEVNO SOBO in
kuhinjsko mizo s stoli prodam.Telefon 041-637-322. Naslov v oglasnem oddelku.
VINO, šmarnica, izabela, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 888-594. RUŠT ZA UTO, 4 x 5 m, nov, prodam. Telefon 894-031, zvečer. KOTEL ZA ŽGANJEKUHO, 80 litrski, prodam. Telefon 863-399. MEŠANI HLEVSKI GNOJ in slivovo žganje, prodamo. Telefon 863-234. ZELO UGODNO PRODAMO štedilnik 2 + 2 in pomivalno korito. Telefon 882-985 ali 0609-630-538. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO prodam za 40.000 SIT ter papigo, pisana rozeta, s kletko, za 12.000 SIT. Telefon 063-893-756. VISOKOTLAČNI REZERVOAR ZA ZRAK, 1100 litrov, ugodno prodam. Telefon 063-857-459. PLASTIČNE KANALE ZA ELKTRIČNO inštalacijo in neonske luči, prodam. Telefon 857-459.
FANTOVSKO OBHAJILNO OBLEKO,
št. 9, prodam. Telefon 893-245. NOVO ETAŽNO PEČ EMO CENTRAL
za 6 radiatorjev in kuhinjo, prodam. Telefon 861-671.
SUHO KRMO UGODNO PRODAM.
Telefon 885-303, zvečer. GARAŽNA VRATA z železnim okvirjem, 2,20 X 2,90 m, z nadsvet-lobo, prodam. Telefon 882-683, zjutraj ali 881-290, popoldan. FANTOVSKO BIRMANSKO OBLEKO za 14 do 15 let, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 892-043. PEG PEREGOV VOZIČEK, prodam. Telefon 862-863.
STANOVANJA
TRISOBNO STANOVANJE z opremljeno kuhinjo na Jenkovi v Velenju, oddamo v najem.Telefon 857-627, po 16. uri.
TRISOBNO STANOVANJE na Šercer-jevi, prodam. Telefon 858-852. Naslov v oglasnem oddelku. DVOSOBNO STANOVANJE V VELENJU, na Gorici, prodamo. Telefon 063-861-835, mobitel 0609-624-775. DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru Velenja, 83 m2, prodam. Cena 68.000 DEM. Telefon 885-525. V CENTRU VELENJA PRODAM trisobno stanovanje. Telefon 832-756.
VOZILA
EVRO PRIKLOP za Alfa Romeo 1,5 IE, prodam. Telefon 893-558, popoldne.
NOVO GORSKO MOŠKO KOLO in
kabinet, štedilnik, poceni prodam. Telefon 852-588.
ŠKODO LS120, letnik 80, registrirano do 9/98, prodam. Telefon 892-163. PRODAM RENAULT EXPRES, letnik 1995/10, prevoženih 49.000 km. Telefon 041-635-876.
ZAPOSLITVE
HONORARNO ALI REDNO
zaposlimo dekle za strežbo gostov v lokalu Bistro- picerija Skala. Telefon 861-729.
ŽIVALI
RJAVE KOKOŠI prodam po 250 SIT/kom. Telefon 885-056.
ODPRODAM ENO POLOVICO KRAVE.
Telefon 881-279, od 19. do 21. ure.
MARIJA ŠPEGEL Z MUTE OBVEŠČA, da bo v nedeljo, dne 15.3. prodajala mlade kokoši nesnice, rjave - že nesejo -stare 6 mesecev, od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202.
TELIČKO PASME LIMUZIN, težko 170 kg, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 893-255.
GRAHASTE JARKICE, stare 14 tednov, prodamo. Telefon 472-071.
PRAŠIČA ZA ZAKOL, 50 kg, prodam. Telefon 885-734.
SERVIS MONTAŽA ROLO-R0LET, žaluzij, lamelnih zaves. Marko Zaveršnik, Primorska 5, Šoštanj. Telefon 063-882-216.
BAGAT SERVIS. Telefon 718-458. Pridemo na dom.
