t/	0 'i J
c; A SSAmvuA Ovo^ Spedlrlone In sbbonamento postale —
Leto XXIl.f št, 290
(Jpravai štvo. i.|uni|ana fuccimieva ali ca 5.
Teletoo 4t- 11-22 51-23 11-24 (Dseratnj oddelek Liubliana Puccmijeva ulica > - I eletoc it. 11-25 31-26 Podružnica Nove mesto: Liublianska cesta 42 Bačum za Ljubljanske pokrannc on poitno-čekovnero zavode <t 17 749, za ostale fcraje Italne Servtzir nnti '".or» Post Nc 11-1118
1ZK1 ilicno iAMDPSlVO za oglase 12 Kj.
Italije <d inozemstva ima Onmm PuhblicirA 'taliana S. A. MILANO

Ljubljana, petek 18, decembra 1942-XXI
Cena cent. 80
11 h a i a r s • k d a o razen ponedeljki Naročnina znaja mesečno Lir 18.—, sa inozemstvo vključno s »Ponedeljstim To* tromc Lir 36.50.
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5. telefon štev. 31-22. 31-23. 31-24.
_Rokopisi »e ne vračajo.
CONCESS ION AR1A ESCLUSIVA per la pub.
blicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
m t
rM>"

combattiiiieiiti Sklica
Gmppi nemlci dlspersi nelle regioni del Sud Libico — Camioietts e autobiinde britanmehe distrutte — Azisri
dl fecnsbardasisento caniro le basi algerine
II Ouartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 17 dicembre 1942-XXI il seguente bollettino di guerra n.
936:
Tentativi avversari di ostacolare i pre-ordinati movimenti delle unita deIl'Asse nella Sirtica sono falliti depo vioienti combatlimenti nel corso dei quaii abbia-mo preso prigionieri e catturato materiali.
Nelle regioni pre-desertiche del Sud Libico reparti sahariani disperdevano grup-pi nemici distruggendo alcune camionet-te e lacendo qualche prigicniero; auto-
blinde britanniche venivano pure mitra-gliate ed incendiate da nostri cacciatori.
L'aviazione germanica ha condotto azio-ni di bombardamento contro le basi aero-portuali algerine occupate dagli anglo-americani ed ha agito con particolare in-tensita sulle attrezzature di Philippeville. Tre velivoli risultano abbattuti in com-battimento dalla caccia tedesca.
Incursioni aeree hanno causato perdite alle popolazioni di Sfax e di Tunisi; tre degli apparecchi attaccanti sono precipi-tati nei pressi di quest'ultima citta colpiti dalle artiglierie della difesa.
I ¥ SIf
Sovrsžsse skupine razpršene na področju južne Libije — Britanski tovorni isi oidapni avtomobili unižeisi — Bombardiranja aižirskh oporišč
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 17. decembra naslednje 936. vojno poročilo:
Poskusi sovražnika, da bi motil načrtna premil»inja osnih edinic v Sirtild, so se izjalovili po silovitih borbah, v katerih smo zajeli več ujetnikov in zaplenili vojiu material.
Na predpuščavskem področju južne Libije so saharski oddelki razpršili sovražne skupine, pri čemer so uničili nekaj tovornih avtomobilov in ujeli nekaj ujetnikov; britanske oklopne avtomobile pa so naši lovci obstreljevali s strojnicami in jih zažgali.
Nemško letalstvo je izvršilo bombardirani:* letalskih pristanišč in oporišč v AJžiru, zasedenih po Angležih in Američanih, in je s posebno * Zvitostjo nastopilo proti prista-niščnim napravam v Philippevillu. Nemški lovci so pn tem sestrelili v bojih tri sovražna letala.
Letalski napadi so povzročili izgube med prebivalstvom v Sfaxu in Tunisu. Obrambno topništvo je v bližini poslednjega mesta zadelo tri napadajoča letala, ki so strmoglavila na tla.
Sijajna zir:3ga junaških Sovsgv
S fronte v Sredozemlju, 16. dec. S. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Nadvse odlično letalsko akcijo so včeraj izvedli naši lovci v zraku južno od Pan_ telerije. Neka naša skupina lovcev, ki se je
nahajala v tem predelu, je opazila veliko sovražno skupino. Naši lovci so se odločno usmerili proti njej ter zavzeli ugolen borbeni položaj. Kmalu nato je našim lovcem uspelo prestreči nasprotno skupino in jo prisiliti k borbi. Računa se, da so srpopsdi, ki so si sledili v najkrajšem času, trajali samo 6 ali 7 minut, toda posamezne faze borbe so bile nadvse silovite. S svojo odlično taktiko, odločnostjo in še bolj z napadalnim duhom je našim lovcem uspelo decimirati nasprotno skupino in sestreliti drug za drugim 5 Spitsirov in 2 Beaufigh. terja. Borba se je zaključila, ko so preostali nasprotni lovci opazili svoje izgube ter opustili borbo in se usmerili proti jugovzhodu.
Visoki duh Italijanskih vojnih sjčtulksv v Angliji
Bern, 16. dec. s. »Basler Nachrichten« objavljajo dopis iz Londona, ki je posvečen italijanskim vojnim ujetnikom. Dopisnik izjavlja, da je seveda prepovedano ob_ iskovati taborišča ujetnikov, toda on je v stanju očrtati življenje teh ujetnikov v Angliji na podlagi poponoma zanesljivih informacij. Ujetniki so porazdeljeni v 60 taboriščih v Angliji, škotski in VVallesu. Vsi so ostali popolnoma zvesti Duceju ter se vsi spominjajo v svojih taboriščih vseh italijanskih patriotičnih praznikov.
■IISVSITI
.f*. rftsi
Vžki^iS
otvoritvi

Rim. 16. dec. s. Davi je bilo na Campi-dogliu ob vzvišeni navzočnosti Nj. Vel. Kralja in Cesarja svečano otvorjeno 17. akademsko leto višjih tečajev za rimska proučevanja, rvi so pod pokroviteljstvom guvernerja. Vladarja so sprejeli minister Tajnik stranke Vidussoni. minister Bottai, ki je zastopal vlado, predsednik senata Suardo, nacionalni svetnik Gray kot zastopnik Zbornice fašijev in korporacij, predsednik Kr. akademije Italije Feder-zeni. guverner Rima in predsednik zavoda. Vladar, ki ga je spremljal prvi po-bočnik general Puntoni, je stopil v dvorano Julia Cezsrja ob mogočnih manifestacijah. V dvom ni so se zbrale številne osebnosti diplomatskega, političnega, znanstvenega in kulturnega sveta ter visoki zrstopniki Oboroženih sil. Navzoči so bili nemški veleposlanik von Mackensen, odpravnik poslov Japonske, veleposlanik Italije pri Sv. Stolici. prefekt. zvezni tajnik. poveljnik Armadnega zbora, generali, akademiki in novinarji.
Na desno od vladarja je sedel kardinal PellegrineHi. Na posebnih mestih so sedeli podguverner generalni tajnik, šef kabineta in mestni svetovalci ter člani sveta zavoda.
Predsednik Galassi Paluzzi se je zahvalil vzvišenemu Vladarju za visoko počastitev in je obrazložil obširno in mnogo-stransko delo zavoda v preteklem akademskem letu ter ojačeno delovanje, ki je predvideno za novo leto. Poudaril je narodno, znanstveno in kulturno važnost proučevanja Rima.
Guverner princ Giacomo Borghese je nato predaval o Rimu. Po poklonitvi Vel. Kralju in Cesarju je podčrtal izredno važen delež Zavoda za proučevanje Rima h glavnim vprašanjem načrtov regulacije Rima. Govornik je orisal na kratko potrebe. zaradi katerih je nastal novi načrt, ki bo imenovan načrt ob 20 letnici. Guverner je predvsem ugotovil, katere so največje sedanje potrebe in zahteve glede regulacije Rima. Govornik je zaključil, da se tujcu, bivšemu zavezniku, ki nas hoče ponižati, odgovarja ponosno v imenu naše tisočletne civilizacije. V tej besedi je zapopaden ves naš ponos. in naše prepričanje.
Guvernerjev govor je bil nagrajen z živahnim odobravanjem. Vladar je nato odšel iz dvorane ob viharnem pozdravljanju navzočih, množica, ki se je zbrala na trgu Campidogliu, pa ga je sprejela z navdušenimi manifestacijami.
Dramatičen primer v eglptski zbornici
*?© ostrsm napad« na vlado je nenadno ssmrl spczlcijski fsssla&ec — Ljudstvo obtožuje Angleže
'Ankara. 16. dec. s. Do dramatičnega prizora je prišlo danes v egiptski zbornici ob priliki razprave o prehrambenem položaju države. Poslanec Fakri Abdnoire se je v tej kočljivi zadevi javi i k besedi ter je ostro napadel Nahasa pašo zatrjujoč med splošnim odobravanjem, da je nepotrebno razpravljati na dolgo in na široko o tej težki in pereči zadevi Zaman je iskati po ovinkih razlogov in vzrokov za sedanjo bedo ter ugotavljati odgovornost kogar koli zia težavni položaj Vsakomur je jasno, je dejal pos/lanec, da so težave, ki zadevajo Egipt, odvisne le od angleške zasedbe in da sc odgovorni za to porazno stanje samo Nahas paša in možje njegove vlado, ki so se povsem podvrgli Angležem.
Pogumne besede poslanca Fakri ja so izzvale glasno demonstracijo proti vladi. Proden se ie vpitje pobeglo je zbornica naenkrat videla poslanca Fakri'a. kako je sodeč na svojem prostoru nenadoma pre-bledel, se sklonil teir nato padel pod klop. Takoj je bilo okrn<g njega nekoliko tovarišev. ki so dvignidi in odvedli iz dvorano. Prenesli so ga v majhno' sosedno dvorano* in ga položili na divan. Poklicali so zdravnika ki pa. je ugotovil, da je vsaka zdravniška
pomoč prepozna in da je poslanec Fakri že
izdihnili.
Ta nagla smrt v zbornici je napravila na vse globok vtis. Poslanec Fakri je biil že dalje časa znan kot hud nasprotnik viadne večine in tudi Angleži so ga smatra)!,i po vsej pravici za enega svojih najboilj odločnih neprijateljcv. Zato so sc takoj raznesli glasovi, da je nenadna smrt poislanca Fakri-ja nov zločin Angležev in njihovih podpornik ov.
Japonci dvigajo in uporabljajo sovražne ladje
Tokio, 16. dec. s. Tukajšnji pomorski krogi poročajo, aa se je Japoncem posrečilo v luki Surabaji na Javi do 15. decembra dvigniti 30 ladij, ki jih je bil sovražnik potopil ob priliki japonske zasedbe. Med temi ladjami je tudi nekoliko vojnih enot ter petrolejskih ladij. Popravljenih je bilo tudi nekoliko plavajočih dokov, med temi eden, ki lahko prevzema popravilo ladij do 15.000 ton. Nekatere vojne ladje so že popolnoma popravljene ter so se že udeleževale pomorskih bitk proti Angležem in Američanom.
foropcu obkolfeni sovjetski oddelki
uničeni
Sovjetska vojska je pri tem izgubila več tisoč ujetnikov, 542 tankov, t@pov, nad looo avtomobilov ter mnogo drugega vojnega materiala
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. dec.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo dnnes naslednje vojno poročilo:
Čete kopne vojske in oborožene SS so na področju Tereka s hudimi izgubami za sovražnika odbile napad Sovjetov.
Nemške in rumunske čete so s podporo bobnih letal vrgle sovražnikov napad med Volgo in Donom dalje nazaj ter zavrnile v velikem loku Dona močnejše sovražnikove sile deloma v protinapadu. Uničenih je bilo 30 oklonnih voz.
Z uperabo močnejših pehotnih in oklopnih sil je sovražnik nadaljeval svoje napade proti Gdseku italijanskih čet na reki Donu. S sodelovanjem nemških oddelkov sta tukaj pehota in letalstvo prizadejala sovražniku visoke izgube na ljudeh in materialu. Borbe trajajo še dalje.
Južno od Rževa so se razsuli ponovni sovražnikovi napadi ob izgubi 30 oklopnih voz.
Uničenje jugovzhodno od Toropca obkoljenih sil je bilo zaključeno. Razen najtežjih krvavih izgub se je tamkaj število ujetnikov povečalo na 4200, razen tega pa je bilo uničenih ali pa zaplenjenih 542 oklopnih voz, 447 topov, veliko število
težkega ln lahkega pehotnega orožja, nad 1000 tovornih avtomobilov in zelo veliko drugega vojnega materiala.
V	severnem odseku so se izjalovili krajevni napadi nasprotnika. Sovjeti so izgubili včeraj 60 letal. Samo madžarski lovci so sestrelili 4 letala. Sedem nemških letal je bilo izgubljenih.
V	Cirenaiki so bili sovražnikovi poskusi. da bi posegel v načrtno premikanje nemško-italijanske oklopne armade, zavrnjeni z odločnimi napadi. Novi težki letalski napadi nemških bojnih letal so bili včeraj usmerjeni na pristaniške naprave v Bengaziju.
V	Alžiru in v tuniškem obmejnem področju so oddelki letalstva nadaljevali z obstreljevanjem sovražnih letalskih in pomorskih oporišč.
Posamezna angleška letala so v včerajšnjih večernih urah izvedla nekaj molilnih napadov nad severnozapadnim nemškim ozemljem. En štirimotorni bombnik je bil sestreljen nad HoTandsko.
V	južni Angliji so izvedla nemška bojna letala podnevi napade na več krajev z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Eno letalo je pogrešano.
ton poto
Kl2irilse podmornice so na Atlantiku spet potopile 18
sovražnih ladij
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. dec.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Nemške podmornice so potopile v severnem. južnem in srednjem Atlantiku ter na morskem področju okrog Kapskega
mesta 18 trgovskih ladij s skupno 98.000 br reg. tonami ter 1 rušilec iz konvoja. Tri nadaljnje ladje so bile torpedirane.
