JMraaJa tulaja. 337. ttevnm. V Ununi, t Mrtek. de 13. ektoki 1910 Cau 4 TiHarJe. Letnik XLIII. Jutranja Izdaja v Lf**l|aatf: vse leto...............K I**— pol leta................,6 — četrt leu...............„ 3 — ta mesec...............M 110 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, eđiisuo: Kaaflava slici It 5. (v anUkja leta), teiefoa st 14. Izhaja ?sak dan ijotraj. MarUka 4 vimarf a. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni lnserdji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine te ne ozira. Jatraafa 1x4*1 a P° P««11 sa vse leto...............K 18*— pol leu................t 9— ćetrt leta...............m 4 50 na mesec...............>» 1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28'— Uaravaiitva: Kaaflava utica 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon st. 85. Najnovejše vesli. — Brzojavna In telefonska poročila »Slov. Narodu". Zasedanje delegacij. Dunaj, 13. oktobra. Delegacije »o M* včeraj \h) skoraj dvoletnem presledku zopet scšlc. Pod vtisom grozečega liojnega plesa s Srbijo so v pozni jeseni 1908 zborovale zadnjikrat delegacij** «*beh državnih polo-ter bile postav ljeue pred katastrofo, ki jo je \*»vzročil zunanji minister Aehrenthai in p«» čigar zaslužniju je bila zapletena A\s4rija v skoraj ue vzdržljiv položaj in dalekosežne konflikte. Smrtno sovraštvo balkanskih držav, posmehljiva pri-vodljivost skoraj vseb evropskih držav, resne razprtije v trozvezi so visele takrat nad monarhijo, katere gospodarski odnošaji in politika ao tako nujno zahtevali prijateljskih razmer z balkanskimi državami. Vsled resnega sovraštva drugih držav in vsled d ločnega odjH»ra naših avstrijskih narodov ao se odvrnili preteči, srro-oblaki. Aehrenthalu je ostal tri-umpf, da je ohranil Avstriji to. kar i že imela in «"*e>ar ni bilo treba šele zahtevati. Avstrijski davkoplaoeval-ei obe u t i jo srečo Aeh rent halo ve politike preti vsem na svojih lastnih že-:»ih. Ihi milijonov kn»n so stale samo vojaške priprave onih resnih, izhurjenih časov; zanemarjen je av-*rijske trirovine in industrije ter «I rt i in uničeni gospodarski stiki z alkanskimi državami. s katerimi • in nočejo postati naše razmera prijazne in vesele, so neposredna po-- ediea te zavožene politike. Delegati, - skoraj po dveletnem odmoru (iet sešli, so opravičeni soditi in ob--oditi, kar je slabo, ter zahtevati jpo-il glede posameznih korakov. In delegacije ao sklicane nezakonito! on določa, da se morajo v državni zboru voliti vsako leto člani de-Zadnjič so se volili 6. julija *. njih enoletna funkcijska doba torej potekla že s 6. julijem 1910. ivzlie temu se tozadevnemu ener-emi protestu soei ja I no-demok ranih delegatov pri včerajšnji seji ni idružila nobena druga stranka. Jjt Slovanska K not a« je skušala varo-ti pravno stališče s tem, da je dr. Kramar v njenem imenu poudarjal *=riilji\oM pravnega položaja ter • stojianja. Vlada bi morala pri tem pati -tr-ifM po zakonu ter bi moda varovati ne le vsebino, temveč »di formo zakonitih določb. Najvaž-odsek v delegacijah je odsek za 'inanje zadeve. Zlasti jugoslovanski -o j«'klicani j*odveči vse to-'-elevne Aeh ren tkalo ve akcije objektivni. >trogi kritiki. V tem oziru i moramo zaznamovati, da je posla-s(J^t» ršie i i/u«»\-.p»ra, di ima * kraajakeza deželnem zbora preveč saeavks, odklonil aaaadat v tem aaV ^km in ga brez docosora s jaurusl«*- * saškimi fmsJanei ia brez ajik ved-saaai. ko i asa jo \»dar na zastopstva * tem velevaiaem odseku največji ia-t^rea, namesto aasaestaika is jsafav »fetanskib krogov psleg aa ■ mškiajs saalaaea Italjaka ada t op i I če*keaaa agrare«, tako da jr dobra valja ne. ki je hotela dati J ugoslo* anoni v tem važnem odseku d\a mandata, zopet spravljena na nič. Splošno >♦* je pričakovalo, da bo na protest soci-jaluih demokratov proti nezakonitemu sklicanju delegacij odgovoril ministrski predsednik baron Bienerth, to«1 r»red sejo m« je ta |>o^oo-slaniški zbornici b\ julija /.< kon določ-a. da imajo delegati samo »letno funkcijsko dobo. Zaradi te-*ra l»i s*- bile morale letos volitve iznova vršiti; * teio, da je vlada nove volitve opustila, je eklatantno kr-ila ustavo. Soeijalrii demokrati ne priznavajo letos? fi delegacij in odrekji- ►oin vsako veljavo ter pravili tudi v parla-or. dr. Krama v imenu izjav o. v k;tteri način sklicanja dele-»u ja u pra v n*fi dvom lejraeij. V bula je d«»lž u-*;« \ n« —t; p^ .