Telefon št. 74.
Po8amna številka 10 h.
Po pošti prejeman:
za
eelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , - „
. 13 L četrt , , 6 „50, mesec , 2 „ 20 t
Vupravnlštvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h »i?.-.
pol leta četrt , mesec
5, -
1 n 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne rsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
khajavsakdBn,izvzemSi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 81.
i
V Ljubljani, v četrtek 10. aprila 1902.
Letnik XXX.
Shod na Vidmu.
Sijajno in velepomenljivo je bilo zborovanje, ki je je imelo zadnjo nedeljo na Vidmu ob Savi »Katol. politično društvo Sava.« Zborovalni prostori so se napolnili b svetno in duhovsko inteligeneijo, v pretežni večini so bili naši vrli katoliški kmetje, sami zavedni in izobraženi možje. Tudi učiteljstvo in visokošolska mladina je bila zastopana. Kar je dalo temu shodu poseben znak, je bila popolna edinost in složnoBt vseh Btanov, ki se je v ogorčenju in soglasni obsodbi celjskega kompromisa najlepše pokazala.
Vspored se je vrfiil, kakor je bil po časnikih priobčen. Ko nas je pozdravil predsednik društva, vlč. g. drž. in dež. poslanec Jožef Ž i č k a r , oddal je predsedni-štvo društvenemu podpredsedniku gospodu veleposestniku Andreju Levaku. Sam je pa potem poročal o svojem delovanju v parlamentu. Najprej razloži brez vspešno politiko slov. poslancev v Gradcu. 8 Slovencev proti 5 2 Nemcem! V dež. zboru nimajo za nas druzega, kakor zaničevanje in zasmeh, zastonj so vBi še tako pametni in koristni predlogi od strani slovenskih poslancev. Zato smo obrnili Gradcu hrbet. (Klici: Prav ste b t o r i 1 i D Omenja škodljivo delovanje nemškega »šulferajna« in zloglasne »Siidmarke«, katerima se je pridružila v novejšem času vsenemška »Volksbanka«, — naprave, namenjene potujčiti slovensko ozemlje. Zato: „Proč od Gradca"! — Nato preide na drž. zbor. Razjasni za kmečko prebivalstvo naravnost krivičen volilni red. Od 425 poslancev jih je od kmetov izvoljenih komaj 123.
Nekaj so pa ti vendar dosegli. Znižala sta se zemljiški davek in d e s e t e k, uredila se je postava o margarinu, obveljal je njegov predlog o brezobrestnem posojilu za vinogradnike. Največjega pomena je
postava o kmetijskih zadrugah. Kmetje bodo po njih organizirani, kakor drugi stanovi, in s to kmetsko organizacijo bo morala vsaka vlada računati. Žal, da ni obveljal njegov predlog o 1 o č i t v i deželnih zadrug po narodnosti, ker je malo pričakovati od skupne zadruge vsled znane ljubeznivosti naših nemških sosedov.
Nadalje razpravlja o svojem v zbornici vsprejetem predlogu o p 1 e t a r s k i šoli za brežiški okraj, kar je posebno navzoče volivce iz omenjenega okraja zanimalo.
Zadnja točka poslančevega poročila je bila znana celjska zadeva. Z največjim zanimanjem je sledilo občinstvo izvajanjem poslančevim o zgodovini celjskih slov. nemških samostalnih gimn. razredov. Podrobno je opisal poslanec znamenito sejo dne 21. suše a. Slovenci smo zmagali. Pa kmalu nam je veselje skalil in naše zveste zaveznike užalil list, ki ne dela za slovenski narod, naj si se „Slov. Narod" imenuje. Vrgel je mej svet nesrečno misel o kompromisu z Nemci glede celjske gimnazije, katero misel vsi pravi Slovenci obsojajo, Nemci pa proti nam izkoriščajo. Celjska slovenska gimnazija mora ostati v Celju, najodločneje zavračamo š t a j a r s k i S1 o ve n c i, poslanci in volivci, vsak kompromis glede te zadeve! (Burno odobravanje in ploskanje. Klici: Živio Celje, nikoli iz Celja, ne udajmo se!) Z zatrdilom, da se bo za pravice svojih volivcev s tovariši boril do zadnjega vzdiha, konča gosp. poslanec. Njemu in vsem poslancem, ki so glasovali proti Sttirgkhovi resoluciji, je izrekel shod iskreno zahvalo. Soglasno in z velikim navdušenjem se je nato vsprejela sledeča resolucija:
»Na javnem občnem zboru »aavei dne 6. aprila 1902 zbrani Slovenci iz sevniškegain brežiškega okraja zahtevajo, da slov. nemški gimn. razredi v
C e 1 j u o s t a n e j o nedotakljivi in Be spopolnijo vvišjo gimnazijo. Z vso močjo oporeka shod nakani nemških in slovenskih naprednja-kov, da se ta zavod premesti iz Celja v kateri drugi kraj. Mi Slovenci spolnujemo vse svoje državljanske dolžnosti,azahtevamo tudi vse izobraževalne zavode, ki nam gredo po božji in človeški pravici.«
Nato je govoril dr. med. Fr. Jankovi č o našem časopisju. Ono je moč, ki povzdiguje in ponižuje, koristi ali škoduje, v kakorSnih rokah da Be nahaja. Tako je v obče, tako tudi mej Slovenci. Nam ne primanjkuje listov ni dobrih ni slabih. Med zadnjimi pride pri nas v prvi vrsti v poštev »Štajerc«. Že večkrat so poskusili Nemci z izdajanjem slov. listov. Pa se jim ni obneslo, s »Štajercem« pa upajo prodreti. Kakor se tuberkuloza zaje v vse dele telesa, tako se je zaril »Staje r c« med slov. ljudstvo. Sam se hvali kot dobrega Slovenca, njegov urednik pa zatrjuje na nemškem shodu, da najboljše dela za nemško stvar. Ali je vreden, da je slov. list? (Klici: Ni!) Pobožen zna tudi biti, ker ve, da bi z verskimi napadi izpodbil tla v vernem ljudstvu. Celi hinavec! Kam sodi? (Klici: v peč, na smetišče!) »Štajerc« je največji sovražnik naši narodnosti, naši veri pa »Rodoljub«. Pisan po nam tujih nazorih, trga ta list iz srca vse, kar je nam svetega, b svojim očetom »SI. N.« blati na najgrši način kat. cerkev induhovnike. Živileod prepira, laži in č a-stikraje, računajoč z neumnostjo svojih bravcev. Duhovnik je sin svojega ljudstva, je svoboden državljan, in torej dolžan braniti svetinje svojega naroda tudi v političnem oziru. »Rodoljubu« bodi mesto tam, kjer »Štajercu«. Priporoča dobre časopise, pred vsem »S 1. G o-sp o dar j a« in »Naš Dom«. (Klici: Živio
«Naš Dom«!) Globok utis je napravil ta krasni in dobro premišljeni govor.
Oglasil se je k besedi pišečki župan g. Volavšek in predlagal, naj se izreče n e-zaupnica »SI. N.«, kije škodljivec slov. narodu v vsakem oziru. Prebral je na to g. A g r e ž iz Brežic sledečo soglasno sprejeto izjavo:
Na shodu »Save« v Vidmu zbrani Slovenci obsojajo od »SI. Naroda« nasvetovani kompromis glede celjskih slov.-nemškihgimn. razredov.
Tajnik »Save« g. Jož. C er j a k je poročal o društvenem stanju. 3 pol. zborovanj in 4 odborove seje so se vršile v preteklem letu. Razloži pravila »Save«, poudarjajoč dva najvažneja momenta .vero in materin jezik. Kdor prvo zataji, tudi druzega ne bo ohranil, kakor kažejo naši nemškutarji. Pozivu k pristopu društva se je odzvalo nad 20 mož.
Po blagajnikovem poročilu je predsednik z navdušenimi živio-klici papežu in cesarju zaključil shod, ki je jasno in odločno pokazal, kaj je neupogljiva volja štaj. blo-vencev glede Celja in da nam izvablja nerodni nasvet slov. liberalcev le pomilovalni smeh.
Zavod sv. Jeronima.
Protest hrvaškega episkopata glede zavoda sv. Jeronima.
Iz Zagreba, 8. aprila.
Včeraj so prinesli vsi opozicijonalni hrvaški časopisi protest hrvaškega episkopata glede zavoda sv. Jeronima, ki ga je prebral in izročil svetemu očetu vrhbosanski nadškof dr. Stadler v Rimu, kamor je bil odšel po velikonočnih praznikih ter bil dne 3. aprila sprejet v zaslišanje pri papežu Leonu XIII.
V prosvetu se najprej omenja, kako se je bil razveselil ves hrvaški narod, ko je zvedel za vsebino breveja »Slavorum gen-tem«, v katerem se je zavod sv. Jeronima označil s pravim imenom »pro croatica
LISTEK.
[24] Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič.
IV.
Evelina je seveda precej zrastla in se razcvela, odkar se je prvič seznanila s Petrom, ali dijakova opazka o njeni starosti je bila popolnoma opravičena. Na prvi pogled na to majhno, suho Btvarico bi človek mislil, da je še otrok; toda v njenem nepre-nagljenem, umerjenem kretanju se je večkrat kazala solidnost žene. Isti utisk je napravil tudi njen obraz. Tak obraz imajo menda samo Slovanke. Pravilne lepe poteze so zarisane z lahiimi, hladnimi črtami; modre oči gledajo ravno, mirno; rudečica redko zaliva ta bleda lica, pa to ni navadna bledoBt, ki vsak trenutek lahko zažari v plamenu žgoče strasti, — to je skoraj hladna, snežna belost. Neskodrani svetli lasje Eveli-nini so se komaj malo razločili od marmornatih sencev in padali v težko kito, ki je pri hoji s svojo težo glavo Bkoraj nagibala nazaj.
Tudi slepec je odrastel in postal bolj moški. Vsakemu, ki bi ga pogledal v onem trenutku, ko je sedel malo proč od opisane družbe, bled, vznemirjen in lep, bi se takoj
zanimiv zdel ta nenavaden obraz, ki je na njem tako razločno odsevala vsaka duševna izprememba. Črni lasje so se v lepih kodrih valovili nad izbočenim čelom, na njem so se pa kazale prezgodnje gube. Na licih se je hitro pojavljala rdečica in prav tako hitro se je razlivala motna bledost. spodnja ustnica, ki je bila na krajih malo doli nagnjena, je zdaj pa zdaj zadrgetala in velike lepe oči, ki so gledale naravnost in nepremično, so dajale obrazu mladega človeka nekak nenavadno mračen odsev.
»Torej gospodična Evelina mislir, je izpregovoril malo zaničljivo dijak po kratkem molku, »da je vse to, o čemer smo govorili, nedostopno ženskemu umu in da je delokrog ženske — ozki krog zibeli in kuhinje«.
V glasu mladega človeka se je čulo samozadovoljstvo in izzivajoča ironija. Za nekoliko sekund so vsi obmolknili in dekličin obraz je zalila nervozna rdečica.
»Vi ste prenagli v svojem sklepanju. Jaz razumem vse, o čemer se jo tukaj govorilo, torej je to za žensko pamet dostopno. Govorila sem samo o svoji osebi«.
Nato jo obmolknila in se tako pazljivo nagnila nad svoje šivanje, da mladi človek ni imel toliko poguma, da bi nadaljeval razgovor.
»Čudno«, je zamrmral. »Človek bi mislil, da ste že napravili načrt za celo življenje do groba«.
»Kaj je neki tukaj čudnega, Gavrilo Petrovič?« je odvrnila tiho deklica. »Jaz mislim, da si je celo Ilija Petrovič (tako je bilo ime kadetu) že odločil pot v življenju, pa je vendar mlajši od mene«.
»To je res«, je rekel kadet, zadovoljen s to opazko. »Nedavno sem bral biografijo N. N. Tudi ta se je ravnal po jasnem načrtu: v dvajsetem ktu se je oženil, v petintridesetem je pa zapovedoval vojnemu oddelku«.
Dijak se je zlobno nasmehnil, deklica je pa malo zardela.
»No zdaj vidite«, je rekla z mrzlim resnim glasom, »vsak ima svojo pot«.
Nihče ni več ugovarjal. V mladi družbi je nastala resna tišina, ki se pod njo tako jasno čuti negotova bojazen: vsi so uvideli, da je razgovor prešel na delikatne osebne stvari, da je pod preprostimi besedami za-zvenela nekje občutljivo napeta struna.
Med tem molčanjem se je slišalo samo vršanje temnega in kakor z nečem nezadovoljnega starega vita.
V.
Vsi ti pogovori in prepiri, ta val ki-pečih mladih vprašanj, upov, pričakovanj in
mnenj, — vse to je zadelo slepca nepričakovano in viharno. V začetku jih je poslušal z veselim začudenjem, toda kmalu ni mogel prezreti, da se ta živi val vali mimo njega in se ga ne dotika. Nanj se niso obračali z vprašanji, niso ga vprašali za mnenje in kmalu se je pokazalo, da stoji osamljen v neki žalostni osamljenosti, — tem bolj žalostni, čem šumnejše je bilo zdaj življenje v dvorcu.