Med potopljen:mi ladjami' je tudi več velikih petrolejskih ladij.
oviti tli
čet ¥
CžšclM Arsnlra ob Donu so odlično pripomogli k zlomu
Timošenkove oSenzIve
Berlin. 17. decembra. Zadnje tri dni nemško uradno peročilo vsak dan omenja čete italijanske vojske v Rusiji, ki se vrlo upirajo sovražnim napadom in mu prizadevajo krvave izgube. Akcija italijanskih vojakov sovpada z novim momentom vojne na fronti srednjega Dona, kajti nekoliko časa sem se Rusi razvijali zlasti veliko delavnost proti bojn:m črtam, ki jih drže ita^ lijanski oddelki. Bilo je razv!dno takoj spočetka, da sovražnik pripravlja kak podvig večjega obsega. Italijanske izvidnice so neprestano javljale prihode novih sovražni čet in nakopičevanje vojnih sredstev na nevi črti, kjer se je opažalo gibanje nedvomno velikega pomena. Sredi preteklega tedna je bilo ugotovljeno tudi navzočnost mnogih eskader ruskih lovcev ter bombnikov, ki so bili zbrani v zadnjem času na tem odseku.
Po dovršenih pripravah je rusko vrhovno poveljstvo izvršilo niz akcij izvestnega pomena ter jc istočasno na razn;h točkah napadlo položaje, poverjene italjjansk!m četam. Nato pa je v začetku tekočega tedna postala beljševiška iniciativa enotna in ruske čete so prešle v napad na vsej črti, ki jo branijo Italijani.
Kakor vedno so italijanski vojaki v odločni meri zavrli sunek ruske pehote in konjenice, odbili neprestano se ponavljajoče napade ter znatno povečali izgube sovražnika s silovitimi protinapadi. Zadržanje italijanskih čet. ki je b:lo vedno in je tudi sedaj čmitelj velike važnosti v okviru razpoložljivih čet, na katere zida nemško vrhovno poveljstvo svoje operacijske načrte, znatne doprinaša k izjalovljenju vseh upov maršala Timošenka.
Ncvj poraz sovjetskega maršala zavzema vedno večji obseg, zlasti na ozemlju med Donom in Volgo. Tu ga zavezniška protiofenziva žene nazaj z vse večjo naglico nego so sovjetske čete svoj čas prodirale proti zapadu. Mnogo krajev, ki so jih Rusi obupno branili, je že osvojenih in rusk' protinapadi so bili popolnoma brez uspeha.
Na jugozapadu Stalingrada so b"ljiše-vške čete v naglem begu in pri tem prepuščajo nasprotniku večji del svojih vojnih sredstev. Ugctcvtev vojnega plena je zelo zanimiva. Dognalo se je n. pr., da novi ruski topovi, Izdelani 1. 1942., niso mnogo vredni, ker imajo mnogo tovarniškh- napak. Isto velja za oklopne vozove. Lahko orožje pehote je takiste zelo pomanjkljivo, granate za težko topn;štvo pa so najčešče neuporabljive. kar dokazuje površno izdelavo. Industrijska zmogljivost Rus'je je nedvomno na upadku in se bodo posledice tega stanja pokazale že čez kak mcsec. (Piccolo.)
Najnovejši boji ob Donu
S fronte ob Donu. 17. lec. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) V dneh pred silovito ofenzivo sovražnika proti odseku, ki ga drži Armir (italijanska ekspedicijska armada v Rusiji) in katero so omenjala zadnja vojna poročila, je bilo samo trajno sistematično udejstvovanje patrulj. Izvidniški oddelki so prodrli celo nekaj kilometrov v nasprotnikovo postro. jitev, patrulje so zapletle v borbo presenečene sov lažne oddelke na obrambnih položajih ali v kretanju, dočim so bile druge sovražne patrulje zajete ali pognane v beg z velikim izgubami za nje.
Naše topništvo je v odgovor na sovražni ogenj obstreljevalo sovražne oddelke v kretanju ter je dokazalo preciznost naših to_ pov. Zadelo je neko skladišče streliva, ki je zletelo v zrak.
Naše Črne srajce so izvedle uspel udar ob podpori rušileev in metalcev plamenov. Vsi objekti so bili pogodeni. Sovražnik je nudil žilav o!por ter je odgovoril s protinapadi. Ko so opravili svojo nalogo, so se naši oddelki zopet vrnili na izhodiščna oporišča, Na nasprotno bombardiranje, ki ni povzročilo nobene škode, je odgovorilo letalstvo Osi z vrsto akcij na važna središča v zaledju in na postojanke sovražnika. Naša protiletalska obramba je sestrelila eno sovražno letalo.
Brezuspešni sovjetski
poskusi pri Toropeu
Berlin, 17. dec. s. Z vzhodne, fronte je prispela danes vest, da je obroč, ki so ga bil Nemci napravili v odseku Toropca, sedaj zožen na približno eno tretjino prvotnega obsega in da sovjetske čete, ki so v njej obkoljene, nimajo nobene mežnosti za rešitev. Vsi poizkusi za prodor obkolitve s s;lov'timi protinapadi so se izjalovili z izredno težkimi izgubami za sovražnika. Tudi napadi, izvršeni v drugih smereh z namenom, da se zmanjša pritisk na ob-kcljcne čete, niso imeli nikakega uspeha. Napadajoče boljševiške sile kažejo zelo malo udarnosti :'n se jim ne posreči niti delno doseči določenih ciljev. Po mišljenju tukajšnjih vojaških krogov je vzrok neprestanih sovjetskih neuspehev v silovitih izgubah, ki jih je sovražnik utrpel zadnje dni zlasti na oklopnih vozovih.
Helsinki, 16. dec. s. V zadnjih 24 urah ni bilo nobenih pomembnih dogodkov na frontah, razen živahnega udejstvovanja pa-
Vel. Kralj in Cesar
sprejel poveljnika legije prostovoljcev
Rim, 16. dec. s. Nj. VeL Kralj in Cesar
je sprejel nacionalnega svetnika Eugcnia Coselchija, poveljnika legije prostovoljcev Italije, ki je vzvišenemu Vladarju izrazil v imenu 98.000 v legiji vpisanih tovarišev čustva udanosti Italijanskega prostovolj-stva, ki se še naprej bori na notranji <n zunanji fronti s strastno odločnostjo zasledujoč smotre vojne in zmage. Nacionalni svetnik Coselchi je poklonil Vladarju 5vojo publikacijo o protikominternskem paktu z naslovom »Tri zastave na svetu« ter nekaj drugih protj boljše viških propagandnih publikacij.
Princ Piemontski v RoSogni in Pavii
Bologna. 16. dec. s. Nj. Vis. Piemontski princ je prispelv Bolopio, kjer so se mu poklonli prefekt. zvezni tajnik in drugi zastopniki oblasti. Ob spremstvu poveljnika teritorialne obrambe je Piemontski princ inspiciral nekatere vojaške oddelke v svojstvu generalnega inšpektorja pehote.
Pavia, 16. dec. s. Davi je prispel v Pa-vio Nj. Vis. Princ Pijemontski, ki je inspiciral oficirsko šolo. Prebivalstvo je Princa spoznalo in mu priredilo živahne ovacije.
Iz Beneške palače:
Milijonsko darilo
ob stoletnici hranilnice v Triestu
Rim, 16. dec. s. Duce je sprejel advokata Uga Trevesinia in dr. Oresca Rozza, predsednika in generalnega direktorja hranilnice v Triestu, ki sta Duceju poklonila skupno s spominsko kolajno slavnostno publikacijo ob prvi stoletnici ustanovitve hranilnice ter izročila vsoto en milijon lir, k je bila tako razdeljena, da dobi 500.000 lir občinsko podporno društvo v Triestu, 250.000 lir GIL za šolske obednice in 250 tisoč lir fašistična zveza za podporni urad za bojevnike in njih družine.
trulj. V Helsinkih je bil kratek letalski alarm.
Najvišje odlikovanje poveljnika madžarsikh čet v Rusiji
Budimpešta, 16. dec. s. Regent Hottbv je odlikoval armadnega generala Janyja, poveljnika madžarskih čet na vzhodni fronti z velikim križem madžarskega reda za zasluge s trakom in mečem. Visoka počastitev s tem odlikovanjem, ki je bilo izročeno generalu v njegovem glavnem ij*a-nu po regentovem odposlancu, je priznanje sposobnosti in vojaške hrabrosti, ki ju ie poveljnik madžarskih čet na vzhodni fronti ob mnogih prilikah pokazal.
Švica in Italija
Izjava novega švicarskega zveznega predsednika
Bern, 17. decembra, s. Za predsednika švicarske konfederacije je bil izvoljen posl. Enrico Celio, ki je takoj po izvolitvi sprejel dopisnika agencije Štefani, kateremu je dal naslednjo izjavo:
»Kot Tičinec kakor moj veliki prednik Giuseppe Motta, njegov učenec od prvih let moje politične kariere, kot on priznavalec stoletnega doprinosa italijanskega genija in dela za napredek civilizacije, si ne morem predstavljati ednosov med Italijo in Švico drugače, kakor na temelju resničnega in medsebojnega prijateljstva: prijateljstva, ki ni od danes, temveč ima svoje korenme globoko v tradiciji švicar^tega ljudstva in zveznega sveta.«
Narašcsjoče prehranbene skrbi v Angliji
Vedno bolj cbšutne so posledice podmomiške vojne
Rim, 16. dec. s. Kakor poroča uradna britanska agencija, se je nedavno vrnil iz Amerike v London načelnik odbora za prehrano Velike Britanije. Njegove izjave so v nekaterih ozirih zelo zanimive. Dejal je med drugim: Ko sem bil v Wa-shingtonu in v Ottaui, sem vedno slišal, da zahtevamo živeža ne kot običajni pro-sjaki, marveč kot solastniki. Ko^sgm bil prvič v Washingtonu. je bilo na dnevnem redu vprašanje ladjevja. To vprašanje ladijskega prostora je še vedno pereče, le da je k temu prišlo še vprašanje preskrbe z živežem in drugimi potrebščinami. Poprej v tem oziru nismo imeli tekmecev, zdaj pa je tu Rusija, ki se ji morajo pošiljati velike količine živil in vojnega blaga. Bilo je zelo težko, je zaključil načelnik misije, spraviti v sklad zahteve vseh vlad po živežu in drugih potrebščinah.
Lizbona, 16. dec. s. Hudson, britanski minister za kmetijstvo, je naslovil angleškim kmetovalcem poseben poziv za zvišanje kmetijske proizvodnje, da bi se s tem prihranila uporaba znatnega dela ladjevja, ki je potrebno v prvi vrsti za prevoz vojnih potrebščin. Na ta poziv pa so kmetovalci odgovorili, da jim je ne-
mogoče povišati proizvodnjo, ker jim ne-dostaja poljedelskih strojev.
Lizbona, 16. dec. s. V Angliji vedno bolj raste vznemirjenje zaradi obrambe proti osnim podmornicam, ki se je doslej pokazala nezadostna in katere ukrepi nikakor niso kos preteči nevarnostL O tem je na zadnji seji poslanske zbornice govoril kontreadmiral Suerer, ki je v smislu nedavnega poziva maršala Smutsa zahteval, naj se uporabijo novi ln učinkoviti načini v borbi proti osnim podmornicam. Kontreadmiral je dejal, da pada največja odgovornost za težki položaj na Stafforda Crippsa, ki bi moral predsedovati komisiji za obrambo proti podmornicam, ki pa mora voditi tudi ministrstvo za produkcijo. Suererju je odgovoril predsednik vlade Churchill, ki je dejal, da je Cripps v odboru za podmorniško vojno namestnik kontreadmirala in da zato sam Suerer ni nič manj odgovoren za sedanji težki položaj, kakor drugi člani tega odbora.
Na isti seji je državni tajnik za domini j one Attlee izjavil, da se predlog za ustanovitev najvišjega medzavezniškega vojnega sveta ni mogel uresničiti.
Pobožne želje In stvarna dejstva
Starodavne rimske legije, ki so zasedale ozemlje takrat še neomikanih narodov Evrope, Azije in Afrike, so običajno sporočale domov: »Hic manebimus optime!« (»Tu bomo ostali!«) Ta stavek je takrat označeval železno odločnost ostati na zasedenem mestu za vsako ceno ter trden namen uvesti v teh oddaljenih krajih visoko latinsko omiko.
Tako je rimski legionar imel dvojno vlogo, vlogo vojaka za obrambo osvojenega ozemlja ter vlogo naselnika za mirno dobo. V teh dveh nalogah je bilo njegovo civilizatorno poslanstvo.
Ko je Italija osvojila Slovenijo, očitno ni imela namena omikati že zelo omikano prebivalstvo Slovenije, marveč je enostavno stremela za tem, da bi spravila v sklad omiki dveh sosednih dežel v okviru večje italijanske skupnosti, za kar ji je njena zmaga dajala polno pravico.
Toda prišli so komunisti, ki so v svojih nadutih sanjah, hrepeneč po uničenju vsega, kar pride iz Rima in od katolicizma,
motili italijanske čete v njih mirnem delu. Bili so kolovodje OF, ki so nahujskali slovensko ljudstvo na brezupno borbo, ki se
je izkazala za veliko nesrečo za vso deželo.
V nasprotju s tem uporom, ki so ga dvignili razbojniki OF, in nasproti komunističnemu divjaštvu, ki je ostavilo neizbrisna znamenja uničevanja, ropa in žalosti v vseh
pokrajinah Slovenije, prevzemajo italijanske čete samo delno zopet one naloge, ki so jih imele svoj čas rimske legije. Italijanska vojska je zadušila in v kali zatrla rdeče divjaštvo, kjerkoli se pojavi, ter brani zasedeno ozemlje in z njim slovensko katoliško omiko.
Je le pobožna želja komunistov, ki si obetajo, da so italijanske čete na tem, da za-puste Slovenijo. Italija ima še vedno neizmerne človeške rezerve, da krije potrebe na raznih operativnih odsekih. Kakor v času starega Rima, odgovarjajo italijanske čete na komunistično besedičenje z usodnim geslom starih legionarjev: »Tu bomo ostali za vedno!«
Predpisi za nadzorovanje gibanja in bivanja
tnjeev v Ljubljanski pokrajini
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na § 57. bivšega jugoslovanskega kazenskega zakonika z dne 27. maja 1929, spremenjenega z zakonom z dne 9. oktobra 1931. § 67. uredbe z dne 13. januarja 1930 o izvrševanju očuvalnih odredb in naredbo z dne 29. marca 1933 o podpiranju brezposelnih in pobijanju delomržnosti. glede na svojo naredbo z dne 4. junija 1941-X1X, št. 38, o Obvezni priglasitvi za priseljence v Ljubljansko pokrajino, na člen 8. naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX št. 97. o ukrepih za zaščito javnega reda in na določne za uvedbo in voditev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine, o dobrene z naredbo z dne 25. aprila 1942-XX, št. 94. smatrajoč za umestno, da se te določbe dopolnijo in vzporedijo. kolikor gre za nadzorovanja gibanja in bivanja tujcev v Ljubljanski pokrajini, in na podstavi 61. 3. kr.ukaza S dne 3. maja 1941-XIX, št. 291. odreja:
L poglavje
O bivanju tujcev v pokrajini tujcev iz pokrajine
CL 1. Za tujce po tej naredbi se štejejo vsi tisti, ki so ali so pred 1. septembrom 1939 bili državljani kake tuje države, razen če so s-i pozneje pridobili italijansko državljanstvo, in osebe brez državljanstva.