-t« »pat i t.'iko, )♦• \-ak dvom izk 1 jo'-#n. Sta ro^tni predsednik ('vehlar o*l|fo\ arja. #la \m* i/\ rš#-val svojo funkeijo kot predsednik, ker je mnenja, da so -e-l^ d^leiraeije [»opolnomn zakonito, in to sv o>« naziranje tudi titemeljn-j* . Nato se vrši volitev predsedn i kn. Med volitvami se '>nu političnemu vprašanju, eesarjevo Wlet-nico in zmkliče na kom*u svojega govora e»«enein s to m »to je vpisana tudi druga na poslanike pri takozvanih signatarnih vrU'silah, da naznanijo avstrijski poslaniki tem vladam aneksijo Bosne po \\-triji. Takoj nato začne angleška vlada boj proti aneksiji, kar je razvidno iz jK»ročila avstrijskega poslanika na angleškem dvoru. Angleška vlada je jKuidarjala v angleških listih pol uradno, da se ne more strinjati s jm»stopanjem Avstrije, ker znači to kršenje l>erolinske pogodbe. Ta vladni komunike je prišel v angleške liste v času. ko se je nahajal avstrijski poslanik na angleškem dvoru kot gost angleškega kralja v Pa I moralu. Isti dan poroča avstrijski poslanik iz Berolina. da je nemška v i a da izjavila, da bo na vsak način varovala zvezno zvestobo. 8. oktobra HH»s poroča avstrijski j>oslaiiik v Pe-trogradu, da je pomočnik ministra Izvolskegn Carikov priznal motivacijo avstrijskega koraka, toda izjavil, da je potrebna končna odločitev pri velesilah in da je treba nove konference, ki naj v tem oziru predrugači l>erolinsko p<»£rodl>o- Istega dne poroča tudi avstrijski {»oslanik iz Pariza, da francoska vlada ne bo proti aneksiji Bosne, pač pa da zahteva v tem oziru sporazuma med Avstrijo in Turčijo. Istega dne pa poroča tudi avstrijski poslanik iz Carigrada, da turška vlada protestira proti aneksiji. Dva dni iioznejc se je na Turškem ž«« pričel l>ojkot avstrijskega blaga. 1*1. oktobra je izdal grof Aehrenthai navodilo avstrijskemu poslaniku Pa 1 lavieiniju v Carigradu, naj porti sfioroči. da se Avstrija nikakor ne more zadovoljiti s konferenco velesil, na kateri bi Turčija protestirala proti anekeiji Bosne. Par dni |K>tem preneha med Turčijo in Avstrij«> vsak stik. Sele 13. decembra 191IN brzojavlja avstrijski |»osl:mik iz Carigrada, da Tundja ni več tako nedostopna, da pa zahteva za aneksijo denarno odškodnino, pred vsem. da naj prevzame Avstrija del turških državnih uV>lguv. Aehrenthai je bil odločno pri »t i tej ponudbi Turčije, že z oz i rt i m na notranji in zunanji i>o- f ložaj monarhije, toda že 9. januarja HSI9 ponuja turški 21/* milijono-turskih funtov isiškodnine in sicer v obliki odkupnine za turške državna posestva v Bosni. 2f>. februarja vlada že med Turčijo in Avstrijo popolnoma stari as je. Med tem se je razmerje med Avstrijo in Srbijo vedno bolj t most rilo, postajalo je vedno bolj kritično in tudi iz Crne irore poroča tamošnji avstrijski resident, da črna gora protestira proti aneksiji in da tudi med črnogorskim prebivalstvom \ re radi nameravanega avstrijskega j h >sl' »panja. Avstrijski poslanik v Belgradu Forgach poroča ministru grofu Aehrenthalu (j sklepih srbskega ministrskega sveta, o sklicevanju rezervnega srbskega vojaštva tako. da je srbska vojaška armada že 4krat številnejša, kakor pa je bilo običajno stanje v drugih letih, in končno poroča tudi o raznili srbskih demonstracijah proti Avstriji. Grof Aehrenthai ni zavzel ne le proti Srbiji, temveč tudi pri drugih velesilah potom tamošnji ii avstrijskih poslanikov odločno stališče proti Srbiji ter je zahteval od velesil, da naj v Belgradu vplivajo pomirjevalno. 1. marca precizira Aehrenthai v neki cirkularni noti, ki gre na posamezne velesile, stališče Avstrije napram Srbiji in zatheva, da mora Srbija izjaviti in sieer direktno po svojem poslaniku na Dunaju, da resigni-ra na vse kompenzacije in da hoče dobre razmere z Avstrijo. "24. marca 19U9. poroča avstrijski poslanik iz Petrograda, da je tudi ruska vlada spremenila svoje stališče napram aneksijskemu vprašanju in da se je zunanji minister Izvolskij izjavil, da je Rusija pripravljena priznati aneksijo, kadar bo Avstrija predložila dokumente v tozadevnem sporazumu med Avstrijo in Turčijo. Konec krize pomenja telegram Aeh-renthala na poslanika v Londonu l*r>. marca, kjer Aehrenthai telegra-fično javlja, da je skupno z angleškim poslanikom na dunajskem dvoru stiliziral in preciziral izjavo, katero naj poda Srbija Avstriji. V tem telegramu tudi poudarja, da bo avstrijska vlada ih> svojem poslaniku v Belgradu, ako do gotovega roka ne pride odgovor, samostojna nastopila, da Srbija pristane na to noto. 127. marca brzojavlja avstrijski poslanik iz Londona, da je angleški minister Grev s tekstom te note zadovoljen. 31. marca je potem oddala Srbija ono noto, ki pomenja konec aneksijske note. S.