Murska Sobota, 29. junija 2000, leto Lil, št. 26, odgovorni urednik Janez Votek, cena 210 sit INTERVJU, str. 10 (IZ)BRANO, str. 9 Evropska direktorica Manja Klemenčič kmetijstvo, glas pomurskih kmetijcev pa je ime! veljavo v slovenskem prostoru. Žal je bilo to še v časih skupne države, ko seje kmetijska politika oblikovala na ravni federacije, republike so imele manjše pristojnosti, v federaciji pa je imela glavno besedo Vojvodina. Še pred propadom skupne države je dokaj klavrno konča! sozd ABC Pomurka m z njegovim koncem se je začel zaton pomurskega kmetijstva. Pomurska mentaliteta je pač takšna, da med sabo ne prenese jastrebov, in posamezniki so ne glede na širše interese raje ostali petelini na lastnem dvorišču. Vendar ne dolgoročno, saj je takšno obnašanje le voda na mlin tistih, ki dobro vedo, kaj hočejo. Od nekdaj močnega pomurskega kmetijstva in živilskopredelovalne industrije je ostalo bore malo, s spreminjanjem lastniške sestave in nakupi lastniških deležev pa ostaja usoda marsikoga še naprej negotova. Mesna industrija Pomurka in Ljutomerčan sta zaenkrat sicer ostala v domačih rokah, negotova pa ostaja usoda pomurskih pridelovalcev žit. Mlekarni na levem in desnem bregu Mure ne najdeta skupnega jezika, Pomurske mlekarne pa so ohranitev svojega statusa morale reševati celo z odkupom lastnih delnic. Slednje so zdaj sicer na dobri poti, da postanejo drugi nosilni steber slovenskega mlekarstva, vendar nobena stvar ni povsem predvidljiva. Zadnja afera s Pomurskim mlekom, za katero bi upali trditi, da ni zgolj naključna, je dober opomin za to. In zdaj še vse kaže, da bo ostalo pomursko gospodarstvo brez svojega osrednjega servisa, saj naj bi Pomurska banka že kmalu postala le divizija Nove Ljubljanske banke za Pomurje. Kar je dobro in kar ustvarja dobiček, se tako koncentrira zunaj Pomurja in tja odteka tudi dobiček, od slabih pa tako ali tako nimamo koristi. Vprašanje, zakaj regija še naprej zaostaja, Je po vsem tem seveda odveč. VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN TONČKA TOPOLNIK Križevci 66 9242 Križevci pri Ljutomeru Anketa: Okrogli pozdravi zunajzemeljskih bitij aa i * o t M .Sobota- tel^7^Q2ol UuLAOl Maribor: 062/224-900 KOMMERS OGLASNIK Barbarstvo v katoliški cerkvi Foto: JURIJ ZAUNEKER V aprilu je nekdo zažgal v katoliški cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti prt na oltarju, ta ponedeljek pa je sicer že odkrit osumljenec zmetal na tla dva Marijina kipa in ju poškodoval s kovinsko palico. Ujeli so ga, predenje prišel do evangeličanske cerkve. - 13. julija spravna molitev zaradi skrunitve cerkve. Več na 19. strani. pokazal nakup košarice? Najboljši sosed Mercator je najcenejši! TERMINATOR Da Pomurska banka ne bi izgubila samostojnosti, se delničarji pred leti niso odločili za sanacijo in s tem veliko izgubili, zato zdaj ne bi kazalo narediti podobne napake. Tudi tisti pomurski gospodarstveniki, ki se zavzemajo za to, da mora biti Pomurska banka v procesih koncentracije bančništva in kapitala zraven, pa se strinjajo, da mora ohraniti samostojnost odločanja o pomurskem gospodarstvu. NAROČNIK 2 AKTUALNO OKOLI NAS 29. junij 2000, fESTiK apisano v naslovu bi bil lahko sklep poslovne konference, ki je bila organizirana v Monoštru v času - zdaj že lahko rečemo neuspelega - mednarodnega obrtno- podjetniškega sejma Gotthard Expo 2000. Organizatorji poslovne konference so bili zbornici Žalske in Železne županije ter Območna gospodarska zbornica za Pomurje. Konference se je udeležilo sedemdeset podjetnikov iz Slovenije in Madžarske. Priložnosti je dovolj Bistvo medsebojnega sodelovanja na gospodarskem področju je strnil na koncu svojega predavanja gospod Iztok Grmek, prvi sekretar veleposlaništva R Slovnije v Budimpešti. .»Slovenija in Madžarska sta sosednji državi, vendar aktualni rezultati gospodarskega sodelovanja tega ne potrjujejo v celoti. Priložnosti na obeh trgih je dovolj tako za slovenske kot tudi madžarske gospodarske subjekte. Potrebno pa se jih je lotiti na podlagi kakovostnih tržnih raziskav in sistemskega, dolgoročno usmerjenega razvoja pozicij na madžarskem oziroma slovenskem trgu.« Nepoznavanje trga Največja ovira gospodarskega sodelovanja je nepoznavanje trga druge države, je ugotavljala večina referatov. Madžarsko gospodarstvo je precej liberalizirano. Med sre- Med sosedama bi moralo biti več gospodarskega sodelovanja Monošter 106,6 MHz o skoraj petih letih, odkar so Slovenci v madžarskem Porabju izrazili idejo, da bi imeli svojo radijsko postajo s programom v slovenskem jeziku, so se njihove želje udejanjile prejšnji teden z otvoritvijo v obliki radia Monošter s frekvenco 106,6 MHz, ki oddaja vsak dan od 16.00 do 17.00, v nedeljo pa od 12.00 do 14.00. dnje- in vzhodnoevropskimi državami je na Madžarskem in Poljskem največ tujega kapitala in tujih naložb. Prav zahodni del države, ki meji na Slovenijo, je pridobil največ z razvojem in prestrukturiranjem gospodarstva na začetku devetdesetih let, ta del Madžarske ima najbolj razvito infrastrukturo, seveda poleg Budimpešte. Vzhodni in južni del Madžarske je manj razvit, država pa si z gospodarsko politiko prizadeva za enakomernejši razvoj gospodarstva tudi na tem delu Madžarske. Prav na teh območjih bi imela možnosti slovenska podjetja, ki so cenovno in kakovostno konkurenčna zahodnoevropskim, predvsem pa madžarskim podjetjem. To so predvsem panoge in sektorji, kot so farmacevtska in kemična industrija, specializirana metalna industrija, lesna in tudi tekstilna industrija. Prvi pogoj je povezanost Trgovinska menjava med državama se je v prvih štirih mesecih tega leta povečala za 18 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem v lani. Trgovinsko menjavo pa bi morali nadgraditi z višjimi oblikami gospodarskega sodelovanja, kot so skupna vlaganja ali skupna podjetja. Večina predavateljev je poudarila tudi to, da je osnovni pogoj boljšega gospodarskega sodelovanja dobra infrastrukturna povezanost. Potrebno je dokončati gradnjo neposredne železniške povezave med državama, strateški interes je tudi začeti z gradnjo neoosredne avtocestne oovezave med državama. K izboljšanju gospodarskega sodelovanja lahko veliko pripomoreta tudi ma-džarsko-slovenski mešani sekciji pri gospodarskih zbornicah. Na poti v EU Obe državi sta na poti v Evropsko unijo, torej lahko predvidevamo, da bo čez nekaj let tudi v medsebojnem poslovanju zaživelo temeljno vodilo skupnega evropskega prostora o prostem pretoku blaga, storitev, kapitala in delovne sile - so ugotovili udeleženci foruma. MARIJANA SUKIČI VBHK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), .Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: '31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. airan httn //www n-inf.si. No, Martina je v resnici tekmovala že kot osmošolka, zato je imela tudi ona težja vprašanja. Simbol je kikirikanje petelina Simbol radia, ki vsak dan označuje tudi začetek programa, je kikirikanje petelina. Ni naključje, so povedali Porabci, da so za svoj znak izbrali prav oglašanje petelina, saj želijo, da se njegov glas sliši daleč, prav v vsako porabsko hišo. Zato je najpomembnejša naloga radijske postaje Monošter poleg posredovanja informacij ohranjanje materinega jezika in obujanje narodne zavesti. Glavni urednik in zaenkrat edini zaposleni na radiu, ki bo deloval kot javna družba, je Franček Mukič, pomagali pa mu bodo tudi sodelavci časopisa Porabje. Levji delež prispevali EU in Slovenija Za slovenski radio sta se borih in si prizadevali obe slovenski organizaciji na Madžarskem - Zveza Slovencev in Državna sloven- Iz New Yorka Udarec za Jugoslavijo ugoslovanski diplomati, ki se pod vodstvom odpravnika poslov predstavništva ZRJ pri OZN Vladislava Jovanoviča še vedno potikajo v palači ob East Riverju in si lastijo simbole države, ki je ni več, so doživeli konec preteklega tedna novo v vrsti diplomatskih zaušnic. Pri tej zadnji je s pridom sodelovala slovenska misija v New Yorku, ki si je zadala pod novim vodstvom za eno prednostnih nalog ureditev položaja glede nasledstva nekdanje SFRJ. Poskus priključitve Potem ko je Slovenija končala mandat v Varnostnem svetu, je novi slovenski veleposlanik pri OZN Danilo Petrič dejal, da bo imela Slovenija zdaj več časa, da se posveti problemom, ki jo neposredno zadevajo. Med temi problemi, ki kot žulj v pretesnem čevlju skelijo poznavalce balkanskih problemov, sta zastava s petokrako zvezdo na sredini, ki vsakodnevno plapola pred palačo OZN, in grb na mizi v dvorani generalne skupščine, kjer ne sedi nihče, saj diplomati ZRJ še niso zaprosili za sprejem v OZN. Resolucije VS in Generalne skupščine iz let 1992 in 1993 pravijo, da ZRJ ne more V Še enkrat: Zlata priznanja iz zgodovine 23. številki našega tednika smo objavili tudi prispevek o državnem tekmovanju iz zgodovine na Ptuju. V poročilu, ki nam ga je poslala tekmovalna komisija, je bilo zapisano, da je osvojila zlato priznanje med sedmošolci tudi Martina Fartek i OS Puconci. nanje in zvedeli smo, da je bila zelo uspešna še na nekaterih drugih področjih. m ■ ska samouprava. Tudi Slovenija ni imela odklonilnega odnosa, saj je Porabcem pri njihovih prizadevanjih ves čas stal ob strani Urad za narodnosti. S pomočjo madžarskega Urada za narodne in etnične manjšine ter madžarskega Ministrstva za pravosodje so uspeli pridobiti tudi pomoč madžarske vlade. Medresoma komisija je gradnjo poslopja podprla z 8 milijoni forintov, ministrstvo za pravosodje pa je letos prispevalo še dodatna dva milijona forintov. Toda večino sredstev za ureditev studia je prispevala Evropska unija, in sicer 50 tisoč evrov prek programa Phare, porabski Slovenci pa so morali tej vsoti dodati 32 tisoč evrov. Levji delež je pri tem prispevala matična domovina. Sklad za podporo radijskim in televizijskim oddajam, ki deluje pri madžarski radioteleviziji oziroma njenem svetu, je primaknil 4 milijone forintov, in to pod pogojem, če se slovenski radio prvič oglasi in začne redno oddajati najpozneje konec junija letos. Richard Holbrooke nadaljevati članstva nekdanje SFRJ. Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija so to storile, pretekli petek pa se jim je malone skušala pridružiti še Črna gora. Vloga tutorja Slovenija je v New Yorku prevzela vlogo tutorja za prve korake Črne gore na poti do nečesa, kar bi lahko imenovali z besedo, ki je del naslednic nekdanje SFRJ noče niti slišati, drugi del pa jo bobna, kjer jo le more: »odcepitve«. Odcepitve sicer nihče še ne upa omeniti, ker je ne bo podprl nihče v mednarodni skupnosti. Kljub temu se je pretekli petek v VS, kjer je bila na sporedu odprta seja o Balkanu, dogajalo nekaj, kar je vsaj dišalo po pripravah na odcepitveni golaž. Na seji sta bila črnogorski zunanji minister Branko Lukovac in Željko Perovič, ki v New Yorku vodi črnogorski urad s tihimi ambicijami, postati nrpHctavništvo nri OZN Črno- Trak so prerezali glavni urednik Radia Monošter Franček Mukič, državni sekretar slovenskega ministrstva za zunanje zadeve Zorko Pelikan in državni sekretar madžarskega pravosodnega ministrstva Istvan Somogyvari. Otvoritev povezana z osamosvojitvijo Slovenije Otvoritev radia je bila povezana tudi s proslavljanjem 9. obletnice nastanka slovenske države in je minila v prazničnem razpoloženju. Kljub temu pa je pred gorska »diplomata« sicer ne bi prišla niti skozi vhodna vrata OZN, če jima Slovenci ne bi priskrbeli akreditacij. Črnogorska diplomata sta tako dobila priložnost razdeliti dokument, v katerem sta manjkala samo še razglasitev neodvisnosti Črne Gore in prošnja za članstvo v OZN. Na koncu dokumenta je pisalo, da Beograd v mednarodnih organizacijah in na splošno v mednarodni politiki nima pravice govoriti v imenu Črne gore, vsaj dotlej ne, dokler bo na oblasti sedanji režim. Proceduralna vprašanja Na začetku seje je bilo potrebno najprej urediti proceduralna vprašanja oziroma, kot vedno, urediti problem Jovanoviča. Slednji seje redno prijavljal k besedi, ko je bila na sporedu odprta seja o problemih Balkana oziroma jugovzhodne F.vrone. Odvisno od tega, kdo ie sednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnbk v svojem govoru le ošvrknil odnos madžarske države in njenih organov, obenem pa jim je položil na srce, da kmalu, najpozneje pa v letu 2001, uredijo redno financiranje delovanja porabskega radia. ; DEJAN FUJS FOTO: K. HOLEC ■ bil tisti mesec predsednik VS, je Jovanovič prišel do besede ali pa ne. Pravila so se določala v zakulisju, saj so na odprti seji hotele govontLvellke in bogate države, kot je Nemčija, ki pa niso članice VS. Čeprav so za Balkan veliko prispevale, so morale biti tiho, ker se je proceduralno vedno izšlo nekako takole, da Jovanovič ni govoril, kar pa so lahko dosegli le tako, da so govore omejili le na članice VS. Če ne govori Jovanovič, ne govori nihče, ki ni član VS. Pretekli petek je bilo drugače. Francoski veleposlanik Jean-David Levitte je mojstrsko speljal proceduro in izsilil glasovanje o nastopu Jovanoviča. Taje gladko izgubil s samo štirimi glasovi podpore (Rusija, Kitajska, Ukrajina in Namibija). Tunizijec, Malijec, Argentinec in Jamajčanka so se vzdržali. Argentinec Arnoldo Listre se je kasneje opravičil, da ne zato, ker bi mu bil Jovanovič simpatičen, ampak zato, ker ima pomisleke glede prepovedi govora diplomatu države z območja, o katerem je govora. Moralna zmaga Jovanovič je očiten poraz hitel razlagati kot moralno zmago, kar seveda ni nič presenetljivega, če upoštevamo izvor takih utemeljevanj. Ruski veleposlanik Sergej Lavrov je bentil, daje to škandal, ameriški kolega Richard Holbrooke, ki mu Balkan ni tuj. pa mu je ostro zabrusil, da predstavnik vojnih zločincev nima kaj razlagati svojih pogledov, ter dodal, da ZDA ne bodo zadovoljne, dokler vsi zločinci ne bodo v Haagu. ROBI POREDOŠ FOTO: REUTERS I VESTNIK , 29. junij 2000 AKTUALNO DOMA 3 Analize pokazale rahlo povečano vsebnost HCB-ja v pasteriziranem mleku Pomurskih mlekarn Pomursko mleko je neoporečno Vzrokov za preplah ni, medijska odmevnost tega problema pa je povzročila soboškim mlekarjem precej škode V eliko prahu je v zadnjih dneh dvignilo poročilo zdravstvene inšpekcije o opo- rečnosti pasteriziranega Pomurskega mleka s 3,2 odstotka mlečne maščobe, ki ga polnijo v Pomurskih mlekarnah. Po analizah, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, naj bi v mleku, ki ga polnijo v embalažo elopack, odkrili nekoliko povečano vsebnost HCB-ja (heksaklor-benzena). Dovoljena vsebnost HCB-ja je do 0,05 mg na kilogram mlečne maščobe, v nekaterih povsem naključno vzetih vzorcih pa so odkrili vsebnost največ 0,08 mg HCB-ja. Kot nam je v pogovoru povedal direktor Pomurskih mlekarn mag. Ivo Rot-dajč, je zavod opravil analizo 15 vzorcev, v šestih je bilo manj kot 0,05 mg HCB-ja, nekaj vzorcev pa je le rahlo preseglo dovoljeno mejo. V Pomurskih mlekarnah so takoj stekle aktivnosti za ugotavljanje vzrokov, saj mleko v tovrstno embalažo, ki jo izdelujejo v Valkartonu, polnijo že nekaj let, pa takšnih težav doslej še niso imeli. Vzorce so poslali v analizo na Dunaj, kjer niso odkrili presežene dovoljene vrednosti vsebnosti HCB-ja, analize pa so opravili tudi na celotni liniji, kjer bi Kaj je pokazal nakup košarice? Najboljši sosed Mercator je najcenejši! Tesno mu sledi Spar - Pregovorno najcenejši Tuš šele na tretjem mestu - Najdražje je pri Potrošniku - Razlike v cenah so neznatne K er nas skorajda vsakodnevno »bombardirajo« z raznimi reklamnimi obljuba- mi, s katerimi skušajo potrošnike čimbolj zvabiti v nakup »najcenejših izdelkov« po »stalno najnižjih cenah«, smo se odločili, da s papirjem in svinčnikom v rokah obiščemo nekaj večjih pomurskih trgovin in se na lastne oči prepričamo o resničnosti izrečenega. Primerjali smo 23 enakih izdelkov (našteti so v tabeli), pri čemer seveda nismo nasedli trajno nizkim cenam, akcijam in ponudbam iz prospektov, ampak smo se ravnali po nakupovalnem seznamu običajne pomurske gospodinje. Pri tem se je pokazalo, da so cene košarice zelo izenačene, saj znaša razlika med trgovinami le nekaj sto tolarjev. Ugotovili smo, da je najcenejša košarica v Mercatorju, tesno pa mu sledi Spar. Zanimiveje, da se je pregovorno najcenejša trgovina pri nas, Tuš, izkazala kot dražja od prej omenjenih veletrgovin. Med njimi je še vedno najdražji nakup v trgovinah soboškega Potrošnika, kjer je bilo treba za košarico odšteti približno za skoraj tisočak in pol več kot v Mercatorju. Pokazalo se je, da je tako rekoč skoraj vseeno, kje nakupujete. Razlike med cenami so neznatne, zato je naj- lahko prišlo do kontaminacije. Analizirali so vzorce surovega mleka, prehrano krav molznic, iz uporabe so izločili vse detergente, opravili so analize v vseh fazah polnjenja, hkrati pa od izdelovalca embalaže tudi zahtevali izjavo o neoporečnosti materialov. Ker so vse te analize potrdile neoporečnost in ker je bilo Cene košarice Mercator življenjskih potrebščin Spar M.Sobota Potrošnik M. Sobota Tuš Ljutomer Mercator Radenci Mercator Lendava Izdelki M. Sobota Rženi kruh 280 270 270 280 280 280 Konzumno mleko 75,70 87 118,90 109,90 118 99,40 Navadni jogurt 63,30 49 63 59,90 71,30 58,40 Goveje stegno 963 1.090 1.572 955 1.363 1.364 Svinjsko stegno 929 960 1.437 1.343,50 1.054,60 1.054,60 Skušina konzerva 285,40 .339 299 238,90 269 333,50 Salama 1.329 1.264 1.282,80 1.379 1.339 1.329 Namiz. margarina 159,40 129 156 139,90 174,90 162,10 Olje 179 150 189 189,90 179 179 Vinski kis I39 155 202 149,90 169 139 10 jajc 180 159 200 229 220 240 Sladkor 140,80 145 146,90 142,90 149 149 Ostra moka 114,60 135 113,90 119,90 115 119,40 Riž Zlato polje 169 235 186 138,90 169 169 Mladi krompir _ 112,30 125 120 89,90 129 129 Špageti, 0,5 kg 129 129 123 116,90 129 129 Solata kristalka 173,90 119 195,90 189 199 199 Kumare Breskve Lubenice Sadni sok Mineralna voda Barcaffe, 10 dag 200,20 139 139 179,90 229 229 199 189 310 199,90 199 199 99 99 195,20 119,90 99 99 119 129 129 129,90 119 119 69 69 77,60 69,90 69 69 129 145 169,90 159,90 159 177,80 Skupni) šlevilo naicenejšlh izd. 9 Skupni pridnost 6.237,60 6.310 7.695,20 6.466,90 6.931,80 6.916,20 Opomba: S temnimi številkami so označeni najcenejši Izdelki. bolje, da še naprej kupujete tam, kjer ste že navajeni, posebno še zato, ker je kakovost ponujenega surovo mleko kot možnost okužbe povsem izločeno, so vzroke vendarle iskali v embalaži. Vsebnost HCB-ja se je namreč pojavila v polnitvah šele po nekaj dneh (rok trajanja tega mleka je 6 dni), in čeprav uradnega pojasnila, kjer so vzroki za navzočnost HCB-ja, še niso dobili, v Pomurskih mlekarnah sumijo, 3 3 5 5 blaga različna, zato se ne kaže zanašati zgolj na nižjo ceno. MILAN JERŠEi da je vzrok vendarle v embalaži, zato so jo izločili iz prometa in pasterizirano Pomursko mleko s 3,2 odstotka maščobe zdaj polnijo v novo embalažo. V Pomurskih mlekarnah zatrjujejo, da je bil preplah odveč, saj zdravje ljudi ni bilo ogroženo, s takojšnjimi ukrepi pa so vzroke za strah povsem odpravili. Je pa povzročila medijska razvpitost tega problema navkljub vsemu družbi Pomurske mlekarne precejšnjo škodo in negativno reklamo, saj se je ponekod zmanjšala tudi prodaja trajnega Pomurskega mleka s 3,2 odstotka maščobe, ki sploh nikoli ni bilo oporečno. Po vsem tem se nam zato postavlja vprašanje, ali problem vendarle ni bil prenapihnjen in ali za njim ne stojijo režiserji. Morda so dvomi o tem neupravičeni, vendar smo v časih, ko je vse mogoče, še posebno zdaj, ko so pospešeno stekli procesi povezovanja slovenskega mlekarstva in ko si vsi iščejo svoje mesto na tržišču. Konkurenca slovenskih mlekarjev na domačem slovenskem trgu pd je še toliko večja, saj se v Sloveniji srečujemo s problemi presežkov mleka. In če hočejo eni povečati svoj tržni delež na tem trgu, je potrebno nekoga pač izpodriniti. LUDVIK KOVAČI Neenakopravno financiranje slovenskih bolnišnic David proti Golijatu a ponedeljkovi novinarski konferenci, je direktor soboške bolnišnice dr. Bojan Korošec, novinarjem podal razloge, zaradi katerih je odbor bolnišnic, pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovence zavrnil predlog delitve sredstev med bolnišnicami za leto 2000. Na konferenci je bilo govora tudi o fundaciji, katere namen je, pridobiti sredstva za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje delavcev v zdravstvu SB Murska Sobota v državi in tujini ter za posodabljanje medicinske opreme v SB Murska Sobota. Ustanovitelji fundacije so: Pomurska banka Murska Sobota, Mestna občina Murska Sobota, Zavarovalnica Triglav Murska Komentar Nekaj več kot leto je za nami, ko se je začela zgodba združevanje dveh lendavskih gradbenih podjetij Gidosa in Gradbenika. Četudi je bila prisilna poravnava, ki se je je lotil Gradbenik pri takratnem Logu nekoliko sporna in tudi nepojasnjena in po razpoložljivi dokumentaciji celo nekoliko vprašljiva, se takratnemu direktorju Bensi ni moglo očitati, da je podjetje spravljal pod vodo. To so navsezadnje J. VOTEKi dokazovala tudi revizjska in poslovna poročila. Po teh Gradbenik ni bil izstopajoč, toda po kapitalskih