Čl. 2. Vendar se ne štejejo za tujce tisti, ki so biili pred razsulom jugoslavnske države njeni državljani, so bili rojeni in na dan 11. aprila 1941-X1X pristojni na ozemlju, priključenem kraljevini Italiji s kr ukazom z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, in z dne 18. maja 1941-XIX. št. 452. ter so tamkaj stalno bivali vsaj 15 let in biili tamkaj na dan 11. aprila 1941-X1X
OL 3. Tujci, ki prihajajo bodissi n drugih pokrajin Kraljevine bodisi iz inozemstva, se morajo v štiri in dvajsetih urah po prihodu v pokrajino osebno zglasiti pri oblastvu javne varnosti kraja, kjer so, da dajo svoje podatke in da napravijo prijavo bivanja,.
V	občini Ljubljana se je treba zglasiti m napraviti prijavo pri Kr. kvesturi. v drugih občinah pa pri uradu javne varnosti, če tega ni. pa pri občinskem oblastvu.
Isto obveznost imajo tujci kadar koli pre-lože svoje bivališče iz ene občine pokrajine v dru<fo.
Cl. 4. Zgl asrilne in prijavne dolžnosti po prednjem členu 3. so oproščeni tujci, ki potujejo skozi pokrajino brez postanka.
Osebne zglasilne obveznosti v štiri in dvajsetih urah od prihoda v pokrajino je prav tako oproščen tisti tujec, ki se ji iz zdravstvenih razlogov nikakor ne more odzvati. kar dokaže z zdravniškim potrdilom. PotrdiOo mera hkrati s prijavo po prednjem členu izročiti v predpisanem roku pri tamkaj navedenem obla sit vu zaupnik tu i ca ali kdor ga sprejme ali mu streže.
V	takem primeru se mora tujec zaradi potrditve oddane prijave osebno zglasiti v štiri im dvajsetih urah potem, ko je ovira prenehala.
Cl 5. Prijava po členu 3. se mora napraviti pismeno na posebni prijavnici, ki jo mora prijavitelj podpisati. Ce ne zna pisati, pripomni to uradnik, ki prevzame prijavo.
Prijavnica obsega:
a)	popolne osebne podatke prijavitelja in njegovih ne več ko 16 let starih sorodnikov, ki so z njim;
b)	državljanstvo, narodnost, kraj navadnega bivailišča in odkoder prihaja;
c)	veroizpoved in raso. kateri pripada;
d)	dan in kraj vstopa v pokrajino, če prihaja tujec nan-avnosit rz inozemstva;
e)	poklic rn namen njegovega prihoda v pokrajino;
f)	nameravano ddbo bivanja v pokrajini in v Kraljevini;
g)	kraj. osebo aM ustanovo, pn kateri se
je nastaniti;
h)	ali in kateri poklic, obrt aili trgovino aili delo izvršuje ali namerava izvrševati v Kraljevini im v pokrajini: na svoj račun ali v družbi z drugimi ali za tuj račun.
01. 6. Oblastvo, ki je prevzelo prijavo, izda prijavitelju po pregledu listin, katere je tujec prediloži.l v utemeljitev svoje prijave. in po ugotovitvi njegove istovetnosti prejemno potrdilo, če ni kakega zadržka za njegovo bivanje v pokrajini in pošlje dvojnik prijavnice Kr. kvesturi.
Posest potrdila dokazujs polnoveljavno, da je tujec ustregel dolžnosti iz olena 3. te naredbe.
Potrdilo se mora uradnikom aH i organom javne avrnosti na njihovo vsakokratno zahtevo pokazati.
Če preloži tujec svoje bivališče iz ene občine pokrajine v drugo, mora v drugem odstavku člena 3. navedeno oblastvo. kateremu se predloži nadaljnja prijava, tujcu odvzeti prejemno potrdilo o prejšnji prijavi in to zaznamovati na novi prijavi in na novem prejem nem potrdilu.
čl. 7. Imetniki prenočevališč in predstojniki vzgojnih in učnih zavodov in zavetišč, bolnišnic in zdravstvenih zavodov, posvetnih m verskih zajednic ali vobče prenoče-vaflišč za plačilo morajo poučiti tujca o dolžnosti. ki jo ima glede priiave in nadzorovati s polnitev te s tem, da zahtevajo, naj pokaže prejemno potrdilo iz člena 6. te naredbe, čigar pedatki se morajo vpisati v osebno knjigo prenočevalcev
3 Imenovanje župana
občine Kočevje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na naredbo z dne 24. januarja 1942-XX št. 12 o uvedbi županov in glede na naredbo št- 224 z dne 25. novembra 1942—XXI, s katero sta bili občini Kočevje-mesto in Kočevje-okolica spojeni v eno samo občino, odloča: Grabrijan Miloš pok. Alojzija se imenuje za župana občne Kočevje z veljavnostjo od 10. decembra 1942-XXI.
Komisarju okrajnega načelstva v Kočevju se naroča, da izvrši to odločbo.
Ljubljana, dne 3. decembra 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Imetniki prenočevališč in druge, v prednjem odstavku navedene osebe morajo zahtevati od tujca, naj jim pokaže potrdilo v štiri in dvajsetih urah po njegovem sprejemu. če pa ta kljub zahtevi potrdila ne pokaže, morajo v tem obvestiti oblastvo. navedeno v drugem odstavku člena 3. te na
Čl. 8. Oblastvo javne varnosti, zbor kr. karabinjerjev, kjer pa teh ni, občinsko oblastvo lahko vsak čas povab'jo tujca, da predloži listine o istovetnosti, katere mora imeti, in da se izkaže.
Če se v predpisanem roku nc. zgiasi. odredi oblasrtvo javne varnosti lanku njegov privod po organih javne varnosti.
Če je kaj povoda za dvom o osebni istovetnosti tujca, se slede njega lahko odredi preiskava njegovih osebnih »laikov.
Čl. 9. Kdor iz katerega koli vzroka sprejme tujca v svojo silužbo. mora v ueh dneh od dne. ko ga je sprejel, sporočiti v členu 3 te naredbe navedenemu ob'astvu njegove osebne podatke in nadrobno navesti, v kak sni službi se tujec uporablja ter koliko času bo predvidoma zaposlen.
Prav tako mora v štiri in dvajsetih uiah sporočati omenjenemu oblastvu. da je službeno razmerje prenehalo, da je tujec odšei in kraj, kamor odhaja, če prestopi tujec v drugo službo v istem kraju, je treba navesti njegovega gospodarja.
Ce je službodavee kolektivna ustanova, je za tako sporočilo zavezan njen predstavnik.
člen 10. Izpolnitev predpisov predrjega člena ne odvezuje tujcev osebno od zglasilne in prijavne dolžnosti po členih 3. in 4.. zadnji odstavek.
člen 11. Kdor odstopi po kakšnem koli naslovu tujcu lastnino ali už tek kmetijskih ali stanovanjskih nepremičnin, ležečih na ozemlju pokrajine, mora to pisneno naznaniti v drugem odstavku člena 3 navedenemu oblastvu, in to v roku desetih dn', ter pri tem navesti natančne os°bne podatke tujca in ob kratkem tudi vsebino edite-pne pogodbe.
Naznanitev se mora opraviti tudi takrat, če jc obvezna zaprosba predhodne pocbn-st.tve za odsvejilne pogodbe, ustanovne ali prenosne pogodbe o stvarnih pravicah na nepremičninah ali o rabokupih o nj:h. V" 'to sklenjen) na več ko pet let, po določbah kr. ukaza z dne 7. maja 1942-XX št 645. kakor tudi kadar je pri prodajah na javni dražbi zdražitelj tujec. V slednjem primeru je dolžen opraviti naznan lo zapisnikar.
V primerih ;z prednjega odstavka m.ra prijava navesti tudi podatke pooblastila<?ga odloka.
člen 12. Visokj komisar lahko prep jve vsem tujcem ali posamezn;kom bivanje v določenih občinah ali krajih.
Taka prepoved se priobči preko krajevnega oblastva javne varne sti. če tega n: na preko poveljništva kr. karabinjerjev, a če tudi takega ni, po občinsk h organih. Priobči se pa lahko tudi z javnim razglas m.
Tujci, ki prelomijo prepoved, se a h ko odstranijo po organih javne varnosti, v hujših primerih pa tudi internirajo al' iz-ženejo.
člen 13. Določbe prednj:h členov se no uporabljajo na inozemske državne ali v jd-ne poglavarje, na člane svetega kolegija in člane diplomatskega in konzularnega zbora.
člen 14. Na obmejnih prehodih 'n j .režah ali v dvoranah hotelov in na drugih mestih, kjer se dajejo prenočišča preti p<a-čilu mora biti vidno nab t prepis členov 1. 2., 3., 4., 5., 6., 7.. 8.. 12 in 13. te naredoe v italijanskem, nemškem, slovenskem -n hrvaškem jeziku.
II, poglavje
O izgonu, zavrnitvi in odstranitvi
Člen 15. Tujčev 'zgon. ki ga odredi sodno oblastvo po § 57. bivšega jugcs?ovans'.r^ga kazenskega zakonika z dne 27. maja spremenjenega z zakonem z dne 9. oktobra 1931, je vselej dokončen.
Poleg izgona, prepisanega v kazensuuh zakonih, se z odlokom Visokega kcmv3vuja izženejo tujci brez imovine ali ki se pehajo z vlačugarstvom ^li opravili, ki zakrivajo delemržnost ali s postopaštvom ali čenjem. če sa pojavijo na meji, jih je tveba zavrniti.
člen 16. Poleg primerov iz prednjega člena se z odlokom Visokega komisarja lahko izžene in pošlje s prisilno potovmeo ali zastražen na mejo tujec, ki prebiva ali se mudi prehodno v pckraj;ni:
a)	če je obsojen zaradi zločinstva. čeprav zanj ni določena ali se ni izrekla stran3ka kazen izgona;
b)	če je ovaden zaradi prestopka predpisov o bivanju tujcev ali predpisov, izdanih za zaščito javnega reda in notr^rje varnosti;
c)	ki se ne more izkazati ali če je brez sredstev;
d)	ki je prestopil cdredbo o odstranitvi, internaciji ali odpravi v domovino;
e)	iz razlogov javnega reda.
Ob istih okolnostjh se tujec lahko zavrne na meji.
Določbe tega člena ne veljajo za Italijane, ki niso pristojni v Kraljevino.
Člen 17. Namesto izgona odredi Visoki komisar lahko z odlokom, da se tujec od-
Omejitev potrošnje električnega toka v večernih urah
V	zvezi s sporočilom mestne elektrarne je Zveza delodajalcev, Združenje industrij-cev in obrtnikov po naročilu Visokega komisarja odredila, da industrijska in obrtna podjetja ne bodo mogla imeti v obratu električnih motorjev od 16. do 19. ure. Za vsa podjetja, ki uporabljajo električno energijo mestne elektrarne in nimajo na razpolago lastne energije, ima to za posledico prekinjenje dela od 16. do 19. ure. Stroge kontrole bodo zagotovile izpolnjevanje pričujoče odredbe.
strani ali pošlje na mejo s prisilno potov-nico ali pa internira.
člen 18. Sodno oblastvo mora trideset dni pred koncem zaporne kazni tujca, obsojenega za kako zločinstvo iz točke a) prednjega člena 16., obvestiti Visokega komisarja z zgoščenim poročilom o storjenem kaznivem dejanju, njegovih okolncstih in obsojenčevi osebi, kakor je razvidna iz pravdnih spisov, in poleg tega navesti, •ali je za tega tujca vložena prošnja za izročitev.
člen 19. če Visoki komisar misli, da ni treba odred ti izgona ali smatra za umestno, da cdložj po sodnem oblastvu že odrejeni izgon, ker je druga država vio>.t"a prošnjo za izročitev ali pa iz drugih razlogov, poroča ministru za notranje posle in odredi medtem pripor tujca.
člen 20. Izgnani tujec se ne sme brez posebne pooblastitve Visrkega komisarja povrniti na ozemlje nokraj:ne.
Če prelomi prepoved iz prednjega odstavka. se takoj pripre in kaznuje s k\/ni-jo zapora od dveh do šestih mesecev, samo ali združeno s kaznijo v denarju od dva do deset tis:č lir. Po prestani kazn' se tujec iznova izžene. člen 21. Tujec s prisilno potevnico se ne sme oddalj ti z odkazane poti. če bi se oddaljil, se zapre in kaznuje z zaporno kaznijo od dveh do še~tih mesecev, sam., al. združene z denarno kaznijo od dva do do.et t:soč lir.
Po prestani kazn* sq odvede na mejo člen 22. če je treba odpraviti v domovino tujca, glede katerega ni pogojev za iz&on. obvesti Visoki komisar o tem pristojnega konzula radi merebitnih ukrepov ah pa pošlje, če gre za državljana sosednje države. tega na mejo s prisilno potovn:ru 'n poroča o tem ministru za notranje poi.e
člen 23. V odloku o izgonu, cdstrarifvi. internaci.ij ali odpravi v domovino, 3e -|e treba sklicevati na določbe členov 20. in 21. te naredbe.
člen 24. če se tujec zapre ali se osebno javi, mora oblattvo javne varnost* o tem takoj poročati Visokemu komisarju.
Glede tujca sc odredi preiskava nie<pvh podatkov in zisli::ba. zlasti odkod pr haja in zakaj je odšel iz d imovine.
