Številka 268
Trst, v četrtek 28. septembra 1905.
Tečaj XXX.
f ob nedei)**} m praznikih ob 5. ori. ob ponedeljkih ob ?. ari rjntrs].
Pesnmllae številke se prouajajo po S iot6. (6 stotink) « mnogih tobakarnah ▼ Trstu in okolici, ^jobijaai, Gond, Cslji. Kranja. Maribora. Celovca. Idriji. M Petra, Sežani. Nabrežini. Novemmeetn itd.
•|1bm fa aaroćbe sprejema uprava lista .Edinost", ali— 6lor«io Galatti ftt. iS. — Irašae mre u od 1 pep- i« I sveder. — Cene oelaaom 16 st na Trato petit; poslanic«, jsnorinire. javne sanvaie in domaći ociasi po pogodbi.
TELEFON Itcf. 11&7.
pilitiČNgi
„EiiMSt" za PriMrsfc«.
F mdimomti Je moći
luoĆBlaa uaAa
sa vse leto 34 C. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Nt* aaroćbe brez doposiane naročnine se oprava ne ozira. Vri dopisi naj se poSiljaj o na uredništvo lista. NefraakoTaas pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ae vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista
UREDNIŠTVO: mL CUer*le Galatti 18. (Narodni dem.) ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcijs lista ^Kdinoet" t Trstu, ulica Oiorgio Oalatti it. it. Poitao-hramilmlimi ražua it. 662.841.
Brzojavne vesti.
Ogrska kriza.
DUNAJ 27. Kakor poroča »Korrespon-ienz W ilhelm«, je cesar ob 8. n pol ari jcpoludne vsprejel vrOnega dvornega maršala, g old Csirakv-ja v posebni daljši avdijenci.
BUDIMPEŠTA 27. Ogorčene radi veprejema voditeljev koalicije na Dunaju te ie ni poleglo.
Vsi listi naglašajo danes, da ni včerajšnji Ciautecher govor zamogel tozadevno pomiriti duhov na Ogrskem.
Baron Fejervarv. BUDIMPEŠTA 27. »Ogrski koreap. bro« poroča z Dunaja : Min'stereki prelsed-n k baron Fejervarv je bil ob 1. uri popo-Indne vspreje* od cesarja v nvdijenci.
BUDIMPEŠTA 27. »Ogrski brzojavni »:ro< porcca z Dunaja : Avdijenea minister-ekega predsednika baroDa Fejervarv-ja pri •mrju je traja'a do 2. ure in pol. Fejervarv cetane tukaj in bo jutri zopet vsprejet jd cesarja.
Romanski kralj na Dunaja.
DUNAJ 27. Casar je ob 11. uri dopo-'iine obiskal romunsko kraljevsko dvojim v h telu >Kr£Q'.z«, kjer se je mudil pol ure. Vladarja sta se prisrčno pozdravila. Cezarja e številna množ>a ljudstva živahno pozdravljala. Oii 2. uri po noči se kra'jevsta dvojica vrne v Bukare*t.
Voditelj ministerstra za ak in boso-častje.
DUNAJ 27. Voditelj ministerstva za uk in bogočaslje, baron B e3trtb, je bil danes
pre ipolu Ine vsprejet od c -irja v daljši
avdijenci.
<»r^feo romanski spor.
FRANKOBROD ob M. 27. Romunski ipoelanec v Atenah, Papini je v ponedeljek ioapel v Carigrad. Obiskal je v spirmatvu r »urinskega cdposianoa pri turški vladi Labovarv ja. velikega vezirja, kateremu je, Kakor poroča »hrankf. Zeitungc, podal ob-širna pojasnila o grško romunskem sporu, saterega turška vlada pazljivo zasleduje, ser te vzroki istega vrša na njenem ozemlju.
Diplomarčne zveze med Bukareštom in Atenami niso sicer ša dcriiifivno prekinjene, marveč so, kekor se od kompetentne etrani zatrjuje, vsled intervencije Avatro-Ograke le začasno suspendirane.
Potres na ŠTedskem.
GOETEBORG 27. V Landboje (InJri-sing) so včeraj opo?udne čutili močen potres. Ob 1. in pol uri so Čutili podzemsko bobnenje in istočasno so se pričele tresti hiše.
i tako da nn stenah in z d >vih nis-ae razpek*. Tnsen e je trajal) približno eno mnuto.
Na vztočnem delu otoka je bilo p»ško-do7anib devet h š.
Potovanje Loubeta na Portugalsko.
PARIZ 27. Nasproti poročilu nekega današnjega jutranjega lista, poroča »Agence Havas«, da se predsednik Loubet s svojega poseta v Portugalski poda direktno po morju na Francosko, ne da bi se podal pred Tanger oziroma da bi križari! ob maročanskem obrežju. OkiopnjaSo, na kfctari bo predsednik potoval, ne bo spremljala nobena ladija.
Angležko-japonski dogovor.
LONDON 27. Japonski odposlanec, vi-komt Hajaši je izjavil ntsoroti zes'opniku »Reuterjevega biro«, da trori nova angležzo-japonska pcgodba močno obrambo proti novi vojn:. To je tudi namen pogodbe. Mi ne bemo mogli reči, da je zagotovljen trajen mir, toda mi bcm) zamogli reči, da je za več let zagotovljen počitek. Povsod naj razumejo, da ni ta pogodba na noben nač.n kako pretenje.
Milanski nadškof.
MILAN 27. Milanski nadškof kardinal Ferrari ie bil v ponedeljek zvečer od kralja in krajca vaprejet v avdijenci, ki j a trajala 20 minut.
Taifun.
NEW YOR 27. Kakor poroča »Eve-ning Sun« iz Manile, je razsajal tam ta fun (vihar), ki je razrušil mestni del urojencev. 8000 ljudi je brez ttrehe, 5 filipincev je bilo ub t h, 200 pa ranjenih.
IVitte.
GROS3 ROMINTES 27. \Vute odpotuje danes predpoludne. Minister s svojo *> »progo 06tane v \Virbalienu.
BEROLIN 27. Minister W,tte se je prisrčno poslovil od cesarja Viljema ter potem olpotoval v Petrograd.
kitajska reformna komisija. LONDON 27. »Morning Post« poroča iz Šangaja od 26. t. m. : Odhod reformne komisije je odgodjen na nedoločen čas. Maročansko vprašanje.
PARIZ 27. Sporazum med Francijo in j Nemčijo v maročanekem vprašanju se mora smatrati kakor zelo časten za Francijo, kateri ee priznavajo posebne pravice v Maroku. Program konference obseza ustanovitev narodne banke in organizacijo policije. Fran-cozka bi imela vrhno oblast nad policijo ob alžirski meji in bi b:la opravičena, da sme tamkaj uvažati orožje. Posojila, ki se da Maroku, se udelfžs Francozka, Nemčija in še neka tretja vel«sla. Francozka bi imela pri
finančnih opertcj?h jredno-t. KoDf.renca se bj viši a v Algecirasu, sklepni zapisn k bo podpisan v Tangerju.
Sueški kanal.
PORT SAID 27. (Reuterjev biro). Su(š!xi kanal je do daljne odredba saprt, ker bodo raastrelili potonuli parnik »Cha-tham«.
Ugovor Kitajske proti določbam Ports-monthskega mirn.
\VA8HINGTON 27. »Waahington PosU poroča, da je pred tednom dni oziroma 6e Kitajska protestirala pri ruski in japonski vladi glede dveh toček portsmouthake mirovne pogodbe. Kitajska je baje izjavila, da je rok, v katerem imati Ruska in Japonska izprazniti Mandžurijo predolg ter je predlagala v tem oziiu devet mesecev. Nadalje je Kitajska izjavila, da je preveliko število vo jakov, ki bodo stražili želcznico, katerih bo najbrž 15 000.
Premirje t severni Koreji.
TOKIO 27. (Rsuterjev biro.) Pogoji premirja za Beveroo Korejo niso sa dogovorjeni, ker mora ruski komisar radi pomanjkanja pooblastil ob vsakem koraku poročati generalu L neviču.
PODLISTEK.
.** i3
Prokletstvo.
Igodavtsski roman Avgusta fteaoe. — Nadaljeval
in dcTr$U Z. B. Tomić.
Predel M. O—O.
Kadar-koli ga je kdo zadel neprijetno — a to se je zgodilo pogostoma —, planil je stari Nikola in zakričal:
— Ha, da ti, moško pse, razporjem neplemeniti meh. Moj obraz je svet, je nadaljeval pomoli vsi svoj rdeči obraz, pola brazgotin e ščetinasto brado, naj se la kdo dotakne v to spoštovano brado, strmoglavim ga v blato. Jaz sem Nikola Gregorovič, pleme nitaš, kraljev brat. Tega slavnega naslova ae bi pozabil niti v najvećem pijaaatvu.