kazalcih potopa le ni bil vreden. Da njegova kondicija ni bila tako katastrofalna, kot so jo medijsko prikazovali lastniki in predvsem botri pripravljajoče se pripojitve h Gidosu, dokazuje zamenjava Bense. Ko je bil Bensa zamenjan, so poslovne aktivnosti v Gradbeniku skoraj zamrle, Gradbenik pa je vse to vzdržal. Mislim, da ni narobe predpostavka, da je bil cilj novoimenovanega direktorja Novaka z bistveno boljšo plačo od Bensove predvsem priprava na pripojitev in s tem slabitev Gradbenika. Ob nastopaštvu lastnikov in menjavi lastniških deležev se seveda postavlja vprašanje, kateri poslovni parametri Gidosa, razen retorike in aristokratske drže vodilnih, so bili tisti, ki so jih tako prepričali o njegovi visoki boniteti. Če Grad padel iz oblakov se je dalo manipulirati s številkami, pa se v drugi polovici lanskega leta ni več dalo ž dejanskim stanjem v podjetju. Na gradbiščih se je že kazalo, da Gidos ni več sposoben izpolnjevati sprejetih obvez. Ali ni bil že to razlog, da se počistijo bilance obeh podjetij, še preden se ju je združevalo. To seveda ni bilo v interesu Gidosa in njegovih vodilnih, ki so ob substanci, s katero je razpolagal Gradbenik, računali na rešitev svojega potopa, ob tem pa so se ušteli, ko niso predvideli, da je to substanco pokuril njihov kader, kije vodil Gradbenik dobrega tri četrt leta. In tako se je poroka dveh slabih v tretjega še slabšega slovesno zgodila. Žal je poroka vrgla na piano preveč nesnage, da bi predvideni veliki vodje kljub političnim in kapitalskim botrom lahko ostali na »tronu«. Mimogrede, kakšen referenčni potencial poštenosti in dobrih namenov so pokazali nekateri kapitalski botri, se je že pokazalo. Šefa Krekove družbe za upravljanje Geriča je odpljusknilo, Pomurska družba pa se je že pred tem »izkazala« v nekaterih drugih primerih. Po dobrega pol leta in z imenovanjem novega šefa uprave pa Gidgrad še vedno caplja na mestu in se utaplja v lastni gnojnici. V tem potapljanju sicer ni jasna vloga direktorja Tiborja Čarnija, za katerega bi bil čas, da se loti upravljanja in reševanja podjetja ali da »spakira« in gre, kajti njegova plača z vsemi bonitetami bi zadostovala vsaj za pet bruto plač navadnih delavcev. Glede na svoje izkušnje zmore dovolj potenciala, da bi lahko kaj naredil, ali pa je njegova vloga povezana s kakim drugim interesom, ki mu je Gidgrad v napoto pri utrditvi monopola v regiji. In še nekaj, ni namreč jasno, zakaj menca nadzorni svet, ki zaseda, rešuje, ukrepati pa noče ali ne more. Ali se člani ne zavedajo odgovornosti, ki jim jo predpisuje zakonodaja. Že odkritje dvojne fakture, ki jo je izstavil sicer za dve različni storitvi in s povsem enakim zneskom Sakačev inženiring, kaže, da se je pralo tudi nekaj denarja, toda ne samo ob tej, ampak ob še kar nekaj razkritih malverzacijah se sedi križem rok, tudi za ceno dobrih tristo ljudi na cesti. Žal so ti samo brezpredmetne številke. Nekdanji in sedanji šefi in tudi nadzorniki pa bodo že jutri sedeli, morda po krajšem relaksacijskem bolniškem dopustu, v novih foteljih z novimi mendžerskimi pogodbami. In ne samo delavci, pomembni niso niti poslovni partnerji, ki so bili kljub poštenemu plačilu izigrani in tudi oškodovani. Sobota, Mura Murska Sobota in ABC Pomurka Internacional Murska Sobota. Doslej je zbranih na žiro računu 2.570.000 SIT. Za gradnjo nove porodnišnice so bila sredstva Ministrstva za zdravstvo (51 mil. SIT) uporabljena za izdelavo projekta in druge dokumentacije. Dovoljenje za novogradnjo pričakujejo do konca avgusta, medtem pa bo objavljen tudi razpis za izvajalca del, ki bi z gradnjo lahko začel v oktobru. CIRIL KOSEDNAR ■ VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. 4 LOKALNA SCENA 29. junij 2000, ¥iSWR Občinska seja na Tišini 35 let Turističnega društva Dobrovnik S Prehiter sprejem zaključnega računa? Občinski grb in zastava - Naslednje leto prvič praznovanje občinskega praznika vetniki so tokrat dalj časa obravnavali zaključni račun občine za leto 1999, in sicer je podala stališče nadzornega odbora njegova članica Kuharjeva. Po obravnavi je svetnik Hašaj predlagal, da se sprejem zaključnega računa preloži na naslednjo sejo, saj nadzorni odbor v poročilu ni zapisal svojega stališča. Čeprav je Kuharjeva na seji poudarila, da je nadzorni odbor zavzel pozitivno stališče do zaključnega računa, to Hašaju in petim svetnikom ni zadostovalo. Menili so, da bi bila preložitev sprejema potrebna tudi zaradi nekaterih dopolnil s popravki, vendar na glasovanju niso uspeli. Podžupan Omar je Hašaja spomnil, da je bil prej že dvakrat sklican sestanek z nadzornim odborom, ki pa so se ga svetniki udeležili le v majhnem številu, zato ponovni sklic NO ni potreben in je sprejem zaključnega računa upravičen. V občini Tišina so v lanskem letu že opravili razpis za občinski grb in so decembra tudi podelili prvo nagrado (takrat je bilo za 150.000 SIT stroškov), vendar so zdaj postopek spet sprožili, čemur se je najbolj čudil svetnik Petrijan, kije menil, daje to neodgovorno do avtorja grba, kije bil že izbran. Županje poudaril, daje osnovna ideja grba še vedno zastopana, vendar ga bodo predstavniki Heraldike (ki zaračunajo za svoje delo nekaj več kot štiristo tisočakov) predelali po njihovih pravilih, s čimer je bil avtor grba že seznanjen. S Heraldike so dobili že kar nekaj predlogov, ki so sijih svetniki podrobno ogledali in se odločili za najugodnejšega, vendar z nekaterimi popravki. Po daljši razpravi so se odločili, da sprejmejo datum za občinski praznik, in sicer 30. junij, praznovati pa bi začeli pet dni prej. Datumu je odločno nasprotoval svetnik Horvat, ki je menil, da po nepotrebnem ustvarjajo nov praznik, ki nima nobene prave vsebine. Dr. Števanec in Petrijan sta mu zagotovila, da po lastnem poizvedovanju nista odkrila niti enega datuma, ki bi zgodovinsko ali kakor koli drugače označeval občino Tišina, zato je datum ob koncu šole najverjetneje primeren. D. TIBAOTi Društvo so ustanovili zaradi Bukovniškega jezera »Dobro kot Dobrovnik« so rekli šolarji 0 b 35. obletnici prvega delovanja Turističnega društva Dobrovnik so pripravili v petek v dobrovniškem kulturnem domu slavnostno prireditev. Slav- nostno sejo sta vodila prvi predsednik dobrovniškega turističnega društva Emerik Zver in sedanji predsednik Marjan Kardinar. Že umrlih ustanoviteljev društva so se spomnili tako, da so člani društva obiskali pokopališče in jim prižgali sveče. V kulturnem programu pa so nastopili člani šolske folklorne skupine, šolarja z nastopom na citrah in harmoniki, šolska gledališka skupina, citrarji Luste bande, pevska zbora in domača folk- lorna skupina. Prvi predsednik društva Emerik Zver je povedal, da so društvo ustanovili leta 1965, ko so razmišljali o možnostih izkoriščanja Bukovniškega jezera in njegove okolice v turistične namene. Že prvo leto so naredili idejne zasno- ve in skice za gradnjo restavra- Ob prvem prazniku občine Kuzma Foto: Tudi tokrat so, kot običajno, turistično prireditev v Dobrovniku popestrili z glasbeno-plesnimi nastopi. cije, sanitarij in ribiškega doma ter ureditev poti in prostora za taborjenje ob Bukovniškem jezeru. Sedaj deluje v društvu petdeset članov, vanj pa so vključeni krajani Dobrovnika, Strehovec in Žitkovec. Uspešno se povezujejo z objezerskimji kraji v Sloveniji in skrbijo za izobraževanje članov. Na dobrovniški osnovni šoli ditve društva so vedno množično obiskane, vključili pa so se tudi v projekte, ki imajo mednarodni značaj, kot denimo Kolesarska steza treh držav, Gozdna učna pot in Vinska cesta. Na slavnostni seji je sedanji predsednik društva Marjan Kardinar povedal, da si v društvu prizadevajo, da z dejavnostjo popestrijo prosti čas in storijo še nekaj izročila kot naravnih bogastev. Poleg turističnega društva in turističnega podmladka pa je za turistični razvoj kraja pomemben prispevek vseh sodelujočih in vrste društev, ki delujejo na področju vinogradništva, čebelarstva, kulture, športa, gasilstva, mladinskih akcij, krožkov in društva upokojencev, je poudaril. JOŽE GABOR ■ deluje podmladek društva. Prire- več tako pri ohranjanju ljudskega Dr. Mirko Lenarčič Nove pridobitve V soboto so predali namenu 1.200 metrov modernizirane državne ceste v Doliču, v nedeljo pa še enak odsek ceste v Gornjih Slavečih raznovanje prvega občinskega praznika občine Kuzma poteka v znamenju novih delovnih zmag, saj bodo med praznovanjem predali namenu nekaj novih moderniziranih cestnih odsekov in položili temelje za nove naložbe. Tako so minulo soboto odprli 1.200 metrov posodobljenega odseka državne ceste v Doliču, ki povezuje občane te občine z M. Soboto in tudi s kraji v Porabju na Madžarskem. Za nekaj več kot 500 prebi- I seljc v občini, je modernizirana valcev Doliča, kije največje na- I cesta še posebnega pomena, saj jim je skrajšala pot do Murske Sobote. Kot je ob otvoritvi povedal poslanec državnega zbora Geza Džuban, kije skupaj z županom Jožefom Škaličem cesto tudi predal namenu, je to zadnji O gradnji ART-centra v Središču še nič dokončnega Gospodarski interes in posojila Filovci zapirajo cesto a občinski organi ne počivajo niti v največji vročini, so dokazali v četrtek, 22. 6. 2000, ob 13. uri na 16. redni seji občinskega sveta svetniki občine Moravske toplice, ki so v skoraj šesturni razpravi odločali o petnajstih točkah dnevnega reda. Ker se je zapletlo predvsem pri redni točki o gradnji ART-centra v vasi Središče, so namenjali preostalim točkam manj pozornosti. Na pobudo kulturnega društva Antal Ferenc iz Središča in društva ONEJ iz Murske Sobote se je že pred dvema letoma govorilo o gradnji ART-centra v Središču, ki bo poleg kulturne dejavnosti spodbujal tudi malo gospodarstvo, turizem in kmetijstvo, kar bi odpravilo nevarnost propada vasi, ki ji zdaj grozi. Nekaj se je že začelo graditi s sredstvi evropskega programa Phare, vendar so potrebna dodatna vlaganja, da se lahko vzbudi tudi gospodarski interes. Ta sredstva vidijo pobudniki v obliki posojil in sofinanciranja občine Moravske Toplice v prenočitvene zmogljivosti in večje prostore za skupinsko preživljanje prostega in ustvarjalnega časa turistov. Zaradi tega oblikovalci projekta pozivajo občino, da pre-' vzame garancijo za posojila in kot soustanovitelj sofinancira dejavnosti Zavoda ART-centra Središče. Svetniki Milan Varga, Branko Recek in Alojz Glavač so nasprotovali gradnji ART-centra, ki naj bi se med drugim ukvarjal tudi z lončarstvom in tako prekinil desetletno tradicijo lončarskih delavnic v Filovcih. Sami so mnenja, da naj bi se rajši vlagalo v tovarne in druge objekte, ki bi v ogroženi vasi in okolici omogočali zaposlitev ljudi. Očitki so leteli tudi na načrt, ki ga je pripravil biro Rija iz Murske Sobote, češ da ni popoln in da se je na podlagi le-tega težko odločiti za garancijo in vlaganje v ta projekt. Še najbolj eksotičen pa je bil očitek Franca Nežiča, ki je hotel, da se podajo vplivi ART-centra na okolje. Tibor Vdroš pa je kot vaščan Središča mnenja, da bi bilo sedaj, ko je nekaj že narejeno, to neodgovorno in neumno opustiti. V nasprotovanju ART-centru vidi celo nasprotovanje madžarski narodnostni skupnosti. Župan Franc Cipot je projekt podprl in predlagal, da se: ustanovi odbor, ki bi si ogledal trenutno stanje ART-centra; ustanovi zavod ART-centra v sodelovanju z medregionalnim mladinskim centrom, kjer bo občina 50-odstotni soustanovitelj, vendar ne bo prevzela nobene odgovornosti; kredit se odplačuje s hipoteko na stavbo ART-centra. Te predloge je večina svetnikov potrdila, ki pa za pobudnike ne pomenijo koraka naprej. Zanimivo pa je bilo tudi ob točki predlogi, vprašanja in odgovori, kjer je Milan Varga zagrozil z zaprtjem ceste v Filovcih 1. 7. 2000, če občina ne bo uredila 28 arov zemljišča, katerega lastnik je, za parkirišče, kjer bi parkirali turisti, ki pridejo na ogled lončarskih delavnic in pri tem zaradi neurejenega parkiranja onemogočajo normalen prevoz domačinom. Pri tej točki odsek državne ceste v tej občini, ki še ni bil moderniziran, za njeno posodobitev pa so zagotovili sredstva iz državne blagajne. Slovesnost s kulturnim program, v katerem so tako kot v Doliču nastopili učenci osnovne šole iz Kuzme, so v nedeljo pripravili še v Gornjih Slavečih, kjer so odprli 1.200 metrov povsem posodobljenega cestnega odseka skozi ta kraj. Za obnovo te ceste, ki je že povsem dotrajala, so morali zagotoviti 26 milijonov tolarjev, dobršen del pa so dobili iz sredstev, ki jih država namenja za naložbe na demografsko ogroženih območjih. L. KOVAČ, FOTOGRAFIJA: JURE Z. ■ se je oglasil tudi Tibor Voroš, predsednik Madžarske narodnostne samoupravne skupnosti občine Moravske Toplice, ki je pred kratkim zapustila Pomursko madžarsko narodnostno samoupravno skupnost Lendava in zaradi tega naletela na nesoglasje z informativnimi centri, kot je RTV Mostovi. Za informiranje osamosvojene skupnosti je predlagal, da bi glasilo Lipnica izhajalo vsaj enkrat mesečno. Ta predlog je občinski svet skoraj enoglasno potrdil. Na predlog direktorja podjetja Saubermacher - Komunala so na seji potrdili tudi podražitev odvoza komunalnih odpadkov. Cene bodo začele veljati septembra. CIRIL KOSEDNAR ■ Teolog, domoljub in umetnik ri katoliški kapelici na G. Slavečih so se zbrali številni domačini in gostje, tudi iz sosednje Madžarske, saj so to priložnost izkoristili za odkritje spominske plošče rojaku dr. Mirku Lenaršiču. Dr. Mirko Lenaršič, teolog, umetniški fotograf in pripovednik, seje rodil leta 1882 na Gornjih Slavečih, kot župnik je začel sluz- bovati na Tišini in v Porabju, nato so ga premestili v župnijo Ny6ger v sombotelski škofiji, kjer je župniko-val kar 42 let. Bil je cenjen in priljubljen med domačini, postal pa je znan tudi v širši javnosti. Pisal je pesmi in črtice v prekmurščini in jih objavljal v Marijinem listu, pisal pa je tudi v madžarščini. Dr. Mirko Lenaršič se je ukvarjal tudi z umetniško fotografijo, že v začetku petdesetih let je delal v barvni tehniki. Čeprav je večji del življenja preživel na Madžarskem, je bil velik slovenski narodnjak in se je zavzemal za priključitev Prekmurja matični domovini. V kraju Ny6ger, kjer je služboval, so oblikovali fondacijo dr. Mirka Lenaršiča, da bi z zbranimi sredstvi zaščitili njegovo dediščino, predvsem fotografije. Z njimi je gornjeslaveški rojak sodeloval tudi na razstavah v Parizu in Budimpešti, na razstavi v Parizu pa je prejel celo najvišje priznanje. Del njegovih fotografij je bil lani na ogled v Kuzmi, njegove fotografije pa so razstavili tudi ob otvoritvi hotela Lipa v Monoštru. Odkritja spominske plošče v Gornjih Slavečih seje udeležila tudi delegacija iz Ny6gera, tamkajšnji župan pa je županu Kuzme izročil štiri fotografije dr. Mirka Lenaršiča. L. KOVAČ ■ VESTNIK, 29. junij 2000 LOKALNA SCENA Zasedali so beltinski svetniki So posredi strankarske igrice? Slaba udeležba svetnikov - Končno vendarle sprejeli občinski poslovnik - Seje ne bodo pred 17. uro - Hitreje do zazidalnega načrta v KS Dokležovje oslej se še ni zgodilo, da bi se seje beltinskega občinskega sveta udeležilo tako malo svetnikov. Od 18 jih je namreč prišlo le 12, kar sta komajda dve tretjini. Čeprav se je večina odsotnih svetnikov opravičila, se ne moremo znebiti občutka, da so vmes tudi zakulisne strankarske igrice. In ko so obsežni dnevni red skrajšali od 20 na 14 točk - med drugim je odpadla tudi seznanitev s poročilom Računskega sodišča RS o reviziji poslovanja beltinske občine v obdobju 1995-1999 -je bil sum potrjen. Pomembno razkritje revizije je, da je preseganje pristojnosti, zlasti župana in občinske uprave, pri izvrševanju proračuna očitno. O tem naj bi podrobneje spregovorili šele na naslednji seji občinskega sveta. Sicer pa so na tokratni seji I občinskega poslovnika v drugi končno vendarle sprejeli predlog I obravnavi, ki je bil dolgo časa na tapeti in predmet strankarskega kupčkanja. Kot je dejal Dejan Klemenčič, je zdajšnje besedilo rezultat kompromisa, s katerim nobena stran ni povsem zadovoljna. Dogovorili so se, da bodo poslej ta gradiva pošiljali tudi vodstvom posameznih političnih strank, zastopanih v občinskem svetu. Na pobudo podžupana Janka Bezjaka pa je potrjeno tudi dopolnilo poslovnika, po katerem se seje občinskega sveta ne bodo sk- Občina Razkrižje praznuje dobčinski turnir v malem nogometu; v nedeljo, 2. julija bo pohod po poteh vojne za samostojno Slovenijo, v kulturnem domu pa bodo pripravili osrednjo slovesnost, na kateri bodo »prevzeli« občinski grb in zastavo ter podelili priznanja. Sledile bodo še 14. vaške igre Razkrižje 2000. BESEDILO IN FOTO: JG ■ G. Radgona d minule sobote do te nedelje potekajo v občini Razkrižje prireditve ob 2. občinskem prazniku. Najprej je bila maša pri Ivano-------vem izviru (zdravilni vrelec) na Razkrižju, od koder so se udeleženci potem v procesiji napotili k razkriškim gramoznim jamam, kjer so odkrili spominsko znamenje braniteljem slovenske samostojnosti in pripravili spominsko slovesnost ob dnevu državnosti in 10. kresovanje, posvečeno razglasitvi slovenske samostojnosti. V nedeljo je bilo Ivanovo pro-ščenje in srečanje pri Ivanovem izviru, kjer so si obiskovalci po stari navadi »prali« oči in spili nekaj vode (na posnetku), da bi ostali zdravi; to soboto bosta slovesnost ob otvoritvi občinske ceste Šafarsko-Gibina in me- Kdaj se bo gradnja vodovoda končno začela? । _______ dravmki nam vedno znova svetujejo, da v teh vročili dneh najbolj odžeja kozarec čiste hladne vode. Blagor tistim, -------ki jo imajo in si z njo ne samo namakajo grlo, ampak tudi svoje lepo pokošene parke okrog hiš, vrtove in drugo. Nekateri prebivalci vasi Domajinci, Krašči, G. Črnci in Topolovci v občini Cankova pa se morajo znajti vsak na svoj način. Tisti, ki so jim zaradi sušnega vremena vaški vodovodi usahnili, si gasijo žejo s kupljeno ustekleničeno vodo ali z vodo iz lastnih rezervoarjev, ki jih napolnijo s pomočjo gasilskih društev. Občina Cankova je v investicijski program za leto 2000 med drugim zapisala tudi realizacijo skupnega vodovoda, za katerega so namenili 35 mil. SIT. Ideja je bila, da naj bi^e letos jeseni v omenjenih vaseh tekla čista voda. Toda ali gre temu res zaupati? O gradnji vodovoda, vsaj za kraški in do-majinski vrh, kjer je s pitno vodo največ problema, seje govorilo že pred letom dni, ko je občina Puconci zaključevala vodovod v vasi Beznovci in bi se lahko znotraj istega projekta oskrbel tudi ta najbolj problematičen del občine Cankova. Zakaj se občini nista mogli dogovoriti o tem skupnem projektu že takrat, ne ve nihče. Sedaj ima občina Cankova že lasten načrt, toda v pogovoru z nekaterimi svetniki smo izvedeli, da se zopet zapleta s podpisi lastnikov zemljišč, ki jih bo vodovod prečkal. Kakršnekoli probleme občina Cankova že pač ima, je za občane omenjenih vasi še največji ta, da niti približno ne vedo, kdaj se bo gradnja začela in kdaj bo končana. Jezijo se, da se zaradi tega ne morejo odločiti za zasilne rešitve. Tisti, ki niso verjeli, da bo vodovod kmalu končan, so bili pametni in so si že pred leti zgradili lastne rezervoarje, ki jim jih s pitno vodo polnijo gasilska društva. Drugi pa, ki verjamejo obljubam, sedaj tavajo v dvomih ali bi, glede na to, da program občine predvideva, nekateri svetniki pa so v dvomih o skorajšnji zgraditvi vodovoda, rezervoarje za zasilno rešitev gradili ali ne. Konec koncev gre za izdatek, ki stane tudi več kot 200.000 SIT. Lepo bi torej bilo, da bi odgovorni v občini Cankova vsaj okvirno postavili termin in o začetku gradnje obvestili tudi občane, ki bi se potem lažje odločili o zasilnih rešitvah. CIRIL KOSEDNARI ošarkarski klub Plastron G. Radgona deluje dve leti. Ukvarja se z organizacijo rekreativne košarke, športnih šol in taborov ter organizacijo tekmovanj in prireditev. Od 1. do 7. julija bo košarkarska šola. Dušan Šut, ki tudi sprejema prijave (Trg svobode 11, G. Radgona), je povedal: »Namen šole je, da otroku omogoči teden dni aktivnih počitnic. Spoznali bodo čar košarkarske igre. Pri delu mi bo pomagal Igor Pivec. Šolo bodo sponzorirali: občini G. Radgona in Radenci, Plastron Computers, avtokozme-tika RIK1, OŠ G. Radgona, De-cor Service in zavarovalnica Triglav. Cena šole je 14.000 tolarjev, vključuje pa: stroške organizacije šole, nezgodna zavarovanja, strokovno vodenje, kosila, malice in osvežilne pijače, majico, najem športne dvorane, vstopnice za kopališče in na koncu še piknik. Med 21. in 26. avgustom bo prvi poletni košarkarski tabor. (B. Macuh) licevale pred 17. uro, njihov vsebinski okvir pa bo treba, kot so opozorili v razpravi, načrtovati tako, da ne bodo trajale več kot pet ur. Svetniki so prav tako soglašali z dopolnjenim odlokom o pro-storsko-ureditvenih pogojih za ravninski del nekdanje soboške občine oziroma območje beltinske občine. Šlo je za prvo obravnavo, sklenili pa so, da bodo dokument javno razgrnili v prostorih beltinske občine in Krajevne skupnosti Dokležovje, kjer naj bi čimprej prišli do ustreznega zazidalnega načrta. Tudi glede variantnega predloga odloka o spremembah zazidalnega načrta ob Kmečki ulici v Beltincih so se poenotili. Glasovali so za drugo varianto, ki sojo razširili s predvideno gradnjo treh objektov v bližini čistilne naprave, o čemer so se dogovorili z lastniki parcel. Na dan pa je vnovič izbila nekdaj zelo vroča tema, to je podaljšanje obratovalnega časa beltinske diskoteke. Ker nobeden od predlogov ni dobil zadostne podpore, ostaja za zdaj stanje nespremenjeno. MILAN JERŠE! Ko so lanskega decembra položili temeljni kamen za nov večstanovanjski objekt v Stari ulici v Murski Soboti, so se zdele napovedi, da se bo vanj mogoče vseliti že oktobra letos, pretirane. Toda šest nadstropij z mansardo vred je že zdaj zgrajenih. Dela je izvajala firma Pomgrad. Čaka jih še ureditev notranjosti in okolice bloka, v katerega se bo lahko kmalu vselilo štirideset srečnih družin. Vrednost pogodbenih del znaša 340 milijonov tolarjev, pri čemer je okrog 40 odstotkov vrednosti te investicije zagotovljenih iz mestnega proračuna, preostalih 60 odstotkov pa je kredit, najet pri Stanovanjskem skladu RS. Foto: M. JERŠE 5. srečanje Krplivniški dnevi ■j——— ■■■ II. „ ............................... Cez zeleno mejo □ okviru prireditev Sejem v Orsegu, ki se zvrstijo zadnji teden v juniju, je bilo pred pokrajinsko-etnografsko hišo v Krplivniku ob koncu tedna srečanje Krplivniški dnevi, ki so ga skupno organizirali občina Hodoš, Madžarska narodna skupnost občine Hodoš, Samouprava Oriszentpeter, Kulturno društvo Orseg in Zavod za kulturo madžarske narodnosti iz Lendave. Pozdravni nagovor sta imela hodoški župan Ludvik Orban in v imenu Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Laszlo Gone. V priložnostnem kulturnem programu je nastopil mešani pevski zbor s Hodoša. Temu je sledila okrogla miza, na kateri so poleg domačinov sodelovali župani sosednjih madžarskih občin Bajansenye, Mag-yarszombatfa, Oriszenpeter in Szalafo, navzoč pa je bil tudi predsednik društva gorskih popotnikov iz Madžarske. V ospredju razprave so bile možnosti nadaljnjega sodelovanja obmejnih občin na različnih področjih. Pri tem se odpirajo možnosti za pridobitev sredstev Phare in tesnejše sodelovanje med društvi z obeh strani meje, zlasti na kulturnem, gasilskem in športnem področju. Krplivniško srečanje, zdaj že peto po vrsti, je postreglo z bogatim programom prireditev. Kar 91 udeležencev se je udeležilo že tradicionalnega 30 kilometrov dolgega pohoda Orseg-Goričko od Oriszentpetra in Szalafoja čez mejni kamen 202, dalje skozi Hodoš in Krplivnik, kjer so si ogledali etnografsko zbirko, in mejni prehod Hodoš. Skupina 15 kolesarjev pa je prevozila 60 kilometrov dolgo pot z obmejnih madžarskih občin do Krplivnika, Domanjševec, Berkovec in Pro-senjakovec ter nazaj čez sloven-sko-madžarsko mejo. Na obeh prireditvah so bili' navzoči tudi predstavniki obmejnih policij in carinskih služb z obeh strani zelene meje. M. JERŠE ■ Generalni pokrovitelj Soboških dnevov: 24. junij - 14. julij 2000. Prednost 6 GOSPODARSTVO 29. junij 2000, IBIH Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 20. 