TRST, petek 11. februarja 1955 Leto XI. . št. 35 (2964) JSKA KNJI '< ' t C A PD nuRSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37338 REDNISTVO: UL. MONTECCH1 št 6 III. nad — TELEFON 93*0* IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. I« — Ttl. Unri i ~ °GLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 siolpca: trgovski 60. fnančno-drjvnl ioo, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste ogiasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mes»čna 350, četrtletna 900, polletna 1700. celoletna 3200 lir. — Kederat. ljudska republika jugMiavija. Izvod 10-™ siovemie Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trs: 11-5374 - ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska °rzav"a n 70Z Trst Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljuoljani 604 T 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - irsi Hovi sovjetsko-britanski stiki zaradi ureditve spora o Formozi ^*i*nostni svet se bo ponovno sestal, da prekine razpravo o uki-nHvi sovražnosti - E de no v načrt za tajne diplomatske razgovore * Posredovanjem ZDA, ZSSR in Anglije - Britanski pritisk za e-v*kuacijo vseh obalnih otokov pred začetkom pravih pogajanj? *'»^riN-GT0N- 10- - Pred-J! dal, arzavnega departmaja Varnw£ sP°r°č‘l, da se bo kem, ;‘m svet sestal «v krat- li Bns i r?zPravljal o Forrao- FLV:°da‘ je, da ni bil še d> Gle- d« -^oločen dan seje 5l°tt>atsk?eVa?^ jda bi po d‘-n i iP° 1. dosegli spora-'toafeTov, mednarodne Cih l e’ Bi hotel dati no-Ho da ‘asn“-. Omenil je sata 'a-i le državni departma Bjen -ifazu.me‘;b da ni naklo-ktšnj konference, ka- je bila v Ženevi. New°vJr? Pddeenih krogih v bo Varnn»U. izjav!]aj°' da se s^eliek v1 svet sestal v P°" r«k. v i-vč1 najPozneje v toča i. krogih zatrjujejo, lami j /ned zahodnimi šibo^ m°vZen sporazum, da Pitvi nili ra^pravo o uki-^rrnoze lZnosti na Področju oiUania’, a6!' .k:tajska vlada Pravi Jn=udelezbo pri tej raz-fiega' “f11 sestanka Varnost-"zadrin „ bodo verjetno sporočili jutri. ** £la^es'Pvil1 informacijah barskem t5jl>ik OZN Ham-Cueniai dobil odgovor id s**nico -Cu^azovalci so mnenja, diploma? ni zaPrl vrat za v «,-3lsKe razgovore, ker se drugem odgovoru Cu^azovaici >Va. °tae7vem na zavračanje posr 1 h Za , Predlog Molo Vx5^ih konference ^tn v .sladil s sta- v ^ ki* • r v RKjac Hc* ajske vlade. od Tačena. Kakor javljajo, so. ril, začeli odseljevati civiliste tu- na di z otoka Načiša 120 milj | severno od Tačena. Zdi se,_uaj bi hotel Cangkajšek obdržat; i vojaške postojanke na tem o-toku, ZDA pa ga prigovarjajo, naj to namero opusti. Predstavnik ameriške mornarice je danes potrdil, da do sedaj ni bilo incidentov pri evakuaciji Tacenskega o-točja, in da so enote sedmega brodovja že evakuirale vse civiliste. Evakuacija vojaštva se je začela preteklo noč in se bo verjelno zaključila v ponedeljek ali morda še prej. Ameriški senat pa je medtem odobril vojaško pogodbo s Cangkajškom. Se prej je zavrnil dva amandmaja, ki ju je predložil neodvisni senator Morse. V prvem je bilo rečeno, da pogodba med Cang. kajškom in ZDA ne sme_ u-radno priznavati Cangkajško-ve suverenosti nad Formozo. V drugem pa se je zahtevala ukinitev določbe, na podiagi katere Cangkajšek in ZDA lahko skleneta sporazum za obrambo drugih ozemelj izven Formoze m Peskadorskih o-tokov. Senator Morse je med drugim izjavil, da bi ZDA, v primeru da bi Formoza padla v roke Kitajcev, zelo obžalovale obveznost s formoskimi oblastmi. Dejal je. da dvomi v borbenost Cangka.iškovih čet ter je poudaril, da je Cang-kajškov režim policijski in diktatorski. Dejal je tudi. da pomeni ratifikacija pogodbe akorak v vojno«. Njegovo kritiko je podprl tudi demokratični senator Kehman. kJ®u, je*.e je izvedelo v Lon-bh ? pzetekle8a pe‘- bo novih i *ttvLv Mb* ansk‘m P°s,a !‘tta "> Hayterom in . MoIm Vnanjim min j-iJSS v Xi stiki Vlarf vl0<> posvetovanj Brf^- de s Pr’zabetimi M0]n?slanik' ie ba-ie baron’’"110« za°Via'- da sov-’el' krm4 sR^canje med-be 2 » Porn reuce desetin kov ,8kajšWZ*ubrez ucie‘ež' ia , B‘ sr>i0 predstavni- ška BS(ii teciei(llilv zn ZUA jt ,B/itanjfa ?*dl ne za Ve- Eč.Sri‘anski 1 vsak način *kli? Seda; Zunanji minister t(nJatliu Ust“ z-amisel o 'čin6 '0 h, larodne konfe- iitVe° “Panj; ?luen‘a' da Je kswl aacetei’’ ? . Pr'de do re-r*šiwa *o bilaa3nih P°e.ajanj, sov;!y tržaško P°8a.lanja, za Sta , VC 8 ln vUHiP°sredovalk »v?1*! Valika pn ¥^»nMoV,“ki m'a H,»- “1'jo ‘olotovom -e na-ta"°vanja , a?bingtonu po-britanskimi da bi morala , biti normal-naloga diplomatov dobiti nove informacije, ter je vprašal: «Ali je potrebno postavljati vpra-anja v spodnji zbornici. zato da se pozovejo poslaniki. naj napravijo to. kar je njihova redna dolžnost?« Churchill je odgovoril; «Ne opušča se nobena prilika, da se primerno izpolni naša naloga.« Laburisti predlagajo izmenjavo parlamentarcev i ZSSR LONDON, 10. — Štirje laburistični poslanci so sestavili danes resolucijo, ki predlaga, naj bi poslance iz ZSSR in drugih dežel povabili, naj od časa do časa prisostvujejo debatam v angleški spodnji zbor nici. Resolucija pravi med drugim. da «spoanja sprejema na znanje izjavo novega predsednika sovjetske vlade, ki pravi, da so za ohranitev miru v svetu odgovorni predvsem parlamenti in da je mogoče mednarodne odnose izboljšati z izmenjavo parlamentarnih delegacij, katerih člani bi smeli govorili v parlamentih dežel, ki jih obiskujejo«. zahteva pa. da ZSSR dovoli recipročno pravico. Maršal Tito danes na Reki Z GALEBA. 10. — Predsednikova eskadra, ki se vrača iz Indije, je danes zjutraj vplula v jugoslovanske teritorialne vode. V Biševskem kanalu med otokoma Bisevo in Vis so predsednika Tita pozdravile enote jugoslovanske mornarice, ki so na tem področju na manevrih. To je bil prvi pozdrav predsedniku Titu na povratku v domovino. Predsednika Tita. ki bo jutri zjutraj prispel na Reko, zbornica [ bodo tam pozdravili generalni 1 polkovnik Ivan Gosnjak, državni tajnik za narodno o-brambo, Svetislav Stefanovič, državni tajnik za zunanje zadeve, Veljko Zekovič, tajnik zveznega izvršnega sveta, dr. Aleš Bebler, državni podtajnik za zunanje zadeve in drugi visoki funkcionarji. Ljudstvo Reke, Gorskega Kotara, Istre in Hrvatskega Primorja pripravlja slovesen BEOGRAD. 10. — Danes se i sprejem predsedniku republi- • ____I _ XT /MTArtn T\n11s i io XZ I . . • > < ■ « « « ■ • je vrnil iz Novega Delhija v Beograd indijski veleposlanik Radjašvar Dajal, ki je spremljal predsednika republike na potovanju po Indiji. ke. Mnogi delovni kolektivi so prejšnjo nedeljo delali, da bi lahko jutri odšli na Reko pozdravi predsednika republike llprašanje zemljiških pogodb danes na seji Sceibove vlade Prizadevanja ministrskega predsednika* da bi v zadnjem trenutku dosegel sporazum med strankami vladne koalicije in as demokristjanskimi sindikati - Posledice spremembe v predsedstvu Confindustrie - Zanimiva polemika med monarhisti (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Jutri predpoldne ob 9. uri se bo v Villi Mada-ma spet sestal ministrski svet, ki bi se po napovedih moral predvsem ukvarjati z vprašanjem zemljiških pogodb, o katerih se je predsednik vlade Scelba v zadnjih dneh pogajal s predstavniki vladnih strank. Tudi danes je Scelba nadaljeval svoje razgovore in popoldne sprejel glavnega tajnika PSDI Matteottija. Popoldne je v svojem zasebnem uradu v Via Barberini sprejel tudi tajnika demokristjanske sindikalne organizacije CIS.L Pastoreja, s katerim je. kot pravi uradno poročilo, govoril o ((nekaterih sindikalnih vprašanjih«. Pastore je še I predvčerajšnjim poudaril, da | se njegova stranka zavzema j za trajno veljavnost načela REŠEVAK1E FRANCOSKE VE^PIVE KRIZE Po Pinayevem neuspehu dobil mandat demokristjan Pflimlin IVuvi pooblaščenec je i*|a«tl, da bu sestavil vlado, bi oaj «združi vse republikancu» (Priznanje naporov> vseh dosedanjih vlad «brez izjemen - Uanes dokončen odgovor ^?vaiSo,imaa P^dsiavniki: Vii , Predst« .,kuaa)0 Dri- o ln ^ * ZaKom,Sr,edno Cangkaj- liči ;zt-tk°m ohSM otoke ob želi, da bi pravih po- '»9U.°sal‘l vš(evši Kvemoj - 'SD^Tje K bL nns,al° »-% #ttiika - bi bila 0,:>d % - - “materialn vn°rmoaosa‘2 S t0Ka 0,°čia-k! j“?*adko z otoka Pi- iTolj jugozahodno Guenlaieva brzojavka Bulganinu LONDON. 10. Pekinški radio poroča, da je kitajski ministrski predsednik Cuenlaj poslal brzojavne čestitke nove-mu predsedniku sovjetske vlade maršalu Buiganinu. V brzo-javki’ pravi Cuenlaj med dru-gim: »Prepričan sem. da boste pod monolitnim vodstvom CK KP ZSSR dosegli velike uspehe V uresničevanju programa izgradnje socializma in v borbi za mir«. Churchill o sestanku z Bulganinom LONDON. 10. — Churchill je danes na vprašanja laburističnih poslancev, ali je pripravljen sestati se z maršalom Bulganinom. odgovoril, da teži politika angleške vlade po štiristranski konferenci, ki naj se skliče skupno s Sovjetsko zvezo, «ko se bo zdelo verjetno, da bo imela dejanski uspehu. «Ta priložnost, je nadaljeval Churchill, pa se verjetno IV bo nudila, dokler ne bodo ratificirani londonski in pariški sporazumi.