Dokler nc odloči Visoki komisar, se prijeti tujec, če ni brez sredstev, pot^ouh, brezčasten zr.radi zlcčinrtva ali v povratku zaradi kršitev določb o b vanju tujcev ali v političnem pogledu sumljiv, lahko izpust j s pogoj*, ki se cblastvu javne varnosti vj-j dijo potrebni.
j Doiočbe prvih dveh odstavkov tega či^a j se uporabljajo tudi. kadar je treba izročiti | tujca zaradi kakršnega koli kaznivega dejanja sadnemu oblastvu
m. pojavi z
Prehodne, končne in kazenske določbe
Člen 25. Tujci, ki so na dan objave te naredbe že v pokrajini, si morajo, če jih še nimajo, priskrbeti v roku tridesetih dni potni list ali drugo enakovredno listino o istovetnosti, iz katere je razvidno njih državljanstvo in; ki jo je izdala država, kaleri pripadajo, če nimajo državljanstva pa država, v kateri imajo svoje stalno bivališče.
Poleg tega se morajo do vštetega 28. februarja 1943-XXI zglisiti pri oblastvu. navedenem v členu 3., j3a napravijo prijavo bivanja.
Člen 26. Imetniki prenočevališč in druge
v členu 7. navedene osebe morajo v štiri in dvajsetih urah po preteku roka, navedenega v drugem odstavku prednjega člena, zahtevati od tujcev, oskrbovanih ko stopi ta naredba v veljavo, prejemno potrdilo o prijavi bivanja.
Če se jim potrdilo ne pokaže, morajo v naslednjih štiri in dvajsetih urah obvestiti oblastvo kakor je predpisano v drugem odstavku čiena 7. te naredbe.
Člen 27. Tisti, pri katerih so na dan uveljavitve te naredbe tujci v službi, morajo opraviti naznanilo po prvem odstavku č^na 9. v roku desetih dni po tem dnevu.
Naznanilo je obvezno tudi v primeru, če je službeno razmerje prenehalo na dan pred dnem uveljavitve te naredbe. V takem primeru mora obsegat; tudi navedbe, predpisane v drugem odstavku člena 9. in se mora napraviti v treh dneh po dnevu uveljavitve te naredbe.
Člen 28. Če so bile v Ljubljanski po-kraj ni ležeče nepremičnine odstopljene v last ali uživanje tujcem pred dnem uveljavitve te naredbe in je ta odstop še v veljavi, se mora opraviti naznanilo po členu 11. v roku desetih dni po dnevu uveljavitve naredbe-
Člen 29. Izpolnitev dolžnosti iz naredbe z dne 4. junija 1941-XIX št. 38 in iz člena 8. naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX št. 97 ne oprašča od izpolnjevanja dolžnosti iz te naredbe.
V	ničemer niso spremenjeni predpisi za uvedbo in voditev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine, odobreni z naredbo z dne 25. aprila 1942-XX št. 94. Izpolnitev dolžnosti :z pričujoče naredbe ne oprašča dolžnosti iz členov 9-, 10., 11., 12., 13., 15. in 26. omenjene naredbs
ln obratno izpolnitev dolžnosti te navedenih členov ne opražča od izpolnjevanja predpisov pričujoče naredbe.
Clen 30. Kolikor ni dejanje huje kaznivo in ne glede na uporabo policijskih ukrepov po tej naredbi se kaznuje s kaznijo zapora do dveh mesecev, samo ali druženo z denaamo kaznijo do pet tisoč lir;
a)	tujec, ki se — razen v primerih tehtno upravičenega zadržka — zaloti brez
listin, predpisanih v čl. 25.. v času po roku, določenem tamkaj;
b)	tujec, ki se v določenem roku ne zgla-
si pri oblastvu ln ne napravi ali ne potrdi
prijave iz členov 3., 4-, zadnji odstavek, in iz člena 5., ali ki noče pokazati prejem-nega potrdite, če se to zahteva po členih 6-, 7. in 26., ali če ne ustreže pozivu oblastva javne varnosti po členu 8., da naj se zglasi v roku, ki ga oblastvo določi;
c)	imetniki prenočevališč in druge v členu 7. navedene osebe, če ne zahtevajo, da se pokaže prejemno potrdilo in ga ne zaznamujejo v osebni knjigi gostov ali ne naznanijo, da se pokaz po členih 7. in 26. ni izvršil;
d)	tisti, ki sprejmejo ali imajo tujca v svoji službi a tega ne naznanijo v določenem roku, kakor je predpisano v prvem in drugem odstavku členov 9. in 27-;
e)	kdor Je po členih 11. in 28.
pa ne vloži v tamkaj določenih rokih naznanila o odstopu nepremičnin v last ali uživanje tujcem;
f)	Kdor nima, dasi je zavezan, izveSeiitS-ga prepisa izvlečka iz te naredbe. predpisanega po členu 14.;
g)	tujec, ki prelomi prepoved bivanja ▼ določenih občinah ali krajih, kakor mu j« bila priobčena po drugem odstavku člena 12. te naredbe.
Clen 31. V prednjem členu določene kazni izrka v ljubljanski občini Kr. kve-stura, v drugih občinah pokrajine pa upravno oblastvo prve stopnje po skrajšanem postopku, določenem v naredbi z dne 26. januarja 1942-XX št 8-
V primerih, obseženih v členih 20. šn 21. je za sojenje pristojno Vojaško vojno sodišče Višjega poveljništva oboroženih sfl. Slovenia-Dalmazia, oddelek v Ljubljani.
Clen 32. Ta naredba. s katero se razveljavljajo naredba z dne 4. junija 1941-XIX št. 38, člen 8. naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX št- 97 in vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan 1. januarja 1943-XXI.
Ljubljana, dne 11. decembra 1942-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
^^ Hs jjgjl^
rstv
Diamantno jeklo
Od nekdaj gre prizadevanje tehnikov za tem, najti čim trše vrste jekla in kovinske zlitine, s katerimi je mogoče rezati ali na stružnici obdelovati kovine, železo in tudi jeklo samo. Kot najtrši material je od nekdaj znan diamant, ki se tuli tehnično v znatni meri uporablja ne samo za rezanje stekla, za graviranje, za vrtanje, temveč tudi za najrazličnejšo tehnično obdelavo. Približno polovica vse svetovne proizvodnje surovih diamantov se porabi v industriji. Tako je leta 1939. znašala svetovna proizvodnja diamantov 12 milijonov karatov (5 karatov enako en gram), svetovna proizvodnja in lustrijskih diamantov pa se za. to leto ceni na 450 milijonov mark.
Glede na ta ogromen iz .late k industrije za diamante je razumljivo, da so mnogi poizkušali izdelati diamante na umetni način ali pa izdelati kovinske zlitine s tako trdoto, da bi se lahko uporabljala namesto diamantov. Do leta 1900. so za obdelovanje kovin uporabljali trde vrste navadnega jekla, ki dobi kakor znano, svojo trdoto od določene vsebine ogljika. S takim jeklom pa je bilo delo zelo počasno in težavno, ker se je rezilo iz jekla na stružnici hitro segrelo, pri visoki temperaturi pa je popustila trdota. Mnogo boljše so se obnesle nove vrste legiranega jekla z določeno vse_ bino kroma, volframa, vanadina itd., ki so vzdržale še večjo temperaturo in so zaradi tega dopuščale hitrejše delo na stružnici. Kmalu pa se je izkazalo, da pri takem jeklu ne izvirata trlota in odpornost pri visoki temperaturi od dodatkov težkih kovin kakor so krom, volfram in vanadin, temveč od kemičnih svojin takih kovin z ogljikom, od takozvanih kovinskih karbidov. Ta posebno trda jekla se zaradi možnesti hitrejšega dela imenujejo jekla za pospešeno delo.
Spoznanje, da igrajo v takih jeklenih zlitinah karbidi najvažnejšo vlogo, je vodilo do na '.aljnjih poizkusov v tej smeri, da se sestavni element železo v takem jeklu čim bolj zmanjša in istočasno poveča vse_ bina karbidov. Tako so nastale nove še trše zlitine, ki pa se ne morejo več imenovati jeklo, kajti mnoge od njih obstojajo sedaj iz samih karbidov trdih kovin, ki imajo tališče šele pri 2.500 stopinjah Celzija. Te izredno trde kovine so se pojavile v tehniki pred približro petnajstimi leti, ko so izzvale v načinu obdelave jekla pravi preobrat, saj so omogočile novo veliko pospe-šenje dela.
V za '.njih letih je na tem področju tehnL ka še napredovala. Pri izdelovanju najtrših kovin, obstoječih prav za prav iz samih karbidov težkih kovin, pa se je izkazalo, da je novo tvorino težko topiti in vlivati v določene oblike. Zato so pričeli izdelovati posamezne rezilne dele iz trde kovine ne z vlivanjem, temveč z oblikovanjem pri temperaturi, ki je le malo pod tališčem. Mešanico volframovega ali titanovega karbida z dodatkom ogljikovega in kobalto-vega prahu prešajo v določene oblike, ki jih nato po 1 pritiskom segrevajo do tališča, odnosno do poltekočega stanja, s čemer je mogoče rezilnemu delu dati poljubno obliko. Poizkusi s temi novimi rezili iz kovinskih karbidov so pokazali, da vzdrži tako rezilo preden se obrabi 58krat več kakor najboljše vrste rezilnega jekla in HOkrat več kakor najtrša jekla, ki vsebujejo zgolj ogljik. Medtem ko vzdrži jeklo z ogljikom svojo trdoto le do 250 stopinj Celzija in rezilno jeklo le do 650 stopinj, kažejo poizkusi s trdimi kovinami iz karbidov, da vzdrže prav vsako temperaturo, ki se praktično pojavi pri obdelovanju drugih kovin. Kakor je znano, se jeklen predmet pri struženju močno ogreje in sicer tembolj, čim hitrejše je delo. Z novimi trdimi kovinami iz karbidov pa je mogoča praktično poljubna obdelovalna brzina.
Ko so se leta 1800. pojavile prve vrste legiranega jekla za rezanje je bilo mogoče hitrost obdelovanja na stružnicah potrojiti v primeri s prejšnjim ob lelovanjem. Od tedaj so nadaljnja zboljšanja do leta 1926. omogočila le še pospešen je za 50%, ko je bila dosežena brzina rezanja 25 metrov na minuto. Ko pa se je pojavila trda kovina iz karbidov, je bilo mogoče v kratkem času pospešiti brzino obdelave na 250 do 300 metrov v minuti. S polno pravico lahko govorimo torej o pravi revoluciji, ki so jo prenesle trde kovine iz karbidov v industrijskem obdelovanju jekla in drugih kovin. Nova rezila iz trde kovine niso prinesla samo pospešenje dela, temveč tudi pocenitev dela in boljše izkoriščanje obstoječih strojev, zlasti stružnic za struženje jekla in drugih kovin. Tudi v rudarstvu je omogočila uporaba nove trde kovine znaten napredek pri vrtanju kamna in kopanju rud s stroji. V gradbeni stroki pa se danes nova trda kovina z velikim uspehom uporablja pri vrtanju sten, plošč, cementa, pri drobljenju kamna in sploh tam, ki je potrebno, da se rezilo ne obrabi.
Po najnovejših vesteh pa je tehnika na tem področju zabeležila Se nov važen korak na-
prej. Uspelo je izdelati matrial, ki lahko praktično nadomešča diamante v industriji. Po M oh sov i skali trdote ima, kakor znano, diamant najvišjo trdoto 10, trdoto 9 pa trna korund. že s trdo kovino iz karbidov je skoraj uspelo doseči trdoto diamanta, in sicer trdoto 9.8 in celo 9.9. Trda kovina iz karbidov vol f rama torej po svoji trdoti presega korund. ne doseže pa docela diamanta, četudi se mu zelo približa. Za mnoge tehnične svrhe so torej še naprej v znatni mori potrebni diamanti, s kater m.i pa je obdelovanje prav težavno, ker je treba za razne obdelovalne svrhe majhne drobce diamantov pritrditi na kovinske dole. predvsem na
kovin sike plošče.
Vsi dosedanji načini pritrjevanja pa so zelo pomanjkljivi, ker se diamantni drobci pri delu izločijo iz podlage in odpadejo. Diamantnih drobcev pa ni mogoče trdno povezati s tekočo kovino, ker obstoja diamant iz kristaliziranega ogljika, ki zgori pri 700 stopinjah Celzija. Zato so poizkušali vezati diamante s kovinami na galva-nični način, kar se je deloma tudi obneslo. Sedaj pa je berlinskemu fiziku dr. Viljemu Mullerju končno uspelo izdelati tvorivo, v katerem so diamantni drobci trdno in homogeno povezani s kovino, in sicer tako, da se iz kovine ne morejo izločiti. To novo tvorivo se imenuje diamantna kovina in ima trdoto diamanta. Na kakšen način je uspelo dr. Mullerju povezati najtrše kovine z diamantom je zaenkrat tehnična tajnost. Vsekakor pa poročajo strokovni listi, da je uspelo povezati diamantne drobce s kovino ne da bi diamantni drobci zgoreli in povrhu še tako, da pride pri izdelovanju te kovine do nove kristalizacije diamantov. Kovina sama pa ima trdoto prvovrstnega jekla.
Nova diamantna kovina se je pri poizkusih sijajno obnesla, povsod tam, kjer je treba obdelovati najtrša jekla, pa tudi pri obdelovanju najtrših kamnov (n. pr. kre-menca). Prednost ima ta diamantna kovina zlasti v tem, da vzdrži več let, in sicer toliko časa, dokler se kovina sama docela ne izrabi. Z uporabo te diamantne kovine se bo znatno zmanjšala potreba diamantov v industriji. Pri uporabi diamantne kovine je namreč potrošnja diamantov znatno manjša kakor pri dosedanjem načinu uporabe industrijskih diamantov. Z uspehom uporabljajo novo kovino tudi še v industriji stekla in pri izdelovanju predmetov za optiko.
Gospodarske vesti
= Davek na promet z delnicami. Namesto dosedanjega davka na prirastek vrednosti pri vrednostnih papirjih, ki ne notirajo na borzi, se od 13. t. m. v Italiji pobira posebni 4% davek na promet z vrednostnimi papirji, ki se računa od celotne prodajne vrednosti. Polovico davka plača kupec, drugo polovico pa prodajalec, vendar oba jamčita solidarno za plačilo davka. Za promet z nepremičninami veljajo dosedanji predpisi in se pobira prometni davek 4% poleg davka za prirastek na vrednosti.
