ZZB. itnnin. f Liiblleil i snio, 3. sktobra 1917. ^—^—^----------—-------- Ulio. ^^^^v ^^^fi ^^^v ^H ^^^fl ^l^h ^^^v ^^L^^L ^^L ^L^h ^K^^L ^^L ^L ^^^V ^^^^m ^k .Slovenski Narod* v*l|a p* M*tt: u Antro-Ogrsko: za Nemajo: «k> leto skupaj naprej . K 3O- I ćelo l«to naprej .... K 34 — pol leta - - • . . 15— I . cetrt leta m 2 • • 750 I M Amciiko in vte druge dežele: oa mesec m m # # " 250 | ćelo leto naprej . . . . K 40.— VpraSanjem ^fede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. DprarnUtro (spodaj, dvorišče levo). EnaJlor« mllea šL S, tolafoa *t SS. Uha|a vsak *am zre6«r isvt«a*i aai«l|« lm arauUke. Inserati se raČunajo po porabljeaem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. No?i naroćoiki aaj poSljejo mročnino vedao *^»T P+ ■akantaL ~Vf] Na samo pismene naroćbe brez poslatve detiarja se ne moreno nikakor ozirati« „Naroda a ti škara a" Ulefo* št. 89. .Slovenski Narod" velja ▼ L|vbl|aal dostavljen na dom ali Če se hodi ponj i ćelo leto naprej . . • . K 28'— I četrt leta „ 4 •*i-- s 7*— pol leta „ .....14*— I na mesec „ . **. . m 2*30 Posamezna Stevilka velja 12 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisl se ne vračajo. Uredništvo: Kaanova altca st 5 (v pritUčju levo\ telefon ti. 34» Mirovni souor zunmieia ministra grofa Czernina. Budimpešta, 2. oktobra. Pri obedu. ki ga ie dal ogrski ministrski predsednik k njemu na obi?k došlemu ministru zu-nanjih ciel, je dr. \Vekcrle presrčno po-zdravil grofa Czernina in ga povabil, aaj se izreče o zunanjem položaju. Minister grof Czernin je najprej po-Jasnil sijajni vojaSki položaj zaveznikov ter potem rekel med drugim: Milijom, ki se bore bodisi v strel-skih jarkih ali v ozadju, hoćejo vedeti. Čemu se bore. Pravico i majo izvedeti za kaj Se ni miru. ki ga želi ves svet. Ko sera bil postavljen na svoje mesto, sem porabil prvo priliko, da sem izjavi!, da nočemo izvršiti nikakih nasilnosti, a jih tuđi ne maramo pretrpeti ter da smo pripravljeni začeti mirovna pogajanja, ćini zavzemo sovražniki stahšče o m i -r a porazuml jenja. 5 tem mislim, da sem, četudi v splošnih obrisih, a i vendar jasno označil mirovne cilje av- j stro-ogrske monarhije. Doma in v pri-jateljskem inozemstvu me je zaradi te ! odkrite izjave marsikdo grajal. Argu- | menti ten grajalcev so me le utrdili glede moje sodbe. Ne prekličem ničesar tega, kar sem povedal, v preprićanju, da odobrava velikanska večina tu in v Avstriji moje stališče. Po tej omembi se čutim prisiljenega po-vedati javnosti nekaj o tem, kako si c. in kr. viada sploh predstavlja nadaljni razvoj p o -polnoma razdrtih evropskih pravnih razmer. V velikih obrisih je naš program za obnovite v svetovnega reda, ki bi se bolje imenoval program za zgradbo novega svetovnega reda, označen v našem odgovoru na mirovno noto sv. očeta. Danes more iti le za izpopolnitev tega programa in zla-sti za pojasnilo, katera uvaževanja so nas vodila, da smo postaviH ta načela, ki podero sedanji sistem. Sirše kroge bo presenetilo, da, zdelo se jim bo neum-Ijivo, da se hočejo centralne države, speci j e 1 n o Avstro-Ogrska, v prihodnje odpove-dati vojaškim oboroženjem, ko najdejo vendar v sedaniih težkih le-tih samo v svoji vojaški sili varstvo proti mnogokratni premoći. Vo j n a ni ustvarila samo nova delstva in razmere, nego je provzročila tuđi nova spoznan ja, ki so porušila temelje prejšnje evropske politike. Med mnogi-mi drugimi političnim! tezami je skopnela pred vsem tuđi ta, ki je me-nila, da ie Avstro-Osrska umirajoča država. Dogma o predstojećem razpadu monarhije je naše stali^če v Evropi ote-žila in je iz nje nastalo vse nerazume-vanje za naše živlienske potrebe. Ce smo se v tej vojni izkazali za popolno-ma zdrave in vsaj za ravnovredne. potem sledi iz tega za nas, da zdaj računamo na popolno razumevanje naših ?iv!jonskih potreb v Evropi in so raz-dria upanja, da je mosroče nas preirta-gaii s silo orožja. Do trenotka. ko smo to dokazali, se nismo mo^Ii odpovedati varstvu z oboroženjem, se nismo mogli izpostaviti. da bi pod vplivom legend o našem bližnjem propadu kak aeropag reugodno ravnal z našimi življenskimi vprašanji. Od trenotka pa, kar je doprinešen ta dokaz, smo v po loža j u, da istočasnozna-simi nasprotniki odložimo orožje in uredimo svoje m o -rebitne prepire mirno potom razsodišč. Te novo spoznanje, ki je zmagalo po svetu, nam daje možnost, da ne sprejmemo le misli o raz-oroženju in o razsodiščih, nego da tuđi, kakor znano, za to ž e dlje Časa delamo. Po sedanfi vojni je treba Evropo brez-Jvomno po-staviti na novo pravno podlago, ki bo ob-scgala garancije za trajnost Ta prava podlaga mora biti, kakor mislim, četverovrstna: Prvič mora dati jamstva, da se ne more ve€ zgoditi n\v^k» revanehe- f vojna in sićer z nobene strani. Želimo ! doseći, da borno mogli zapustiti otro-kom svojih otrok zapuščino, ki jih ob-varuje pred strahotami podobnega strašnoga časa, kakoršnega doživljamo zdaj. To se ne da doseći z nikako pre-membo sile pri vojskujočih se državah. Pot, da pridemo do tega cilja, je edino ona, ki je bila omenjena, m e d -narodnega svetovnega raz-oroženja in priznanja raz-s o d i I n e g a postopanja. Nepotrebno je poudarjanie, da se ne srne ta mera razoroženja nikdar vporabiti proti kaki posamezni državi ali proti kaki i skupini držav in da mora seveda v ena-ki meri veljati za kopno, za vodo in za zrak.. Boriti pa se je proti vojni kot sredstvu politike. Izvršiti se mora na medna-rodni podlagi, pod medna-rodno kontrolo splošno, enakomerno in sukcesivno razoroženje vseh držav, sveta in omejiti je oborože-j no silo na to, kar je neizogib-| no potrebno. I Vem prav dobro, da je ta cilj jako • težko doseči. in je pot, ki vodi do nje£a, | polna težav, dolga in trnjeva, a vendar sem trdno prepričan, da se mora nnnjo kreniti in da se bo nanjo krenilo. ne glede na to, če to posamezniki smatralo za zaželjivo ali ne. * Budimpešta, 2. oktobra. (Kor. ur.) Zunanji minister Czernin odpotuje vsled nujnih poslov jutri na Dunnj in tako ne more minister vresničiti svojega namc-na, da bi prišel v stik z o^rskimi po:i-tiki. Kakor hitro pa prične osn-ski državni zbor svoje razpravc, priđe grof Czernin v Buđimpešto in obišče ob tej priliki politične klube in stopi v stik z voditelji strank. Govor mm dria \iw\wi D u n a j, 2. oktobra. Ob navzočnosti svojih tovarišev iz Jugoslovanskega kluba ter ob obei pozornosti zbornice je poslanec dr. R a v-nihar danes posegel v proračunsko debato. Njegov govor ponašamo po ste-nografičnem zapisniku. — Prične slovensko: Visoka zbornica! Kratka doba, ki mi ie na razpolago za moja izvajanja, mi dovoljuje le nekaj malo besedi v ma-ternem jeziku. Storim to zavolio načela. Častiti tovariši! Živimo v dobi, naj-vainejši za narodovo življenje. Ore mu za vprašanje »to bee or not to bee^, Velikanska odgovornost zadeva nas na-rodove zastnpnike. Še pozni rodovi bo-do kazali na nas — v dobrem ali sla-bem pomenu — češ, ti so bili, ki so odločevali usodo našega naroda. Zave-dajmo se, da delamo zgodovi-no svojega naroda, kakor jo de-la priprosti naš človek v strelskem jarku. Tega se moramo zavedati ob vsem svojem delovanju in nehanju. Zlasti ta-krat kadar nam je braniti temeljna naša prava pred nasprotnikom, ki nam hoče skratiti ta prava. Ne puščajmo nobenc-ga dvoma o tem, kaj hočemo in da moramo skušati svoje hotenje izvršiti z vsemi svoiimi duševnimi in telesnimi si-lami ne glede na žrtve, s katerimi nnj venčamo zrnato pravične svoje stvari. (Odobravanje.) Nemško nadaljujoč.) Visoka zbornica! Izraz zahteve po združenju vsega ozemlja, koder bivajo Jusroslovani, v eno neodvisno, vsakega tuiec:a gospodstva svobodno državno telo, ni prazna fraza in puhla beseda. Je marveč kIo-boko zamišljeno hotenje vsega našega naroda; je sicer čuvstvo njejrovega srca, toda je predvsem izliv njegove duše. Tega ministrski predsednik ni razumel, ko je z lahko kretnjo menil enkrat za vselej odpraviti našo deklaracijo od 30. maja. Morda so mu ta odgovor narekovali oni Žandarji. (Klici: Čujte. Čujte!) ki so jih — r?e vem kdo — pri nas razposlali po deželi, da naj zunaj med ljudstvom poizvedujejo o izviru te deklaracije. Je li ona izvira iz ljudstva, je - li korenini v njem. ali pa je le izraz hotenja nekaterih vročih političnih