Vendar je še vedno poslušal vse, kar je bilo zanj tako novo, in njegove jako naježene obrvi in pobledeli obraz je kazal napeto pazljivost. Ta pazljivost je bila mračna, — pod njo se je skrival težek in bridek duševen napor.
Mati je z žalostnimi očmi gledala sina. Evelinine oči so izražale sočutje in nemir. Samo Maksim je, kakor da ni opazil, kako vpliva Sumna družba na slepca, prijazno vabil goste na pogostne obiske in obljubil mladini mnogo etnografičnega gradiva pri prihodnjem obisku.
Gostje so obljubili, da spet pridejo, in so odšli. Pri slovesu so mladi ljudje prijazno stiskali Petru roko. On je krepko odgovarjal na to stiskanje rok in dolgo poslušal, kako so njih kočije drdrale po potu. Potem se je hitro obrnil in odšel na vrt.
(Dalje prih.)
gente«, a Se huje se je razžalostil, ko se ja čulo, da je sveta stolica popustila vsled diplomatskega delovanja Črnejgori ter mesto pravega imena zopet vpeljala stari naziv ilirski, ki je popolnoma zastarel in je dandanes brezsmiseln. Nezadovoljstvo je med Hrvati bilo izpočetka tako veliko, da so že mnogi mislili na razkol, pa je zato pohitel v Rim, da obrani pravico hrvaškega naroda pred papeževim prestolom, in da izprosi od svetega očeta, da ostane pri prvotnem svojem odloku glede hrvaškega imena, saj je čvrsto prepričan, da je sveta stolica izdala prvi svoj breve po zrelem razmišljanju, pa ga gotovo ne bi bila tudi nikdar spremenila, da se niso vmešali v to zadevo življi, ki niso nič manje sovražni tudi sv. stolici kakor hrvaškemu narodu.
V prosvetu se omenja, da avstrijska diplomacija gotovo ne bi bila nasprotna opo-zivu hrvaškega imena, da se ni vmešala v stvar Crnagora, katera pa nima po jasno dokazanem pravu nobene pravice do t „ h zavoda, nego so do zdaj uživali duhovni iz barske nadškefije dobrote tega zavoda samo z dovoljenjem zakonitih gospodarjev tega zavoda. Zato bo hrvaški škofje, vprašani po sveti stolici, kako bi se rešilo vprašanje glede zahtev Crncgore, privolili, da se poleg »pro croatica gente« uvrsti še »et pro catolicis Serbis Archidioeceseos Antibaren-sis«, kar bi bilo moralo zadovoljiti Črnogorce.
Toda sveta stolica je vkljub temu sklenila s Crnogoro novo pogodbo ter izbrisala hrvaško ime in uvedla ilirsko. 8 tem pa je obstanek zavoda sv. Jeronima še bolj kompromitiran, nego je bil do zdaj, pa bodo nastopile še večje težave, ko bi se hotel zares kdaj urediti, kajti pod temi okolnostmi ne bode hotel nobeden hrvaški duhovnik v Rim, če tudi bi ga silil tjakaj kateri škof. Prifilo je že tako daleč, ko bi sveta stolica ostala pri svojem sklepu, da se dovoli vsa Crnigori, da se bode začelo nabirati darov za nov zarod v Rimu, kateremu ne bode mogel nobeden zabraniti, da se ne zove hrvaški. Hrvati bodo tedaj raje sedanji svoj zavod bv. Jeronima izgubili, nego pa popustili, da se izbriše njihovo ime.
Stvar je dandanes že preveč poznata, da sovražniki Hrvatov, posebno pa Mažari, napenjajo vse svoje sile, da vzemo Hrvatom in vsem njihovim stvarem in ustanovam hrvaško ime, pa ker niso dosegli, da se zavod sv. Jeronima imenuje s kakšnim eksotičnim imenom, so izposlovali, da se imenuje ilirski, katero ime pa ne pomeni dandanes nič, samo da se ne pokaže hrvaško ime, katero bi najraje na vsak način zatrli.
Potem se v prosvetu še enkrat prosi v imenu vseh hrvaških škofov, da Bveti oče izkaže pravico hrvaškemu narodu, pa da se sme vsaj v Rimu, kjer najdejo vsi narodi obrambo, imenovati s pravim svojim imenom, kakor je bil že iz početka imenovan, »pro croatica gente«.
To je v kratkem vsebina tega prosveta. Kaj je dr. Stadler v Rimu izposloval, ni znano. Dne 6. aprila se je pripeljal iz Rima v Zagreb, ali se tukaj ni ustavil, nego je odpotoval naravnost v Sarajevo. Zdaj bodo Hrvatom sovražni časopisi, posebno pa ma-žarski, vnovič napadali dr. Stadlerja in ostale hrvaške škofe, ki so se tako odločno potegnili za ime svojega tako zaslužnega in | vendar tako preganjanega naroda, kakor pravijo po vsej pravici v svojem prosvetu. Mi se nadejamo, da tako složno in odločno ravnanje vsega hrvaškega episkopata ne bode OBtalo brez dobrih posledic. In to je tudi brez dvoma zaslužil zares že na vse načine izmučeni hrvaški n-^od
Državni zbor.
Dunaj, 9. aprila.
Celje.
Celjsko vprašanje je še vedno na po-vriju. In zakaj ravno oeljsko vprašanje? Zato, ker program nemške politike v Avstriji zahteva, da se do Trsta zabijejo koli za nemški most. Za druge, ki zmernejše sodijo ter o tem postulatu nemške politike ne razmišljajo, je celjsko vprašanje častna zadeva. Ako kdo zakliče »Celje!«, 2e so na krovu avstrijski Nemci, pripravljeni na vojsko, za čast nemškega naroda, katero baje omadežujejo po-
nižni razredi v temnih in skritih prostorih. Ali ni to smešno, otročje ? Ali se Nemcem krivica godi? Brno je gotovo za Nemce večjega pomena, nego Celje. V Brnu je vlada z navadno naredbo brez legalnega sklepa v parlamontu ustanovila češko tehniko, dočim je bila celjska gimnazija ustanovljena na podlagi parlamentarnega sklepa ter je »krivica« že davno zastarela. In vendarl Ko je pred prazniki zbornica z večino odobrila izdatke za češko tehniko, tedaj so nemški levičarji »zaradi lepšega« glasovali proti postavki v proračunu ter molčali. Ko pa je zbornica odklonila Stilrgkhovo resolucijo gledd Celja, tedaj je nastal vihar v nemškem taboru ter se z vso silo zakadil proti parlamentu in vladi, ki baje ponižujeta nemški narod. Ta razlika pač jasno kaže, in to priznajo v zasebnih razgovorih mnogi spravlji-vejši Nemci, da je vse celjsko vprašanje le demonstracij Izbruhi na videz užaljene duše ne izvirajo iz najplemenitejSih nagibov in virov. To je le nov pojav proti-kulturnega boja, ki uničuje in duši boljša človeška čustva, otrovlja javno mnenje ter v zbornici podžiga strasti. Prepričani smo, ko bi ne bilo ne Celja ne slovensko-nemških vsporednic, nemški šovinisti bi iznašli drug povod boju in klicu po zadoščenju za »krivice«, ki ju. baje nemški narod v Avstriji trpi pod Korberjevo vlado.
Ali, mi smo ponižani, osramočeni, slovanske stranke so kompromisni predlog grofa Sturgkha, ki je v odseku obveljal, v zbornici s pomočjo Italijanov in nekaterih uskokov odklonile! In ta bora peščica Slovencev naj ^e raduje ob zmagi nad zastopniki nemškega rodu!
Tako nam jadikujejo celo možje, ki so včasih znali ločiti pšenico od rži. Kolikokrat se zgodi, da zbornica odkloni sklepe odsekov, zaradi tega pa ni treba maščevanja in zadoščenja s cepci in peBtmi.
Zato je in ostane naše prepričanje, da v Avstriji ne poneha narodni boj, dokler bode zakon dovoljeval posameznim strankam, da odločujejo o tujih zadevah. V takem boju so vedno premagani in zmagovavci, kriki maščevanja in odmevi veselja. Te razmere bo nezdrave, protinaravne, da Blučajne veČine odločujejo o usodah celih narodov. In te razmere izvirajo iz slavnoznane ustave..
Tudi dr. pl. Korber je včeraj v svojem govoru odklanjal vsako odgovornost za razmere, katerih ni ustvaril, marveč so se razvile od početka ustavnega življenja. In ta odkrita beseda z ministerskega sedeža, iz ust nemškega ministra je kot bridka ironija živo zadela mnoge nemške poslance, ki še vedno žive ob spominih na srečne minole čase in ob praznih nadah in pogledih v megleno bodočnost.
In če nemška levica zahteva od vlade, naj prepreči taka glasovanja ter potom kompromisov uglaja nasprotja, je to naravnost nemogoče. Stranke na desnici se srečavajo in edinijo ob vsakem načelnem vprašanju, ker jih družita preteklost in sorodnost načel. Naturam non expellas furca. In kompromisi so konečno nemogoči, ako se za ribo ponuja žaba, za kos kruha kamenita kepa. Ako Nemci resno mislijo na pošten kompromis, potem naj sami pridejo s ponudbo in pogoji, vlada jih gotovo podpira. Toda za pi škave orehe in zaušnice se kompromisi ne sklepajo.
Obrtne šole.
Včeraj je zbornica pričela nadrobno razpravo o obrtnih šolah. Vsa potrebščina znaša za letos 8,430 308 K, torej 503.786 K več nego za minolo leto, in sicer za državne obrtne šole 6,125.200 K, za drž. podpore obrtnim šolam 906570, za trgovinske šole 441.500 K, za mornarske šole 259.000, za razne druge podpore 907 300 K. Proračunski odsek nasvetuje tudi 28 resolucij in vladi priporoča 36 prošenj. Mej resolucijami je tudi Žičkarjev predlog, da naj vlada v brežiškem okraju ustanovi pletarsko šolo. Političnega pomena je resolucija umrlega češkega poslanca dr. Kurza, ki vlado po-zivlje, naj v Budejevicah ustanovi češko obrtno šolo. Nemški poslanci so seveda iz nagajivosti večinoma proti tej resoluciji. Po daljših pogajanjih so se češki poslanci udali za predlog, naj vlada ustanovi češko obrtno šolo v kakem češkem mestu v okrožju b u-dejeviške trgovske zbornice in nemško obrtno šolo v nemškem mestu v
okrožju hebske trgovske zbornice. Ta posredovalni predlog je danes tik pred glasovanjem v dogovoru s češkimi poslanci izročil predsedniku dr. Ploj.
Sinoči sta o tem poglavju govorila še poljski poslanec Rotterin Loser, danes dr. Leoher, B Q h e i m , Hueber in poročevalec baron d* E1 v e r t. Pred glaso vanjem je bilo zopet živahno v zbornici. Vse stranke so sklioale svoje člane na Dunaj ; od 11 dalmatinskih poslancev sta danes samo dva tukaj. Zbornica je skoraj soglasno odobrila proračun. Ko pa pridejo na vrsto resolucije, nasvetuje dr. Bareuther v imenu vsenemške stranke, naj se o dr. Plojevi resoluciji glasuje dvakrat po imenih, in sicer glede češke in nemške obrtne šole. Ta predlog podpira dr. pl. Derschatta v imenu nemške ljudske stranke. Ker predsednik grof V e 11 e r odkloni dvojno glasovanje, začno vsenemški poslanci ropotati, kakor ob času obstrukcije. Še večji krik nastane, ko za Bareutherjev predlog glede dvojnega glasovanja vstane samo nemška ljudska stranka. Vsenemci so pričeli razbijati kakor besni ter psovati nemške stranke, v katerih imenu, pooblaščen od načelnikov, je dr. Ploj stavil svoj predlog. Kedar je predsednik hotel pričeti z glasovanjem, nastal je nov krik in ropot. Konečno zagrmo vsi Vsenemci in tudi Wolf, ki sedi sedaj mej nemško napredno stranko in je mirno gledal divje prizore ter sukal brke, preko, ministerskih sedežev proti predsedniku; lro mu iztrga zvonec ter vrže ob tla. Od leve in desne so prihiteli poslanci, da napravijo mir. Ker se jim ne posreči, predsednik ob '/i 4. uri za pol ure pretrga sejo.
Mejtem 8e snidejo načelniki klubov v posvete, kaj naj store, da pomirijo Vse-nemce. Po daljšem razgovoru sa v večini pritrdili nasvetu, da predsednik za danes sejo zaključi, jutri pa vzame na znanje ugovor vbenemške zveze ter pusti ločeno glasovati o češki in nemški obrtni Soli.
Ob tričetrt na 6. uro šele pride predsednik v zbornico ter izjavi, da »zaradi pozne ure« zaključi sejo. Nato dr. Bareuther v imenu vsenemške zveze prečita izjavo, v kateri odločno naglaša, da ne bodo glasovali za nobeno novo Blovansko šolo, dokler je v proračunu postavka za Celje; z ropotom pa niso hoteli žaliti osebo predsednika. Torej je obveljala vscnemška zahteva. To se utegne še večkrat ponavljati.
Zavod sv. Jeronima in Hrvatje.
