42. številka, Ljubljana, četrtek 20. februarja. XII. h to, 1879. SLOVENS NAROD IiIihjsi vsak dan, izvzemfii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti pnjtmian za iivBtro-ojrorsko dežele za celo leto t6 tfld., M pol I ta 8 #1., M Ćetrt leta 4 pld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto gld., m Četrt leta ;i |rld. .'() kr., za en mesec 1 tfld 10 kr. Za poSiljunje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko ver, kolikor poštnina iznafia. — Za gospodo učitelju na ljudskih Šolah in Ba dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 ghl. M kr., po poŠti prejenian za či-trt leta .'i ^ld. — Za oznanila so plačuje od četiristopne petit-vrste H kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če so dvakrat, in 4 kr., če so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi St. 3 „gledaliska srolhii". OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiSi. Nehvaležnost nemške ustavoverne stranke. Uže večkrat smo naglašali, kako črno in grdo nehvaležni so naši neuiškutarji, če oni skupaj bodajo in vladi AuerHpergovej grajo („niissbilligUDg") votirajo, kakor so to učinili in brneli na pr. naši ljubljanski kazinarji ali ustuvoverci, ker vse kur so oni, in kur premorejo, so in premorejo le iz m i 1 o s t i in protekcije te vlade. l'u ne le naši, tudi dunajski ali drugo-avstrijskonemški ustuvoverci so enako nehvaležni; to se kaže posebuo lepo spet zdaj, ko je Auersperg odstopil. Nam principijalnitu protivnikom Auersptrgovim uij treba niti pri-pogmti se, nemški ustavoverci sami lučajo tako debele kamenje za njim, da je veselje To iina mož za zahvalo, da jih je s svojo „božjo grobostijo" osem let nad vodo držal! Če na primer beremo glavni dunajski organ ustuvovercev od vtorka, strmimo prvič zarad tiskovne svobode, ki je še, v primeri z nami, na Dunaji, (kajti „N. fr. Pr.u si upa Celo cesarjevo ročno pi-iuo kritizirati), drugič pa se ču iimo veselju, s katerim ta nemški organ odhajajočemu Auerspergu nju govo ničevost in nevednost na hrbet napiše „Kar je soboj prinesel, je bilo staro ime, bile so zasluge njegovega brata, njegova politična preteklost je bila toliko kot nič. Dostojanstvo deželnega nadmarsala na Češkem je imel za hvaliti milosti cesarjevej, ne svojim zaslugam, niti ne zaupanju svojih sodržavljanov. Nezua nec tujec v stranki, bil jej je na čelo postav ljen. Zakaj V Slabosti, vraži, predsodku na ljubo.u To je pisanje nemško - ustavoveruega lista „N. fr. Pr.u Drug nenišk ustavovereu časnik, „N. \Vien. Tagbl.", pa piše pottni, ko je Auer.-perga po dobno ošibal, tako le o njem: „Opozicija, v katerej obliki koli se je prikazala, bodi si v parlamentu ah v časopisih, bi bila uuičena ko bi bilo šlo po volji Auersperga. Njeu upor naj bi bil zlomljen; njem sveti se mjso smeli poslušati, niti se nij smelo paziti na njena svanla. Kdor je neodvisno mislil, ta je bil pri Auerspergu omadeževan, in v novinab, ki so Auerspergu služile, se je vsakemu hudo zna meuje užigalo v kožo, kdor bi je upal kakovo ttvoje mueuje pokazati." Tuko dajejo nemški ustavoverci od haja