s:!av. Sicer pa nam je popolno-rna enako, kdo je ministrskemu pred-sedniku narekovaj njegova politična izvajanja, za nas stoji, da je našo, tako resno zamišljeno državnopravno deklaracijo zavrgel šef avstrijske vlade, pa naj se ta imenuje Stiirffkh, Clam ali pa Seidler, da jo omalovažuje, zasmehuje in ćelo sumniči. Konstatiramo to, kakor nioremo ugotoviti, da se nahaja šef avstrijske vlade ob zavračanju našega državnopravnega petita v preznačil-nem soglasju s šefom ogrske vlade, ka-teremu je iznova napravil globok poklon kakor na drugi strani, da si je pri-svojil dan ponrej sklenjcne te^e riem-škega Nationa'lverbanda. Ugotoviti torej smemo, da v s i merodajni činitelji te monarhije, ki smo nanje apelirali ob zadnji uri, za vračajo našo ma^nam ehartam kot indiskutabel, da nimamo slede odprave svoje doseći an je prežalostne usode od te strani ničesar pričakovati, znknj ona mala mrvica takozvane autonomije, ki nam jo mi-lostno dovoljiijcjo, ne morda vlada, am-pak aln.ski noslarci ncmškc^a National-verbanda, (Klici: Tako je!) ne pomenja nič drugega, nepjopetrificiranje sedanjega položaja, legalizacijo politične brezprav-nosti in hlapčevanje našega naroda. Lcpa hvala v naprej na taki avtonomiji! (Odobravanje.) . fikspoze ministrskega predsednika nas ni presenečil. Toda dnigačna govo-rica bi po našem skromrsem mnenju bolj odgov-.rjala koristili države,ki jo prav-kar vlada gosnod vitez Seidler. Vemo, da avstrijski državnik Še ni rojen, ki bi avstrijsko državno nisel — pravo av-strijsko državno ^Ar1 ne morda n e rrt-š k o državno misel za Avstrijo — pravilno pojmoval. Vse dosedanje avstrii-?ke vlade urnevajo v tem višjo in višjo rast Ogrske — tu naj bi se poudarjala »Staatseinheit« — in pa nemško prevla-čo v tej državni polovici — tako ne smem reci — v tej državi, s svoiimi atributi: centralizmom, absoli'tizmom, germanizacijo in čr. na drugi strani. Glasom svojega »definitivnega« pro-^T3ma. noče ministrski predsednik na tem vztrajati. Hvaležni smo mu na njegovi odkritosrčnosti. Vsaj vemo, na čem smo. Toda mi ne borno krivi, ako bode ta država smrtnonevamo hirala ob nezmožnosti svojih vodilnih državni-kov, da bi jo pojmili. Dali smo vam priliko, da bi bolno telo ozdravili po receptu enakopravnosti vseh njegovih na-rodov. Zavračate ta način zdravljenja. Dobro! Toda ne morete nas ovirati, ako borno odslej predvsem mislili na svojo lastno reši-t e v. Sacro efcoismo! Potem pa zavra-čamo z vso odločnostio vsako očitanje, kakor da nimamo smisla za kako av-striisko državno misel. za kako državno enotno^t. Državne misli, ki si stavlja za načelo naše rob-stvo, večno podreditev našega naroda pod gospodstvo t u j i h n a r o d o v, k i p e r -horescira našemu narodu lrtstno državno nzeml i.e, ki bi se na njem mogel politično, kulturno in gospodarsko izziveti. take državne misli — in te^a nam ne more nibče zameriti — ne moremo sprejeti. Potem pa velelzdajalci nismo mi, ampak oni. ki nam onemo^očajo sobivanje v tej državi. (Odobravanje in pohvala.) Bili smo lojalni, ko smo v letnem zasedaniu jrlasovali za proračunski provizorij, misleč si. če že živimo v tej državi, dajmo ji. kar potrebuje za svo-io eksistenco. Ne zaup?nje vladi, ne liiibezen do državne zveze, ki nas ne lfiiH? r naš votum je narekoval oni čut dolžnosti. kakor sa naše ljudstvo dan za dnevom v heroičnem samozatajeva-nju izkazuje "a bojiščih. Toda vse ima svoje meje. Danes domnevati od nas. da borno storili isto. kar smo bili sto-rili junija meseca, bi se reklo: poljub-liati z bičem oboroženo roko. (Plofka-nie.) Rili smo lojalni, ko smo ministr-skermi predsedniku dali čas in priliko, di premišliuje o naših izjavah od dne 31 \ maia ter da si potem sestavi premi-šljen odsrovor. Imamo zadoščenje, da smo prejeli jasen, čist in dobro premi-šljen odgovor. Bili smo lojalni, gojec — dasi le malo — upanje, da vzpostavimo svoje državnopravne zahteve s pomoč-io in s sodelovanjem državne vlade. StoriH smn torei vse, kar le mogoče, da damo vir.di priliko, da našemu narodu zagotovi eksistenčno možnost v tej državi. Našo. v spravo z državo spro^eno roko so briskno zavrnili. AH nas smete sedaj imenovati sovražnike države, ako rečemo, da borno znali svoj cilj doseči tuđi brez kake avstrijske vlade. Zakaj, da ga dosežemo, o tem smo trdno prepričani; tako zelo pravične so naše zahteve, tako zelo v naravnem in človeškem pravu utemeljene, da si bodo svojo pot znale ugladiti še skozi vse drugaene zapreke, kakor pa nam jih stavlja ta, četudi »definitivna^ vlada. (Odobravanje.) Zato smo izvajanja ministrskega predsednika med njegovim govorom sprejeli molče, potem pa brez razburje-nja z ravnodušnostjo. Niti nas ni ogorčilo, ko je ministrski predsednik v so-glasju z nemškim Nationalverbandom izjavil. da vidi v naših deklaracijah gotove ideologije in ki jih je ćelo spravil v zvezo z imenom »entente«. Tuđi to težko sumničenie nas je pustilo hladne. Dovoljujem si pa pripomniti, ne da bi nas hotel braniti, da je namreč naš program pričel eksistirati, odkar je bil naš narod pričel politično živeti, (Živahno odobravanje.) da je naš stari, v ljudstvu trdno vkoreninjeni program bil, šc predno se je narodila ententa! (Ponovno odobravanje.) Propoveduje se napačna avstrijska drža\Tia misel. ako se avstrijskim narodom, ki bi ravno v njihovo svobodo varujoči državi gledali svojo realno vez, od-reka samoodločba in popolna ravnopravnost: tem bolj napačna, ker se pu-šča obstojati avtonomija enega — nem-ške5ra naroda. (Odobravanje.) Nem-ški narod ne odločuje samo svoje lastne usode, temveč si prisvaja pravico, odloče-vati usodo vseh drugih na-rodov v Avstriji. (Pritrievanje.) Kam to vede, vidimo v preteklosti, vidimo v krvavi sedaniosti. Na čelu te napačne politike vidimo korakati avstrijske vlade z vso silo nemške birokracije. Ako je ta birokracija prej več ali mani prikrito nastonala. strsala si je takoj ob pričetku vojne z obraza krinko in rnerje sovra^tva, škodoželjnosti raz-pote^niene poteze so režale v obraz nam avstriiskim Slovanom. (Ploskanje.) Nnstopala je v civilu, še bolj v vojaški uniformi. Tei birokraciji, varuhinji vseh av-stri.iskiii vlad, so pripisati vse one jrro-zovite persekucije v tej vojni. Ona ima na vesti vse internacije, konfinacije, r». u. - označbe z vsemi poslediramj, Ustanovila je krvna sodišča na froi za njo. V Ljubljani je med tem č; naftalo novo pokopališče, ki ga n Ifajo z imenom takesra birokrata v formi. (Čujte, čujte!1* ' " Množico ttmdrbv'v Bosni, Srbiji, v Galiciji je zakrivila ta birokracija. Pri tem ima ćelo pogum, da pusti o svojih krvnih činih napravljati ofi ci jalne slike in razglednice ter jih razpošilja po svetu. S takimi razgledrrf-cami vam morem služiti. (Medklici!) Strašne obtožbe so bile izrečene v tej visoki zbornici, imenovala so se imena, krivci so bili označeni; je - li smo ie čuli, da so bili zločini — druga-če njihovih dejanj ne moremo imenovati — teh ljudi kaznovaniter oni pozvani na odgovor? (Poslanec dr. Tresić: Dekorirani so bili!) Da, dekorirani in napredovali so. Nem-ška birokracija je ščitila njihovo glavo, da se jim ni skrivil las. Persekucije so se nadaljevale in Ie tam, kjer smo po-slanci mogli intervenirati, se je pre-jenjalo. V tem zlobnem duhu se vlada v tej državi in sistem izjavlja na usta ministrskega predsednika, da se noče izpre-meniti. Ne smete se potem čuditi, ako smo bili odklonili nacrt parlamentarizi-ranja ministrstva. Kaj pomenja za nas ministrstvo, ki niti po svoji sestavi ne predočuje resnične Avstrije, niti ne bi bilo pripravljeno, da bi bilo pravično nnšim najprimitivnejšim zahtevam. Odklonili smo sestavo takega ministrstva, ker nismo hoteli predstavljati kulis za igrokaz na zu-naj. (Odobravanje.) Ako bi imeli upanje, da se bo kaj izbolišalo, tedaj bi z veseljem pritrdili predloRu, da volimo preiskovalni odsek iz visoke zbornice, ki bi mu predložili vse slučaje političnih persekucij in med te spada mnogo, mnogo razsodb voja-ških sodišč. Preiskavo bi morali voditi brezobzirno, ne smela bi obstati niti pred dvornim svetnikom, niti pred generalom. (Medklici.) Ko se je bilo za-znalo, da eventualno priđe do sestave takega odseka, se je neki funkcijonar ljubljanskega vojaškega sodiŠČa izrazil, da se bo poprei moralo