Iz usmiljenja ga je v sprejel Prišli n v svojo službo za castavonofto škofovskih orož m kov-konjem kov. Bilo je žnjim /athčnih me-prilik, ali ko se je Nikola na tašče nekoliko napi), ni ga bilo boljega krvnika za izt rja-vanje desetine .m drug h -davkov. On je zaal
to izmoiziti do zadnje kapljica in zato ga je Prišlin tudi držal.
Na žalost pa Prišlinova plača ni bila tako velika kakor žeja Gregorovičeva, in to je bilo temu in njegovemu grlu jako mučno. Dragi Niko je moral torej zahtevati p" svetu milostljive duše, ki so mu dajale pi. brez denarja, a teh je bilo precejšnje število, da se ni trebalo bati propalemu maloplemiču, da bi dolgo ostal trezen. Eden najboljih zaščitnikov Nikinih je bil Tomaž pod bregom, ki je starega maloplemiča poznal še od ligaške vojne.
Niko je sicer mrzil Gričane kakor zločinca, ali Tomaž je bil trd Gričsn. Nu, krčmar je dajal propalemu Niki vina, za to pa je is njega izvabljal tajnosti kapiteljske in škofovake, ki jih je potem sporočal čim hitreje meetnemu sodniku. Tako se je zgodilo tudi takrat. Ko je Nike rdeči nos v Tomaževi krčmi sačel modriti in so ae mu oči obračale kakor kreaniee, ael je krčmar Tomaž k svojemu goatu. Bilo je to v očigled dnem, ko se je imela pobirati šeet najstina v Nemški veei ia v Predmestju.
— No, Niko, je rekel Tome*, ae li prede ksj posebnega pri vas preko mo ta ?
Dogodki na Ruskem.
MOSKVA 27. (Petrograjska brzojavna agentura). Tekom posvetovanja o političnem programu se je koogres zemstva potegoval za popolno ločitev pravosodja od uprave, za neodstavnost sodnikov, za izključno uporabo porotnih sodišč, odpravo smrtne kasni, odpravo adminis'rat'vnih kazni, pojačanega varstva in vojnega stanja ter za amnestijo. Oiklonjena sta bila predloga, da ee izda poziv na prebivalstvo in da Ee podeli ženskam volilno pravico.
PETROGRAD 27. Kakor sa govor:, mUlijo v vladnih krogih reBno, da bi se odgodilo sklicanje državne dume. Carska dvojica sa dne 28. t. m. povrne v Peterhcf.
PETROGRAD 27. Princ Napoleon in genoral Takajsvili zahtevata ojačenj za Kavkaz.
Govor drž. posl. Vekoslava Spinčiča
porodom svečanega, otvor jenja „Narodnega doma" v Pod gradu.
(Dalje.)
Povdarjam to, ker Želim, da ne bi se več ponavljali taki žalostni prizori. Z enim delt m svoje prošnje so ti ljudje vspeli. Deželni odbor je dal takoj mladi posojilnici »colpo di grazia«. Zabranil je občini ped-gradski in jelšanski ter častnemu odboru tega okraja ulagati denar v posojilnico, naloživši
jim, da ga icpet d /ignejo, kolikor so ga ulo-; žili. To je bil zares težek udarec v oni dobi, ko se je denar tako težko dobival. Ali ni bil samo deželni odbor, ampak tudi ces. kr. oblasti so bila nasprotne pc s ojiluici. Ces. kr. trgovsko in pomorsko sodiiče v Trstu — kakor govore : po nalogu c. kr. namestnika Rinaldinija — je posojilnici istega leta to je 1896. naložilo, da se § 2 b in £ 51, ki govorita o posojilniških ulogah, spremenita, ker da se posojilnišie uloge ne smejo vsprejemati od nečlenov. "
PoBojilniea je po odvetniku dru. DcČkotu v Celju rekurirala na više sodišče v TrBtu brez vspeha in končno na najviše sodišče. To pa je dalo posojilnici prav, razveljavivši odlok trgovskega in pomorskega sodišča, kakor tudi onega višega deželnega sodišča v Trstu. Ta odlok in vsa borba posojilnice podgradske ima veliko važnost, ker velja za vse posojilnice in hranilnice vse države in je zmaga posojilnica podgradske zmaga vseh posojilnic. Tem povodom je izvojevala pod-gradska pcs^jilnica zmago tudi v jezikovnem pogledu. Tržaška sodišča so pisala svoje odloke v italijanskem jeziku. V;se oblasti eo jim naložile, da morajo pisati slove n e k i in hrvatski.
Najviše sodišče na Dunaju je izdalo evoj odlok v nemškem jeziku. Posojilnica se je pritožila na ministeratvo za pravosodje in to je naložilo, da imajo sodne oblasti z našimi posojilnicami uradovati v slovenskem, oziroma hrvatskem jeziku.
Takoj s početka svojega rednega delovanja je imela poaojilnica lepe vspabe. Lata 1895 je imela 60.000 g'd., ali 120.000 kron prometa; leta 1904, torej po deset h letih, 471 000 kron. S takimi svotami je priskočila potrebnim na pome5 samo v jednem letu. Tako doseza evojo neposredno svrho.
Posojilnica pa ima ša neko drugo veliko zaslugo in to glede mlekarne v Hrnš c;. Ze leta 188o. je Slavoj Jenko povdarjal na taboru v Brezovici, kako škodljivo je to za narodno gospodarstvo, ako se ssno ie domačih krajev izvaža v Tist in na Reko. S tem je hotel reči, da bi bilo bolje ono seno doma upotrebljati, da bi se ljudje v tem okraju morali najbolj baviti z živinorejo in da bi mogli imeti od živine največe koristi. Mons. Rogač je zadnjih let na mnogih mestih priporočal mlekarno ter ni miroval, dokler se i?ta ni ustanovila v H rušio i.
Ustanovljena je bila s pomočjo c. kr. vlade, kar rad priznavam. Vendar pa, ako ne bi bilo posojilnica, ne bi se bila mlekarna ustanovila, ker je bila posojilnica ista, ki je mlekarni posodila denar za zidanje, priprava itd. Žalibog, se je tudi o tej priliki našlo ljudij, ki so se dajali zlorabljati cd naš.h nasprotnikov, ki bi hoteli, da nsša
Niko je dvignil svojo zaspano glavo s težko muko, izvalil pijane oči na krčmarja, stresel dva- trikrat glavo, o čemer mu je pero ca kapo čudno saigralo, in začel je naj* prej nekaj mrmrati.
—	Hh, hm, hm ! je iztisnil Niko. Ćakaj, čakaj, da se spomnim, v resnici, ne vem ti ničesar, dragi Tomaž, rasun, da noben kanonik nima takega vina kakor ti. Zivio brate Tomaž, saj jaz ne bi mogel dihati brez tvojega vina, kakor ne riba brez vode. Vidiš, ee je udaril po čelu, kakor de se je nečesa domislil, jaz moram zapustiti tebe in tvoje sladke vrčs tebi in tvojemu prijateljstvu na ljubo. Ša bi rad poerknil kako kapljico, ali moram pogledati, da-li so se orožniki povrnili od sv. Šimona, ker jih bom jutri potrebo vsi.
—	Jutri ? je rekel Tomaž. Pa kam ti je iti jutri, dragi Niko, in po kakem opravilu ?
—	Ha, ha, ba ! ae je apuatil Gregorc-vič v smeh, da so ae mu tresle kratke brke.! Kam naj eolsa, ako ne na oko. Jutri poj-demo, predragi moj Tomaž, v sosedstvo v Nemško vsa, da poberemo, kar je Sitnega zrca, šestnajsti del ss gospoda škof«. Vem,
da to ne bo gladko, ker bo Nemci črevljarji nasilni ljudje. AH prej jih krenem jaz b kopjem, nego oni mene b šilom. Za sa veselim, kako te drotarje, smolarje in Šilarje podpla-timo in podglavimo.
Tomaž je poslušal to pripovedovanje jako pozorno, ker ga je v resnici zanimalo.
—	Tako, ja rekel krčmar nemarno, kakor da se to ne t;če njega, šestnajstino boste pobirali ? Odkodi ste zmogli zopet ta novi davek, o katerem ee ni še nič Čulo do sedaj ?
—	Kaj jaz vem, od kodi ? Qnid juris ne vprašujem, ampak slufam samo zapovedi gospodarja. Škof Ivan in župan Prišlin sta zapovedala : Pobiraj snope, a jaz bom pobiral a lepim ali grdim, za pravico pa naj se brigajo drugi. Župan bo menda imel ta svoj juB zapisan na stari oslovski koži.
—	Naj bo zapisano, ali ne, dragi moj Niko, se je aaamejal Tomaž preeirno, pri črevljarjih najdeš več slame nego zrna. Ali pazi na glavo, ker tam najdeš tudi velikih pesti!!