— Dunaj, 13. oktobra. V posamezne odseke delegacij so voljeni sledeči člana Jugoslovan, zveze: dvorni svetnik dr. P 1 o j v odsek za zunanje zadeve, M a n d i č v vojni odsek, dvorni svetnik dr. P 1 o j v finančni odsek, Beljak v petični odsek. Eno mesto v odseku za zunanje zadeve je bilo prepuščeno tudi dju. Šuster-š i č u , ki pa je to mesto odklonil, izgovarjajoč se, da ima v kranjskem deželnem zboru mnogo dela, ter je svoje mesto odstopil češkemu agrar-cu Jazvorki. &— Dunaj, 13. oktobra. Odsek za zunanje zadeve ima v petek popoldne ob 3. svojo sejo, v kateri bo minister zunanjih zadev grof Aehrenthai predložil svoj ekspoze. • Luč prihaja od zapada! Na Slovenskem in v Avstriji v obče so aa>' pili eaj*i klerikalnegn gospodstva. Kriva palica vlada vse|k>\ sodi. napredni, sv obodom iseliu elementi - |m»tisiieni ob steno in jedva se jim: dovojjuje še svoUslno dihati. Klerikatizem deluje pri nas z vsemi sredstvi — z zakonolomstvoiu in najkrutejšiiii i .1- >m. da -i utrdi svoje pozicije tako silno, da IhmIo kljubovale na vekov veke v sem na-i »redu i m in svobodomiselnim navalom. Reakc ijonarstvo je sedaj pri nara višku svoje moči in slave. Toda njegovi pristaš: zavedajo, da sloni njihova navidezna moč na zelo trhlih nogah: čim »nltegne klerikalnemu orjaku svojo |k»moč in podporo državna oblast, v tem tr ■ notku se zruši v prah tudi klerikalno gospodstvo. O tem so prepričani klerikalci sami. zato -i skušajo pravočasno <»ja-čiti z vsemi dovoljenimi in nedovoljfc-uimi iM>močki svoj položaj, da bi bili krepki in silni tudi v slučaju, da jiu zapusti prijateljska roka državne oblasti. Pri nas v Avstriji in na Slovenskem še dandanes evcto klerikalizmu rožice. Rožnata je pri nas še klerikalnim netopirjem sedanjost. A kakšna se jim nai*»veduje bodočnost ? Naj se naši klerikalci še tako bahavo tolčejo na prsi. češ mi smo močni in ncnreinairljivi. eno pa ie gotovo, da pretresa njihovo notr*i-rjost grozovit strah, saj bi moru!i biti slepi, ako bi ne videli, da jim dan za dnevom piše na steno nevidna roka žareče .e^de: Mene. tekel, i.frasin! Ta menetekel za klerikalec so dogodki zadnjih let na vsem evropskem zapadu. Šklepetajo jim -ieer zobje strahu, toda duševno njihovo oko je slepo in njihov duh je oinračen. da ne pojmujejo onega strahovitesra svarila. So pač kakor tisti svetopiafaaasi Nabukodonozor! Stari rimski pregovor nravi: Quem dii f>erdere volnnt. dementan: kojrar bogovi ftosvetijo i*ogubi. tega oklepe! In klerikalcem je odločna ta usoda, velika znamenja to izpričujejo. Rim. ta srednjeveška zgradba. I»oka v vsem svojem ogrodju, to je dejstvo, ki s** ne da več utajiti. Rim in njemu imdlnžni hlapci in sužnji še sicer napenjajo zadnje svoje moči. da bi rešili svojo srednje-• . jt;; raz- pada, toda njihov trud je hr-ztispe-sen. Vatikan sje*r izdaja cele sklad4 • neiklik zoper moderno naz'ranje. zapira v-aka vrata in zastira vsako LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka- Roman; spisal F. K. to«: Je.) Bosiziu je to naznanilo kar -apo zaprlo. Mrko je upiral svoje poglede v Snoja in sovražna čustva so *e porajala v njegovi duši. i* 1 ate I I I j . poročnik Snoj,« je rekel sarkastično »in znano vam je, da sem jako radoveden. Nobene pravice nimam se vtikati v vase zadeve. Ali tam v beneški bolnici leži človek, ki je svoje življenje in svojo svobodo izpostavil najstrašnejši nevarnosti. Dovolite ta mož ni bil več ženin Izmore Gornikove. ko sem jo jaz zasnubil.« f: siiica je to,« je dejal Boaizio. A L. nora Gornikova je te*-a svojega ženina odslovila, ker smo mu njegovi kameradje poslali očitanje strahopetnosti in zaničevanja.« Snoj se vedno ni vedel, iz kakega vzroka in v kakih okoliačinab sta se I^-oiiora in Cerin razšla. Bosiziove \m *ede m> ga presenetile. okence, tla bi ne mogla svetloba preplašiti nočnih netopirjev, ki vise v temnih kotih rimske cerkve. Toda v srednjeveški zgradbi se vedno bolj pojavljajo razpoke in špranje in skozi te silijo z vedno večjo moč jo v njeno notranjost žarki vse prerajajoče svetlobe. Paradoksno sicer zveni, a ven der je res: Na zapadu se dela dan. Italija in Francija, Španska in Por Mi galska so bile nekoč trdnjave klerikalizma. Duhovnik in menih sta bila tu absolutna gospodarja, vsi, prav vsi < d kralja gori pa doli do zadnjega cestnega jhiinetaca pa so bili naj po komejši služabniki duhovnikov v halji in kuti. \ sedaj ? Povsodi tu je zajsd klerikalcem ze smrtni zvonec. Na Portugalske m nap* »sled. Tu pravkar zapirajo samostan** m pode iz dežele menihe, na čelu jim Jezuite, kakor so to pred leti storili Francozje. A Portugalcem IkhIo brez dvoma \ kratkem sledili tudi Španci. Fdarec za uilarcem pada sedaj na l*;m m njegove Irojevnike. Še niso preboleli strahovite rane, ki jim jo je zadalo portugalsko ljudstvo, že jim je zadana druga ne-varna rana na Poljskem, kjer se je klerikalizem v škamlalozni aferi sa mostana v Ceiistohovu |Mikazal v naj gmisiiejši luči, d a s,- \,- svet s studom obrača od rimskih »ltožjih« služabnikov. Trhla stavba srednjeveškega Ri-l maje na vseh koncih in krajih. In v «*e to se vrši oh obletnici mu-teniške smrti Frančeska Ferrerja! Dne V\. oktobra P.