sežsati mnogo, mno?:o aktov. (Čujte, čujte!) Toda nimamo upania, da bi se kaj izbolišalo, kajti vladi, ki je ni mogla podučiti tri-letna trda preizkusna doba, ni več pomagati. Ja, seveda, ako se živi v domtšljiji, da so Nemci v tej državi doprinesu* več-je žrtve na oltarju domovine, nejjo ostali narodi, ter ta trditev, vedno ponav-ljajoča se. ostane brez ugovora s strani vlade, potem je umeti marsikaj. (Medklici.) Statistika, pravična, ne taka, ka-kršna je pri našem Ijudskem štetju, bi nas podučila o drugem. S statistiko bi dokazali — ne glede na Ogrsko, kjer v vsakem oziru štedijo z materijalom, človeškim in drugim — da so pri nas prebirali vse drugače, kakor v nemSkih krajih (Medklici.) — v Bosni n. pr. so 60Ietne može postavili v vojaško službo, v izkazih pa figi!rirajo kot pod SOletm —; da se je v naših krajih vse drugače rekviriralo in se še rekvirira, ne^ v Stran 2. .SLOVfcNiiK! NAKUiJ', uac 3. oktobra isi7 226 stcv. nemfldh: ako se v nemških le pol tako postopa, kakor v naših kraj ih, že kriće požrtvovalni Nemci tcr pošiljajo deputacije na Dunaj pod vodstvom sva jih poslancev. (Pritrjevanje,) Statistika bi dognala, da je odstotek na padlih in in-vaiidih pri nas nerazmerno velik. Mnogo t eri kraj i so izumrli na moikni. (Pri* trjevaaje.) Ako priđenemo Se fclad, ki divja lb mori v Istri, Dalmaciji, v I3osm, ako priračuaamo od tov razne invazije prizadete in opustošene kraje — to ie rusinsko, poijsko m i ngoslo vansko ozemlje — aemško niti v poštev ne priđe v tem pode u u, — ozemlje. ki aima pričakovati popolne vzpostavitve — ta država tega ne bo zmogla, k?k'»r to dokazuje rjava knjiga, ki so nam jo položili na mizo, — bode li se še rnoslo tr-ditl, da doprtnašajo Nemci večie žrtve? In če, pristoja li njim zatesadelj posebna ugodnost za njiU patrijotizenu pla-ĆiJo in mezda? Bajko o višjih žrtvaa s strani avstrijskih Nemcev je treba temeljito raztrgati. (Pritrjevanje.) Napačna. prah i mosti te države tu ja politika se nam kaže v predloženem fi-nančnem zakonu. \Z miljard vojnik doi-2ov, ki se naj jim v tem hnancnetn letu pridruži še \2 drugin, pomenja izrabo več kakor polovice vsega ljudskega imetka v Avstriji, pomenja, da je naša država gospodarsko podlegla v tej vojni. Do tega pa bi rte bilo prišlo, ako bi državo vodila politika, ki bi edino od-gnvarjala njenemu bistvu in ki so jo slovanske stranke vedno zastopale v srečo in dobro državi: pa seveda tuđi v lastno korist. Stojimo" danes pred fait accompli-Jem v pravem pomenu besede. Mi. Ju-jroslovani, smo čuli iz ust ministrskega predsednika, kakšni usodi naj borno v tej državi v bođoče prepuščeni. Za mi-iiistrskcra predsednika ?e s tem zadeva ođpravljena, ne tako za nas. O svoji ii*cdi hoćemo odločevati sami. Se en-krat iziavljamo. da se trdno držimo svoieija programa, ki je dobil v dekla-raciji od 30. maja izraza kot minimale.i rjogram. Na| bo ministrski prcdsed-iik , nrepričan, da si borno svojem e- j sto na solneu znali pribori ti. (Pritrjevanje in ploskanje, govorniku čestitajo.) Profan* ftfcsia i ti zlioni. Z napetostio so prićakovaii politični krogi iziav oficijalnega govornika Toliskega kluba postanca Daszynskega. Pokazalo se je, da so imeli oni prav, ki 5O trdili. da nit med vlado in Poliaki še nikakor ni pretrpana. Daszynski je govori! kreoko, mestoma naravnost brez-obzirno, toda punetum saliens z ozirom na krizo je bila pritožba, da se vlada ni hotela s Poijaki pogaiati. Ker se je Seidler med tem že poboljša! in so pokajanja s Poijaki v nolnem teku. Poijaki torej se nišo zapriseženi ne na eno ne na drugo stran. Kakšno važnost polaga vlada na pogajanra ž njimi, ?e razvidno iz dejstva, da se je grof Czernin vrnil prcdčasno iz Budimpešte, da se pome-\\\ s Poijaki o rrznih pritožbah glede okupirane Poljske, posebno pa glede is5*)de poljskih legii. Vladni krogi se ka-?ejo optimistične. Poseben pomen se pripisuje tuđi dejstvu, da je bil ministr-ski predsednik včerai v dolgi avdijenci pri cesarju, ki ga je potem povabil na obed. Med nemškim Nationalverbandom in krščanskimi socijalci se vršilo nova pogajanja za skupno postopanje. Nemci drapirajo svojo politiko zopet s patrijo-fičnfml dekoracijami: ne vemo, ali si bodo vzeli k srcu. kar jim je vČeraj ze!o učinkovito zaklical poljski poslanec Daszynski. Zadnji dan proračunske debate Je l»fl zelo interesanten. Prišla sta na vrsto dva govornika lugoslovanskega kluba posl. dr. Ravnihar in dr. Rybaf. Yele-zanimtva Ravnihaneva izvajama pri-našamo že danes v celoti, iz dr. Ryba-fevega govora nam je za enkrat na raz-polago le kratek izvleček. Med Daszvnskega govorom je pri-\\o zopet do burnih prizorov. Kdo jih je zakrivil in s kakšnim sredstvi se dela nemška politika v parlamentu, to ie razvidno iz sejnega poročila. Proračunski provizorij se nahaja sedaj v odseku. Tam se bo far.no pokazalo, ali je res, da se Seidler tokrat še Dunaj. «. oktobra. Zbornica BAđatinj^ proračunsko razpravo. Po«l. Waldner (Nationalv«rbanđ) očita sloTanskim atrankara, da mdl]o parlament, češ, da hočejo ptojo bođočnoet iz rok sovražnlkov! V ostalem priznava, đa ■ Tlađa za stoj program nima redne tn dvomi, dn h\ mogel minl«trski predsednik o^drfatl knnilo t rok&h. Kflor ođhlanja proračjnskl proTlioriJ, ta oprroža obirtoj drtavnega »bora. Vojna je po-rxroćila polom panslavizma, »edaj je le Še treba, da S«» obranimo reseganja sovrainikor ▼ nale notranje razne ere. Se 1« kadar bo to doe#-teflO, prid« ča« narodnih reform! i Nato govori posl. dr. Ravnihar. i Njegov goror prinafcamo na drugem mestn. . Posl. S e i đ e 1 (Nationalrerbanđ) } svart socijalne demokrate, da naj fte poni- | jtojo FriderilcA Adleria na lito stoplnjo ■ J sloT&nakiml veleizdajnik!. Na koncu mmk> ga govora izreka čestitke feldmar&al« HtB- Posl. dr. £rgen L«vi«klj r.iki fvojeira naroda , potem m* morecio ini kot poljski rodkrtjubi i njimi pogmjatl. Toda s zastopnt-ki države vislic nikdar! (Pritrjevanje.) Ne moremo prisnati Nemcem pravice vodstva, kajti oni štejejo 10 milijonov, mi Slovani pa i'vatrat toliko, i Živahno odobravanje.) Govor posl. Wolfa, sklep nemških radikalcev, da bođo odlomili svoja mosta v odsekih, pomenja povratek k re Jalcm, k despotirmu. Ta gospod Wolf psuje sodrn^a Adlerja in Mavi Stunrkha — ali je to delo za. ljudsko zbornico? Nemško čaaopi&je p^ije parlament, ta parlament, ki je odpravil gospo«tvo soldateske, uni^il sramotna ?oribe vojaških sodišč! Na ta način se ne d^mo oplaiiti. Z bičem nas ne boćete priznali v vlado! Zdelo se jim ni vređno se vsaj pol ure pogajati z sami o naših zahtevah. Naša politika ni naperjena proti đrtavi. ne proti parlamentu. Naše revolucije z dne 28. maja temeljilo na zaupa-nju napram državi in dinastiji. (Tako je.) V kakšof-m duhu nas vladajo, to dokazuje ukaz 5. armaduega poveljstva z dne 3. av-gusta 1915, kjer je rečeno: VsaJc civilist mora pozdraviti oficirja s poklonom. (Kro-hot pri Poljakih Žlvabnl međVc!ici. "> Pri nas v Galiciji je Se vedno straSno. Evakujirajo ce!e vaši. potem pa jih plenijo. Vaši iginja-jo bres »leda. Dre armadl živite ođ detele. Vse se rekvirira: rubelj, ki sa najdejo v žepu. klavii v meščanski hiši. (živahni medklici.) Vse se konfiscira, prebivalstvo pa strada. (Posl. Reger: To je osvobodi-tev.) Konfiscirana živila se potem izvaža-;o na Xomško. »Velika buka.) Iz Krakova ■'-r-'r'o jedila v plombiranih vagonih na ■-. ^o. ukrkn mkam+mmlimBf*. pr*bi««l«tv« ▼ Imtri. S nest4*timi 4«jstvi dokasuj«, kako »ajs «la-duje ta m glađosu umira. Vrhu teta dokazuje, da »e je i tu meiilo s dvojno mero: Labom s boijšo, sadostno, filovajsos© toliko, da za lakotjo unjrajo. — Posl. Verstov-šek trn iAterpehr«2 radi dragiaj* na tta->rskes9u — Posl. Gostinčar lje Tlotil predlog mm podporo pocorelcem v GfmđfttCu pri Lttlji. poel. Roikar pa za potjorelce v BuasMPeih pri Ljtitanaro. Proti ius UtnemM miftlstru Scltaueriif. I D u n a j, 2. oktobra. ■tajtflovcr avstrijskeg« pravososinega ministra Schaucrja z urednikom poluradne-ga madžarskega lista iGall Hirlap*, po kate r« ni bi bil ta minister pri volji, Izdatt eno&tavno mir.i&trsko naredbo, po kateri bi se kaznovj-ij kot zločin vsako fiovorjenje in pisanje p.'cti — duvalirmu, razburja že tretjl dan tukajšnje parlamentarne kroge in danes ao podali v tej zadevi oštri