(Pride se).
.tvari ne napredujejo. Starček dekan je hodil oac.o f.r sjačit kupovalcev mlaka in aira, a oa., si ao ga prvi prosili, da jim ustanovi mlekarno, obrnili eo ma hrbet, ko ao bila pravile in vse drugo pripravljeno. Hvala poštenjakom, da mlekarna lepo napreduje, da-ei eo bili naaprotniki ustanovili protimlekarao hre* vsakega reda, ki po zakoau ne bi smela niti obstajati. Poudarjam tu, da je žalostno, da je med naiimi ljudmi najti tudi takih, ki ee ravnajo po željah naiih nasprotnikov tudi prct« takim ustanovam, kakorsaja je mlekarna, ter želim, da bi naši ljulje ne sli tako lahko na limanice tuj inčem, kakor so storili to do sedaj.
da en vspeh je izvojevala posojilnica ia hranilnica, a ta vapeh je današnji dan, to je povoi, radi katerega smo se danes tu sešli v tolikem številu : to je krasna zgradba »Na* rodnega doma«.
Sezidan je deloma od dabičkov posojilnica in hranilnice, deloma se izplača sam. Od povsem malih dobičkov, od katerih bi imeli pojedinci le milo ali nič koristi, nabrala ee ja prilična sveta. V tem se je ve£ prihranilo tud radi tega, kar so prva leta odborniki sami, brez uradnika, vršili vsa opravila.
Mitel »Narodnega doma« je sprožil Slavoj Jenko v eeji ravnateljstva dna 1. maja l&Oo povodom 25 letnice svojega bivanja v Pcc^radu, postavivši pismena utemeljen pred-leg.
Posojilnicam ni le glavaa naloga — je rekel — povzdigati ljudi gospodaraki, kar ja gospodarski dobro stoječih, ki pa so brez naobrazbf. Posojilnicam mora biti glavna naloga, da s pomočjo boljega gosp. stanja a povape-šavsjo kulurni napredek. »Na prosvetnem polju — je rekel — delujeta cerkev in šola, in vendar Podgrajci in bližnja s»la n maje nikakega shajaliičs, kjer bi se oduševljali s pesm jo ter sccijalno naobrež ivali. Sa vedno ja nočnih iegrednikov, še vedno naleti človek na surovost', na tuljenje nelepih pasmi, a ravno »Narodni dom« naj bo trdnjava na,bia;te in piosvete. Ljudje si bodo v njem bistrili razum in plemenih srce; v njem naj bodo na razpolago dobri časopisi in knjige. Račun tega treba posojilnici primernih prostorov, a Podgrad sam še neko* liko udobnih stanovanj. Za vse to je pre skrbljeno z zgradbo »Narodnega doma«. V tem »Narodnem dimu«, vidnem znaku truda izlasti Slavoja Jenka, zbirajte ee ia odpoči-vajte se od vsakdanjih skrbi in dela vi domačini vseh Btmo7. Naobrazujte se čitanjem novin in z ratgovo-i, pleannite si srca petjem in gltsbD. Tuli vi is daljnjega, so-sebno it soeednjih obč n, Materijske, Jelsan-ske, Volosko Opatijske, prihitevajte tam na zabave, na skupščine.
V	»Narodnem domu« krepite Bkupaj za boibe preti sovražnikom naroda. Pomozite, da bo vsa naša lepa do moviaa, hrvatska in slovenska, eden velik
Narodni dom«, v katerem bomo eami gospodarji.
V	to ime pomozi nam Bog vsemožni n sve ia brata Ciril in Metodij, v katerih
jeziku sxo predpoludne molili, sicer samo na usta pevcev, in nikakor ne na usta svečenika, kakor se je dogajalo skoči stoletja, kar se nam sedaj zabranjuje, ali kar bo zopet — slovensko bogosluženje namreč, ako bomo ljudje ! (Burni živio-klici i a vseobče dolgotrajno ploskanje.)
tu pa
se vsi našega
državni krizi spravi! na daa niti ena vstvar-jajoče misli. Gantich, ki daja vedno prednost interesom diaMtije, je s svojim nastopom proti splošni volilni ' praviei, kar akuia Gautsch utajiti, nahujakal delavstvo proti dinastiji. Gautaeh vodi aa ta način katastrofalno politiko w najalabjeaa pomenu. Dolžnost vsah državljanskih strank bi bila, boriti aa skupno a socijalainsi demokrati proti privilegijem plemstva. Ministarski predaadnik je e tam, da ja označil spi o Ino volilno pravico kakor navaraoat za državo, aasramoval delavstvo in aa ja pokaaal kakor hlapcc kamarile, nahajajoča ae pod uplivom klerikalizma. Delavci utegnejo nekega dne priti na dan s klici: »Proč z dinastijo !« preč z elementi, sovražnimi ljudstvu 1
Debata sta aa t adi ša udeležila poal. Ofner in dr. Tavčar. Poslednji ja izrazil mnenje, da namerava Gaatsch uvesti na Kranjskeaa nov kurz. (ovornik je tozadevno omenil dogodkov povodom odkritja Prešernovega spomenika. Polemiziral je proti izjavam ministerakega pradaadnika Gautacha, češ, da ae zamore nove visoka šola ustanovljati samo aakoaodajaim potom. Ob tem pogoju bi bila alovenska visoka šola odvisna od privoljenja Nemcev. Slovenski narod ae pa ne odpove ustanovitvi slovenskega vseučilišča. Nato je bila debata prekinjena. Prihodnja seja v petek.
godbe od strani G rika podeli Romunski popolno avobodo delovanja glede grških občin, nahajajočih ee v Romunski, in z visokimi pristojbinami bo Romunaka odvračala grške ladije od svojih pristanišč. Grki bodo nekega dna ia britko obžalovali to postopa* nja. Civilizovani avat bo samogel eoiiti, koga aa ima smatrati na Balkanu kakor mo-tilea miru.
V romunskih vladnih krogih sodijo, da se bo povodom potovanja kralja Karola in ministerakega predsednika Cintaouzsne na Dunaj tamkaj razpravljalo o tem sporu ter uplivalo na Grško v smislu, da se chrani mir na Balkanu.
Ločitev Sorvegije o<l Švedske.
V nedeljo aa je pod predsedstvom švedskega prestolonaslednika-regenta vršilo posvetovanje državnega a veta, na katerem je bilo aklenjeno, da se s ozirom na razdruže-nje unija skliče za dan 2. oktobra državni zbor na izredno zasedanje.
»Magdeburger Zsitung« poroča iz Ko-danja od 25. t. m.: Zagotovlja se, da je danski dvor včeraj odbil kandidaturo danskega princa Karola za nor vež ki prestol.
Kakor javljajo is Kristijanije, narašča število onih, ki že!ć, da 3e proglasi republika. Tudi nekateri ministri so za to idejo.
Kriza na Ogrskem.
List »\Viener Allg. Zeitung« je dobil baje od nekega politika pojasnilo, zakaj da je cesar tako nemilostno vsprejel voditslje madjarske koalicije. Pojasnilo se glasi : K a r Madjari niao držali besede. Stvar se je razvijala sama po sebi. Odlični voditelji koalicije ao bili dali na Dunaju razumeti, da bi bili pripravljeni skleniti kompromis, ako Fejervarv odstopi in ako se umakne predloga o volilni reformi. Ti dve točki sta tvorili takorekoč podlago za kompromis, in voditelji koilicije so pridodali, da se odrečejo zahtevi po madjarskem povelj« stvenem jeziku, ako bo ustreženo njihovim željam.
Tako so govorili pred padom Fejerva-rvja in posledica tem privatno vodjenim pogajanjem je bila, da je Fejervaiy pal. Ali voditelji koalicije so na to takoj začeli mešati stvar. Ćeš, ona pogajanja s krono so vtdili politiki kakor privatne osebe in isti da niso imeli naloga od nikogar. In tudi oni voditelj koalicije, ki je na pogajanjih najbolj silil v ospredje, je hkratu izgubil besedo ter je izjavil, da ni bil povsem dobro informiran. Koalicija Jje zahtevala naenkrat kakih koncesij v vojaškem vpralanju. Tu je padla z merodavna strani beseda o politiki,
Dogodki v Rusiji.
Iz Petrograda poroča dopisnik »Barliner Tageblatta« : V viših vladnih krogih Ee govori, da ob svojem povratku iz Amerike \Viite ne dobi grofovskega naslova, marveč samo red sv. Andreje. Istočasno se zagotov-lja, da tamkaj niso posebno zadovoljni s sklepom miru tsr smatrajo, da ta mir ne bo dolgo traja!.