Na drugem mestu priobčujemo vsebino ugovora hrvatskega episkopata proti dogovoru mej Vatikanom in Crnogoro, po kateri se ime zavoda iz »pro gente croatica« pre-minja v ilirski in s tem daje srbskim ter črnogorskim katolikom iste pravice do zavoda, kakor jih imajo Hrvatje. Sedaj pri-občujejo nekateri listi tudi že odgovor sv. očeta na ta ugovor hrvaških škofov, ki ga je izročil sarajevski nadškof dr. Stadler. V tem odgovoru, ki kajpada še ni potrjen od avtentične strani, bi bil sv. oče najprej izrekel svoje obžalovanje nad Hrvati, da nameravajo radi tako malenkostne stvari odreči se cerkvi svojih pradedov. Ta korak bi pokazal, da je njih vera slaba in povrSna, kar bi bilo zelo obžalovati. Potem je pa neki dejal s povzdignenim glaBom: »Večkrat sem že pokazal, da ljubim hrvatsko ljudstvo, in kako zelo mi je pri srcu. Za to svojo ljubezen sem podal že tudi obilo dokazov, in ga blagoslavljam iz celega srea. Ravno vsled tega pa menim, da bi ne bilo pametno, da se mi obtežuje moj položaj, meBto da se me oprosti neprijetnosti, ki sem jih moral prenašati skozi osem mesecev. Odločil sem se, da ničesar več ne Bpremenim; naj ostan e pri stare m imenu, ker to vendar ničesar ne preminja n a st vari s a m i«.
Po tem odgovoru dr. Stadler z ostalimi hrvaškimi škofi za zdaj ni UBpel. A kdo bi mogel verjeti, da bi sploh mogel kaj doseči pod takšnimi okolnestmi, v kakoršnih se zdaj nahaja vbb ta zadeva! V ugovoru je dobro označeno stališče, katero bo zavzeli proti Hrvatom Mažari, ki imajo v našej državi prvo besedo, in pa Crnagora, ki se hoče na račun hrvaštva razširiti s pomočjo Italije. Za Hrvate je sedaj položaj jako ne-
povoljen in rešitev tega vprašanja morajo prepustiti bodočnosti. Vsi pravi hrvaški časopisi zato tudi o tej zadevi sodijo trezno, a vsi omenjajo velikih zaslug hrvaškega episkopata, ki se je tako odločno zavzel za hrvaški narod. Hrvati imajo za zdaj edine svoje prave zastopnike in branitelje v evojih škofih, ki bo ne boje povedati resnice na pravem mestu, če tudi jih zato preganjajo.
V hrvaškem episkopatu smo iznovič spoznali svojega odločnega in narodnega pobornika, ki zna povedati moško besedo za obrambo hrvaškega imena. In ta forum je še vedno svetovni, univerzalni, in beseda hrvaškega episkopata se bo slišala po celem katoliškem svetu. Tako se kaže v svetu hrvaški »klerikalizem«. Jak v veri, jak v narodnosti. V slabem narodu ne more biti niti vera jaka.
Tako piše »Obzor«, ki je najostreje obsodil Mažare in posebno še Crnogoro, za katero bo Hrvati bili vedno oduševljeni, a posebno še za sedanjega kneza, katerega slika je visela po tolikih hrvaških hišah. In zdaj? Ta med Hrvati tako priljubljeni knez je povrnil to ljubezen in ponižnost z zvezo z najvišjim protivnikom hrvaštva, z Mažari, samo da se zatre hrvaško ime. Hrvatje zdaj pač dobro vidijo, kakšna je srbska politika.
To so zares žalostne prikazni na slovanskem jugu, a Hrvatje zdaj tudi v svojej politiki ne morejo računati na podporo niti pri svojem bratu Srbinu, ki ga je v tem važnem vprašanju tako grdo prevaril. Prav ima zato hrvaški narod, da se je oklenil v tem neugodnem položaju svojega episkopata, ki stoji kakor en mož za svoj narod ne samo doma, nego tudi pred zunanjim svetom. V slogi je rešitev. Naj bo ves narod tako složen v obrambi svojih pravic, kakor so hrvaški škofje pokazali svojo edinoBt pri tej priložnosti, pa bode zmaga gotovo prej ali kasneje tudi na njegovej strani. — Značilna za vladino stranko, ki je vesela, da tudi v tem vprašanju izgine ime hrvatsko, je pripomnja »Nar. Novin«, da še ni jasno, če so se pri sostavi Stadler j evega protesta udeleževali tudi ostali škofje, ali je sam nadškof Stadler sam odgovoren za vsebino in obliko protesta. Saj že naslov pa pove, da je pri tem udeležen ves episkopat.
Schtinerer proti Wolfu.
Na nekem shodu minule nedelje je poslanec Schdnerer ob asistenci Irota in Franko Steina silno udrihal po nekdanjem tovarišu Wolfu. V tozadevni resoluciji se izraža mnenje, da bodo zborovalci storili vse potrebne korake, da se posl. Wolfu, ki je radi javnega škandala nevreden imena nemškega moža ter vodBtva vsenemške politike, onemogoči vsako nadaljnje rogoviljenje mej nemškim narodom. — Volivcev, ki so mu iznova poverili poslaniški mandat, bržkone ni bilo na shodu.
Bftlow na Dunaju.
Nemški državni kancler grof Billow je na svojem povratku iz Benetk, kot smo omenili, obiskal tudi Dunaj. Razgovarjal Be je dalj časa z zunanjim ministrom grofom Go-iuhovskim in bo neki tudi pri cesarju vspre-jet v avdienci. Na Dunaju OBtane Biilow še danes in jutri. Namen njegovemu dohodu na Dunaj je razgovor o carinskem tarifu, predvsem pa obnovitev trozveze. Z obiskom v Benetkah in na Dunaju hoče Btllow dokazati, da je trozveza neomajna in zagotovljena za daljšo dobo let. Zadnjič je bil Btllovr na Dunaju pred 3. leti. V njegovem spremstvu se nahajajo poslanik Lichnowsky ter tajnika Schafer in Seebald.
Italija in Kreta.
V italijanskih političnih krogih se Siri vest, da se je mej Italijo, Francijo in Rusijo sklenil dogovor, glasom katerega Be umaknejo s Krete ruske in francoske čete in jih nadomeste italijanske. Italija bi morala torej svojo posadko na tem otoku potrojiti, istotako pa seveda tudi zvišati stroške, ki znašajo že Bedaj 300.000 frankov. Vendar se neki Lahi tudi te žrtve ne ustrašijo, ker bi bila prvi korak za združenje Krete z Italijo. Po tej zvezi Italijani 2e davno hrepene, obenem pa izjavljajo, da imajo do tega otoka tudi popolno pravico. Kandija je dolgo časa pripadala republiki beneški, nikdar pa še ne Grški. Ce torej Krečani premene svojega sedanjega gospodarja, sme biti ta edino le Italija. Ravno vsled tega se je pa tudi
Priloga 81. štev. »Slovenca** dn6 10. aprila 1902.
Italija najbolj odločno protivila zahtevi nad-komisarja princa Jurija po zedinjenju Krete z Grško, in dela še sedaj z vsemi silami na to, da si pridobi večino prebivalstva z raznimi napravami in zvezami. No, Krečani so se sioer že večkrat v ogromni večini izjavili za zvezo z Grško, ni pa bilo do sedaj še Čuti, da bi kdo hrepenel po zvezi z Lahi. Ge bo torej zedinjer.je odvisno od krečan-ekega prebivalstva, Lahi ne bodo še tako naglo gospodarji Krete.
Turčija ln Bolgarija.
Kakor je posneti iz raznih poročil, ki prihajajo te dni iz Turčije, se vrši živahno gibanje v turški armadi. Deloma opravičujejo to najnovejši dogodki v Makedoniji in Albaniji in konečno tudi vznemirjajoča poročila v zadevi Tripolisa, glavni načrt pa je naperjen edino le proti Bolgariji. Kar štirje turški polki odrinejo v bližnjih dneh proti bolgarsko - vzhodno - rumelijski meji. Kraji Pašmakli, Ahatšelibi, Mali Tirnovo in Lo-sengrad dobe vsak po en polk z naročilom, naj zasleduje bolgarske tolpe ; v resnici pa hoče Turčija zagotoviti si svojo mejo proti Bolgariji in se pripraviti za vse slučaje. Ob enem je izšla naredba, da morajo biti pripravljeni rezervniki, vojaške oblasti pa morajo poskrbeti za zadostno število konj in vozov. Popolno enake priprave so se vršile pred pričetkom grško-turške vojske. Iz tega sledi, da je tudi sedaj pričakovati vojske tembolj, ker se turški častniki že sedaj hvalijo, da si še letos osvoje nazaj prelaz Sipka.
Francoska vlada ln bližnje volitve.
Volivno gibanje v Franciji je v polnem tiru. V javnosti nastopajo sedaj edino le razne vladne republikanske stranke, ki so že naprej prepričane, da izidejo iz volivnega boja vse »reakcionarne« stranke popolno poražene. V tem smislu sta govorila minulo nedeljo tudi zborniški predsednik Deschanel in bivši član Melinejevega kabineta Barthou. Katoličani skoro nikjer še ne nastopajo v javnosti, duhovščini so pa ponekodi škofje naravnost namignili, naj se izogiba prihodnjega boja. Na zunaj torej vso kaže, da bo Waldeck - Rousseau s svojim programom izšel iz boja kot zmagovavec nad vsemi nasprotnimi strankami. In vkljub temu se hoče mož umakniti in sicer ne po volitvah, marveč že pred volitvami! Kaj pa, ko bi bile razmere malo drugačne, kakor jih popisujejo vladni organi, in bi torej voditelji sedanje politike raje prostovoljno odstopili, nego bi se dali strmoglaviti?
Vojna v Južni Afriki.
Sedaj se tudi iz drugih virov poroča, da se je podal lord Rosebery v Južno Afriko na izrecno željo kralja Edvarda. Ta je namreč zelo nejevoljen, da pogajanja tako počasi napredujejo. Opetovano je že izrazd željo po definitivnem miru.
Burska vlada je prejela te dni sporočilo, da je položaj na bojišču ravno tako ugoden, kakor v dobi prvih burskih zmag. Na bojišču je sedaj več Burov kakor v pričetku vojske. Lord Kitchener je vsled zadnjih dogodkov zelo pobit. Burski vspehi, posebno stališče kralja Edvarda je generalissima silno vzneje-voljilo.
Angleški vojni stroški se bodo pokrili b povišanjem carine na sladkor in s povišanjem carine pri uvozu lesa za gorivo.
Angleški vojni urad proglaša, da je od začetka vojne do dane* izgubilo 21.536 angleških vojakov v Južni Afriki življenje.
Iz brzojavk.
Mandžurska pogodba podpisana. Ruski poslanik Lessar, princ Cing in Kwang weng-čaro so podpisali pogodbo mej Kino in Rusijo glede Mandžurije. Sklepna točka v pogodbi določa, da se mora ista ratificirati tekom treh mesecev. Rusija se izjavlja, da vrne železnioe pod pogojem, da se odpravi vojaška uprava železnic v Cili. — Boj za volivno pravico v Belgiji. Te dni so socialisti pod vodstvom Vandervelda priredili zopet več demonstracij. Prišlo je do boja mej njimi in stražniki, več oseb je bilo ranjenih. Soc. voditelji izjavljajo, da prično sedaj s silo. —
Schonerer zopet grozi Wolfu. Wrlf jo pričel loviti one vsenemške delavce, ki so šo v Schonererjovem taboru. Sohone rer je zapretil Wolfu z novimi odkritji, ki bodo delavcem odprla oči. — P o b j e d o-noscev odstopi. »La pensee slave» doznaje iz Petrograda, da je prokurator sve tega sinoda Konstantin Petrovič Pobjedo-nosecv v poslednji seji sv. sinode izjavil, da namerava odstopiti. Za njegovega naslednika se označuje senator Vladimir Sabler. — Izgnani laški poslanci. Belgijska vlada je iztirala nekaj ital. soc. poslancev, ki so dospeli v Bruselj in se udeleževati socialistiških demonstracij. Odpotovali so v Pariz.
Predavanje o kardinalu
Missia.
Ob natlačeno polni dvorani »Kat. Doma« je včeraj predaval g. dr. M. Opeka o pokojnem kardinalu Missia, o tern ple menitem možu, velikem značaju.
Predavatelj nam je v krasnem jeziku podal kardinalov življenjepis, narisal nam t^ko kardinal, srce polno svete čednosti, ki ni iskalo nikdar svojega, kako je v resnici in svetosti bil utrjen njegov značaj. Opisal nam je v izbranih besedah, kako je kardinal Missia vsled pridnosti in ijubeznivosti že v mladih letih obračal nase pozornost visokih oseb in kako se je v Rimu v šest' letni dobi navzel tistega duha, ki ga je visoko dvigal nad sodobne omikance. — Kardinal sam se je z živo hvaležnostjo spominjal tega bivanja v Rimu v zavodu »Col-legium Germanico Hungaricum«. Oo. jezu-vitom je bil vedno hvaležen.