In-terpeiactji čehi in Jugosiovani. Dr. Kcro&ec in tovariti so vpraiail ministrsksga predsednika: 1. Aji je pravosodni minister res rekel vse to, !M 5«, ali v za led ju je bila razbita, ker ]e trčila ob neko letalo. Okoli 30 oseb je takrat poginilo. Dne 8. av-gusta li»I6 se je zopet ponesretila neka rta-lijanska zračna ladja pri Visu iz neznanih vzrokov. V noći 11. na 12. septembra ie več bomb \r neke nale pomorske letalske skupine uničilo zračno ladjo »3« v hangarju pri Tesiju pri Jakinu. Eno Italijansko zračno ladjo je sestrelila naša artiljerija na soški fronti, ko je letela proti Gorici, sedma zračna ladja je podlegla bombam pomorskega letala v fcangarju v Campaltu pri Bene tkah. Pred kratkim je obiskal na temelju naino-veiSih prelzkušeni zzraieni italijanski vod-lji\i 7rakonlov otok Lošinj in ga obmetaval z bombami, ali ko se Je vrnil v Jesi in bil tam pripravljen za nov odhod, ie v noči 27. septembra naša letalska skupina zadela z dvema bombama pri napadu na Jesi hangar in uručen ie bil hangar in zračna ladja v njem. Strahovit, visok plamen se !e dvignil iz hangarja, ki se ni mogel uhraniti pritiska eksplozivnih plinov. V Italiji ta dogodek bridko občutijo, kajti ravno na tt vodljiv zraknniov $0 stavili velike nade. Mezpoda ttalfjanskega kralja na belgijski fronti. Iz Havra poročajo: Ko Je italijansM kralj obiskal bcljrijsko fronto, je eksplodirala v njegovi blizini granata. Zračni pritisk je vrgel kralja na tla. Krali ni ranjen. Novi nemiri v Italiji. Preko Curiha poroČajo od ItalHanske mele. da so bilf v Turinu novi spopadi. Pr!5lt so tuđi po-ročlla o tcfkih nemilih v jitfrmital!!. mtM\K katerlm je vzrok naraSčaioče pomanikanje Žlvll. Množlca besnl proti imovitelSlm kro-ffom. Poftci^ke oblasti so M!e tekom de-monstradi brex moči. Mnoiict ie oplenih prodajalne živil. Trmcofikt mlrit. Na Flandrskem nrloravljajo An-ele^i r. novimi silami nadalievanje bitke. Premnč nem^k« obrambe se Izraza v nspe-5nih protlsunkih. ter so Ancfe^I ix«ubili zo-pet del svojih zadnjih oriđobitev. O ruski irntdl Bmtrifl!*)o romici kroti, di m MlSa pod Tpllvom norlh đtici-plinarnih kasni la sop«tne uretlb« sortne kazat notranjemu oađravljenju. Mofitro •« sopet uklanja ukazom častntkov. Disciplina ln rel se vračafca Mot! samo pomanjkanj« zivll, vslefl feanr trpe cell čeli rronte. Pefll-mistten« sodbe o »tanju ruske armnđe, kl jia aamenoma raaftirlajo U RustJ« in ■» • poti fikozi enteata* drtave, je tor*J «pr«- Jeti zelo previđno. S tem pa ni rečeno, da hi mogla sratda ▼ bHtnieiift 6asn irrrMti velikopotczna podTietj«. na ftirokl fronti. Pri Drinsku in Noto Aleksandroveku iiya-hea «rtil>«rij6ki bo). Na os talili dellh fronta tlvahno letalsko đ«JoTanje. RUSKO U RADNO POROClLO. 30. septembra. Sererni, za«* pidna, jugovzhodna in romun-3 k s froita OgenJ pugk in hnriđno đ«» lOTaBje. - Vzhodno morje. Glasom dne 29. septembra doftlega poroClla je bilo od torpednfc*?a rušilca *Ohotnik« reieDih samo 43 mož Vst častnlki ter Ćetrtins boj-nega iuoštra je ostala prostoroljno nm ladji ter so se * ujo vređ potopili. — (Ruski tor-pedai ružile^ »Ohotnik« je bil ssrajea leta 1905., dol« je bil 75 m, širok 8*2 m ter je ohsezal 6to ton; ▼oail je 25 milj aa uro ter imel posadko 98 mož in je bil oborožen s tlvtma topoma kalibra 12 cm in 8 topovi ka Ubra 6.? cm. Potopljen je bil okrog 29. septembra, gotovo t boju, ker bi slcer vztrajanje častnikov in moštTa na ladji ne bilo razumljivo. NemSkega poročtl« o ka-kem dogođku v Vzhodnem morju p» do danes fec oL Op. ur.) Le+alski napad na London. London, i. oktobra. (Kor. urađ.) Reu-teT. Glasom zadrih poročil je bilo pri napad ih t zrakn v*eraj srečer t Tseh okrajth ubitih skupaj 9 oseb in 42 ranjenih. V Londona &ta bili obiti samo 2 osebi. skođa na materijala je nesnatna. ANGLEŠKI USPEH V MEZOPOTAMIJI. London, 20. septembra. TJradno s« po* roča iz Me/opotamije: V petek smo napadli eksponirano pozicijo pri Muieidu, 4 milje rzrođno od Ramadija, Po budem boju, ki je trajal ves dan, smo zavzell glavne pozicije okrog in okrog Ramadija, rzhod-no i a ju ino. Dve milji od mesta je zaprla konjenica kros na kopnem ter se je na se-veru naslonila ns Kvfrat, kl tefie mimo mesta. Ponoći je poskusil sovrainik lzp&4 proti ispadu, konjenica pa mu je i&aUrlla pot. Ko se ie zđanilo, se je napad obnovil. V poboto dopolđne Be je sovražnik porsod u dal. Vplenili smo več topov, oroŽJa. municije. vojTiega materijala ter vjeli veC tltoč mož, mod njimi Ah med bega s njesovtm štabom. POLJSKI REGENTSK1 SVET. Varlava, 2. oktobra. Okupacljakl vladi sta odobrili predlagane mandate Ćianov re. gsntskega sveta. Regentski tvet bo prevzel agende v četrtek. NOVO ŠVEDSKO MINISTRSTVO. Stockholm, 2. oktobra. (Kor. urad.) Ministrstvo je podalo svojo demisijo. Kralj Je pozval ministre, da naj za sedaj estanejo ie v službi. Berolin, 2. oktobra. (Kor. nrad.) Ka* kor posnamejo vcCernl listi iz stockholm* sklh poročil, obsega Brantingov program, kl ga je ta predložit kralju v svejl avdljsn-ci, brezpogojno vztrajanje pri nevtralnostu Stockholm, 2. oktobra. (Kor. urad.) Kralj je zaprosil atranke, da naj poBljejo po dva Člana v koalicijsko minlstrstro ▼ srrho pcavetovanja o moinosti ttstTaritre koaiicijskega ministrstva. Kralj je od po to Tal k jesenskim manevrom. VSTAJA V TAŠKENTU. Petrograd, 1. oktobra. Iz Taiksnta poretajo, da so tam e©stavili revolucijonar-ni komite, se polastiii mesta ter odpovedali pokornost provizoričnf vladi. Dva polks sta se pridružila upornikom. Muzllmansko prebivalstvo Je proti temu nasilju ter hoće za-sestf trdnjavo. Provizorična vlada je brzojavno pozvala upornlke. da naj se podvrtejo ti pa so zabtevo zsvrnill. Provizorična vlada je nato imenovala poveljnlka 6et v Ks* sanji za g*enera!nega gubernatorja v Tur kestanu ter mu dala čete, 6* u duši upor. Umetno razširjanie nemštva na Slovenskem Štajerskem. IZ NAJNOVEJSE OKRO2N1CE NCM- ŠK1H VOLKSRATOV. Iz Slovenske Štajerske nam piiejo: Dejstvo, ki ga tudf najbolj zagrizeni nemšKonac-Jenalnl Šovlnlzem prikriti ne more, je, da gre po vsej naši dežell že da* nes, brci posebne agitacije, veliko prebu-jenje narodne zavednosti. Tik prsd vojno amo to dostikrat tuđi opažali, toda, kot pri nas že običajno, manjkalo Je vtsj stvari nekaj. namreč posrednega, učinkovitega na-giba. Narodna zavednott je postajale tako trdna in »plošna, da se je naiih narodnih nasprotnikov pričenjal lotevati blažen strah, kaj bode, če prlčno slovenske narod* ne mase vstajatf iz svoje narodne apatije. Iz svole narodne mlačnostf. NaSemu narodu pa Je prinesla vojna poleg silnih in krvavih izgub eno: prinesia mu Je odločno narodno !i< v e d n o v t. Kar smo morali preje iekatl potom agitacije takorekoč od mola do mola in od hiSe do htše, to pričanja sedsj vstajati skoro eamo po tebi, namreft, spo-znanje naiih najširim mas naroda, da smejo zshtevatl narodno samoodfo6bo» ne da bi si smet kedo le v najmanjiem lastiti pravico očitati tem stotisočem našega naroda, da ne delajo prlvitno v drtavnem duhu. Nastop naloga ljudstva postaja vsak dan otilocnejsi. Neustraieno nastopa slovenska lana. ki ji mož stoji v strelskem Jarku In mežje, ki so doma tuđi v ničemer ne za-o«t?jajo. Le v naših mestlh je pre«af stabde. Krivda Je v tem, da si veSInoma ftlovenec ne upa na dan, del, ovaduhov Je se vedno dosti. SoMudi taki mož Je merf nami, ki ne verjamajo v mo6 nait narodne delegacije, čei; prezgodaj je le, potrplmo raje ie nekoliko časa! To ne ime veft ostati tako in Čas je, da prteneme tudl tu s de lom. Danes prevladuje v aplolnem pft vae naiih mestih slovsnski iivelj dalek« ner ikegaf toda, kedo je tišti, ki mu pomaga C veljave?! Ne meiftani marvefi -^ kmetov/ toe On. naj je potem v civil.