« Laburistični poslanec William Warbev je nato odgovoril, da je ministrski predsednik s skoraj dvoletnim obotavljanjem zamudil priliko, da bi se razgovarja! s sovjetskim ministrskim predsednikom Poslanec je nato vprašal, o,. ( se misli Churchill obotavljati j še dve leti, dokler ne bo prepozno za razgovore tudi z maršalom Rulganinom. Laburistični voditelj Atttee pa je vprašal, ali je prišlo do diplomatskih razgovorov ali sondiranj, da se pojasnijo izjave, ki so bile podane v imenu sovjetske vlade in ki nakazujem možnost pozitivnih rezultatov za Nemčijo v primeru pogajanj. Churchill je odgovoril, da želi biti bolje poučen o tem. preden odgovori, Attlee je očitno mislil na sovjetsko izjavo, ki je nakazovala možnost sovjetskega sestanka za mednarodno nadzorstvo nad volitvami v vsej Nemčiji. Na to izjavo se je nanašal tudi voditelj levega krila Bevan, ki je pouda- PARIZ. 10. — Po štirih dneh , zadnjih letih, brez izjeme, posvetovanja je Antoine Pi-j Vendar pa so nerešena še šte-nay odklonil mandat za sesta- vilna vprašanja, ki terjajo vo~ nove vlade. Svoj sklep je sporočil danes zjutraj predsedniku republike, ki je takoj nato začel nova posvetovanja. Predsednik Coty je nato pozval demokristjanskega voditelja Pfiimlina. naj bi skusai sestaviti vlado. Pflimlin ima 48 let. V politično življenje sc je vključil konec vojne. Bii je minister za kmetijstvo v osmih vladah od leta 1947 do 1951. Zadnje njegovo mesto v vladi je. bilo v ministrstvu za prekomorska ozemlja v Pimayevi vladi leta 1952. Pflimlin je nalogo načelno sprejel Izjavil je, da se bo jutri posvetoval z voditelji svoje skupine. Predsedniku nujno akcijo, zlasti na gospo darskem področju.« Dodal je, da je potrebno predvsem posvetiti pozornost Severni A-friki in vsem prekomorskim ozemljem. Ce mu bo uspelo sestaviti vlado, bo to njegova prva skrb- Pinaj je po razgovoru s predsednikom republike izjavil, da ga je predsednik prosil. naj nadaljuje s posvetovanji in naj se predstavi narodni skupščini, toda on ni mogel pristati na to. Glede notranjega položaja je Pinay izjavil, da je prišel do prepričanja, da ni nobena ovira nepremagljiva. Dodal je, da je finančni položaj «v okrevanju«, potrebno pa je ne normalizirati položaj v Alži-1 izključen najin ponoven seru. Dodal je, da je potrebno : stanek«. izvesti tudi lfstavno reformo, j • y Londonu zatrjujejo, da je republike pa bo dal dokončen j zamujati časa in nadaljevati j,,*-; 7vo?cr l napore njegovega prednika. Prav tako je potrebno nadaljevati napore za socialno reformo in za gospodarski dvig. Potrebno je tudi uspešno zaključiti pogajanja o Tuniziji, izvesti reforme v Maroku in odgovor jutri zvečer. _ «Moj smoter je, je izjavil Pflimlin sestaviti vlado, k: naj temelji na združitvi vseh republikancev. Pravično je, .ie nadaljeval, priznati napore vseh vlad, ki so si sledile v PRISILNO IZSEUI1IAMIE domačinov li tatuniiiesliorda Južnoafriška fašistična vlada je zaostrila diskriminacijsko politiko proti domačemu prebivalstvu in odredila njih prisilno izselitev iz vseh večjih mest Mv'r?škaT0^i Aretiran tajnik Mature, S. Hayward. »{t Garibaldi. 15.30: «Pekel P0^ lo», A. Ladd. ^ ‘ Ideale. 16.00: «Skn Texa** Robertson. V, PROSVETNO DRUŠTVO c IVAN CANKAR » vabi svoje člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER s plesom, ki bo v nedeljo 13. t. m. ob 20.30 uri v društvenih prostorih v Ul. Montecchi št. 6/IV. Prosvetno društvo ulgo Gruden« iz Nabrežine vabi vse člane in prijatelje ljudske prosvete na ZABAVNO PRIREDITEV, ki bo v nedeljo 13. t. m. ob 16. uri v društveni dvorani. Na sporedu je pevski koncert pri katerem nastopa domači mešani pev. ski zbor «Igo Gruden«, šempolajski oktet ter moški pevski zbor iz Bazovice. Vmes solospevi in šaljive točke. Impero. 16.00: »Postelja«, Sj,ca. Mladoletnim P dano Italia. ’ 16.00: «Vrata SkJ»*J J. Allvsoo. ,|i^- S. Marco. 16.00: «Zapr»w P. Lavvford. .evž Kino ob morju. 16.00: 8S ga«, I. Bergman. wj( Moderno. 16.00: »Oartoin ^ pustolovščine«, K. fIt Savona. 15.30: ((Očarljiv* ^ nica«, S. Panmpanini. Viale. 16.00: «Cestni rop*1 Olivier. ,nj Vittorio Veneto. 15.30: do večnosti«, B. Larvo**: '( Azzurro. 16.00: «Lovec čo», J Derek. v 1 Belvedere. 16.00: »Kril* tru«, E. Williaims. |j/ Marconi. 16.00: «La-tinski ci» L. Turner. , .j, V Massimo. 16.00: «Osva)2“CB girvi je». A. Dexter. ^ Novo Cine. 16.00: «Re^cl plemenitost«, Toto. Oiieon. 16.00: «Frine. Orienta«. E. Kleus. prepovedano. K**” Radio, 16.00: «0«en.j v ni«. R Fleming, -jf Secolo, 16.30: «Ziive jm r Femandel. v Venezia, 15.30: «Ljudsk* ca«, L. MeCalliHter. j Skedenj. 16.00' «Coit fT Kino na Opčinah 18.0“' tiger«, J. VVeissjnuillčr. 179.000 lir blaga, kar je bilo ' ga povabila, da bi ju sprem- Aretac ja spretnega goljufa z nalivnimi peresi Po našem mestu je več takšnih tipov, ki si znajo na lahek način in s sleparijo služiti kruh. Med take spada prav gotovo tudi 32-letni južnjak Oreste Mele, ki so ga te dni aretirali organi javne varnosti. Mele si je kupil na milanskem velesejmu originalno pero »Parker 51», vredno 12,500 lir. Poskrbel si ie tudi nekaj katalogov in ko je prišel v Trst je začel ponujati po raznih lokalih ((originalna« peresa «Parker». Tako je tudi pred dobrim tednom prišel v bar »Borsa« in ponujal klientom nalivno pero. Ker je kazal res originalno pero in znižal ceno 0(1 12.000 na 5.000. mu ie na-etlel 38-Ietni Bojmo 1’ecigl v tistih časih pravo bogastvo. »Kako pa s plačilom«, jih je vprašal Rocco. Nič lažjega za kupce, kajti eden izmed njih, ki je govoril z_ naglasom milanskega narečja, je potegnil iz listnice dva čeka po 100.000 lir, ki naj bi ju izdal bančni zavod «Credito Italiano«, Najemnik je sicer naprosil, morda v strahu, da čeka nista veljavna, da bi plačali v gotovini, vendar ga je možakar z milanskim naglasom takoj pomiril, češ da sta čeka veljavna in mu v potrdilo te izjave pokazal tudi šofersko izkaznico, katero je najemnik sicer pogledal, vendar je pozabil prečitati ime in priimek. Rocco se je tedaj domislil, da bi mu lah- ijal po trgovinah, kjer sta nameravala kupiti nekaj blaga. Na pojiciji je Rocco po slikah spoznal kupca, katera so identificirali za 46-letnega Et-tora D’Abbunda in 64-letnega Gina Armanda Pampolonija iz Milana. Po končani preiskavi so vse prijavili sodišču in medtem ko je obtožba proti Niertju odpadla zaradi amnestije, bi se morala D'Abbundo in Para-paloni zagovarjati pred našim sodiščem Prisoten pa je bu samo prvi, katerega so^ v policijskem spremstvu pripeljali iz Milana. Mož sedi namreč v tamkajšnjih zaporih, kjer se mora pokoravati za razne PJ"®" krške. Pampaloni, pa ki je bu na svobodi, se sploh ni prikazal v dvorani. Oba sta zelo ko v blizni «Banco di Roma« , ?nana kvesturam celega pol dah potrebna pojasnila, zara- otoka ka,tj pampoloni je bil di česar je naprosil kupce, da -e jo-krat obsojen, medtem ko bi ga počakali. Takoj nato je ■ bn D'Aj,bondo obtožen 31 stekel k blagajniku in ker ta , prekržkov kot so prevare, tat-ni mogel ničesar ugotoviti, je ; vi|>e jn drug0, vendar je ved-i._ 1.1. i u,^ imel srečo, kajti večina prekrškov je zaradi amnestije odpadla in je vsega skupaj presedel le 4 leta zapora. Na sodišču se je hotel D’Ah tetefonsko poklical direktorja zavoda «Credito Italiano«, ki je takoj ugotovil, da sta čeka ponarejena. Rocco se je seveda nemu- ____________ doma vrnil v trgovino, ven- | bundo prikazati kot nedolžna dar kupcev ni bilo več: pred j žrtev, kar je predsednika in odhodom pa so rekli, da bo- do kasneje poslali nekoga po zavoj in preostalih 21.000 lir. Poslovodja je seveda o zadevi obvesiil policijo in kmalu tožilca seveda razburilo. Vse eno pa je imel srečo; Rocco se ga namreč ni več spominjal in ker ni bilo dokazov, g a je moralo sodišče oprostiti polem so se agenti pomešali zaradi pomanjkanja dokazov, med ljudi v trgovini kot da Iste oprostitve je bil deležen Ker ni’ imel pri sebi drobi/m I bi bili kupci. Dolgo niso ca- tudi njegov odsotni pajdaš ... 1 . « « i i... i: .. i :, tz.mil Demle . S‘oKiu(\ to J. Pacpnl je Pecigl, ko si je ogledal pero, odšel k blagajničarju zamenjati bankvec 10,000 lir, iz- kali, v trgovino je stopil ne- Preds.; Fabrio, toj. Pascoli, ki južnjak in zahteval zavoj zapisn.: Petrocelli, obramba: ter denar. Oboje so mu po oJv. Kezich in Abeatici. Ljudska prosveta PROSVETNI DRUŠTVI »P. TOMAŽIČ« in »V. SMUC« sklicujeta redni občni zbor, ki bo v torek 15. tebruarja 1955 ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Roma 15. Vabimo članstvo obeh društev k številni udeležbi. P. D, »Ivan Cankar« ima redno odbo-rovo sejo danes 11. Kakor že javljeno, bo šentjakobsko prosvetno društvo «Ivaa Cankar« začelo prirejati interne dramske večere s sodelovanjem članov SNG. Naprošeni so člani društva in tudi drugi prijatelji dramske umetnosti, da se čimprej oglasijo za informacije na sedežu v Ul. Montecchi 6-1V. Pojasnila se dajejo vsak večer od 20. do 22. ure. Razna obvestila AERO KLUB TRST vabi mladino, ki čuti zanimanje za letalstvo, naj prijavi svoj vstop v vrste mladih ljudi, ki so že člani kluba. Vpisovanje in informaije vsako nedeljo od II. do 12. ure v Ul. Ruggero Man. na 29. 