6. 2000 do 28. 06. 2000 VREDNOSTMI ENOTNI TEČAJI PAPIR 20.6.2000 28.6.2000 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 14.000,00 13.779,27 -1,58 Intereuropa Koper 2.471,52 2.422,20 -2,00 Krka, tovarna zdrahi, Novo mesto 23.415,52 23.510,03 0,40 Lek, razred A 30.811,32 30.997,05 0,60 Luka Koper 2.991,50 2.970,55 -0,70 Mercator, poslovni center 12.854,08 12.248,70 -4,71 Petrol Ljubljana 18.617,01 17.998,31 -3,32 Pivovarna Laško 4.379,13 4.400,00 0,48 Pivovarna Union 38.637,57 38.570,83 -0,17 Radenska 2.000,00 2.000,71 0,04 Sava 15.703,08 15.689,17 -0,09 Zdravilišče Moravske Toplice 1.200,00 1.101,00 -8,25 delnice na OTO Fructal Ajdovščina 2.135,95 2.100,00 -1,68 Gorenje Velenje 2.028,88 2.013,75 -0,75 Helios Domžale 34.500,40 33.500,00 -2,90 Kerna Puconci 3.296,00 2.720,10 -17,47 Tovarna sladkorja Ormož 3.310,00 3.810,00 0,00 obveznice na prostem trgu Sl.Odškodninski sklad 2.izdaja 70,99 72,19 1,69 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 86,63 87,99 1,57 NFD 1 77,03 76,84 -0,25 ZVON 1 57,94 59,84 3,28 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 100,13 99,12 -1,01 ZLATA MONETA 1 58,16 59,89 2,97 POKOJNINSKI BON 44,69 44,69 0,00 ATENA 3 43,67 42,89 -1,79 INFOND ZLAT 44,12 43,28 -1,90 KMEČKA DRUŽBA 43,38 42,22 -2,67 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 31,99 31,55 -1,38 Slovenski borzni indeks SBI 1.627,92 1.615,26 -0,78 Borzni indeks obveznic BIO 106,27 106,25 -0,02 Indeks delnic PID-ovPIX 1.272,66 1.258,28 -1,13 Obdobje čiščenja portfeljev a minule trgovalne dni na Ljubljanski borzi je značilno skromno redno trgovanje na obeh trgih delnic in dokaj živahno trgovanje na trgu svežnjev, kjer se običajno ob koncu polletja kreirajo in Z vrednotijo oziroma preoblikujejo portfelji, zato prihaja do povečanja Občni zbor Pomurske mlekarske zadruge Evropa pritiska na mlekarje Zaradi zaostrenih higienskih in kakovostnih kriterijev vedno več rejcev opušča pridelavo mleka števila poslov. Tečaji delnic padajo, tako je večina delnic cenejša, kot so bile prejšnji torek. Tečaji so proti koncu prejšnjega tedna naraščali, v petek se je indeks PIX približal 1.300 točkam, indeks SBI pa vrednosti 1.623 točk. Toda v ponedeljek je sledilo še skromnejše in negativno trgovanje, ki se je nadaljevalo tudi v torek, oba indeksa sta se znižala, SBI na nivo 1.615 (-0,78%), indeks PIXpana 1.258 točk (-1.13%). Petdnevni promet je presegel 5 milijard tolarjev, od tega je bilo na trgu svežnjev za dobre 3 milijarde realizacije. Prijavljenih je bilo kar 42 svežnjev, najpogostejši so bili z delnicami Petrola, Krke, Leka, Pivovarne Laško in z delnico Atene 2. Na uradnem trgu je bila med najbolj prometnimi delnica Petrola, ki je letos trenutno na najnižjem nivoju, njen enotni tečaj znaša manj kot 18.000 tolarjev, in v tem tednu se je te delnica pocenila za 3.3 odstotka. Delnica Krke je imela podoben trend kot Lekova delnica, prva je vredna 23.510, druga pa 31.000 tolarjev. Med pomembnejšimi delnicami je vrednostno največ izgubila delnica Moravskih Toplic (-8,2%), ki je ponovno vredna 1.101 tolarjev. Za 4,7 odstotka je zdrsnila delnica Merkatorja Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na neorganiziranem trgu na dan 28. 6. 2000 DELNICE v tolarjih Mura 630,00 Agroservis C, G 200,00 Arcont 220,00 Mlinopek 1.800,00 Pomurske mlekarne 20.000,00 Kerna Puconci B 2.600,00 Murales 500,00 Radgonske Gorice 16.000,00 Kapela G,C 1.500,00 KG Rakičan 6.800,00 Mlekopromet Ljutomer 2.180,00 Cestno podjetje Murska Sobata 1.400,00 Aravto 100,00 MIR Radgona 3.300,00 Telekom G 34.500,00 na 12.250 tolarjev, nekoliko manj pa sta se pocenili delnici Istrabenaza in Interevrope. V porastu so bile delnice Kolinske, Emone Obale in delnice Pivovarne Laško. Na trgu pooblaščenih družb so se vrednosti delnic gibale različno, po navdušenju, ko so delnice dosegale nekoliko višje vrednosti, je sledilo v prejšnjem tednu nekoliko zmernejše trgovanje, zato so sledili tečajni popravki navzdol. Še vedno je bilo zanimivo dogajanje s Pomursko investicijsko družbo 1, s katero je bil v četrtek prijavljen tudi sveženj. Enotni tečaj se je ta torek izoblikoval okoli 99,12 tolarja za delnico. Relativno visok tečaj je verjetno odsev špekulacije o preoblikovanju pida v vzajemni sklad. Pokojninski boni so trenutno vredni 44,7 tolarja. Delnica Atene 2, ki je bila najbolj prometna, je vredna 51 tolarjev. Največ sta porasli delnici Pida Zvon 1 in Zlata moneta 1, izgubljali pa so delno prazni pidi in t. i. dvojke. Med njimi je vrednost delnice NF2N 28,9 tolarja. Na trgu preostalih delnic je bila najbolj zanimiva delnica Cetisa, ki je porasla v nekaj dneh za 4 odstotke na 17.111 tolarjev. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR! lovensko mlekarstvo se je v zadnjem času znašlo pred težkimi preizkušnjami in te niso obšle tudi pomurskih pridelovalcev in predelovalcev mleka. Procesi približevanja Slovenije Evropski uniji zahtevajo svojo ceno in živilskopredelovalna industrija je še toliko bolj na udaru, saj se mora prilagoditi zahtevnim razmeram, ki veljajo v Evropi. Skorajda bi si upali trditi, da so v nekaterih primerih ti pogoji za države kandidatke še veliko strožji kot za članice. Na to so na obč- nem zboru Pomurske mlekarske zadruge opozarjali tudi prekmurski rejci m prav zaradi prestrogih zahtev nekateri rejci že opuščajo rejo, zato ne preseneča podatek, da se količine mleka, ki jih Pomurske mlekarne odkupijo od prekmurskih rejcev, iz leta v leto zmanjšujejo. S Po analizah, ki so jih opravili v lanskem letu, so k opuščanju pridelave mleka največ prispevali zaostreni veterinarsko-sanitarni predpisi in predpisi o kakovosti surovega mleka ter neugodna starostna struktura pridelovalcev, na zmanjšanje oddanih količin mleka pa so vplivali še drugi dejavniki. Še leta 1992, ko je bila ustanovljena, je štela Pomurska mle- Na občnem zboru Pomurske mlekarske zadruge, ki jo je osem let uspešno vodil rejec Alojz Omar iz Rankovec, so izvolili novo vodstvo zadruge, ki ji bo poslej predsedoval Stanko Glavač iz Beltinec. Na zboru so podelili tudi priznanja najboljšim prekmurskim rejcem, ki oddajajo mleko Pomurskim mlekarnam. Največ mleka, kar 247.714 litrov, je lani oddal Jože Gyerkeš iz Lipe, na drugo mesto se je uvrstil Izidor Baša iz Kamovec s 152.216 litri in na tretje mesto Majda Kisilak iz Radovec s 141.727 litri. Najboljšo kakovost oddanega mleka je lani dosegel Robert Makari iz Andrejec, sledita pa mu Jože Kovač s Kukeča in Stanko Glavač iz Beltinec. Novi prostori ljutomerskega Mlekoprometa Pridobitev za zaposlene in kmete Vlaganja v posodobitev tehnološke opreme a zaposlene v ljutomerskem Mlekoprometu je bil minuli petek pomemben in slovesen hkrati. Namenu so namreč predali za družbo zelo pomembne objekte, ki izpolnjujejo najstrožje zahteve sanitarno-veterinarskih predpisov. V povsem novem objektu, ki so ga zgradili na površinah, kjer so bili dotrajani in nefunkcionalni objekti, so pridobili 1.406 kvadratnih metrov prostorov za novo pakirnico, skladišče gotovih izdelkov in prostore za pripravo sirov za razrez in formatiranje. Z Naložba, katere končna vrednost znaša 209 milijonov tolarjev, je v celoti plačana, za njeno izvedbo pa so zagotovili lastna sredstva. Kot je povedal na slovesnosti ob otvoritvi Ludvik Bratuša, direktor družbe Mlekopromet, novi prostori niso pridobitev le za zaposlene, ki so z njimi dobili prijaznejše delovno okolje, saj so klimatizirani in sodobno opremljeni, pač pa so pridobitev tudi za 1.200 kmetij, ki vsak dan oddajajo mleko ljutomerski mlekarni. Mlekopromet je ena manjših slovenskih mlekarn, vendar edina, ki je specializirana za izdelavo trdih in topljenih sirov, zato se ji za prihodnost ni treba bati. Tudi ne zdaj, ko sta globalizacija in odprtost trga postala realnost? saj ima Mlekopromet svoje tržišče, ki ga uspeva obdržati predvsem s kakovostjo svojih izdelkov. Ljutomerski mlekarji več kot polovico-proizvodnje izvozijo na najzahtevnejše tuje trge, od tega polovico v Kanado in ZDA, drugo polo- karska zadruga 4.091 članov, članstvo pa se je zdaj znižalo na 3.736, še bolj pa seje znižalo število tistih pridelovalcev mleka, ki niso člani mlekarske zadruge. Navzočnost antibiotikov v mleku je bila v lanskem letu še posebno problematična, stroški, ki so zaradi tega nastali, so izredno visoki in jih posamezni kršitelji ne bi bili sposobni poravnati, V novem objektu površine 1.406 kvadratnih metrov, ki so ga slovesno predali namenu minuli petek, so pridobili prostore za novo pakirnico, skladišče gotovih izdelkov ter prostore za pripravo sirov za razrez in formatiranje. Fotografija: JURE Z. zato so se na zborih v vaseh dogovorili, da vsi pridelovalci solidarnostno pokrijejo nastale stroške, del pa prevzamejo tudi kršitelji. Po predavanjih, ki sojih imeli na vseh 176 zbirnih mestih, se je položaj bistveno izboljšal. Rejce krav molznic pa še vedno vznemirjajo zaostreni kriteriji dovoljenega števila mikroorganizmov v mililitru mleka. Po zahtevah Evropske unije v njene članice ni mogoč izvoz mleka in mlečnih izdelkov, v katerih je vsebnost mikroorganizmov večja od 100.000, zato bi morali v izvoznih mlekarnah ločeno zbirati mleko določene kakovosti. Kljub prehodnemu obdobju, ko bi še bilo mogoče ločeno odkupovati mleko, ki vsebuje več kot 100.000 mikroorganizmov (do 400.000), vico v države Evropske unije, del pa tudi na Madžarsko in Hrvaško. Se pa v družbi zavedajo, da je za ohranitev tržišča potrebno iti v korak s časom in tehnologijo, zato postavljajo posodabljanje proizvodnje med pred so se v Pomurskih mlekarnah odločili, da letos tega mleka ne bodo več prevzemali. Med posameznimi pridelovalci je takšna odločitev sicer povzročila precej negodovanja, vendar jo v mlekarni utemeljujejo z visokimi stroški, ki bi nastali zaradi ločenega zbiranja mleka, ob neupoštevanju kriterijev EU pa bi lahko izgubili tudi izvozno licenco. Ker je število mikroorganizmov mogoče brzdati z ustreznim hlajenjem, so že konec lanskega leta stekle aktivnosti za nakup ustreznih hladilnih naprav za večje pridelovalce, ki naj bi jih delno sofinancirale tudi občine in kmetijsko ministrstvo, vendar pravih rezultatov še ni. Dogovori z občinami niso dali pričakovanih rezultatov, svoje odločitve o tem pa kmetijsko ministrstvo tudi še ni objavilo. V Prekmurju so doslej kupili že 21 hladilnih naprav, z njimi naj bi opremili vse, ki oddajo letno več kot 25 tisoč litrov mleka. Ob nakupu morajo pridelovalci zagotoviti 30 odstotkov lastne udeležbe, preostalo pa bodo odplačevali z mlekom, vendar mesečni obrok ne sme preseči tretjine vrednosti odkupljenega mleka. LUDVIK KOVAČ nostne naloge. Po dosedanjih inšpekcijskih pregledih, ki jih je opravila veterinarska uprava, so zadostili strogim pogojem za industrijske izvozne obrate in ohranili vse izvozne licence. Družba je lani pridobila certifikat kakovosti ISO 9001, uvedli so sistem HA-CCP, v okviru dolgoročnega razvoja družbe pa načrtujejo še nove naložbe. Že letos bodo pristopili k posodobitvi tehnološke opreme, kupili bodo novo pasterizacij-sko linijo, nato pa še strojno opremo za celostno prenovo topilnice, veliko pa bodo vlagali tudi v ekologijo. LUDVIK KOVAČ ■ flfll , 29. junij 2000 GOSPODARSTVO 7 Terme 3000 bodo v letu 2000 Sezona jim ne uide Zaokrožen razvoj toplic na tej lokaciji e pred dobrini mesecem naj bi se končala dela pri novem bazenskem kompleksu, imenovanem Terme 3000. To bi pomenilo konec daljšega aktivnega obdobja vlaganj v Moravskih Toplicah in širitev turistične ponudbe. S končanimi naložbami dobivajo po mnenju direktorja Branka Bencika toplice konkurenčno primerljivost s sorodno evropsko konkurenco, ki pa še zmeraj ni na ravni množičnega turizma. ž Junijska vročina podpihuje ugibanja, zakaj nov kopališki kompleks še ni končan, saj bi bil rok za dokončanje konec aprila. Med poznavalci te dvome še dodatno širijo težave, ki ste jih imeli z enim od glavnih izvajalcev Gi-dosom - sedaj Gidgradom. Nov kompleks bo končan in odprt po našem načrtu do glavne kopalne sezone, saj smo z deli v sklepni fazi. Ob izbiri ponudnikov za izvedbo so nam izvajalci ponujali rok za dokončanje del do konca tega leta. Naš pogoj pa je bil do sezone, ki so se mu izvajalci, ki so resno konkurirali pri pridobitvi posla, prilagodili. Podpisane pa imate ločene pogodbe s preostalimi izvajalci del, ali to ne otežuje dodatno dokončanja del, še posebno, ker je eden od glavnih izvajalcev Gid-grad. Imamo več pogodb. Največja po obsegu je z SCT-jem, ki zajema gradbena in obrtniška dela ter ureditev zunanje okolice. Za keramičarska in elektrikarska delaje podpisana pogodba z Gidgradom oziroma nekdanjim Gi-dosom. Tu so še pogodbe za bazensko tehniko, tobogane in strojne inštalacije. Mi kot vlagatelj naložbo financiramo po pogodbah brez odlogov, vendar moram povedati, da smo imeli težave predvsem pri domačem izvajalcu Gidgradu. To poudarjam, ker je bil naš cilj, da objekt gradi či-mveč domačih izvajalcev, zato smo angažirali Gidos, Blisk in nekatere druge. Gidos oziroma Gidgrad, ni mi sicer razumljivo, zakaj sta se združevali dve slabi firmi in smo potem dobili še tretjo slabšo, je na gradbišču popolnoma odpovedal. Tako sedaj sami kupujemo materiale, ki bi jih moral Gidgrad, in neposredno plačujemo ljudi, ki na gradbišču delajo, z namenom, da bazene odpremo pred glavno turistično kopalno sezono. Tuje še apartmajsko naselje, ki ni v celoti končano. Ali ga boste končali? Ob tem se odpira vprašanje pri izboru izvajalcev, saj ste imeli tudi pri tem naselju kar nekaj težav z izvajalcem Elec-to, ali vas to preveliko operativno ukvarjanje ne obremenjuje pri izvedbi naložb? Več kot polovica druge faze apartmajskega naselja je aktivirana in bo v glavni turistični sezoni nedvomno popolnoma zasedena. Drugo polovico dograjujemo in bo do sezone končana. Za Moravske Toplice je to nenormalen naložbeni ciklus, za primerjavo naj omenim naš letni prihodek, ki je 2 milijardi tolarjev, samo naložba v bazenski kompleks pa presega ta letni prihodek. Vrednost apartmajskega naselja se giblje tudi v višini dveh milijard in k temu je potrebno prišteti še gradnjo igrišča za golf. Vse naložbe se gibljejo v finančnih okvirih, ki smo jih predvideli v predhodnih študijah za posamezne naložbe. Ob takem obsegu naložb je normalno, da prihaja do sprememb in problemov na izvedbeni ravni, ki pa ne vplivajo na naš položaj in so obvladljivi. Obseg naložb je velik, tudi pristop k financiranju je bil racionalen z dokapitalizacijo, vendar vsega verjetno niste pokrili na ta način, ali se to kaže pri poslovanju? Struktura financiranja naložb je ugodna. Za naložbo v bazenski kompleks, vredno okrog 2,6 milijarde tolarjev, smo zbrali okrog 40 odstotkov z dokapitalizacijo, približno toliko je lastnih sredstev iz dobička in amortizacije, preostali del pa smo financirali s krediti. Pri apartmajskem naselju, ki je bil v zagonu izredno drag projekt, s prodajo apartmajev že pokrivamo stroške in beležimo prve dobičke, ki jih vlagamo v zgraditev bazenskega kompleksa. Likvidnostnih problemov zaradi tega nimamo. Po koncu teh naložb bomo gostu ponudili povsem drugačen in kakovostnejši produkt. Ne dvomim pa, da naložbe pomenijo konkurenčno prednost znotraj domače turistične ponudbe in tudi primerljivo prednost s tujo konkurenco, še posebno zaradi tega, ker več kot polovico prenočitev ustvarimo na tujih trgih. Ta ponudba zahteva bistveno večji vložek v trg in delno preusmerjanje h gostom, kijih sedaj ni bilo v toplicah - na eni strani so to dnevni kopalci -, na drugi pa h gostom z globljimi, žepi, ki jih povezujem z golfom. Na trgu se pojavljamo z obsežnejšo ponudbo in temu je potrebno podrediti prodajno strategijo in službo, ki mora biti kakovostnejša, obsežnejša in agresivnejša. Na to smo pripravljeni. Resda mi še vedno živimo od klasičnih zdraviliških gostov. Naša želja je, da pridobimo nekaj več mlajše populacije oziroma družin. Tudi na račun golfa bomo zadovoljni z minimalnim premikov v sestavi gostov. Prednost pa je, da smo od vseh slovenskih zdravilišč najbolj tržno usmerjeni, saj zdraviliški gostje prihajajo k nam kot samoplačniki. Pri dnevnih kopalcih sledimo evropskim trendom, ki so logični in racionalni. Na lokalni ravni pa žal pogosto niso razumljeni. Ob vsem tem smo dovolj veliki, da se lahko enakopravno kosamo s konkurenco na evropskem trgu, in še vedno dovolj majhni, da ponujamo dovolj intimnosti. Imeli ste skupščino, ali prinaša kaj novega in kako je s sedanjo lastniško sestavo? Skupščino je bila brez izjemnih točk dnevnega reda s potrditvijo poročila. V procesu lastninjenja nam je uspelo uravnotežiti lastniške deleže med večjimi lastniki, zato ni večjih pretresov, kot je to značilno za nekatera podjetja v regiji. Z dokapitalizacijo je prišla v toplice Sava Kranj z nekaj manj kot 9-odstot-nim lastniškim deležem. Lastniki podpirajo našo naložbeno in poslovno politiko, saj so prepričani, da dolgoročno lahko pričakujejo ustrezne finančne rezultate. Dejstvo pa je, da je naložba tveganje, toda tisti, ki ne vlaga, je obsojen na propad v turistični branži. Je pa res, daje naša dokapitalizacija prva uspešna dokapitalizacija v slovenskem gospodarstvu, opravljena v gotovini. Razvojni ciklus v tem obdobju na obstoječi lokaciji dokončujemo. So pa nekatere ponudbe o povezavah in prevzemih, toda te bodo ali pa so za nas zanimive le, če bodo okrepile naš položaj na trgu. J. VOTEK FOTO: J.Z. »murska banka, Dolenjska banka in Banka Velenje naj bi se jeseni združile z Novo Ljubljansko banko. Sklep o tem, da si priključi hčerinske banke, je večinski lastnik že sprejel, zdaj pa so na potezi manjšinski delničarji, da povedo zadnjo besedo. Slednji namreč še vedno držijo kontrolni paket v svojih domicilnih bankah in od njih je največ odvisno, ali bodo še naprej ohranile samostojnost ali bodo postale zgolj podružnice. Pomurska banka je zdaj osrednja bančna ustanova na tem območju, saj z njo posluje 80 tisoč občanov in 80 odstotkov vseh gospodarskih subjektov v regiji. Po obsegu bilančne vsote se Pomurska