*, ^blekl «11 v 226. Stev. .bl.OYL.iSii\l NAKOLT, ou* J ok&obfa UM7. Stiaa 3. vojaiki, Je dtrM dotični element, kl naato- pa po c kr. državnih u rad ih, po trgovlnah in po žetezn leah za alevenako narodnoatvar. L« malo Je pri na« Inteligence, ki al upa 1 barvo na dan; večtna teg« na atori, ali pa vendar premalo doaledne in »plati ae pri vtaki betediei c. kr. d rta v nag a uradnlka, nositelja novega pooštrenoga nemikonacl-jonalnega dela. Na«top kmetkega prebival-atva pa vpllva blagodejno tuđi, nehote a(. cer, na masa naiega narodnega proletaretva po mestih, kt danes rabi akoro likljuono avoj materini jacik.Praje ravna v njem tako zelo raxpasena razvada nemikutarjenja pričenja izgtnjatl. Tuđi zadnjega proletarca zanima vojna. Ppičel ja čitati — alovenake časopisa. Hvala bogu, da gra tu po pretežni večini za narodno časopisje In ne za kvarno čtivo ptujskega iganjarekega organa, dasi 80 tuđi po naših meetlh tobakarna — v prvi vrati v Mariboru — kl braaplačno dcle ta etrup . Vse to aeveda vidljo tuđi naii narodi ni nasprotniki in za to je danes ena največ-jih njihovih akrpl U, da bi vaaj meita no izgubila avojega nemikegi lica. «Vol karati« so za to zabiČili predstojnikom raznih ura-dov, da potkrbe za nemškonacijonalni urađ> niiki naraačaj za vsako ccno. To je sicer bilo ie preje vedno tudl v rabi, a danee gre za to, da ao ae zavezali potamezni člani teh »Volksratov«, da bodo varovali predatojni-ke takih uradov z vsem svojim vplivom, če treba tuđi na najvišjih mestih. To in-itrukcijo so dobili gg. nemiko-nactjonalnl predstojnik! nedavno — po zborovanju -Volksratov« 2. septembra 1917 v Mariboru — potom okrožnice, v koji se gg. predstojnike (mišljeni ao tuđi nafti c. kr. okrajnl glavar* jl) prosi z apelom na njihovo na* rodno čast, da poskrbe, da se vsako izpraznjeno uradniiko mesto •protisaaedezopet z uradnlkl — Nemci. N<6 manjia ni skrb glede srednjih sol Ifi drugih učnih zavodov. V Ptuju n. pr, mora za nemiko gimnazijo iti nakam ćud« no trda. V okrožnici namreč »Voiksrati« arosijo, da naj gotovi gg. profesorji in ravnatelji skrbe, da dobode ta zavod »po moi-nosti učencev iz drugih zavodov. Ce vest« morda«. pravi okrožnlca — ^za učeno« nemeke narodnosti, ki na Vašem cenj. zavodu ni povoljno uipival, akuaajtc ga za to pridobiti, da bode v pri-hodnjem iolakem letu obiskoval c. kr. visjo gimnazijo v Ptuju.« V koliko ja imela ta poslednja agitacija uspeh, ae-veda ia nm vtmo. Iz vsega je prav dobro razbrati ten-denco: V javne urade nemške uradnike, da aa a tem more alepiti nevesče tujce: slove nakl uradnlkl ao nepotrebni, kar ja publika nemska ozir. zna nemsk! dovolj in raje in — učiliića nadkriljuje nemiki učeći se iivelj, torej Je tuđi duievno nemiki element po mestih in po deleH v vafcinl In on je, za kojim so množice prebivalstva tako v meatih, kakor tudt po dezetl . . . Trd boj naa caka, nam pa se danes manka nečesa, kar bi vse naše narodne moći koncentriralo od prvega do zadnjega in dajalo anotnih navodM glede odpora. Kaže pa se tuđi potreba, imeti tjudi. ki bi mogli, kakor v gorajinjih alučajfh, točno in aproti Informirati naa o nastajajoćih nevarnoatih. Politične vesti* = Poslanec Karoly ne more v Švi- co. g Dunaj, 2. oktobra. Madžarski poslanec grof Karoly ie priSel danes na Dunaj, da bi šel k znanim posvetova-njem v Bern. Toda nemlke državne oblasti so deiale za potno dovoljenje ta-ke težave. da se je grof Karolv — vrnil v Budimpešto. = Vojni nadzorovalni urad. Tekom prihodnjih dni se začne v državnem zboru razprava o predlogih poslancev PitLoni in Diamand glede vojnega nad-zorovalnega urada, ki je med tem pač* dobil drugo ime. sicer pa je ostaJ pre-cej to isto. Poslanec Pittoni je o poslovanju tega urada imel že 15. iulija 1917 prav zanimiv govor in sicer neposredno po tirolskem poslancu N i e d -ristu, ki je bil samo 36 tednov konfi-rnran Izven Tirolske. = Brošura: Di« natlonate Abgren-£ung im Suđen. PiSejo nam: Ta brošura je očividno delo odličnega poznavalca jjscoslovanskega. zlasti našega vpraša-nja, odtod vsestransko zanimanje za-njo. Misli, podane v tej brošuri, so razo-detje celega našega naroda. V njej je podan nam Jugoslovanom, ki čutimo neznosnobedo sedanjega političnega položaja konkreten izraz naših teženj. Očividno je namenjena ta brošura v prvi vrsti tujerodnim politikom. Ker pa je pri nas mnogo takih, ki nemščtne ne ob-vladujejo, je neobhodno potrebno, da se brošura prevede na slovenščino. Zla-sti pa je potreba izdati enotno brošuro za najSirŠe sloje našesa naroda; v njej naj se objasnilo te ideje iz popolnomt praktične strani, upoStevajcč potrebe in mišljenje vsakega stanu pose-bej. PaČ ni potreba sele razlagati nam, kaj hoćemo, ker čuti vsak Slovenec. da je naše politično stanje nevzdržljivo, potreba je Ie podati vsakemu stanu po-sebej realno sliko, kako bodo izgledale v novi jugoslovanski državi njegove za-deve. Vsak stan naj bi imel zbran pred seboj materijal, ki ga rabi za svoje mi-šljenjsko oblikovanje in vsakdo naj naj-de v teh brošurah stvarno izvedbo njegovih lastnih interesov. Vsak dan, dok-!er te brošure ne izidejo, pomenja veliko zamudo. = Bosanski sabor. »Hrvatska Riječ« poroča z Dunaja: Avstrijski mi-ni«trski predsednik je sporočil dr. Ko-rošcu. da bo postalo vprašanje sklfca-nja bosanskega sabora prav kmalu akutno, že radi tesa, ker pridejo na dnevni red tuđi sklicanja deželnih zbo-rov (?) v Avstriji. Ore samo za to, ali rto sklican stari sabor, ali pt bodo razpfsane nove ▼ o 111 v e. Te dni se 1e zopet m'tdi! na Dunaju Danilo Dimo-'•'ić ter je konferiral s poHttčnftn! kroirt o možnosti novih volitev v Bosni m i^e-cedrovini. Za ta slučaj W se morale franke pogoditi tako, da bi ne prišlo do volilnega boja. Dimović je zastopal I ttališčtv da mon vstka stranka obdr- I žati posestno stanje in da se vlada ni-kakor u9 srne vmetavati. Q»r«ncijo S« mir in red ter za uspeino pozitivno d«-lovanje sabora prevzamajo voditelji saborske večine. Vsi predstavitelji bosanskih strank zavsemajo v ostalem sta-lišče, da bi bilo lažje in enosiavnejse, ako se skliće stari sabor tu te po skli-canju sabora nzpiSejo to nadomutae vohtve za izprazrijene mandate. = flindenburgov 70. rojstni dan. Najvcčji neirLvki vojskovodja iml. Hin-denburg je slavil vćeraj svoj 70. rojstni dan. V Nemćiji so proslavili ta dan z razni mi svečanostmi, nemški cesar je poslal Hindenburgu lastnoroćno pisnio, v katerem ga imenuie heroja nemškega naroda, naš cesar pa Je poslal v nemiki kiavni stan svojega pobočnika podpul-kovnika barona Catinellija. ki je vceraj lisroćil icneraiteldniaršuiu HinUenbui^u cesarjeve čestitike. = Vsenemci na Nemškea so po so^lasni sodhi nem>'kevca časopisa v nem^kem drtavnem zboru dosegli po-pdno zmago. NemAki listi pravij.>, da kažeia zadnja govera državneu.i kan-celarja in ministra zunan.'ih dol, La se je vlatia glede mirovnih i rizađevanj po-polnoma podvrgla fanatični ni zagovornikom aneksij i n nadalje van i a vojne do skraj-nosti. Kancelar je odklonil zahtevo, rovedati vojne cilje Nertičije in oJklo-ni! je zahtevo. iuij se izjavi Ncinvija za chnovitev Belgije. Vrečno je res, poio-žiti v eno skode'ico tehtnicc izjave nemške vlade, v drugo pa budimpeštanski govor groia Czern na. = Oficijelni teoretik socijalne demokracije na Nemškem, Karei Kaut kyt je češkega pokoljenja. 2e v začetku vojne se je izrekel napram profesorju Masaryku v smisla, ki je prićal, da je popolnoma ćeškega mišljenja, kar je po svojem obisku v Stockholmu potrdil tiv di poslanec Gustav Habermann. Sicer se Kautskega materijalistično mnenje o narodnostnem vprašanju ne vjerna z mnenjem narodno zavedniii Slovanov, vendar je treba priznati, da je Kautskv že v svojem spisu o »Srednji Evropi« — tako se namreč imenuje panKerman-ski ideal — leta 1915. onozoril na ne-varnost Naumannovih načrtov in na ne-možnost Rennerjevih teorij. Pač se je izrekel Kautskv proti ustanovitvi sarno-^toine češke države, a Ie s teoretičnim razlogom, da male države brez dohoda do morja ne morejo živeti. Zdaj se ču-jejo nove vesti o Kai:tskovem nazirnnju. S. Saens;er piše v svo;ih dopisih iz Stockholma, da se je Kautskega stali-5če od 1915. leta temeljito poradikalizi-ralo. Njegova glavna zahteva je, naj se dožene. kdo je kriv vojne. To stališie ie v oficiialnih krouih na Nem-skem vzbudilo veliko nevoljo. Saenger tuđi p!5e, da je Kautske^a današnji ton, v katerem zahteva pravico samodoloč-be slovanskib narodov v Avstriji morda nehote narekova^ od nie«:ove če mišljeni izraz namenov in načrtov entente. Min ctrc.lia iti&i Silni vojni dosjodki so nagnili večji del članov našega društva k temu, da so se posvetili oskrbi naših hrabrih ranjenih in bolnih vojakov. Ker se ne morejo tako lahko od trgati od teta plemenltefm, pofrtvovaj. nega delovanja, zato je nemosjoče, povabiti Jih k obćncmu zboru. Da pt dobi javnost vpogled, kako de-!uje otro^ka bolni^nica tuđi v tem težkem vojnem času in kako se vzdržuje in vztraja kljub vsem omotnim skrbem in kako plodonosno je njeno delovan'e, podaja predsednik in ravnatelj na?!ednie kratko poročlio: Premozenjiko stanje se Je poveCalo v zadnjih Sestih letib Dotom volil za 8923 K. od katerih sa porabljajo samo letna obresti )n xna5a v vradnostnlh papfrfih — nominale 62.200 kron. 1914 1915 191« k r o n Dohodki . . 