4s * * Filatelistični klub «L. Košir* vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v nedeljo 13. t. m. ob 9. dopoldne v Ul. Roma 15-11. fld uderai do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. februarja t. 1 se ie v Trstu rodilo 11 otrck, umrlo je 17 oseb, porok pa ie bilo 5 POROČILI SO SE: mehanik Sergio C.ustin in gospodiinja Nives Micheli, delavec Marcelio Turko in delavka Maria Bassin, agent C. P. Umberto Balduzza in gospodinja Gluliana Bleriio, delavec Romano Gianotti in šivilja Maria Armellin, delavec Giuseppe Martin in šivilja Anna Maria Orti UMRLI SO: 74-letna Elena Cia-ni, 44-letna Germana Tomo por. Gallas, 57-letni Vlrgilio Dudine, 72-letni Giovannd Cec.hini. 75-lei-na Margherita Lanzi Bomman, 67-letni Ferrucrio Vaiotto, 74-let-n« Maria Jacomtni vd. Valc-iti, 76-let n a Panična Krečič pur Siu-bel, 24-letni Mauro Giovanni, 26-1 etni Renato Gelsomini, 2 dni stari Alberto Cassano. 62-letna Maria Chinese, 83-letni Giuseppe Micoli, 83-leina Filomena Grilanc, 75-letni Stefan Ivančič. 80-letna Maria Kandr por. Zanetil. 80-let-na Anna Esrher vd. Protti VREME VČERAJ Najvišja temperatura 9.9, najnižja 5.7, ob 17. uri 9.6, zračni tlak 998.3 v upadanju, veter 6 km jugozahodnik, vlaga 80 odst,, nebo 8 desetin oblačno, morje mirno, temperatura morja 9.2. petek, it februarJ* r k *1 .1.30 Lahka glasba; j» 'p trinkii iz tehnike; 12.10 ^i „ kogar nekaj; 15.15 Kul* .,i , zornik; 14.25 Včerajšnji »J, našnji ritmi; 17.30 Plesd M, ka; 17.57 Lalo: Spansk»^,» mi ja; 18.40 Koncert teno^ nata Kodermaca; 19.00 rfP, svet: Avstrija P°tlala-str» it ria belo kugo; 19J5 P,1- pSfj ba' 20.00 Šport; 20.05 glasba: 20.30 Tržaški h L razgledi: 30.45 Odlom« Kni? vitih koncertov: 21.15- j/ nost in umetnost; 3 5 «Vesela vdova«, opereta 22.25 Respighi: «Rim«»*yj; ' 22.46 Brahmsovi sanid^P Tangi in valčki. '» It m I’ *• .. |l/ 11.30 Carlo Tranchi^g#; zarus«, rad. drama; lL" po, ra glasba; 13.25 Pl°»,jtili j Ijah; 15.45 O gospodar^«, šanjih govori prof. Gi te letto; 17.50 Pesmi Sg 20.00 Veseli oder; 2.1“J M' nični koncert dirig,r*M Rossi; 23.00 Stare P0PC K O I* E K i 254,6 m a l i 1178 j p, zaa.o m m Slovenska poročila I* 13.30, 14.30, 19.30 in Hrvaška poročila: vsa« 2» 00. ... . cl5, Italijanska poročila. 0 / 17.00, 19.00 in 23.00. ' ‘ Iz ' naših listov v dan (razen nedelje id - f ka) ob 14.36 Iz naših listov ( "j dan (razen nedelje id ka) ob 17.06. 7.(5 i' 6.40 Jutranja Ela ledar - vremenska dd^srV Jutranja glasba; 7.30 gospodinje; 11.00 Mla1 "vjS,. • cert; 12.00 Igramo za .„5«, Lahka glasba; 13.45 „0ritL/ željah; 14.40 Rezika Helena Plevel PO),fta.n0 'i naipeve; (5.00 Kultu^ ; j 15.10 Melodija m f',0 V 7a vsakogar nekaj: 1 Ael* po željah; 18.00 *z2nsk*/ sveta; 18.15 Jug05lOV*n ha; 18.50 Soort; 19.'3 on za trobento lzva>* pjn Harrv James; 20.15 ^J. melodije; 20.40 V po južriti krajih: perni koncert. . 327,1 m. 202.1 m. * „0,7 Poročila ob 5.00, 6.00. ti 15.90. 17.00 in 22.00. r>; «1 11.05 Glasbena «^1 l>, Josef Hayd.i: Siitifom&jk j ru. št. 92 «Oxfords8 Veseli slovenski napcLjjcjkV straži: Oo;sk pri P’lti > silcih; 13.15 OpoidabS* tVf* 14.20 Metodi ie **.,Mn 'j 15.15 Igra trio M« di’ * 15.30 ulaabem ,raZlicajli, , Dva baleta P_ NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-C»rnlel, Trg Garibaldi 5; BenuSši, Ul. Cavuna II; Al Galeno, Ul, S, Cliino 36 (Sv. Ivan); Alta Minerva, Trg *v. Frančiška 1; Havasim, Trg Li-berta 6; Harabaglia v Barkov-ljah in Nlcolj v Skednju. UP-- Utrinki iz literature plji(,j. Krert: »Cigani« ($ .e1i .W, 16.30 * 50-letniel); 16.30 Z ‘pet^n peslušaite! 17.10 goO simfonični koncert; „0,e t j ki pogovori; 18.10 ^jt2b -ki oktet; 18.45 15 Pf gustom Stankcm. '(arjfv ja s kom eh*' - Zabavna ski pogovori. 10.»v ski oktet; 18.45 l52,ooL‘ om »tankem; * ■ jfrn na oddaja s komčd^jsh*’ in plesna s . f " • KV,*0tr za kaj gre, °kaz0v “uklonili vlogo stav-‘eljatvo' r ,dai se ie ravna-ci>lasti °yda obrnilo na ““delili k Prošnjo, naj bi t;ce. S tc,Ur^a“e v°jr,e morna-P°lna m ie b*'a mera pre- PaVci bruaria so tržaški de-kurjajg Povedali v podporo k0 da 1 splOSno stavko, tanita 'J ostalo mesto brez v*jev’ „ZSvetljave in tram-k,’kajale up*ne delavcev 50 zahtev |V me,tno središče C!v, hi ,. od redkih trgovske na 'me** odprte trgo-*,prejo t jrzu' nai trgovine ''zlila e, i ie policija na- do nemirov, pa je policijski komisar dr. Pechotsch k sreči ukazal, naj vojaki pustijo delavcem prosto pot. Množica se je valila naprej in pri cerkvi sv. Antona so jo skušali vojaki zopet ustaviti. Ko so hoteli delavci z Borznega trga zaviti na Veliki trg, je začel vod vojakov, ki mu je poveljeval poročnik Koeppei, streljati na množico, pri čemer je obležalo okoli 10 mrtvih in ranjenih delavcev. Ko so se delavci umikali, so zopet streljali nanje vojaki ,z-pred gledališča Verdi, ki so imeli ukaz, preprečiti delavcem dohod na Veliki trg. Tudi tu so bili trije mrtvi in več ranjenih. Po teh krvavih dogodkih so bile mestne ulice kot izumrle. Medtem so prišli ponoči iz Beljaka, Celovca in Ljubljane novi vojaški oddelki, iz Pulja pa številne vojne ladje. Delavstvo je zopet preplavilo ulice in prišlo je do Dre-tepov in aretacij. Vojaki so potiskali delavce proti cerkvi sv. Antona in v Ulici sv. Katerine zopet streljali nanje, tako da je bilo tudi tu eč mrtvih in ranjenih. Od-elki vojske so hoteli vdreti tudi v staro mesto ter so tu-tam streljali, pa so se morali umakniti pred pravo točo kamenja, ki se je usipalo nanje s streh. Skupno število žrtev teh dveh krvavih dni je znašalo 15 mrtvih in okoli 50 ranjenih. Okoli 18. ure zvečer istega dne se je razširila vest, da je ravnateljstvo Lloyda v celoti sprejelo prvi dve zahtevi kurjačev medtem ko so glede tretje točke pozvali namestništvo, naj takoj spremeni določbe nočnem stražarjenju kurja čev na ladjah, zasidranih v pristanišču. V soboto 15. februarja zvečer je torej vladal v mestu popoln mir in čeprav je me sto žalovalo, je bilo jasno, da so se nemiri končali; kljub temu pa je namestnik Goess napovedal obsedno stanje in dal razobesiti proglase, da bo začelo delovafi jzrfd^io sodišče; Istega dne je prišel tudi z Dunaja krvnik, ki je prinesel s seboj vešala. Seveda je stal brez posla, ker sploh ni bilo nobenega procesa. Sele čez nekaj tednov so prekli cali obsedno stanje. Liberalno - nacionalistični krogi so hoteli borbo delavcev izkoristiti v svoje namene in so jo proglasili za nekak iredentističen upor, čeprav je šlo za čisto razredno borbo in je bilo med demonstranti in med padlimi delavci tudi veliko število Slovencev. Z druge strani pa j tudi nemški nacionalistični «0 ba delavce in poklica-P°moč tudi vojsko, ki . JO K,,.. vv I***»jem fl* sprejeli U V'U' - Mnogo delavcev je S° Poslairet*rala' Kurja« Pa “Vda a , na ravnateljstvo U, e'eGacijo, ki je izja-“3ti Sn so Pripravljeni pre-?3ko i0°r arb'tražni komisiji 't*! s prv* dan stavke po-t>ru °razmerho v miru. 5;aiatiSo, ^uUo so začeli pri-1 alavci zopet v mest- hcajj «isce, čeprav so po u-*lki Patruljirali vojaški od-Ll edtem pa ie predsed-V|1 stavytda P°Pustil ter izja--13 Prm odboru, da trbitta. ravljen predati spoi Vod.. ztl> komisi’’ rr«a-.; v«dstV( Rrtmi0 iji. Tedaj je sl klicati v gledališču sncialistične stranke ________ '3Vce * ‘shod, da obvesti d S® Je i,dPIVem usPehu. Shoda C'v’ ki nešteto delav ipteiel, S° z navdušenjem Popu.,,, vesU da ^Pustil n»i 3 je Lloyd l* Ksd e,avcem sta govo- S:«'1" » ,*n' Po shodu “vodu jitn so šli delavci v PO Akvedotu. Tu Je. hotela vojska z«-P°t m bi prišlo kmalu Igorja bila borba delavcev sad :re-dentističnih spletk. Toda delavci so vse te poskuse potvarjanja razkrinkali in posledice ravnanja avstrijsKih reakcionarnih o-blasti in sol-dateske je bila ta, da se je delavsko gibanje v Trstu še bclj okrepilo ter da je naraščalo zlasti sindikalno gibanje. Pri prvih splošnih volitvah v Avstriji leta 1907 pa so izvolili tržaški delavci v dunajski parlament kar štiri socialistične poslance, kar je bil dokaz, da ne more nobena sila ukloniti volje tržaške- nost italijanskih in slovenskih delavcev. Prav takrat so delavci spoznali, da jih čaica še težka borba in da morajo zato čim bolj strniti svoje vrste. Februarski dogodki so dali tržaškemu delavskemu gibanju revolucionaren in borben pečat in so postali izročilo tudi naslednji generaciji. Zato so se delavci tudi kasneje vedno zavedali svojih nalog in v odločilnih zgodovinskih trenutkih vedno našli pravo pot; prav zato pa je bila in je še vedno žrtev padlih de- ga delavstva in razbiti enot- lavcev plodno seme V zgodnjih jutranjih urah, pozimi še v temi, se nabere na zelenjadnem trgu blago. Tu ga mandrjarji prodajo zelenjadarjem ali branjevkam s pokritega trga. Včasih, posebno poleti, ostane blago tudi neprodano. Mesto s skoraj 3UO.OOO prebivalci potrebuje dnevno c-gromne količine sadja in zelenjave, ki jo na njegov trg pripeljejo iz okoliških mandrij ter z Goriškega in drugih pokrajin Italije. Vsako jutro je na sadnem in zelenjadnem trgu pri Sv. Andreju (Čampo Marzio) izredno živahno. Iz vseh strani pripeljejo zelenjavo, okoličani na vozovih, triciklih, bolj oddaljeni pa na tovornih avtomobilih. Tr- žaški trgovci z zelenjavo m sadjem na debelo in tudi štandreški vrtnarji postavijo svoje blago na stojnice v ba- DREVESA, IZ KATERIH SE NOČ IN DAN CEDI MLEKU PODOBNA SNOV Na kavčukovih v francoskem Kong Ko sem po opravkih potoval iz Buenos Airesa v paragvajsko prestolnico Assun-cion, sem na argentinsko-pa-ragvajski