ČETRTEK, 12. marca:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na da-
našnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news - vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 13. marca:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na da-
našnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 14. marca:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na da-
našnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz Trinajstica; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 15. marca:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na da-
našnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 16. marca: 60o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 1700 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 17. marca:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop;
7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko- izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 18. marca:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 IVa da-
našnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila;8.00 Težava je vaša, rešitev je naš (iščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, ki jih sami ne uspete razrešiti) 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 12. marec - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Lazar, nočni dr. Janežič in dr. Kočevar Petek, 13. marec - dnevni dežurni dr. Budnjo in dr. O.Renko, nočni dr. Gusič in dr. Grošelj Sobota, 14. marec in nedelja, 15.
marec - dežurni dr. Vrabič in dr. Kočevar
Ponedeljek, 16. marec - dnevni dežurni dr. O.Renko in dr. Slavič, nočni dr. Vrabič in dr. Kočevar Torek, 17. marec - dnevni dežurni dr. Budnjo in dr. Stravnik, nočni dr. Slavič in dr. Veternik Sreda, 18. marec - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Urbane, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič
Zobozdravstvo: Sobota, 14. marec in nedelja, 15. marec - dr. Zvonka Petek, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje.
Lekarna v Velenju:
Defurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja Šoštanj: Od 13. marca do 20. marca - Tomo VVankmtiller, dr. vet. med., mobrtel 0609/633-676.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8, 3320 VELEN|E TELErON: 063 / 858 - 226, MOBITEL 0609 / 636 - 939
-	POGREBNE STORITVE V CELOTI
-	PREVOZI
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in babice
JOŽEFE BAČOVNIK
13. 2.1912 - 25. 2.1998 iz Bevč
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje in svete maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Zupančiču, kolektivu bolnišnice Topolšica, gospodu duhovniku za opravljen obred, govorniku, izvajalcu Tišine in gospodu Usaiju za opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Stanko z družino
12. marca 1998
OBVEŠČEVALEC
NAŠ vas 19
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Vid Zalokr, roj. 1914, Lopaca št. 36; Alojz Koželj, roj. 1915, Zadobrovašt. 53; Jakob Gerdej, roj. 1930, Mežica ob Meži št. 10; Stanislav Šlutej, roj. 1933, Šoštanj, Aškerčeva c.št. 3/b; Silvija Sešel, roj. 1936, Velenje, Tomšičeva c. št. 21; Ivan Vidic, roj.
1938, Gotovlje št. 206; Ludvik Kolar, roj. 1914, Celje, Cesta na grad št. 35; Marijan Mušič, roj. 1929, Slovenske Konjice, Liptovska ul. št. 53; Vincenc Ladinek, roj. 1940, Breznica št. 8; Amalija Krajnc, roj. 1908, Novo Tepanje št. 11/a; Matilda Baumkirhen, roj. 1932, Trnova št. 17/a; Jožefa Orel, roj. 1921, Šoštanj, Metleče št. 41; Marija Budna, roj. 1914, Ljubno
ob Savinji za Ljubnico št. 39; Martin Vas, roj. 1924, Vrbje št. 22.
Upravna enota Žalec
Jakob Hliš, star 54 let, Griže 65; Jožef Mežnar, star 82 let, Zakl 12; Ivan Čede, star 52 let, Založe 60; Ivan Krenker, star 65 let, Završe 95, Slovenj Gradec.
Kar bilo je duši najdražje, pobrala mi v cvetju je smrt, zatrla mi nado za nado, podrla načrt, na načrt. Srce se v prsih mi topi, zamaknjeno v nekdaljrte dni, v presrečno dobo cveta -o zlata, zlata leta! S. Gregorčič
Ob nenadomestljivi izgubi moje najdražje
PETRE KUMER
1989 - 1998
Hvala vsem, ki ste nama stali ob strani.
Mamica
PETRI
5. 9.1989 - 2. 3.1998
Bolečina se da skriti,
solze zatajiti, le Tebe, draga Petra, nam ne more nihče več vrniti.
Ati Dušan in stara mama Kristina z družinama
Živela je deklica, kdo ve kje -preveč širok je svet -, živela je deklica - kdaj - kdo ve, tega je mnogo let. Zmeraj nemima kakor nebo od prvih do zadnjih zvezd, ujela je v svojo drobno dlan še svojo in našo povest.
V SPOMIN PE TRI KUMER
5. 9.1989 - 2. 3.1998
Tudi mi, ki v tem trenutku ne najdemo razumnega odgovora na vprašanje, ZAKAJ, smo
del te otožne povesti. Tvoj prazni prostor v učilnici nas bo vedno spominjal nate. Naj prvi zvončki pomladi
zvonijo tebi v slovo.