*K>. je padel Krančesko Fcrrer v Barceloni. zad~t od sv i učenke. Klerikalci so računali, da je 7 njeirovo smrt>» zadan smrtni udarce - d»odoinisolnemu gibanju na Pirenejskimi jrolotoku. Toda računi s** niso vjemali. Da-Bes «>b obletnici Ferrerjeve smrti leži zmaj klerikalizma ob vznožju Pire nej in Sierre da Kstrella strt v- prah. Ob obletnici! Ce bi se hoteli |k» si 11 že vat i klerikalnega dokazovanj:;, bi rekli: Prst božji in božji mlini melje jo počasi, a gotovo! Včerajšnja zaplemba. Včerajšnjo našo jutranjo izdajo je nam državna oblast zaplenila tudi zaradi notice, v kateri smo se pritožili proti temu, da je nam sodišče dostavilo nemško razsodbo v zadevi in-serata banke Slavijc po pošti ter nam s tem vzelo možnost to nemško pisano razsodbo zavrniti. Razume se -amo ob sebi. da se bomo proti ti zaplembi pritožili V označen je postopanja proti nam navajamo samo tole: Kuvert, v katerem je bila nemška razsodba, je nosil tale enostavni na- slov: G os p R. P., urednik Slovenskega Naroda«. Na kuvertu pa ni bilo napisan« predpisane redovne številke: Pr. VI 53/10/8. Sapienti sat. Kaj vse je ie nevarno obstoju države? Včeraj so nas posetili državni organi, da nam zaplenijo list. V tem listu je bil tudi članek: »Bolgar o slovanskem gibanju na n a rod no-gos poda rskeui polju,« članek, nedolžen od prve do zadnje črke, kakor novorojeno dete. In vendar je budno oko postave obtičalo na tem članku. Oblastvena organa sta namreč imela sabo izvod »Slovenskega Naroda«, v katerem je strogi gospod cenzor z modrim svinčnikom označil mesta, ki se imajo zapleniti. Tako smo opazili, da sia hila prvotno j>osvcčeiia zaplembi tale dva stavka v omenjenem članku: »To realno delovanje je potrebno tako za slovanstvo samo, kakor za napredek človeštva vobče« in »Taksen ncoslavizem je zamišljen tudi v sklepih slovanskega kongresa v Sofiji«. Težko verjetno, ali resnično! Prenočevale* v Cernetovi hiši. Kakor nam |*>ročajo detektivi iz palače na Bleiweisovi cesti, so imeli včeraj v Cernetovi hiši maloznanega gosta. Prenočeval je tamkaj tisti gospod, ki je kot starešina akademične-ga društva »Triglava« v Gradcu leta lMe». m »sil nolens volens po trgu v Šošanju slovenski triglavski trak na svojih j n naški h prsih. Kdo je ta go-s|mmI, ne vemo, skušali pa bomo poiz-vedeti. Prav hvaležni oa >»i bili, ako bi se nam ta neznan« ■ .on javil. Kdo je kriv? Skandali v samostanu bogo-rodnice v (Vnstohovu so vzbudili pozornost vsega kulturnega sveta. Ves s\et kaže ^ prstom na dogodke, ki so s** mogli doigrati i>ač samo v miljeju rimskega klerikalizma. Vsa ]>oštena javnost se zgraža nad dogodki, katerih |H>/orišče je bilo sloveče svetišče čudotvorne bogo rodice čenstohov-ske. Kaj čuda j>otem. da se hočejo klerikalci na vsak način otresti zlo-dejcev. ki so uganjali svoje zločine in svoje orgije meo! štirimi stenami Marijinega svetišča? Da v tem oziru ne morejo in ne smejo zaostati slovenski klerikalci, to se razume samo ob sebi. Zato je priobčil > Slovenec« od preteklega torka članek: »Kdo je kriv? . v katerem skuša grozote, ki so se doigravale v Censtohovu. spretno zvaliti z ramen častite katoliške duhovščine ter vso krivdo zvaliti na druge predvsem na pravoslavno rusko vlado, ki je baje premalo gledala na prste čenstohovskim menihom. Prav! Vprašamo samo pobožne Slovenčeve« urednike, kaj bi bilo, ako bi ruska vlada recimo lani ali predlanskim malo bolj nategnila vajeti nasproti »svetnikom«, kakor je nazivalo nevedno ljudstvo lopovske menihe v Censtohovu? Kričali bi ka- kor besni, da je katoliška cerkev na Ruskem zatirana in da ne uživa nobenih svoboščin. A sedaj je seveda kriva ruska vlada, da je ta katoliški menih morilec, oni ropar, tisti pa tat in zastrupljevalec. Da, da, klerikalna bojna metoda! »Izreden in osamljen slučaj na katoliškem sveta.« Tako piše pater Lenart v torkovem »Slovencu« o zločinu duhovnika Damasa Moczocha v Censtohovu. Ali je res to izreden in osamljen slučaj na katoliškem svetu f Gospod pater Lenart bi naj bil malo premislil, predno je izrekel to smelo in apodiktično trditev! Mislimo, da se bo pre-častiti gospod spominjal še tudi slučaja v Polešniku. Ne? Potem smo v položaju, da mu s konkretnimi podatki nekoliko osvežimo spomin. V Polešniku pri Zadru je pasel čredo župnik Fran T o m a š e v i č. Ta je imel mlado priležnico, Antonijo Ostric. Nesreča je hotela, da so prišli na svet tudi otroci. Tem pa je božji služabnik kratkim potom zavil vrat in jih zagrebel v svojem vrtu.Ta božji namestnik je imel pri sebi tudi staro teto, Ano Rančigaj, doma iz Štajerskega, ki je bila dokaj petična. 40.000 kron je imela. In po teh de-narcih se je zljubilo služabniku onega gospoda, »čigar kraljestvo ni od tega sveta«. In šel je s svojo lju-bieo ter najel cerkovnika, da je za ceno, da se mu je telesno pridružila župnikova priležnica, umoril župni-' o staro teto. O da, čenstohovski i n je res osamljen na katoliškem svetu! Pater Lenart pravi v obrambo čenstohovskih grozot: »Ako bi moral Macoh dovršiti dolgotrajne resne študije, bi brez dvoma preje odpadel ali pa bi tekom dolgotrajne priprave spremenil svoj značaj.