Zanimivo je, da je bil Missia zadnja leta svojega bivanja v rimskem zavodu pre-fekt in da je kot tak imel pod seboj tudi sedanjega sarajevskega nadškofa dr. S t a • d 1 e r j a , ki je prišel 4 leta za Missio. Govornik je omenjal točk iz škof Zwarger jevega dnevnika, ki omenjajo, kako natančno je Missia opravljal v Gradcu službo knezo-škofijskega tajnika in kancelarja, in ko je vlada poprašala škofa Zwergerja, ali bi bil Missia sposoben za škofa ljubljanskega, tedaj je škof Zvverger odgovoril: da Mmsio kot svojega sodelavca in hišnega tovariša pozna popolnoma in da more pred Bogom in svojo vestjo izreči, da je Missia posebno sposoben, da postane škof ljubljanski. Ce bo božja volja, dejal je škc f, da ga izgubim, hudo mi bo, ne za trenotek, ampak za dolgo časa, ne radi osebe, ampak radi stvari, a pre pričan sem, da bo izvrstno vodd ljubljansko škofijo. Tako ee je izpolnil vzklic patra Schroderja, ki je o Miasiji, ko je bival še v Rimu, dejal: »V tem možu tiči škof!«
In prišel je Missia med nas, ne kot nadzornik slovenščine, ne kot ekonom, prišel je kot k a t o 1 i š k i š k o f. Kot tak je neumorno skrbel za cerkvene pobožnosti, redove, utrditev vere. Ne bi bil katoliški škof, ako bi v nemar puščal te stvari. In to mu zamerijo, o tem ga sodijo nekateri, ki ne vedo, kaj je živo, oživljajoče krščanstvo. Sodijo ga, da ni bil naroden. V sokolsko srajco se res ni oblačil, v gostilnah in kavarnah res ni upil »Živio«, a povejte, kje je zatajil svojo narodnost? Kedaj je tako nastopal, kot razni naši velenarod njaki? Imel je krščanske nazore o narodnosti, delal je, ne kričal. Missia se je trudil tudi za višji blagor ljudstva, in tisti, ki se trudi za višji blagor svojega ljudstva, je pač narodnjak v najboljšem smislu besede. A tudi v časnem oziru je Missia ljubil svoj narod. Kjerkoli je videl bedo, je pomagal, priporočal je gospodarsko organizacijo, za vse, kar bi moglo gmotno in moralno povzdigniti narod, je deloval, za vse to je bil zavzet. Prvi slovenski katoliški shod, kate rega je on sklical, je bil v tem oziru za naš narod najvišjega pomena.
Slovenec da ni bil? Kako ljubi slovenščino, kazal je po birmovanjih, s ponosom je pravil prijateljem, kako ljuba mu je slovenščina, slovenščini je Missia pripomogel v škofijskem uradu in po raznih župnij-skihuradih podeželi d o v e -ljave, katere prej ni imela. Pri njegovem delovanju pa ga je vedno vodilo načelo: »Ljubiti svojce, a pravičen biti tudi do drugih, ker so ,Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi'«.
Njegove velike sposobnosti je čislal tudi presvetli cesar. Cesar mu je nadel častno ime »Biser avstrijskega epskopata« in sveti oče Leon XIII. izrazil se je o njem: »Missia je izvrsten škof«.
Missia je imel dobrotljivo srce. Nasprotnikom se je maščeval s tem, da jim je odpustil. Veliko se je vedelo, kar da, še več, da levica ni vedela, kar daje desnica. Bil je mož mislec. Vsako dejanje je prevdaril, po prevdarku pa je delal mirno in odločno. Časih je še preveč prevdarjal, da si je s tem
grenil življenje. Ko je bil nekoč dolgo časa zamišljen, prašali so ga po vzroku. »Pomislite«, je odgovoril, »12 gospodov je prosilo za eno faro, težko mi je; kakorkoli se odločim, jih bo 11 nesrečnih in 12 morda tudi«.
O tem, kako je Missia pri miški Ure menitosti imel vendar veliko prikupljivost in veselo srco, pripovedoval je gospod j reda vatelj mično zgodbioo o »gostilni pri treh kronah« — v nadškofijski palači. Leta 1898 vračalo se jo pet mladih duhovnikov iz zavoda, v katerem se je vzgajsl tudi kardinal Missia, proti domovini. Med tomi mladimi duhovniki bili so trije nemški Porenci, en Hrvat in en Slovenec. V Benetkah so se ločili, zmenili bo se pa, da se snidejo zopet v Gorici, kamor se je šel Slovenec poklonit kardinalu, svojemu dobrotniku. Mladi duhovniki so se zmenili, da se dobodo v Gorici v gostilni »pri treh kronah«. Slovenca je kardinal prijazno sprejel in ga takoj vprašal, ako ima še kakega sopotnika. Slovenec je povedal, da se drugi dan pripelje Hrvat, in takoj drugi dan je moral Hrvat nameBtu »k trem kronam« h kardinalu, kjer je kardinal mlada duhovnika pogostil in se prijazno razgovar-jal ž njima. Mladi olovenec in Hrvat pa sta bila v nemali zadregi. Vedela sta, da so dan potem pripeljejo »k trem kronam« še trije zaostali Porenci, ki so pa želeli, da jih Slovenec ne predstavi kardinalu, da bi se tako nadaljnje njihovo potovanje za nekaj časa ne pretrgalo. Toda kardinal je vprašal: »Gospoda, ali imata tu še kakega tovariša?« In Slovenec in Hrvat sta povedala, da pridejo še trije nemški Porenci. »Kje se ustavijo?« vprašal je kardinal. »Pri treh kronah«, bil je odgovor. »A kaj, k meni jih pripeljite,« je dejal kardinal. Hudomušni alovenec je povedal kardinalu namero Po-rencev in je pristavil, da jih vendar privede, ako mu kardinal pusti, da napravi v sobah in hodniku, kar se mu zdi v ta namen primerno. In kardinal mu je smehljaje dovolil. Slovenec in Hrvat sta odstranila iz sob, karkoli je kazalo, da ne bi bila gostilna, postavila oelo na hodnik mize in jih pregrnila, debeli sluga Avgust pa je prevzel ulogo go stilničarja. blovenee in Hrvat sta se nato peljala na kolodvor po Porence, a — smola — takoj pri izstopu iz kolodvora skočijo Porenci v omnibus, na katerem je bil napis »Pri treh kronah«. Slovenec in Hrvat sta s težavo »prepričala« Porence, da je bolje voziti se »k trem kronam« v izvoščeku, in Porenci so jih ubogali. Peljali bo se pred nadškofovo palačo, kjer so se ustavili, meneč, da so v gostilni »pri treh kronah«. Debeli Avgust je pritekel nasproti — ulogo gostilničarja jo izborno igral —- ter je pri povedoval Porencem, da so ondi prenoče vali že visoki gospodje. Veseli so bili Porenci, samo sobe, kamor jih je peljal Avgust, te so se jim zdele preodlične in s strahom so vpraševali Slovenca, ako ne bo ta gostilna predraga, Slovenec jih jo potolažil, da ne, »ker je to dobra krščanska go stilna«.
Porenci so zahtevali od »gostilničarja« Avgusta pivo m postali naposled v »restavraciji« jako glasni. Nakrat se odpro vrata. Kardinal pride v sobo, Porenci ga pozdravijo, potem se pa ne brigajo dalje zanj. Menili so: Gostilničar je rekel, da prenočujejo tu visoki gospodje, in danes se mudi tu visok cerkven knez. Kardinal je pristopil k mizi in vprašal Porence, kako jim »kaj ugaja v gostilni pri treh kronah«. »Izborno,« so dejali Porenci, »in prijatelja pravita, da tudi predrago ne bo.« Pri teh besedah sta buSnila Slovenec in Hrvat v smeh, kardinal se je veselo smehljal, Porenci pa so spoznali, da niso »pri treh kronah«, ampak pri — blagem goriškem kardinalu.
Kardinal se je veleprijazno menil s svojimi gosti in jih naposled peljal na vrt, kjer je izrekel besede: »Svojo ljubo Kranjsko sem zapustil, tu bom pa umrl.« In gledal je proti sveti Gori, kjer sedaj počiva v Bogu.
Iz obširnega predavanja smo mogli navesti le nekaj točk, podati smo je mogli le v glavnih obrisih. Dobesedno priobči to pro • davanje »Domoljub«.
Dopisi.
Sv. Jakob ob Savi, 31. marca. (To in o n o.) Pri nas smo letos, kakor upamo, obhajali resnično velikonočno vstajenje, kajti pripravljali smo se nanje s sv. misijonom, ki so ga vodili preč. gg. oo. lazaristi od ti hega do cvetnega torka. Ljudje so se, hvala Bogu, prav pridno poslužili redke milosti božje in dasi nas je toplo solnce tako ljubko vabilo obdelavat zemeljsko grudo, smo vendar raje za enkrat obrnili oko na prostra-nejše dušno polje. Zdaj se čuti pri nas splošna svežost. — Znamenje, da je notri, kjer plujo tisto nemirno srčno valovje, veliko več ravnotežja nego pred 16 dnevi. Zanimanje za duh. vaje je pokazala posebno krasna sklepna procesija cvetni torek, ki jo privabila številno ljudstvo, ne samo domače, ampak tudi
sosednjih fara pod našo bandero, med ko-jiini se odlikuje po svoji simbolični milini posebno ono naSe Marijine družbe, ki šteje sedaj že preoej nad sto poltenih dekliških src. Pa tudi naši mladeniči so sklenili slovo dati otročji budalosti, ki ne čisla dovolj velike časti, imenovan biti »sin Marijin«. Okrog 40 jih pričakuje višjega potrdila mladeniške Marijine družbe, ki tudi njim zagotovi posebno varetvo Naše Ljube Gospe. Bog poplačaj našemu vrlemu dušnemu pastirju g. Gregorju Jakelj, da nam je oskrbel toliko dušnega užitka o tako primernem času; mi pa si bomo prizadevali, da tudi z vsem svojim življenjem in obnašanjem pokažemo, da so naB dobri nauki gorečih gg. misijonarjev ganili v dno duše.
Pa ne samo duhovno, tudi gospo d a r s k o se pričenjamo gibati. V kratkem pričnemo delovati z zadružno mlekarni c o v Dragomlju, od katere upamo dobiti vsaj nekoliko poplačan trud, ki ga imamo s svojo živino. Vsaj tudi pri nas stroški vedno naraščajo, tem bolj, ker iz tujine mladina prinaša vedno kak nov nebodigatreba, kako bi pa prišli do kakih boljših dohodkov, pa noben ne pove.
Pa še nekaj nas taja. Ce mi Cezsavci, tje do Dola, Ihana, Domžal in še naprej proti Moravčam česa potrebujemo, je to gotovo most čez Savo pri Brodu, ki bi nam omogočil zvezo z Ljubljano. Koliko imamo tu prestati, je težko povedati, treba poskusiti, počem da je is>ost. Koliko let Bi že delamo upe, da dobimo zaželeni most, pa ga ni posveta, ki bi nas popeljal v ob ljubljeno deželo. To pa tudi ni čudno. Ob činski odbor je že davno sklenil podati prošnjo na deželni zbor in izročil celo zadevo trem — kakor pravijo — možem. A zgodilo se ni nič.. Ali pa je morda vzrok drugje ? Ve se namreč, da je dobil oča župan že pred meseci v roko popolno prošnjo, ki bi jo imel samo s priporočili sosednjih obč. županstev, — do kojih bi se imel po-preje obrniti — poslati na pristojno mesto. Pa to se ni zgodilo. To obnašanje nas žali v dno duše in poživljamo očeta župana, da stori svojo dolžnost, če no, bomo morali vedno iznova dregati. Po konci tedaj !
Iz Zagreba, 1. aprila. (Kriza v hrvaškem gledališču.) Kar so zagrebški opozicijonalni časopisi že prvo leto intendature Hreljanovičeve trdili, to se je te dni zares zgodilo. Radi prevelikega priman-kljaja skoz cela tri leta, je dež. vlada z enostavnim ukazom odstranila opero, opereto in balet iz zagrebškega dež. gledišča za toliko časa, dokler se ne pokaže zopet potreba, da se iznovič uvede, seveda pod takimi po goji, pod katerimi se ne bi bilo bati letnega primankljaja. Med tem pa naj se goji sama drama, kateri edini pripisuje deželna vlada vzgojno moč.
Ob enem je odpustila ista vlada dosedanjega gledališkega intendanta Hreljanoviča ter postavila na njegovo mesto poznatega izvrstnega zdaj že umirovljenega predstav-Ijača g. Mandroviča, od katerega pričakuje, da bode zopet uredil odnošaje na zagrebškem narodnem gledališču. Gosp. Mandrovič je za svoje novo mesto gotovo najsposobnejši mož, bode pa li mogel vse zmedene zadevo hitro in gladko urediti, to je seveda drugo vprašanje.