Učenci in delavci OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in prijateljice
SILVE SESEL
1.11.1936 - 3. 3.1998 iz Tomšičeve 21, v Velenju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom za vsa izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, darovano mašo ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala tudi medicinski sestri, gospe Teji Jelenko, za lajšanje bolečin ob njeni bolezni, gospe govornici za govor, gospodu duhovniku za opravljen obred ter pevcem in izvajalcem za odigrano Tišino. Hvala gospodu Usarju za pogrebne storitve.
Žalujoči mož Štefan, hčerka Liljana ter sinovi Danilo, Peter in Pavel z družinami
ZAHVALA
ob smrti
STANISLAVA SLUTEJA
18.10.1933 - 3. 3.1998
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Bogdanu Menihu, dr. Tomažu Slaviču in osebju Bolnišnice Topolšica za lajšanje bolečin ob njegovi težki, neozdravljivi bolezni. Iskrena hvala pevcem, govornikoma, godbi in častni straži Premogovnika Velenje, praporščakom in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: Žena Fani ter vsi njegovi
m
ZAHVALA
Božji klic je bil močnejši od našega, zato nam je vzel ljubega moža, atija, tasta, očija in pradedija
MARTINA HOHKRAUTA
Tebi ati solza rožce bo rosila, dokler jih smrt s Teboj ne bo združila.
iz Velenja 29.11.1918 - 28. 2.1998
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem M cluba in Tuš- a, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala osebju Doma za
varstvo odraslih Velenje za skrb in nego ter osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Iskrena hvala govorniku Andreju Volku, gospodu duhovniku za opravljen obred, pevcem iz
Šoštanja ter gospodu Usaiju.
Za njim globoko žalujejo: žena Rozika, hčerka Stanka z možem Ivotom, vnuka Matjaž in Marko, hčerka Cvetica ter vnukinja Mojca z možem Borisom in pravnuk Jan
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, dedija in pradedija
JANEZA KOLARJA
iz Velenja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sostanovalcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti,
darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo osebju Bolnišnice Celje za nudenje zdravstvene pomoči v času njegove bolezni pevcem, govornikom in častni straži Premogovnika Velenje. Hvala vsem, ki ste ga spoštvali in imeli radi. Lepa hvala pogrebnemu podjetju Tišina.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Jožica, Ivica, Marjana, Zdenka z družinami, vnuki in pravnuka
Z nikomer več ne govorim, nobeni šali se ne nasmejim, nobene solze ne izjočem. Ne čutim več ugodij, ne bolečin.
Ne poznam več kretenj, ki jih dela človek, in ne razumem njegovih besed...
Nepričakovano je umrl mož, oče in brat
ANTON KUMER
iz Skal, rojen 12.1.1930
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, njegovim in našim prijateljem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in maše in ga
pospremili na mesto večnega počitka. Posebna zahvala Dolfetu in Pavletu za besede slovesa, pevcem škalskega zbora, praporščakom, duhovniku za opravljen obred in pogrebnemu zavodu Tišina.
Žalujoči: žena Emica, otroka Eva in Iztok, tašča in brati z družinami
Pot od Pacifika do Atlantika bo popisana v Našem času
Na lastni pogon proti vetru
Matjaž Kovač, Robi Kožar in Miran Beškovnik, trije od štirih članov Šaleškega rafting kluba, četrti Matjaž Tratnik je bil zadržan, so se v petek pojavili v naši redakciji z vrečo fotografij in rekli: "Prišli smo." V to, da bodo, ni nihče dvomil, za njimi pa je bila dolga in vsaj za dva od njih, Kovača in Kožarja, tudi naporna pot. Načeli so jo 19. januarja, ko so se na Dunaju vkrcali v letalo, ki jih je po nekaj postankih pripeljalo do glavnega mesta Čila San-tiago de Chile, potem pa sta presedlala na kolo in prečkala Južno Ameriko dobesedno na lastni pogon, s kolesoma. Druga dva sta bila vedno pred njima, saj sta potovala z avtobusom in na štop, ter skrbela, da je na poti "vse štimalo".
Kaj vse so doživljali, spoznavali, občudovali, videli... na tej poti, bodo v nekaj v prihodnji številkah Našega časa razkrili skozi potopis.
Pripravljeni so bili odlično, so povedali ob vrnitvi. Matjaž Kovač, na katerega so največji in najmočnejši vtis naredili Andi in mogočna Aconcagua, ki so še posebej veličastni s čilske strani je imel na koncu poti, ko je bilo v Buenos Airesu za njim in Robijem 1635 kilometrov, celo občutek, da bi se s kolesom lahko spet vrnil na ono stran, nazaj. "Kljub temu, da smo imeli zelo težke vremenske pogoje, el nino je bil tudi z nami neizprosen," je rekel.