14.;$*r~ 1M4T— 25.189*— Izdatki . . 14.352*— 16..3O.V— 22.737'— Ostaja v bla-fijni . . 9f— I.84r— 2.452'— V tekočem letu bomo utaenili imeti vUed ogromnega podraienja živil in vsleđ deistva, da je zavod izvanredno mnofo ob-iskan, primanjkljai. S tem, da smo leta 1914. nanovo zgra-dili eno pišamo, smo pridobili dve bolnlild sobi; a temi in drugim! novimi aapravamt so se izdatno Izbolj5ale hieljenićna razmara. Bile bi potrebne še marsikatere naprave, tuđi nadomestitev tkrt)nf> obrtbiienega RosteljDasa hi otrofkara perila ta otroSkih oblek bi bila selo saželjena. toda pri daaa-injih blagovaib cenah ao tak« nabara na-mogoče in moramo Mto poCakatl boUili časov. Is !«ta 191*. j« oatmlo M boMkov. V letih 1914., 1915. in 1916. se Uh Je sprejelo 1709, torei se Jfh Je skupno oskrbovalo 1733, od teh iih fe ozdravefo aH se pobofftalo 1540. umrlo ffli Ja 1*1; koncem Ma 191«. m Je ostalo ▼ oskrbi 12. Od tali bolnikOT Ie bilo feotnft: na Jati ki J66 z 39 smrtni ml slučaJU M oaepa»call 44 s 6 smrtnim i sli:£a}i. na sitrTatmki ft, na legarju (tifusu) 9, aa rdeOd 8. na david 19 I % 2 unrtntm* troCijema, m grm 4 s S mart- nima slučajema, na prirojeni slfilidi 6 s 3 smrtnimi sluča|i» aa oceani bleaarejl ajavo-ralaaeav 15, sa gariah 13a» aa oalavakem kalija 44 • 1 amrtoim slućajaaa, aa dragih boleznih 1055 s 128 smrtnuni sliičaji. Uiarfjivest Je anašala 10*44*/«; sa otroiko aolnii«lc« vsekaka* cala ▼ Casfli ■Mm selo acodae raznarja. Skaaao lltvllo v*di oikrbovaliiia 4ni li-089, tofai aovpr«6-na oskrUovalna doba za enega bojnika 139 dni. Uu 1*16. ie bilo v oskrbi «41 »etnik otrok, toda to iuvilo it bo v tekočem letu najbrZ« za rnnoqo povisilo, ker do konca septembra smo Jih sprejefi že 552. Ne vaj /eli> . aiostnega se pujavlja v se-daolem vojnem času in to ie velika amriji-vost dojenćkuv, kateri prihajajo v&ied po-manjkljiva prehrane mater a nezadostno iivljeajsko močjo na svet. Med oskrbovanci je veliko otiok od begunskili družin z juiia. Ki so morale v malo urah zapustiti svoj domači kraj, nekaj iih je tuđi iz » alicijc. Skoro vsi so bili pri- nešenl v balniSntco v utmlljenja vrednem pri, iaju. Mnogo otrok od begrimcev in otro; e rezervistov in ćrnovojnikov ter tuđi take od vHnfh invalidov smo morali ćele meseje cil rb vati »:: preliraiijevali. Iako Je Cliza ma otroJVa boIniS^iica opravPala svojo v. ino službo In bo tndl v b J anu dr. Tvann TavCarju, kateri kot na-tTclrif- us'ic'm d^!"jo"-?:a mo^tne^a aorovf-^n^H^Kcra urada vedno dobrohotno skrbi za ti, ć'\ d">hšva bolnl^ri.'a potrebna živita, tako da o-eio^najo mali bolniki v zadostnl frr»°"int hrano, potrebno za njinovo ozdravljenje. 7. ravnanlem v ^lo^cnito fi^TienJe \n d hrr ii-iv- t nrehlvalsiva se o!i-a"a vrd-*^tvo H>abetine ot ^"ut bnlr^nice do i^tc'a s pr-viio, naj pod; i ta bolniški zavod tuđi v bodoče. PadSI jtrnacl. Orusovln Av^ust, I rojen 1SS ?. I., pristojen v Gorico, sedaj pri 97. pešpnlku, 4. stot., je padel juna-Ške smrti dne 3. septembra t. L pri Te-reszcny v Bukovini, kjer je tuđi pokopan. — Markovič Jožef, enoletni prostovoljec, četovodja, pri 97. pešpol-ku, rojen I. 1889., pristojen v §tandrež ^ri Gorici, je padel dne 4. julija 1917, na sedlu Ragodze, kier je tuđi pokopan. — Humar Leopold, pri 97. pešpolku, rojen I. 1S97., pristojen v Sveto - Bate pri Gorici, je umri dne 11. avgusta t. 1. na posJedlcah strela v trebuh. — Vse tri dopisnice so na razpolafco pri »Posredo-valnici za ^oriške be^unce* v Ljubljani, Dunaiska cesta 38. Poročfl se je v Trstu jtosp. Alojzij B u b n i č z gdč. Anjfelo 2 i v i c. Smrt med begunci. V ljubljanski deželni bolni^nici je umrla dne 29. septembra 1917 besunka Marija Rejc iz Cepovana št. 80. Dnevne vesti. — Cesarjev dar za pof^orelca ▼ Pod^orid Poroča se, da je cesar podari! za pogorelce v Podgorid v kočev-skem politićnern okraju rnesek 2000 K. — Nadvojvoda Maks, cesarjev brat se Je moral podvreči včeraj operaciji slepesa črevesa. Operacija je potekla povsem normaina, pacijent sa poćuti dobro. — Najvišie pohvalno priznanje je bilo izrečeno računskemu stotniku Crnilu Lapainetu, art. p. št. 6., za izborno službovanje pred sovražnikom. — Odlikovao*. Na bojittu pad I i po-roćnik 27. ćrn. polka Franc Zužek in vsled v boju pridobljenih ran umrli po-ro^nik Ferdinand P r i n u s stt po smrti dobila vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo in z meci. Nađ-poročnik Martin B a j u k, 22. pp. (profesor I. dr£. gimnazije v Ljubljani), je dobil isto odlikovanje. — Orožniški stražmojstri 12. poveljstva: Karei Beri č, Josip O grizek. Alojzij Ra-b i c\ Pranc Pakušček, Ivan R 1 -lonja, Anton Stare. Franc §koda, Fr. Cimpcrmin, Ivan K 1 e m e n c, Martin Ne do* in Boštjan Paste rk so dobili srebrni zaslužni križec s kro-no na traku hrabrostne svetinje. — Vojna odlikovanja. Z zlatim za-sinfnim križem na traku hrabrostne svetinje z meci v priraanle hrabrega obnašanja in izbomega službovanja pred sovninikom Ie odlikovan praporičak Josip C e r n e, brzoj, polka. S srebrnim zaslužnim kriiem s krono na triku hrabrostne svetinje je odlikovan narednik Rudolf M i s 1 e j, strel. p St 1, v priznanje posebno zvtstegi službovanja pred sovraf nikom. Z bronasto hrab-rostm> svetinjo ie odlikovan Cmovojni-ški saper Makso Cnček. — Ommnšm t»ro#a1tav kaetoval-cev. C. kr. domobransko ministrstvo je odredilo, 6a ae kmetovald, kl so do 3a septembra, odnosno do 31. oktobra oproščeni črnovoJnISke službe, generalno še nadaJJa oprost«, do 31 oktobra, odnosno do 30. novembra t L aavaa^ai ^mb^^^^J^aIIb f* Lr* Vk» službe čestokrat pripomnilo, da Je aadailna oprosti te v mofoča Ie tedaj. če Je dotičnik za frontno službo nesposo-ben. Kdor ima tako pripomnjo pri opro-stitvi, oaj 1 ali 2 aeseca pre^ pottkom oprostitve prosi pri »voie« dopolnitve-nem okrajnem poveljstvu za zdravni-sko prtiskavo in za vrocitev zdravni-ske^a izreka, ZdravnUki Lsrek je v originalu priložiti prošnji za podaiišaaie oprostitv«, Pou4ar>a se ponovno, da prošeni za podali^suiie oprostitve ni preuldgati tik pred potekom oprostitve. marveč več teJnov, vsaj pa 14 dni pred potokom oprostitve. — Premija ca Mtro odđafo ovsa. Oddaja ovsa se vrši poćasi, a r ma Ja pa potrebuje nujno oves za konie. Zato je c. kr urad za ljudsko prehrano spo-razurnĐO & c. kr. vojnim ministrstvom odredi!, da se doplača kmetovalcem k doloćeni prevzemni ceni .56 kron še pre-niija 5 kron do 15. oktobra t. I. in 3 K ćo novembra t. 1. Zimi komisarji bodo torej plačevali oves do 15. oktobra po 41 kron. od 15. oktobra do 30. novembra pa 3J K. Posestnikom. ki so oves do seJai oddali, izplačajo žitni komisi-ionarji naknadno premijo petih kron. — bo 30. novembra mora biti oddaja vse-Ka tiredpisanega in odve^nega ovsa Končana. Ce bi kdo ne mogel ovsa pra-\ opasno omi a ti ti, nai o tem obvesti o'.ra.no glavarstvo, ki bo potrebno pre--krbclo. da se mlačev izvrši s tuiimi močmi. Kdor bi do 30. novembra t. 1. ne oJdal predn'sanih a!i odvećnih množin ovra, se mu bo odzvel oves siloma. Pri tem se bo kmetovalcem odbilo 207c od osnovne prevzemne cene in se jim bodo zaračunali tuđi rekvizicijski stroski. — C. kr. komorna pevka, soprani-stinja dunajske dvorne opere, gospa (icnruda Foerstel, priredi s sodelo-vanicm klavirske virtuozinje Li5sy Hammerl z Dunaja v soboto, (). oktobra, zve^er ob 8. uri v veliki dvorani hotela Union svoj III. koncert s popolnoma novim, posebno izbranim sporedom.Med drugimi skladba-mi bo slavna pevka izvajala tuđi nai-krasnejše moderne kladbe slovenskega skladatelja Antona Laj ovi c a. Pred-prodaja vstopmc se od danes naprej vrši v trafiki v Prcsernovi ulici 54. — »Slovenska Madona.