Čudno je, da se zdaj po zagrebških časopisih najmanje razpravlja o tem, kako bi ae dale zavožene stvari na narodnem gledališču urediti, marveč se zdaj piše le o tam, kako bi se dala opera vzdržati, češ da brez nje ni prave nado za napredek gledališča. Vsa zadeva pa ima še posebno čudno lice radi tega, da dež. vlada ni posegla žo poprej s svojimi odredbami v čudno gospodarstvo gledališčnega intendanta, če tudi so opozicijonalni časopisi upozorivali, kako gledališče nazaduje od dne do dne. Dež. vlada je morala tedaj vedeti, kaj se godi v gledališču, in vendar je vse to gledala in trpela toliko časa, da je slednjič kar iznenada zaprla opero. Ko bi bili zlobni, bi mogli trditi, da se je to nalašč zgodilo; toda to ni verjetno, četudi je pri razpravah o letošnjem deželnem proračunu govoril poročevalec, da je gledališče samo luksus za hrvaški narod. To je deloma resnično, če se pomisli, da dežela troši za gledaliče na leto do 120 000 gold., med tem pa ena cela tretjina za šolo sposobnih otrok no more v šolo, ker je nima.
Poročevalec seveda ni povedal, da bi mogla Hrvaška imeti zadosta šol in tudi podpor za kulturne zavode, ko bi Hrvaška dobivala od svojih dohodkov to, kar ji gre. Toda sedanji zistem trpi vse krivice, ki se gode hrvaškemu narodu, na drugi strani pa oponaša, da se preveč izdaje za kulturne svrho, kar pa ni resnično. Seveda se dosedanja gledališčna uprava ne sme braniti, ker je bila zares slaba, toda to je vedela dež. vlada že zdavnaj, pa bi bila morala pomoči. Da je dež. vlada poprašala za svet nekoliko odličnih mož. ki se razumijo v gledališčne zadeve, bi bila mogla rešiti opero; a da se zares mnogi tudi zanimajo za gledališčo, so dokazale izjave v »Agramer Tagblattu«, kjer
Be nahajajo mnoga razjašnjenja, zakaj je zagrebško narodno gledališče ttiko nazadovalo, in kako bi se dalo zopet povzdigniti.
Sploh je sodba o današnjej upravi ne-povoljna; oponaša se ji nesposobnost in ma-1. marnoBt, pa je občinstvo izgubilo veselje do gledališča, posebno od onega časa, ko se je začela uprava z nekimi kosati s pred stavami v tukajšnjem »Orfeju«. Potem seveda ni bilo čudno, da je bilo gledališče prazno in da so se dnevni dohodki silno zmanjšali, pa odtod tudi tako velik primanj-kljej. Bivši intendant dr. Miletič je po lastnem izkustvu tega mnenja, da bi se dala opera vzdržati tudi s sedanjo deželno podporo ; tako mislijo tudi mnogi drugi strokovnjaki.
Za Zagreb bi bil z odstranjenjem opere hud udarec, in zato je sklical mestni župan enketo odličnih mož, da se dogovore, kaj je storiti, da se vzdrži opera. Nekaj žrtev bo treba od samega mesta, pa tudi od premožnih meščanov, ki v razmerju s slabo plačanim uradništvom gotovo premalo žrtvujejo za kulturne Bvrhe. Posebno pa je čudno, da hrvaško plemstvo tako malo mara za gledališče. Ono bi se moralo pozvati, da se predbroji z znatnimi prinosi za lože, saj tako dela tudi češko in ogrsko plemstvo. Gotovo je, da naj oni sloji, za katere je gledišče zidano, isto tudi vzdržujejo. Oni, ki iščejo v gledišču zabave, naj si jo tudi plačujejo. Zato naj v prvi vrsti plemstvo in meščan stvo žrtvuje za gledišča, ne pa dežela. Bode li pa vlada hotela preklicati zadnjo svojo odloko glede gledališča in opere, to je seveda drugo vprašanje.
Ce dobi garancijo, da ne bode treba pokrivati priniankljeja, kakor ga je morala do zdaj, morda vlada popusti, kar bi bilo umestno tudi radi tega, ker mora vse operno osobje vzdržati še tri mesece, a nekoliko članov opere celo še celo leto po sklenjeni pogodbi, ki se ne da razveljaviti. Ti bolji člani bi se mogli pridržati, praznine za glavne ulogo popolniti, orkester urediti, sicer pa vse nepotrebne prikrpine odstraniti, za kar so je toliko po nepotrebnem denarja izmetalo, in opera bi se lahko vzdržala. se opera more vzdržati v Ljubljani, pravi dr. KrSnjavi, »ne morem poj miti, zakaj so ne bi mogla tudi v Zagrebu.« Seveda bi se mogla, ali le pod dobro gledališčno upravo, ki bi znala upotrebiti svoje osobje v pravo svrho in ki bi imela tudi zadosti umetniškega ukusa, da zadovolji občinstvo s točnimi iz vedbami najboljših oper. Bolje je, da dobi občinstvo manje ali dobrih predstav, nego mnogo slabih, kakor je bila navada do zdaj. Z novo intendanturo se zabrne gotovo na bolje tudi v tem pogledu, kar želi vsak prijatelj narodne prosvete.
Izpred sodišča.
Iz prisilne delavnice. Kristijan in Martin Seger sta zaupala svojo najsrčnejšo željo ciganu iz oolkana. Mislila sta si naba viti vsak svoj havelok. C,ril Majer, — tako je bilo dotičnemu ciganu ime — jima je obljubil, da prispeva k temu — z neko etaro kikljo. S tem se je oben>a zameril za zmeraj. Ko so se 3. marca sešli na hodniku, obsula sta ga 7. najhujšimi imeni, kar jih premore bogati ciganski jezik. Majer jima seveda ni ostal dolžan. Ko ju je naposled počastil še z »deutscbe Hunde«, lotila sta se ga s pestmi Ker je hotel imeti »mir«, je zabodel Kristjana 4kratv p r s a. Vendar so pa rane lahke. Ker je Majer s tem prekoračil meje dovoljenega silobrana, ga sodišče oropa prostosti prisilne delavnice za celih 14 dui.
Amerikanci. Cez morje so jo mislili popihati Janez Nampelj, Andrej Mehiin, Matej Kapš in Anton Suhadolnik. Ker so pri tem pozabili popreje odslužiti cesarja, jih je sodišče obsodilo po vrsti na 5 tednov in 30 K, en mesec in 20 K, 14 dnij in 10 K in zad njega na 10 dni in ravno toliko kron.
Tržaško porotno sodišče. Pred tržaškimi porotniki je včeraj stal delavec E. Cecconi iz Trsta, ki je v neki gostilni z nožem zaklal nekega Sacopana. Cecconi je bil obsojen na 4 leta težke ječe.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. »prila.
Zaupni shod štajerskih Slovencev
se je zučel danes ob 2. uri popoludne. K shodu so povabljeni le štajerski časopisi. Shod bo označil svoje stališče k znanim kompromisnim predlogom. Na vabilih, katera so bila poslana samo Štajercem, sta podpisana dr. Josip Sernec in dr. Iv. Dečko. Razposlanih je bilo okolu 600 vabil brez ozira na strankarsko mišljenje.
Vest o novem tržaškem škofu dr. Nagiu se potrjuje sedaj tudi v rimskih listih »Popolo Romano« in »Messagero«. Avtentično ta vest dosedaj še ni potrjena.
Duhovniške vesti iz lavantinske škofije. V mariborski stolnici je predvče-
rajšnjim prevzv. gospod knezoškoi dr. M. N a p o t n i k opravil pontifikalno črno mašo po pokojnem kardinalu Missia. — Dekanom v Konjicah je imenovan č. gospod župnik in duhovni svetnik v Ribnici na Pohorju Franc II r a s t e 1 j. — Provizor-jem v Ribnici na Pohorju je imenovan č. g. Mih. Sket, kaplan pri Sv. Martinu pri Slov. gradcu, kamor pride iz Ribnice na Pohorju č. g. kaplan Ivan Kausky, kot kaplan v Ribnico na Pohorju pa pride iz bt. Ruperta pri Laškem čast. gospod Ivan Zaje.
Slovenski narodni svet. »Sudsteie-risehe Presse« predlaga, naj so za Slovence ustanovi slovenski narodni svet na podlagi skupnega narodnega programa. Ta narodni svet naj bi skrbel za skupno narodnopoli tično delovanje blovencev in za ohranjenje njihovega posestnega stanja.
Cesarjev dar. Cesar je podaril za uboge pogorelce v Š t. U r h u ob Beljaku 3000 K.
Is celovške škofije. Umrl je, kot smo včeraj javili, g. nadžupnik v Milštatu, Peter R a i t h , star 54 let. Župnijo bode oskrboval tumošnji kaplan g. Ed. K 1 i m sc h.
Javna predavanja »Sloven. krši. soc. zveze« so se včeraj do jeseni prekinila. Zopetni začetek zanimivih predavanj, ki so vsako sredo privabila v dvorano »Kat. Doma* mnogo občinstva in s katerimi si že nekaj let pridobiva «Slov. kršč. soc. zveza« veliko zaslug za izobrazbo ljudstva, se naznani po časopisih.
Knezoškof v Šiški. Danes je bila v Sp. Šiški vizitacija podružnične cerkve Iran čiškanske župnije. Knt-zoškola so Šišenčanje sijajno sprejeli. Postavijeni so bili v Sp. Šiški trije slavoloki, hiše so bile okrašene z zastavami. Pozdravili so knezoškofa obč. odbor, požarna bramba, šolska mladina in veliko ljudstva. Čast Šišenčanom ! V cerkvenem govoru je Presv. omenil potrebo samostojne župnije v Šiški.
Shod ljubljanskih Nemcev bo prihodnji ponedeljek ob 8. uri zvečer v kazin-skem steklenem salonu. Shod Be bo pečal z občinskimi volitvami v Ljubljani.
Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam
poroča: Naša »Čitalnica« vrlo deluje in je v dobrih rokah. Zdaj dobiva 14 „Slo-vencev", ki jih ijudje z veseljem čitajo. — Opozarjamo na veselico prihodnjo nedeijo! — Čudno se nam je zdelo, ko je liberalno časopisje tako hvalilo g. Žirovnika, ker je dobil pohvalo cd ministerstva za vodstvo obrtne šole. Mi tukaj pa vemo, da gosp. Ži-rovnik niti izkušenj nima, da bi mogel poučevati risanje v obrtni šoli. Pohvalo bi torej morala dobiti gg. Jelenec in Sonc, ki sta se, eden iz Ljubljane, drugi iz Medvod, trudila sem v Št. Vid. Ker nam je znano, kak veter veje iz dež. šol. sveta, — zlasti v spominu nam je, kako so vrlemu g. Rantu na Dobrovi dajali „grajo" — zato je ta »pohvala« na nas naredila ravno nasproten vtis, nego so ga nameravali oni, ki so »pohvalo« izpostavah. Vprašajte ljudstvo, kako ono hvali!
Občinske volitve v Metliki. Cvetno soboto smo imeli pri nas volitve v občinski odbor. Iz odbora bo izbacnili tukajšnji mogotci veletržca g. Makarja in čevljarskega mojstra g. Prusa. V odbor pa je prišel nad-učitelj g. Burnik. Drugi odborniki so vsi ostali kakor poprej. Vendar ostane g. Makar kot virilist v jezo metliškim liberalcem še v odboru in še jih bode drobil tam. Sploh se je pa itak uložil ugovor proti tej volitvi na deželno vlado radi nepostavnosti. Po Metliki silno vre radi teh volitev sedaj. Ogromna večina volilcev odločno zahteva, da se morajo razveljaviti te volitve, ker vendar ne gre, da za gotove ljudi ne bi bilo več pravice. Sploh se bode pa še pisalo o teh volitvah in slovenskemu svetu pojasnilo, da imamo res mažarske volitve v Metliki.
Dvorazrednioa v Litiji se razširi v štirirazrednico.
Umrl je v Gradcu včeraj znani posestnik vitez Egon pl. Pistor, častni občan šentiliski, v dobi 57 let.
Umrl je v Št. Pavlu v Lavantinski dolini trgovec g. Fr. V o u k.
Občinske volitve bodo v C e 1 o v c u dno 28. in 30. apriia, ter 2. maja.
Lahi in Celje. Istrsko politično društvo je popolno odobrilo stališče laških po
slancev na Dunaju, ki so v zadevi celjske slovenske gimnazije glasovali proti Nemcem. Pomanjkanje oenenih stanovanj
je zdaj v Trstu, kakor tudi v mnogih me stih, dnevno vprašanje prvo vrste. Zdaj zahtevajo tam splošno, naj občina, meBtna hranilnica, bančna podjetja in drugi privatni denarni zavodi žrtvujejo kaj za zidavo cenenih ljudskih stanovanj. Krasna stanovanja za bogatine in pasje luknje za proletarijat
—	to se dobi. A poštenih, zdravih stanovanj za srednje prebivalstvo, ki hoče v miru in v zdravih prostori vzgajati svojo družino,
—	tega se ne dobi. Zato je treba z ozirom na ljudski blagor izpreminjati stavbene na črte in dati priložnost za zidavo pravih ljudskih prebivališč. V Ljubljani je ista pesem. Koliko rodbin išče s težavo stanovanj, a jih no more dobiti, vkljub temu, da se je toliko zidalo zadnja lota! Na dolg se zidajo velike stavbe, a za srednja stanovanja, ki bi gotovo nesla svoje letne odstotke, če tudi ne velikanske, a gotove, se stori premalo. Zato bi bilo tudi v Ljubljani nujno potrebno, da se dela na tem polju. — Zdaj imamo »Delavsko stavbinsko društvo«, ki dela ? tem smislu za delavske stanove zunaj mesta pripravne hišice. Želeti je, da se za taka re-elna in potrebna podjetja zanima širša javnost. baj potreba je tako očitna, da je ni treba šele na široko razlagati.