banka s 106 delničarji in 343 zaposlenimi uvršča na 10. mesto med slovenskimi bankami in obvladuje triodstotni tržni delež v državi. Od leta 1996 je Pomurska banka vključena v Pomurski gospodarstveniki o napovedani združitvi Pomurske banke z Novo Ljubljansko banko Naj se slabe izkušnje ne ponovijo Pomurski delničarji imajo v domači banki dovolj velik kontrolni delež, da povedo zadnjo besedo bančno skupino Nove Ljubljanske banke, ki je prednostne delnice spremenila v redne, s poznejšim dokupom delnic pa je Nova Ljubljanska banka postala 54-odstotni lastnik Pomurske banke. O načrtovani statusni spremembi Pomurske banke so na zadnjem zboru že seznanili delničarje, o tem pa so spregovorili tudi na seji upravnega odbora območne gospodarske zbornice za Pomurje, vendar so si bila predvsem mnenja gospodarstvenikov o tem različna. Večina se je sicer strinjala z ugotovitvijo, da s procesi globalizacije in tendenc po povezovanju tudi bančništvo ne more ostati zunaj teh procesov, vendar mnogi nad predlagano združitvijo vendarle niso navdušeni. S podobnimi združevanji imajo namreč Pomurci zelo slabe izkušnje, saj so obljube, ki so jih dobili ob poteku tovrstnih procesov, kaj kmalu zvodenele, odločanje pa se je skoncentriralo v centrih. Dovolj zgovoren primer takšne prakse je lendavski Uni-verzal, ki je kaj kmalu po združitvi z Merkatorjem izgubil vse poslovne funkcije, podobnih primerov pa je še več. Tudi zaradi neurejenega lastniškega položaja Nove Ljubljanske banke pomurski gospodarstveniki niso navdušeni nad združevanjem, saj menijo, da je treba najprej končati lastninjenje in se šele nato odločati o združevanju. Če bo do združevanja vendarle prišlo, gospodarstvenike predvsem zanima, kakšno bo menjalno razmerje delnic in kakšno mero samostojnosti bo Pomurski banki uspelo obdržati. Mora pa Pomurje z morebitno združitvijo kar največ iztržiti, saj je že v preteklosti preveč izgubljalo. Da Pomurska banka ne bi izgubila samostojnosti, se delničarji pred leti niso odločili za sanacijo in s tem veliko izgubili, zato zdaj ne bi kazalo narediti podobne napake. Tudi tisti pomurski gospodarstveniki, ki se zavzemajo za to, da mora biti Pomurska banka v procesih koncentracije bančništva in kapitala zraven, pa se strinjajo, da mora ohraniti samostojnost odločanja o pomurskem gospodarstvu. Prednost Pomurske banke je bila že do zdaj hitra odzivnost na potrebe domačega gospodarstva in tudi z združitvijo takšne prakse ne bi smelo biti konec. Če ne bo tako, je boljše imeti dobro hranilnico, ki bo sposobna hitro servisirati potrebe gospodarstva, kot veliko banko, ki se ne bo pravočasno odzvala na potrebe gospodarstva. In Pomurski banki je doslej uspevalo večino potreb pomurskega gospodarstva zadovoljivo reševati. LUDVIK KOVAČ ■ Zbor obrtnikov ljutomerske obrtne zbornice v okviru dnevov obrtništva in podjetništva v Ljutomeru so v nedeljo pripravili tudi zbor obrtnikov ljutomerske obrtne zbornice, kjer so razpravljali o težavah obrtnikov pri poslovanju in prihodnjem načinu organiziranja obrtne zbornice na lokalni ravni in na ravni države, da bi bila čim bo|j učinkovita in da bi obrtniki prek nje lahko čim bolj uresničevali svoje interese. Predsednik ljutomerske območne obrtne zbornice Mirko Hanžekovič je v razpravi dejal, daje opazna močna centraliziranost zbornice na državni ravni, medtem ko so na lokalni ravni obrtniki pogosto premalo angažirani pri boju za svoje interese. Velika Pa je tudi razlika med možnostmi poslovanja obrtnikov v različnih slovenskih pokrajinah glede na gospodarsko razvitost pokrajine in kupno moč. Nekatere obrtnike dejavnost zbornice ne zanima in se obrnejo nanjo šele, ko imajo težave pri poslovanju, vendar lahko kaj dosežejo le z enotnim nastopom v okviru lokalne skupnosti in na državni ravni. Ljutomerski obrtniki so v razpravi poudarili, da je država zelo dobro poskrbela zase in za svoje uradnike, vendar tudi na račun obrtnikov in podjetnikov. Naj večja težava ljutomerskih obrtnikov je plačilna nedisciplina, sami pa morajo dajatve državi redno plačevati. Obresti na posojila so previsoke v primerjavi s tistimi v drugih državah. Opaziti pa je tudi veliko nelojalne konkurenca in sive ekonomije. Plačilna nedisciplina in požrešna država Ugotavljajo tudi, da se zaradi tega veliko obrtnikov z ljutomerskega območja, ki so prejšnja leta še dobro poslovali, sedaj bori za preživetje. Obenem pa je ob toliko brezposelnih v regiji težko dobiti delavce. Jože Stolnik je povedal, daje potrebno reorganizirati obrtno zbornico in dati več poudarka sekcijam, saj imajo frizerji in mesarji drugačne težave kot denimo gostinci ali gradbeniki. Gre za zastareli sistem organizacije zbornice. Razpravljali so tudi o tem, kako bolj lobirati pri političnih strankah. Sedaj so namreč člani obrtne zbornice v različnih strankah in tako razpršeni ne morejo vplivati na politiko. Premalo obrtnikov je v tudi vključenih v državno in lokalno politiko. Hanžekovič je tudi menil, da bi bilo nujno čim prej primerno urediti delovno zakonodajo, ki pa jo politiki prelagajo. Ker zakonodaja ni urejena, se delavce zaposluje za določen čas, kar je slabo, saj delavec tako ne čuti pripadnosti podjetju. Razprava seveda tudi ni mogla mimo aktualne teme v zvezi z Lokalno turistično organizacijo. Sekretar območne zbornice Niko Šoštarič je dejal, da LTO zagotovo potrebujejo, vendar ne s tako visoko članarino. To bi pomenilo le še večjo finančno obremenitev za obrtnike. J. GABOR ■ 8 (IZ)BRANO 29. junij 2000, ioni TERMINATOR župan Občine Benedikt v Slovenskih goricah'. »Triindvajsetega junija 1998. leta, ko je bila v Uradnem listu objavljena ustanovitev Občine Benedikt, je živelo v naših krajih 1911 ljudi; zdaj - dve leti pozneje - pa nas je že 2.120. Zelo sem zadovoljen, da se je število prebivalstva v dveh letih povečalo za več kot 200 ljudi.« (To je župan izjavil na srečanju pomurskih vitezov vina in še dodal, da je tretjina prebivalstva vezana na Prekmurje. Pa nikar ne mislite, da Prekmurci skrbijo na nataliteto na Štajerskem! Če ne bi sparali z materialom, bi se to (več dece) poznalo v prekmurskih občinah. Pa se ne. Sicer pa je Milan Gumzer, odkar je župan, močno shujšal.) Dr. Franc Rode, katoliški nadškof in metropolit, na spravni obletnici v evangeličanski (protestantski) cerkvi v Murski Soboti: »Enaintrideseti oktober -praznik reformacije - naj bo tudi Man sprave. Vse manj je razlogov za razdvojenost. Skupaj odkrivajmo naše krščanske korenine.« (Evangeličanski senior Geza Erni-ša se dobro znajde tudi v katoliških cerkvah, saj je bil samo v prejšnjem tednu v dveh - pri Bendiktu in v Mariboru dr. Rode pa je imel v Murski Soboti, vsaj zdi se tako, malo treme in - ni se takoj znašel na začetku oltarske službe. No, seniorjeve kretnje so pomagale.) precej uničena. Prebivalci ulice so se obrnili na občinski svet s prošnjo, da se skozi ulico vzpostavi drug prometni režim, ki bi prepovedoval vožnjo tovornjakov. Podjetje Nograd Lotmerk, kije upravlja-lec te ceste, predlaga občini Veržej, da izda odločbo o postavitvi prometnih znakov za prepoved tovornega prometa z dopolnilnimi tablami, da je prevoz dovoljen za avtobuse in dostavo. V letu 1999 so sicer že postavili prometne znake, ki dovoljujejo prevoz vozil do skupne teže 12 ton, vendar s tem niso ničesar dosegli. Zahteva po prepovedi vožnje za tovorni promet je toliko bolj upravičena, saj omenjena cesta ni grajena za težki promet. Temu ne ustreza širina cestišča, kar je povzročilo precejšnjo škodo na bankinah, precej načeta pa je tudi asfaltna prevleka. Predstavnik ulice Belovič je še poudaril, kako nevzdržno je pravzaprav življenje ob tej cesti, predvsem zaradi neznosnega hrupa in izpušnih plinov. Za postavitev prometnega znaka mora občina pridobiti soglasje z občino Ljutomer, občina Veržej pa je hkrati tudi predlagala alternativno cesto za prevoz tovornih vozil (ul. Bratstva in enotnosti). Prebivalcem Kolodvorske ulice tudi ni jasno, kako lahko nekdo uničuje občinsko cesto, ki je bila asfaltirana s krajevnim samoprispevkom. Svetniki so tako poleg sklepa o postavitvi prometnega znaka sprejeli sklep, da upravljalec ceste Župan Anton Slavic: Sobota Center je ustanovljen, da se v Murski Soboti končno »nekaj dogaja« in »da seje začelo končno graditi« . Podjetje je zgradilo več kot osem tisoč kvadratnih metrov bruto površin, od tega je trenutno nerazvr-ščenih le 230 kvadratnih metrov.« Mirko Hanže- kovič: »Menim, da bije nujno čim prej primerno urediti delovno zakonodajo, ki pa jo politiki prelagajo. Ker zakonodaja ni urejena, se delavce zaposluje za določen čas, kar je slabo, saj delavec tako ne čuti pripadnosti podjetju.« Geza Farkaš: Še sedi! Odgovor družini Turner okratno pismo z vprašanji, naslovljenimi na soboškega župana Antona Slavica, je poslala družina Turner iz Murske Sobote. Odgovora na vprašanji o hitrostnih ovirah v Bakovski ulici in o javni razsvetljavi v Vegovi ulici je pripravil oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske dejavnosti Mestne občine Murska Sobota. Zapisali so, da je Bakovska ulica lokalna občinska cesta, ki je namenjena mešanemu prometu. Zaradi sorazmerno velikega tovornega in avtobusnega prometa hitrostne ovire po vzoru ovir v Trstenjakovi ulici niso primerne, saj povzročajo prevelik hrup, kadar jih prečkajo vozila. Standardi za nemontažne ovire so v pripravi, zato pred, sprejetjem le-teh trajnih ovir ni mogoče postaviti. Mestna občina se bo kot upravljavec ceste in kot lokalna skupnost, odgovorna za varen promet (zlasti v bližini šol), lotila umirjanja prometa takoj po sprejetju tovrstnih standardov. O razsvetljavi V Vegovi ulici pa so pojasnili, da jo bodo napeljali še letos, predvidoma do konca poletja, saj pravkar pripravljajo razpis za zbiranje ponudb za izvedbo. Soboško podjetje Komunala pa je odgovorilo na vprašanje o ureditvi ograje okoli soboškega pokopališča. Pojasnili so, da načrt v delu pokopališča, ki meji na individualne parcele, predvideva masivno ograjo, visoko 2,5 metra. Ograjo bodo gradili hkrati s širitvijo pokopališča, najkasneje pa v letu 2001. OU Murska Sobota ■ VESTNIK NA INTERNETU: WWW.P-INF.SI Občinska seja v Veržeju »Kdo ima pravico uničevati naše ceste?« Izpadli pri republiških sredstvih za investicije v zdravstvu okrat je občinske svetnike v Veržeju obiskal predstavnik Kolodvorske ulice Marijan Belovič, ki je navzoče seznanil s stanjem cestišča skozi ulico. Na cesti je zadnje čase precej povečan to- vorni promet zaradi transporta gramoza iz Krapja, tako da je le-ta že niso obveščali o načrtovanih investicijah, zdaj pa so na listu papirja dobili prostoročno izpisanih nekaj številk, ki gredo v milijone SIT in ki bi jih morala občina Veržej zagotoviti kar sredi leta, potem ko so že sprejeli proračun. Najbolj nejasno pa je, zakaj je občina Veržej izpadla pri pri- oceni škodo in to posreduje podjetju Segrap, ki je odgovorno za prevoz gramoza in ki mora opraviti sanacijo ceste. Svetniki so bili že kar ogorčeni pri obravnavi točke o investicijah za leto 2000 v Zdravstvenem domu Ljutomer, katerega soustanoviteljica je tudi občina Veržej. Ugotavljali so, da občino sploh dobitvi sredstev ministrstva, ki so jih druge tri občine pridobile, tako da bi moral Veržej poravnati celoten znesek oz. celoten delež, ki odpade na občino Veržej. Svetniki se s tem seveda niso strinjali in bodo poskušali čim prej dobiti odgovore na precej postavljenih vprašanj. D. TIBAOTi Letos že trinajsto leto zapored so se odpravili z Miklošičevega trga v Ljutomeru pohodniki na Pohod po poteh kulturne dediščine, ki so ga organizatorji (turistično društvo Železne Dveri - Rado-merje) posvetili spominu na znanega slavista Frana Miklošiča. V Ljutomeru jih je najprej pozdravil župan Jožef Špindler, nato pa so krenili na pot prek Kamenščaka do Radomerja, kjer se jim je ob krajšem postanku pridružila nova skupina pohodnikov, tako da je bilo končno število udeležencev okrog štiristo. Pot jih je nato vodila do rojstne hiše Frana Miklošiča v Radomerščaku in ob tej priložnosti je o Miklošiču (tokrat malo drugače) spre- Razstava o Plečniku v Dobrovniku kulturnem domu v Dobrovniku so v petek odprli razstavo z naslovom Plečnik skozi Prekmurje. Razstava je nastala na podlagi raziskovalne naloge Boruta Šantaka in Milene Sadi. Pripravili pa so jo Lucija Švigelj Gselman, Gavrilo Manjevič in Borut Šantak. Fotografije Plečnikovih stvaritev sta prispevala Štefan Kovač in Franc Bobovec. Na razstavi so predstavljena vsa stvaritve mojstra Plečnika, ki so v Prekmurju. To so poleg župnijske cerkve Gospodovega vnebovhoda v Bogojini še: preoblikovanje ladje v cerkvi Marije vnebovzete pri Gradu na Goričkem, spomeniki zaslužnim možem Prekmurja - Štefanu Kuharju in Jožefu Horvatu, načrt za ureditev okolice župnijske cerkve sv. Jakoba v Dobrovniku... J. GABOR ■ Volitve Na radiu vodi SDS ot kaže dogajanje v parlamentu, poslanci še ne bodo šli tako hitro na počitnice, na katerih naj bi se med drugim pripravljali tudi na jesenske volitve. V torek so v parlamentu predvsem na vlado in vladni kabinet naslavljali vrsto vprašanj v zvezi s kadrovskimi zamenjavami v posameznih ministrstvih, pogajalskih skupinah in državnih podjetjih, tržnim redom pšenice, plačevanjem davkov in prispevkov s strani drobnih kmetov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, »čiščenjem« računalnikov na ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Maria Pozsonec je predstavnike vlade spomnila na položaj drobnih kmetov in kmetij, ki zaradi razmer v kmetijstvu niso bili sposobni plačevati davkov in prispevkov ter zdravstvenega in invalidskega zavarovanja in dolgujejo tudi do nekaj sto tisoč tolarjev na kmetijo. Vprašanje je naslovila tudi na premiera Andreja Bajuka, šlo pa naj bi za /»uprizarjanje lova na čarovnice« v nekaterih državnih podjetjih. »Kako je mogoče, da sta se Sloveniji lahko zgodila Telekom in Pošta Slovenije? Zakaj v imenu oblasti odstavljate strokovne in dobre kadre?« je vprašala Pozsončeva. Pri tem je opozorila, da je nova oblast zamenjala tudi direktorja vladnega urada za narodnosti in da je v desetih letih na tem položaju zdaj že tretji človek, za katerega poslanka ne ve, kakšen je njegov odnos in kakšne izkušnje ima na področju narodnostne politike. »Vse to se dogaja brez dogovora z narodnostjo,« meni narodnostna poslanka in dodaja, « mi pa smo verjeli, da je narodnost subjekt lastnega razvoja.« Komu namenjajo svoje glasove Pomurci? Od 249 klicev, ki sojih v ponedeljek v rednem mesečnem glasovanju po telefonski številki 537 17 10 prejeli na Murskem valu, je za SDS glasovalo 90 poslušalcev ali 36 odstotkov, za LDS pa 70 poslušalcev ali 28 odstotkov. Številčnico so vrteli tudi simpatizerji Združene liste. Za stranko Boruta Pahorja je klicalo 41 poslušalcev ali 16 odstotkov. Sledi jim združena stranka SKD+SLS Slovenska ljudska stranka s 24 glasovi ali 9 odstotki. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je povečalo tudi število glasov za stranko Zelenih, kjer je od nedavnega podpredsednik stranke Sobočan Miran Gybrek. Dobili so 13 glasov ali 6 odstotkov. Koalicija Slovenija, kjer so se združeni stranki SLS+SKD pridružili še predstavniki SDS, pa je prejela 9 klicev ali 4 odstotke. Najmanj glasov je dobila stranka DeSUS. Klicala sta le dva poslušalca in ji tako v glasovanju na Murskem valu priskrbela slab odstotek. IB, DFI govoril prleški rojak prof. Viktor Vrbnjak iz Maribora. Vračali so se čez Cuber s ciljem v Radomerju, kjer je pohodnike, stare od štiri do nekaj več kot osemdeset let, pozdravila tamburaška skupina turističnega društva. Prijetno druženje ljudi iz vse Slovenije se je končalo v večernih urah in veliko od njih si je obljubilo, da se čez eno leto spet udeležijo štirinajst kilometrov dolge poti. Naslednje leto bo pohod posvečen 110. obletnici Miklošičeve smrti in po napovedi organizatorjev bo z mednarodno udeležbo ter s predstavniki z ministrstva pripravljen na nekoliko drugačen način, z obsežnejšo in slovesno vsebino. - D. TIBAOT VESTNIK , 29. junij 2000 (IZ)BRANO 9 Sprejem odličnjakov Župan Križevec pri Ljutomeru Feliks Mavrič je sprejel petnajst učencev, ki so dosegli odlične rezultate na kakšnem od tekmovanj. Med njimi je bilo pet učencev, ki so prejeli županovo darilo za odličen uspeh v vseh osmih letih: Kor-nelia Klemenčič, Sanja Kovačič, Marko Nežic, Mitja Ostre in Matej Štuhec. - DT Vaščani Sotine proti širjenju kamnoloma Anketa Kugla se Prah in hrup Občani sprašujemo -župani odgovarjajo Ste z delom svojega župana zadovoljni? Postavljajte vprašanja za svojega župana in jih pošljite na Vestnik Arh. Novaka 13. Mi bomo poiskali odgovor! edanji legitimni uporabnik kamnoloma v Sotini, Cestno podjetje Murska Sobota, ki je dobil dovoljenje za izkoriščanje mineralnih surovin (kamna) leta 1993 od ministrstva, pristojnega za rudarstvo, je pri istem ministrstvu januarja letos vložil prošnjo za širitev kamnoloma. Trenutno se kamen pridobiva na območju v velikosti 1,6 ha, celotno dovoljeno območje pa znaša po dovoljenju iz leta 1993 4 ha. Razširitev kamnoloma pa je predvidena s 4 na 10 ha. O razširitvi kamnoloma oziroma podelitvi koncesije za izkoriščanje kamnin trenutno odloča pristojno ministrstvo, ki pa po zakonu lokalni skupnosti - občini, v kateri kamnolom je, dovoljuje, da poda mnenje pred podelitvijo koncesije. Zaradi tega so se zbrali v nedeljo, v gasilskem domu v Sotini člani vaškega sveta, nekateri svetniki in župan občine Rogašovci ter poskušali oblikovati mnenje glede širitve kamnoloma. V razpravi je bilo slišati veliko pripomb o dosedanji uporabi kamnoloma Cestnega podjetja. Pri delu v kamnolomu se namreč pojavlja preveč prahu in hrupa, ki vaščane moti, še posebej, če se delo opravlja ponoči, kar se je nekajkrat tudi zgodilo. Vaščane motita tudi neurejen dovoz do kamnoloma in škoda, ki jo povzročajo tovornjaki pri odvozu kamna. Na njihovih hišah naj bi se poja- kotali vljale razpoke, ki pa jih komisija ni hotela oceniti kot posledico prometa s tovornjaki ali drugih del v kamnolomu. Pripombe so letele tudi na varnost na cesti, ki jo zaradi svojih prehitrih voženj ogrožajo vozniki tovornjakov. Za vse omenjene težave vaščani zahtevajo odškodnino. To jim je direktor cestnega podjetja Marijan Pucko, ki je na seji tudi sodeloval, obljubil, toda, kot se zavedajo nekateri člani vaške skupnosti, odškodnina ne bo povrnila škode, ki nastaja v naravi. Cena hriba Kugla, ki je s 418 metri najvišji v Prekmurju, na katerem se izvaja izkop kamnin, je neprecenljiva, in če hočemo hrib ohraniti, se izkop ne sme razširiti niti nadaljevati na dovoljenih 4 ha. Na tem območju se namreč želi ustanoviti trinacionalni krajinski park, katerega bi, kot pravi Viktor Benko, ta rana v naravi le kazila. Na podlagi teh pripomb in ugotovitev so navzoči oblikovali sklep, ki pravi, da se dovoli Cestnemu podjetju Murska Sobota po vseh predhodnih soglasjih obratovanje na do 2 ha s pogojem, da ima poseben sklad, iz katerega se potem lahko kamnolom sanira. Sklep torej ne samo da nasprotuje širjenju kamnoloma od predvidenih 4 ha na 10 ha, ampak celo omejuje kamnolom na 2 ha z do sedaj dovoljenih 4 ha. Rogašovski občinski svet bo ta sklep verjetno potrdil in ga v obliki mnenja posredoval ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, ki odloča o podelitvi koncesije Cestnemu podjetju. CIRIL KOSEDNAR ■ Predstavitev programa zaposlovanja Romov Zakaj Romi ne bi bili spet mojstri obrti? »Bili bi nori, če tega denarja ne bi izkoristili,« pravi Jožek Horvat ot kaže torkova konferenca o zaposlovanju Romov v veliki dvorani Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti, so se na Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve resneje lotili vprašanja, kako zagotoviti enake možnosti zaposlovanja za Rome in tudi pripravili Program zaposlovanja Romov v Sloveniji. Svetovalec vlade Janez Drobnič je v uvodu predstavitve programa in razprave povedal, da bo država za uresničitev ciljev tega programa, torej posamezne projekte, v letošnjem letu namenila 70 milijonov tolarjev, vendar pa se bodo morale v to aktivno vključiti tudi lokalne in romske skupnosti. Predstavniki republiškega ministrstva za delo, ki je bilo poleg Zveze Romov Slovenije tudi soorganizator razprave, so povedali, daje cilj celotnega projekta izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje Romov, da bi si izboljšali kakovost življenja in bivanjske razmere. Med drugim so predvideni vzpostavitev kooperativnih in integracijskih podjetij, priprave Romov na zaposlitev in usposabljanje, vključevanje v javna dela, subvencioniranje zaposlitev in svetovanje. Ugotavljajo, da si večji del Ro- mov preživetje še vedno zagotavlja s subvencijami države in neformalnimi zaposlitvami. Drobnič se je vprašal, zakaj ne bi bili Romi spet mojstri obrti, kot so bili nekoč? Zato pa je najprej potrebno organizirati na nivoju lokalne skupnosti projektne skupine tako Romov kot tudi Romov skupaj s preostalim prebivalstvom v skupine, ki bi te projekte pripravile in izvajale. Pomurski Romi, ki so sodelovali na pogovoru, so se predstavnikom vlade potožili, da so v preteklosti v podjetju pri odpuščanju delavcev najprej odpustili tudi Rome in da imajo tudi pri zaposlovanju delodajalci predsodke do Romov. Bojijo se, da se K bodo čez leto dni spet srečali in ugotovili, da so izkoristili bolj malo od tega denarja in da je bilo uresničenih malo projektov. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat je dejal, da je država ponudila denar, ki ga je potrebno le vzeti in ga primerno uporabiti. Bili bi neumni, če tega denarja ne bi izkoristili. Vprašanje pa je, kako bodo na to ponudbo reagirale posamezne lokalne skupnosti, občine, in če se bodo sploh pripravljene angažirati pri pripravljanju in uresničevanju projektov. JOŽE GABOR ■ Uspešno poslovanje Sobote Centra Soboški svetniki so zadnje zasedanje opravili v rakičanskem gradu ki qa obnavljajo s pomočjo programa Phare: Med drugim so prisluhnili poročilu poslovanja družbe Sobota Center in pristopili k ustanovitvi gospodarske družbe za realizacijo projekta termične obdelave odpadkov. Kapital se je povečal za petkrat Poslovanje družbe Sobota Center je bilo uspešno, je poudarili direktor družbe Drago Ružič. Družbi je v primerjavi z letom 1998 uspelo povečati prihodke °d prodaje za šestkrat, kapital družbe se je povečal za petkrat, čisti dobiček iz lanskega leta pa znaša 34.794.184,04 tolarjev. Dokončali so tri projekte ■ poslovni objekt v Kocljevi in Slomškovi ter objekt Soboška tržnica. Tudi soboški župan Anton Slavic Je dejal, da so omenjeno družbo ustanovili, da se v Murski Soboti končno »nekaj dogaja« in »da se Je začelo končno graditi«. Podjetje je zgradilo več kot osem ti- soč kvadratnih metrov bruto površin, od tega je trenutno nerazvr-ščenih le 230 kvadratnih metrov. Preostalo je oddano v najem ali prodano. V podjetju ima mestna občina 60-odstotni, podjetje Imo-Real, d. o. o., pa preostali 40-od-stotni delež. Termična obdelava Pri projektu termične obdelave odpadkov je soboška občina naredila prve korake že pred leti, ko je bilo podpisano pismo o nameri in zagotovljena sredstva za izdelavo študije termične obdelave preostankov trdnih odpadkov iz naselij. Na seji v Rakičanu pa so svetniki pooblastili soboškega župana Antona Slavica, da v imenu občine podpiše pogodbo o ustanovitvi konzorcija občin severovzhodne Slovenije, ki bodo čez pet let sežigale odpadke in jih po sežigu odlagale v Kidričevem. Občinska priznanja Svetniki so tudi odločali o tem, komu bodo v Murski Soboti podelili nagrade ob občinskem prazniku. Plaketo mestne občine bo prejel Jože Vild za dolgoletno in nesebično sodelovanje na kulturnem področju ZB NOB, zahvalni listini pa bodo podelili Francu Flegarju, ki je svoje življenje posvetil mladini in športu, ter učitelju tehničnega pouka na soboški tretji osnovni šoli Jožetu Horvatu, kije 34 let skrbel za razvoj tehnične kulture med mladimi. DEJAN FUJS ■ Druge igre na vodi v Dobrovniku V soboto, 17. junija, bodo od 15. do 19. ure na Bukovniškem jezeru blizu Dobrovnika 2. igre na vodi, zabavna šport-no-turistična atrakcija, ki bo brez dvoma tudi tokrat privabila veliko ljudi. Tekmovale bodo devetčlanske ekipe v sedmih disciplinah: od brega do brega, Imgradovo kolo, reševanje brodolomca, polnjenje steklenic, igra presenečenja, prosti streli in vlečenje vrvi. Startnina bo po pet tisočakov za ekipo, vsi zainteresirani pa se pred tekmovanjem lahko prijavijo pri Tomažu Benkoviču in Darku Horvatu. - FB Okrogli pozdravi zunajzemeljskih bitij rejšnji teden se je na Zelkovi njivi v Pečarovcih, zasajeni s pšenico in ječmenom, pojavil okrogli lik. Naš novinar, ki je natančneje raziskal to zadevo in je preštudiral o tej temi tudi nekaj knjig, je ugotovil, da je bil premer »prstana« trideset korakov, širok pa je bil dober korak. Premer v sredini povaljanega ali potlačenega površja pa je bil osem korakov. Ta zunajzemeljska bitja so še enkrat pokazala, da nimajo nobene potrebe, da bi se spoznala z Zemljani in v konkretnem primeru s prebivalci Pečarovec. Priletijo ponoči, narišejo krog na pšeničnem polju, ljudi pa pustijo v negotovosti, ali so res bili oni ali pa je le kak vaški nepridiprav ponoči risal kroge po pšeničnem polju. Ali ne bi bilo lepše od njih, da bi pristali sredi Pečarovec, segli vaščanom v roke in se predstavili: »Zdravo. Jaz sem Lux z Marsa.« in na drugi strani: »Zdravo, dečki. Jaz sem pa Pišta iz Pečarovec.« Tako se to dela v civiliziranem svetu. Ti skrivači pa nas opazujejo od zgoraj, pokažejo nekaj svoje ustvarjalne veščine na njivi in seveda mimogrede tudi naredijo nekaj škode na Zelkovi njivi, potem pa odletijo dalje. Ko smo Pomurce povprašali, kaj mislijo o pečarovskih krogih v žitu, nam je večina odgovorila, da je mogoče, da so neka bitja tam zgoraj v vesolju, vendar pa, da gre v tem primeru najbrž za delo človeških rok. Štefan Peterka iz Martjanec: »Bral sem o tej zadevi, vendar ne verjamem da bi to naredili vesoljci. To je larifari. Bral sem že o podobnih zadevah in mislim, da bi bilo kaj takega sicer mogoče, vendar se je v tem primeru nekdo z nekim strojem vozil okoli in lepo enakomerno potlačil pšenico. Če se je to zgodilo ponoči, potem ni problema, narediti kaj takega. Sam v . življenju še nisem videl nobenega nadnaravnega pojava, niti kakih religioznih likov, niti kakih vesoljcev. Gledal sem tudi veliko filmov na televiziji o teh bitjih in mislim, da imajo zaradi teh filmov ljudje preveč bujno domi- šljijo in da za vsako stvar, ki je ne znajo razložiti, obtožijo nadnaravna bitja. Vem sicer, da so Zemljani že v vesolju, ali so nam pa tudi vesoljci že vrnili obisk, pa ne vem.« t Miran Novak iz Černelavec: »Prepričan sem, da se je v konkretnem primeru nekdo šalil. Mislim sicer, da je mogoče tudi, da bi nas obiskala kaka bitja iz vesolja, vendar bi bilo potem na žitnem polju tudi kaj zgorelega in ne samo potlačenega, kjer bi pristali. Po mojem se je kak vaščan šalil in si privoščil malo nočnega dela na njivi. Nikoli še nisem videl nič nadnaravnega in tudi tega pojava si nisem šel ogledat. Prepričan pa sem, da kake nadnaravne pojave in vesoljska bitja bolj vidijo tisti, ki se drogirajo ali si kaj preveč spijejo in se potem lepše počutijo, pa še kaka prijazna nadnaravna bitja se jim pokažejo. Bilo je že veliko podobnih pojavov po svetu, vendar še v nobenem primeru niso dokazali, da bi bili to res vesoljci.« Simona Denša Horvat iz Gomilice: »Za podobne stvari sem že večkrat slišala pa tudi starejši ljudje so znali povedati, da so videli kaka nadnaravna bitja. Lani sem sicer videla zanimivo svetlobo na nebu, nekaj bleščečega, kar je letelo prek neba, vendar pa je bil to najbrž le kak zanimiv naravni pojav, kakšnih je na nebu menda veliko. Mogoče je sicer vse, tudi da nas obišče kdo iz vesolja. Vendar pa mislim, da je v tem primeru in v drugih podobnih primerih v Sloveniji to naredila človeška roka, Seveda so taki pojavi zelo zani- mivi in se veliko razpravlja o tem, vendar je resnica najbrž zelo preprosta in se vesoljci niso mučili po naših pšeničnih poljih in se ne prikazujejo v vsaki vasi. Tudi liki na polju bi bili potem najbrž precej večji.« Franc Šebjan iz Dokležovja: »O tej zadevi sem bral v časopisih in gledal po televiziji. Seveda postaneš radoveden, kaj je bilo, in smo se o tem tudi pogovarjali. Vendar pa večina ljudi, s katerimi sem se pogovarjal, meni, da se je nekdo šalil. Jaz osebno nisem še nikoli v življenju videl nič nadnaravnega, nobenega pojava, ki se ga ne bi dalo kako razložiti, in najbrž je tudi v peča-rovskem primeru tako. Verjamem pa, da bi bila lahko v vesolju kaka bitja. Če so se živa bitja razvila na Zemlji, bi se najbrž lahko tudi na kakem dru- gem planetu. V tem primeru se mi zdi čudno, da pšenica ni potlačena v celem krogu, ampak le polovično. Če bi pristalo kako vesoljsko plovilo, bi bile sledi najbrž malo drugačne.« JOŽE GABOR, foto: JURE ZAUNEKER ■ 1O INTERVJU 29. junij 2000, fBIil o, da se je nekomu iz našega okolja uspelo zavihteti na najvišji položaj v kakšni evropski ustanovi, prav gotovo ni kar tako. Vsa čast torej 24-letni Manji Klemenčič iz Okosla-vec v občini Radenci, ki so jo leta 1998 imenovali za direktorico Evropskega združenja nacionalnih študentskih organizacij (ESIB), takrat s sedežem na Dunaju, od letos dalje pa v Bruslju. - Kako bi na kratko odgovorili na vprašanje, kdo je pravzaprav Manja Klemenčič? »Doma sem iz vasice Okoslavci sredi Kapelsko-Radgonskih goric. To je seveda moj najljubši kraj, kamor se vedno rada vračam. Tam me čakajo tudi najboljše domače klobase, domači kruh, prekajeno meso, različne kaše, steklenica Radenske, kozarček domačega... Osnovno šolo sem obiskovala na Kapeli, nato sem končala gimnazijo v Ljutomeru in študirala na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. V tretjem letniku študija sem se prijavila na razpis OSLUSAID za enoletni študij na Bard College v Združenih državah Amerike, kjer sem ostala še malo dalje. Po vrnitvi pa sem nadaljevala in končala šolanje na mariborski univerzi, kjer sem ustanovila tudi prvi debatni klub v Sloveniji. Bila sem tudi mentorica srednješolskega kluba v Murski Soboti in mednarodna trenerka parlamentarnega debatiranja za International Karl Popper debatni program v šestindvajsetih državah. Udeležila sem se tudi svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki kot sodnica in prva slovenska predstavnica, organizirala sem druga debatna tekmovanja, seminarje itd.« Vzpon na evropski tron - Kako vam je uspelo priti na tako ugleden položaj, kot ga imate sedaj? »Po končanih izpitih na mariborski univerzi sem del svojega absolventskega staža izkoristila kot revizorka asistentka v Deloit-te and Touche International, mikalo pa me je tudi delo na ministrstvu za zunanje zadeve. Ko sem se vrnila iz debatnega kampa v Bolgariji, sem na mizi zagledala razpis iz Dela, nastavil mi ga je brat, za mesto direktorice ESIB-a, to je Evropskega združe- I Evropska direktorica Naša sogovornica je Manja Klemenčič iz Okoslavec, ki je na čelu ESIB v Bruslju nja nacionalnih študentskih organizacij s sedežem na Dunaju. Svojo vlogo sem poslala naravnost na Dunaj in po treh mesecih so me na skupščini združenja imenovali na razpisano delovno mesto. K temu je po mojem odločilno prispevalo to, da sem študirala tudi v Združenih državah Amerike, kar mi je omogočilo navezavo novih stikov in odprtje pogledov na svoje lastne interese. Tu se je začelo tudi moje posebno zanimanje za debatni program, kar me je spodbudilo, da sem potem ustanovila prvi debatni klub v Sloveniji in postala sem tudi nacionalna koordinatorka debatnega programa pri nas v okviru fundacije Soros - Zavoda za odprto družbo Slovenije; poleg tega pa sem postala tudi članica izvršnega sveta debatnega programa v okviru Soro-seve fondacije.« - Premagali ste torej vse druge protikandidate. »Da, bilo nas je okrog petdeset. Pet izmed njih se nas je uvrstilo v ožji izbor. Imeli smo tridnevne preizkusne aktivnosti, kot je pogajanje o določenih zade vah, vodenje delavnic, priprava teksta, trening, priprava finančne bilance idr. Posebna komisija, ki jo je imenovala skupščina ESIB-a, je na koncu predlagala za direktorico združenja mene. Skupščina pa je potem to potrdila.« Kaj združenje in kaj ona? - Katere pa so osnovne dejavnosti Evropskega združenja nacionalnih študentskih organizacij? »Naše delo poteka na treh osnovnih področjih: informiranje članic o evropskih izobraževalnih programih, evropski projekti in lobiranje. Tako opravljamo različne raziskave, zbiramo in pripravljamo informacije, na primer o socialnem položaju študentov. Med evropskimi projekti, kijih najpogosteje izvajamo ob financiranju Evropske unije in Sveta Evrope, je letos največji Socrates on the move, s katerim bomo promovirali izobraževalni program Socrates II in skušali informirati študente, da bodo znali izkoristiti, kar jim ta program ponuja. Lani pa smo na primer sodelovali tudi pri organiziranju študentske organizacije in »izgradnji« univerze v Prištini na Kosovu. Kar se tiče lobiranja, pa pripravlja ESIB politična stališča do vseh političnih procesov, ki se tičejo študentov v okviru partnerskih organizacij. Našim članicam med drugim ponujamo podporo pri njihovih poskusih vplivanja na določeno vprašanje. Tako smo na primer lani podprli hrvaške študente v njihovi želji po vključitvi v program TEMPUS. Posebno pozornost posvečamo tudi harmonizaciji visokošolskih sistemov idr.« - Kakšno vlogo pa imate pri vsem tem vi kot direktorica ESIB-a? Kaj vse delate? »Gre za kombinacijo upravljanja ustanove, kakršna je Evropsko združenje nacionalnih študentskih organizacij - skrbim torej za organizacijo, finance in koordiniram delo vseh drugih zaposlenih na združenju -, obenem pa gre tudi za politično funkcijo v smislu zastopanja študentskih interesov. Moji delovni dnevi so zelo različni. Veliko moram potovati povsod po Evropi, kar je povezano z realizacijo določenih projektov. Tako sem na poti po 180 dni letno. Kot strokovnjakinja za študents ka vprašanja sodelujem na raznih konferencah. Večkrat sem tudi govornica. Obiskujem tudi naše članice, to je nacionalne študentske organizacije v Evropi, in podobne organizacije drugod po svetu, s katerimi sodelujemo.« - Do kdaj boste ostali na tem položaju? »Mandat se mi izteče konec tega leta. Najverjetneje ga bom podaljšala za največ šest mesecev, da bom lahko končala zastavljene cilje. Odločitev je povezana tudi z dejstvom, da smo se med mojim mandatom na željo skupščine preselili po petnajstih letih z Dunaja v Bruselj, kar izvira iz potrebe po naši navzočnosti na apolitični sceni.« Pri nas bolje kot marsikje drugje - Medtem ste se gotovo tudi podrobneje seznanili s položajem študentov v različnih okoljih. Kakšna bi bila bežna primerjava Slovenije z drugimi državami? »Da, med svojim mandatom sem obiskala vseh 32 nacionalnih študentskih organizacij, ki so članice našega združenja. Lahko rečem, daje dostop do izobraževanja v Sloveniji dokaj odprt, bolj kot marsikje drugje, ker nimamo šolnin za redni študij, ki so ponekod precejšnja ovira. Kot enkratno bi lahko šteli tudi našo študentsko socialo, predvsem glede skrbi za prehrano; nekaj posebnega so tudi študentski servisi pri nas, ki omogočajo delo in zaslužek številnim mladim, dohodki pa niso obdavčeni. Mislim tudi, da imamo kakovostne študije, tj. izobraževalne sisteme, in da se naše univerze same uspešno vključujejo v evropske povezave, evropske trende.« - Med študentskima organizacijama v Ljubljani in Mariboru pa je prišlo do določenega konflikta oziroma ni bilo sodelovanja. Ste kaj vplivali na izboljšanje razmer? »Ne bi rekla, da je šlo za konflikt, sodelovanja pa res skoraj ni bilo. Pred kratkim pa smo imeli ob Blatnem jezeru na Madžarskem debatni mladinski kamp študentov iz srednje in vzhodne Evrope, na katerega so prišli tudi predstavniki študentskih organizacij iz Ljubljane in Maribora. Obe organizaciji sta I prav tako sodelovali na naši mednarodni konferenci v Mariboru od 21. do 26. junija na temo Demokratičnost in vključevanje študentskih organizacij prihodnosti. Na tej konferenci smo predvsem iskali rešitve za določene probleme, zlasti pa najboljše metode in prakse glede vključevanja študentov, vključevanje v študentsko organizacijo, demokratično delovanje, vključevanje v procese odločanja o visokem šolstvu idr. Obe slovenski študentski organizaciji sta se prvič dogovorili, da bosta enakovredno zastopali Slovenijo v ESIBU-u, kar se je tudi zgodilo, medtem ko je imela to vlogo doslej le Ljubljana. Takšen čuden dogovor je bil podpisan pred leti, kar je bilo problematično in povod za nesodelovanje ali za hladne odnose med obema organizacijama. Mislim, da sem tudi sama odločilno vplivala, da smo to rešili.« Prihodnost - Kakšni pa so vaši načrti? »V tem trenutku bi težko rekla. Morala bom temeljito premisliti, kam po ESIB-u. Ena od možnosti je, da bi šla na magistrski študij v tujino (London) iz mednarodnih odnosov, mogoča je tudi diplomatska akademija na Dunaju ...« - Vas zanima tudi politika? »Zanima me delo, ki ima širše učinke na večji krog ljudi, in to je lahko tudi delo v politiki, predvsem v diplomaciji. Ugotovila sem, da administratorka ravno nisem, to pomeni, da mi Evropska komisija, kjer se mi morebiti obeta služba, ni toliko zanimiva. Mislim, daje imelo moje dosedanje delo ogromen učinek za študente. Vse lobiranje", vsi projekti so pokazali hitre in konkretne korake. Rada bi naredila čimveč za našo regijo.« - Kaj je za vas »naša regija«? »Prekmurje, Prlekija in še nekoliko širše območje v pokrajini na obeh straneh reke Mure. Kogar koli pripeljem k nam na obisk, vsi so navdušeni nad gostoljubnostjo in stvarmi, ki jih lahko ponujamo. Zaradi tega moramo še marsikaj narediti za njo, in to je tudi moja osebna želja. Tu so moje korenine, sem se vedno rada vračam.« JOŽE GRAJ ■ Izobraževanje na daljavo tudi pri nas Glasbeno poletje v Turnišču er potrebuje Pomurje zaradi nizke izobrazbene strukture prebivalstva raziskovalno-izobraževalno institucijo, ki bi omogočala izpopolnjevanje znanj s področja kmetijskih ved, agrarne ekonomike, ekonomsko-podjetniških ved ipd., se je na pobudo Živinorejsko-veteri-narskega zavoda za Pomurje, Mestne občine Murska Sobota in Regionalne razvojne agencije Mura začel februarja letos ustanavljati projekt Izobraževalni center Rakičan. K projektu so pritegnili tudi evropski program Phare, ki je poleg omenjenih pobudnikov in financerjev prispeval velik del sredstev. Izobraževalni center želi pri podajanju znanja poseči po sodobnih izobraževalnih prijemih, med katerimi je tudi videokonferenčno izobraževanje na daljavo. Promocijska predstavitev uporabe takšne tehnologije je bila nedavno v prostorih Srednje kmetijske šole v Rakičanu. . Gre preprosto za učenje na daljavo, ki prek sodobne informacijsko-komu-nikacijske tehnologije (televizor, kamera, sistem ISDN) omogoča, da predava- telj ni fizično med slušatelji, ampak kljub temu obstaja tako vizualni kot tudi zvočni stik. Tako smo se lahko novinarji pridružili petim slušateljem tečaja angleščine v prostorih rakičanske šole, ki so bili aktivno povezani s predavatelji jezikovne šole Mint v Ljubljani, ki je v živo izvajala ure tečaja. Slušatelji v Rakičanu in predavatelji v Ljubljani so normalno komunicirali in skupaj-obdelovali učno gradivo. Tudi novinarji smo imeli priložnost na ta način komunicirati z organizatorjem jezikovne šole Mint, ki prva v Sloveniji uporablja ta način učenja, Andrejem Koletičem, ki nas je seznanil s prednostmi tega načina uče nja. Te vidi predvsem v zmanjšanju raznih stroškov (potnih, stanovanjskih...), predavateljev, lažjem načrtovanju učnih programov in možnosti vključevanja tujih profesorjev in strokovnjakov v pouk, saj je povezava mogoča tudi s tujino. Skratka, cena ure izobraževanja se zmanjša, ker je v šolsko uro (45 minut) vključena le cena predavatelja in cena telefonskih stroškov, ki pa znašajo za eno šolsko uro 310,50 sit. Podjetja, razni centri, šole in drugi, ki se hočejo na ta način izobraževati, morajo imeti le sistem ISDN, medtem ko opremo (kamere, televizor in drugo) lahko najamejo pri ponudnikih teh storitev. Kot pravi vodja projekta izobraževalnega centra v Rakičanu Larisa Vodeb, bi prišel ta način izobraževanja centru zelo prav, saj zaradi oddaljenosti Prekmurja od ustanov, ki lahko ponudijo ustrezno strokovno znanje in predavatelje, dolgoročno zmanjša stroške in omogoča SV delu Slovenije lažji dostop do kakovostnejšega izobraževanja po Sloveniji in v svetu. CIRIL KOSEDNAR ■ Turnišču bodo tudi letos pripravili sklop prireditev z naslovom Glasbeno poletje v Turnišču. Tako bo že tretje leto zapored čez poletje stara gotska cerkev Marije pod Logom gostila nekaj kakovostnih glasbenih skupin. Prireditve bodo v organizaciji turniške občine, kulturnega društva in Zveze kulturnih društev Lendava, finančno pa jih je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo. Tako bo 11. avgusta nastopil Boris Rener z gosti iz Washingtona. Gre za godalni kvartet iz Amerike, ki prihaja na evropski simpozij komorne glasbe. Virtuozi bodo skupaj s klarinetistom Rene-rjem odigrali skladbe Haydna, Beethovna in Mozarta. 