« Izvrstno! Toda kljub temu smo tako smeli in drzni, da stavimo častitemu gospodu tole vprašanje: Župnik don Franc T>-maševič. ki je imel priležnico Antonijo, ki je zadavil svoje otroke in ki je dal umoriti svojo teto po cerkovniku proti temu. da je le-ta smel uživati telesne čare njegove prilezli ice. je dovršil vse predpisane »dolgotrajne, resne študije«. Kako je potem to, da kljub temu ni niti »odpadel«, niti »tekom dolgotrajne priprave spremenil svojega značaja?« Er-kliiret mir. Graf Oerindur, die> Riitsel der Natur! Iz sodne dvorane. Okrajn<» sodišče Ijnldjansko. Pretep. Posestnik Matija Drglin in njegov sin Miha iz Št. Pavla pri Dobrim j u sta huda možakarja. Dne 28. septembra popoludne sta se spravila nad posestnikovega sina Franceta Smrekarja. Stari Drglin ga je obdelava 1 s cepcem, mladi pa z bičem. Smrekar je par dni ležal, tako ti njegova žena samo iz usmiljenja do oslepelega, vedno le njej^udanesra prijatelja, nego iz čistega nagnenja in iz prave ljubezni. Dokler se je bil« bati. da postane slep, je bil vedno pripravljen pustiti Leonori svobodo, ki mu jo je hotela žrtvovati, a sedaj, ko je zopet videl, mu je bila misel, da utegne Leonoro izgubiti, strašna. Dano obljubo je seveda hotel na vsak način izpolniti. Trden je bil njegov sklep, naj Cerin najde Leonoro ncomoženo in trden je bil tudi njegov sklep, da se Leonori odpove, če bi videl, da je v njenem srcu še kaj nekdanje ljubezni do Cerina. A rekel si je tudi, da ima pravico se boriti za svojo srečo in da ni dolžan se popolnoma umakniti, ter prepustiti Cerinu bojišče. »Najbolje bo, da grom sam na Notranjsko,« je ukrepal sam pri sebi. »Bosizio bo obvestil Cerina, da je Le-onora na Razdrtem. Kakor ima Ce-rin pravico, da gre tja, pridobit si Leonoro. tako imam jaz pravico, da grem tja si ohranit Leonoro.« Sklenil je, da Leonori ničesar tega ne pove, kar mu je Bosizio razodel. Njegov namen je bil, pod kakršnokoli pretvezo odložiti poroko za nekaj časa. Nič ni hotel storiti proti Cerinu. Želel je sam, da bi se Leono-ra popolnoma neovirano odločila med njim in med Cerinom, a hotel je Ne ra/ nem vas, go>pod kapitan,« je rekel resno. »Ni mi znano, zakaj sta \a> n»ra in fVnn svojo poroko razvelj. ila in me Midi nič ne briga. Ko sem jaz Leonoro zasnubil, je bila i*>p< loma svobodna. Major £uri mi je t« prvi povedal in izrecno je priznal, d se proti Cerinu nič ne pregrešim. « . zasnubim. In Leono-ra sama je priznala, da je i*»f»olnomn •»votiodna in sama mi je, ko sem bil na Inijišču, s [»oroči I a, da sprejme mojo snubitev.« Kesiio Ma si moža gledala v oči. »Ne dolžiza vas ničesar in ne dvomim niti najmanje o tem, kar ste mi povedali.« je zopet povzel Bosi zio. A dovedite mi, da vam nekaj povem. ( erin nič ne sluti, da je Leo-nora Gornikova vaša nevesta. Zaradi l»eres, ki srno jih mi poslali Cerinu, ga je Leonora odslovila. Se več, po-leg zaročnega prstana mu je vrgla še eno pero pred noge.« .le - li to resnica?« je v silnem začudenju vzkliknil Snoj. Resnica, ki mi jo je raz« m le I « »-rin sam.« je dejal Boaizio. »To je tudi vzrok, da je šel C erin za armad«) na In »j išče in doprinesel dejanja, s katerimi nas je prisilil, tla smo svoja |»ere^a vzeli nazaj. Zadoščenje pa ni po|»dno, dokler tudi Leonora Gornikova ne vzame svojejra peresa nazaj. Ni dvoma — Leonora Gorniko- 1 va je bila svobodna, ko je sprejela vašo snubitev, gotovo pa je tudi. da takrat ni vedela, če je Cerin živ ali 1 mrtev, če se še kdaj vrne, ali ne, in najmanj je vedela in najmanj je motri a v »'deti, da je Cerin nesel svoje življenje na semenj, samo o*a bi ona svoje i>ero vzela nazaj in s tistim upanjem, da si njo zo|>et pridobi.« Snoj ni ugovarjal, nemirno je nekaj časa l>egal jh> svoji sobi sem in tja. |m>tem se je ustavil pred Bosi-ziom. »Ce sem vas prav razumel.« je rekel, »bi se jaz po vašem mnenju ne smel poročiti, predno ni Cerin imel prilike, govoriti z mojo nevesto.« »Zdi se mi, da bi bil vsak oficir našega polka tega mnenja.« »Tudi jaz sem tega mnenja.« je izjavil Snoj. »Dokler je Leonora prosta, lahko še posluša glas svojega srca. Svobodno naj jo najde Cerin in svobodno naj Leonora izbere. Kamera«!, prosim, dajte mi roko.« je mehko ilejal tudi kapitan Bosizio, »vedel sem, da bo to konec našega pogovora.