meji spoznal mladega tehnika iz francoskega Konga. Najin sestanek je bil prav kratek, toda dovolj dolg da sva se dogovorila o obisku. ki naj bi ga napravil ob svojem povratku v Evropo na njegovih zanimivih afriških plantažah. Po mojem dvoletnem bivanju v Argentini, sem se končno namenil vrniti se v Evropo. Po desetdnevni, dolgočasni vožnji, sem se s svojim znancem zopet sešel, to pot skoro 500 kilometrov v notranjosti francoskega Konga na meji Kameruna. Za razliko od monotone argentinske pokrajine, sva tedaj sedela v prijazni hišici, sredi drevoredov mogočnih kavčukovih dreves. Drevoredi, po katerih sva se z mojim gostiteljem ta dan sprehajala, so bili namreč umetni nasadi dreves, iz katerih noč in dan 'solzj mleku podobna snov, ki je v današnji industriji takoj' ža petrolejem najbolj važna surovina. Uporabljajo jo za izdelovanje več kot 50.000 predmetov. od katerih so najvažnejši oni za gradnjo zrakoplovov, balonov, električnih motorjev, plinskih mask, reševalnih čolnov, dežnih plaščev in predvsem plaščev in zračnic za avtomobilska kolesa. Tako ima vojaški avto 300 gumastih delov, težki bombnik 400, medtem ko jih ima vojna ladja kar 20.000. Celotna svetovna proizvodnja kavčuka znaša približno „Ko sem se po obisku poslavljal od prijatelja, nisem mogel zatajiti žalostnega vtisa, ki so ga name napravili njegovi delavci-crnci, ki žive v razmerah, podobnim onim iz suženjske dobe“ en milijon ton, od katerih tisk skušal dopovedati, da ,;ejveč kot polovico porabijo sa- mo ZDA. V Evropi se je kavčuk prvič pojavil, ko je Krištof Kolumb s svojega potovanja prinesel žogi podoben predmet, katerega so Indijanci uporabljali pr; neki družabni igri. Ta žoga je bila iz čistega kavčuka, kar pomeni, da so prebivalci Srednje Amerike že davno poznali to tako važno snov. Sprva ji v Evropi niso pripisovali velike pozornosti, šele leta 1770 je neki Anglež odkril, da je prikladna za brisanje svinčnikove pisave in je tako nastala današnja radirka. V začetni dobi kavčukove proizvodnje so ga uvažali le iz naravnih virov ob reki Amazonki v Braziliji ter iz Konga. Ker pe se je kmalu pokazalo, da «divji» kavčuk ne zadošča vedno večjim potrebam, so začeli saditi umetne nasade. Ze v letu 1914 so Angleži na umetnih nasadih v Vzhodni Indiji pridelali več kot 95 odst. svetovne proizvodnje kavčuka. Največ ga pridelajo iz drevesa «Hevea brasiliensis« Prednost tega drevesa je v njegovi obilni smoli in prvovrstni kakovosti kavčuka. La-tex ni smola, ki se nabira v deblu, pač pa mleku podobna tekočina, ki se nahaja v tankih cevkah takoj pod lubjem. Za njegovo nabiranje ni torej potrebno narezati samo drevo, pač pa zadostuje prerez lubja. Omenjeno drevo zahteva za svojo uspešno rast sledeče pogoje: tropsko podnebje z visoko temperaturo, močno vlago in veliko količino padavin. Ker imamo take pogoje le v ekvatorialnem pasu, je največ kavčukovih nasadov v pasu med 10 stopinjami severne in južne širine. Kot smo že omenili je he-vea prvotno uspevala samo na področju reke Amazonke v Braziliji, Prvi tovor kavčuka je prispel iz teh predelov v sredini 19. stoletja. Toda že leta 1880 je na omenjenem področju bilo pridelanih 9.000 fon kavčuka.' Uefa 1910 se je ta količina neverjetno povečala in dosegla 49.000 ton. V letih 1911 in 1912 je povpraševanje po kavčuku tako naraslo, da je njegova cena kar čez noč poskočila za dva dolarja pri kilogramu. Tedaj je bila zlata doba na reki Amazonki. Malo pristanišče Manaos je naenkrat zraslo v mogočno mesto s krasnimi palačami. Vzroki propadanja proizvodnje v amazonskih džunglah so bili v glavnem sledeči: drevo hevea je v džungli pomeššno med ostalim drevjem, ki zaradi velike vlage raste v gostem, skoro nepro-dirnem podrastu liian in ostalih plezalk. Tako je nabiralec latexa bil prisiljen najprej si utreti pot do kavčukovih dreves. Ta pot je bila navad- no dolga 5-6 milj in še več. Nabiralec je na ta način lahko obiskal in narezal dnevno 100 do 200 dreves. Ker latex solzi predvsem v jutranjih urah, ga je ta v enem mesecu nabral le toliko, da je lahko iz njega izdelal približno 50 kg suhega kavčuka. Strupene kače. divje zveri, malarija, nečista voda, ki je povzročala grižo, ter nešteto drugih težav, so nabiralcu la-texa skoro onemogočale delo. NASTANEK KAVČUKOVIH NASADOV NA TROPSKEM VZHODU Kljub temu. da je bil Izvoz semen in sadik kavčukovega drevesa iz predelov Amazonke strogo prepovedan, se je leta 1876 Angležu Henryju VVickmanu posrečilo dobiti iz Brazilije 70.000 ,?rn semena he-veje, katera ‘ je dal takoj vsaditi v Rbyal Botanical Gar-denu blizu Londona. Od vsega tega semena je vzklilo komaj 2000 sadik, katere je omenjeni Anglež poslal v Henera-toga Botanical blizu Colomba na otoku Ceylonu. Iz teh sadik so nastale mogočne kavčukove plantaže na Vzhodu. Angleži so takoj slutili, kako velik pomen bo imel kavčuk v industriji, pa ie zato njih vlada vedno bolj silila farmarje na Ceylonu, v Vzhodni Indiji ter Maleziji, da namesto nasadov kave. vsade kavčukova drevesa. Kavčukova mrzlica se je kmalu raz- 8. in 9. številka revije ČRNOGORSKO DEKLE (Foto M. Parič) Ilustrirana revija eJugo-slavija» je svojo S. številko, ki je izšla ob koncu lanskega leta, posvetila Crni gori. V uvodnem članku piše MITAR BAKIC o stoletnih težnjah Crne gore po svobodi, o njenih borbah do prve svetovne vojne in po fašističnem napadu na Jugoslavijo ter o naglem industrijskem razvoju po osvoboditvi. BRANKO PA VIC E-VIC piše o cetinjskem samostanu in o njegovi vlogi v črnogorski zgodovini; FILIP BAJKOVIC govori o gospodarskih pogojih v preteklosti in sedanjosti; IVO ANDRIC piše o Njegošu m kulturi, DUŠAN KOSTIC sodeluje e pesmijo sTožba pesnikas; PETAR PETRO- Ozima „ v Parizu *ki v*?. 10- Znani sloven- v torTr1 l8or °2lm * "l l»ni r., znam koncertni dvo- < £aveau vel,k uspeh O- ^ deU Bac,'a’ >pina'iri p,luka' Matičiča, a41 *>a zah, 8amni3a' ^ ">«■ ati »« 1 0 ob“‘nstva uo- ** dv* točki. Jugoslovanski piloti reakcijskih letal pred poletom VIC NJEGOŠ sSanje Vuka Mandušičas; IZIDORA SEKULIČ: Cetinje (fragment iz «Nj egoša, knjiga globoke vdanosti», 1951), JAN- KO DJONOVIC pesem «Re-ka Moračatt; MIRKO VUJA-CIC: Durmitor, poljedelsko bogastvo; Cetinjska tiskarna; VLADO MIRKOVIČ: Sila gorskih rek; MIHAJ-LO LALIC: Begunci (fragment); ILIJA SANDIK: Boka skozi stoletja; BRANISLAV KOJIČ: Kmečka arhitekt ura v Koki Kotorski; 1GNJAC Z LOKOV 1C: Ko- torski mornarji; VUKAS1N MICUNOVIC: Prvi dnevi vstaje; JOVANKA STOJANOVIČ-MAKSIMOVIČ: Ka- mena legenda Sv. Tripuna; MILAN ZLOKOVIC: Hiše m vile; PETER SEROVIC: Samostan Savina; JURIJ BOSKOVIC: Stari bar razkriva svojo preteklost; DEJAN NEDAKOVIC: Naša pospa iz Skrpjela (otok v Boki Kotorski); BIHALJI-MERIN: Sv. Stefan, otok mornarjev-slikarjev; Himna mrtvemu mestu; ANTE O-BULJEN: Črnogorsko podnebje; Durmitor - narodni park itd, 9. številko pa je ilustrirana revija «Jugoslavija» posvetila Jugoslovan, ljudski armadi s sledečo usebi-no; MIROSLAV KRLEŽA: O vojnah na jugoslovanskem tertnu; generalni pod-polk. OTMAR KREACIC: Tito, maršal Jugoslavije: generalni polkovnik PEKO DAPCEVIC: Edina pot; VLADISLAV RIBNIKAR: Srbska revolucija; TANA-SIJE MLADENOVIČ: Večerni razgovor; generalni polkovnik KOSTA NAGY: ()-stvaritev Jugoslovan, ljudske armade in njen prispevek v zmagi nad fašizmom; generalni podpolk. DUŠAN KVEDER: Jugoslovanski primer osvobodilne vojne; DJU-RQ KLADARIN: Bitka za ranjence; Na Kordunu grob do groba (narodna pesem iz narodnoosvobodilne vojne), polk. BRANKO BORO-JEVIC: Zrasla z ljudstvom; generalni podpolkovnik a-viacije ZDENKO ULEPIC; Jugoslovansko vojno letalstvo; generalni podpolkovnik MIHAJLO APOSTOL- SKI: Vojaške šole; kontraadmiral BOGDAN PECO-TIC: Jugoslovanska vojna mornarica; JURE KASTE-LAN: Naše morje in nje- govi čuvarji; genarlni podpolk. DJOKO JOVANIC: Septembrski manevri 1953; GAVRO SKRIVANIC: Srednjeveški vojaki in orožje narodov Jugoslavije; kapetan I• stopnje DRAGAN SMUDJ: To ni bilo za ča- sa vojne; J02E UDOVIČ: Noč v Suhi krajini; EROS SEQUI: Srečanje; IVAN DONCEVIC: Pismo materi n Zagorje (odlomek), podpolk. MIHAJLO STANISIC: Močna in samostojna vojna industrija; polk. MIRKO KALEZIČ: Tisk in založniška dejavnost Jugoslovanske ljudske armade; polk. DRAGO NIKOLIČ: Zabava in fizkulturno življenje ju-goslovanskega vojaka; major RADOSLAV MARSA-VELSKI: Iznenarmijska vojaška vzgoja narodov Jugoslavije. Obe številki sta polni prekrasnih slik, reprodukcij in volikromij, ki mnogo prispevajo k temu, da je *Jugoslavija» ena najlepših in najoknsneje opremljenih jugoslovanskih publikacij, ki dostojno pre ‘st 'l ija v inozemstvu novo Jugoslavijo, širila tudi na sosedno Indonezijo. Na otoku Sumatri so cene tobaku naglo padale in je zato «Hevea brasiliensis# kmalu izpodrinila «Nicotiano tobacum«. Moderna kavčukova plantaža obsega več tisoč hektarov površine, od katerih je 70% zasajenih s kavčukovimi drevesi. ostalo pa z rižem. Delovni pogoji se na taki plantaži močno razlikujejo od onih v amazonskih džunglah. Teren pod drevjem je popolnoma oči scen in tako ne nudi zaklonišča nevarnim zvei-em in ka čam. Dobro izvedena kanali zacija preprečuje malarijo. Delavci .so pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Stanujejo