26. avgusta bodo nastopili pihalci Trio Baraga. To so člani obeh ljubljanskih simfoničnih orkestrov. Glasbeno poletje bodo končali 16. septembra z nastopom Ljubljanskih madrigalistov, ki so vključili v svoj program sakralno glasbo vseh obdobij pa tudi ljudske in umetne pesmi iz domovine in tujine. J. GABOR ■ VESTNIK, 29. junij 2000 KULTURA Dan državnosti, kresni večer, začetek poletja na ulicah Soboški dnevi 2000 so se začeli e oblačno sobotno dopoldne je privabilo na ulice mlado in staro, saj so bile prireditve organizirane po načelu za vsakogar nekaj. Glavni trg z odrom in veseličnim šotorom ter Slovenska ulica sta se spremenila v veliko prizorišče, na katerem se je dogajalo to in ono do poznih ur. Dopoldne so na glavnem odru nastopili: Pihalni orkester Murska Sobota, Big band, Policijska godba Slovenije, Hobby Brass band, ki se mu je pridružila kot solistka pevka Gabrijela Bratina z vokalno skupino Bel canto, folklorna skupina Lastovka iz Ingolstadta in Marko banda. Vzporedno dogajanje pred blagovnico pa je bilo namenjeno majhnim in velikim otrokom. Nastopil je namreč pravi šolani klovn Ravil Sultanov s predstavi-cama Buffettko in bukefal ter Buffetto kolesar. Večerno nadaljevanje je bilo v znamenju plesnih skupin Mojce Horvat, otroške in odrasle. Prvi so odplesali Sneguljčico, drugi pa Ta vražji jazz. Nagovor župana Antona Slavica je bil poziv meščanom, naj se ob rojstnem dnevu svoje države sproščeno zabavajo s prijatelji, namesto da bi mislili na razdvajanja in razločevanja, o katerih je zadnje čase toliko govora. Sledili so nastopi vokalne jazz skupine Per-petum jazzile ter priljubljenega Rok' n' banda. Kot se spodobi za takšno slavje, ga je seveda končal veliki ognjemet. Priložnosti za zabavo pa bo dovolj vse do 24. julija. Za to so poskrbeli organizatorji oziroma organizatorke: Duša Škof - ZKD, Brigita Perhavec - Mestna občina Murska Sobota in Darja Pintarič -TD. Soboške dneve povezuje, vodi in napoveduje Maša Šiftar. B. B. L., foto: JZ ■ Kresnik 2000 podeljen Delovo nagrado kresnik je dobil mladi pisatelj Andrej Skubic za roman Grenki med, ki je po obrazložitvi žirije »roman v polnem, sproščenem, seveda modernem pomenu te besede«. O nagrajenem romanu pa tudi drugih romanih - finalistih bomo pisali v prihodnjih številkah. B. B. L. ■ Marija Marič, dobitnica občinskega priznanja za delo v kulturi Budi letos so posameznikom in društvom za občinski praznik v občini Radenci podelili plakete in priznanja za prizadevanja na različnih področjih. Med dobitniki je tudi Marija Marič, predsednica kuda Bubla, ki bo letos praznoval peto obletnico ustanove. Začeto delo je rodilo bogate sadove in kulturno življenje v Radencih je dobilo nove vsebine: folklora, ljudski pevci, gledališka skupina, tamburaši, plesna skupina, lutke, literarni večeri, literarno glasilo, izdaja knjige in še marsikaj. Nekateri so pozneje ustanovili samostojna društva, a Bubla je ostala. Zagonska sila pri vsej tej živahni in uspešni dejavnosti je bila nedvomno predsednica Marija Marič, zato si priznanje krajanov zasluži - kot zahvalo za preteklo in spodbudo za prihodnje delo. B. B. L. ■ Dragoceno darilo za soboško bolnišnico • letošnjem plakatu za Soboške dneve Oblikovanje pod narkozo eliki dobrodelni koncert z Ireno Grafenauer in Celjskim godalnim orkestrom je potekal na predvečer dneva državnosti in ob ______ začetku Soboških dnevov v cerkvi svetega Nikolaja v Murski Soboti. Organiziral ga je domači Lions klub, ki s svojimi prireditvami običajno zbira denar za potrebe bolnišnic in sorodnih ustanov. V Tokrat bodo zbrana sredstva namenili za nakup laserja, s katerim bo mogoče pomagati sladkornim bolnikom s poškodbami vida. Z nakupom vstopnic so jim pomagali številni ljubitelji vrhunske glasbe in dobrodelnih akcij. Dodobra so napolnili cerkveno ladjo, nedvomno pa jih je pritegnilo tudi zveneče ime flavtistke Irene Grafenauer, mednarodno priznane izvajalke, ki je gostovala že na všeh celinah, igrala kot solistka z znamenitimi svetovnimi orkestri in je redna profesorica na salzburškem Mo-zarteumu. Z njo je nastopil uveljavljeni Celjski godalni orkester, kije bil ustanovljen že leta 1945, za seboj ima veliko nastopov in tekmovanj, tudi mednarodnih, posebno uspešen pa je bil v devetdesetih letih. Z dirigentom Nenadom Fišerjem velikokrat spremlja ugledne slovenske soliste. Poslušali pa smo naslednje skladbe: Johann Pachelbel: Kanon, J. S. Bach: Koncert za fla- vto in godala v a-molu, John Co-rigliano: Voyage za flavto in godala, Felix Mendelssohn - Bar-tholdy: Capriccio za godala Op. 81 in Fernand de Borne: Briljantna fantazija iz opere Car-men za flavto in godala. Navdušeno občinstvo si je priploskalo še dodatek oziroma ponovitev, vse pa je vodilo v že znano in staro ugotovitev, da so vrhunska dela in izvedbe prepoznavni ne samo za poznavalce, ki jih je bilo med poslušalci kar precej, ampak privlačna in oča-rujoča tudi za nas - zgolj ljubitelje glasbe, ki smo se prav tako zadovoljni lahko prepustili čudežnim zvokom, veseli, da smo lahko zraven. Odhajali smo dvojno zadovoljni; nad slišanim in nad končnim namenom prireditve - simbolna vsota, ki smo jo dali za vstopnico, bo spet pripomogla k nečemu dobremu, da ne omenjamo številnih sponzorjev, ki so koncert omogočili. B.B.L. ■ oram priznati, da mi je kar vzelo sapo, ko sem se zagledal podpisanega kot oblikovalec letošnjega plakata za Soboške dneve; ko je bil namreč plakat v procesu oblikovanja in tiskanja, nisem bil o tem niti obveščen, kaj šele da bi »imel vmes prste«. Pri oblikovanju teh plakatov doslej sploh nisem sodeloval, zato se javno distanciram od svojega imena na plakatu. O imenu pravega oblikovalca in naročnika sedaj ne bi rad pogre- val, ker se zavedam, da gre, po domače povedano, za »kriminalno dejanje«. Morda je pri navedbi mojega imena resda prišlo do neljube napake, zato pa še odločneje opozarjam, da se kaj takega v prihodnje ne sme več zgoditi, saj so kazni za take prekrške zelo visoke. Pa še to: če so me že navedli kot oblikovalca, bi me morali za moje neopravljeno delo tudi spodobno plačati, kajne? SANDI ČERVEKi Kvartet Kapelski fantje (Tone Kosmajer, Ludvik Knez, Jože Miki in Milan Markovič) bo 6. julija nastopil na mednarodnem festivalu The Špirit of Betlehem (Duh Betlehema) v Betlehemu v ZDA. Na festivalu bodo peli pevci z vsega sveta. Nastop v Ameriki je za kapelske pevce velika nagrada za njihov trud, ki ga namenjajo vajam in nastopom. Posebej pa bodo peli ameriškim Slovencem (izseljencem). Kvartet deluje že pet let in je izdal kaseto Slavček milo je naglašal. - Foto: L. Kr. Nova knjiga domače založbe Roman o Ludviku Vrečiču Reliefi iz keramike in porcelana e s > ajnovejši roman Zdenka Kodriča Barve dežja ali pritlikavec iz kavarne Pilvax, ki je pravkar izšel pri domači založbi, prinaša svojevrsten, literariziran pogled na slikarja Ludvika Vrečiča (1900-1945), sicer rojenega v Skakovcih, ki je predvsem s svojimi kraji- nami ter portreti dodobra zakoličil smernice »prekmurskega slikarstva«. ZDENKO KODRIČ A pisatelja bolj zanima Vreči-čeva življenjska zgodba, pravzaprav njegova razstava v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani (1928), ki jo je zasnoval kot konflikt med referencami province in t. i. prestolnice. Še več: v romanu, v katerem se slika freska »minulega zbeganega stoletja« (Milan Dekleva), je nanizal številne zgodbe, ki dodajo k sicer Bo Kaktus še pikal? red kratkim smo v Vestniku že predstavili novo mladinsko revijo Keks, sedaj V ljutomerski galeriji Ante Trstenjak bo do 20. julija na ogled razstava likovnih del Milana Ivška iz Križevec pri Ljutomeru. Predstavlja se z reliefi iz keramike in porcelana, s katerimi po mnenju akad, slikarja, spec. Vladimirja Potočnika, dosega lahkotno prostorsko sestavo in zavestno gradi likovno odprtost, kar mu uspeva s kvalitetno keramično obdelavo in tehniko žganja. Otvoritev sta na zanimiv in prav poseben način s svojim nastopom popestrila Davor Herga, gledališki igralec, in Jure Ivanušič, šansonjer in gledališki igralec. - D. TIBAOT O 1OM pri »MS BMZHA&N KUC ■ VSAK PAN OO 12‘ 0010' barviti Vrečičevi biografiji ščepec pustolovskega. Tako smo priča popotovanju anarhista Šan-dorja v takratno Atatiirkovo Turčijo, kjer izbrska slovito »Kema-lovo napravo«, pred nami pa se zgodi tudi erotično razmerje med Adil Olah in Vrečičem ter »pobeg« Ljubljančanke Zale v Budimpešto, ki je bila že takrat pravo svetovljansko velemesto. Seveda smo priča, kar seveda narekujejo takratni burni časi, tudi tragičnemu slikarjevemu koncu. Roman je napeto branje, jezik čist in realističen, zgodbe se vrstijo pred bralcem kot na celu-loidnem traku, poleg vsega pa se bralcu odpirajo večna vprašanja o slikarjevem genius lociju, o smiselnosti umetniškega ustvarjanja in še danes tako aktualnem pritlikavec iz kavarne Pi!vax razmerju med »provinco in svetom«. Roman torej (ob njem je izšla tudi drama Vlak čez jezero istega avtorja), ki vznemirja z nepričakovani obrati in zgodovinskimi podatki, ki dajejo tekstu pridih resničnosti. Branje, ki še tako zahtevnega bralca ne bo pustilo na cedilu. mvi pa prihaja na vrsto revija, ki je že neprimerno dlje na tovrstnem prizorišču. Gre za glasilo Literarnega društva Radenci z naslovom Kaktus. Maja je izšla že deseta številka po popularni ceni 99 tolarjev. Sami ustvarjalci revije svoj časopis razglašajo za »čuden«, to lahko vidimo že na začetnih straneh, ko je ob standardnem besedilu »Po mnenju ministrstva za kulturo bla bla bla sodi Kaktus med proizvode, za katere se plačuje ...« dodan še stavek: »Drugače pa se Kaktus ukvarja s hokejem.« Toda problem je v tem, da revijo vsakdo rad prebere, le redko kdo pa jo tudi kupi, zato bi si ustvarjalci želeli tudi kakšno sponzorsko in menedžersko pomoč, sicer je bil omenjeni Kaktus potencialno zadnji. Gre pa za časopis, ki razglaša strpnost in svobodo idej. V zadnji številki so bile rubrike naslednje: Uvod, Poezija, Komentar, Osebnosti meseca, Pogovori z Jezusom, Cest’ la vie, Pustovanje, Humor, Izmišljene reklame, Smučanje, Kviz, Intervju in Polpretekla razmišljanja. Avtorji revije na 24 straneh pa so: Adeptus Anonimus, Mojca Bukovec, Gorazd Ketiš, Boni M. Logar, Aleksandra Mau-ko, Dragana Radojevič, Hristina Stojanovska, Tomaž Verdev, Rok Vrbančič in Dominik Žitek - Pino. Če ima kdo kakšne ideje in zamisli za (še) uspešnejši koncept revije, naj jih pošlje na naslov: Literarno društvo, p. p. 79, 9252 Radenci. TOMOKOLEŠi AKCIJE 29. junij 2000, VESTNIK Vestnikov zlatnik tokrat Stefanu Palu iz Nedelice Čez teden zida, v nedeljo pa bere Zlatnik za rojstni dan K akšno naključje: naš dolgoletni naročnik Štefan Pal je bil prejšnjič izžre- ban za dobitnika Vestnikove- ga zlatnika, ki sem mu ga odnesel v nedeljo; tedaj pa sem tudi zvedel, da v torek praznuje 58. rojstni dan. Seveda sem mu čestital in sva nazdravila! OSVEZISCE Prijetna, senčna in prijazna vročici pasjih dni sovražna IŠČEMO NAJLEPŠO IN NAJPRIJAZNEJŠO POLETNO TERASO Poletje je tu. Čas dopustov, vročih popoldnevov in romantičnih večerov. Kako in kje jih bomo preživeli? Različno. Kot pribito pa velja, da se bomo vsi hladili v prijetni senci lokalov - nekateri s sladoledom, drugi z osvežilno pijačo, tretji s čim drugim. Ti prijetni opravki pa so toliko ugodnejši, če jih »opravljamo« na lepi terasi in v dobri družbi seveda. Bralci Vestnika, vabimo vas k sodelovanju. Če poznate prijetno teraso, kjer je tudi osebje prijazno in ponudba ustrezna, izpolnite priloženo prijavnico in jo pošljite na naslov: VENERA, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Na voljo boste imeli štiri prijavnice, zadnja bo objavljena v Vestniku 6. julija (zbiramo jih do 10. 7. 2000). Štiri terase, ki bodo dobile največ vaših glasov, bomo obiskali in predstavili v Vestniku. Na terasi, ki bo naj... (to bo tista, ki bo dobila največ vaših glasov), bomo pripravili konec julija skupaj s pokroviteljem akcije Radensko iz Radenec prijetno druženje z zabavo. Nanjo ste že sedaj vabljeni vsi, ki boste glasovali, obenem pa obljubljamo, da pripravlja Radenska za srečne izžrebance tudi presenečenja. Naslov lokala: Prijavnico pošilja (ime, priimek, naslov); »Po poklicu sem zidar. V 40 letih, odkar sem v tem poklicu, sem delal že pri več delodajalcih, tudi v Varstroju in Nemčiji, zdaj pa sem že nekaj časa zaposlen pri samostojnem zidarskem podjetniku Kuz-mickovu iz Gomilice. Delamo na različnih gradbiščih. Zdaj je zidarska sezona, pozimi pa si zidarji malo odpočijemo. Ker sem od večurnega dnevnega dela utrujen, ob četrtkih Vestnik le prelistam, k temeljitemu branju pa se podam ob nedeljah popoldne,« je povedal nagrajenec, ki ne le zidari, ampak tudi, kolikor pač lahko, dela na domači kmetiji, na kateri redijo plemenske svinje. Zakonca Slava in Štefan, rojen v Lipi, imata dva sinovo in hčerko, a noben ni ostal doma, pač pa so si ustvarili družine v sosednjih krajih. To pa ne pomeni, da bi bila starša sama doma, saj ju kar pogosto obiskujejo. Tokrat so bili na obisku sin Silvo z družino (ženo in dvema vnukoma). Vseh vnukov je sicer sedem in dedka in babico imajo zelo radi. Palova sta pohvalila Vestnik, češ da je zanimiv in da je veliko novic tudi iz turniške občine. Štefan pa se je posebej zahvalil za zlatnik zvestobe. Tokrat je imel srečo že v drugo (nekaterim pač sreča ne obrača hrbta), saj je bil nekoč (leta se ni mogel spomniti) izžreban za potovanje z Vestniko-vim vlakom. Š. S.l Zakonca Slava in Štefan Pal sta vesela obiska svojih sedmih vnukov in vnukinj. Tokrat se jima je pridružila štiriletna Tjaša, ki je prišla s staršema na obisk iz Velike Polane. - Foto: Š. S. NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi nesečno. Obiščite Radio Murski val in PGD Branoslavci organizirata v nedeljo, 9. julija 2000, ob 14.00 ob Gajševskem jezeru območno tekmovanje ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE. --------------------------------------------------------------------, ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE । PRIJAVNICA Podpisani____________________________________ rojen________________j naslov:____________________________________________________________| tel. št. doma:____________bom na tekmovanju za Zlato harmonika zaigral: ' 1._____•__________________________________________________________I avtor naslov skladbe ritem 2._________________________________________________________________! avtor naslov skladbe ritem Seznanjen sem s pravili tekmovanja. In datum O podpla I ________________________________________l Prijavijo se lahko harmonikarji, ki igrajo na diatonično harmoniko (frajtonarico). Izpolnite priloženo prijavnico in jo do torka, 4. julija, pošijite na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota, s pripisom za Zlato harmoniko Ijubečne. Prijavite se lahko tudi po telefonu, številka je 33 015. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! MEZPLAČEM KUC ■ VSAK DAN OD 12* DO 20* fBWH, 29. junij 2000 KMETIJSTVO Žetev pšenice 2000 Rekordne površine nizki pridelki Letos spravilo prej kot običajno V letošnjem letu imamo ponovno probleme s pšenico, saj nam vreme kar naprej nagaja. Jesenska setev je bila odlična, v Pomurju je bilo posejano rekordno število hek- tarjev - 17.539 ha ozimne pšenice, 406 ha ozimne rži, 2.851 ha ozimnega ječmena in 168 ha ozimne tritikale (ocena kmetijske svetovalne službe). Vznik ozimin je bil izredno dober, v spomladanskem času smo govorili o rekordni letini. Vendar se je stanje zelo spremenilo, saj nam je ponagajalo vreme. V lanskem letu smo imeli največ problema s preveč padavinami. V letošnjem letu pa imamo izredno sušo, ki je na lahkih, peščenih, prodnatih tleh uničila posevke ozimne pšenice in rži. Škode so izredno velike, po ocenah celo do 80 odstotkov in ponekod še več. Ža- radi premajhnih količin padavin in previsokih temperatur so rastline prehitro prehajale določene faze in so se kakšnih 14 dni prej znašle v fazi, ko so primerne za spravilo. Rastlina namreč bolj uboga vsoto temperatur kot datum na koledarju. Dogaja se nam, da so določene sorte ranih pšenic, kot so pinka, demetra, žitarka, superžitarka, ana, marija, soissons in druge že primerne za žetev. Zato verjetno ne bo odveč opozorilo vsem tistim kmetovalcem, ki imate posejane ranejše sorte, da nekoliko bolj pregledate zrelost pšenic, še posebej na lahkih tleh, in se odločite za žetev kakšen dan prej. Za kakovost, posebej za število padanja je boljše, če se pšenica požanje pri višji vlagi - 15 do 16 odstotkov -, kot če čakate, da se posuši na njivi do 14 odstotkov. Iz izkušenj prejšnjih let že vemo, da so rane sorte izredno občutljive za število padanja, še posebej, če pride do padavin v času, ko je pšenica dozorela in ni pospravljena. Seveda velja to v glavnem za pšenice na lažjih in srednje težkih tleh. Vendar je letos problem še ta, da so pšenice prisilno dozorevale in je stanje na terenu izredno različno. Trenutno ugotavljamo, da bo kakovost pšenice dobra, odstotek beljakovin in število padanja bosta dobra, medtem ko bo verjetno hektolitrska teža nižja, saj so zrna izpita in drobna. Torej ne odlašajte in skušajte pšenico pospraviti čim prej, da vas ne bo presenetilo vreme. METKA BARBARIČ, UNIV. DIPL. INŽ. AGR. KSS ZA POMURJE ■ Cene sredstev za varstvo rastlin Robert Hozjan, Žižki 95a SKZ Radgona, prodajalna Radenci* Ugotavljanje kakovosti pšenice Ob odkupu le osnovne analize šenica se takoj, ko se požanje, odkupi, zaradi potrebnega naknadnega sušenja in nadzorovanega skladiščenja v silosih. V kratkem času, ki je na razpolago ob odkupu, ko se mudi zaradi čimprejšnjega sušenja, skladiščenja in tudi plačila odkupljene pšenice, je možno opraviti le nekaj osnovnih analiz. Te ne pokažejo celotne tehnološke vrednosti pšenice. Predpisane kontrole odkupa so kompromis med željami odkupovalca, da objektivno ovrednoti odkup, in dejanskim stanjem, z veliko množico pridelovalcev manjših količin pšenice, kjer bi cena ana-. liz predstavljala nesprejemljiv strošek na enoto teže odkupa. Prava kakovost se ugotavlja kasneje, z analizami v laboratorijih mlinsko predelovalnih podjetij, ki so pridelovalcem manj poznane. Pri analizi zrnja se kontrolirajo sledeči parametri: - % vlage - količina vseh primesi (%) - hektolitrska masa (kg/1001) - surove beljakovine (%) - absolutna masa (g) - število padanja ali falling number (sekunda) - sedimentacijski indeks. % vlage velja za vrednosti okrog 73 kg/100 I, preračunava se na vlago 14 %. Surove beljakovine se pri požeti pšenici giblje med 13 do 20 %. Klasična metoda predvideva sušenje pšenice v sušilniku 90 minut pri 130 stopinjah Celzija, odstotek izgube teže je vlaga. Ker pa je ta postopek zamuden, si med odkupom pomagajo z vlagomeri, ki delujejo na električnem principu prevodnosti ali na spremembi die-lektrične konstante. V Sloveniji se uporabljajo v glavnem aparati Su-permatic. Določanje primesi Klasično določamo surove beljakovine z metodo po Kjeldahlu, kjer se vzorec razkroji z žveplovo kislino, beljakovinski dušik pa preide v (NH4)SO4. Po destilaciji z vodno paro določijo količino dušika in vrednost pomnožimo s faktorjem 5,7 ; postopek traja 4 do 5 ur. Obstajajo pa aparati na bazi NIR spek-trometrije, ki so umerjeni s klasično metodo, pri teh pa traja postopek 5 minut. Količina surovih beljakovin je edini pokazatelj tehnološke kakovosti med odkupom, pa še to ne vedno. Pri pšenici, ki ima slabše razvit endosperm, določimo višji odstotek surovih beljakovin na račun surovih beljakovin iz nekvalitetnega alevron-skega sloja. Podobno je tudi pri pretiranem gnojenju z dušikom. Absolutna masa rec pšenice moramo posušiti na 14 % vlage. Pšenico zmeljemo na specialnem standardiziranem mlinu do moke, sledijo fizikalni postopki, moka se obdeluje z raztopinami mlečne kisline, izopropanola in brom fenol modrega. Po končanem postopku kvalitetnejše beljakovine v suspenziji bolj nabreknejo, po določenem času merimo količino usedline. Ta test spada med najboljše metode fizikalno - kemijskega določanja kakovosti pšenice, pri nas pa se med odkupom težko izvaja zaradi prevelikega števila vzorcev. Za dobre pšenice mora biti sedimentacijski indeks nad 40, dosega lahko tudi 70. določamo v škrobnem kompleksu z določenimi analizami. Za preskušanje čistega glutena so na voljo aparati, obstajajo pa ročne metode. Vlažni lepek je najpomebnejši kvalitetni pokazatelj za peka. Poskusna peka Določanje vlažnega lepka Primesi ugotavljamo s pomočjo standardnih sit s premerom zarez 1 mm in 2 mm ter ročnim prebiranjem. Poleg tujih snovi spadajo med primesi tudi deli zrna in nerazvita zrna ali predrobna zrna, kar daje včasih tudi do 15 % primesi. Hektolitrska masa Je teža 1000 zrn, ki se določi s štetjem 2 x 500 zrn. Vrednost je odvisna od velikosti in gostote zrn. Višja vrednost kaže na višji delež endosperma v zrnu, povprečno znaša 28 do 35 g. Število padanja Gluten je plastično - elastična snov, ki sestoji iz.dveh proteinskih frakcij - gliadina in glutenina - v hi-dratizirani obliki. Z določitvijo dobimo le grobo oceno tehnološke kakovosti. Testo zamesimo iz moke in pu-ferizirane raztopine NaCI. Testo izpiramo z raztopino NaCI, odcentrifugi-ramo preostanek raztopine in stehtamo ostanek. Najbolje se to opravlja s pomočjo posebnih aparatov. Pri ročnem načinu je vpliv laboranta velik. Z določanjem vsebnosti glutena dobimo realno vsebnost koristnih proteinov. Vlažni gluten sušimo pri 130 stopinjah Celzija in dobimo vsebnost suhega glutena. Dobre moke vsebujejo preko 30 % vlažnega glutena. Vendar pa ni važna le vsebnost, temveč tudi kakovost glutena. V nekate- rih primerih ima na, ki pa ni “živ’ pšenica veliko glute-Kakovost glutena Pa je najboljša analiza pšenice. Pri poskusni peki se moki, vodi in kvasu lahko dodajo še različni dodatki, ki že v zelo malih količinah spremenijo kakovost. Na primer če ima pšenična moka prenizko topnost lepka (ekstenzogram), lahko že ob dodatku 0,002 % askorbinske kisline (C vitamin) bistveno dvignemo ekstenzogram in s tem tudi volumen kruha. Pogoj za ta dodatek je le, daje lepka dovolj. Tudi v primeru, če je v moki premalo encimov, sicer pa je kakovostna, lahko že z majhnim dodatkom amilaz (ječmenov slad, mikrobni encimi) izdelamo odličen izdelek, ki bi sicer bil suh in drobljiv. Oba opisana postopka lahko simuliramo na aparatih (eksten-zogram, amilogram), vendar bomo pravi učinek videli šele v praktičnem poskusu. Poskusna peka je zahteven postopek, zato se moramo pred izvedbo in pred sklepanjem o rezultatih prepričati ali so izpolnjeni pogoji: - da jo lahko izvajamo na enak način in da so pogoji pod nadzorom - oseba, ki izvaja poskusno peko mora biti vešča praktičnega dela - da je ponovljivost dobra. METKA BARBARIČ, UNIV.DIPL.INž.KMET. KSS ZA POMURJE ■ Izdelek reldan 40 Pakiranje Mpc v sil 0,2 1.435,00 zolone liguide 0,125 630,00 basudin 40 wp 1/1 2.640,00 basudin 40 wp 0,1 450,00 rias 0,2 2.490,00 sonet 100 ec 0,1 1.995,00 bayleton sp. 100 g 370,00 cosan 1/1 415,00 pepelin 1/1 410,00 mithos 0,2 1.750,00 folpet 1/1 1.352,00 delan sc-750 0,1 1.390,00 tilt cb 1/1 3.270,00 topas 100 ec 0,1 910,00 dithane m 45 1/1 1.160,00 euparen 1/1 3.350,00 antracol combi 1/1 3.270,00 ridomil gold 250 g 1.055,00 ronilan 100 g 1.125,00 mikal 1/1 3.340,00 acrobat mz 1/1 3.305,00 foiicur ew 250 0,1 1.710,00 systhane 0,1 960,00 anvil 0,2 1.250,00 tilt 250 ec 0,5 4.485,00 tilt 250 ec 0,1 1.060,00 ring + extravon 25 g 3.260,00 basagran 600 1/1 4.795,00 tarot 25 5 x 10 g 11.100,00 motive! 