« Ker si nista imela nič več posebnega povedati, sta se kmalu ločila. Šele zdaj. ko je bil Snoj sam, je spoznal, v kako nevarnost je spravil svojo življensko srečo. Bolelo ga je toliko bridkeje, ker je, odkar je zopet videl, verjel, da Leonora neče posta- sta ga zdelala. Oba sta ae morala za govarjati pred okrajnim mKiiseem Obravnava pa ae je preložila, ker je treba taeliiati se neko pričo Še ea pretep. lV*t*ej*en rav* in *mvm i* k*l aadnjič na (rohni Brdu med Janezom Trampuže m, Antonom Zal tlom in Jozetotn Bernardom. I>rug drugega so t-ofali, kar se je dalo. Ker pa so si že <*lpu*tili in so se »poglihaii«, je -•dnik odmeril vsakemu samo 10 K globe. Razne stvari. • Otrovi morilci očeta. V torek as je začela pred porotnim ■"■fffftfjai v IVagi obravnava proti Vactavu, Karlu in Mariji Robieek. ki so dne 30. maja skupno umorih >\ojega očeta, da bi preje prišli do njegovega premoženja. Obtoženci pravijo, da ni ao imeli namena očeta umoriti, ampak'so ga po nesreči ubili. * Slaboumen slepar. Advokat dr. Ik.rri v Budimpešti je v zapa-bčiamti tožbi rodbine lio^la aaleparil zapiis4-iiio za 10O.00O kron. Mestni fioglavar Bcsla je ovadil advokata zaradi sleparije. tr. -o ga poslali v neki -anatorij za sla-iNMiuine. Aretirani trgovci i dekleti. V Katovicti so zaprli več trgovcev z dekleti, mt**l njimi tudi nekega I>u i*ajčana z imenom Klinger. Kliuger je priznal, da ol»stoji cela tlružba v Avstriji in Nemčiji, ki je dajala dekleta v ameriške hiše. Klinirer i-» lastnik več takih hiš za dekleta v Južiii Ameriki. 4 Zopet vohuni. V Montigniju pri Mecu so zaprli mehanika Schli-cka in tri brate K«h-1i /ara«!i vohunstva v korist Francije. Kratili so municijo ter jo prodajali Franciji. Avstrijske srednje šole > številkah. Nemci imajo v Avstriji 222 sretlnjih iol. meti temi ll\ utra k v . Slovenci 7. o<| teh ti slovenskonemških. Italijani 12. od teh 1 utrakv istični zavod. Hrvati in Srbi 7 sr»t!niih š.d. MaJo-riisi 0. '»ti teh 2 nemško-maloriiska. Romuni samo l\ utrakv Utične zavod.'*. V.mi srednja ^»la v Av.-triji »nlpade PS 41 Nemcev. >.U0II Poljakov. G0.000 Cehov. 01.000 Italijanov. 77»«*» Romanov. 1024)00 Hrvatov in Srbov. 199.000 Slovencev in 375.000 Malorusov. Re- zanimiva stati- stika! * Zavarovanje p*ov. V Franko-brodu so osnovali »Delniško družbo za zavarovanje psov . Društvo sprejema zavarovanje psov za vsote nad mark. Delniška glavnica znaša :;iwu>00 mark. Takti v Frankohrodu. Pri na* pa niso še niti ljndje živa roti nezirodam iti fionesret'enju. Klub |>rešičjih irlav . 1/ V V»rka *** pt»roča. da so tam ustanovili klub. ki se imenuje Klub prešičjih biti vsaj v bližini, hotel je biti Ln.no-ri vsaj preti očmi v trenotku otlločit-da bi ne bila samo pod vplivom < erinovim. Še tisti dan je pisal Leonori dolgo pismo in ji naznanil, da je poroko odložil. Navajal je raznovrstne vzroke in končno priporočal L» nori. naj še enkrat v svojem domačem kraju, kjer ni izpostavljena nobenim vplivom, dobro preudari. če je res samo dino iz ljubezni sprejela njegovo Snubitev in če je iz njene duše resnično izbrisan vaak spomin na njenega prejšnjega ženina. \«*kaj dni pozneje je B'-i/io zopet obiskal Snoja in mu povedal, da j* Cerin že zapustil Benetke in da je i ;w>tu domov. liti sem sam pri Cerinovem ožetu.« je prifMivedoval liosizio, »in ko a se ločil od njega, je bil stari lev krotak, kakor ovca in zdaj težkega i pričakuje sina. na katerega je ~>»ljal. ko sta - zadnjič videla-« 9maJ je urnel, kaj mn je hotel -izio namigniti, da pride namreč in že v najbližnjih dneh tudi na 'd rt o, in »Hlpravil se je takoj sam f ■ Notranjsko. Klav Pristopilo je .100 članov. Ne-tlavuo je neki zdravmk izjavil, da postaja svet c i m da I je bolj neumen No, *n ta klub prešit-jih glav res dokazuje, tla ima dotični zdravnik prav. Pri ustanovitvi kluba so imeli banket, kjer je bilo na mizi tiO prešičjih glav. Vsak človek ima veselje za kako stvar, nekateri pa imajo veselje za I rcMĆje glave. • Katoliki in duhovniki Med 1500 milijon t prebivalstva na zemlji je 270 milijontrv katolikov; ti imajo :tti4MK)0 duhovnikov, kar je prav le-|hi število. Tt»s>kušnjo. če je mož res zmožen za tako zaupno mesto, so ga sleparji jioslali v banko po i NNJ mark. Slovenski čevljarji v Trstu, V nedeljo, dne 9. oktobra 1910 se je vršil v prostorih tržaškega »IV- ivskega podpornega in bralnega društva ustanovni občni zbor Združenih čevljarjev v Trstu.« Zborovanja so >e udeležili med drugimi učitelji Kngelman k«-t referent. potem g. Breskvar iz Ljubljane in drž. P*»slanec dr. Rvl»ar. Obširneje poročilo priobčimo v eni prihodnjih večernih številk. Na zborovanju se je sprejela na-st< >pna res«d uči ja : Današnji občni zbor »Združenih čevljarjev za Trst" dne 9. oktoba i'MO v prostorih »Delavskega in podpornega bralnega društva strinja z izvajan, raznih govornikov, da se prične agitacija za organizatorično delti med • vljarskimi lojstri na slo- k'en-»k**m trn, da s« io^#ž»- znanje zakonodaj va o obrtni organizaciji. Posebno opozorjen je treba biti na § nov* a obrtnega reda. ki jamči naši obrt lovolj ugtMlnosti. le zavedati se ji i i je treba. Gospodarske organizacije naj s« povsod u stana vi ja-jo, koder so predpogoji za to. H go-Kf*»darski organizaciji spadajo sledeče točke: I 'sta navijanje sirovinskih in produktivnih zadrug, preprečiti v^ako akcijo, ki ne odgovarja novemu obrtnemu redu zlasti J$ JIH., delovati na to, da se propagira ta ideja |k> oklicih, shodih, konferencah, ali kongresih. Vsa ta gosfMMlarska organizacija se