v udobnih barakah. Plantaže so navadno ob fnorju alj pa ob važnih cestah in železnicah. Na površino enega hektara v začel ku vsade do 400 sadik heveje Ko te porastejo, slab še sadike posečejo in tako ostane samo 180 do 200 drevesc. Rast teh je zelo hitra. Po preteku petih ali šestih let so drevesa že tako močna, da jih lahko narežejo. V prvem letu narezovanja drevo izsolzi le malo latexa. iz katerega lahko napravijo največ en četrt kg suhega kavčuka. Ta količina počasi narašča, tako da po 12 letih normalno deblo da do 2.5 kg suhega kavčuka. Pon zelo povoljnimi pogoji so dosegli tudi 7 in celo 12 kg na deblo ali 1400 do 2400 kg na hektar v dobi enega leja. Kavčukovi nasadi, ki sem jih obiskal v francoskem Kongu, so nekak kompromis med modernimi vzhodnimi plantažami in prirodnimi nasadi ob Amazonki. Očitno mi je bilo, da so tu evropski izvedenci polagali mnogo več pozornosti na umetne nasade kavčukovih dreves, medtem ko so bili življenjski pogoji tamkajšnjih de lavcev, žal, zelo slabi. Nabiralci latexa, nosači, kakor tudi ostali delavci, so tam izključno črnci z zelo slabimi plačami. Ker imajo zelo skromne zahteve v pogledu stanovanj oblačil in prehrane, predstavljajo najcenejšo delovno silo v svetovni industriji. Zvečer se zberejo nabiralci latexa rred glavnim skladiščem. potem ko so prehodili več kot 5 km dolgo pot, noseč nad 50 kg težak tovor. Tudi sušenje latexa je tam še naj-primitivnejše. Ko sem se po končanem obisku poslavljal od prijatelja, hvaleč veličino njegovega dela. ki je spremenilo divjo ekvatorialno džunglo v prekrasne plantaže kavčukovih dreves, nisem mogel zatajiti, kako žalosten vtis so mi napravili njegovi delavci-črnci. kateri omogočajo kopičenje bogastva mogočne francoske industrije v razmerah, ki so podobne tistim iz suženjske dobe. Karel PresI rake, ki stoje druga poleg druge, tržaški mandrjarji pa zkoristijo prazen prostor o-koli barak, na katerem so gnetejo drug poleg drugega, ob lepem in ob slabem vremenu. Posebno v zimskem času so madrjarji izpostavljeni buflim vremenskim nc-prilikam in bi se zanje morala občina bolj zanimati. Govori se, da je bil pod anglo-ameriško upravo že izdelan načrt za novi trg, ki bi bil moderno urejen in predvsem ves pokrit, toda vse skupaj je šlo v pozabo, čeprav sedanji trg na debelo ne služi niti potrebam ol čanov, niti lepi zunanjosti mesta. Letošnja mila zima je pripomogla. da je bil tržaški trg sak dan oskrbovan s svežo zelenjavo, v zadnjih dneh pa je je celo preveč. Posebno težavno je postalo za tržaške mandrjarje, ki so marsikateri dan odšli domov s polno «kofo». Špinače, motovilca, blitve (blede), cikorije in zelenega radiča je vedno več, dobro se proda pa predvsem rdeči radič, na katerega ima skoro izključen monopol 10 trgovcev, odnosno prekupčevalcev zalenjave z Standreža pri Gorici, Cena tega radiča pa je prav tako padla, kakor cena vseh ostalih zelenjadnih pridelkov; v sredo je bil rdeči radič na debelo po 120 lir do 140 lir za kg, medtem ko je bil prejšnje dni po 200 lir, in tudi več. Solata je bila po 70 in tudi po 80 lir za kg, na debelo seveda, cenejša pa je bila špinača, za katero je bilo manj povpraševanja in ni dosegla niti 100 lir za kg. Tudi motovilca je še vedno mnogo, njegova cena se vrti okoli 260 in 280 lir za kg, vedno več pa je blitve (blede), za katero kupci ponujajo 12o ifo 130 lir za kg. Iz- redno draga je drobna solata (salatina), pod 300 lir je ni nihče prodajal. Novega krompirja je že precej, njegova cena pa je bila pri prodaji na debelo od 40 do 50 lir za kg; tudj cena ohrovtu je padla za dobrih 20 lir pri kg. Na sadnem in zelenjadnem trgu je sicer dnevni cenik vseh pridelkov, vendar so na njem nanizane le najvišje in najnižje cene prodajnih artiklov, kar omogoča nekaterim ljudem tudi špekulacijo, posebno kadar gre za kakovost blaga. Se posebno je to razvidno na tržaškh trgih na drobno in pri zrlenjadar-jih, o čemer so najbolje poučene naše gospodinje. V zadnjih dneh, ko je blaga vedno več, so sicer cene sorazmerno padle tudi pri tržaških oranjevkah, kljub temu lahko pogosto ugotovimo preveliko razliko pri prodaji blaga na debelo in na drobno. Tako so te dni prodajali rdeči radič na drobno po 260 in 280 lir za kg (na debelo po 120 lir), zeleni radič Po poročilih britanskega Lloyda je bilo ob koncu lanskega decembra v britanskih ladjedelnicah v delu 327 ladij v skupni tonazi 2.140.752 ton. Takoj za Angijo pride na vrsto Zahodna Nemčija, ki je v istem času imela v gradnji 304 ladje za skupno tonažo 772.000 ton. Nemčiji sledi Holandija s 133 ladjami v skupni tonaži 529.000 ton, nadalje Francija s skupno 449.000 tonami in končno Švedska s 433.000 tonami. * * * Avtomobilska družba General Motors Corp. je lansko leto imela čistega dobička 835 milijonov dolarjev. Skupen obrat omenjene družbe pa je v istem letu znašal 9 milijard 825 milijonov dolarjev. * is * Ameriška družba Keiser-Wil-lis bo zgradila v Argentini tovarno, ki bo izdelala na leto 40.000 avtomobilov. Podjetje je ze podpisalo tozadeven sporazum z argentinsko vlado. po 320 in 360 lir za kg, o-hiovt po 50 lir za kg, motovilec pa kar po 360 lir ali 400 lir za kg (na debelo po 260 lir) itd. Pri tem se prodajalci, odhosno branjevci sklicujejo na toplo zimo, ki je prinesla na trg dosti blaga, ki ne gre vedno v prodajo in se zaradi tega tudi kmalu pokvari, obenem pa omenjajo tudi čedalje nižjo kuiino moč Tržačanov, posebno v zadnjih treh mesecih. iz navedenih podatkov torej lahko zaključimo, da je še vedno bolj donosen poklic trgovca prekupčevalca z zelenjavo, kot pa domačega mandrjarja ali kmeta iz Stan-dreža ali Sovodenj pri Gorici. Tržaški mandr jarji s Kolon-kovca, od Sv. Ane, Sv. Marije Magdalene spodnje, iz Zavel j in id Sv. Ivana vedo iz lastnih in iz izkušenj svojih pradedov, koliko truda ie potrebno vložiti v zemljo, da nekaj rodi. Lepo obdelani vrtovi, ki so nanizani v nekake zelene terase po teh predelih tržaške okolice, so dokaz ljubezni, ki našega človeka veže na zemljo. Kopanju, gnojenju, sejanju, namakanju sledijo še druga dela, ki so nujno potrebna, da zemlja obrodi in da mandrjar pride do skromnega izkupč-ka. Toda ne samo izrednega truda, zemlja, vrtovi zahtevajo tudi velikih materialnih stroškov. Organskega to je hlevskega gnoja je vedno manj, njegova cena se viša vsak dan. Za tovorni avtomobil gnoja, ki ga man-drjarju pripeljejo z openske postaje, kjer je večkrat začasno nastanjena živina, mora plačati od 14 do 16.000 lir lir, za kubični meter hlevskega gnoja pa 2.000 lir. Zato mandrjarji čedalje bolj u-porabljajo umetna gnojila, ki pa po njihovem mnenju, nikakor ne morejo popolnoma nadomestiti organskega gnojila. Pa tudi za superfosfat mpra mandrjar plačati 2.000 lir, za mešanico celo 3.000 lir, k?r je gotovo precej visoka cena. Brez dobrega gnojenja pa se zemlja kmalu izčrpa, saj gre tu za skrajno intenzivno obdelovanje zemlje, ki ne prenese več kultur brez stalnega nadoknajanja izčrpanih snovi. Pa še en problem tišči naše mandrjarje in sploh vse kmete, ki se ukvarjajo z intenzivnim obdelovanjem vrtov, torej pridelovalce zelenjave. Gre r.amreč za ceno vode. Kubičen meter vode stane 25 lir iri pri takem obdelovanju zemlje kubičen meter vode, posebno poleti, le malo zaleže. Torej poleg nizke cene, ki jo mandrjar debi za svoj pridelek, poleg izrednega truda, ki ga vloži v obdelovanje in poleg stroškov za gnojenje, ima velike stroške tudi za namakanje obdelane površine. Pričakovati bi zato bilo, da bi oblasti ikušale na kakršen koli način zmanjšati ta strošek, da bi mandrjar laže dihal. Žal pa moramo ob koncu pripomniti, da navedena vprašanja vendane niso najhujša vprašanja, ki tarejo naš« mandrjarje. Kot nam dokazujejo povojna leta, predstavlja za naše mandrjarje največji strah — razlastitev. Razni begunci, ki tiščijo od povsod v Trst, imajo pri oblasteh vso oporo, še več, oblasti jim grade hiše in naselja in v mnogih primerih J« glavni račun za to plačal vprav mandrjar iz tržaške o-kolice, ki so mu odvzeli zemljo za gradnjo hiš in naselij. Skrajni čas bi že bil, da s« s tem preneha, da bi mandrjar mirno vlagal svoj trud in tudi materialna sredstva v zemljo in bil pri tem prepričan, da mu jutri zemlje n« bodo odvzeli, Preden Je prišlo do žetve oziroma do pobiranja, je bila potrebna vrsta del, za katera Tržaški iredentistični krogi so skušali prikazati to borbo kot odraz iredentističnih težen/, vendar so jih dejstva takoj postavila na laž: Borba je bila izključno bednega značaja in v njej je sodeloval italijanski in slovenski proletariat Kljub velikemu trudu pri obdelovanju in kljub večjim stroškom, ki*jih intenzivno obdelovanje zemlje zahteva, je mandrjarjev zaslužek manjši od trgovčevega odnosno prekupčevalčevega Pred 53 leti si je tržaški proletariat s krvjo priboril prvo večjo zmago PRIMORSKI DNEVNIK pifpips Jjjjiiii-.