= Italijansko-turška gospodarska pogajanja. Iz R:ma poročajo, da bo v prihodnjih dneh odpotovala v Ankaro posebna italijanska gospodarska delegacija zaradi sklenitve novega trgovinskega sporazuma a Turčijo.
= Točke za prešite odeje, posteljne blazine in zavese. Pokrajinski svet korporacij sporoča: Glede števila točk ki odpadejo na »prešite odeje, z vato polnjene odeje, žim-nice in posteljne blazine« ter na »zavese, zavesnice in blazine«, o katerih je govor v zaporednih številkah 4 in 11 oddelka V. seznama točk, se sporoča, da se za te predmete uporablja število točk, ki odpade na dotične tkanine po številu metrov, ki so bili uporabljeni za izielavo teh predmetov. Za te izdelke se torej pobirajo odrezki z rimskimi ali arabskimi številkami glede na to kakšni odrezki odpadejo na tkanino, lz katere je izdelek napravljen. V veljavi ostane določba, da se bodo izdajale nabav-nice z arabskimi številkami za predmete, podvržene oirezkom z arabskimi številkami, nabavnice z rimskimi številkami pa za predmete, na katere odpadejo odrezki z rimskimi številkami.
= Razširjenje evropske poštne zveze.
V skladu s sklepi nedavnega evropskega poštnega kongresa na Dunaju je bil nedavno sklenjen nemško-belgijski poštni sporazum, ki predvideva, da se v prometu med Nemčijo in Belgijo za pisma, dopisnice, poslovne papirje in majhne pakete uporablja tarifa kakor v notranjem prometu.
= Razvoj družb z omejeno zavezo na Madžarskem. Na Madžarskem so šele pred dobrimi desetimi leti ustvarili pravno podlago za ustanavljanje družb z omejeno zavezo, ki pa so se kmalu uveljavile. Leta 1932 je bilo v Budimpešti samo 26 družb z omejeno zavezo, ob koncu lanskega leta 1625, sedaj pa je število naraslo že na 2250.
KULTURNI PREGLED
Produkcija Glasbene akademije
V sredo zvečer je bil v mali filharmonični dvorani drugi javni nastop gojencev Glasbene akademije. S samostojnimi glasbenimi točkami je sodelovalo pet gojenk in gojencev Srednje glasbene šole in ena gojenka Glasbene akademije. Najmlajši med vsemi, nadarjeni in marljivi Igor Ozim (iz šole prof. Pfeiferja), je vzbudil pozornost že s prejšnjimi nastopi. To pot je odigral s prikupno sigurnostjo in z očitnim ritmičnim čutom prvi stavek S. J. Bachovega koncerta v E-duru. Splošna sodba o njegovem, za goslačeva leta kar izrednem glasbenem razvoju se je s tem nastopom samo potrdila. Baritonist Franc Lan-gus iz šole izred. prof. Trostove je s svojimi tremi točkami izpričal, da je šolanje njegovega bogatega glasovnega materiala na prav dobri poti. Langus obiskuje sedaj tretji letnik Srednje glasbene šole. Prav tako je dosegla lep uspeh učenka hon. prof. Zarnikove Jaroslava Erzinova z Beethovnovimi šestimi lahkimi variacijami v g-duru. Marko Bajt lz šole hon. prof. Lau-na je v Webrovem Concertinu op. 26 pokazal, da nam v njem dozoreva umetniško stremljivi klarinetist. Igral je sigurno in lepo. Marijanca Wohinz iz šole red. prof. J. Ravnika je odigrala z očitnim tehničnim znanjem in dobrim okusom Vit. Novaka Dve serenadi. Spored je zaključila učenka Glasbene akademije Nada Stritar s petjem Osterčeve pesmi »Sonce v zavesah« in ariie iz Verdijevega Rigoletta ter je zlasti v drugi točki, tako polni večjih zahtev do mlade pevke pokazala kvalitete svojega prikupno barvitega glasu in uspehe pevskega šolanja pri rektorju Betettu. Tri soliste je spremljal pri klavirju Jože Osana, v zadnjem primeru pa Ksenija Ogrin. Vsi nastopajoči naraščajniki naše instrumentalne in vokalne solistične glasbe vzbujajo dobre nade v nadaljnji razvoj in vsakega je občinstvo nagradilo z aplavzom. Prireditev je bila dokaj dobro obiskana.
Mtred Jestsen
Minilo je dvajset let, kar je umrl na Dunaju, kjer se je bil ustavil potujoč na Balkan, švedski slavist dr. Alfred Jensen, častilec in prevajalec slovenskega pesnika Antona Aškerca. Jensen se je rodil 30. septembra 1859 v Forsi na švedskem. Vseli.'Hiške študije je dovršil v Upsali, nato pa se je posvetil publicistiki in znanosti. Prepotoval je Evropo, posebej še slovanske cežele in proučeval jezike, književnost in kulturo. Od 1. 1901 je bil tajnik Nobelove akademije v Stockholmu in njen poročevalec za slovanska slovstva, od 1. 1909 je bil dopisni član tedanje Jugoslavenske, sedanje Hrvatske akademije v Zagrebu.
Jensenovi slavistični spisi zavzemajo četo knjižnico. Predvsem se je bavil z ruskim slovstvom, spisal vrsto študij in razprav s tega področja, delno v švedskem, delno v nemškem jeziku. Iz poljskega slovstva je objavil 1. 1898 prevod Mickiewi-r.zeve velike pesnitve »Pan Tadeusz« in z njim počastil pesnikovo stoletnico; izdal je fie štiri nadaljnje knjige prevodov iz poljske poezije. Po njegovi zaslugi je bila Nobelova nagrada priznana Henryku Sienkie-wiczu. Iz češkega slovstva je prevedel nekatera klasična dela in spisal študije o Vrchliekem in Brezini. Na začetku stoletja je objavil študijo »Ragusa en siidalavisk literaturstudie« in pesniško zbirko »So-netter fron Adria«, ki mu je prinesla tudi sloves izvirnega pesniškega stvarjalca. 2e prej je objavil iz hrvatske literature prevod Mažuraničevega eposa »Smrt Smail-age čengiča« in sicer v helsingforskem časopisu »Finsk Tidskrift« ter z obilnim komentarjem; ta prevod je izdal 1. 1913 knjižno. V nemščini je spisal, izčrpno študijo »Gundulič und sein Osman« (Goteborg 1910) ter prejel za to delo častni doktorat vseučilišča v Upsali. V knjigi »Fron Balkan« (1917) je prikazal hrvatske narodne pesmi in pesniKe Maruliča, Lučiča. Hektoroviča, Vetraniča, Gunduliča, Vojno-viča in Kranjčeviča. V »Radu« zagrebške akademije (knjiga 203.) je objavil razpravo »Dvije slavenske junačke pjesme«, v kateri primerja »Krvavo pesem« bolgarskega preporodnega pesnika Penče Slavej-kova z Mickievviczem »Panom Tadeu-szem«.
Alfred Jensen se je prav posebno zanimal za Aškerca, pi9al o njem in ga prevajal. L. 1801 je izdal izbor njegovih v švedščino prevedenih balad v knjigi z naslovom »Sloveniska Balader«. Tako je Jensen prvi opozoril skandinavski svet na slovensko poezijo. Mnogo je pisal tudi o bolgarski literaturi, objavil monografijo o Hristu Botevu in obsežno knjigo bolgarskih študij »Bulgarerna«. L. 1920 je izdal v Stockholmu knjigo »Slavisk kultur ich literatur un der XIX. orhundradet«, ki podaja nekako sintezo Jensenovega slavističnega proučevanja.
ZAPISKI
Italijanska knjižna produkcija. Centralni urad za statistiko poroča, da je leto 1941. izšlo v Italiji 7677 knjig. V primeri z leto 1940. je izšlo nekaj knjig manj, dočim beleži statistika italijanske knjižne produkcije v letu 1939. 8314 publikacij. Prevodov je bilo lansko leto iz tujih jezikov v italijanščina 577, iz italijanščine v tuje jezike pa 15.
Italijanske knjige v madžarščini. Za letošnji božič so najavljeni v Budimpešti prevodi naslednjih knjig iz italijanske književnosti: Manzoni: »Promessi sposi«, Pa-pini »La storia di Christo«, Gofredo Be-lonci »Lucrezia Borgia«, Lucio dAmbra »II romanzo di Abbazia« in Salvator Got-ta »Tre donne innamorate«.
Nove hrvatske knjige. V zadnjih mesecih so izšla v Zagrebu med drugim naslednja značilna dela: Mila Budaka »Ratno robljet (v dveh zvezkih), Alberta Halerja esejska zbirka »Iz tudjih književnosti«, dr. Antuna Barca študija »Književnost i narod«, Boža Lovriča »Traženje«, Mare fevelove »Portreti nepoznatih žena«, Olin-ka Delorka »Zgode poremečene sreče«, dr. Rudolfa Horvata spis »Lika i Krbava«, Karla Hauslerja »Uspomene na A. G. Ma-toša«, Božidara širole »Hrvatska umjetni-čka glazba«, — vse pri Matici Hrvatski. Dalje spis dr. Mirka Kusa Nikolajeva »Oblici i sadržina hijeiarhije«, Tona Smer-dela pesniška zbirka »Drvorezi«, lirika Branka Klariča »Slava katedrale« in To-mice Penaviča »Na stazama života«.
Kronika
*	Poveljnik nemškega protiletalskega
topništva v Milanu. V Milan je prispel nemški polkovnik Zieten, ki mu je poverjena protiletalska obramba milanskega mesta. Obiskal je tudi uredništvo »Popolo d' Italiax) kjer ga je sprejel narodni svet. nik Sandro Giuliani.
*	Smrt napolitanskega novinarja. V Na-polju je umrl eden izmed najbolj znanih tamošnjih novinarjev dr. Rafael Falanga ki je bil nad 30 let delaven v svojem poklicu pri listih »Il Mattino« in »Corriere di Napoli«.
*	Nov komet. V Kčjnigsbergu je astronom Fedtke v peetk, 11. decembra, odkril nov komet osme kategorije. Repatica je dobila ime po odkritelju. Kometa še ni mogoče opaziti s prostim očesom.
*	Smrten padec z višine 2 m. V Genovi je padel 81 letni Vincenao Corradini iz Mantove z okna dva metra globoko. Zlomil si je hrbtenico in je umrl na prevozu v bolnišnico.
IGRAČE DARILA
r*


ENGELMAN LJUBLJANA, TAVČARJEVA 3
IZ LJUBLJANE
u— Blato namesto snega. Dolgotrajno suho vreme, ki smo ga imeli letošnjo jesen, je trajalo tudi še nekaj dni potem, ko je nastopil jug. Ljudje so sicer večkrat govorili, da diši po snegu in da se bomo naslednji dan zbudili v objemu belega plašča, njihove napovedi pa se niso uresničile. Namesto snega je začelo deževati. Po ulicah in hodnikih, ki niso tlakovani, je na debelo blata. Vedno novi curki izpod neba pa ga še bolj pomnožujejo. Od doma do pisarne ali trgovine ne moreš priti, da bi ne bil obrizgan z blatnimi madeži. Toplomer stoji visoko nad ničlo in nič ne kaže, da bi se vreme izboljšalo. Včeraj zjutraj je kazalo živo srebro 8« C nad ničlo in se je čez dan dvignilo do 11.2° C. čez noč se je ozračje nekoliko ohladilo in je davi kazal toplomer 5.5° C nad ničlo. Barometer stoji precej nizko.
u— Omejitev porabe električnega toka.
Ker mestna elektrarna ljubljanska do preklica rama ne zmore večerne zimske ob-težitve, naroča vsem strankam, naj z motorji od 16.15 do 19. ure ne obratujejo in med tem časom nimajo priključenih električnih peči in štedilnikov.
u— Priporočamo Vam, da že sedaj nabavite beležne in žepne koledarje za leto 1943 XXI-XXII, ker je lani zaloga poš'a. Koledarje vsake vrste dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenbur-gova ul. 3.
u— Prva letošnja javna produkcija šole Glasbene Matice bo v torek 22 t. m. ob pol 18. v mal; filharmonični dvorani. Na tej produkciji bo nastopilo okrog 30 gojencev klavirskega, violinskega oddelka ter oddelka za čelo. Podrobni spored bomo še priobčili. V sredo 23. t. m. bo pa dru?a produkcija ob tričetrt na 18 v veliki filharmonični dvorani, na kater bosta nastopila poleg posameznih gojencev tudi šolski orkester, šolski zbor in v božični suiti zbor in orkester skupaj Natančnejše sledi. Podrobni spored je na razpolago v Knjigarni Glasbene Mat:ce in velja obenem kot vstopnica v dvorano.
u— Na IV. sinloničnem koncertu, ki bo v ponedeljek 21. t. m. ob 18. v veliki unionski dvorani, bo nastopila kot solistka ga. Francka Ornik-Rojčeva ter igrala violinski solo v Bachovem Koncertu v a-molu- Gospa Ornikova je absolventka našega kon-servatorija in G'a-bene akademiie tei ie bila povečini učenka prof. Jaha Šlaisa in v zadnjem letu tudi docenta Karla Rupla. Rodom je Mariborčanka in je bila najprej gojenka Glasbene Mat'ce v Mariboru, kjer je nastopala z lepim uspehom na tamošnjih šolskih produkc jah Svoje študije je nadaljevala v Ljubljani, predvsem po za-
slugi skladatelja Oskarja Deva, ki se je
zelo zavzel za izredno nadarjeno Mariborčanko. Francka Ornikova je umetnica, ki obvlada svoj instrument do najvišje tehnike, njena igra Je izredno temperamentna. Tudi v Ljubljani je nastopčla na večih javnih koncertih ter žela vselej priznanje publike in kritike Poleg Bacha bomo slišali na koncertu še Corellijeve tri stare klasične plese. Osterčev Religioso »n Beethovnovo Sedmo simfonijo. Dirigent je violinist Karlo Rupel. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Hišni posestniki brex davčne olajšave, ki imajo soposestnike, se radi razdelitve dopolnilnega davka vabijo nemudoma s plačilnim nalogom za L 1942 v društveno pisarno, Salendrova 6-1.