Petrograjaka lista »Novoje Vremja« in »Rih« potrjujeta, da postane \V.tte predsednik min;sterskega kabineta, ki bo ca časa volitev za državno dumo že sestavljeno in sicer bo, kakor poroča »Ru<«, ministarstvo sestavljeno nastopno : Witt% predsedstvo in notranje stvari ; Romanov, finance; baron Nolde, pravosodje; grof Lamsdorff, vnanje stvari ; Suhomlinov, poljedelstvo ; Rediger, vojno ; Birilev, mornarico ; knez Trubeckoj, rektor moskovskega vseučilišča, uk ; grof Šaremetev, visi prokurator sv. Sinode. Policijski resort pr pade baje zopet ministru notranjih stvari.
držsvnD cesto med 0*8 ia 2 7 km, ki jo popravlja tržaška mestna občina (pol. okraj Trst, 7. obrok) kron 33.000, za dodelanje cestne mreže v okrožju med Sočo in Judrijem (okr. Gorica, Gradiška in Tolmin: 8. obrok) 20.000 kron, za popravljanje državne cme v idrijski dolini od Ušnika do Ciginja ob koroški državni cesti preko Sv. Lucije in Zelina do Gornje Idrije na Kranjskem (pol. okraj Tolmin in Logatec, 14. obrok) 20.000 kron.	(Pride še.)
Drobne politične vesti.
20 1 etnica združenja Rumelije z Bolgarsko se je 21. t. m. praznovala po vsem Bolgarskem. Samo v Sc liji so izostale vse slavnesti, da bi se s tem ne žalilo Turčije, s katero je Bolgarska v zadnjih časih v napetih odnošajih.
Car v Rimu? Kakor javljajo iz Rima, ss vrše med italijanskim in ruBkim dvorom zaupna pogajanja glede potovanja carja Nikolaja v Rim.
Potovanje španskega k [r a 1 j a vBerolin in na Dunaj. Madridski li t »Diario UaiversaU poroča, da sta vladi v Berolinu in Madridu konečno sklenili, da pride španski kralj Alfonc dne nov. t. 1. v Berolin.
Iz Berolina odpotuje kralj na Dunaj, toda to potovanje bo privatnega značaja.
Nemško'japonska trgovinska pogodba. Iz Bdrolina poročajo, da je nemški državni kancelar ea časa svojega bivanja v Baden-Badenu med drugimi vsprejel tudi japonskega odposlanca Inouve. Rargo-varjala t ta ss baje o trgovinski pogodbi, ki n9j L i se sklenila med Nemčijo in Japonsko.
Stroški za Primorsko v proračunu za 1906.
Glasom finančnega zakona za 1006., ki ga je v torek finančni minister predložil
Avstrijska poslanska zbornica.
Dunaj 27. Tekom debate o vladni izjavi je rekel posl. Lecher, da je nt kaj novegp. ako se ministeroki predsednik zadovoljuje s proračunskim pio7izorijem ; na tem je eeve^a tudi krivo počasno delovanje proračunskega cdseka. Govornik dvomi, da to irinisterski predsednik urigel držati svojo obljubo, in pravočasno podat; rbornioi predloge ra slučaj carinske loSitve od Ogrske. Kar se t če vprašanja glede volilne pravice, nahaja govornik, da je ministarski predsednik vse potrd.l, kar je b lo o njegovih ugovorih cnaoo. Govornik označuje eedanjo Ogrsko kakor plemenitaško republiko, v kateri ni kralj drugo, nego nekak ugledneji grof. Plemenitaška republika je pa za moderno drža, o Derabljiv stroj, in smatrati ee mora kakor patrijetično delo, ako je bilo cesarju naevetovano, naj uravna državno življenje na Ogrskem sa moderni podlagi in naj upoštsva ono veliko maso naroda, ki mu daje vojaštvo in ki vziržuje državne ficance.
Posl. Pernerstoifer je kritiziral program ministerakega predsednika, ki ni v sedanji
državni zbornici, so za Primorsko določeni ki ne bi se je pcsluževali niti kupčevalci s 1 nastopni stroški:
konji! In s tem je bil označen novi kurz.	M nisterstvo za notranje stsrari : notra-
Fejervat v je prišel zope* v avdijencijo in že nja oprava in razsvetljava za okrajno gla tedaj se je meglo soditi, da bržkone pride j varBtvo na Vdovskem v novem uradnem skoro zopet. Navstala je misel, da krona j poslopju 10 000 kron, popravki na eraričnem pozove voditelje cgrške koalicije in da jim vladnem poslopju v Puli (2. obrok) 4800
izroči ultimatum za seBtavo ministarstva.
In res je bil včeraj Fejervaiy zopet vsprejet v avdijenciji. Tudi najnovejega po-sredovatelja, grofa C:irakyja, je vsprejel cesar v avdijenciji, ki je bila zelo dolga. — Drucih vesti ni danes nobenih, izlasti ne glede — naslednika Fejervarvju. Zato se čujejo glasovi, da bo poslednji še dolgo j droSju Opatijskem (okraj Volovsko 1. obrok) vodil posle, ali pa utegne postati celo zopet 15.000 kron, za prelož tev koroške državne j
— definitiven ministeraki predsednik.
Domače vesti.
Odlikovanje. Gespodu arhitektu prof. dru. Maksu Fabijaniju ie Kobd lja na Krasu je ruski car podelil komanderski križ teda sv. Stanislava.
Ostavka predsednlštva političnega društva »Patria«. Predsedništvo političnega društva »Patria« je vsled sklepa, storjenega na shodu omenjenega društva od dne 2'J. t. m., podalo svojo ostavko.
Menda se ne motimo, ako ne jemljemo stvar preveč tragično. Bržkone bodo zDaii členi predsedništva preskrbeti kakor državni poslanci, da ne bo treba držati dane besede. Tudi ti so slovesno izjavili, da polože mandate, čim bo izvojevan boj o italijanskem vseučiliškem vprašanju. Nn, gospoda so poskrbeli z grožnjami in z obstrukcijo v državnem zboru, da ta boj še dolgo ne bo izvojevan in — poslanci obdrže svoje mandate.
Teodor Sclnvarz, novoimenovani dežele i predsednik za Kranjsko je rojen 18. septembra 1854. V državno službo je vstopil leta 1877. in je b 1 do leta 1898. v Inomoatu. To leto je prišel kakor dvorni svetovalec v Trat. Novi deželni predsednik pojde že tekom prihodnjih dni v Ljubljano.
Prof. Josip Stritar — častni občan ljubljanski. Na včerajšnji seji mastnega zastopa ljubljanskega je bil pref. Josip Stritar ceste iz Podgorja do okrajne meje v Jelovi- nfl pre^|og župana Hribarja soglasno izvoljen cah (okraj Koper, 1. obrok) 5000 kron za gaatnim občanom ljubljanskim. Prof. Stritar dodelanje takozvane paralelne ceste v po- j bo jjrjh0dnje leto praznoval svojo 70 letnico.
Suplentom sta imenovana na gimna-zji v Kranju gg. Ivan Jane ia Anten Sušnik.
Poslanec Žičkar obolel. Z Dunaja poročajo, da je štajarski državni poslanec, župnik Ž čkar nevarno cbolel.
IJ ubijana za Kalabrijo. — Občinski zaetop ljubljanskega mesta je soglasno dovo-
kron, notranja oprava nove namestn'ške palače (3. obrok) 125.000 kron.
Za "radnje cest : Državni prinosi za dodelanje ceste med Sv. Nedeljo in Vrbnikom na otoku Krku 4000 kron, za dodelanje
ceste med Trnovem in Srpenico, 114*7 do 119*4 kilometra (okraj Tolaiia, l. obrob)
Grška tli Romunska.	14.000 kron, ca dodelanje e,8te med Cresom
le Aten poročajo, da je pričakovati, da in Malim Loeinjem (okraj Mali I.oSinj 2. ee diplomaliSne razmere med Griko in Ro-1 obrok) 1 '»00 kron, aa dodelane ceete od munako popolne ma prt tržejo.	Sv. Ivana v Š:eroi preko Montrilja do
Dne 24. t. m. je romuneki odposlanec1 pulske driavn. ceete pri Karojbi (okraj »stop IjuoijansEega mss.a j. eug.a.-o »,„• odpotoval ia Aten z vsem oeobjem od po- Pore«, 2. obrok) 5000 kron, ea preloiitev oOO kron podpore *a preb.valstvo v Ka-„wštv.	i državne eeste po idrijski dolini med evJ	k' J« b.lo pnaadeto po potresu.