ima centralizirati, skladišče z usnjem in čevlji ustanoviti, vplivati na to. da se razni trgovci in kon fekcijonarji poslužujejo domačega iztlelka. prihodnje leto sklicati kongres, ki se bo havil zlasti s tem, kako vzbujati naše obrtnike k potrebnemu gosjKidarskemu znanju in obrtni organizaciji. Danes stojimo fitovmei osamljeni brez vsake organizacije Obmejni tovariši nemškega na n sla so v vseh teh točkah samostojni in stojijo brezdvomno emancipirani na gospodarskem in obrtnem polju. C V se hočemo teh zgledov podložiti, ni se nam treba bati, da bi priskočili razni faktorji na pomoč. Saj je dolžnost vlade, da pomaga tudi malemu obrtniku. To bo pa storila le v slučaju, če smo organizirani. Velike važnosti je danes pospeševalni urad za malo obrt na Slovenskem, ki bo brezdvomno priskočil na pomoč, če Im> videl, da se obrtniki v resnici htičejo organizirati. V smislu te resolucije naj delujejo kolegi na to, da se uresniči in naj takoj imenujejo za Trst zaupnike, kateri bodo imeli nalogo, pri eventualni akciji skrbeti, da se ti sklepi uresničijo. V predvčerajšnjem svojem listu ^te prav po nepotrebnem izzivali sledeči moj odgovor: I>a sein moral svoj res krvavo zasluženi honorar še t>d aprila iskati koncem septembra i** sodišču, o tem je javnost svoj pravorek ze izrekla nad Vami. Le Vaši kolegijalnosti se imam zahvaliti, da sem brez 'pravoreka« vzel rajš+» 170 K, kakor 2h5 K za katere >««m Vas tožil. Odškodoval ^e bo m pač z orožjem, katerega ste mi dali v roke - tem, tla ste pred sodiščem izjavili, da ne plačate sotrudnikov li>ta. Ce je Vaša nadalj-ra trditev glede -tajnega dopisnika ali predrzna laž, ali gola resnica, to raj javnost presodi iz sledečih dej ste v: Takoj, ko s«. j#> dotični poroče-valee ponudil, -»mi Vas obvestil o teu. in Vi siimi ste to ponudbo z veseljem sprejeli. Obvestil ^- * V ~ uredništvo o tajn. Min lega dopisnika ter dal pooblastilo, da se sinejo v moji nenavzočnos!i moja privatna pisma s to šifro odpirati. Spomnite se na oni kritični ča<. ko smo ravno od tega dopisnika -prejemali poročila, ki bi jih sicer ne bili dobili. Znano Vam mora biti tudi. da je isti po-ročevalee ravno takrat le listu na ljubo riskiral svojo eksistenco. Št* bolj kot meni pa Vam mora biti tudi znano, da ste temu poročevalcu vpričo tedanjega upravitelja sr. Skrija in upraviteljice gdč. Angele ravno Vi izplačevali mesečni honorar meni v rok»* in sicer ste to sami odredili iz razlogov, (bi s*, ime dotičnega tajne-ca dopisnika niti v knjierah ne beleži. Spomnite se tudi. da ste mu hoteli honorar za mesec maj skrčiti na jiolo-vico in šele, ko sem jaz izjavil, da v t"m slučaju plačam jaz t»stali del. Vas je postalo vendar sram in ste m rekM: »Ne Vi, to boni jaz plačal«. Po mojem izstopu žen članom delegacij tmli skupni proračun za leto 1010. Proračun obsega: 1. Zunanje ministrstvo: redne potrebščine •MH l.fir>2 K. izredne fiotrehščine 544.hiw K. Naknadni krilit 853.115 kron. 2. Potrebščine armade: Redne potroliKčine vojnega ministrstva • '2t 1.497.077 K. izredne potrebščine 10.073.591) K. Izretlne iM>trebščine za vojaštvo v Bosni in Hercegovini H.3o4.350 K. izredni kredit za posebne vojaške priprave za časa aneksije Bosne 180 milijonov kron. Izredni kredit za artiljerijo 8 milijonov krtu.. Potrebščine mornarice: redile G0.912.410 K. izredne 5.S44.800 K I/, redni kredit za posebne vojaške priprave tudi za časa aneksije H«»sm> 54 milijonov kron. 3. Potrebščine sklio nega finančnega ministrstva: redne 4,olJ6\310 K. 4. Potrebščine skupnega najvišjega računskega dvora ;VJ9.4iT2 K. 5. Proračun za Bosno in Herceg-ovino izkazuje rednih potrebščin 69,271.604 K, izrednih potrebščin 5,026.108 K. Pokritje redno: 72.797.715 K, izredno 1,524.694 K. Izkazuje se torej prebitek 24.697>K. Za kratek čas. Fajmošter Matevž: Ej, vera peša, vera peša — danes sem pri ofru dobil že sedem knofov. Fajmošter Jaka: Ja, ja, vera peša; kmalu bomo morali po znižanih cenah duše pasti. Izdajatelj In odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani*. Lrtdii kirzi dunajske bone 12. oktobra 1910, ita+al papirji. 4*« majeva renta . . . . 4'2C srebrna renta .... 4 t avstr. kronska renta . . 4* • ogr. „ m • ■ 4° • kranjsko deželno posojilo 4«« ko češke del. banke . Srečke Iz 1. 18o0 1 »i M „ w 1864. . . . tiske ... zemeljske I. izdaje rt il. ,, ogrske hipotečne . dun. komunalne avstr. kreditne ljubljanske . . . avstr. rdeč. križa . ogr. m m bazUika . . . . turike..... Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe ^ivnostenske banke. . . Valute. Cekini Marke Franki Lire Rubljl. Denarni Nagoni 9315 I 93-35 97*—| 97 20 93 15 9335 9175 91 95 96 — 97 — 94 — 95 — 221*75 227-75 322 — 328 — 155 — 161 — 298 — 304 — 277-75 283 75 24870 254-70 529-— 539 — 518 — 528-— 88 75 94 75 6025 64 25 3775 41 75 2825 32 25 255-75 256 75 444 — 446 — 669 - ! 