j oče m u vodji, kateri jih je na podlogi cha brusa in doseženih direktnih vol.tev iz niunj-eine v veiiuo povlekel, zdaj za slavo le brce! Će tako plačujejo svoje ljudi, kri od svoje krvi, kaj bodo Se le enkrat počeli z našimi renegati, kadar jim jih več treba ne bode V Kako bodo če le renegatom svoje polno zaničevanje razkrili! Desetletnica slovenskega društva „Slovenije" na Dunaji. Z Dunaja IG. febr. [Izv. dop.] Kaj lepo svečanost obhajalo je 12. t. m. naše društvo „Slovenija", — praznovalo je deseto leto svojega obstanka na prav dostojen način. Društvo „Sloveuja" sme ta večer smatrati kot jednegi najlepših, kar jih ima za zapomnjenih v lastnem z.ipisniku Dvorana pri Križkeju nij imela sicer prav nič prazničnega — nijso ti vihrale slovenske trobojnice, nij bilo olepšave in kinča nikak snega — saj vemo uže zudostno, kako nestrp Ijivo prenaša naša policija vsako najmanjšo, najskromnejšo emblemo slavjsmske narodnosti, da, čuditi bo je, da še sploh dovoljuje mikro Bkopne trobojničke na prsih posameznih od bormkov. Ali ipak bilo je v prsih mladen ških več navdušenosti, nego kedaj o svečanostnih prdi kah. Na papirju sicer komers — ali (tajanstvena slavnost je bila, kakor jo more malo katero iziuej tukajšnjih dijaških društev osnovati. Program izvršil se je natančno. Krepak zbor pel je najprvo motto „Sloveniji", kojega besede so vrlega bivšega uda dra. pkil. Detelje, a skladba jo izvrstnega bivšega „Slo venije" pevovodje dra. jur. Fr. Grossa. Predsednik „Slovenije" g. A nt. Lenarčič pozdravil je potem v lepem, navdušenem govoru mnogoštevilne goste, različnih siavjan skih društev zastopnike. „S'aviausko pe\sko društvo11 zastopala sta predsednik društva g. dr. Jan Leuoeh in tajnik g. dr. Dr oz da. „Slavjansko Besedo" zastopal je nje podpred-nik g prof. Kalandra. Izinej dijaških dni štev b )a bo mnogoštevilno zastopana: hrvat ski „Velebit", „društvo hrvatskih tehiika". srpska /Zora" , Hlovački „Tatran" , ruska „Osnovu**, malorue2«'. V Ljubljani 19. februarja. V fti'ž<* vn<>*i» ^hot ti je 18. februarja novi „predseduioČi v ministerstvu* — tak je zdaj naslov S trem a jer ju (ne pa „ministerski predsednik", kar tudi je dokaz pro vizomosti), v svojej izjavi povedal, da je novo uiinisterstvo sestavljeno, in je dejal, da nalog njegove vlade, zavoljo tega, ker se zbornici poslancev uže bliža konec parlamentarne funkcije, obstoji v skrbi in prizadevanji, da se parlamentarna poslovanja ne pretrgajo, in da funkcije državne zbornice brez motenja preidejo v roke novovolj ene zbornice. Vlada ima upravo z vestno objektiv nos t jo in trdno roko voditi. Stremajerjeva izjava naglasa, da se mora budget dovoliti in se imajo predloge rešiti, ki so s proračunom v zvezi. Opirajoč se na berlinski dogovor, smatra vlada za svojo dolžnost, pri izvrševanji nalog, katere je na berlinskem kongresu do bila, skrbeti za največjo varčnost (ščedljivost) na vse strani, vsako nevarnost državnopravne kake zmešnjave odstranjevati in kolikor bode mogoče novih žrtev ogibati se. Nemški ustavoverci te izjave valjda ne bodo prav sila veseli. Novi