Vozni red železnične proge Trst Buje: Odhod izTrsta-Sv. Andrej 9.50 pdp. in 7.10 zv., dohod v Zg. Žavlje ob 10.15 predp. in 7.34 zv., v Sp. Žavlje 10 21 predp. in 7.39 zv., v Milje b. 10.28 predp. in 7.45 zv., okofije S. 10.40 predp. in 7.56 zv., v Dekani 10.50 predp. in 8.05 zv., v Koper 11.09 predp. in 8.20 zv., v Semedelo 11.15 predp. in 8.25 zv., v Izolo 11.30 predp. in 8.40 zv., v Strunjan 11.47 predp. in 8.57 zv., v av. Lucijo 12.02 predp. in 9.11 zv., Sv. Jernej 12.07 pop. in 9.16 zv., v Sicijole 12.20 pop. in 9.28 zv., v Salvore S. 12.40 pop. in 9.47 z v., v Mar-kovac b. 12.54 pop in 10.00 zv., v Kalda-nijo S. 1.00 pp. in 1006 zv., v Buje 1.15 pop. in 10.20 zv. Odhod iz Buj 5.05 v jutro in 3.00 pop., iz Kaldanije S. 5.19 zj. in 3.13 pop., iz Markovca S. 5 25 zj. in 3.19 pop., iz Salvore S. 5.37 zj. in 3.31 pop., iz Sicijole 5.56 zj. in 3.48 pop., iz bv. Jerneja 6.05 zj. in 3.57 pop. iz Sv. Lucije 6.12 zj. in 4.02 pop., iz Strunjana 6.25 zj. in 4.15 pop., iz Izole 6.47 zj. in 4.34 pop,, iz Semedele S. 7.01 zj. iti 4.47 pop., iz Ko pra 7.14 zj. in 4.57 pop., iz Dekani 7 31 zj. in 5.14 pop., iz Škofije S. 7.43 zj. in 5.25 pop., iz Milj S. 7.54 zj. in 5.35 pop., iz Sp. Žavelj 8.02 zj. in 5.43 pop., iz Zgornjih Ža-velj 8.07 zj. in 5.48 pop. Dohod y Trst 8.30 in 6.10 zv.
V Savi utonil je v noči od 7. na 8. t. m. 19letni sin posestnika Koči v Ribčah, ko se je hotel prepeljati na postajo Kresnice. čoln Be je prevrnil, mladenič pa izginil v valovih. Dosedaj ga še niso našli.
Ponesrečil se je delavec Fr. Dolenc na Savi. Na nogo mu je padel 900 kg težak model, ki mu je zdrobil del noge. V bolnici so mu morali odrezati nogo.
Ljubljanske novice. Naknadni vojaški nabori se vrše zopet 5. in 20. vsakega meseca. — Nakup stavbišča. V Frančiškanski ulici so kupile frančiškanke Greglovo stavbiščo za 60.000 K da si na njem zgrade samostan. Sedaj je v Ljubljani sedem frančiškank. — Veliko garni-z i j s k o vajo je imelo včeraj vse tukajšnje vojaštvo v smeri proti Laverci. Pri Pijavi gorici in Gumišču je imelo vojaštvo menažo. Zvečer proti 7. uri se je vojaštvo vrnilo v Ljubljano. — Aretirali so danes zjutraj hlapca Jos. Arharja na Radeckega cesti radi nenravnega dejanja in ga izročili dežel, so dišču.
Samomor notarjeve soproge. V
Svincu na Koroškem si je končala dne 8. t. m. življenje 371etna Franja R i e d e r. Skočila je v Goričico. Zmešalo se ji je.
Svojo ženo umoril ? V Trstu so aretirali agenta Antona Krelja. Sumijo ga, da je umoril svojo ženo, s katero je živel v prepiru. Po nekem prepiru jo čul gospod, ki jo stanoval pod stanovanjem agentovim, težek padec. Šel je v agentovo stanovanje in našel ženo mrtvo. Krelja trdi, da se žene niti dotaknil ni, ampak, da Be je kar mrtva
zgrudila. Znakov udarcev na truplu ni poznati.
Reklama za slovenske kraje. Nedavno smo omenili, da izda češka podružnica »Slovenskega planinskega društva« priročno popotno knjigo za slovenske kraje, čujemo, da tudi tukajšnji osrednji odbor »Slovenskega planinskega društva« pripravlja zanimivo knjigo, ki bode izborno reklamno sredstvo za lepo našo Gorenjsko, u gosp. katehet Mlakar sestavlja opis Bleda in najkrasnejših gorenjskih krajev. Knjiga, bogato ilustrirana, izide, ko pridejo sem slovanski časnikarji, katerim se pokloni.
Z Vipavskega se nam sporoča, da je tam nekje v hribih dobro znani liberalni župan, kateremu se je županski stol zelo priljubil; kajti njegova triletna doba je žo davno pretekla, toda o volilskem imeniku ni ne duha ne sluha. Le točno, gospodje!
Volitve v trgovsko in obrtno zbornioo goriško. Poroča se nam, da so pri volitvah v goriško in trgovsko zbornico zmagali laški kandidatje.
Slovenski kinematograf je uredil fotograf g. J e r k i č v Gorici. V nedeljo je v Gorici priredil predstave.
Burne volitve v Korminu Občinske volitve v Korminu se bodo še eakrat vršile. Namestništvo je zadnje volitve razveljavilo.
Manevri vojnega brodovja. Meseca junija, — tako poročajo iz Pulja — namerava naša vojna mornarica obdržavati velike manevre, katerim bode baje prisostvoval Nj. Velič. cesar sam. Namen tem manevrom baje je ta, da se izkaže ne le sposobnost naše vojne mornarice, marveč da se razvije tudi njena količina.
S sekiro pobil nadzornika. V Se-sljanu jo pri delih v luki delavec Jernej Peiirotto s sekiro pobil na tla nadzornika Emilija Rosso iz Milj, ker mu je nadzornik zapovedal, da mora k enakemu delu v Trst. Rosso je dobil dve nevarni rani.
Dijak se je obesil. Na Mirenski cesti pri Gorici se je obesil dijak Izidor Nadler z Dunaja. V Gorici je živel od inštrukcij.
Samomor v Ptuju. Gostilničar H. Landes se je v Ptuju ustrelil. Zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok.
Kipar Rendič se je zopet vrnil v
Trst.
Stavka na Reki. Stavka v tovarni papirja je končana. Delavci so sprejeli delo pod prejšnjimi pogoji. Kritičen je položaj v tovarni mila.
Stavka zidarjev v Zadru Stavke se čudovito množe. V Zadru so pričeli stavkati vsi deiavci zidarji, ki hočejo imeti več časa za obed in več plače.
Izum hrvaškega učitelja G. Ve-koslav Klemen, učitelj v Grubišnem polju, je iznašel nove nože za cepljenje sadnega drevja, ki so posebno pripravni. V eni uri more ž njimi tudi učenec nacepiti do 100 drevesc. Priredil je tudi posebno pilico za odrezavanja vršičkov divjakom. Za te predmete je dobil patent.
Zdravje v Ljubljani Od 30. marca do 5. aprila je bilo 26 novorojencev, 28 jih je umrlo, in sicer: 1 za dušljivim kašljem, 5 za jetiko, 7 za vnetjem sopilnih organov,
1	vsled nezgode, 14 za različnimi boleznimi, med njimi je 7 tujcev, 14 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi bo oboleli, in sicer: 4 za ošpicami, 1 za škarlatico, 1 za tifuzom,
2	za vratico.
Moltke — dezerter. Od 8. lovskega bataljona v Trbižu je dezertiral lovec Moltke. Dobili so ga kmalu. Ta Moltke je bil svoj čas kadet, a je bil degrediran.
Konec secesije ruskih dijakov. Poročali smo že, da je 800 ruskih dijakov zapustilo lvovsko vseučilišče, ker se ni ugodilo tam njihovim narodnim težnjam. Zdaj je pa rektorat dobil od ministerstva zapoved, da mora od ruskih dijakov sprejemati pisma in vloge v ruskem jeziku, nanje rusko odgovarjati in sprejemati zapisnike v tem jeziku. V oficielnih razglasih Be bo rabila večinoma latinščina, inače poljščina. »Haličanin« objavlja ta razglas in pristavlja, da se zdaj ruski dijaki 1 a h k o č a s t n o v r-nejo v Lvov.
Pojasnilo o slovenskih ponesrečencih v Ameriki. Iz Čikage se piše: G. dr. Schvvegel, avstrijski podkonzul, nas je naprosil, naj, če moči, kaj poizvemo o smrti in dokazih smrti v železniški nesreči blizu
Adrian, Mich., ubitih Slovencev Fr. Hrovata, Janeza Hrovata in Ane Perko. Kakor hitro bo imel generalni avstrijski konzulat v Oi-kagi prave dokaze o njih smrti, bode začel tožbo zoper železniško družbo. Za Franca Hrovata že ima g. podkonzul dr. bohwegel zaprisege (affidavits), ki bodo morebiti zadostovale. Išče pa še dokazov za Janeza Hrovata in Ano Perko. — Tem potom prosimo rojake, da naj pošljejo kake dokaze zlaBti velja to sorodnikom omenjenih dveh ubitih rojakov. O. podkonzul potrebuje tudi natančnejših obvestil o sorodniških odno-čajih ubitih, da bode vedel ceniti odškodnino, ki jo misli zahtevati od železnice.
Dva slovenska notarja v Ameriki. V Pueblo je dobil javni notarijat Slovenec g. K o n d a, v Clevelandu pa g. Jos. D u n d a.
Duhovniška vest is Amerike. G.
g. Franc J. Ažbe, pred kratkim v Ameriki posvečeni slovenski duhovnik, je h" nameščen v Lebanonu pri nemško-ang. ^.i cerkvi Matere Božje za duhovnega pomočnika. K ti cerkvi spada kakih osemsto Slovanov — Slovakov, Hrvatov in kakih 70 Slovencev.
Nova slovenska cerkev ln šola v Ameriki. Milost, clevelandski škof Ign. F. Horstmann je dal Slovencem v predmestju Nawburghu navodilo in dovoljenje, da si sezidajo novo cerkev in šolo skupaj v enem poslopju in sicer iz opeke. Stala bo okrog
10.000 dolarjev in se takoj prične z delom. *
» #
Najnovejše od raznih strani.
Umirovljeni generali. Sedaj živi 616 umirovljenih avstro-ogrskih generalov. Število umirovljenih generalov se je od leta 1900 povečalo za 16. — Anarhist poslanec. Milanski volivci bodo izvolili v laško državno zbornico anarhista Calcagno, ki se sedaj nahaja v ječi Ventoltone. Dosedanji socijalistiški poslanec Turato se je odpovedal in sam priporoča Calcagna, ki je znan kot nevaren anarhist. Polovico svojega življenja je prebil v ječah in sumijo ga, da je vedel tudi za napad na avstrijsko cesarico in na kralja Humberta. — S t r a h o -vlada na Ruskem. Razni listi poročajo, da se vsak dan dogajajo napadi na visoke osebe. Časopisi morajo stvar zamolčati. Aretacije se nadaljujejo. — Požar v Stokholmu. V Stokholmu jo pogorela tovarna drožja pekovskih mojstrov. Zid se je podrl in ubil pet oseb, osem pa ranil. — "Voda udrla v premogokop. V Moravski Ostrovi je voda udrla v premogokop. Voda stoji 240 metrov visoko. Trije rudarji so našli smrt — Raztopljene rudnine so polile 30 delavcev v livarni shefieldski. — Osem brzojavk naenkrat se lahko odpošlje zRowland-telegrafom. — Mažarsko gospodarstvo. V mestu Mako so prišli na sled veliki defravdaciji v občinski blagajni. Blagajna ni bila kontrolirana že deset let. — Mesto pogorelo. MeBtece Dunajov v <3aliciji je pogorelo. 200 prebivalcev je brez strehe. — Morilec otrok. V Pragi je bilo zadnji čas na ulici umorjenih mnogo otrok. Policija storilca ne more dobiti. — Napad na duhovnika. Iz Bruslja javljajo, da je v St. Pavlu pri Li Louviere nekdo vrgel dinamitno bombo na vrt on-dotnega duhovnika. Bomba je provzročila samo materijelno škodo. — Promocija € 8 1 e t n e starke. Na vseučilišču bt. Louis je bila promovirana neka 681etna starka doktorjem. Žena ima že 4 otroke. — § 19. odkril tatu. V Budjejevicah je bilo trgovcu Klimbergerju ukradeno mnogo obleke. Njegovega komija F. Muhla bo radi tatvine prijeli, soudeleženec pri tatvini K. Novak pa je pobegnil. Ko so časopisi poročali o tatvini, imel je Novak predrznost, po § 19. popravljati, da ni kradel. Policija si je ogledala poštni pečat Novakovega pisma ter je tako dobila v roke tatu. — Jan K u b e 1 i k se je vrnil iz Amerike v Prago. Češki časnikarji so mu priredili slavnosten večer.