u— Nocojšnji večer slovenskih klavirskih skladb za mladino, ki bo ob 18. v mali filharmonični dvorani, Ima naslednji spored: 1) Skladatelj L. M. škerjanc bo izvaja! svojih Deset mladinskih skladb za klavir; 2) Pianistka Silva Hraševčeva bo izvajala osem šantlovih klavirskih skladb za mladino; dalje Pavčičevi Božično ln Pastirci ter tri skladbe iz Mirkovega Klavirskega albuma za mladino: 3) Skladateljica Mirca Saneinova bo izvajala šest svojih skladb iz zbirke šest malih skladb, iz Pahorjeve zbirke Tri arabeske in TomČevo zbirko Za malega pianista, 5) Za sklep večera slovenskih klavirskih skladb za mladino bosta izvajali pianistki Bizjak Marta in Hrašovec Silva Tomčeve Variacije na pesem »Od kneza Marka«, ki so napisane za štiriročno igranje na klavirju. Vse te zbirke so izšle v tisku in se dobe v Knjigarni Glasbene Matice. Našo javnost opozarjamo na zanimiv klavirski večer, ki je prvi te vrste v našem glasbenem življenju. Podrobni spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice in veija kot vstopnica v malo filharmo-nično dvorano. Začetek bo točno ob 18. url.
u— Našim gospodinjam se je zopet izpolnila želja, ker je izšel Gospodinjski ko-ledar za leto 1942-XXI-XXII s prav bogato vsebino. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova ul. 3.
u— čistilno kopališče Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 20 bo pred božčnimi prazniki odprto v torek 22. t. m., v sredo 23. t. m. in v četrtek 24. t. m. Kopališče bo odprto ves dan. to je od 8. zjutraj do 18.30 zvečer. Parna kopel bo pred prazniki odprta za ženske v sredo 23. t. m. cd 14. do 17., za moške pa v četrtek od 14. do 17. ure. Uprava kopališča prosi vse cenjene obiskovalce. da se blagovolijo posluž ti kopeli že v torek in v sred;, ker le tako bo vsem kopalcem mogeče zadovoljivo ustrečj. Ta sprememba velja samo zn teden pred božičnimi praznik', ob drugem času pa bo kopaTšče odprto v petek, v soboto in v nedeljo. Parna kopel pa bo c drle j za moške stalno odprta le ob srbetah od 14. do 17. ure.
u— Denarnica z majhno vsoto denarja
je bila v torek najdena na živilskem trgu Lastnik jo dobi v mestnem tržnem uradu v I. nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu 10.
Ob ssasisTisTi Frzssca Fstošaika
Danes mine teden. 'oJkar je umrl nagle smrti g. France Potočnik, upcfcoje.u vi."ji že!ezn: ki inšpektor. V velikem metežu dana"«:'h dogodkov ni b 'a ž ako na novica o njegovi smrti opažena v "'r."i j.-.vncoti s tcukfno pozo neotjo kakor ti jc to pogojnik zas'už:l. Zato naj ub sedmini izpregs ve imo n cika j besed v poča-č^nje spjnim.i.
France Potočnik je bil č * rst Gorenjce, po rodu iz Češnj e pri PoJnartu. Vendar ,;e tako dolgo dobo prcb:val v Ljubljani, da ga je le-ta š'c'a med. svoje najbolj zvest'.* meščane. Z« daj :e pri'el ;,tud'<: at v Ljubljano in tu ie tudi stopi v sužbo pri takratni južni železnici. Službo je opravljal vso polno dobo v polno zadovoljstvo predstojnikov in podrejenih. Kmalu si jc ustvari srečno druž nsko ognjišče. Pred oltar ie pove del gdč. Milko Pirčevo. živahno štajersko učiteljico Postaia mu je zgledna družica. požrtvovalna mati trem hčeram, ki so že vse poročene, ter sinu Franju. višjemu
Vokalno instrumentalni koncert
V petek 18. t. m. točno ob 5. popoldne bo v opernem gledališču vokalno instrumentalni koncert pod vodstvom dirigenta. DEMETRA 2EBRETA in sodelovanjem
sopranlstke KSENIJE VIDALIJEVE mezzosopranistke ELZE KARLOVČEVE, baritonista GIUSEPPE TADDEIA, ln tenorista GIORGIA SEMBRIA.
Prvi del: 1. SMETANA: t. CILEA:
PRODANA NEVESTA, uvertura ARLE2ANKA, »Friderikova tožba«,
jI 3. LEONCAVALLO: GLUMACI, prolog
4.	SMETANA:
5.	MUSSORGSKI:
6.	VERDI:
7.	BAGNOLI:
DrugI del: 9. MASCAGNI:
10.	BIZET:
11.	ROSSENI:
12.	PUCCINI:
13.	GLUCK:
14.	BIZET:
15.	VERDI: 16: DVORAK:
PRODANA NEVESTA, »Ah, to boli« BORIS GODUNOV, arija TRUBADUR, »šviga plamen« »
LEGENDA O ZVEZDAH, romanca • • •
(orkester)
(tenor)
(bariton)
(sopran)
(bariton)
(mezzosopran)
(bariton)
CAVALLERIA R USTI C AN A, lntermezzo (orkester) CARMEN, »Glej, to je tista roža mala« (tenor) SEVTLJSKI BRIVEC, cavatlna Flgara (bariton) BOHEME, a) »Hladne so ročice«
b)	»Me kličejo Mirni«
c)	finalni duet iz L dejanja
ORFEJ IN EVRIDIKA, »Kaj počnem naj
brez Evridike« CARMEN, »Z Vami piti«
TRAVIATA, duet tat H. dejanja SLOVANSKI PLES št 16
(tenor) (sopran)
(sopran ln tenor)
(11 »lIiHUUpi Mt)
(bariton)
(sopran ln liaiKuu) (orkester)
PREBITEK KONCERTA GRE V CELOTI V KORIST PODPORNEGA
SLOVENSKIH UMETNIKOV
SKUHA
Levo: sopranistka KSENIJA VID ALI JEVA, desno: mezzoeopranistka ELZA KARLOV-ČEVA, ld nastopita na nocojšnjem koncerta
pomorskemu oficirju. Minilo je že nad 30 let odkar prebiva Potočnikova družina v Slomškovi ulici 17, deiležna prisrčnega spoštovanja v širokem krogu sorodnikov, znancev in prijateljev.
Kakor vsakega Gorenjca, je tudi Frana Potočnika prešnnjala goreča ljubezen do prirode. zlasti še do ponosnih gorskih velikanov. izkoristi'! ie vsak prosti čas. za izlet v plani«uko kraljestvo. Obšel in zmagal je nešteto cvropsk h vršaccv. Vzpenjal se ni samo na Triglav, marveč tudi na Matter-l-.orn Dolgo se ie ohranil čvrstega m zdravega in tak je p*cd desetimi 'tti stopili v zas.užcm pokoj. Predlanskim pa je začela v njem kljuvati bolezen. Lani se je moral sicer čvrsti 721ctnik podvreči operaciji, ki jo je srečno prestal, toda posledice so ga dalje murk. K' ie biil pretekli petek opoldne na ob.sku pn svoji hčeri go*pe Joli, soprogi inž Kuij;ša. za Bežigradom, ga je napadla slabi** in je kmalu nastopila agonija. V nedeljo popoldne ie nato nastopil svojo za.lnjo pot iz kapelice sv Krištofa na Ža'ah. Zbralo se ie mnogo pogreb-ev. ki so pietctno počastili p<<koincea poštenjaka in kremenito značajnega moža. Obenem so izkazali iskreno sočutje z gospo Milko, ki je polnih 42 let delila z nep< zahn.im Franom zakonsko živi jen le. ter z vsemi člani ugledne druž ne. Tudi mi jim izrekamo odkritosrčno sožalje! Pokojnika, ki je bil dolga
pubblica: Tre anni di guerra, riepilogo strategico dell'attivita bellica delKAsse, con numerose cartine e grafici. Storia della Fanteria, illustrata con disegni. Visioni di battagiia a Stalingrado. — II Fronte Europeo: volontari in lotta contro il bolseevismo: E il pubblico beve grosso ...: la propaganda inglese esami-nata al microscopio. Notizie dalllrak.
•bCumero doppio
72 pagine di cui 8 a colori, con 140 illustrazioni
prinaša: Tri leta vojne, strateški pregled vojaške delavnosti Osnih sil, opremljen z mnogimi zemljevidi in skicami. Zgodovina pehote, z mnogimi slikami. Slike iz bitke za Stalingrad. — Evropska fronta: dobrovoljci v borbi proti boljševizmu. Vse to pogoltne javnost: angleška propaganda pod drobnogledom. Poročila iz Iraka.
<tPv€>$na htevilfeai
obsegajoča 72 str., 8 celostranskih barvnih posnetkov in 140 fotografij stane
leta med najzvestejSmi naročniki »Jutana* in »Slovenskega narod«« te* velik prijatelj silov enake knjige, borno ohranili v trajno častnem spominu.
nas je
Ljubljana, 17. deoembis.
Davi ob 5.42 je Ljubljančane zibudil cej močan potresni sunek. Prišel je v smeri od Krima. Prav občutno so se zamajala poslopja, zanihalo se je nekatero pohištvo m je valovanje trajalo več kakor tri sekunde. Kdor današnjega potresa ni čutil, ima pač zdravo spanje, ali pa morda potres ni bil povsod enakomeren. Izza Bežigrada naim poročajo, da so ga občutiti i zlasti v številnih novih stavbah. Prav tako so ga čutžli t novejših stavbah v mestu, toda predrairuK so se tudi prebivalci v starih h i-šah na Mestnem in Starem trgu ter drugod v osrčju mesta, koder se je v temnem, nekoliko vlažnem in mračnem jutru pravkar začed razvijati običajni poulični promet
Zaenkrat še ni poročil, kod povsod r ljubljanski okolici in drugod po naših krajih so čutili današnji potres. Ljubljančani spravljajo potres v zvezo tudi z vremenom in s celo vrsto kozmienih pojavov, ki smo j:ih zabeležili v letošnjem letu. Vse to p« ni utemeljeno. Z vremenom, s pojavom kometov i,n z raznimi zvezdnimi konstelacijami nima potres nikake zveze. To je čisto običajno sesedanje zemeljskih plasti, ki se ponavlja od časa do časa.
V Ljubljani potres ni redek gost Najhujši je bil pred 47 leti o veliki nočL In letos pravkar mineva 140 let odkar so se po takratni Avstriji razširile novice, da je Ljubljana vsa razdejana. Johann Gottfried S"ume, ki je zapustil] zanimivo knjigo »Sprehod v Sirakuzo leta 1802«, je zapisal o popotovanju skozi Ljubljano: »Potres, o katerem pripovedujejo v Gradcu strahotne rooi in pravijo, da je razdejal Ljubljano, ni bfl znaten i« se je sesulo le nekaj starih zidov. V Fiumi, Triestu in Gorizii so ga pa baje močneje čutili, vendar je tudi tam napravil malo škode.
Ob današnjem potresu — nam pripoveduje neki rejec — se je spet pokazailo, kako živali čutiijo elementarne pojave in kako jih taki dogodki razburijo. Čeprav je bil potres le kratek, so biile razne živaili motno vznemirjene. Najžnvahneje so reagirale pa>-piigice, ki so prestrašene žvrgljale v svojih kletkah in so se šele polagoma umirile.
II 1° numero di Gennaio (40 pagine) sara messo in vendita al prezzo nor-male di Lire 3,—
Prihodnja januarska številka (40 str.) bo stala L. 3,—
Radio Ljubljana
PETEK, 18. DECEMBRA 1942-XXI 7.30: Pesmi in napevi. 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.17: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. š;janec — Glasba za godalni orkester. 13.50: Pisana glasba. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Pesmi za vse okuse — orkester vodi dirigent Segurini. 15.: Poročila v slovenščini. 17.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 17.10; Pet minut gespoda X. 17.15: Koncert kitarista Stanka Preka. 17.35: Pisana glasba. 19.: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valček. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Koncert Radijskega oricestra, vodi dirigent D. M. šijanec. sodeluje sopramstka Ksenija Vidali: operna glasba. 21.20: Koncert tria »Emona«. 21.45: A. Nicotera: Pogovor s Slovenci. 22.: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta L. Pfeifer—I. violina, A. Dermelj —II. violina. C. šedlbauer —čelo, V. šušteršič—viola. 22 45: Poročala v italijanščini.
S POET
Poizkusi in sistemi
Kod vse se vidi žilavost in vztrajnost v italijanskem športu?
Italijanski šport kaže baš v teh časih svojo izredno žilavost in zato je prav zanimiv sestavek v neki nemškj spoitni rubriki, v kateri je pisec zajel trenutno nepopustljivo delavnost italijanski! športnikov v teh klenih besedah:
»Nič ne dokazuje tako zelo. kakšne življenjske sile vsebuje italijanski šport, kakor vsestranska razgibanost razprav, k-i-ko naj bi se izboljšale metode dela in --takšni ukrepi bi bili še potrebrJ, da bi italijanski šport zavzel še večji in vodilneiši razmah.
Livorno. to je bilo ime (od zadnje nedelje je položi j za to dozdaj nezlomljivo enaj-storjco z obale Ligurskega morja že precej drugačen), ki je b;lo na ježku vseh nogometni prijateljev po Italiji, saj je ta ekipa zasekala globoko vrzel med stare italijanske mojstre ob okroglem usnju, toda kljub temu so strokovnjaki še zmerom dalje razpravljali o pravem sistemu, o onem načinu igranja, ki jamči z dan;mi pogoji za siguren uspeh v kakršnih koli okoliščinah To vprašanje je kajpa še zmerom v razprav; in bo tudi še ostalo . .
Med tem je dal predsednik FIGC (itali-jsnoke nogometne federacije) markeze Ri-dolfi pr- moštvih iz divizije B izvesti zanimiv poskus za novo ureditev sodniškega poslovanja. Sodnika je nov; predsednik presadil z nogometnega terena na eno :zmerj stranskih črt- ostalo polovice igrišča po dolgem pa je razdelil na dve polovici in nadzor nad vsako poveril po enemu stranskemu sodniku. Glivni sodnik bi tako lan-k mnogo bolje pregledal igrišče in menda misli markeze tudj na to, da bj ga — poči bno kakor pri tenisu — postavil vzvišeno mesto oh en; stranici igrišča. Takih in podobnih poskusov je bilo v nogornet-tifm športu že več. toda pokazalo se je. da f> praktično neizvedljivi. Sodniki so se f et — radi ali neradi — spet vrnili aa Eirt;o mesto med igralce na travniku.