« Slovenci nismo imeli do danes moderne, domaće stenske slike. V naših dotnovih so vladi Ie mrzli — tuji barvotiski. V svesti si, da ugodi mnogim tihim željam za-vednega občinstva, je založila »Umet-niška propaganda« v Ljubljani veliko ftensko sliko »Slovenska Madona« po originalu znanega umetnika Fr. Klemen-čiča. Kot prva iz domaće moderne umetnosti izvirajoča slika te vrste, nai hi krasila vsako slovensko hišo. Umet-ni^ka propaganda jo, v svesti, da je iz-polnila z izdajo te slike eno svojih dolž-nosti, priporoča vsem. — VIII. c. kr. avstrijska razredna loterila. Zrebanje 5. razreda traja od 10. oktobra do 7. novembra t. 1. Srećke za ta razred priporoča poslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu. Splitu in Gorici (sedaj v Ljubljani). Cena srečk: Vi K 200, Vi K 100, V* K 50, Va K 25. — Nemški denar. C. kr. finančno ravnateljstvo naznanja, da do preklica vse javne blagajne sprejemajo nemški kovani denar, barikovce In blagajniška nakazila. Fna marka velja 1 K 55 v. — Tatvlna Izvriena po neznanih tto-rllcfh. TvrđU Zheachko je ia sklađliča na Dnnajiki cesti nesnanec odpeljal drokole-sen rožiCek rlfir^ev« barve, vređen 100 K. Neka lenska je vid«la neke ga. kakih 15 let star«ea fanta, ko je peljal votidek eez dvo-riSče, a «e ji Je stvar zđela brezpomembna. — Nekemu pođ^astnlku Je bilo izpređ Mag-đićeve trgovine ukradeno 200 K vredno kolo. — Neki prođajalki je bilo na vozu elektrltne leleznlcena progl Mestni trt; do Florijanake ulice is tepa raeta denamlca a 57 K in nekaj đroblža. — Nekemu dija^ti tukajlnje realke je bilo a dvori ft ča na Karlovakl eaati vseto 200 K vredno kolo. — RoCnl vofiCek, U je atal r Cerljaniki ulici, laat aeke«a sMarja, ja bil po nesnanem tata odpeljan. — V Kolezijskem kopališču je pa. neanan tat a krade 1 nekemu ključavni-čaraketDU pomoćniku iz nanrbtnika đenar-■tOO, V kateri je bilo 80 K, Iz žepa njepo-Te#m telovnika pa sreVrno iepno uro v ve-rttJeo v sknpni r-ednoeti 80 K. Nevarne opeklina je dobil. Lovrenc Iforaaaon. stroj e vod ja južne Seleznice, na kolodvoru t Logatcu o priliki, ko je botel premenjati neko cev na stroju. Opekel «e je nevarmo z rrelo rodo po hrbtu in po no- E granato a« poneereftil. Neki 141etni đeeek iz Sneberjev je nasel v bližnji »caoajni« del ročne eranate. kmtero je, ko al Jo Je ogledal Is se mu stvar nevarna •deia, proć vrgel. O tem docodku je pa doma pOTedal drugim fitirim fantom, ki so se taJraj aapotili na lice mesta, ker ao po dalj-lem mkanju res nadi i na neki njivi dotično craaato, FVanee Dimnlk, 14 let start posest-nlka, ain, se je prfeel % n}o l^rntl, raleđ Ce-aar a# mu je v roki razpočila In mu odtr-gala aadnja i prat« đeene roka. Umri Ja t Naamrjth ▼ Sarlnjaki dolini ▼eeepoeefltalk Antom Tiriltk, nan v*-Ualt gorenje Sartnjake doline, ooa profe-■arja> InSealrta Vtttorja Tornlelca. Pogreb ae vrti jutri ▼ oetrtek ob 10. dopoldne. N. »Favorltlnja maharađže« t Kino Ideal«. Je to filmsko delo prav posebne vrste, lfttbaaemski roman is življenja Indijskih kaaajov. glede Igra* rali Je m opran« nepra-koelJtT. Zbog teh vrlin bo ta aenzacijskl dim kteo - ♦ocinatrm gotovo avdil «a4ra«ii vMtelL Fre*v%JaJ mm boda. ođ petka do po-nedeUke a* NptMRbra» Daa#e aagtoplte ▼Igo Laarsra ln Vanda Trenm&na v ođllC-ni drami. »Zapečatane uatnica«. Zlata verttna sapeatntea J« bila. vfie-rmj Ucubljena ad Podrožnikm 4o Bleiwe!ao-ve oaate. Odda naj ae proti nagradi t na-a>m upravu iltvu. Naila aa ja Pod Rožnikom otročja be- m oapiom. Dobi ee: Glavna poita pri bla-f»lal — Položnlce. Današnji številki pf^-lasamo položnice onim cenj. naročM-konv katerim je potekla naročba koncem meseca s^plembjra ali pa >im poteče sel« koncem oktobra in prosimo, da se jife Čim preje poslttziKs ds i im list ae zastane. Pošiljanie Usta se vsein netočnim naročnikom ustavi 24. oktobra. *vdor pa je med tem Že posfal* naj shra-ni položnico za prthodnio poSHjatev. Aprovizacila* 4- Meso «a rđeče 'm nnneae tekea-niče A. Mestna aprovizactja bo delila v ćefrtek dne 4. t. m. v cerkvi sv. Jo2e£a meso po zmžanl ceni med stranke % rdečimi in rumen im i izkaznicami, zaxnx-movanimi s črko A. Na vrsto prideio od I. do pol 3. vse stranke z rdečimi iz-Kaznicami s črko A, od po! 3. do 3. vse siranke z rumen i mi izkaznicanti s črko A. Ena oseba dobi 1/4 kg, 2 osebi pol kg. 3 do 4 osebe 3/4 kg, 5 do 6 oseb I kg, 7 do 8 oseb I1/4 kS» več oseb I1/2 kg. -h Meso z* aradniške skartee. Stranke, kl imajo uradniske izkaznice, dobe meso v četrtek dne 4. t m. v cerkvi sv. Jožeia. Prva uradnlSka skupina z izkaznicami št. 1 do 200 je prej-me od 3. do pol 4., Št. 200 do konca, druga urađniška skupina priđe na vrsto od 4. do pol 5., tretja uradniška skupina od pol 5. do 5.. će trta skupina od 5. do pol 6. Ena oseba dobi 1/4 kg. 2 osebi pol kg, 3 do 4 osebe s/4 kg, 5 do 6 oseb I kg, 7 do 8 oseb l*/4 kg, več ©sob II A kg. -I- Nakazllo moke trgovcem. Trgovcem se bode nakazovala moka v so-boto, dne 6. oktobra. Kdor še ni nazna-nif ostanka moke, naj to takoj stori, ker sicer ne dobi novega nakazHa. -f- Pol litra petrole|a se dobi na vsako petrolejsko karto m n e po 1 Hter, kakor je bilo včeraj pomotoma tiskano. 4- Zgornja Šftka. Z ozlrom na dopis, ki je bii priobčen 22. t.m„ bodi konstatirano, da ie aprovizacija v Zgornji Siški v vsakera oziru brezhibna. kolikor je to sploh mogoče v sedanjih razmerah in da je vsako očitanje neutemeljeno. Razne stvori i ♦ Čađo prirode. V Zagrebu Ie kupilu jgospa PodeŠva na trgu pujska 3—4 tedne Istarega. Ko sa Je prinesla domo"», ie rat- I očarana opazila, da pujsek nima razvitega zadnjega čreva, kl ie vse zarastlo. da hfnus jiz njega sploh ne more odi ti. Gospa je nasla ibujska h prof. dr. Langhoferju, kl Je baje fopcriral pulska. Prirodoslovni krogl %o »♦ zelo zanimali, kako uspe oDeracija. * Poglavje o germanizaciji. ▼ meatml I knjigi oMine Lltom6fioe na CvKkmn fm napisano pod letnico 1514.: Goapodje kmetje. go 6 pod je starejStne so se rsl sMJafll, đa M ne aprejemal! Nemcev in tujeđoialcev t to obClno in njeno aoaeđetTO, loer ae •• tak* ▼eđU, đa nam ođ njih ni sa prlhođnjoet pričakorati nič đobreea. — V iS. atototju ao ▼eljali Nemci Še ia popolne tnjoa r Lito-m^flcab. do 18. atoletja te ]e r toj oMfni uradovalo i*kljoftno Ceiko ln rw meatAe> kojire so samo 6eake. V 19. atolatjti je ta« ćelo mesto postajati dro jedino Ia ie pred 30. leti so bili napisi na ullcaJi ln đomortfe dvojezični. D&nee je vse nemSko. Ie na đr*. železnici ni čeSkaga napisa . . . Kakor s Li' tom* Hc a mi se je scođuo 1 Sabcem, a Trot-novim. e Mostom ln z đrngmit delkfml mesti. AH ne pore to dOTOlj? * Mor.te Krlato. Znani romaa Aleksandra Dumasa »Grof Konta Krlato« I« tađi na Slovenskem naiet jako mnogo Clta-teljev. Morđa bo marsikoga zanimalo \ttp-đett, đa je bil ta ftađefiito lepl otok aedaj prodan. Laptnik otoka Je bil doslej Italijan-ski kralj, ki je imel sa ta otok posebno ljube* en, saj je na njem prelivel medene teđ-ne po svoji porok i s kralj! co Heleno. Pro-dal je otok za veliko svoto neki amerikanski družbi, a vse skupilo đobl ltalljanskf RdeĆi kri«. Otok Monte Kristo je staro-snan. Pred 1100 leti bo imeli tam nemKkf pamostan, ki bo ga močno ntrđili, tako da je kljuboval eeUb 600 let afrlkanskim pomorskim roparjam. Potem pa se je ropar-Jem vendar posrećilo, carsetl samostan m ga razđejati. menlhe pa so prodali t ani-nost. Otok je bil od tedaj sila do Igo ftasa, zapušten; niti ena živa duda ni na njem prebivala. Proti konca 18. stoletja je veliki vojvoda toskanski otok porabil za naseljavanje kaznjencev, a stvar se ni obneala tu otok je bil kmalu zopet zapufičen. Amerikanski bogataš Tavlor je na to kupil ta. otok, sarađil tam krasno vilo, v kateri Je preživel več let, ter nekega dne, popustlT-Si Tse, zopet izginu. SodlUe je po preteku zakonito đoloCenth let proglasilo, đa otok nima gospodar ja in ga je prodalo martdju Ginoriju iz Florence. Ta je povabll atđa* njega kialja nekoč na lov na ta otok in otok se je kralju tako omilil, đa ga je kupil in od tedaj vsako leto preftivel na njem nekaj tednov. Aleksandru Dum/su ja dal smisel za njegov roman omenjeni milijonar Taylor, ki je na otoku skrivnostno tlvel. Ostalo dejanje svojega đela pa je aeetavil po nekem aansačnem procesu. Amerikanska družba je kupila otok. đa napravi kine* matocrafski film po Dumaaovem romanu. kl naj poatane najTeČJi film, kar jih Je na 8T«tU. Darila. Upravništvu naših listov so poslali; Za Clril - Metodovo družbo: Pr. Jamšek, Lebring, 7 K. Za »Domovino«: Rodbina dr. Slaj-merjeva v Ljubljani, 20 K, mesto venca na krsto Fran Vidriha v Begunjah pri Cerknici. Za slOTensk« ostepefe volaka »Ođf-Ilen - BUndenlnstltuta« v Gradcu: Rodoljubi iz Mokronofca in okolice ll'SO K Srčna hvala!