Ženski kolegij re dejal ogenj v Filadelfiji Ogenj je ra*-.iejal krasno Den-beigh poslopje Bryn M-,vr ženskega kolegija, ki je stalo 190.000 dolarjev, skupno z njegovo bogato opravo in pohištvom vrednim 85.000 dolarjev. Bryn Mawr je jeden največjih in najbolj poznalih ženskih kolegijev v vshodnih ameriških zveznih državah.
Kotiček za liberalce. Včeraj smo omenili soc. dem. oklica za ljubljanske obč. volitve. V tem oklicu so tudi naslednji ocvirki na naslov »naprednjakov«: V državnem zboru so glasovali slovenski »napredni« poslanci dr. Ferjančič in notar Plantan, »imenitni« poznavateli socijalnega vprašanja, proti ljudstvu. V zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega je priznal »liberalec« župan Hribar, da mu oni ljudje, ki ne plačujejo direktnega davka, nič ne veljajo. Torej de-
lavci in vsi drugi, ki sicer niste posestniki nepremakljivega premoženj«, nič ne veljate, četudi plačujete mnogo, da, veliko indirekt-nega davka, tako pri sladkorju, petroleju, pivu in sploh pri V8eh rečeh, ki jih dan na dan rabite. Lani je bil občinski svet povabljen, naj se izjavi, kaj misli glede zavarovanja za starost — pa ga ni bilo. — Napravil je ubožnico, a napravil tudi hišni red kakor — skoraj v jetnišnici. — Obljubili so volilno pravico že večkrat — a ne dajo je ne. — Obljubili so delavska stanovanja — a ne store v ta namen ničesar. — Poganjajo delavstvo s svojim stavbenim redom v okolico mesta, da imajo delavci odročna in slaba stanovanja. — Bojujejo se proti delavskim gospodarskim društvom. — Ustanovili so godbo v Ljubljani in jo imenovali ,meščansko' (drugod bi se imenovala mestna), a podpirali je niso zadostno z meščanskimi, ampak le z meBtnimi denarji, in nazadnje bo nje uslužbence postavili na cesto. Na »rotovžu« gospodarijo brez občinskega programa, ker ga nim? O svojem programu vedno molče, ker So ga sramujejo. — Pod pirajo sicer vrešenBke poljske žrtve, ne zmenijo se pa za tržaške delavske slovenske žrtve. — Delavstvo enkrat božajo, pozneje ga napadajo, kakor volivni čas nanese. — Sedaj zahtevajo od delavstva v Ljubljani ponovitev idrijske dogodbe v kaki taki obliki, da bi jim na rotovžu za pet mandatov tal zmanjkalo. — Avdijence ljubijo na zgoraj in spodaj. — Protekcija jim je »industrija r"-vela«, druge ne poznajo. — Kadar zahteva kdo koncesijo, ki potrebuje tiskarno zase, je preveč tiskarn v Ljubljani, kadar pa komu preti nevarnost za karijero, takrat je tiskarna potrebna.«
Ora&tva..
(Veselico priredi »bralno društvo pri D. M. v Polju«) s sodelovanjem Marijine družbe v nedeljo dne 13. aprila t. 1. po popoldanski službi božji na vrtu »Društvenega doma« v Slapah s sledečim vsporedom: 1. Fleišman : Triglav, šesteroglasni mešani zbor. 2. %* Nagovor. 3. Potočnik : Zvonikarjeva, šesteroglasni mešani zbor. 4. Deklamacija. Vitigoj: Zdrava Marija. 5 Sattner: Opomin k petju, šesteroglasni mešani zbor. 6. Igra: sveta Neža. Spisal Viljem Pailler. Poslovenil L. S. — Vstopnina 20 h. — K obilni udeležbi vabi cdbor.
(Čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano) priredi v društvenem domu v nedeljo, dne 13. aprila 1902. veselico. Vsporod: 1. Deklamacija »Sentvidski čitalnici«, zložila in di:klamuje Manica Koman. 2. Revček Andrejček, narodna igra*s petjem v petih dejanjih. (Igra se v St. Vidu prvič.) Vstopnina: I. sedež 50 kr., II. sedež 40 kr., III. sedež 20 kr. Začetek ob 6. uri. K tej veselici vabi najuljudneje odbor.
J>arovI.
Namesto venoa na grob gospoda Aleša Berganta so darovali za dijaško kuhinjo: CiBt. gospod .'.aton Kukelj, župnik, 8 kron. — C. gosp. Frančišek Traven, kaplan, 8 kron. — C. g. Franč. Erzar, kaplan, 8 kron. — Bog plačaj!
I. Izkaz darovalcev podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju za I.J90I/2.
(Konec.)
Josip Premeru, ck. kontrolor pošt. hran. 12 kron, dr. Anton Primožič, c. k. prof. 20 K, Matevž Trnovec ck. najviš. sod. svet. 20 K, dr. Josip Mantuani, ck. aman. dvorne knjiž. 6 K, Peter Hlačar, žel. ur. 6 K, Ivan Ilo, c. k. polic, svetnik 6 K, dr. Božidar Stegu, ck. sodni pristav 10 K, Alojzij Vavpotič, ck. pošt. kontrolor 4 K, Jakob Urbanija, c. kr. pošt. kontrolor 6 K, Fran Naval, ck. dvorni pevec 10 K vsi na Dunaju, dr. Martin Tra-vner, ck. dež. sod. svetnik 10 K, Josip Perko, žel. višji oficijal v p. 6 K, Anton Aškerc, urednik »Ljublj. Zvona" 5 K, Jak. Zupančič, gimn. suplent 10 K, Makso Pieteršnik, c. k. ■ gimn. prof. v p. 10 K, dr. Valentin Krisper, odvetnik 20 K, Štefan Klun, posest. 4 K v Ljubljani; Matija Hočevar v Velikih Laščah 6 K, dr. Josip Barle, c. k. notar v Kozjem 5 K, Ivan Arh, ck.vnadoskrbnik v Pragi 6 K, Anton Globočnik, Železniki 5 K, Josip Mi-lavec, ck. major v 89. pešp., Lubaczov 3 K 50 v. in po »Slov. Nar." 2 K 50 v., Evgen pl. Trbuhovič, ck. sod. prist., Višnja gora 5 K, dr. Fran Jurtela, odvetnik v Ptuju 10 K, gdč. Milka Pirnat, učiteljica in gospa Alojzija Kunej, pos. 10 K, dr. I Rudolf, odvetnik 10 K in Martin Ogorevc 10 K v Konjicah; A. Mladič, ck. sod. pristav, dr. Oton Papež, sod. prist. v Postojni po 5 K; Ivan Hrašovec, ck. okr. sod. v p. 6 K, dr. Josip Unterlugauer, vladni svetnik in glav. zdravnik v Gradcu 20 K; Andrej Žumer, okr. šol. nadzornik, Kranj 5 K; Mihael Vošnjak, inženir in velepos. v Gorici 10 K, B;gumil Vošnjak, juriBt v Pragi 5 K, Bož. Stiftar, ces. ruB. prof. v Kalugi 5 K, po g. drž. poslancu Vilj. Pfeiferju poslala neimenovana pa znana dobrotnica 40 K, dr. M. Schmirmaul, zdrav. Rajhenburg 10 K, dr. R. Pipuš, odvet. 6 K in posojilnica v Mariboru 80 K, SI. odbor akad. veselice t Novem mestu (po gospodu
Suklje-ju) 34 K 80 v.; slavna posojilnica v Cerknici 20 K ; sl. slov. klub v Celovcu 10 K; sl. posojilnica Stari trg pri Ložu (po Sloveniji) 100 K; si. posojilnica v Makolah 30 K; sl. kmetska posojilnica na Vrhniki 30 K; sl. posojd. na Vranskem in v Framu po 20 K; gdč. Malči Sušnik v Brežicah 26 K. - Za toliko blagih darov izreka društveni odbor najiskrenejšo zahvalo. Dalje sprejema darove društv. blag. gosp. dr. Klem. Seshun, dvorni in Bod. odvetnik na Dunaju I., Singer-strasse 7.
Telefonska In brzojavna poročila.
Zaupni shod Štajerskih Slo-yenoev.
Celje, 10. aprila. Današnjega zaupnega shoda se je udeležilo 200 zboro-valcev iz cele Spodnje Štajerske. Shod je otvoril dr. S e r n e o, ki je v kratkem uvodu razložil stanje celjskega vprašanja ter omenjal, da so doslej Slovenci vedeli braniti Celje.
Poročevalec je bil dr. Dečko, ki se je tudi bavil s položajem celjskega vprašanja in omenjal kompromisne predloge zadnjega časa. S tem tienot-kom, ko smo zmagali v drž. zboru, se je našel voditelj Slovencev, ki je predlagal kompromis. (Fej klici.) To je predlog, ki ni slaven za narodnega voditelja.
Narodnjak kaj takega ne more zagovarjati. Na vsak način mi Slovenci vzdržujemo celjske vsporednice, iz Celja ne gremo!
Notar g. Baš je govoril o disciplini štajerskih Slovencev, na kar je repliciral g. Korošec.
Soglasno je bila vsprejeta resolucija, ki zahteva : Izpopolnitev celjskih slovenskih paralelk v celo gimnazijo, ki mora ostati v Celju. Ako bi drž. zbornica hotela odpraviti slovenske paralelke ali jih premakniti iz Celja, naj stopijo poslanci v obstru kcij o. Izreka se zahvala vsem slovenskim in slovanskim poslancem, ki so se borili za Celje; shod se pridružuje ogorčenju Slovencev, izraženem na zadnjem manifestacijskem shodu.
Dunaj, 10. aprila. (C. B.) Danes se je vršilo imensko glasovanje o resoluciji posl. Ploja glede ustanovitve češke obrtne šole v okrožju bu-djejeviške in nem. v okrožju hebske obrtne zbornice. Pred glasovanjem so vsenemci ostavili zbornico, ostal je le Wolf s svojimi somišljeniki, ki je mej glasovanjem burno protestiral proti načinu glasovanja, (vsenemci so hoteli, da se loči glasovanje o obeh šolah) ter potem na glas bral iz nekega časopisa. Resolucija je obveljala z 222 proti 69 glasovom. Izid glasovanja je dal Wolfovcem nov povod za razgrajanje. Nadalje je bila z večino sprejeta resolucija posl. Hannicha glede ustanovitve nemške obrtne šole za severozahodni del češke. Potem se je nadaljevala budgetna razprava.
Dunaj, 10. aprila. »Slovanski c e n t r u m" je danes vložil jako ostro interpelacijo zaradi postopanja deželne vlade kranjske pri iz-tirjavanju brezobrestnega potresnega posojila.
Dunaj, 10. aprila. Moj včerajšnji pogovor z grofom Claryem nima nobene zveze s kakim kompromisom, govoril sem kot poslanec za popolnoma druge pritožbe svojega volilnega okraja.
Vitez Berks.
Dunaj, 10. aprila. V poslanskih krogih se govori, da dobe v kratkem predsednik poslanske zbornice grof Vet-ter, poslanec in predsednik kluba čeških
konservativnih veleposestnikov grof Sylva-
Tarouca in član gosposke zbornice knez Furstenberg čast tajnih svetnikov.
Dunaj, 10. aprila. Mej min. predsednikom K o e r b e r j e m in grofom Stflrgkhom je prišlo včeraj mej vsenemško obstrukcijo na hodniku do burnih prizorov. Koerber je bil očividno silno razburjen ter je konečno nejevoljno zaklical SUirgkhu: „ Jaz sem tega
že sit. Naredite kar hočete, jaz itak kmalu gre m.u
Dunaj, 10. aprila. Med včerajšnjo obstrukcijo je poslanec Walz (nemška ljudska stranka) poslancu Steinwenderju, ki je stopil k predsedniku, zaklical: „Sram vas bodi! Vi vedno držite s krščanskimi socijalci!" Steinwender se je čutil razžaljenega, zahteval je »zadoščenja" ter poslal svoje sekundante. Z ozirom na to, da je Steinwender bolehen, se odioži izvršitev te »častne zadeve" na poznejši čas.
Dunaj. 10. aprila. Volitve v delegacije se bodo vršile prihodnji teden.
Dunaj, 10. aprila. Danes je bila končana obravnava zaradi hazardue igre v Jokey klubu, pri kateri je bil tudi zunanji minister grof Groluchowsky. Zaradi bazardne igre so bili obsojeni vsi obtoženci (Nik. Szemere, grof I. Potočki, mejna grofa Alfonz in Bela Pallavicini, Andor pl. Pechy, grof Evgeu Kinsky, grof Ludovik Trautmannsdorf, pl. Kaisersheim in Adam Skrzynski.) Vsak izmed njih mora plačati 1000 K globe. Razen tega so kot inozemci za vedno iz dežel in kronovin, zastopanih v državnem zboru, izgnani grof Potočki (Rus), Szemere (Mažar, uradnik zunanjega ministerstva in cesarske hiše v penziji) in Pechy (Oger).
Ptuj, 10. aprila. Nemci govore, da je revizija knjig mestnega gospodarstva imela za Orniga ugoden uspeh. Kaj je na tem resnice, pokazal bode shod volivcev.
Budjejevice, 10. aprila. Trgovski kuratorij je sklenil ustanovitev štiriletne nemške trgovske akademije.