Med atleti so imeli zadnji čas :n tik p* ,t1 zaključkom sezone zelo razgibane raz. p: ive o metod; madžarskega trenerja Sza-i Ta evropskj reiiorder iz ravne Madžarske je lani treniral najboljše italijanske t kače na srednjih progah in uvedel v tre-n ngu izredno ostre metode, proti katerim f- moli poznavalci mnogo pomislekov Pr:
v	om tem pa se je le pokazalo, da so imeli italijanski tekači dovolj fizičnih rezerv, da F: vzdržali Szabov način dela in potem r tudi 'z'y i.išali svoje čase. Italijanska 1: r>.k i atletika se cb koncu sezone lahko ponaša s štetimi novimi državnimi rekordi, in sicer kijub temu. da ji je v minuli sezona manikalo vseh mednarodnih nastopov in t- rej ni mogla pr dobiti one tekmovalce rutine, brez katere so vrhunski rezultati I- maj dosegljivi.
K■:'io visoko cenijo po Evropi italijanske f bljačs. kaže dejstvo, da je 'oilo pred kratkim mesto predsednika evropske sabljaške z oz? poverjeno italijanskemu grofu Pao-lu Thaon di flevelu. Ta ugledni športnik, ki je obenem tudi župan mesta Torina, bo
vi	il 'tolijanckemu sabljaškemu športu novih noč; za nadaljnje delo. Grof Thaon di Re-v ! po.-rna sabljanje bolj kakor kdo drugi, Fr : je izšel iz šole nepozabnega mojstra J\ -d.i Nordija in je sam dosegel tudi čast cl mpijokega zmagovalca. Sabljači so bili tudi začini sezono zelo delavni. Razen šte-viln h nastopov v prvenstvu so pokazali svoje znanje tudi v Steckholmu, kjer so s; priborili neoporečno zmago. Največ zani-r..:-nja je zdaj med italijanskimi sabljači 7 - preizkušnje z električnim floretom. ki 7 ; i bi ro načrt! h znanega sabljača Dina Tastellijr. po električni poti beležil zadetke. Podobne poskuse so izvajali že na berlinski olimpiadi, kjer pa se naprava ni obnesla najbolje; kakor pravijo, je italijanska izum mn go popolnejši i.n tudi skoraj prav nič co ovira sab'jača.
To so sami poskusi in s:stemj, ki jim ie mor;1!'! šole treba dati dokončno obliko, toda ne glede na to so vendar zelo zgovoren dokaz, da italijanski sportmki tudi v vojni niso zanemarili dragocenega sredstva, ki krepj narod v nalogah za najvažnejSe odločitve;
Številke iz divizije E
Danes pa še nekaj številk, in sicer to pot iz italijanske nogometne divizije B, kakor smo obljubili včeraj.
čudno naključje je naneslo, da je pre_ teklo nedeljo tudi 18 klubov v nižji diviziji dobilo novo vodstvo, prav tako kakor je isti dan med najboljšimi enajstorieami Torino zasedel prvo mesto pre] Livornom zaradi boljšega količnika v golih. Novi klub v vodstvu je Pro Patria, ki je začasno — tako mislijo strokovnjaki — potisnil odlično vigrano ekipo Spezie na naslednje mesto. Kajti nogometaši iz Spezie so v nedeljo prebrodili najtežjo oviro do na-
daljnjih uspehov saj so na vročih tleh v Neapolju gladko porazili domačine in je le slučajno prišlo tako, da je obenem Pro Pa_ tria tako krepko obračunala z Udinesom. Med ostalimi enajstorieami, ki silijo v ospredje, zaslužita posebno pozornost oba novinca Anconitana in Mater medtem ko sta druga dva — Cremonese in Palermo — že zdrknila v povprečno sredino tabele. V ostalem pa bo me.l temi številnimi kandidati še marsikaj drugače, kar velja enako za najboljša in tudi za najslabša mesta. Na koncu tabele je na primer kar sedem enajstoric, med katerimi je samo po dve točki razlike, tako da se vsak čas lahko primeri drugemu, da bo imel čast nositi rdečo številko — na koncu tega dolgega vlaka.
Izjemoma enkrat naj tudi o stanju te prvenstvene konkurence objavimo številke, ki kažejo po enajstih nedeljah našle Injo sliko:
Pro Patria Spezia Pisa
Anconitana Brescia Padova Napoli Modena Alessandria Novara Cremonese Fanfulla Mater Palermo Udinese Pescara Siena Savcna
11 11 11 11 11 11 11 11 10 11 11 11 11 10 11 11 11 11
6 6
5
6 4 4
4
5
O
3
4 3 3 3 2
4 4
4 2
5 5 4 2 4 4
2
O
0
3 2
4 2
1
13 25 17
17
14
18 16 23
14 13 11 27
15 10 14: 13 18 10
:4 :8 :8
16 16 14
:15	14
:11	13
:13	13
:11	12
:16	12
:15	10
:9	10
:17	10
:23 :27 :13 20 20 33 24
9
9 8 8 8 7 7
Prvenstvene tekme v nrvatski prvenstveni konkurenci so se končale takole: Grad-janski-Hašk 3:2. Concordia-železničar 1:0, Ličanin-Redarstveni 5:1, Ferraria-Zet 3:0, Concordia vodi še dalje pied purgerji in Ličaninom.
V nogometnem tekmovanju za prvenstvo Koroške so zadnjo nedeljo igrali samo Be-Ijačani in Celovčani, od katerih so to pot uspeli igralci VSV iz Beljaka. Posledica je, da zdaj v tabeli vodijo oni pred LSV iz Celovca, medtem ko so Jeseničani na tretjem mestu, imajo pa pri tem eno tekmo še v dobro.
Najožji sorodniki nogometašev, hokejisti na ledu, so prav na tihem že otvorili sezono, čeprav bo v Srednji Evropi prva mednarodna prireditev te vrste šele to soboto v Bratislavi — med Nemčijo in Slovaško. Prvi mednarodni dvoboj s palicami je bil v nedeijo 13. t. m. odigran v Stockholmu med švedsko in Švico. Domačini so zmagali s 5:2. Švicarji bodo ostali še ves teden pri švedskih klubih. — Več manj pomembnih srečanj hokeja na ledu je bilo zadnjič tudi po Nemčiji, med katerimi je bil dosežen tudi remis v Pragi na račun nemškega prvaka Riesserseea. Slovaški hokejisti iz vojaških vrst so igrali tekmo na Dunaju, kjer so se tudi morali zadovoljiti z neodločenim 1:1.
Prijatelje boksa bodo zanimali naslednji zadnji dogodki: Belgijski prvak Goffaux je branil svoj naslov v težki kategoriji proti Gustavu Rothu. Proti vsem računom je bil Roth skoraj nemogoč in Goffaux je obdržal svoj naslov. — V enaki borbi je uspel tudi rumunski prvak lahke teže Ge-org Popescu, ki je imel za nasprotnika močnega Stancsca. Stari prvak je ie z veliko muko zmagal po točkah. — Francosko prvenstvo v srednji kategoriji je na splošno presenečenje prešlo v roke že 35 let starega Teneta. ki ie v 12 krogih gladko > nesel« sedanjega mojstra Despeauxa.
Smučarski spoit v pokrajini Udine se tucii letos lepo razvija. Posebno aktivnost kažejo člani ondotnega Dopolavora, najbolj delavni pa so člani krožka Mcnteca-nin. Ob strani jim stoje miličniki, člani Gila ter pripadniki policije in finance. Smučarska sezona se bo začela na novi skakalnici v Tarvisiju, ki bo letes pridržana kar za najboljše skakalce.
D K AM A
Petek. 18 decembra: ob 15.: Večno mlada Šaloma. Izven Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Sobota, 19. decembra: ob 16.30: Ples v Trnovem. Izven
Nedelja, 20. decembra: ob 14.: Deseti hrat. Izven. Ob 17.: Primer dr. Hirna. Izven Cene od 18 lir r.avzdol
OPEKA
Petek. 18. decembra: ob 17.: Vokalni in instrumentalni koncert v korist Udru-ženja gledaliških igralcev. Cene od 20 lir navzdol
Sobota, 19. decembra: Traviata. Izven. Znižane cene od 20 lir navzdol
Nedelja, 20. decembra: ob 16.: Tliais. Izven. Cene od 24 lir navzdol
Iz Spodnje štajerske
Novi grobovi, v Košakih je umrl 67 letni vinogradnik Franc Nedeljko, v Mariboru 27 letni uslužbenec katastrskega urada Jožef Honigmann iz Kranja, v Zusmu 18-letni ključavničar Martin čanžek, v Spodnjem Radvanju 77 letni višji gradbeni svetnik v pokoju Karel Steinbrenner. ki so ga pripeljali v Gradec, v Ptuju pa v visoki starosti 82 let ga. Ivana Kalb. rojena Maver.
Dve veliki kmečki poroki. Dne 12. decembra je bila v šmarjeti ob Pesnici znn'-miva kmečka poročna svečanost. Poročila sta se posestnik Franc Novačan in hčerka uglednega posestnika Ivana šantlova. Prepeval je domači pevski zbor. Tri dni prej sta se poročila prj Sv. Jakobu v Slovenskih goricah kmečki sin Anton ž;vko in Marija Zorjanova. Starši obeh parov so na najboljšem glasu in veljata njihovi kmetiji i:a vzorni posestvi.
Za mrtve bodo oglašeni. Jože K-ošelj, ki se je rodil v Makolah, je baje paciel oktobra 1918 na italijanskem bojišču. Matevž Hribšek iz Marije Gradca pri Celju, prjstcjen pa v Trbovlje, se je poslednjič oglasil septembra 1914 z ruskega bojišča in je b:' baje 19. oktobra 1914 pri Novem Miastu v Galiciji ustreljen v trebuh. Mihael Kolar iz št. Vida pri Šmarju je decembra 1914 pri Gcrlicah prišel v ruško ujetn;štvo, kjer je baje umrl leta 1918. Uveden je postopek, da bodo ti trij.^ po-grešanej oglašeni za mrtve.
žrtve nesreč. V mariborsko bolnišnico je bila spet pripeljana vrsta ponesrven-cev. 50 letnj posestnik Marko Simonič z Št. Petra si je pri padcu zlomil nogo, 38-letni tovarniški delavec Franc Bračko se je pri padcu poškodoval na glavi, 4S letni mizar Štefan Pilko s Pobrežja ima hudo poškodovano levico, ker mu je cirkularka odrezala dva prsta. Pri sekanju drv si je poškodoval roke 14 letni brivski vajenec Karel Pinterič, 17 letna hčerka že!ezn:5ke-ga čuvaja Margareta Stramškova iz Zbe-lovega pa si je pri padcu zlomila levico.
Z Gorenjskega
Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 20 letni planinski lovec Hans Jonke. 28 letni planinski desetnik Leopold Schunrg, 23 letni letalski desetnik Kar«l Repar in 19 letni planinski lovec Ernest Breschan.
Med odlikovanei, ki so bili v prvi svetovni vojni odlikovani z zlato in diugimi kolajnami za hrabrost, je v gorenjskem tedniku od pretekle srede predstavljen Jože Hribar iz Bohinjske Srednje vasi. Bil je v Galiciji dvakrat lahko in enkrat težko ranjen. Po vojni je bd kovač na Bledu, a po 10 letih je moral opustiti obrt, ker z ranjeno nogo ni več mogel opravljati kovaškega dela. Danes kmeluje pri Bledu. Star je 58 let.
Odlikovani vzgojitelji. Deželn' svetnik dr. Skalka v Kranju je izročil štirim šolskim upraviteljem srebrn; znak za 25 letno zvesto službovanje. Odlikovanei so Rudolf Moslacher iz Kranja. Franc Schecharek iz Naklega, Jožef Schohheir iz Smlednika in Alojz Zherne iz št. Vida ob Savi.
Novi grobovi. V Kranju jc umrl Janez Rakovec, ki ga jc pokopal župnik iz Hrast-ja in so ga na zadnji poti spremili kranjski gasilci. Pri št. Joštu je umrl 83 letni Matej K.šir, v Hotavlj;3h 90 letni Janez Peterncl in 76 letna Marija Primož čeva, v Kamni gorici pa 85 letna Marija Ažma-nova.
Poroke. V Kranju se se poročili: davčni uradivk, sedaj narednik Viktor Tafent in Milena Marija Auprichova (vojna poroka), tkalec Franc Korelec ir, Angela Hvastjeva, mizar Janez štibal in Angela Jamarjeva, barvar Alojz Vajd in AlOjZija Lotričeva, tehnični nameščenec Franc Jonke in Angela Ostermanova, ekrožni blagajnik Fi me Kckolj in Ivana Ramovševa, klepar Rudolf Verbič in Ana Špeličbva, krc-jač Franc D.i-kar in Marija Lukanova, progovni preglednik Pavel Lavtar in Fernanda G aco. melli, fotograf Ivan šumer jn Marija Mi-helčičeva, merilec Stanko Murnik in Marija šavsova, skladiščnik Franc Gabiič in Albina Sadnikova, šofer in de&etn k Alfred Zach in Tekla Tliolke (vojna poroka), k> lar Vinko Auguštin jn Ana Krajnikova, tovarniški mojster Ladislav Celestina in Olga Ksovčeva, profesor telovadbe Janez Gertschmann in Tatjana Pevčeva ter vojaški nameščenec Jože Simšič in Karolina Ermanova.
šivalni tečaji za žene in dekleta se bodo pričeli 11. januarja 1943 v novi baraki z.j delovnim uradom v Kranju, šivale se bocr-lahko vse za gospodinjstvo potrebne stvari, šivalni pribor in blago morajo prinest udeleženke s seboj. Prispevek za tečaj znaša za vsako udeleženko mes. 4 marke. Pouk bo trikrat na teden ocl 13.30 do 17.30. Tečaji bodo trajali po 4 mesece.