-iEii !::: ''T«::?. ililiH! sasi '* Uh H «■ illii *® lisSSSiBinii PRIPRAVE ZA IZVOLITEV UPRAVN H SVETOV VZAlEMNlH BLAGAJN Qkoli poidrugi milijon družinskih poglavarjev lio predstavljalo okoli 1 milijonov kmetov Vedno bolj se utrjuje med našim prebivalstvom prepričanje, da je treba postaviti enotne liste Zanimanje neposrednih obdelovalcev za izvolitev upravnih svetov Vzajemnih blagajn vedno bolj naraiča, tako pri nas na Goriškem kot po vsej Italiji. Po nepopolnih podatkih bo okoli poldrugi miljon družinskih poglavarjev, ki bodo predstavljali okoli 7 milijonov neposrednih obdelovalcev, pozvanih, da izvolijo upravne vilk od 10. februarja 19oo. Clankar se postavlja na stališče, da sta ljubljansko in mariborsko gledališče v izbiri programa manj politični in da na njihovih odrih prevladujejo znana svetovna tn domača odrska dela brez politične in kulturno — bojne vsebine. Z drugimi besedami je hotel Katoliški glas reči, da bi svete. Volitve bodo v 7.804 ob-Mie nasprotoval našim ljudem činah. Trenutno rešujejo pil- j gledati predstave teh gleda-zive proti izpustitvam iz se- lišč, da pa nasprotuje priso-znamov, ki so jih občinske u- i st rova n ju Slovencev pod Ita- prave v skladu z zakonom razobesile na občinskih oglasnih deskah. Neposredni obdelovalci naj se prepričajo, če so vpisani v sezname, in naj v 20 dneh po dnevu objave seznamov vložijo priziv na županstvo. Ker obstaja med kmeti še vedpo nezaupanje v Vzajemne blagajne, moramo pripomniti, da bo ta ustanova namenjena samo kmetom in jo bodo kmetje sami tudi upravljali. Njeno delovanje bo toliko pravilnejše in koristnejše kmetom, kolikor razumnejši ljudje jo bodo vodili. Zaradi tega smo mnenja, da je popolnoma hjo predstavam SNG.Izeresme-ši tako imenovane zastarele buržujske vrednote kot so vera, poštenje, družina, morala itd.». Po tej reakcionarni logiki, ki je poleg tega tz trte zvita, naši ljudje ne bi smeli k predstavam SNG, po tolikih letih se najširše plasti našega | podeželskega ljudstva ne bi I p0 prijavi, ki jo je napravil smele seznaniti z delom naše 13l-letni Alberto Jorio z Ul. Ip-najveije kulturne ustanove u ' polito Nievo štev. 27. je sodna ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV v Gorici obvešča, da priredi prosvetno društvo »Jezero# iz Doberdoba v nedeljo dne 27. februarja v Doberdobu ob IS. uri z gostovanjem SNG iz Trsta komedijo Normana Krasne "orača nutir v dveh dejanjih. Odhod iz Gorice ob 14.30 skozi Pevmo pri mostu, Podgoro, štand-rež, Sovodnje, Gabrije ita. Za Steverjan se organizira avtobus, ako ga napolnijo (prednost imajo Steverjanci). Vpisovanje pri ZSPD v Gorici. Ul. Asroli 1 in v kavarni Bratuž. Opozarja se. da je rok za vpisovanja vključno do srede 23. t. m. Cena: vožnja in vstopnina 400 lir. Za Steverjan vožnja in vstopn. 450 Ur. Policija izsledila tata Italiji. ampak bi morali enostavno pokazati hrbet sloveti' ski kulturi in s tem tudi slovenskemu jeziku in narodu. Toda tano nesramno pisanje policija prišla na sled tatu. ki je omenjenemu ukradel motorno kolo. Spoznali so ga v osebi 23-letnega Alberta De-vertisa iz Trsta. Oškodovanec Krivično odmerjeni poviški državnim uradnikom Vedno bolj se širi nezadovoljstvo med državnimi uradniki, katerim so pred meseci odločili povišati prejemke. Nezadovoljstvo je nastalo zaradi, neenakosti poviškov. Ne morejo si namreč razložiti, kako je mogoče nekaterim državnim uradnikom v nižjih razredih povišati plače samo za nekaj tisočakov mesečno, funkcionarjem v visokih plačilnih razredih pa za več deset tisoč mesečno. Spričo tega nezadovoljstva je morala spregovoriti celo gorička podružnica krščanske demokracije, ki je poslala osrednjemu vodstvu resolucijo, v kateri zahteva, naj posreduje pri vladnih oblasteh za pravičnejšo razdelitev denarja, ki ga je država namenila za plačne poviške državnih uradnikov. Smrt mladega moža iz Pevme V torek je v mestni bolnišnici pri Rdeči hiši umrl komaj 33-letni Karl Fiegl iz Pevme in se tako po dolgi in mučni bolezni za vedno poslovil od svojih dragih. Včeraj popoldne so ga pokopali na domače pokopališče v Pevmi. Pogreba je udeležilo veliko število 1 pravilna misel, ki si med na- j dvomno pritrjuje vsa italijan-šimi kmeti vedno bolj utira j reakcija, ne bo rodilo za- pot, da je treba postaviti e-notne liste, v katere je treba K. G., kateremu na tihem in | .i? tako prišel spet do svoje velikim zadovoljstvom ne-j lastnine. vključiti najboljše kmete ne glede na njihovo politično prepričanje. Samo za take liste sme biti mesta po naših vaseh, sleherni poskus razbijanja naše enotnosti pa je treba preprečiti. Zelo verjetno bo skušala Bo-nomijeva podružnica nepo- srednih obdelovalcev vsiliti v Gorici, morda pa tudi po okoliških vaseh svojo kandidatno listo, da bi uveljavila svoj vpliv. Kmetje tega ne smejo dopustiti, ampak se morajo zavedati, da je goriška podružnica neposrednih obdelo- valcev pod demokristjanskim vplivom, ki bo skušala naše kmete opehariti tako iz nacionalnega vzroka kakor tudi s stališča razbijanja naše enotnosti v pogledu tako važnega vprašanja kmetov. Vzajemne blagajne morajo biti svobodno i. voljene 111 morata v njih prevladovati duh demokracije in pravice prizadetih. KINO želenega uspeha med našim CORSO. 17.15: «Cesta». A. ljudstvom, kajti doberdobska j Quinn in G. Mašina. dvorana je bila vedno do zad- ' VERDI. 17: »Neapeljsko zlato#. KONČAN TURNIR V VIAREGGIU Zmaga Crvene zvezde Beograjsko moštvo, ki je že stalni gost tega turnirje si je to pot prvič osvojilo prvo mesto Rezultata zadnjega dne: i zaviralno taktiko, s katero so Finale za 3. in 4. mesto: j v glavnem samo branili re- Sporting Club Vela Viareggio - Uultat. Derby Lions 7#:61 (30:37). Na koncu ■'* blla slovesna Finale za 1. in 2. mesto:1 razdelitev nagrad vsem mo- Crvena zvezda - Aris 4*:4« štvom. (34:10). Končna klasifikacija : 1. Crvena zvezda (Beograd). 2. Aris (Solun). 3. Club Vela Viareggio. 4. Derby Lions. 5. Borac (Cačak). 6. Servette (Ženeva). Crvena zvezda se je doslej stalno udeleževala turnirja v Viareggiu. vendar pa si nikoli ni osvojila prvega mesta in ji je letos to prvič uspelo. TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL Bodo lugoslovani ospeli priti n drugo hoio Njih prvi nasprotnik bo reprezentanca Cila Na nedavnem žrebanju parov za Davisov pokal je bilo med drugim določeno, da nastopita v prvem kolu Jugoslavija in Cile. Letošnji dvoboj s Čilom bo prvo uradno srečanje med jugoslovanskimi teniškimi igralci in Čilenci. Jugoslovani in Čilenci so se sicer že pomerili * !S ] na teniških igriščih. Leta 1938 RIM. 10. —• Mednarodno ko- je jugoslovanska reprezen-šarkarsko tekmo med italijan-(^anca premagala v Cilu s 5:0. VIAREGGIO, 10. — Beo- skim mladinskim moštvom in j To je bil neuraden dvoboj, ki grajsko moštvo Crvena zvezda jugoslovansko B-reprezentanco j je bil odigran ob gostovanju je zmagalo na mednarodnem . bosta sodila švicarski in fran-, jugoslovanskih teniških igrat-košarkarskem turnirju za «Po- 1 coski sodnik. [ cev v južnoameriških deželah. kal karnevala v Viareggiu#. V | . ... ......... . -... .......... zadnji tekmi je premagalo | ni?rr°ezuimtom. tek'L a 11 k a atletika n a velikih mo pa- je bila še tekma .med j Sporting Clubom Vela iz Via-reggia in moštvom ameriške posadke Derbv Lions, ki je j veljala kot finalna za 3. in 4. j Danes ZVečer bo v Frank- . Selinger (Vzh. Nemč.). mesto. Zmagalo je raos vo iz furtu mednarodna uhkoajlet- * * d . . Viareggia. Tekma je bila na- ^ prireditev, katere se bo i Dvoboj med Nielsenom in se peta in borbena, vendar pa se £rugim] udeležil Heinz Santeejem je osrednja točka ju.| moštvi s svojo igro nista dv,- Fuetterer> kj j. Ive ; prireditvah v Nemčiji in Ameriki njega kotička napolnjena pri vseh gostovanjih SNG in bo tudi v bodoče. Naši ljudje so dovolj časa pogrešali dobre kulturne prireditve; zato bodo zamujeno skuhali nadoknaditi, SNG pa bo pri tem odigralo MODERNO. tudi na Goriškem važno vlogo, i dzung!a». ZBOROVANJE DELAVCEV V TRŽIČU Solidarnost delavcev «Soivay» z odpuščenimi tovariši iz Gradiške Ko so pred dnevi delavci, sramnim početjem Mocchiu-Solvay» prišli iz podjetja, so tov. začeli s takojšnjo nabi- di iz njegov tudi iz okoliških vasi. Ob hudi izgub • izražamo preostalim sorodnikom naše sožalje. Globe v januariu Skupno število glob, ki so jih v mesecu januarju zabeležili mestni stražniki zaradi prekrškov raznih pravilnikov, , je 210. Od teh jih je 34 zaradi V1TTORI17: «Zgodba Glena ■ prekrškov cestnega pravilnika. 126 glede pravilnika mestnega prometa, 20 pravilnika mestne policije in 21 zaradi prestopka pravilnika poljsk” policije. Nadalje je bila kaznovana 1 oseba zaradi nepravilnega urnika trgovin in 8 zaradi prekršitve prvilnika o psih. V istem času je občinski psoderec zajel 24 psov, ki so se klatili po mestu brez negobčnika. ska prireditev, katere se bo udeležil Heinz santeejem je i je lani z 10.2 iz- zanimanja na sobotni lahko-,-ega kraja kakor gnili nad povprečnost. V pr- enažjf svetovni rekord na 100 atletski prireditvi v Madisonu I ... — rt A n. Arizoni .. ... rt« ■S. Mangano, S. Loren in V. De Sica CENTRALE. 