_______ Izdaiatel] in odgovorni urednik: VaJaatln Kopitar. Latteiu Ia tbk »Narodot **-****_ Stran 4. »SLOVENSKI NAROD*, dne 3. oktobra 1917. 226 štev. Stare lovske puške kapi F. S. KAI1IR, pmftkar. Ltabl|aaa< SeUnaarffO*! alica *t ft. 3346 •: STANOVANJE > 3—4 sobe s kuhinjo, se iaea. Ponudbc pod „3—4 sobe 332711 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. SOBE opremljene ali prsne kakor tuđi sobe s kuhinjo, kđor Jlh Ima, naf s?oroči vratarju hotela „Slon". 3323 Zatekel se ja pas-prepeličar rjave barve vmeSano z belimi dbkami, ki sliSi na ime »Lord« — Odda se pa proti nagradi pri Jakoba Zalaiaikn, pak la ftlaićićar, Ljubljana. 333b Soho, dobro dozorelo seme solncnih rož kop i Mat. Dežman, Lfubljana, Kopitari eva ulica it 6. II. aadstr. Iftć« se sa tak oj dve m^nf&l alt ena vecja SOBA uemeblovano ali mebiovano x uporabo Jnblnie. Ponudbe pod „Domaćin 3345" na upravniStvo »Slovenskega Naroda«. - CIRKULAR ZAGA • jia lcsenem podstavku montirana, za motor ali elektrorabo pripravna se proda pri M. Šnsterilc, Zapnie it. 13, p. St. Vid pri Lfublfani. Proda se tuđi nekaj đobro-ohranjenih vinskih sodov. 3310 §0F* lupi 80 đcbro obranjeno motorno kolo. ^onudbe z navedbo cene, motorjevega sistema in moči na upravn >Slov. Naroda« pod „Motor 3326". 3326 C kurivom plaćam, kdor ml preskrbi manfSe alt većje STANOVANJE ▼ mesta, za takof. 3371 Naslov pove upravništvo »S!ov. Naroda«. Hiša v Mengšu it. M (Kavkovo) g prostorno Icletjo, ' vrtom In velikim travnikom, se 'proda. — Ponudbe je nasloviti d<) 8. ok- j ■totra 1917 na Ljudsko 3oao|llnico ▼ Ljubljani. ' 3306 -: Solicitatorja :- tndi Izurjeno iensko moć, i*će | S#tar Baš ▼ Celja. — Prednost ima I stenograf a!i strojepisec. 3339 | Učiteljica ali vzaolltelllca; se sprejme takoj k otrokom. Znanje slovenskega in nemškega jezika, če mogoče tuđi giasbe. — Ozira se samo na fcoljSo starejšo moč Ponudbe na „Pofttnl predal str. 49, Lfiibl|anal(. 3318 ; .—.—,------------------------------------------------------------------------ I Sapi •• vsaka, tuđi najnanjša, mnoiiaa ' dobro posušenih [ olupkov od hrušek in jabolk vsako posebej po 2 kroni kg in dobro posušene preienine od hruiek In iabolk po 80 w. kilogram. Ponudoe in nošiljatev j se prosi na na tvrdko Iran Eoa, Mobi lana. ■V Proda se voč ~VC i Jcxxm : « mestu Ljubljana in bližnji okolici. Pojasnila daje pisarna dr. Ivana j Tavcarja, Sodna nllca At. 2. 3256 i Iijava. Pođpisani izjavim tem potom, da nisem plačnik nikakih dolgov, naj jlh napravi kdor koli na moje ime. ________sklad, mojster juž. žc!.. Ljubljana. napol pokrita kočija. Ivan Btarinsek, ailaea, 90*1 iiarlka. Dečka kot ulema oddam w trgovino s ateaaalai blagom. Vežč je slov.nskeca in nemškega ie^-ka. Bnd. ftauberger, kljačavnJćar, Hras sdk. Modni salon NINA PRESSL, potrebvf« takol ive mm rivi io Ive učenKi. Vpraša se Iv. Petra ceata at. 201. nadat. J0F ¥ alatko ao apreime *M ena ilullja in đve ufenkl (be?jn\i) Po'asm'a da-je Poaredovalnlca za gorUke begu ne e ¥ L ablfaai, Dana -aka ceata atr. as I. nadatr. 3377 STUGA se sprejme takoj v KINO IDEAL. Zamahe nove in stare, kapi vsako mnoifno tvrdki n Ljubljanska Industrija probkovlh zamaškOT JELAČIN 4b ! Ko, LJnbliana. 2278 M\ preselltve prodam: , kredenco orehov ies\ salonsko ▼isoko ogledalo« iedilnl, kavni In čaini servis, zimsko suknje, pWeltall und Mens^hhelt1, ,6sterr. Recht1 — vse dobro obranjeno. N'aslov se izre v uprav. »Slov. Nar.« KISLO VODO vino in tadievec raspolllja A. OSET, p. Guštanj, Koroško. Kupim steklenice lanuike la sode. Prazne vreče vsake vrste SUbO gObO9 kVflllS, Janot in druga semona kupuje vedno tn v vsaki mnržni. ter plačuie po oaJv 1Sfih dnevnih oenah trgovska firma i, K a i I a u, KranJf Ooronjsko. Pristen dober brinjevec se dobi pri 15 L SEBEHIKU tf Spol 1W. Našega preljubega sinka, zlatega bratca nam je ugrabila kruta smrt 29. sept. po kratki težki bolezni, v cvetoči mladosti 22 let. Predrago nam truplo smo položili včeraj k večnemu počitku. . .... --.«.«f ii ■ Za vse dokaze prisrčnega sočutia, 2a časteče spremstvo pri pogrebu in za poklonjeno krasno cvetje se iskreno zahvaljujemo vsem sorod-nikom in znancem. Posebno zahvalo pa naj sprejme na5a ljuba tetka g. VdoviCeva, ki je sleherni dan lajšala bolečine našemu ljubijencu, preblag, g. dr. Kraigher za prijazne obiske, preblag gg. prof Gogala in prof. Remec za ljubeznjivo skrb v bolezni in zadnje spremstvo, gg. nosilkam osobja kavarne »Union« poklonjenega venca, vsem uslužbencem hotela »Union« za nabrani znesek, sploh vsem in vsakemu posebej stotisoč-kratni Bog plačaj! V Ljubljani, dne 2. oktobra 1917. eioboko talujoča rodbina Eotevailova. Vinski kamen rako *•*•, knnuio, mod, rasok, svoto ki amko aadfo, amiotoia aiiia, apl«k r— doioiao §■ f*sd-no prid^ko, kater taidl vteako soda In w— vrslo pramnlk vro4, kupi nmhm mn#tln# po najvlijlk oonak Tolotrf vina 2482 Anton Kolenc, Celje« Brinje za kiftianfa iganja oddaia v večjih in manjših n nožinah tvrdka Ivan Jelacin, Ljubljana, Emonska cesta itev. 2« | Adrija | fotomanufahtura drogerija, I Ljubljana, I Solonburgova allca it 5. ■ prlporoča veliko salogo I desinfekcijskih preparatov fcakOH I Lysol, Lysoform, Kreolin, For- I malin, Formalinove pastilje, I karbolovokislino.karbolovoapno I I itd. itd. I I Velika zaloga lotogralsUh I I potrebičin In aparaiov. I (V Velika zaloga najmod«rnoj&lh slamnlkov. "p| iilUUUIVli in cepice v najnovejših fasonah in v veliki izberi 133 ■ pnporoča ■ _- IVAN SOKLIĆ. M^Prlttnl Panama-ftlamnlkl od 9 K do 90 K. j5" Ibipopolnejše nadomestilo ŠKROB (štirko) da se brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšetc. Dobiva se povsodi. Glavna zaloga pri tvrdki Milan Hočevar Ljubljana $¥. Petra cesta 28. krtače za ribanje. Kostanjev, hrastov in bukov Se$ I kupi vtako množino franko vagon 255 | Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. VpoStcva se 1c pismene pooudbe « navedbo cen. ______________ | Gremij trgovcev naznanja, da se bo vršilo I vpisovanje v gremijalno trgovsko solo dao 4. ta S. t. m. vsak! dan od 9. do 11. uro dopoldno r 1 groa*i]alnl pUarnl, Kro|aika ulica it. 59 U. nadstr. I V ncdelio, dne 7. t m. se zbero ob 10. uri dopoidne vsi trgovski vajenci " V I. mestni deški soli na Ledini. | K vpisovanju morajo prinesti vajenci s seboj: zadnje šolsko spričevalo in | krstili list ; oni vajenci pa, ki še nišo dovršili 14. leta, pa tudt zdravaiško | snričevalo. \ 3368 ______________________________ _______I, SAHEC. Podružnično zastopsfvo v £jubljani = ^ ===== neke svetovne informacijske pisarne M Oddn S«MnOStO]nemn trgovcu. P°goji: kriatjan, dobra trgovska : in družabna omika, popolno znanje slovenSČine v govora in pisavi, | kavcije zmožen, dober organizator z dokazljivimi uspehi. — Obzirne \ ponndbe kompetentov s prilogo slike pod „Debet a. Crodit B 2956" nm Haasoasteln ic Voglor A. S. DnaaJ I., Sc'anjrstrasso 11. y V kratkim Iziđe v založbi „Umetn. propag." v Ljubljani — STENSKA SLIKA — SLOVENSKA MADONA po orig znane^a umctn'ka Fr. Klemenćiča. Umetniško v barvah, na kartoni j izrršena reprodukcija meri brez okvirja 65 X 78 crn in ve]Ja 2A naročnike, ki \ se priglasijo do konca tega meseca 20 K, v bogato pozlačenem okvirju 50 K. ^ j Od 1. novembra t. 1- dalje oziroma po iziđu slike bo znaŠala cena brez okvirja I 25 K. z okvirjem 60 K. Zaboj in ovojnina za poŠiljatev po pošti (železnici) se I zaračuna po lastni ceni ali pa vzame nazaj. 3373 n Zahtevaite prospekte in bližja pojasnila V salonu „Umet prop.11 ▼ f I Lfnblianl, Sodna nUca št. 5. ______________ I Modni salon SUdrif-Masclike Židovska ulica štev. 3. Dvorski trg 1, Ljubljana. Pnporoča največjo iibiro finih velour • klobukov s kosmatim robom iz prvo- vrstnih tovarn »Novega Ji^ina«, kaker iz baržuna, filca in ko^uho-vine, ter čepić za dame in deklice. Popravila toino in vestno! Velika izbira žalnih klobukov. Cene razmeroma zelo nizke! MM ■■■ M^B^HB a^B^HHBatt flHBM^BVHM MiMVBM ^v^ CS^ ^Sss. Jtfcsfm trg št tO. . ^ ^