0,5 5.345,00 dual gold 1/1 4.050,00 herbocid 1/1 815,00 banvel 480 0,2 1.660,00 bancol wp 5 1/1 4.530,00 bancol wp 50 0,1 780,00 volaton ec 1/1 3.420,00 fastac ec 0,1 1.130,00 fastac ec 0,25 2.100,00 Decis 2,5 ec 1/1 5.878,00 karate 0,2 1.995,00 antracol 1/1 1.410,00 archer 1/1 7.020,00 hostaguick 0,1 1.515,00 boom efekt 1/1 2.090,00 fastac ec motivel motivel Starane 250 bancol wp 90 mospilan dursban volaton ec contidor s 200 dual gold Herbocid banvel 480 banvel 480 starane 250 topas 100 ec dithane m 45 euparen antracol combi ridomil gold ronilan mikal__________ acrobat mz acrobat mz guadris caltan_________ foiicur ew 250 anvil Pakiranje Cena z 8 % DDV 0,2 1.479,00 zolone liguide 0,125 Izdelek reldan 40 basudin 40 wp 1/1 2.638,00 basudin 40 wp 0,1 434,60 pirimor 5g 360,00 chorus 15g 868,00 stroby wg 200 g 6.658,40 bayleton sp. 100 g 360,90 cosan 1/1 397,00 močljivo žveplo 1/1 338,40 pepelin 1/1 385,10 captan 50 1/1 1.179,00 delan sc-750 0,1 1.549,00 tilt 250ec 0,5 4.486,00 tilt 250 ec 0,1 1.097,90 0.1 950,30 1/1 1.148,40 1/1 3.427,00 1/1 3.265,04 250 g 1.081,65 100 g 1.089,60 1/1 3.340,00 1/1 3.628,60 0,25 1.656,70 0,1 2.012,00 1/1 2.799,00 0.1 1.676.70 0,2 1.123,50 1/1 10.222,00 0,5 5.344,00 1/1 4.077,00 1/1______994,00 0,2 1.726,00 1/1 6.696,60 1/1 6.611,80 0,2 2.665,00 0,1 854,50 0,1 2.596,40 0,05 791,30 1/1 3.405,00 0,1 3.200,00 contidors200 0,05 1.880,00 cidokor rubigan ec brestanid brestanid impact impact 0,25 680,00 0,05 1.165,00 1/1 6.190.00 0,2 1.980,00 1/1 4.380,00 0,2 1.350,00 switch 62,5 wg 0,1 2.985,00 teldor sc 500 sumilex 50 tl treflan ec treflan ec dikocid 0,1 1.805,00 0,5 4.430,00 1/1 2.510,00 0,25 840,00 1/1 820,00 nu-film-17( močilo) 0,5 1.800,00 foliarna gnojila: topbor bor tekoči borogreen magneziogreen 5/1 2.810,00 1/1 940,00 1/1 2.185,00 1/1______785,00 decis 2,5 ec decis 2,5 ec karate karate antracol archer hostaguick boom efekt demitan motivel bancol contidor dipterex s 80 0,1 1.114,70 0,1 1.175,00 0,05 327,11 1/1 6.110,30 0,2 2.075,00 1/1 1.279,00 1/1 7.521,00 0,1 1.577,50 1/1 2.067,00 0,2 1.267,50 1/1 10.222,00 0,1 854,50 0,1 3.070,00 0,2 919,20 topas c 50 wp 0,25 rubigan ec clarinet aviso df 0,1 1.600,00 1.375,70 0,05 780,30 1/1 3.022,00 * Opomba: Članom zadruge Radgona pripada 2 % popusta. Je podatek, ki ne pove prav dosti o kakovosti pšenice. Pri nizkih vrednostih (pod 75 kg/1001) je tudi znak slabe kakovosti. Velikost zrna ima zelo majhen vpliv na vrednost, važni pa sta oblika zrna in izenačenost, kar vpliva na porazdelitev zrn v merilni posodi. Do neke mere kaže Prinos moke po meljavi, pa še to Turnišče Cene pujskov rejšnji četrtek so prodajali na sejmu v Turnišču 22 pujskov, starih od 8 do 13 tednov in težkih od 16 do 25 kilogramov. Za par živali so zahtevali od 15.000 do 18. 000 tolarjev, vendar niso sklenili nobene kupčije. (Falling Number) Število padanja (FN) je pokazatelj aktivnosti amilolitičnih encimov, predvsem alfa-amilaze, deloma be-ta-amilaze. Previsoka encimska aktivnost ima za posledico preveč gnetljivo (pacasto) sredico kruha. Kruh potem izgleda premalo pečen, ker se je škrob prekomerno razgradil. Nasprotno pa je učinek pomanjkanja encima manj drastičen, kruh se bolj drobi in hitreje stara. Preveč alfa-amilaze je posledica kalitve zrna zaradi deževnega vremena v času končnega dozorevanja pšenice ali nepravilnega skladiščenja. Višje je število, bolj je kvalitetna pšenica, bolj je zanimiva (uporabna) mlinarjem. Seveda pa tudi previsoko število padanja ni več v redu. Najbolj kvalitetna je pšenica pri številu padanja 230 - 260 sek. Sedimentacijski indeks Je v glavnem sortna lastnost, ocenimo pa kakovost beljakovin pšenice. Metoda je enostavna, vzo- Nosilec kakovosti 2000 MIP iz Nove Gorice K ončano je še drugo ocenjevanje v okviru priprav na letošnji 38. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo od 26. avgusta do 3. septembra v Gornji Radgoni. Po ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov je posebna ocenjevalna komisija, sestavljena iz domačih in tujih strokovnjakov, med 13. in 17. junijem ocenila še meso in mesne izdelke v domači in tuji konkurenci. Ocenjevanje v domači konkurenci so pripravili že enaindvajsetič, medtem ko so se izdelki v mednarodni konkurenci za naslove najboljših potegovali osmič. Tudi letos je bil odziv za sodelovanje na ocenjevanju med domačimi mesnopredelovalnimi podjetji izredno dober, saj se jih je prijavilo kar 30, v ocenitev pa so poslala 568 izdelkov. Že tradicionalno dober odziv je letos zaokrožila ocenjevalna ponudba mednarodne konkurence, v kateri je s 170 izdelki sodelovalo 26 tujih podjetij. Dve hrvaški podjetji sta poslali v ocenitev 4 izdelke, dve italijanski 3 izdelke, dve švicarski 7 izdelkov, eno madžarsko 8 izdelkov in 19 slovenskih izdelovalcev 148 izdelkov. Mesni izdelki so bili že nekdaj statusni simbol prehrambene ravni določene dežele, pravijo v ocenjevalni komisiji, podobno je tudi danes, vendar s to razliko, da je težnja po izdelovanju izdelkov z manjšo vsebnostjo maščob in aditivov, in to se je videlo tudi na letošnjem ocenjevanju. Spodbudna je predvsem pestrost prijavljenih izdelkov, zato je imela komisija pri izboru najboljših še posebno težko delo. »V mednarodni konkurenci smo zaznali velik pritisk v ponudbi različnih tipov suhih salam in suhega mesa nasploh, čeprav sem mnenja, da je ponudba tovrstnih živil za naš geografski prostor tradicionalna. Kar preseneča in pomeni velik premik, je način ponudbe različnih vrst svežega mesa, od perutnine, govedine, svinjine, ovčetine in drugega. Gre za meso, ki je že začinjeno, marinirano in pripravljeno za peko, kuhanje ali samo pogrevanje v mikrovalovni pečici. Na tak način pripravljeno sveže meso je potrošniku dostopnejše in raje posega po njem. Delež tako pripravljenih izdelkov, ki so tudi izredno kakovostni, predstavlja že tretjino celotne ocenjevalne ponudbe, je pa seveda posledica svetovnih trendov, ki jih tudi pri nas ne smemo zanemariti,« pravi predsednik ocenjevalne komisije dr. Božidar Žlender z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Nagrade, ki jih dobijo izdelki na ocenjevanju v Gornji Rad- goni, imajo med potrošniki in proizvajalci veliko zaupanje, zato tudi ne preseneča, daje zanj izredno zanimanje. V konkurenci ocenjevanja domačih izdelkov so podelili 15 zlatih, 96 srebrnih in 236 bronastih medalj, 5 zlatih medalj za tržno ponudbo in 12 priznanj za tržno ponudbo. Nagrajenih je bilo 64 odstotkov vseh izdelkov. Šampion kakovosti, ki pripade izdelku, ki je na treh zaporednih ocenjevanjih osvojil zlato medaljo, je letos postal goveji pršut iz novogoriškega MlP-a, skupina tehnologov iz MlP-a pa je prejela tudi priznanje za inovato-rstvo. Priznanje za varne mesnine je pripadlo skupini tehnologov ljubljanske Jate, priznanje za tržno ponudbo svežega mesa pa Kraljevim mesninam iz Ljubljane. V mednarodni konkurenci so podelili en modri trak kakovosti, 11 zlatih, 50 srebrnih in 70 bronastih medalj. Najuspešnejše podjetje v domači in tuji konkurenci je bilo na letošnjem ocenjevanju MIP Nova Gorica, ki je tako postalo nosilec kakovosti za leto 2000. LUDVIK KOVAČ ■ 14 CERKEV 29. junij 2000, fBMI Spravnega bogoslužja v murskosoboški evangeličanski cerkvi se je udeležil tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger (na desni), ki je pozval med obredom izza evangeličanskega oltarja vernike k skupni molitvi enakega očenaša. Evangeličansko-katoliško bogoslužje v Murski Soboti Ekumenizem v dejanjih ani na praznik dneva reformacije, 31. oktobra, sta v Ausburgu v Nemčiji podpisala predstavnika Evangeličanske in Katoliške cerkve skupno izjavo o opravičenju (odrešenju). Dokument pomeni velik korak k sodelovanju obeh krščanskih cerkva, čeprav določene razlike v nekaterih dogmah še ostajajo. V duhu augsburške izjave je potekalo nedeljsko bogoslužje v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti. Vodila sta ga evangeličanski senior mag. Geza Emiša in katoliški nadškof dr. Franc Rode, udeležili pa so se ga duhovniki obeh cerkva (iz evangeličanske cerkve tudi duhovnice). Na koru sta pela evangeličanski in katoliški pevski zbor. Bogoslužje sta neposredno prenašala televizija in radio. Naključje (ali pa ne) je, da je bila spravna slovesnost prav na praznik državnosti - 25. junija. Med obredom sta predstavnika evangeličanske (Leon Novak) in katoliške cerkve (Jože Vinkovič) prebrala odlomke iz lanske augsburške izjave: »Skupna nam je vera, da je opravičenje delo troedinega Boga. Oče je poslal svojega Sina v svet za odrešitev grešnikov. - Učlovečenje, smrt in vstajenje Jezusa Kristusa so temelj in predpostavka za opravičenje. Zaradi tega opravičenje pomeni, da je Kristus sam naša pravičnost, katere smo deležni po Očetovi volji po Svetem Duhu. - Skupno priznavamo: Samo iz milosti po veri v Kristusovo odre-šiteljsko delo, in ne na podlagi našega zasluženja, bomo od Boga sprejeti in sprejemamo Svetega Duha, kateri obnavlja naša srca in nas poziva ter usposablja za dobra dela. (15. člen) Skupno priznavamo, da je grešnik opravičen po veri v božje odrešiteljsko delovanje v Jezusu Kristusu. To odrešenje mu je podarjeno s krstom po Svetem Duhu kot temelj njegovega celotnega krščanskega življenja. - Človek zaupa, po veri, ki ga opravičuje, božji milostljivi Roke sprave evangeličanov in katoličanov V znak sprave med »ločenima« krščanskima Cerkvama sta si evangeličanski senior mag. Geza Erniša in katoliški nadškof dr. Franc Rode padala roki in poudarila, da je v obeh Cerkvah več tistega, kar ju združuje, kot onega, kar ju morda še razlikuje. Duh ekumenizma veje še naprej in prišel bo tudi čas, ko bo mogoče skupno obhajanje evharistije - Gospodove večerje. obljubi. Ta vera vključuje zaupanje v Boga in ljubezn do Njega. Delujoča je v ljubezni, zaradi tega kristjan ne more in ne sme ostati brez dobrih del. Toda vse, kar je navzoče v človeku in kar sledi iz daru vere (ki je zastonj podarjen), ni temelj opravičenja in si ga človek ne more zaslužiti. -Človeku, kot grešniku, je odrešenje podarjeno že v krstu. Človekova vera je delujoča v ljubezni, zaradi tega kristjan ne more in ne sme ostati in biti brez dobrih del.« (25. člen) V tem (spravljivem) tonu sta bila tudi nedeljska nagovora v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti. Senior Erniša je izrazil prepričanje, da je ekumensko bogoslužje velik dogodek v obeh Cerkvah, ki sta si po 470-letnem »razkolu« soglasni, da Bog opravičuje po veri. Določene razlike med Cerkvama sicer še ostajajo, vendar je veliko več tistega, kar ju povezuje kot onega, kiju morda razlikuje. Aug-burška izjava, ki jo sprejemata obe Cerkvi, je prispevek k spravljivejši prihodnosti. Nadškof Rode je dejal, da se »veselimo tega sadu« in da je 31. oktober pomemben korak v ekumenskem prizadevanju. Vedno manj je razlogov za razdvojenost in prišel bo tudi čas za skupno obhajanje evharistije (Gospodove večerje). Opravičenje ali odpuščanje je dar božje milosti. Še naprej odkrivajmo naše krščanske korenine. Dan reformacije naj ne bo le praznik reformacije, ampak tudi praznik sprave med Cerkvama. Senior in nadškof sta si podala roke sprave, nato pa so enako storili še preostala evangeličanska in katoliška duhovščina ter verniki evangeličanske in katoliške Cerkve. Vsem pa sta tudi skupni molitvi očenaša in (nicejsko-carigrajska) molitev oziroma veroizpoved: Verujem v enega Boga, Očeta vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari...« Resnično velik dogodek za evangeličansko in katoliško cerkev v Sloveniji in še posebej Prekmurju, kjer je največ slovenskih evangeličanov. Sicer pa ekumenizem v naših krajih ni nič novega, kajti duhovščina obeh cerkva (in tudi drugih protestantskih cerkva) lepo sodeluje, pogoste so poroke med evangeličani in katoliki (in zato tudi ekumenska obreda), nihče ne zbada nikogar, čes da je »luteran« ali »papinec«... Lepo je, da sta si tudi najvišja predstavnika obeh Cerkva v Sloveniji uradno podala roki sprave, vse to pač v duhu ekumenizma, ki ga ni mogoče ustaviti. Besedilo in foto: Š. SOBOČAN I Posvetitev dr. Stresa za novega mariborskega pomožnega škofa Vse delam zaradi evangelija Med branjem litanij vseh svetnikov in prošnji, naj Gospod izlije na svojega služabnika polnost duhovniške milosti in moč svojega blagoslova, je škof dr. Stres ležal na stopnicah pred oltarjem. P Lepe želje tudi evangeličanom, ki jih je predstavljal senior Erniša apež Janez Pavel II. je letos imenoval za tri slovenske škofije tri pomožne škofe. Za mariborsko škofijo je imenoval dr. Antona Stresa, dekana Teološke fakultete v Ljubljani. V soboto, 24. junija, je bila v Mariboru posvetilna slovesnost. Dr. Anton Stres seje rodil 15. novembra 1942. leta na Donački Gori pri Rogatcu. Po končani višji gimnaziji je 1960. leta vstopil v misijonsko družbo k lazaristom. Študiral je teologijo v Ljubljani in Parizu. Posvečenje bil 1968. leta. Iz teologije je diplomiral 1969., iz filozofije pa 1971. leta, potem je naredil leto dni pozneje še magisterij in začel predavati na teološki fakulteti v Ljubljani. Tam je 1974. leta Na posvetilni slovesnosti v mariborski stolni cerkvi so se zbrali vsi slovenski škofje ter veliko druge domače in »tuje« duhovščine. Obreda so se udeležili predstavniki javnega in političnega življenja, od katerih naj posebej omenim le predsednika Vlade R Slovenije dr. Andreja Bajuka. Uvodni pozdrav je imel nadškof in metropolit dr. Franc Rode, kije med drugim dejal: »Vesel sem tudi, da v vrste slovenskih škofov stopa človek tako močne duhovne in intelektualne razsežnosti... Kot filozof je dr. Stres vselej ostal na okopih Cerkve kot branilec resnice in tako spolnjeval evangelijsko naročilo:,Ljubi Gospoda, svojega Boga z vsem srcem, z vso dušo in vsem mišljenjem.’« Glavni posvečevalec je bil maribororski škof dr. Franc Kramberger. Najprej je dr. Jožef Smej prebral papeževo pismo o imenovanju dr. Stresa za pomožnega škofa, nato pa je dr. Kramberger spregovoril zbranim: «... Posvetitev škofa postavi izbranega kandidata po zakramentalnem dejanju v območje odgovornosti za krajevno vesoljno Cerkev. Upravičeno si je naš novi pomožni škof izbral za svoje vodilo Pavlove besede: ,Vse delam zaradi evangelija.’ Zaradi evangelija, ne zaradi ideologije, ne zaradi takšna ali drugačne filozofije, politike, samo zaradi evangelija.« stičnega pojmovanja religije v povojni Jugoslaviji. Deset let pozneje (1984. leta) pa je doktoriral še v Parizu iz filozofije z disertacijo Pojmovanje svobode pri Heglu in Marxu. Ves čas je deloval kot predavatelj, 1. oktobra 1999 pa so ga izvolili za dekana Teološke fakultete v Ljubljani. Deloval pa je tudi v javnih ustanovah, na primer v klubu PEN, v komisiji za ureditev odnosov z državo; v času prizadevanj za demokratizacijo in osamosvojitev je bil član Odbora za varstvo človekovih pravic itd. Zdaj je predsednik komisije Po posvetitvi je dobil novi škof znamenja škofovstva: prstan, mitro 1»* A Iz n Obred posvetitve: polaganje rok na glavo, molitev. Med posvetilnim obredom je dr. Stres odgovoril na več vprašanj o služenju Cerkvi in ljudstvu, nato pa je med branjem litanij vseh svetnikov ležal na stopnicah pred oltarjem. Sledilo je polaganje rok na glavo. Najprej je to storil posvečevalec, nato pa še preostali škofje. Novemu mariborskemu pomož' nemu škofu so potem izročili zunanja znamenja škofovske službe: prstan, ki simbolizira duhovno zaroko s Cerkvijo; mitro, ki je bogoslužno škofovsko pokrivalo; palico, ki je znamenje dostojanstva ter pastirske službe med božjim ljudstvom. Novoposvečeni mariborski pomožni škof dr. Anton Stres je imel na koncu posvetilne slovesnosti (tej je sledilo bogoslužje) zahvalni nagovor, v katerem je posebej nagovoril mlade: »Vi ste veijet-no največja žrtev naše civilizacije. Obremenjujemo vas z velikimi zahtevami in pričakovanji, ne priznamo pa, da je to, kar od vas zahtevamo, tolikokrat v nesorazmerju s tistim, kar smo vam dali; predvsem kar smo vam dali po duhovno-moralni plati vrednot in dobrega zgleda ... Moja in vaša Cerkev hoče postati prostor za srečevanja in odkrit pogovor o tem, kar vas vznemirja: kaj je smisel in namen človekovega življenja, katere so temeljne vrednote, ki dajejo temu življenju kakovost in lepoto, da ga je vredno živeti. V tem bi bil tudi jaz rad vaš sogovornik, kajti jutrišnja Cerkev bo vaša ali pa je ne bo.« Besedilo in foto: ŠTEFAN SOBOČAN ■ fBIil , 29. junij 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Gasilsko društvo Branoslavci in Turistično-športno društvo Branek so gibalo življenja v Branoslavcih Lepšajo vas in organizirajo družabne prireditve Obnovljeno vaško kapelo bodo blagoslovili letošnjega 15. avgusta ranoslavci ležijo na Murskem polju zahodno od Ljutomera in se delno vzpenjajo na Kamenščak. Naselje se prvič omenja že leta ______ 1265. V zaselkih Branoslavci, Branek in Podkraj živi v 45 hišah okoli 200 prebivalcev. Okoli 60 prebivalcev in 25 hiš je več, kot jih je bilo leta 1937. Naselje se je razvilo pod gradom Branek. Prvotno je bilo tukaj staroslovansko gradišče. Pozneje je bil zgrajen obrambni stolp in grad se tukaj prvič omenja konec 13. stoletja. Od tukaj je lep razgled po Murskem polju in Ščavniški dolini. Na rodovitni zemlji pridelujejo kmetje v Branoslavcih sladkorno peso, žitarice in koruzo. Družina Jurša se ukvarja z vrtnarstvom in cvetličarstvom, Janko Kaučič redi perutnino, Igor Lah ima elektroservis, s prodajo domačega jedilnega olja se ubada Janko Zadravec, Ljubo Špindler pa ima dobro vpeljano veleprodajo. Življenje v Branoslavcih je vzorno organizirano. Glavne ceste so asfaltirane. Na asfaltno prevleko čaka le še tri kilometre manj pomembnih vaških poti. Glavni del vasi je v dolini, kjer stojita gasilski dom in vaška kapela. Gibalo vsega življenja v vasi sta Prostovoljno gasilsko društvo Branoslavci in Turistično-športno društvo Branek. Imajo nenapisano pravilo, da mpra biti vsak vaščan gasilec. Leta 1992 so v celoti obnovili Naš sobesednik v Branoslavcih je bil Matija Kaučič. Foto: F. S. gasilski dom. Kupili so gasilski kombi in cisterno in vsako leto dopolnijo gasilsko opremo. O življenju v Branoslavcih sem se pogovarjal z Matijo Kau- jezi se in domačo igro »srečko-vič«. Društvo organizira tudi me-morialno tekmovanje v »šnopsu« v spomin na Janka Herica. V bližnjih Cezanjevcih deluje folklorna skupina, katere člani so večinoma iz Branoslavec. Poleg tega so dejavni v tamkajšnji dramski skupini. V tej sezoni so pripravili dramsko delo Frana Žižka Gospod jezični dohtar Petelin. Igro je režiral domačin Roman Marič, ki zdaj živi v Gor- sežno. Izsušili so zidove, obnavljajo zvonik, ostrešje, omete, vstavili so nova okna in vrata, uredili napravo za eletrično zvonjenje. In pomembno je, da je dobila kapela novo poslikavo. Obnovljeno kapelo bodo blagoslovili 15. avgusta. To je na dan sv. Roka, kije patron fare Cezanjev-ci, v katero spadajo. Za obnovo so prispevali denar vaščani. FRANČČEK ŠTEFANECi BRANOSLAVCI Glavni del Branoslavec se razprostira po Murskem polju. Foto: F. Š. Čičem, ki je bil do nedavna tajnik Krajevne skupnosti Ceza-njevci, katere sestavni del so tudi Branoslavci. Tukajšnji vaščani se zadnja tri leta udeležujejo pohodov okoli bližnjega Gajševskega jezera. Organizatorje Turistično-športno društvo Branek. Letošnjo jesen in čez zimo bodo organizirali že četrte vaške igre. Pomerijo se v kartanju, kjer prevladuje »šnops«, šahirajo, igrajo namizni tenis, pikado, človek ne Zdravstveno zavarovani v tujini nji Radgoni. Odigrali so že enajst predstav. Tukajšnji gasilci in turistični delavci bodo letos organizirali v povezavi s Kulturno-umetniškim društvom