17: »Pustolovka«. G. Garson in M. \Vilding, Muellerja«, J. Stevvart 17: »Asfaltn jV« enakem stališču kot... Kakšno olajšanje v slovenskih goriških krogih, tudi v liberalnih in klerikalnih, ko se je Slovensko narodno gledališče iz Trsta odločilo za prvo gostovanje na Goriškem, in sicer v Doberdobu. Najširši slovenski sloji so ga pozdravili kot dejanje, ki bo prispevalo k vse večjemu kulturnemu življenju Slovencev, ki so bili po pričetku izvajanja mirovne pogodbe z Italijo tako hudo prizadeti, ker niso imeli na razpolago primernih igralskih skupin, ki bi lahko v tolikšni meri kot SNG zadostile kulturnim potrebam gledališke publike. Prepričani smo, da so izven tako imenovanega slovenskega tabora bili ljudje, ki so si od zadovoljstva meli roke, ko so videli, kako morajo naši ljudje v Trst, če hočejo videti nekaj več, kot pa jim lahko nudi skupina dletantov. Nikoli pa nismo mislili, da bi mogli biti taki ljudje tudi med nami; pri pri tern pa smo se pošteno zmotili. Do tega zaključka smo prišli po prečitanju članka z naslovom iiTrž. slov. gledališče v Doberdobu«, ki ga je Katoliški glas objavil v svoji ite- gledali pred vhodom 13 delavcev podjetja za izdelovanje nogavic «iviOCChiut» iz Gradiške. ki so na prsih nosili table z napisom «Odpuščeni od gospoda Mocchiutas. Odpuščeni delavci so stali molče strnjeni v vrsti; njih položaj je zatem zbranim uslužbencem «Solvaya» obrazložil tajnik Delavske zbornice iz Gorice. Znano je, da se že od novembra lani v podjetju «Moc-chiut« v Gradiški vodi spor med uslužbenci in ravnateljstvom zaradi zahteve slednjega po zmanjšanju delovne sile. Čeprav so bratoma Moc-chiut tako sindikalne organizacije, kakor tudi občina prikazale neupravičenost njunih zahtev, sta delodajalca le odpustila 23 delavcev in delavk. Izgovor za odpust sta Moc-chiuta našla v premajhni možnosti plasiranja izdelkov na tržišču. Toda dognano je bilo, da se je proizvodnja v podjetju od leta 1950 pa do lanskega leta kljub zmanjšanemu številu delovne sile (30 so jih odpustili med tem časom) povečala od 120 ducatov nogavic na dan na 220 ducatov. Po novem letu so Moechiutovi kljuD vsemu ponovno odpustili 23 delavcev in delavk in jih postavili na cesto brez kakršnekoli podpore. Ostali njihovi delovni tovariši so protestirali in prišlo je tudi da začasne zapore podjetja. V znak solidarnosti so delavci «Solvaya», ki so budno ralno akcijo, da bi vsaj trenutno olajšali težaven položaj odpuščenih delavcev od katerih imajo mnogi že po 15 in več let delovnega staža, ter morajo skrbeti za žene in otroke, nekateri celo starše. Seja občinskega odbora Na zadnji seji občinskega u-pravnega odbora, ki je bila v torek zvečer pod predsedstvom župana dr. Bernardisa, je odbor razpravljal o ukrepih upravnega značaja. V okviru zimske pomoči je bila odobrena vrsta javnih del za tri milijone lir: polovico bo krila občinska uprava. V okviru teh del bodo pričeli pokrivati obcestne jarke v Ul. IV. novembra v Podgori in urejevati kanalizacijo. S podobnimi deli bodo pričeli tudi v Ul. Orzo-ni. Med Ul. Brigata Re in Majnico bodo zgradili pločnik Na Majnici, in sicer v začetku glavne ceste proti Gradiški je občina našla primerno zemljišče za nove gradnje; nakup zemljišča bo predlagala občinskemu svetu. Pri odobritvi nakupa sadik za ljudski vrt je odbor ponovno proučil načrt za ureditev doline Korna in Trga N. Tommaseo. Načeli so nadalje tudi vprašanja postajališč javnih avtomobilov in sklenili rešiti vprašanje na Čim bolj ugoden način. Pred zaključkom seje je bilo podano še finančno poročilo. ki ga je predložil upravni Nlovensko planinsko društvo je sklenilo v skladu s tradicijo tudi letos organizirati , plesno prireditev. Žan.io že sedaj vlada med naso javnostjo veliko zanimanje. Ples bo v soboto 19- februarja. Natančnejše obvestilo bomo pravočasno objavili. vem polčasu so Američani ^ ,er postavil nov evropski v New Vorku. Oba tekmeca igrali bolje. V drugem pa 50 rekord na 200 m z 20 8. Na- se temeljito pripravljata, oba domiči začeli napadati, rezul-j da^e bo nastopila Desforges, izjavljata, da sta pogodila metat izenačili in končno prevze-' an?ležka prVakinja v skoku v todo za dosego zmage nad na-li igro v svoje roke. L zelo vi-in0> ter Johnson, ki je na sprotnikom. Nielsen se menda dobrim finalom um je tudi ^ m dosegel čas 1:47.6. Na zopet namerava obesiti Santee- uspelo. da so na koncu razliko j )5)W m bosta borila pred- ju na pete in mu v zadnjem v rezultatu se precej povečali., VS£m Anglež Disley in Nemec , trenutku zbežati. Santee pa V drugi tekmi so Beograj- j Dohroiv. Tako v teku na 80 m I pravi, da se je treba v prvih čani zopet nastopili Z'Andriia-jz zaprekami kot v skoku v , dveh tretjinah kar najbolj ševičem in takoj v začetku višino bo Angležinji Desforges gnati, tako da na koncu Niel-uveljavili svojo igro ter zabili najbolj nevarna tekmovalka senu Zmanjka sape za njegov lepo število košev. S pazljivo Nemka Seonbuchner. končni sprint. Nielsen je fav- obrambo niso dopustili Grkom j Nič manj zanimiva pa ne bo rit. vendar pa je nekdo napo-do protinapada. V drugem prireditev v Dortmundu, kjer vedal zmago Santeeja in po-polčasu pa so Grki odločnejši bodo nastopili še nekateri dru- tisnil Nielsena na tretje me-in krepao napadajo. Kmalu bi atleti, tako na 3000 m Scha-• sto. ker bi nai bil po tei pro-prišlo do izenačenja rezultata. de Herman (Belg.). Lueg in gnozi drugi Dwyer. vendar ima Crvena zvezda drugi. Na 60 m pa bodo Des-( Na prireditvi pa bodo nasto-stalno nekoliko prednosti, de- forges. Jacquet (Franc.) in pili med drugimi tudi Remi-loma tudi zato. ker so Beo- c t n i£r (Zap. Nemč.) skušale gino. olimpijski prvak na 100 grajčani proti koncu uvedli premagati Christo Stubnick- m, Wit.hfield. Ashenfelter itd. Mladinski nogometni turnir v Viareggiu Jutri se bo v Viareggiu pri- i ko; orvi dan bo nastopilo tudi j poldne pa druga domača m čela druga mednarodna šport- ’ mladinsko moštvo beograjska- j inozemska moštva, na prireditev, medtem ko se ! ca Partizana, ki bo imelo za Poleg drugih bo te dni v je kom-.j včeraj konca) med-■ nasprotnika mladince Udinese. Viareggiu tudi bivši igTaltffc narodni košarkarski turnir. - Prva tekma pa bo se prej med Meazza. ki ima nalogo, da se-Tudi letos se je zbralo lepo ! dunajskim Firstom in Atalanto. ‘ stavi italijansko juniorsko mo-število mladinskih nogometnih j Kot prvo inozemsko moštvo j štvo (od 16 do 18 let) za med-moštev, ki se bodo udeležila 1 je prispel včeraj v Viareggio ! narodni mladinski turnir, ki i ogometrega turnirja, ki je «e- j Partizan, danes dopoldne oi - ga prireja FIFA in ki bo spodaj že postal tradicionalen. Ta- j morala prispeti Barcellona, po-1 mladi v Italiji. Pristaviti pa je tudi treba, da je bilo to v zlati dobi jugoslovanskega tenisa. . Eden izmed najboljših čilskih igralcev Hamarsley je leta 1953 gostoval v Jugoslaviji. V finalnem tekmovanju na mariborskem turnirju je premagal Petroviča v petih nizih. Nekaj dni kasneje se je Petrovič revanžiral za poraz v neuradnem dvoboju v Varaždinu. Najboljši čilski teniški igralci so Ajara, Sanhueza. Balbie-ris in Hamarsley. V minuli sezoni se je zlasti odlikoval Aja-le, ki je premagal wimbledon-skega prvaka Drobnyja. Sanhueza je bil lani stalni član čilenske reprezentance, ki je v tekmovanju južnoameriških dežel premagal tudi Brazilijo z rezultatom 4:1. O tretjem njihovem igralcu Balbierisu zadnji čas ni mnogo slišati. Je veliko bolj znan v Ameriki in Avstraliji, kakor v Evropi. V dvoboju z ameriškimi in avstralskimi teniškimi igralci je žel precejšnje uspehe. Svoj čas je med drugimi premagal tudi Seixasa. Težko je presoditi moč Čilencev. Nedvomno je, da bodo hud in nevaren nasprotnik Jugoslovanom. ki ne morejo imeti prevelikega upanja na ' zmago, vendar pa ni treba, da bi bili črnogledi. Čilenci niso nasprotniki, ki jih ni moči premagati. Končni izid tega dvoboja bo bržčas odvisen od tre-, nut.ne forme jugoslovanskih in ! čilenskih teniških igralcev, i Čilenci so po vojni prvikrat i sodelovali v evropski coni le-ta 1949. Tri leta kasneje «o , prepričljivo premagali Avstri-j jo z rezultatom 4:1. v nasle':1-| njem kolti pa jih je premagala Švedska s 5:0. V Južni Ameriki so edinole Argentinci nekoliko boljši teniški ;gralci od Čilencev. Jugoslovanski zvezni kapetan Palada meni. da Čilenci niso nasprotnik, ki ga ni mogoče premagati in da je ze čas, I da' tudi jugoslovanska repre-’ zentanca doseže pomemben uspeh. | Po njegovem mnenju so Ju* ; goslovanski kandidati za dvo- 1 boj Petrovič. Pana.iotovič, I.e-' gehstein, Bačo, Jagec in Ple- VIII. KOLO TURNIRJA V NOVEM SADU Gligoric še sam na čelu lestvice Slaba predstavnika slovensK'11 šahistov NOVI SAD, 10. — Osmo V> lo šahovskega prvenstva Ju* slavije se je končalo s sledečimi rezultati: Bogdanovič - Janoševič pl**1!’ Rabar - Matulovič remi; IV' kov - Gligorič remi; LuK» , Milič prek.; Trajkovič - MatJ' novic i:0; Bertok - Vošpertm 1:0; Smederevac - Karaklaji' prek.; Puc - Udovčič te®1' Djuraševič - Segi remi. Nadaljevanje prekinjeni* partij 7. kola je dalo našle* nje rezultate: Karaklajič - BeI' tok remi; Matulovič - Janoše vic 1:0; Udovčič - Smedereva 1:0; Matanovič - Lukič 1:1 Vospernik - Trajkovič pončv' no prek. Na čelu tabele je Gli8or,J s 5.5; slede Rabar, Ivkov, Sef; Bertok 5; Karaklajič 4.5 <*•' Matanovič, Djuraševič 4.5; J* noševič 4 (1); Matulovič ® Trajkovič 3.5 (l); Puc, Udo" čič 3.5; Bogdanovič 3 (1)1 i”, lič 2.5 (1); Smederevac 2 Lukič, Vospernik 1.5 (1). ^ V osmih kolih slovenpj mednarodni mojster Stol8 Puc ni dosegel 50 odstotš® točk. kar gotovo ni uspeh. * na slabsem pa je Vošperny kar se pa da opravičiti, »*1^ ni igral na močnejših turnlu . in je bil sploh določen za turnir najprej kot rezerva- •j« jjc !