Žatee, 10. aprila. Nameravanega shoda vsenemških delavcev, na katerem bi govoril tudi Wolf, skoro gotovo 23. t. m. ne bo. Wolf se je baje ustrašil Schonererjevih groženj o novih odkritjih.
Reka, 10. aprila. Danes je odplul angleški parobrod „Nairnshire" 8 konji v Južno Afriko.
Rim, 10. aprila. V avdienci pri papežu sta bila včeraj sprejeta knezonad-škof Katschthaler in knezoškof Doppel-bauer.
Bruselj, 10. aprila. 0 včerajšnjih igredih se poroča, da je v Gen tu en del vojaštva (lovci) se uprl povelju, se združil z uporniki, ž njimi demonstriral in pel revolucionarne pesmi. Položaj je jako resen. Vojni minister je poklical reserviste pod orožje.
Poslano.
Ker nočem priti v neposredno zvezo z »Narodom«, sporočam mu na njegovo mene tikajočo se notico v ponedeljski številki tem potom, da si ne želim in da me Bog obvaruj takega vpliva, kakoršnega imajo oni krog »Naroda«, osobito kakoršnega ima tisti vodja, ki je baje največji politik na svetu, n. pr. v znani celjski aferi.
Ravno tako me Bog obvaruj, da bi bil na tak način resen v političnem oziru, kakor so ti gospodje. — Ogromno prebivalstvo Kranjske, ves slovenski Štajer, vsa slovenska Primorska: vse to po nazorih »Naroda« ne misli politično resno.
V drugem pa naj si »Narod« zapomni, da ni vedno prav, druge po sebi soditi.
Pribijem, da »Narod« nima prav nič oporekati mojim stvarnim izvajanjem.
Toliko imam pridojati svoji prvotni Jiz-javi, ker ste Vi, g. urednik, pri svoji popustljivosti nekatere odstavke izpustili iz iste.
Dr. Fran Poček.
Umrli s©:
V bolnišnici: 7. aprila. Martin Blaj, posestnik, 55 let, erysepelas universalis. — Franja Zaverl, rudarja hci, 2 leti, morabilli.
Dunajska borza
dn6 10. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....101-60
Skupni državni dolg v srebru.....101-40
Avstrijska zlata renta 4%............120 66
Avstrijska kronska renta 4%.....99-35
Ogerska ilata renta 4%.......119-90
Ogerska kronska renta 4%......97-60
A vb tro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	16 Jo-—
Kreditne delnice, 160 gld..............670 50
London vista......................240° 15
NemSki dri bankovci za 100 m. nem drž. velj.	117-35
20 mark............23 46
20 frankov (napoleondor)......19'06
Italijanski bankovci . . . •..........93 65
C kr. cekini...........1128
Žitne cene
dne 9. aprila 1908. (Termin.) Na dunajski boril:
Za 60 kilogramov. Plenica za pomlad ....
, , maj . .
, „ jesen .....
Ri m pomlad.....
■ » maj.......
„ „ oktober.....
Koruza za maj-junij . . . „ „ oktober ....
Oves za pomlad.....
, . oktober.....
PSenica za april . » » maj .
, , oktober Ri za april . . , „ maj . .
, oktober . Oves za april . .
* . m • •
„ „ okt( ber . Koruza za mat .
, julij .
. K	919	do	9-21
	9-14		9 15
• n	8-20		8-23
	7-36		737
	7-30		731
	685		688
	6-20		622
	5-34		6-35
	7-28		7-29
	726	II	7-28
d borzi:			
. K	9'13	do	914
»	909		910
	800		8 01
	715	II	7-16
	6 55	9	6-57
	7-02	»	7 03
	—	*	—
	5 86		6-87
	4 93		4-94
	505	n	503
Meteorologi&no porodilo.
Vigi&a nad morjem 306 S m. srednji inu'ni Uak 736'0 ztt>
1	Cu op»- HTUil	StiA). barometra T UD	Tamp*- rt»turn po C«liljc	viu.ti	Nebo	a s -2 B ► I3' k
	9. zvee.	738-8	7-9	sr. vzh.	P jasno	
10	7. zjutr. a. popol.	138 8 736 6	1-8 151	sl. jvzh. al. sever	jasno pol oblač.	00
Srednja včerajšnja temperatura 6'9 . normale: 8 5
Vozni red
avstrijskih državnih železnio, veljaven od i. oktobra 1901.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-nemu času v Ljubljani za 2 minuli naprej.
Odhod iz I^jubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Duuaj via Amstetten. Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Rei-fling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje
in v Novo mesto. Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak v
Kočevje in v Novo Mesto. Ob 3. uri 56 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb , Franeove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 6. uri 55 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka. Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 16 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabia. Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak iz
Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabia. Ob 8. uri 44 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabia.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 28 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoldne „ » „ 6. „ 50 „ zvečer „ „ „ 10. , 25 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob 6. uri 40 miti,, zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 00 „ dopoldne „ „ „ 6. „ 10 „ zvečer * * „ 9. . 55 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah m praznikih).
Odhod:
Ob 7-15 zjutraj 1*55 popoldne 6*06 zvečer
Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne
-vir-	-vi*-	-vir-
w	w ~m\f
/»S », ^ -T"*.
Lepe barvane
podobe sv. očeta Leona Kili,
z Jubllejsko molitvijo
priporoča
prodajalnica ,Kat. tiskovnega društva,
(II. Ničman).
Cena: 100 skupaj 4 K, posamezne 6 h.
V
' v
.> v -> > >.


slika, 370 cm dolga in 150 cm visoka, se prod& za zmerno ceno.	410 3—3
Več se iz v 6 v Ljubljani, Sv. Jakoba
trg St. 2. I. nadstropje, na desni.
[lisa šf. 2
z gospodarskim poslopjem, dvema njivama in nekoliko sveta v bližini tovarne, je naprodaj.
Več pove lastnik
pntco Zamer
454 2-1
posestnik in trgovec s čebelami na Javomiku št. 9.
VABILO
na
OBČNI ZBOR
„Kmetijskega društva v Dobrunjah,
registr. zadruge z omejeno zavezo", ki bode
v nedeljo dn6 27. aprila 1902
ob 4. nri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni t»ed:
1.	Odobritev računov za 1. 1901.
2.	Volitev 6 članov načelstva.
3.	Razni predlogi in nasveti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
Načelstvo.
453 1—1
Dober postranski zasložek
se nudi v boljše kroge spadajočim gospodom in gospem v mestu in na deželi.
Ponudbe pod C. C. 150. Trst 1, poste restante.	408 2—2
ki zna računati, in nekoliko nemško, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi.	441 3-2
Kje, povč iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.
Blag. gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar, „prl angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta
dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona Xill.
Podpisanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je do-poslana tinktura za želodeo
rabila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kataru, kakor tudi v boleznih na jetrih in obistib.
Gradec, dnž 2. februvarija 1897.
Bolnišnica usmiljenih brafov.
Provincijal: F. Emanuel Leitner, višji zdravnik.
Že mnogo časa svetujem vsem, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v črevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem
II. 3 25 7 Don Peter Francesohinl, župnik.
Momjan (Istra), dne 6. oktobra 1900.
St 1(6.
Razglas.
466 1-1
Podpisana volilna komisija naznanja izid volitev, ki so se izvršile dn6 22, marca 1902 za trgovsko in obrtniško zbornioo v Ljubljani:
I.	Od 68 volilcev I. volilne kategorije trgovinskega odseka jih je veljavno volilo 52. Izvoljena sta za člana trgovske in obrtniške zbornice gospoda:
1. Ivan Hribar, ravnatelj b:mke »Slavije" v Ljubljani, s 37 glasovi; 2 fran Kolmann, trgovec v Ljubljani, s 36 glasovi.
II.	Od 626 volilcev II. volilne kategorije trgovinskega odseka jih je veljavno volilo 326
Izvoljeni so za člane trgovske in obrtniške zbornice gospodje: 1. Franc Hren, trgovec v Ljubljani, z 243 glasovi;
2 Ivan Mejač, javni družabnik tvrdke »Gričar & Mejač« v Ljubljani, z 241 glasovi;
3.	Feliks Urbane, trgovec v Ljubljani, z 239 glasovi ;
4.	Viktor Rohrmann, trgovec v L|ubljani, z 230 glasovi.
III.	01 1495 volilcev III. volilne kategorijo trgovinskega odseka jih je veljavno volilo 651.
Izvoljeni so za člane trgovske in obrtniške zbornice gospodje:
1.	Anton Dltrich, trgovec v Postojini, s 365 glasovi;
2.	Ciril pire, trgovec v Kranju, s 365 glasovi;
3.	Josip Medtfed, trgovec v Novem mestu, s 365 glasovi;
4.	Leopold FBrsajer, trgovec v Radovljici, s 364 glasovi.
IV.	OJ 88 volilcev 1. volilne kategorije obrtnega odseka jih je veljavno volilo 49. Izvoljena sta za člana trgovske in obrtniške zbornioe gospoda:
1.	Ivan Baumgartner, tovarnar v Ljubljani, z 42 glasovi;
2.	Andrej Gassner, tovarnar v Tržiču, s 40 glaBovi.
V.	Od 6815 volilcev II. volilne kategorije obrtnega odseka iih je veljavno volilo 3124. Izvoljeni so za člane trgovska in obrtniške zbornice gospodje:
1- Ivan Schrey, pekovski mojster v Ljubljani, s 1767 glasovi;
2.	Franc Kraigher, krojaški mojster v Ljubljani, s 1766 glasovi ;
3.	Josip Lenarčič, tovarnar na Vrhniki, s 1765 glasovi;
4.	Josip Petrič, tovarnar v Ljubljani, s 1762 glasovi;
5.	Ivan Zamljen, čevljarski mojster v Ljubljani, s 1750 glasovi;
6.	FHIP SupanČIČ, stavbnik v Ljubljani, s 1750 glasovi ;
7.	Vinko fllaj d I Č, tovarnar v Kranju, s 1750 glasovi;
8.	Ivan RakOVec, tovarnar v Kranju, s 1734 glasovi;
9 Josip Vidmar, dežnikar v Ljubljani, s 1667 glasovi; 10. Ivan Kregar, pasar v Ljubljani, s 1332 gla«ovi.
VI.	Od 15 volilcev III. volilne kategorije obrtnega odseka jih je veljavno volilo 10. Iivoljena sta za člana trgovske in obrtniške zbornice gospoda:
1- Karol Luckmann, ravnatelj kranjske industrijske družbe na Jesenicah, z 10 glasovi; 2. Viljem TSnnles, tovarnar v Ljubljani, z 8 glasovi.
Od vseh izvoljencev so v postavnem roku došle pismene izjavo, da prevzamejo izvolitev.
Ljubljana, dn<5 8. aprila 1902.
€. kr. volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico
v Ljubljani.
Predsednik:
dr. pl. ROlinj, s. r.
prodaja.
Prostovoljno prodajo J. Schtnkovi dediči svoje
posestvo v Lokah pri Zagorju,
ležeče ob okrajni cesti blizo tamošnjih rudnikov, jako ugodno in pripravno za vsaki obrt, in Bicer :
1.	Veliko, moderno zidano enonadstropno hišo z 12 sobami, 2 kuhinjama, 2 kle-tima — pritličje je nalašč prirejeno za prodaialno in gostilno — z jako lepim in na novo zasajenim vrtom ; poleg hise je leseno poslopje z mesn'co, ledenico in drvarnico;
2.	eno hišo z 8 sobami, 2 kuhinjama — spodaj je pekarija;
3.	hlev s shrambo za vozove
Dalje prodajo tudi večje število hrastovih hlodov, 2 konja in konjsko opravo,
kočijo in dr.	.
Ponudbe naj se stavijo do 25. aprila t 1 v roke g. dr. Frana Tominšek-a,
odvetnika v Ljubljani, in g. Hermine Schink v Lokah pri Zagorju.
Informacijo dajeta g. Hermina Schink in g. Josip Birolla v Zagorju (poleg kolodvora).	456 1-1
Kemične barve meljne barve bbatTebeb^v Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke. 228 14 11—8	Eafelilfem Tinkama priporoča raznovrstne HF" vizitnice po nizki ceni.	
Svoji k svojim! m—m Brez		konkurence!
Priporoča:
brizgalnice, cevi, pase, lestve i. t d. za gasilna društva in občine,
C. in kr. privilegovana
fvornica brizSalnic, eevij, pasov in gospodarskih sfrojev
R. A. SMEKAL
iz Čelia, Moravsko.
Podružnica v Zacji*ebu.
nadalje
gospodarske stroje
in
peronospera-brizgalnice. i. t. d.
NB tfainovele: Izdelovanje aparatov za acetylin-razsvetljavo s čistilnikom, motor-voz, gumi-cevij vsake vrste. - ■
974 14
OSJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na boril.
Menjarična delniška družba
„91 EBCU1I
I., VVollzeile 10 in 13, Dunal, I., StrobelgassB 2.
mar Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaolJ*klh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor ie ImoRoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih ; 1	glavnlo.	134 34
Isdajatelj: nr. Evges Umpe.
Odgovorni vrednik: Ivrn Rakovec.
Tisk aKatoliSke Tiskarne v L;"Mjanl.