Na poti so srečali veliko slovenskih izseljencev, v Argentini so doživeli tak sprejem, da jim je še danes, ko se na to
spomnijo, toplo. "Niti v sanjah si nismo predstavljali česa takega. Sprejeli so nas kot bi jim bili najbližje sorodstvo. Pri njih smo spali, jedli. V Mendozi, kjer smo načrtovali, da bomo dva ali tri dni, cel teden nismo mogli nikamor. Enako se je zgodilo v Buenos Airesu."
Matjaž in Robi sta vsak dan v poprečju kolesarila 125 kilometrov. "Večinoma po vetru v prsi, el nino naju je en dan pošteno namočil. Lažje bi bilo kolesariti z druge strani, a izbrala sva si pač težjo pot. Edine težave, ki sva jih imela, so bile tiste s tovornjaki na cestah. Ti razkazujejo svojo moč in kolesarjev ne upoštevajo kaj dosti," je pripovedoval Robi Kožar.
Kako sta se ekipi dogovarjali, kje se srečata? "Sproti, v smislu: dobimo se čez toliko in to-
Utrinek s poti, od leve proti desni: Miran Beškovnik, Robi Kožar, Matjaž Tratnik in Matjaž Kovač.
liko dni v tem in tem mestu, pred tem in tem hotelom," je povedal Miran Beškovnik. Seveda brez "nesporazumov" ni šlo. "Zmenili smo se, da se dobimo denimo v Mendozi, potem pa smo se dva dni iskali, stanovali pa smo 200 metrov stran eden od drugega. V Buenos Airesu se pa nismo dobro
dogovorili. Matjaž in Robi sta naju potem iskala z avtobusom. Neverjetno, a uzrla sta naju, ko sva midva v parku tuhtala, kje naj ju še iščeva."
Po vsem, kar so pripovedovali, se obeta na teh straneh zanimiv potopis.
■ Milena Krstič - Planine
Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki
Izredno zanimanje
V delovnem programu letos ustanovljenega društva vinogradnikov iz Smartnega ob Paki ima skrb za pridobivanje novih znanj in spoznanj s področja vinarstva in vinogradništva posebno mesto. V ta splet prizadevanj 69 članov društva je sodilo tudi nedavno spomladansko obrezovanje vinske trte.
Gost strokovnega predavanja in nato tudi praktičnega prikaza, ki se ga je udeležilo 54 članov društva, je bil mag. Boris Beloglavec, sodelavec Kmetijskega zavoda iz Maribora, njihov gostitelj pa je bil vinogradnik Franc Berdnik iz Malega Vrha.
Na tem strokovnem srečanju so se med drugim dogovorili, da bodo naslednjo aktivnost organizirali predvidoma 24. marca. Takrat naj bi strokovno ocenili lanski vinski letnik.
■ Tp
Za teoretični in praktični prikaz spomladanskega obrezovanja vinske trte so šmarški
vinogradniki izrazili precejšnje zanimanje.
Sončni grič na Gorici
Močno vznemirjeni krajani
Prebivalci Sončnega griča na Gorici se že nekaj čas zgražajo nad početjem mladih huliganov, ki se na griču običajno zbirajo pri prijateljih ob koncu tedna. Zlasti jih moti dejstvo, da mladi fantje, običajno seveda vinjeni, vandalsko uničujejo vse, kar jim pride pod roke. To se lepo vidi na podpostaji za ogrevanje in še kje. Med drugim so se že večkrat znesli nad posodami za smeti. Nazadnje je bilo to v soboto, 7. marca, ko so posode s smetmi vred dobesedno razmetali po hribu. Poleg tega se z motorji postavljajo na cesto in ovirajo promet, nekega krajana, ki jih je opozoril, da naj pustijo posode pri miru, pa so menda pretepli in je moral iskati zdravniško pomoč.
Krajani so upravičeno jezni, dodajajo pa, da so že večkrat, tudi y soboto, klicali velenjske policiste, žal pa doslej učinka še ni bilo.