Ia Bukarešte javljajo od 24. t. m.: 'Lucijo in Bačo 4"26 do 6«0 kilometra1 Vojna ladija .Kllsahetl,. je dospela Griki odposlanec je odpotoval ob povsem'(ok.aj Tolmin. 2. obrok, 40 000 kron. ra do-, v C,tu. .Na krovu ,. - drav0_ terednih okolnoetib in proti vaakemu diplo-' delanje ceste Vrbovlje Krasno-ViSnjevik-Dr -1 M^tO obtiDSkesa tajnika rarp.su s matičnemu običaju. Tombaaie je iajavil, da ' novek (okraja Gorica in GradiSka, 3. obrok) žup.netvo v Moe eu.cab (Istrs I. I lača raaea odpotuje, ker se romunska vlada brani dati 4000 kron, a. dodelanje ceste v koavanjMe. 1»00 K, k. m bo plačevala v mesečni Griki ladodčenje aa iagon grSk.h podanikov kovi dolini od Molinnta preko Peternel. do obrok.b. Z.bteva ^ poanavaaj. hrvatskega in radi toead.vnib odškodnin. Odposlanec e.' Kniina (okraj GradiSka, 3. obrok) 9000 kron, J«.ba. ProSnje je predlog, obč.nskemu gla-ni poslovil od nikoger. Zdi se, da je grška'«, gradnjo železnega mosta preko potoka varstvu do dne 10. oktobra vlada hotela s tem demonstrirati. Pred svo- Lijak in a. popravo tamošnje ceete med, Msoka sola Z» trgov.no KevoUella. jim odhodom je romuneki odposlanec ieročil 19 0 in 19 6 km kranjsko-italijaneke državne Novo šolsko leto na tem eavodu pnčoe dce Lki vladi noto, v kareri naglaia vse opra-^1 ceete (pol. okraj Gorica 3. obrok) 10.000 ,1; oktobra ob 12. ur, opoludne s predava-vičene tožb. Romunnke proti grškemu posto-1 kron, driavni prinosi a« dodelanje ceste ia	g« bo pref. dr. Cesar Mar.n.g ,m.l
ranju v Mnkedoniji. Oficijoani liet .Rouma-' Eneie preko bačke eoteek. do idrijske dr- v alavnostn, dvoran, sole uhca Torrente 12, nie« p: Se : Odhod grškega odposlanca je žavne cest s pri Bafii (okraj Tolmin 4. obrok)	kafeor uvod k pre' avanjem
aamo 5in baharije. Grška bo nosil, posledice 16.200 kron, aa dodelanje konkurenčne ceste "rodnem gospodarstvu.
svojega izsivalnega, nepremišljenega posto- med Barbano in Labinjem (okraja Pala ia J Glagolaki misal. V tiskarni de propa-panja. Odpoved trgovinska in brodarske po Pazin 7. obrok) 20.000 kron, aa pnlsko ganda Fide v Rimu je bilo minolega meaecv
do* tek a no novo icdanj« glagolskega mieu'sa
Zadarski nadšk< i je prejel potrebna irtise za tadarsko nadaKotijo in tudi sa druga lalmat nske ikcfijt. Zaderska nadškofijska
s uri j a je obelodanila poseben oglas, v ka-erent priporoča duhovnikom, ki služijo sv. aaaio na st*r< -oveE-kem jeziku, da nabavijo :m prej novo izdanje omenjenega misala.
ritmteljf naj oproste, ker js bilo ▼ včerajšnjem listu manj Čtiva, nego navadno. To se je pa zgodilo radi tega, ker je eden naiib črkostavcev nenadoma obolel in ga ni lo mcžno nadomestiti.
Novo razprodajo »Edinosti« je prevzel z današnjim dnem g. Ivan Kompare, lobakaraar pod Šaadajom (nova baraka, blizo postajališča tramvaja).
Porotno sodišče. Piihcdnje aasadanje rotcega sodišča v Tratu se otvori dne 13. n vembra ob 9. uri dopoludne. Predsednikom določen predsednik deželnega eolišča Ivorni svetovalec Mihael U r b a n č i č, njegovima namestnikoma pa podpredsednik deželnega sodišča Emil vitsr Nadamlen-z k i in deželnega sodišča svetovalec Henrik Pedercolli.
»ZSOda na drla- 57-letai voznik An-n Dol.nar, stanujoči v Kjadinu št. 209 je mel včeraj popoludne opravila z vozom v »vobodni lck;. Ko je bil pred sklad ščem -tev. 3 je pa po nesreči pal in leva noga mu je pri tem prišla pod kolo njegovega lastnega voza, o čemer mu je bila strta pisčal.
Pozvan je bil teletoničnim potom sdrav-n k se zdravniške postaje, ki je ni srečnemu m<_Žu podel d najnujuejo pomoč m gs potem da1 odvesti v bolnišnico, kjer ja bil vsprejet v IV. kirugični oddelek.
>TriaŠki Sokol« opozarja še eakrat svoja člena, da bo v petsk zvečer ob 3. uri izreden občni zbor radi volitve delegatov za uttaBovao zborovasje »Sokolske z vase«, ki
se bo vršilo v Ljubljani prihodnjo nedeljo.
Poživljamo brate člene, da ae v kolikor možzo obilnem številu udeleži tega zborovanja.
»Tržaški Sokol« javlja, da as s 1.
oktobrom pričae zopet redna telovadba. Vpi-sovaaje novih telovadcev ee bo vriilo še jutri zvečer v telovadnici. Ž sleti je, da ee prijavi čim veča število telovadcev in to čim prej, da to motao razdeliti oddelke.
pazne Vesti.
Vezuv bljuje. Is Napolja brzojavljajo, da bljuje Vesuv neprestano. Osrednje žrelo meče na visoko is sebe mncž:no razbeljenega kamenja.
Ruska gimnazija v Nizzi. Dne 1. oktobra otvorijo v Nizzi rusko gimnazijo. [Svrha tej gimnaziji je, da se decs ruskih kolonij v južni Fraccozki izobraža v ruskem narodnem duhu, razun tega, da ima srednješolsko narodno izobrazbo dscs oiih ruskih roditeljev ki išSajo v tamošnjem zdravem podnebju leka svojej bolezni. Gimnazija bo nameščena v neki krasni vili.
Kitajski kadetje v avstro ogrski vojski.
Kakor poročajo, dospe dne 3. oktobra deset mladih kitajskih kadetov na Dunsj, da bodo v svrho izobraževanja uvrščeni v rasne a vatro-ogrske polke. Kadetje se bodo najbrž mnogo let icobražavali v vojaških strokah. Nekoliko časa sem je tudi v raznih nemških polkih več mladih kitajskih častnikov, ki se tamkaj iaobražujejo.
Koledar in vreme. Panes: Venceslav.
k *lj in DiU'-enec: t astimir: Vidica.— Jutri : Mihael arhangelj: Bogomir: Voja. Temperatura včeraj: ob
2. uri popoludne -J-Ž3.5*. CeMos — Vreme včeraj : oblačno, dež.
Društvene vesti in zabave.
»Postave« za »Vinsko trgatev« pev ske?a društva »Kolo« : § 1. Krasti je dovoljeno ! i 2. Krasti sa sme le v občinskem
vinogradu. > .'i. Strogo je prepovedano pustiti se zasačiti, si 4. Kdor je zasačen, plača: a za velik grozd 20 stotink : b) zs sreden ali mal 10 stotink: c) za eno hruško V 20 stot., Josipa stot nk : d) za eno jabolko 10 stotink ; e) za
Darila.
Ženski podrnžniel drnžbe sv. Cirila
in Hetodija je podarila preblagorodna gospa Antonijeta F.erater iz Bsrolina 50 K kakcr Ciril-Metodijski dar. — Bog plati plemeniti gospej stotero ! Srčno aa zahvaljuje
blagajništvo.
Na veselici pevskega društva »Zvonimir« v Rocolu dne 17. t. m. so prepla-Čali vstopnino sledeči gg. : Anton Lah 2 K, Matija Lah 1 K 20 stot. Anton Lah 1 K Lfch 1 K 20 stot., Alojzij Bradaš 80 stot., M:že 40 stot., Vitovec L.
90 stot., Kavčič 60 stot., Zlobec 20 stot., Anton Sern č 40 stot., J. J. 30 stot.. J. Far-lan 40 stot., J. Ferluga 20 stot., N. Saver
Anton Mi-
en grozi iz »krone c se plača 1 krono, ca celo »krone« po 5 kron. £ 5. Kdor žali gospoda župaaa, plači 1 krono. £ 6. Kdor
občinskemu »šlibarju« nagaja ali mu re?e *0 stot., Drag. Vekjet 80 stot., esel, pltca 40 stotink. § 7. Kdor nočnemu j klavec 40 stot., Ćarga 40 stot., pevsko dru-čuvaju nagaja, ali mu luč ugasne, plača 20 . štvo »Kolo« 5 K, N. Hrratin 1 K. Jos p stotink. $ s. Globa se plača pri »komun- , Gregorič I K, J. J. 30 stot., M. Vidmar 1 saem« uradu, ali pri poduradu. Kdor bi so 1 K 40 8t0t-> J- J- 20 Btot' J* 30 Btot'» plačal, pride v »pržon«, od koder se reši le,
ako plača globo, i Kdor se vpira javnim organom, ali dela škodo v vinogradu in ee ne pobol.ša, sa ga, potem ko se ga je posvarilo — odstrani iz vinograda in cd trgatve. $ 10. Lomiti »latnike«, poškodovati p rž n in druge stvari, spadajoče k trgatvi, je zabraojeno pod kaznijo 1 krone.