minister grof Edvard 'i\*<*ffe se je rodil leta 1833, študiral potlej s cesarjem vred. To odlikovanje so imeli razen njega le še grof Clam Martinic, C o ro n i n i in BombelleB Najprej je bil namestniški tajnik na Ogerskem, potlej na Češkem, potlej 18(33 deželni pred sednik v Solnogradu, potlej namestnik v go renjej Avstriji, leta 18G7 minister. Leta 1870 Dopisi. Iz TrNttm 17. februarja [Izviren dop.] Volitve v naš razpuščeni mestni in deželni zbor se bližajo. Lahi po tihem, a vendar odločno agitirajo. Oni naši faktorji pa, ki bi bili najprej poklicani skrbeti po postavnem potu za to, da dobi a v str i j s k a stranka večino, a ne tuja italska, — ti faktorji 3e vedno križem roke držo. Mej tem pa lahonski pogum rase. Zadnji četrtek ao imeli avstrijski podoiicirji v „Motite verde" ples. Tudi namestnik baron P in o je bil prišel. Komaj se je vsedel in naročil četrt litra'piva, kar poči laška petarda tako, da oknice popokajo in se zdrobe od pretresa zrakovega. Gospod baron Pino so kmalu potem odšli. — Vpraša se, kje je vendar naša policija? Sodrga, ki te demonstracije dela, je prav za prav strahopetna, zavratna. Le dobro bi se moralo paziti na njo, nekaj ptičkov, ki so semkaj preko Adrije prišli, nazaj zapoditi, druge k zakonu nazaj zavrniti, pa bi šlo. Ali zato bi trebalo v Trst — kacega slovanskega generala! Kakor stvari dozdaj stojo, šel bi jaz st u-viti, da bodo italijanisimi zopet zmagali, še bi pa bil čas, da se avstrijske stranke zberd, ali oni, ki jih morejo zbirati, naj nehajo spati. Is ilirske It i Girice 17. febr. [Izv. dop.] Včeraj 16. februarja priredila je zopet naša čitalnica veselico. Res mnogo je napredovala naša čitalnica v tako kratkem času. Še mesec doij ne obstoji, in uže je to bila druga veBelica. Vse točke programa včerajšnje veselice bo se izredno dobio izvrševale. Prva pesen „Oj banovci", ki jo je pel moški zbur, se je pela tuku precizno, da res občudovali moramo mlade gospode pevce, da morejo v tako kratkem iasu toliku uaj»redo vati < m spod Z. je izvrstno dt kainoval „l'ev čeva kletev1*. Krasno je pel mu^ki čveterospev Hajdrihovo „Pod oknom". Najbolj ponašati se pa smemo z na. no ženskim čveurospevom. Drugi nastop in uže taka preciznost v petji, tO je mnogo. Krasno, milo doneči so bili gla sovi nežnega spola pri pesni „Sl*vjauka". Človeka globoko gane, ko sliši tako lepo po pevati pesni, v katerih pokažejo naše gospodične, da tudi njih srca bijejo za narodno stvar. Želimo kmalu zopet slišati /m ki čve ten spev. Ka] tucega nema vsaka Čitalnica. G. F. S. ne mislite, da sem vas pozabil. Največja pohvala gre vam. Vi se trudile toliko, da vnin mi 1!.. lin anje ne moremo nikakor po vrniti Uuda. Izrekam vam tu očimu zahvalo. Odbor čitulnice naj bi pa skrbel zdaj, ko je uže blizu konec pitdpusta, da se v pootu ua pravijo igre in sem in tja kuka tombol*. Pri zaaujem občnem oočnem zboru čita.uičueui je bil izvoljen iokren rodoljub Altks. Ličan kot prtdstduik, blugajuik g. F, V.