saor

Zveza kulturnih društev Šaleške doline
Težko pričakovali nekaj takega
Velenje, 6. in 7. marca - Zveza kulturnih društev Šaleške doline je v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Slove nije prvič pripravila nekaj takega, kar so si ljubiteljski odrsk ustvarjalci že dolgo želeli - seminar za začetnike - mentoije in režiserje, ki jih poleg režije zanima še dramaturgija. Vabilu organizatorja seje odzvalo 23 mentorjev iz kulturnih društev in šolskih KUD-ov, in sicer iz občin Žalec, Mozirje, Slovenj Gradec, Mislinja, Ljubno, Gornji Grad, Velenje in Šmartno ob Paki. Seminar je trajal dva dni, prvi dan je potekal v pro-1 štorih Mladinskega centra, naslednji dan pa v domu kulture v Velenju.
Alen Jelen (vodja delavnice za dramaturgijo) in Aleš Novak ' (vodja delavnice za režijo) sta udeležencem seminarja predstavila konkretne težave v tekstu in jih v sodelovanju z njimi nato na odru poskušala rešiti na različne načine. Poleg predvidenih vsebin sta ob koncu "dala besedo" še udeležencem oziroma se z njimi pogovorila o projektih, ki jih ti pripravljajo. In kaj so o seminarju povedali nekateri med njimi?
Aleš Podkrižnik, KD Nagelj Lepa rojiva: "Zelo dobro, daje kdo organiziral takšen seminar še kje drugje kot le v Ljubljani. Zelo kakovosten je, dal pa nam je kar nekaj praktičnih izkušenj, ki lju-1 biteljskim gledališčnikom še kako manjkajo. Dejavnost našega kulturnega društva je v zadnjem času spet živahnejša bolj kot v preteklih letih. K sodelovanju smo pritegnili upokojenega poklicnega režiserja in delo nam gre bolje od rok. Za dobro predstavo danes ne moremo delati vsega sami. Povsod, kjer nastopa naša gledališča skupina, jo občinstvo dobro sprejme. To nam daje novih moči za nadaljnjo ljubiteljsko ustvarjanje na odru."
Mirjam Sušeč, Splošna in strokovna gimnazija SC Velenje; | mj	"Tu sem po naključju in ni mi žal. Na na
I Mf -^mm šoli pravijo, če si bomo sami kaj naredili, s M bomo "šli" kulturo, sicer ne bo nič. Vse je JM odvisno torej od nas samih. Radi bi, da bi se P	na gimnaziji spet kaj kulturnega dogajalo
, 'fj Po odhodu Marka Mandiča prevladuje mt-w„	J tvilo. Sošolci in sošolke so pripravljeni kaj
■K	početi. Seminar je zelo dober, navdušil me 1
*mM je, sedaj bom jaz poskušala navdušiti za N§v	Jil| kulturno dejavnost profesorico, potem pa
bomo videli, kako in kaj."
Lidija Volk, OŠ Biba Ročk Šoštanj: "Kar tri učiteljice z naše | šole, ki se ukvarjamo z dejavnostjo v šol-• ' . ' ■ skem KUD-u, smo danes tukaj. Ze tretje j -	leto pripravljamo z našimi učenci ignee.
I Manjka nam izkušenj o delu na odru in\e-IP!.. ^sjf^JM sela sem, da smo se reševanja določenih | pft igni'	odrskih težav lotili tako konkretno. Otro'
\ 1 so navdušeni za gledališko dejavnost in tako I 1 ni težko doseči zastavljenih ciljev. Pride do j |b<	jf kriz, vendar jih rešujemo z dobro voljo. 1
«£.	J ložnosti, da se dokažemo, je kar nekaj in I
i- : %-U povsod, kjer smo jih izkoristili, so nas dobro
sprejeli. Lani je naša gledališka skupina Bibe med drugim sodelovala na republiškem Linhartovem srečanju. Sedaj pripravljamo posodobljenega kralja Matjaža."
Iztok Čurči, AG Velenje: " Vesel sem, da imamo končno pri-
_ ložnost za sodelovanje na seminarju za re
žiserje tudi tisti, ki smo glede tega bili sedi kar precej zapostavljeni. Prav prijeten je,! poteka v sproščenem razpoloženju. Prido-1 bili smo ogromno informacij in napotkov za praktično reševanje odrskih zapletov. Seminar mi bo pomagal pri boljšem razumeva- j nju težav, ki nastajajo pri pripravi ig Sam za zdaj nastopam kot igralec. Če pa se I mi bo ponudila priložnost, se bom poskušal dokazati tudi z režijo."
■ Tpi
ERA na internetu: http://www.era.si
ijj Ju JUD J/Li.jlh hd-illijj po hjnjjiuj nhliih ttiiM