Dodatek : Oni, ki bi pomagal drugim kra3t;, ali učil celo otroke tega »rokodtl-stva«, plača dvakratno kazen.
Zveza pekovskih delavcev (Podrnž niča Trst) vabi na javni društveni shod, ki se bo vršil v četrtek, dne 28. t. m. ob 10. uri predpoludce v dvorani delavskega doma, ul ea Boeehetto št. 5, I. nadstr. s Bledečim dnevnim redom :
1. Debfcti o nedeljskem nadomestnem p* č tku v »m slu sklepa gospodske zbornice. 2. Prtdicgi in sklepi.
To\ar:š ! Vsako piiporcČlo ss nam 7di nepotrebno, ker ehcd je tako važen, da fmo skoraj gotovi, da ee udeležita v velikem številu.	VODSTVO
Zreze pekovskih delavcev (Podrožnoa Trst).
Gulin 40 stot., And. Zink 1 K 40 stot., Fran Lizar 1 K 40 et)t., J. J. 10 stot, Seražin Luka 2 K, Škilan 4 K, Fran Koz-lovčer 1 K.
Presrčna hvala vsem p. n. g. darovateljem. Istotako bodi tudi izrečena najtoplejša zahvala slavnim bratskim pevskim druš.vom »Slovansko pevsko društvo«, »Kolo«, »Zarja« v Rojanu in »Slava« pri s7. M. M. spodnji, ki so se blegohotno odzvala nešeau vabilu, in vsem udeležnikom, ki so pripomogli, da se ja naša veselica tako povoljno izvrš.la v vsakem oziru. Posebe se ši zahvaljujemo g. pevovodji Vogriču za njegovo požrtvovalno delo.	Odbor.
Zadnje brzojavne vesti.
Svedsko-norvežki dogovor.
MAGDEBURG 27. »Magdeburgir Zai-tung« poroča iz Kristijanije: Norvežki mini-sterski svet jo včeraj sklecil, naj državno obliko določi ljudsko glasovanje, ako odkloni danski princ Karol norvežko krono.
Krvave demonstracije v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 28. Sinoči ob 7. uri Dijaško podporno društvo v Pazinu in pol zvečer je tiaoč eoiijalistov demonstri-a&elo dne 5. oktobra 1905 cb 4. uri ralo pred prostori neodvisne stranke. Prišlo p' iuina v proste-r h »Hrvatske č taonice« je do spopadov mej aocijaLsti in pristaši
v Patinu redno glavno skupščino, na katero »o vabljeni členi :n prijatelj'. Dnevci red: 1) poročilo o delovanju odbora, 2) poroč;'o iilagsjn-.ka, Hi vohtev novega odbora, 4) even-tuvalni pred ogi.
/eoska podrnžnica >v. Cirila in Me-todija pr redi dne 15. oktobra veliko narodno veseheo pri sv. Ivanu. Ker ni letos priredila nikake veselico, upa, da so bo ta ; veselica vršila s sijajn.m vspehom. Program bo razaovrsten : godba, potjo, tombola, kor-jandol itd. Torej 15. oktobra bodi zopet naš dan.
včeraj	danes
101 45	101.35
101.55	101 40
119.55	119 50
10145	100.45
92.60	92 50
115.40	115.40
96 25	96.25
87.30	87 30
1613.—	1612.—
685,75	675 —
239-82*/«	239 82'/,
117.40	117.37'/»
2347	23.47
19.11	19.11
95.45	95.50
11.31	11.31
kronska renta K S6.— 96 20, itaUianaka rsnta K — — —kredhiis akcije K 67o 25 — 677.25 drfavaa lelssntes K 673.75 — 675.75 ^.ombardi a
lt 2.--104.—, UojdoTS »Mie K 790 — 330 -
Srečke: Tisa E 331.75-* 35.75, Kimdn K 470 — do 483—, Bodsnkrodit 1880 K 302.- 310.— B,-denkredit 1889 E 308.— 310 — lorlka K 145.— do 147. - Srbsko —.— do —.—-
Dunajska borza ob 2. url pop
Državni dc g v papirju n n n srebrn Avstrijska renta v zlato
. . kronah 4«/. A vat. mvestici ska renta 3 >/,'/. Ogrska renta t zlatu 4*/, „ w „ kronata 4 •/, »» « 3l/f Akcije nacijonalne banke Krsrnme akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 itaL lir Cesarski cekini
Parlžka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francoska renta 99.75, italijanska renta —.—, Španski exterieur 94 05,
akcije otomansko banke 610 —. Menjice na London
251.55.
P ar I a. (Sklop.) Avstrijske drisvas ielszo ^
--Lombavdl 107.— aaifieiraaa turška rsnta 9115,
aTstrt-jska slala ionu--, opaka 4*/, zla;*
rsnta 97 60, LSadsrban. 4 &4 tnrlks tra3 e 136*— panika banka 15.10, italijanske m»r d -jonalno akolji 765.—, acei)e dio Tint) 16 03. Mirna.
L O n d o s. (dfciepi Konsolidvs. ju>< 33 '!„ Lombardi 4»/. »rebro 28.'/- Španska roats 933/s i.-lijanaka rama 1C4»/4I trftm diskont, 3.V4 maujiv- s Dunaja - -.—. Stalna.
Tržna porodila 27. septembra. Bndimpelta. Plemea ca okt. E 15 76 le
E 15.7S, rž za okt. K 12.f4 do 12.96, cves za okt. od E 12 26 do 12 2$; koruza z* sept. E -.— do E —.— Ptoniea: ponudbe srednje, povpraševanja pičlo, tendenca mirna. — Prodaja 22.000 met. stoto v. za 5 sto.ink nižje. — Druga žita mimo. — Vreme: jasno.
Ha v rs. 'Sklop.) Kava Santo« good a- -ra^e sa tak. msseo po 50 kg 49.1/« fr>. «• d?c
49.1/,. Mirno.
Mew-York. (Otvor e • e.< Kava Blo s« »>o* će dobave. — Stalno, nespremenjeno, do 5 stotink višje. Prodaja: 100J vreč
Hamburg. (Sklep pop.) Kav« Santo« good
average sa september--za dec. 39. za marec.
40.1/, za .r aj 40,3/4. Stalno. Kava Biu nnvada* looo 40— 41, navadna rselaa 42—43 aavadn* dotm . 44 -46 Hamburg. (Sklep.) Sladkor zs september 17.50, za oktober 17 80, za november 17 85, za dec. 17.35, za januvar IS.—, za febr 18.15. — Stalno. Vreme : lepo.
Sladkor tuzemski Centrifugal 5 promn. nad. K 74-— do 75-—, za msj-avguat K_73*— do 7k"50 Concassč in Melisitl promptno K 74--75, za juli-a^ gust K 74 — do 75*—.
London. Sladkor iz rsps »oro* 831 S'.
Stalno.
Pariz. Bi sa tekoči mesec 15 65 ti t, oktober 15.65, za nov.-december 15.50 za nov.-febru var I5.i*0 (mirao?. — fftenica zm tezo«! m -aec T3.30, za oktober 23.35 zs november december 23.£0 za nov. februvar 23 70 ,mirno . Aloks za w kofi mesec :K>70, za" oktober 38.85 ca nov-december 30.^5 za tov-februvar 31.20 (mirn)). — Bepičn olje ' za tekoči mesec 49.\4. zs oktober 493/4 za november-deeember 50 V* januvar - april 5 L— trdno). Špirit za tekoči meaec 38 3/4, za ok;ob3r35,—
zm november-deeember 34'/,, ea januv-april 34 3/4 (stalno). — Sladkor aurov o»J uso no?. 21.1 4—21'/, i mirno > bel za tekoči mesec 25 — sa okt 25.'/,, a oktooer-januvar 25.»/4, za januvar-april 26.% (atalno) rafiniraL 59-59.1/«- Vreme: oblačno
neodvisne strenke.
Osem oseb jo bilo težko, mnogo pa lahko ranjenih, največ z ncž;. Policija je razgnala množico; ob 10. uri je bil mir zopet vzpostavljen.