šmkar, tajnik g. A. £gur, odborniki so nadalje gg.: Bachmau, c. kr. zdravnik, M. Zuruik, Tomšič Jvan, Vulenčič Josip. Volitev se je izvršila na Bplošno zadovoljnost. — Vreme imamo tudi pri nas jako slabo, uže štiri dni dežuje. Domače Nt vari. — (Beseda v čitalnici.)Opozorujemo, da je denes zvečer „debela" beseda v čital niči, katere program Brno uže priobčili. — (Konfisciran) je bil zaduji broj „Slovenca" baje zarad nečega dopisa o tukaj čnjem nemškem profesorji lleiur.ehu. — (Iz seje kranjskega deželnega odbora 14. februarja.) Sklenilo se je, da se diskontu ali odbitek za izplučevau|e iz srečkuuih obligacij kranjske zemljišč ne odveze pred postavnim obrokom zniža od 5°/o ,ltt 4%i in kako naj se gotovina v deželnej biugajmci, katera se ne potrebuje precej, plodouosuo po rabi; — deželni odbori v Celovcu, Gradcu in v Pragi se naprosijo, da naznanijo ovoje izkušnje v zadevi režije, t. j. o oaarbuvauji postrežbe in hrane v tamošnjih nonšuicah, in o načinu režije, namreč ali je v lastnem gospodarstvu norišnic ali pa v najemu; deželnemu računovodstvu se naroči, da obračune raznih zakladov za 1. 1878., in proračune za 1. 1880. do 1. aprila predloži; — za deželno bolnico se razpiše oddaja službe enega pod« zdravnika (sekuudariju), eden Sckumlaiij pa se bode za čas potrebe provi/.oričuu v blužbo vzel; — razglas ministerstva za pravosodje, da se občina cerkniška ne more dati pod okrajno sodnijo v Ložu, vzame se nu znunju in objavi županstvu te občine; — dopis deželnega predsedstvu, da je sklep deželnega zbora zarad poterauja 20"/o pnklade ua di rektne davke, in ua vžitmno 1. 1879 za deželni zaklad in zarad oproščeoja učiteljev ljud skih šol od plačevanja deželnih prikLd k do hodninskemu davku — dobil cesarjevo potr jenje, vzame se na znanje; — sklene se, da se deželni odbor obravnave 17. t. in. zarad napravo železnega mostii črez Savo v M .i\o dah pri papirnici udeleži po Bvojem zastop piku g. vit. Gariboldiju._ Izdate!j in urednik Josip Jurčič. — (Čitalnica v Senožečah) naredi dno 23. t. m. veselico s tombolo, petjem, de klamacijo in plesom in sicer v dvorani ta mošnje „pivarne". — (Postonjska čitalnica) napravi v nedeljo 28. t. m. besedo v prostorih gosp Miroslav Vičiča s sledečim programom: 1. Čve terospev „V tihi noči" (Ilajdiih). 2. Samospev „Pojiotnik" (Hubert). 3. Oveterospev „Moja rožica". 4. Deklamacija. 5. Samospev „Ubogi vojak14 (MUlle.). G. Tombola. 7. Pies. — Vstopnina za ude prosta, za neude po 50 kr. od osobe in 1 jjold. z družino. Ker budo iz vrstne moči, tako znani izvrstni solist gospod A. D. iz Vipave in uže iz zadnje veselice „društva goBpij" znana dtkiamovalka gojpo dična M. V., pri tej besedi sodelovale, se je nadejati cbilne udeležitve Castite&a občinstva. K besedi tedaj uljudno vabi čitalnični odbor. — (Narodnačitalnicav Šent-Vidu nad Ljubljano) nupravi dne 23. feb. 1879 veselico po b.cdtčein piogrumu: 1. »Tombola'' s primernimi dobitki. 2. „Slava S.ovoucem" (A. Foester), poje moški čveterospev. 3. „Po sem Bvoboue" (iz Jamske Ivanke), poje masam čveterospev. 4. „Kl,c z Balkaua", deklamtc^ja. 5. „Kranjbka dežela" (A. Nedved), poje g. Jakob Jovan. G. „Zdravijiea" (Dav. Jenko), poje mešani č\eterospev. 