670-— 557 75 558 75 116 75 117-75 7Č975 760 75 77250 773.50 256 — 260*— 27250 273 — 11 37 11-40 117-55 117 75 9550 9565 94 70 94 90 254 25 255 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 12. oktobra 1910. T a r m • n. PSenica za oktober 1910. . za 50 ka 10 29 Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg 10*35 Rž za oktober 1910 ... za 50 kg 7 65 Koruza za maj 1911 . . . za 50 kg 547 Oves za oktober 1910. . . za 50 kg 8 — Efaktlf. ,_5—10 viSje._ Loterijske številke. Dvignjene v soboto, 8 oktobra 1910 68, 14, 88, 82, 61. Anton Šare Ljuljana. Šelenborgova ulica št. 5, u mali Kuflon ulici (nasproti glavni pošte) 182 najcenejši nakup oprem za neveste. Vsak petek io m dan se dobe 172 i delikatesni trgovini Ant. Stacul. Kupujte večerno izdajo »Slovenskega Naroda*. Razne prevode I ? Iran nm«tQrO Iz nemičlne v elovenft6tno iarjev, p m ran m dragi* tiakovia v Ini stroki nvesbat Maslo* v ipriftilta t-aroda* pripravna za delavnice ali skladišča Poazve se pri h finem gospodarju mHca ŠL «. 23 ikilke t Ustnea zidnuiea J o a a ¥ LlaSijsai a* touuj&*i cesti it. 18 leta \Se obrestuje hranilne vloge po 4lj2°|a •tacatja po*ajil#»lca |t i upravnega p m r«oto«>«a «.aw*j.f lal< aaaaaa aa tl«fntkc. Sprejema radi vloge za takaći raatua g zvezi a ćnkavnin* malem In jih obrneta je od dae rlo§e do Ane dvif a. Sun te hraniln n vlog sad . ...........« Poio;y)« mm aa-vasjlsć« pa S ' a I1 aa imaHiiacija alf pa pa S braa ■ ~%orti« ac Ija | aa menic« pa § . Posojilnica sprejema Udi vsak drafi nacrt glede laaertizov a ija dolga. S1ADRK U1K: vsak ttaa od t.-12. ia ad J. 4. izveo »edel| ta prazaikag. Ttlafoa it. 18». Pastns Lraatlaice raeaa st. 928.40». Jmrti-ikrtu banka v niiai msttri: lUtatanm alsa fl. 7. aaaniti Hane pafie. Sareiea* vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pis 4 , ; reutni davek plačuje zadruga sama. — Sprejem* vloge na tekoči raftin; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najraz!*'netse naćine. — eavmataaa anoafnlaian: zamenja tuj denar, predaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — E»fcaat!ira trgovske menice. — Preskraaje vnovčenje menic, nakaznic, dokumtnt« v ifd. na vsa tu- in inozemska tržišča — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se doke bodisi astmeno ali pismeno ¥ zadružni pisarni. 10 ikrtu a« ml iaa inata H l it M, popoldne ad 3. do 5. X X X X X X X X X M X X X M X X X X K X K X X X X X X K X X X X •^C e^a »'^m a^C m^^m U&ojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 gl.no zastensrva .Prve (k¥ življensko lavannralaice. najcenejši zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno (taJT* vsakovrstna posojila in kredite kakor: tigovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite- Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. •v *w 3 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljami Stritarjeva ul ca štev. 2. riporoča promese na prip Dun ajske komunalne srečke a K 18 inje == 2. novembra Glavni dobitek 3E bi vlofe na knjitice ia tskaei ratna ter jih obrestuje po čistih -H-■- ■ 3f =11= K 300.000. vsakega Slovenca jef da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki *SLAVIJW. Podpiraj m o toi ej domač slovanski za vod, da more nalogo, ki si jO je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. II SLAVNA" N i vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .'. Ogromni rezerrol toadl ■ 4SvS12.7tT*— puacljo m popalao varnost .-. Banka Banka Banka Banka Banka Ima posebno usodne m prikladne načme za zavarovanje življenja. rreskrbljenje za starost, za slučaj razpolaga z najcenejšim: ceniki za smrti roditeljev, za doto otrokom. razdeljuje ves r-stl Jobi't_k svojim (lanom. „SLAVIJA" „SLAVIJA" „SLAVUA" NSLAVUAM „SLAVIJA" „SLAVIJA" stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. gmotno podp.ra narodna dobrodelnim namenom zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo, drjštva, organizacije in prispeva k narodnim V >a potasmla da,** '»rag** volje generalni zastop banke „Slavlje" v LJubljani. .-. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, PreSernova ulica Stav. 3. .*. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Obstoječih vlog nad Denarni pt-o M milijonov k 91« miliji bron. ni zaklad nad 1 milijon Za varnost vloženega denarja jamči zraven CrvnOfja zaklada le mestna občina ljubljanska z vsem pl" omo ionjom In Z VSO OVOJO mafijo. Izguba vloženega denarja je nnnioyotof ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr deželni vladi, izkljn6ona vsaka opokailavOija t vloženim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po brez odbitka; oevrdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj 1/4% na leto. Daje po-na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične domafla r9 v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kroditno d m It V O, 4 36 8717 5149