Ker sem bil jaz v zadregi glede preskrbe vozov za goste, šel sem takoj k drugi mizi do g. Kučinić-a (pri mizi ste Vi in g. Kučinir sedeli) in sem ga vprašal, ako se hode sam peljal, na kar mi je odgovoril, di ne, namreč da se bodete Vi žnjim pelj^M: na to sem šel do g. prof. Mandič-a in sem mu „p r i b 1 i ž n o" tako izjavil: g. Kućinie se ne bode sam peljal, ampak v društvu z g. Cotn-em, zatorej bodem Vam drugi voz našel kar sem bil tudi drage volje preskrbel. To sem storil iz lastnega nagiba, ker nisem hotel, da bi eden ali drugi gospodov pri kočijažu sedel.
Da bi se bili Vi ali g. Kučinič proti g. prof. Mandič-u „raxialjivo~ izrazili, stojim pa vsaki čas na razpolago, da izrečem „pod prisego, da ni resnica", ker tudi kaj takega nisem jaz g. prof. Mandič-u izrekel, ker tudi ne vem iz kakega vzroka, da bi jaz take besede g. prof. Mandič-u od Vas javil, ker nisem niti Vas, ne g prof. Mandić-a, kakor tudi g. Kučinič-a do tistega dne osebno poznal. —
Ko sem jaz g. prof. Mandič-u rekel, da se g. Kučinič ne bode sam peljal ampak v Vašem društvu in da bodem jaz drugi voz preskrbel, si ne morem drugače raztolmačiti kakor „da me je g. prof. Mandić slabo razumel«.
Toliko v Vaše znanje !
Ako ta izjava ne zadostuje, prideva z g. -Jenkom osebno v Trst".
Menimo, da je stvar dokumentarično pojašnjena. Sicer pa, kdor pozna g. Cotiča, ta je moral biti uverjen že od začetka, da so bile one govorice neosnovane, ker g. Cotič goji preveliko spoštovanje do zaslužne osebe gospoda profesorja Man-diča. da I »i mogel zagrešiti kaj takega.
Lasi na obrazu pri damah so ne le grde ampak tudi neprijetne. Da se zamore to odstraniti naj se uporabi popolnoma zanesljivi uničevalec, kajti isti ne le odpravi take lasi, ampak podeli tudi koži nežnost iu gladkobo. Pri vsem tem je ta uničevalec popolnoma neškodljiv. Naroči se pa za K 7 pr« 1. Schmidek, Budapest, VII., Nvar-utca 18. (Glej oglas).
Policijska loterija. Sreckanje iste se bo vrš lo brez odloga dne 11. nov. t. 1. v palači policijskega ravnateljstva na Dunaju. Loterija se je jako priljubila občinstvu vsled njene lepe in solidne sestave dobitkov na biserih, zlatanini in srebrnini. Srečke stanejo po 1 krono in se vdobijo v %-seh menjalnicah, loterijah in tobakarnah.
Mm opravila išče
Berna psrsSlla dne 27. septembra Tržaška borza.
Napoleoni E 19.11—19.13 anglsiks Ure S — do—.—, London kratek termin £2 39.90-110 10
Francija K 95.40—^5.50— Italija E 95.47--^5 57-
i talijanski bankovci K ——.—. Nemčija K
117.45--117 nsasKkf banko*«* F —--
avstrijska ednotaa renta K 100 15 100 55, 0(-ska
Listnica uredništva.
Na razna vprašanja, ki nam dohajajo od vseh strani o pretveznem nekolegijal-nem postopanju g. Cotiča nasproti gosp, profesorju Mandiču na slavnostni otvoritvi „Narodnega doma" v Podgradu, odgovarjamo — da odpravimo razne govorice, ki se širijo med tržaškimi Slovenci — nastopno :
Ko je g. Cotič izvedel, česa se ga dolži, se je obrnil do onih dveh gospodov i/. Podgrada, katera jedina moreta pojasniti stvar in o katerima se je trdilo, da [ sta bila priči dotičnega dogodka. To sta gospoda Slavoj Jenko in Fran Pe t r i č.
Ti. Slavoj Jenko je odgovoril s pismom od 19. septembra H)0.~>. o tej zadevi tako-le:
„Ko sem zvedel.........sem strmel
nad toliko drznostjo in hudobijo. Poizvedoval sem pri g. Petriču o stvari in se prepričal, da one izjave ni dal g. Kučinič, da torej on ni kriv, še manje pa Vi. ki morebiti o vsem tem niti nič vedeli niste.
V tem smislu pisal sem tudi prijatelju Mandiču in menim, da je ta stvar poravnana, ker se je naslanjala gotovo na kako nesporaztimljenje".
i i. F r a n P e t r i č pa je odgovoril dne 21. septembra :
„Vaš cenj. list od t. m. sem prejel in Vam siedeče odgovarjam :
ad 1. -laz Vas nisem vprašal, ako sme prisesti g. prof. Mandič na Vaš voz, ker sploh Vi niste mene prosili, da Vam preskrbim voznika, ampak rae je prosil g. Kučinič in sicer kolikor se morem spolniti, še popoldne. —
ad 2. Vi mi nisti ..nikaki- razžaljivi odgovor glede osebe g. prof. Mandič-a dali. —
ad -i. Z g. Kurinič-em sem jaz sledeče govoril:
Popoldne na dan slavnosti, prosil me je g. Kučinič, da naj mu preskrbim edna konja, katera sem mu tudi dobrevolje preskrbel. — Zvečer me je prosil g. prof. Mandir tudi za eden voz. namreč za svojo osebo.
31-letni neki pen-zijoniran orožnik. (rovori slovenski, hrvatski, italijanski in nemški. Naslov: Ivan Jerič, ulica S. Marco št. 3.">, IV. nadstropje.
Zaloga tu- in inozemskih vin, špirita in likerje?
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
Via d e i r a c q u e st. 12. (nasproti Kale Centrale).
Velik izoor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin Bordeaus, Bur, gunder, renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum-konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec. slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naroČba ae takoj izvrši. Rhz-pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in frauko. — Razp-odaja odpol litra naprej.
Nad 40-leten vspeh.
Najstarejša medicinalna specijaliteta naše pokrajine.
FASTIGLIE PRENDINI
(od ogolunjene sladke ^korjei
Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI
v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na
prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene sfc zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobfc čist i d svež glas.
NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini".
V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi.
ww Tovarna pohištva
jfHeksander fevi jtfinzi
ulica Tesa Siv. 52. R (lastna hi H). <
ZALOGA:
PIAZZK ROSRRIO (Šolsko poslopje).
Cen«, d« •• ni bati nobena kankurano«.
Sprejemajo se vsakovrstna dela kadi po

posebnih načrtih.
H ostro vam ooalk brMfUla« trn frank«
r
I0ii0n0ll0ll0li0ll0ll0ll0"0"0l
Odda se
i»>
Ol
lakoj v naj-m eoi»a pri odlični si »vensk! Iruž-n! j> d ugodnimi •j. .n	u< en -u g.'mnazije a.i realke,
enem tudi s hrano. Naslov pri upravi » Kdinost«.
Sode nove in stare JLTS v
zalogi .-odar Fran Budau v Trstu, ul. Boschetto št. (ubod iz ul'«-e PaduiDa št. 21.
10 000 hektolitrov Vinskih sodov v vsaki velikosti od 5 — 70 hektolitrov dajapro po jako zmernih cenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi. Križevac.
AL A OZNANILA
Keiisiriio pre-k.i^eni in najden oblastveno koži popolnoma neškodljivi
„uničevalec lasij"
odpravi pri damah nelepe in sitne
asi na obrazu
popolnoma s korenikami ter pobeli ko/.i tudi naravno svežost, nežnost tf-r ^ladkobo. Cena 7 kron. _— Pošilja [>ov>o<l diskretno
I SCHMIDEK. Budapest VII. Nyar-utca 18.
V novi prodajalnisi jestvin in koloni jal ^ PCteflBl v ulici Giulia št. 76
1* TtJoiiiti Tiako»r»tue jMtrine kakor karo. rit, testenine napfijdkt-1, «la*lkor. turVno
1c belo muko. naravno uiaaio.
milo, jedilno oije prve T»rte po 36 novi.
— Blafo vedno sveže.—
Tomasoiii UiissG
Trat slikar-dekoratčr.
Sprejema delo na deželi IV-korarije sob ■ papirjem. Slikanic sob in napisov v vseh slogih In na vse načine. P<v nareien les In marmor. Barvanje pohištva, podov itd. Vse po zmernih rniah. tofno ln
hitro. — Delavmoa: «lio» 'J«a Fnooio i to v. IS.
Tovarna kisa
Brnschina & Hrovath
Trat - Riva Grumuia O
Zaloga, vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne eene.
Podpisani priporoča svojo
m-NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARN0
pri Sv. Jakobu
lstrsta iiica 12 rzravei si. šole).
Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Benedikt S u ban
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr.
v lastni hlil.
Svoji k svojim!
Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. presega in drueo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muha, al Cavsna luhod ulica Ca-vazzem st. 31.
OC0003000000000
Iv. Kopač |=)fova zaloga=
svečar v Gorici ovsa in sena na debelo in
priporoča priznano najboljše in najcenejše
♦ voščene sveče o
Cenik orezDlačno in (ranio.
drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal □I. Coroneo.
Prva tri bmMca
_ na električno moč ^^
Oualtiero Cozzio
Passo S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje.
Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd.
Hranilne vloge sprejemajo se od vBacegr. Se tudi ni član društva in ee obreatu jejo po 41/t°/0, ne da bi se odbijal rentn. davek.
Posojila dajejo se eamo članom in sicer na menjica po 6% in na vknjižbe po 5V»°/c
L" rad nje vsaki dan od 8. do 12. V- ure pop. razven nedelj in prazn kov.
Stanje hranilnih vlosr leta 1004 K 1,485.60711 posojil ....,„ „ 1,573.842 :H „ glavnih deležev . „	112.720 —
Poštno-lran. račun štv. 837.315.
Velik izbor inozemski! in lokalnih vzorcev.
Pozor!	Pozor!
Jfova krojačnica.
Piazza deli a Ftarricra j J.	—i
Slovenski napis.
v»a v kroja-ko stroko spadajoča dela v
solno zadovoljno«. — Najnižje cene! Priporoča «e u dani	^
S Javo j Škerl.
MIRODILMCA Henrik Bonetta
ul. Carradori 18 fVOjal (rfiiipa)
8peoij»]iieta navadnih in me-. dicinaJnih drog. t>arv. pokosii, ; lakov. *<?etk. ćupićev. navaii-nega in parf-iriin.-ua mila. pe-
Itroltrj*, #|nrita <iest»*. za goreti. — Barvilo za ćidćeuje
- = vina.	-
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
Mova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
Popravlja ure na jamstvo.
Prođajalnico jestvin
založeno z vedno svežim Dlagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja, mila, kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani
Počkaj Ivan
ul. PETROmO 2 (vogal ul. S. F
CESARE ALPRON
komisije 111 zastopstvi1
TRST
ulica Acquedotto 65. I.
tovarna s zalogo pohištva
svetlega in temnega

parkete
prve vrste
ix» tovarniški
hrastove ali jelove
:>rodaja jk>i i jam-tvom
Zaloga lesa - Miclauz
ulica Fonderia št. -
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z
-
omejenim poroštvom.
Piazza Caserma štev. a, 1. n. — TR S T — V lastni hiši. Telefon št. 95*-BV Vhod po glavnih stopnicah.
Hranilne ulog« sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4*/,. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja eamo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/,0/«, na menjice po 6•/„ na zastave po 5 */>•/••	^ ,
Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
— Poitno hranllničnl račun 816.004.	—
kakor tudi popolne kuhinje v naj modernoj-m slogu po konkurenčnih cenah priporoča
V. Doplicher
- ulica Chiozza št. A pri tleh =
(nasproti dvorani .,Tersicore").
F. Pert-Ot urar
TRST - u I. Poste u nove št. 9 priporoča velik' izbor ur: Ornega. Schaffhause, Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
Kovaška mehanična delavnica
livarna kovin, zarod za nikclovanje, pozla-
ćevanje, posrebrnenje, pokotlorinjenje ptjcin je nje.
ulica R. Zovenzoni št. 4
ZALAGA PRVE TRŽAŠKETVRDKE
ftaroini kolek je vdoblti pri upravi
»
Edinost"
Stavbinski materijal
kakor koree, vsakovrstno opeko, pesek. apno. živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah. da se ni bati konkurence, pri t vrdki	-
Belli & Corsi
ulica Economo št. 12 (stari mlin).
C. kr. priv.
Riunione Adriatica di Sicurta
Glavnica in rez^r.-ni zakladi društva ela.«om bilance
31 decembra 1WJ.
Zadružna glavnica od kejih vplačano 2 3.m000l.......
Rezervni zakladi dobi. kov ....
zaklad proti v padanj a vTednostij iavnih efektov . . . Kezervni zaklad premij za zavarovanja ............
Zavarovanja na življenje v veljavi Izplačane -kode v v-eh oddelkih od ustanovitve dru-tva 1K38—
Pru-tvo »prejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru. ~treli. »kodi v.-ded razstrelb ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m^iju; *-£>}<a pog.)'i>»e za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačne do smrti ali po smrti zavarovauca. doto otrokom itd.
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMtO 5
1EBL0UHIE PO HAJMBDEHHEJSIB UHTEUB
KATALOGI BREZPLAČNO.
„Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro-amerikanska prosa.) - Fratelli COSULICH.
Nova redna, hitra in direktna služba za blago ln potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in Heeantni novi brzoparobrod
■m GIULIA ...........i......
odpluje d' e oktobra t. I. v Novi York.
Potnina znaša ■ razred K 175.—, I. razred K 300.—.
Fotrežba in hrana (vsak d. . ž kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventili -.n i'otniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.
dr ištvo v Tr»tu, ulica Molin piccDlo št. 2
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedeneo.
Trst - Carlo Goldonijev trg it. - Trst
Zastopnik tovarne Mesjn motofcoles „M
Wm~ Napeljava in zaloga električnih zvorčkov Izfci i .' : prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zal L-a priprav za točiti pivo. I.astna mehanična delavnica z« popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokole« itd. r Velika žalog-a prlpadhov po tovamlikih oenab
TELEFON štev. 1734.
1 —
Dobro znana zaloga
manifaktur v partijah
ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. S se je ! preselila dne 24. avgusta v ravno-isto ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso).
I
Za pojasnila se je otriiti na
K 8,000.000 7,133.580
3.700.5b0
71.255.752
- 4H8.i>19.050
KONSTANTIN RUBINIK _
^	Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3.
Sprejem* prekladanje in ti&enje svetilk na plin ob času selitve. NeprekoslJiT« # plinare mrežice. — Vsakovrstni pripadki za raaavetljavo. ^
Naročbe za popolno čiičonje stanovanj.
wmr Na Prošeku.
priporoča svojo
liiirocliliiieo
' ki je preskrbljena /. vsem v to str. ko spu-dajočim blagom. — Nadalje se nahaja v za-
logi železo, šipe »n
JOSIP ZIGON,
mirodilničar.
Začudenje vzbuja!
is
Krasna <«Ioria remontoir<ka srebrna uru s 3 modnimi pokmvci in z od»kornim pokrovcem. bogato gravirana, torno idoča. 3 letno jamstvo j a po povzetju za samo K 7 —
Tovarna ur I. KONIG
Dunaj, V JI.t Westhah nstrasse št. 36 iij.
Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE
so naše stiskalnice ,,ERGOLE"
najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritistalno močjo; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druee stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA.
NajboljSe autamatićiio i)iit»'nt«ivan»' utne 1-ri/gaiiiii-e, ki Oflujejo «auie cd wbr, v «1* Ji jih bilo ir^iia »joniti.
.Svphonia'1 plugi, stroji, za grofije, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetahrh, življenskih in rni-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno,
slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AMOHiatiČna briZgaiflica. čistilnice, rtšetalnice. — Slamoreznica, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi s'.roji za poljedelstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava.
Stiskalnica za frozdj«.	PH. MATFARTH & Co.
tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71.
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatim i,'srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani.
Zaloga
Izvozno-marčne (E*port-Marzen)
in vležane (Lager)
zn= pivo ====
v »odčekih in v boteljkah, kakor tudi
— kvasa =
iz tovarne Bratov Reinlnghauo
Steinfeld pri Gradcu.
zaloga Jrtattonijcvc giesshubler
vedno sveže kisle vode
po smernih oenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. 10. '
„oLAVLJA- sprejema ta varovanja Člo-»eit^ca iivijetiia po oajraznovrMDej^ih kombinacijah (..od tacc ugodnimi pogoji, ko cr.rena >irugs istsiovsIdics. Zlasti je ug<*lBo ravaroTanje na dofivetie in som t tn-hCj^u očimi t vplačili.
Vas* ćIsb ms po pretetu petih let p rs vx*» oc amaeBM
L
1
„Slavija"
I I
TzajeiiiDa HTamiana testa f Pran. — B mm foni 31,865.386 80 L izplačane oHMmne: 82.737.159 57 K.
Po velikosti druga t majem na aavarovalnica naše dršave a raeakoai slovansko-narod no upravo.
sale:
Seneralsi za rt op ¥ Ljubljani, česar pisarne so ▼ lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zsvsruje poslopja in premičnine proti požarnim ftkodam po najnižjih cenah, f kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši slovet, koder posluje.
Dovoljuje is čistega dobička izdatne podpore ▼ narodne is občnokoristne namene.