7. „Zakonske nadkge" Veseloigra v enem dejanji. Po igri piooto raz veseljevanje. Vstopnina za ude 10 kr. za neude 20 kr. Začetek ob 6. uri zvečer. K tej veselici uijudno vabi odbor. — (Otec Mohor Bojna.) Kakor beremo v „Našej Siogi" umrl je pred nedavnim „na dugo l široko po l.-tn poznati bVtćeiiia, otac Mohor ih Hermagora lioiua — „atari vikar" u Paziuskom samustanu" — Hečem hst tako piše daije o teiu slovenskem narod nem moževi: U Ši&ki nad Ljubljanom narodi se 4. novembra 1795. godine Anton Koma. Koditelji bijabu mu priprosti kmeti, a kau posta djtčkom pohljU ga ua nauke. Umije je učiteljem i zajedno ravnateljem bijaše mu u srednjih školah slavni Valentin Vodnik. U svojoj zuloj starosti sjećaše ga se dobri Muhoi uviek zuhvalnim srcem i nekom ponositooti. Svršiv po tadanjem propisu srednje bkole u Ljubljani, stupi naš mlaui Antou u red sv. Franje. 10. februara 1818 god. odjeven bi oštrom samostauskom haljinom pred oltarom slavLe i čudotvorne Bogcrodice na Trsatu. Tom prigodom uudjeuuse mu drugo samostan sko ime — ime prvoga slovenskoga vjtrovjes trnka sv. Mohora. U samostanu prt uči uobriui uspjehom bogoslovje, te postane 29. januara 1820. godine svečenikom. O din u h zalim počeo je raditi i truditi se u viuogradu Gospodujem. Prvu njegova službu bijaše mu na Klaujcu u liepom hi vatsaom Zagorju, onda u Brežicah u Štajei'bkoj. Godine lfS2'.) poslaše ga poglavari u Pazin. Istra mu postane suda drugum domovinom, koju vise ne ostavi. U Padnu b o je učitelj i ravnatelj pučkih školah do 184 7 godine, ako ne još duže. Bivši sam nekoć učenikom krotkoga i mudroga Vodnika, omili sada svojim pametnim i krotkim ponašanjem ne sumo svojim učenikom, nego i pazinskim gradjanom i ostalom puku na dugo i široko. Bazne vesti. * (O kugi na R uske m ) Iz Rusije dohajajoči telegrami o kugi priuašajo jako pomirljive veBti. Tako pravi jeden telegram ruske vlade na svojega poslanika v Beču, da se zdaj sme trditi, da se je kužna bolezen do cela uže zadušila, ker v celem kvarantenjskem okrožju je od 1. do 16. t. m. obolelo le 18 osob. V kordonu stojite dve brigadi kozakov astrahanske in donake armade, dva peška poika in okolo 1200 policijskih vojakov. Ne bode tedaj tako hu 10 prišlo, kakor so židovski nemški listi želeli. Taajel. 19. februarja: Vri m ionu: D«iušar iz Škofje Loke. — Liuin-ger iz Durftja. — pl. Haidogg iz Pidja. — Lavtftr iz Maribora. — Bramhergur iz Gradca. r*n Malićut All.ts iz Dunaja. — Fiachor iz Celovca. — MiUler iz Dunaja. — Binder iz Gradca. - Spira iz Uunaj ». tri buvHrMk eiu dvora t Grilc iz Vač. — Skok, Kmetic iz Mengša. 1 i-ujfljAi DoraA 19 februarja. (iav»rtii> t.?.rt^rau5uo poroćilo.) • noin; driL dolg v bankovcih . . 19 gld. 45 kr. .notni driL dolg v srebru . . . 63 35 40 . . 114 GO \kcije narodne banke . . . . 793 _ kreditno :\kci j t■ . . . . 90 90 _ n 33 0. kr. cekini ...... . . 5 5S «/i 'ržavtio a hi k--..... . . 57 n 55 ■ i » i jarii 19. februarja t. I i'đjni™ hektoliter « rld. 50 Jcr.; — rei 4 gld. 55 k;^ — jAiSiuon 4 rld 0(> kr.; — ovjs 'J gid. 7S ) Lastnina in tnik „JtJarodue Uskaraeu.