Nova cesta jc dograjena iz Vodic v Kranj. Večji del je bila zgrajena z ljudskim delom. Kratek del je treba še nasuti z gramozom. Pot v Kranj je kolesarjem in voznikom skrajšana za 5 km.
na nasprotnik®!'©
v
Napadalna tektlka, ki fo ssfaf s^S^šsso KfroraMfafo — Najuspešnejši je kcmhlnlzu^l zj^zzlzi s	in
četami, ki jih izkrcajo letala
Napadi s pomočjo letalskih padalcev in iz letal izkrcanimi četami so novi načiri borbe. Oba načina sta nastala skoro istočasno in sta bila uporabljena že v prvi svetovni vojni. Seveda ne v sedanji obliki. Takrat So se jih posluževali z narr.nom
praviti na sovražno ozemlje obveščevalce, včasih tudi saboterke. Na možnosti, k' jih nudijo padalci in iz letal izkrcane čete na sovražnem ozemlju, se je mislilo dolga leta med prvo in sedanjo svetovno vojno. Javni preizkusi v Italiji in Rusiji v okviru raznih vojaških vežb so vzbud!li povsod izredno zanimanje Padalci so imeli delno časovno prednost, šele kasneje je začelo računati tudi na izKrcanja.
Kakšna je splošno uporabljena taktiki za obe obliki napadov z neba? Prvi so se poslužili izkrcanja čet iz letal Italijani v Abesiniji. Z njimi so v sovražnem zaledju ustvarili prodirajoče in obrambne oddelke. V taki hrabri akciji so padli med prvimi in najbolj znanimi Antonio Locaielii in njegovi tovariši. Italijanom so sledili Nemci na Poljskem in na Norveškem, Rusi na Fin kem. V oporo svojim na zemlji operi-raječim oddelkom so uporabljali številno padalce v obsegu, ki ga dotlej ni nihče slutil za možnega. Na Nizozemskem in Norveškem so se Nemci poslužili kombiniranega sistema izkrcanja čet: najprej so napadli padalci, kasneje so jim prišla' na pomoč tudi čete, ki so jih pripeljala letala. Izreden uspeh je ta kombinirani sistem do egel na Kreti.
Naloga operirajočega vodstva je, da izpusti nad letališčem ali v njegovi ckoliei oddelek padalcev, katerega številčnost se bo ravnala po odpoiu. ki ga pričakuje. Najboljša takfka ja, da se padalci spus'ijo v okolici letakšča. Tako lahko izvedejo nekaj predhodnih operacij, ki ka neje zelo olajšajo, nadaljnji potek akcije.
Napad padalcev se začenja. Poznavajoč do podrobnosti npadeno ozemlje bodo padalci predvsem pretrgali vse telefonske zveze med letališčem in bližnjimi kraji. Tako bodo posadko na letališču izolirali. Nato bodo razvrstili majhne sabotažne ali stražne oddelke na cestah, ki vodijo do letališča. Smoter in naloge teh oddelkov bosta, preprečiti aH vsaj zavleči prihod eventualne pomeči napadenemu sovražniku.
Končno bodo od vseh strani naenkrat napadli letališče. S koncentrirano akcijo jim bo uspelo zane ti v nasprotnikovo :brambo nered in zmedo. Sledil bo enoten napad vseh padalcev na že v naprej določeno točko.
Po zlomljenem odnoru krajevne posadke se bedo padalci utrdili na zavzetih položa-j;h, pripravljeni upreti se možnim nasprotnim napadom. Majhni oddelki bodo medtem naglo pripravili ozemlje za spuščanje letal. Odstranili bodo eventualne od sovražnika postavljene ovire. splanirali luknje in označMi z znaki obseg zemljišča, primernega za ateriranje letal.
Takoj zatem bod na pripravljenem letališču lahko pristal-, letala, ki bodo pripeljala seboj v čje oddo.ke čet. Obramba .e4a-l'šča s • bo taka okrepila in prešlo bo v sigurno pe est izkrcanih čet.
Kakšno vrednoot ima tako zavzetje?
Včas h se z njim ustvari za hrbtom sovražnikovih čet samo motilna ali odporna cona. Pogosteje pa se z njim stremi za osvojitvijo nove letalske baze.
Lahko je razumljivo, da se tako napadajo predvsem letališča, ki so najbližja voj-n;m črtam. Z njimi se skušajo leta:iš'.";a odvzeti uporabi sovražnikovih in civoj.ti za potrebe lastn:h letal. Izbirajo se relativno bližnja letal4šča. ker podobni otoki odpora niso preračunani na daljšo dobo. Računati se mora z naglim napredovanjem fronte, ki bo spravila letališča v def-ni-tivno posjst napadalca.
Včasih se izvršijo izkrcanja padalcev tudi na letališčih, ki so daleč v sovražnem zaledju. Nj hov smoter je poškodovati ia uničiti sovražna letala in zgradbe na letališču. Ko je smoter do ežen, se padalci po možnosti vrnejo na svoje baze.
Za uspeh te vrste napad: v je prvenstvene važnosti presenečenje sovražnika. Da je mogoče presen čenje izkoristiti v poljem obsegu, se morajo letala, ki peljejo padalce, dvign:ti daleč od napadenega letališča zelo visoko in omejiti delovanje svojih motorjev na minimum. Iz višine se potem počasi in tiho spuščajo proti svojemu cilju, če so ugodni pogoji vidnosti, so 'aii-ko padalci za sovražnika največje presenečenje. Presenečenje se bo končalo v tistem trenutku, ko bodo letala, ki so izkrcala padalce 'z nizke višine, vključila znova svr.j? motorje in se začeia oddaljevati v smeri povratka. V ekakor bodo branilci letališča, dasi se bodo zavedli napada, v zamudi z orientacijo, za kaj prav za prav gre. Ce J" napad izveden po noč' ali v času, ko "»e vidnost slaba, na primer nekaj trenutkov pred začetkom jutrnje zarje, branilnei r-> bed vedeli, kje so se spustili padal oi in koliko jih je.
Takšna je ob čajna uporabljana taktika za napade in osvajanja sovražnih letališč. Izkrcanja iz letal pa ne služijo samo ienu namenu.
Socialen s2s!o v rs^sminlfi
Rumunska kraljica mati Helena se je udeležila seje glavnega odbora rumunske socialne pomožne akcije. Seji je priso Lvo-valo tudi več članov vlade med hjimi tudi namestnik ministrskega predsednika prof. Mihail Antonescu. iz poiočila generalnega tajmka je razvidno da je doživelo socialno delo pod vodstvom maršalove soproge ge Antonescu v pičlem l.-tu tako velik razmah, da so se povečali izdatki za socialne svrhe od začetnih 30.000 na 600 milijonov lej. Samo pro tovoljni prispevki so vrgli 500 milijonov, kar je najboljši dokaz, da se premožnejši sloji v Rumuniji v polni meri zavedajo svojih socialnih dolžnosti.
VSAK
naš naročnik ie zavarovan
A L 1
ste poravnali naročnino?
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i 5 ŽEPNI IN NAMIZ&3 KOLEDARJI, H
~	BLOKI IN NOTESI VSEH VRST (prodaja samo na f^
C	debelo) po najnižjih cenah in v največji izbiri. — Vsa
□	knjigoveška, kartonažna in galanterijska dela	□
□	»KARTON«, d. z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska 3 □ ^□□^□□□^□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnocat

■e-	f - t ' t ' - t:
Danes dopoldne je zapustil dolino solz in odšel v boljše onostranstvo naš ljubljeni soprog in predobri oče ter stric, gospod
fivcrai svetnik v
Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v soboto, dne 19. decembra ob 3. uri popoldne iz kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 17. decembra 1942.
ELfZA E3NAČ, ssgrrega s	VLADIM1MJEH
in ostaSs sors^stvs



Jc,; ---I-. .-; -»■-•■giiiJB
M 'i 4
v\
k (i
\>S
I
M M
Si)
||
M

P. g. Wodehouse:
51
Humoristi Sen romali
Kay je zamišljeno strmela predse: nazadnje so ji blodne oči obstale na Samu, ki je tisti mah burno vstopil skozi vrtljiva vrata.
Štiri skoke, pa je bil pri nji.
»Ali sem se zakasnil?« je strahoma vprašal.
»Ne, ne ... Narobe,« je odgovorilo dekle.
»Pojdiva dol... Kak krasen dan je danes!«
Kay je kakor ovčica krenila z njim v »grill-room«. Sedla sta za samotno mizo pod oknom, ki je gledalo na dvorišče.
Dostojanstven natakar, ki je prikoracal za njima, je odvzel Samu palico in klobuk ter se nato umaknil kakor leopard, ki je oropal dober plen.
»Kak zal dečko,« je rekel Sam, spremljaje ga z očmi.
»Zdi se mi, da vam je danes vsak človek in vsaka stvar všeč,« ga je poredno zbodla Kay.
»Da. Danes sem srečen,« je Sam priznal. »Zdi se mi, da je to najlepši in najsvetlejši dan izmed vseh, kar sem jih doživel in prosim vas, da mi verjamete... A zdaj: kaj bova jedla?«
Ko je z neskrbno zapravljivostjo naročil kosilo, se je nagnil čez mizo in uprl žareče oči v ljubko gostjo, ki mu je sedela nasproti.
»Sveti Bog,« je rekel v nekakšnem zanosu, »Ko "ivel v tisti ribiški koči in občudoval vašo foto-
sem z
grafijo, kdo bi si bil mislil, da bova čez mesec dni ali dva skupaj sedela pri .luncliu'?«
Kay je bila v zadregi. Kratko znanje z mladim človekom jo je bilo sicer že naučilo, da ubira skoraj ?merom ravno pot, a ta mah se vendar ni nadejala, da bo nadaljeval po istem kopitu.
»Kakšna koča je bila to?« je previdno vprašala, takisto, kakor bi gasilec nameril brizgalko na goreče skladišče, o katerem ve, da je polno razstreliva.
»Težko bi si jo zapomnil. Bila je tretja na levi, kakor hitro prestopite kanadsko mejo.«
»Ste vnet ribič?«
»Da, strasten. A mislim da je bolje, če se ne ustavljava ob tem predmetu. Vrniva se rajši k fotografiji.«
»Že nekajkrat ste mi govorili o tej fotografiji,« je odvrnila Kay, »toda ne razumem, katero mislite.«
»Tisto, ki sem pripovedoval o nji na večerji pri najinem prijatelju Bradderju.«
»Da, sliko vašega prijatelja, jelite... Srečal je tisto dekle___«
»Ne, ne,« ji je segel Sam v besedo. »Za nobenega prijatelja ne gre. Tu gre za Sama Shotterja osebno. In za nobeno dekle ne gre, temveč za vas... za nobeno drugo kakor za vas.«
Ta mah je natakar prinesel »horsd'oeuvres«. Kay se je nalašč pomudila z izbiranjem, a zaman je upala, da bo s tem odvrnila Sama od predmeta, ki ga je bil načel. Spoznala je, da bi ga iztreznil kvečjemu potres in še ta le tedaj, če bi porušil ves »Savoy« z grill-roomom« in njima dvema vred.
»Ko sem prvikrat zagledal vašo fotografijo...« je začel Sam, hoteč nadaljevati prekinjeni razgovor.
»Mislim si že, kakšna je morala biti,« je rekla mladenka tja v en dan.
»Bila je___«
»Najbrže gre za sliko, ki so jo napravili, ko sem imela dve leti; kaže me sedečo v nekakšni školjki. Ali mar ne?«
»Bila je...«
»Spominjam se, kako so me hoteli pripraviti, da bi mirovala,« je nadaljevaa Kay, trudeč se, da bi odvrnila vrhunsko točko razgovora. »Rekli so mi, da bo iz fotografskega aparata zletela ptička. Pa jim nisem verjela. Kako jim-je prišlo na misel, da so me slikali tako napravljeno, mi ne gre v glavo, čeprav sem imela samo dve leti.«
»Ali, ali, saj ne gre za to,« jo je opomnil mladi človek. »Gre za sliko, ki vas kaže v jahalni obleki, z vajeti v rokah.«
»Aha, za tisto?« je razočarano vzkliknila Kay. »Mislim, da bo bolje, če vzamem potem jajca.«
»Jajca? O kakšnih jajcih govorite?« je presenečeno vprašal Sam.
»Ne vem... Oeufs a la sam Bog si ga vedi kaj, ali ne?«
»Počakajte!« je rekel Sam, videč, da je planil v blodnjak. »Zdi se mi, da je eden izmed naju začel govoriti o jajcih. Nu prav, jaz ne bi rad govoril o jajcih.«
»Ne spominjam se točno, kako pravijo jajcem, ki jih želite,« je Kay nadaljevala, ne meneč se za njegov odpor. »Mislim, da so .oeufs marseillais' ali nekaj podobnega. Vsekako naročiva natakarju, brž ko pride, naj prinese jajca, kakršna že.«
Sam je poklical natakarja ter mu ukazal, naj pri-
nese jajca. Natakar ga ni samo razumel, ampak je bil videti globoko zadovoljen.
»Ko sem prvikrat videl vašo sliko'...« je spet začel Sam, ki ni hotel priznati poraza.
»Ne gre mi v glavo, zakaj jih imenujejo ,oeufs marseillais',« mu je Kay spet z zamišljenim glasom segla v besedo. »Mar kuhajo v Marseillu kakšna posebna jajca?«
»Ne vem,« je Sam odgovoril. »In v svojo veliko žalost moram reči, da me vsa jajca tega sveta prav nič ne zanimajo.«
»Ste bili že kdaj v Marseillu?«
»Da, nekoč sem bil tam z .Araminto'.«
»Kdo je ta ,Araminta'?«
».Araminta'? Tovorni parnik, s katerim sem nekajkrat plul po morju.«
»Kako čudno! Povejte mi torej kaj o svojih vožnjah z ,Araminto'.«
»Saj ni kaj povedati o njih.«
»Na tej ladji ste se torej srečali s svojim Has-hem?«
»Da. Ladijski kuhar je bil. Kaj niste bili presenečeni,« je vprašal Sam. ki je mahoma zagledal pred seboj novo pot, »ko ste slišali, da se je zaročil s Klaro?«
»O pač, seveda ...« je izbegljivo odgovorila Kay, kesaje se svojega zanimanj? za tovorne parnike.
»To dokazuje ...« je Sam začel, malimi parniki baš vprašanje prehrane,« je nadaljevala mladenka z vnemo, vredno boljšega namena.
»Mislim, da je največja težava potovanja s temi »Preskrba s presnimi živili mora biti zelo neredna... Zelenjava.'.. jajca ...«