|{ V New Yorku je bil kon^ I turnir zli udeleženci. Zrna i. j je Reshewsky s 7.5 točka®: Za njim so Evans 6.5, Bisgu*e 6, Byrne 5 itd. ,:0 Resheivsky je izgubil partlJ samo z Bisguierjem. Partizan prvak Jugoslavije v hokeju Jugoslovansko prvenstva ? hokeju na ledu. ki je hi'° Beogradu, se je končalo z z®.j go beograjskega Partizana' ^ je vseh pet tekem odločit? svojo korist. Ljubljana je prisiljena na remi z obema grebškima moštvoma in se morala zadovoljiti šele s trd' jim mestom. Drugi slove* predstavnik Papirnjčar i* '.^j se pa med mnogo močne)5 nasprotniki ni obnesel. KONČNA LESTVICAs ccvic. I Partizan ’ «Zagreb» , «Ljubljana» Mladost _ . . _ _ Crvena zvezda 5 10 4 12:®' 5 0 0 5 7:5' 5 5 0 0 36:15 , 5 3 1 1 24:1 ( 5 2 2 1 33T -5 5 2 1 2 233’ spremljali govor tajnika De-[ svet. mestne bolnišnice in ka-lavske zbornice, in izražali terega bodo predložili občin-vidno nezadovoljstvo nad ne-| skemu svetu. Tihotapca cigaret sta bila obsojena Financarji so že nekaj časa zasledovali 54-letnega France-sca Vecchieta iz Ul. Diaz v Gorici, ki je od časa do časa kupoval v Trstu cigarete ir; jih podajal v Gorici ter na ta način prihajal do potrebnega zaslužka, ki pa po zakonu ni dovoljen. 7. marca 1953. leta je Vecchiet zopet odšel v Trst nakupovat cigarete, vendar n: opazil, da ga nekdo pazljivo opazuj p. Ko se je vrnil v Gorico. so ga organi oblasti ustavili v Ul. d'Aosta ter »n njem našli 29 ovojev omeriških cigaret. Prijavili so ga sodišču, ki ga je predvčerajšnjim obsodilo na 60.400 lir pogojno brez vpisa v kazenski list. Tržiški finacarji pa so 8. avgusta 1953 aretirali 58-letnega Ferdinanda Ivanoviča iz Benetk, ki je iz tihotapskih namenom kupil v Trstu nad 1 kg ameriških cigaret. Njega pa so predvčerajšnjem obsodili na 80.533 lir globe ter na zaplembo blaga. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia 106 . tel. 31-52. SPORED TEKEM NA MLADINSKEM TURNIRJU V VIAREGGIU Sobota 12. (ob 13.30 in 15.30) Nedelja 13 (ob 8.43 in 10.45) Poned. 14. (ob 13.30 in 15.30) Torek »5 (ob 13.30 in 15.30) First Vienna Atalanta Partizan Udinese Barcellona Triestina Bavern Lanerossi Austria Bologna Hajduk Sampdoria Chiasso Milan Viareggio Fiorentina Četrtfinalne tekme bodo v sredo in četrtek med zmagovalci izločilnih tekem. (Sobctna zmagovalca bosta igrala proti nedeljskima zmagovalcema tn ponedeljska proti torkovima). V petek bo prost dan ali pa bodo eventualne zaostale tekme. V soboto popoldne bosta semifinalni tekmi, v nedeljo bo počitek in v ponedeljek finalni tekmi za tretje in za prvo mesto. MANiLLA. 10. — V četrtfinalu je Sved Bergelin premagal filipinskega prvaka Joseja s 6:3. 8:6. 8:6. Davidsson je premagal Filipinca Carmono s 6:1, 6:3. 6:1. Ampon (Fil.) pa Angleža Barreta s 6:1, 6:0, 6:1. Papirničar Hokejska reprezentanca^ je premagala moštvo iz j), Neuheirna z 9:0 (4:0, 0:0, ff 4- šf ' GARMISCH. 10. — Riesersee 4:2 (1:0, 2:2, H®’; predvaja DANES 11. t. m. i začetkom ob 18. uri SVETI TIGER J C HNNYJEM VVEISSMULLERJEM v vlogi JIMA IZ DŽUNGLE* Producent: SAM KATZMAN - Režija: G BENNETA COLUMBIA FILM Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE 20. ==ee Drugo poglavje (NAJ STA REjSl SPOMINI Oče nam je pripovedoval pravljice samo, ko smo Mil ::e elo majhni. NI imel posebno velike izbire, toda to, kar nam e pripovedoval, nam je pripovedoval tako da se nam je živo tisnilo v spomin. Ne spominjam se, ali je pripovedoval prav jice tudi mlajšima dvema, Kseniji :n Nernadu. Mislim, da akrat te potrebe ni čutil več. Kajti takrat ga je njegovega »Spovedovanja odvezal neki nepredviden činitelj. ki je na-itopil kakor čez noč; moja vse bregove prestopajoča fan 11/1 Tod a o tem člnitelju bom govoril, ko bo čas in mesto 'JI1Naj tu navedem pesem, ki jo je mama slišala od svoje matere m ta od svoje, ki je. mislim, tipično oko lič a ruska in ki si lo le po moji pripovedi (in napevu) pribelezti tud) pokolnl France Marolt, naš glasbenik in etnograf, in pozneje *e Iiekl muzikus ali folklorist, ki se pa več ne spominjam, kdo Je utegnil biti. Mama nam je otrokom to pesem večkrat zapela Glasi se pa, nep-polr.a ln po spominu, takole; Kej van čjen pavjedate o ne bogate djeklice brez straha gor vzrejene. Po tempelni špancirala. na moški spol se ozirala Bogu se tu zaduoste zdi ji puošle ’no hudo bolezen. Pošlejo po padarja, de bi ji kej pomagou. (Padar pride in ji ne more nič pomagati.) Pošlejo po mašmka, de bi Jo z bogom spravu. (Majnik pride itn. ji tako govori:) »DJekhca. djekllca. sprause de se buoš ž njln veselila*. s Kristusom «Ce neče buh nebj&sa dat. tud’ zanje ne buom pruosilas. črna zemlja se je uodprla Jn to truplo duol požrla. Oj fantič’ jn djekelee, uzemite si za ’n špegu. Dekličina ponosna trma nu je kot čeprav se mi Je zdela malce bogokletna . šenka bi morda rekla iz hudobije, sem v >.ej ponosni in ošabni deklici, ki Je tako meni nič tebi nic špancirala po tempelnu ln se ozirala po moških, videl nekakmo rahlo prispodobo prav te moje ljube — sestrice. In ker že pripovedujem o pripovedovanjih, naj povem se neko mamino zgodbo o njeni materi, ki je bila. kot sem bil že omenil, zelo pogumna Ko je bila mama majhna, so imeli doma velikega rn otroku imponirala, Nehote, sestra Ma- hudega psa čuvaja, ki je bil zmerom priklenjen h «kuci*. Bali so se ga domala vsi, tudi domači. Hrano mu Je nona dajala tako, da je skledo s palico porinila k psu in ko je bila posoda prazna, jo je prav tako s palico spet potegnila k sebi. Nekoč se je pes odtrgal od «kuče» in zdivjal na cesto. Ljudje so se razbežali v paničnem stranu. kljub temu jc menda pes oklal več ljudi. Nono si ni upal nadenj, pač pa nona. Stekla je na cesto za psom, pograbila za verigo in potegnila psa k sebi. Žival jo je popadla za laket in se it z zobmi globoko zagrizla v meso. Tako zagrizenega v roko je nona privlekla psa domov, kjer so Jo končno osvobodili njegovih zob. 8. Ko se petdesetletnik sklanja tako cez rob tol gleda pod seboj kakor raz ograje v amfiteatru čudežno pestrost in pravljično bogastvo svoje mladosti, mu Je resnično težko, kaj al si najprej izbral in kam bi najprej posegel. Med prve spomine spada vsekakor tudi ljubosumnost, ki sem jo občutil, kadar sta starša skušala skntl kaj pred nami otroki tako. da sta se pogovarjala po nemško, in še hujša ljubosumnost, ko sta se oče to mama odpravljala zvečer ven. Pogo-stoma sta bila oba fakta med seboj v zvezi. Takrat sta pač nas otroke prepustila služkinjam, od katerih smo imeli zmerom po eno, dokler smo bili v Trstu, razen v zadnjih letih prve svetovne vojne. Ob takih dneh je mama navadno že pri kosilu spregovorila nekaj besed po nemško. Bržkone ga je pozvala, naj pride zvečer pravočasno domov ali pa, da Jo kje počaka. Občutek imam, morda se varam, da mami ni bilo neljubo, če je videla kdaj nas otroke tudi malce ljubosumne, ko se je odpravljala zvečer od doma. Oče bi nas bil najrajši pravočasno spravil spat, toda otroci smo čutili, da se nekaj pripravlja in nas ni bilo mogoče zlepa ugnati. Tudi če smo bili že v postelji, smo uhajali v srajčkah iz nje ln kukali v spalnico staršev ali pa v kuhinjo, če sta bila še tam. Zahajala pa sta takrat oče in mama v f-ruski kružbk* ali pa na prireditve v tržaškem Narodnem domu. ki Je grajen, ko sem bil dobro leto star Kaj naj bj bil ta «KrU o katerem sta oče ln mama tako pogosto govorila, uis^^j krat. vedel. Zdelo se mi je. da mora biti nekaj imenh’ r;j nam. otrokom nedostopnega Jn prepovedanega ln 7? o1 skrivnostnega Ljubosumen sem bil na ta kruž0k> 11 p e' vse. kar je bilo z njim v zvezi, na Olgo Nikolajevno. a ^ 1 ruskega konzulata v Trstu, ki je ta kružok> vodila, L])1 kateri se je doma pogosto govorilo. Ljubosumen na 1 Jpl* vseh tistih maminih znank in znancev, o katerih je 8° to ki jih nisem osebno poznal. ^ Mama se je v svoji mladosti nosila po modi in določeno eleganco. Takrat je bila polnih oblik in v pasu vitka, k čemer je pripomogel steznik, ki so ga takrat -^c-nosile. Nosila je zlato obrobljen ščipalnlk. pripet na v «. ? za gledališče tudi lornjon in •skukalo*, majhen daljno#'^ je bil opažen z biserno matico. Cez klobuček, ki je bil 0 pa’ s ptičjo perutjo ali umetnimi sadeži, je nosila «vel0,>lj čolan, ves posut z drobnimi črnimi pičicami, ki si y odgrnla z obraza, ko se je prišla poslovit od nas otrok poljubit za lahko noč. Oče jo Je takrat navadno že nestrpen čakal Pn ; vi . 1 Ce ga prireditev ni zanimala, je zavil v Narodnem ^ kavarno in ga Je mama prišla potem iskat. V »kru20^^ vsaj prva leta zahajala skupaj in tudi gledališke Jn 01T predstave, zlasti gostovanja iz Ljubljane, sta gledala * j# Ker je bilo to navadno ob sobotah zvečer, sta nasledto v nedeljo, velikokrat debatirala o predstavi. ^9il' Mislim, da je morala imeti mama dober poslu^^pii’’, J X, muiua f. -on** d' sicer gotovo ne bi bila tudi sama nastopala s konc--p»uy točkami kot solistka in v dvospevih zlasti z Josipom V?A kom. Imela Je tudi dovolj sonoren alt ali mezzosopra' dar je deloval, ko Je pela doma razme arije iz oper u* 'z operet, ki so jih dajali tista leta v Narodnem J°f? glas malce nenavadno, morda zato, ker je pela preve« no in osebno prizadeto. m (Nadaljevanje s