Ljubečna izbirno tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečne. Tokratna prireditev bo 9. julija. Avgusta leta 1998 so se lotili pod vodstvom Turistično-športnega društva Branek obnove vaške kapele. Pozidana naj bi bila okoli leta 1900. Delo je ob- Potrdila prek interneta 1 urskosoboška območna enota Zavoda za zdravstveno zava-ro aX Slovenije je lani izdala okoli šest trsoc potrdil o pra-w7o zd avstvenih storitev med začasnim brvanjem v drug, ------1 vici do zdravs Slovenija sklenjene konvencije državi za države,sJ" Luksemburg, Madžarska, Ne- (Avstnja Belgija, 'edvsem za preživljanje dopustov v sose-mcija m Nizozems ) P povpraševanje po potrdi- dnji Hrvaški. Po pncako vanju se bo leto lih še povečalo, zato so pri ZZ P P naročanje prek interneta. To bo mogoče v drugi polovici junija na spletni strani Zavoda (www.zzz.si). Zavarovancem svetujejo, da si potrdila po elektronski pošti naročijo vsaj nekaj dni pred odhodom v tujino, pri naročanju pa morajo navesti podatke s prednje strani kartice zdravstvenega zavarovanja, in sicer številko zavarovanja, priimek in ime ter datum rojstva, v posameznem sporoči u o mogoče naročiti potrdi o za največ sedem oseb in le za eno od držav, s katerimi ima Slovenija podpisano konvencijo. Zavod bo naročniku potrdilo poslal po pošti brezplačno, njegova veljavnost pa je tri mesece. Potrdila o pravici do zdravstvene storitve bodo seveda še naprej izdajali tudi na enoti in izpostavah ZZZS, vendar bo izdano potrdilo pri okencu zavarovanca stalo 150 tolarjev. Za večjo varnost in da bi se izognili nevšečnostim, pred katerimi zavarovance ne more obva- rovati niti izdano potrdilo, pa pri Vzajemni zdravstveni zavarovalnici ponujajo sklenitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja z asistenco v tujini. Lani so prodali okoli 4500 zavarovanj z medicinsko asistenco, ki poravnava stroške nujnega zdravljenja v tujini brez neposrednega plačila storitev zavarovanca. MHI Na kratko Gornji Petrovci Občina je letos za 29 milijonov tolarjev odkupila gostinski objekt Pindža v Gornjih Petro-vcih. Po obnovi bodo v njem uredili prostore. Za katere namene jih bodo konkretno uporabili, za zdaj še niso povsem znano. M. J. Jože Zadravec se je narodil 1926., žena Katarina pa 1931. leta. Živita v Turnišču v Ulici Štefana Kovača. Imata troje otrok, sedem vnukov in pravnuka. Jubilanta sta jubilej zaznamovala na matičnem uradu, kjer jima je župan Jože Kocet izročil plaketo in darilo, nato pa je bila še zahvalna maša v kapelici sv. Antona. Obred je opravil župnik Lojze Ratnik. Zadravčeva sta zdaj srečna človeka, kajti Jožef je že nekaj let upokojenec. Prej, ko je bil zaposlen, je bil veliko zdoma, saj je samo na Nizozemskem delal 14 let. Da pa mu ne bi bilo dolgčas, se zaposluje s pletenjem košar iz šibja in slame. Katarina pa je bila ves čas doma, skrbela za dom in družino ter gospodinjila. - Foto: J. Ž. Zlatoporočenca Korošec Te dni sta praznovala 50-letnico zakonskega stanu Alojzija in Karel Korošec iz Hrastja - Mote. Tudi zdaj (enako kot pred petimi desetletji) sta stopila pred oltar župnijske cerkve sv. Magdalene na Kapeli, le da je tokrat opravil obred drugi duhovnik - sedanji župnik Anton Hribernik. - Alojzija, katere dekliški priimek je bil Leban, se je narodila 1922. leta v Boračevi. Vse svoje življenje je posvetila gospodinjstvu in vzgoji treh otrok. Karel je veliko let delal na raznih gradbiščih, zadnjih 25 let pa v Radenski, od koder je tudi odšel v pokoj. Koroščeva, ki sta ponosna na svoje štiri vnuke, sta praznoval zlato poroko v krogu domačih in prijateljev. - Foto: L. Kr. Srečanje družineKrižanič V preteklosti so bile družine precej številčnejše, kot smo jih vajeni danes, in zaradi revščine so morali otroci zgodaj od doma, da bi se lahko z delom sami preživljali. Odšli so daleč od domačega kraja, mnogi tudi v tujino, tako da so največkrat izgubili stik z družino. Pravzaprav je taka zgodba marsikatere družine in tudi pri družini Križanič z Rožičkega Vrha ni bilo nič drugače. Na domačiji se je zakoncema Petru in Tereziji Križanič, ki sta se poročila I. 1925, rodilo šest otrok. Iz prvega zakona je imel Peter tri otroke, ki pa so že vsi umrli, Terezija pa je imela prej eno hčerko, ki še živi. Močna želja po snidenju je zdaj obrodila sadove in minulo soboto so imeli družinsko srečanje. Tako so se v poznem popoldanskem času na domačiji, kjer zdaj živi sin Johan, zbrale štiri sestre in dva brata. Prišli so tudi njihovi sinovi in hčerke s svojimi partnerji, tako da je bilo na srečanju okrog petdeset sorodnikov z vseh koncev Slovenije. Nekateri se niso videli že več kot dvajset let, zato je bilo srečanje polno radosti, solza, smeha in obujanja spominov. Bratje in sestre so se popeljali s kočijo do turistične kmetije Kolmanič, kjer se jim je pridružila še polsestra, ki je prišla iz Avstrije. Tam je zabava trajala do zgodnjih jutranjih ur in obljubili so si, da bo še več takšnih srečevanj. Takrat bodo pripeljali še mlajšo generacijo, ki bo morebiti poskrbela za to, da bodo postala srečanja tradicionalna, kajti družinske vezi, ki so sklenjene za vse življenje, so dovolj tehten razlog, da se stiki ohranijo. - D. TIBAOT Na kratko Ljutomer Čebelarsko društvo Ljutomer šteje okrog 80 članov. Pohvalijo se lahko s svojo dejavnostjo in prenašanjem izkušenj na mlajše rodove. Tudi v prihodnje nameravajo organizirati več akcij, v katere bi vključili učence osnovnih šol in dijake. M. J. 16 IZ NAŠIH KRAJEV 29. junij 2000, »K Na kratko Državno tekmovanje Korovci Zelo dejavno Turistično društvo Korovci je letos organiziralo več odmevnih prireditev. V prvem četrtletju so sodelovali v pustnem pohodu na Cankovi in dokupili tri instrumente za tam-buraško skupino (njihova vrednost je 180.000 SIT). Otvoritev razstave slikarske kolonije Fuks graba bo 12. avgusta. Obenem rešujejo problem trajnejšega financiranja galerije. M. J. Gornji Petrovci Do 18. avgusta, ko bo občinski praznik, skušajo v gornjepe-trovski občini narediti čimveč, zato so se lotili številnih naložb. V ospredju so obnova osnovne šole in evangeličanske cerkve v Gornjih Petrovcih, mlina v Nera-dnovcih ter ureditev igrišč in okolice vseh cerkva v občini. M. J. Sebeborski gasilci so bili gostitelj prvega državnega mladinskega pokalnega tekmovanja. Pomerilo se je kar 25 desetin najmlajših z vseh koncev Slovenije. Svoje znanje so preizkušali na treh delovnih postajah: pionirske vrste so se pomerile v vaji z vedrovko in štafetnem teku, mladinske pa ob štafetnem teku še v vaji z ovirami. Med pionirji so bili najuspešnejši tekmovalci iz PGD Lipa, drugi so bili vrstniki iz Zlatoličja, tretji pa iz Podbrežja ob Savinji. Med pionirkami so zmagale gasilke iz Šentilja pri Velenju, nato iz Topolšice, tretje pa so bile tekmovalke iz Vač. Prvo mesto med mladinskimi ekipami so zasedli tekmovalci iz Gomilskega. - Foto: G. Grabar G asilski oktet Gornja Radgona je ustanovil zdaj že pokojni elektrikar Vlado Trdina iz Gornje Radgone, sicer pa ljubiteljski kulturni delavec in - pevec. Zbral je sedem pevcev za štiriglasno petje in po nekaj vajah so prvič nastopili 1959. leta na gasilskem jubileju na Meleh. Potapljači na vrvi Kdo je močnejši pod vodo? Ljudje - žabe so minulo soboto »okupirali« bregove bakovske gramoznice. Foto: TK otapljaško društvo Murska Sobota je pri bakovski gramoznici že drugič pripravilo tekmovanje v podvodnem vlečenju vrvi. Ker je to edino tovrstno tekmovanje pri nas, so mu podelili tudi naziv državnega prvenstva. Udeležilo se gaje 21 potapljačev iz petih potapljaških društev: Murska Sobota, Maribor, Mornar Ankaran, Norik Sub in Društvo za podvodne dejavnosti Bled, ob njih pa so v posebni skupini tekmovala tudi tri dekleta. Na prireditvi s piknikom in bo-gračiado je skupaj sodelovalo 49 potapljačev in potapljačic, ogledalo pa si jo je okrog sto gledalcev. Vlečenje ni bilo povsem podvodno, saj so tekmovalci plavali na površini, tako da je bilo za gledalce veliko zanimivejše, vendar so bili vsi s polno potapljaško opremo. Za zmago je bilo vrv potrebno potegniti dva in pol metra. Pri moških je prvo mesto zasedel Igor Praprotnik (PD Murska Sobota), drugo Igor Prelog (PD Maribor) in tretje Janez Andrejc (DPD Bled). Najmočnejša ženska pod oz. v vodi je bila Ana Praprotnik (PD Murska Sobota), druga Renati Kozan (DPD Bled) in tretja Janette Kobilica (DPD Bled). Ekipno je slavila prva ekipa PD M. Sobota (dr. Mitja Slavinec, Goran Klemenčič in Matjaž Gri-lec) pred soboško drugo ekipo (Matjaž Čeh, Primož Jager in Vasja Peršolja) ter mešano ekipo treh potapljaških društev (Ana Praprotnik, Boštjan Kosi in Igor Prelog). Po podelitvi pokalov in nagrad je bil še klasični potop v jezero. TOMO KOLEŠ ■ NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. TONDACH^ SLOVENIJA TONDACH opekarna, d. o. o., Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru Tei.: (069) 87 123 V 40 letih, odkar deluje Gasilski oktet Gornja Radgona, se je sestav pevcev nekajkrat menjal oziroma pomladil. Člani okteta so se naučili okrog 150 zborovskih skladb, slovenskih narodnih in umetnih pesmih ter tudi nekaj pesmih drugih narodov. Na pevskih vajah, koncertih, gostovanjih, revijah, raznih slovesnostih, srečanjih, otvoritvah in na drugih nastopih so preživeli 12.000 ur. Letno so sicer uradno nastopili do 15-krat. Peli so na območjih nek- danje občine Gornja Radgona, v Šentjerneju, Novem mestu, Mariboru, Ljutomeru, Murski Soboti, Ceršaku ... Pač tam, kamor so jih povabili. Tudi na porokah in - pogrebih. Šestkrat so snemali na Radiu Maribor in posneli 89 pesmi. Gasilski oktet Gornja Radgona, ki je praznoval pred kratkim 40-letnico, je dobil za svojo dejavnost že veliko odličij, na primer 1977. leta Kerenčičevo nagrado Občine Gornja Radgona. Na slovesni seji PGD Gornja Radgona, ki je bila posvečena 40-letnici Gasilskega okteta, so podelili pevcem zlate, srebrne in bronaste značke. Seje so se udeležili tudi nekdanji pevci. »Lepo je živeti in delati z ljudmi, ki se med seboj razumejo, drug drugega spoštujejo, se znajo poveseliti. To so vrline naših pevcev. Kot gasilski oktet smo seveda tudi člani našega PGD in imamo močno oporo in razumevanje pri vodstvu društva. Prav tako sodelujemo z ZKDIS, za kar se obojim zahvaljujemo,« je zapisal v knjižici Gasilski oktet 1960 - 2000 pevovodja Karel Korošec. Š. S., foto: L. KR. ■ Lukavci: terapevt Branko Med zaposlenimi v Domu v Lu-kavcih je tudi terapevt Branko Moršič, ki ga prežemata velika humanost in kreativna ustvarjalnost in ki je zelo priljubljen med zaposlenimi in nami varovanci. Ustvarjati je začel že v rani mladosti. Njegovi najlepši izdelki so iz lesa. To so razni predmeti, živali, okvirji za slike ter razni miniaturni izdelki: mlini, ptičje hranilnice in drugo. Branko je tudi vešč popravljanja raznih električnih aparatov. Je tudi neke vrste inovator. Rad ima tudi živali in z njimi ravna zelo spoštljivo.-L. NEDELJKOVIČ Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota je organiziralo konec tedna zanimiv izlet na Kras, Tolminsko in Goriška brda, pod vodstvom Antona Kosa. Med drugim smo si v Lokvah ogledali proizvodnjo kraške-ga pršuta in preizkusili njihove suhomesne izdelke. Povzpeli smo se tudi na obzidje Štanjela, ki doživlja obnovo v sklopu evropskega projekta za zaščito kraških krajev. Nato smo obiskali eno od turističnih kmetij v Vipavski dolini in prenočili v Tolminu. Naslednji dan smo se podali v Triglavski narodni park. V Mostu na Soči smo se z rečno ladjo Lucija (na sliki) peljali po akumulacijskem jezeru. Dvodnevno potovanje smo končali v Goriških Brdih, kjer so nam omogočili nakup vipavskega merlota, češenj in breskev. Polni najlepših vtisov smo se zvečer vrnili v Mursko Soboto. - V. O. Tekmovanje ekip prve pomoči a šestem regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki je bilo v Lendavi, se je pomerilo 23 ekip oziroma 144 tekmovalcev. Tekmovanje je vodil Janez Bo-šnak z Uprave za obrambo in zaščito Lendava, spremljale pa so ga delegacije madžarske županije Zala, avstrijske zvezne dežele Gradiščansko in nemške dežele Hesen. Tri tekmovalne ekipe so osvojile enako število toč. Potem so žrebali in na prvem mestu je pristala druga ekipa Ljutomer, druga je bila prva ekipa DOS Lendava, tretji pa tekmovalci iz Šalovec. Zmagovalci so dobili pokale in priznanja ter nagrado v vrednosti 30.000 tolarjev (gostinske usluge v lendavski Termi). Najboljša ekipa z regijskega te-movanja bo sodelovala na državnem tekmovanju, ki bo oktobra na Igu pri Ljubljani. J. Z. ■ WSH1 , 29. junij 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 17 Uspešna akcija Več kot tona posebnih odpadkov sodelovanju s podjetjem Saubermacher -Komunala iz Murske Sobote je potekalo v canko-vski občini ločeno zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov. V štiridnevni akciji je bilo v 187 urah zbranih 694 kubičnih metrov kosovnih odpadkov. To dokazuje, da je bila akcija zbiranja nevarnih odpadkov v cankovski občini uspešna. Pokazalo se je namreč, da občani nevarne odpadke že hranijo, zato bodo organizirali tudi v prihodnje podobne akcije vsaj dvakrat letno. Največ so jih zbrali na skupnem zbirnem mestu Gornji Črnci - Gerlinci, in sicer 186 kubičnih metrov, sledijo pa Topolovci - Do-majinci, 156, Korovci - Kraš-či, 150, Cankova, 136, in Skakovci, 66 kubičnih metrov. Poleg tega so z deponije v Gerlincih odpeljali na uničenje tudi 50 kilogramov motornega olja, 20 kilogramov oljne embalaže in 30 kilogramov smole. Ugodno je tudi poročilo o ločenem zbiranju nevarnih odpadkov. Tu vodijo Domajinci, od koder so odpeljali 370 kilogramov onesnažene embalaže barv, lakov, pesticidov, zdravil, razredčil, motornih olj, akumulatorjev itd. Sledi jim Cankova z 294 kilogrami, medtem ko so na zbirnem mestu v Gerlincih zbrali 170 kilogramov posebnih odpadkov. Na akciji je bilo skupno zbranih 1.089 kilogramov posebnih odpadkov, od tega so podjetju Dinos predali za uničenje 369 kilogramov nevarnih odpadkov in 720 kilogramov akumulatorjev. M. JERŠE ■ Petdeset let Lovske družine Radenci Skrb za varstvo in gojitev divjadi Upravljajo 4.636 hektarjev površin, večinoma lovnih - Edinstven slovenski primer pobratenja treh lovskih družin - Priznanj ne manjka Ob 50. obletnici Lovske družine Radenci so v lovskem domu organizirali zanimivo razstavo o divjadi. Foto: NJ “'“I e leta 1946 se je z ustanovitvijo lovskih društev Slatina Radenci in Hrastje - Mota, ki sta se leta 1950 organizacijsko in terito-_J rialno združili v Lovsko družino Kapela, začelo organizirano lovstvo na območju Lovske družine Radenci. Ta nova lovska družina se je leta 1955 preimenovala v Lovsko družino Slatina Radenci, današnje ime Lovska družina Radenci pa je od leta 1975. Zaradi omenjenih sprememb so bili, kot pravi starešina Feliks Žitek, v dilemi, katero naj bi bilo ustanovno leto Lovske družine Radenci. Ker od leta 1950 delujejo na enako veliki površini, so se odločili za ta datum. Takrat ustanovljena lovska družina je dobila v upravljanje 4.636 hektarjev skupnih površin zemljišča, od tega 4.343 lovnih površin. Včlanjenih je bilo 32 lovcev, prvi starešina lovske družine pa je bil Alojz Nemec. Tudi sedaj upravljajo enako velike površine, čeprav se je lovna površina na račun naselij, ograd in drugih zemljišč zmanjšala na 3.825 hektarov. Skrb lovcev je bila vedno usmerjena k varstvu in gojitvi divjadi, zato so zgradili med razmahom lovnega turizma leta 1966 fazanerijo v Hrastju - Moti, kjer so vzgajali fazane za do dajanje v lovišče, s čimer so želeli čim manj posegati v naravni stalež. Vedno so skrbeli tudi za zimsko krmljenje divjadi ter zaščito redkih in ogroženih živalskih vrst. Tudi lov na divjad so na območju Lovske družine Radenci vedno opravljali humano in lo- I Kam vodi pot? vsko pravično. Za to so poskrbeli njeni člani z dovolj dobro vzgojenimi in preizkušenimi lovskimi psi ter z optimalnim številom zgrajenih lovskotehničnih objektov. Prav tako so skrbeli za odprtost navzven. Tako so se začeli leta 1966 stiki z lovci iz Posočja. Plod 11-letnega sodelovanja je bila leta 1978 podpisana listina o pobratenju treh lovskih družin, in sicer Tolmina, Ljubinj in Radencev, kar je edinstven primer v Sloveniji. Ob 20. obletnici pobratenja jih je Lovska družina Slovenije odlikovala z redom za lovske zasluge 3. stopnje, pozneje pa še z redom za lovske zasluge 2. stopnje. MILAN JERŠE ■ Doma sta v odranski Kovaški ulici. Štefan se je rodil 1929. leta, žena Marija pa je leto dni mlajša. V zakonu sta se jima rodila sinova Štefan in Franc, imata pa tudi šest vnukov. Oba sta člana upokojenskega društva, ki jima je izročilo ob jubileju darilo in priznanje. Živita pri sinu Francu in snahi Neži. Ob obletnici sta dala darovati zahvalno sveto mašo, na slavju v vaški gostilni pa sta -kot pred 50 leti - zaplesala. Horvatova sta se ukvarjala poklicno s kmetovanjem. Štefan pa je dodatni zaslužek še poiskal na sezonskih delih na Gorenjskem, v letih 1960-1965 pa delal na mlatilnici kot vlagalec snopov. Delo je trajalo od zgodnjega jutra v noč, zaslužek pa je bil v naturalijah (merica pšenice). - Foto: J. Ž. Zlato poroko s ponovnim da sta praznovala Alojzija in Feliks Pušenjak s Spodnjega Kamenščaka. Oba sta se narodila v maju 1923. leta. Zlasti težko življenjsko pol je imel Feliks, saj je bil med vojno mobiliziran v nemško vojsko, ki se nerad spominja tistih 33 mesecev, ki jih je preživel na frontnih položajih nekje na Finskem. Po vrnitvi domov pa je moral za 30 mesecev v jugoslovansko vojsko. Skupaj je bil vojak več kot pet let! Njegova življenjsko družica Alojzija, rojena Panič iz Podgradja, je vseskozi opravljala gospodinska dela in skrbela za tri otroke. Zakonca Pušenjak sta si s trdim delom ustvarila skromen dom in kmetijo. Za veselje in živahnost pa skrbi osem vnukov. (N. Š., foto: D. T.) Kdo je/bo močnejši? Na binkoštno nedeljo sta KS Sveti Jurij in PGD priredila 1. vlečenje vrvi čez Ledavo pri Be-čevem mostu, kjer se Sv. Jurij razdvaja v zaselka Gerečavci in Mekliko. Tekmovalo je sedem ekip: pet moških in dve ženski. Med moškimi ekipami je zmagala ekipa Galaxy Club (na posnetku), med ženskami pa je bila najboljša ekipa žena in deklet iz Gereča-vec. Prireditelja sta pripravila tudi družabne igre za starejše in mlajše obiskovalce, ki jih je bilo okrog 4D0. Podelili so prehodne pokale, pokale, priznanja in praktične nagrade. Prireditelja, tekmovalci in obiskovalci so si bili enotni: prireditev bo postala tradicionalna. - Foto: M. Gaber Pred pol stoletja sta se poročila tedaj 22-ietna muh m ^.-t-•etni Janez Sukič iz Martinja. V zakonsko skupnost sta vstopila z veliko pričakovanji, toda, kot sama pravita, življenje ni bilo vselej Postlano z rožicami. Sta se pa iz vsake preizkušnje veliko naučila ■n z božjo pomočjo krenila naprej po poti življenja. Včasih je domačo hišo razveseljeval smeh njunih sedaj že odraslih štirih otrok; danes pa je njihovo mesto prevzelo sedem vnukov, ki jih imata dedek in babica nadvse rada. Alojz je delal 30 let kot priučen zidar na raznih gradbiščih doma in v Avstriji, Ana pa je bila doma na gruntu, kmetovala, gospodinjila in skrbela ter vzgajala otroke. Po 50 letih skupnega življenja sta Sukičeva iz Martinja zaznamovala svoj jubilej z zlatoporočno slovesnostjo na matičnem uradu v Gornjih Petrovcih in v domači (martinjski) kapelici, kjer sta se pred g. duhovnikom Ivanom Camplinon zahvalila Bogu za srečen zakon in se tudi ponovno zaobljubla, da bosta lepoto zveze krepila do konca življenja. Nazadnje pa se je slovesnost nadaljevala ob zvokih glasbe in žvenketu kozarcev v gostišču na Trdkovi. - Š. S. a Dvojezični OŠ Lendava I je tradicija, da vsak osmi razred pripravi posebno točko za sklepno slovesnost ob koncu šolanja. Pripovedujejo o raznih prigodah, zanimivostih, doživetjih ... Vse to je namenjeno tudi učiteljem in staršem. Predstavnikom sedmih razredov pa slovesno izročijo ključ (ne za zbornično omaro in redovalnico, ampak ključ do znanja), knjigo (simbol učenosti), trikotnik (za matematično srečo), pisalo (za zapisovanje učne snovi, in ne za ljubezenska pisma), žogo (za uravnavanje skrivljenih hrbtenic, in ne za razbijanje oken) in zvonec (za čim daljše odmore in ure, ki bodo trajale natančno 45 minut). Letošnja generacija lendavskih osmošolcev je štela 109 učencev. Med njimi jih je bilo 24 odličnih vsa leta šolanja, 23 pa jih je prejelo priznanja ravnateljice Elizabete Pal, ker so se posebej izkazali na različnih področjih, še zlasti velja to za Miho Maleka, ki je osvojil zlato državno priznanje iz fizike in kemije, ter Eniko Ba-laško, ki je bila najboljša na tekmovanju iz madžarskega jezika. Besedilo in foto: JG ■ 18 REPORTAŽA 29. junij 2000, fHIl D stava v Cerkljah ob Krki । Cerklje 2000 - velika letalska predstava na Dolenjskem je bila v organizaciji Ministrstva za obrambo in Petrola ena od šestih največjih tovrstnih prireditev v letošnjem letu na svetu. Tukaj so prišli na svoj račun prav vsi - poznavalci in ljubitelji letalstva zaradi bogate predstavitve najrazličnejših modelov letal in helikopterjev ter vsi drugi obiskovalci, ki so prišli na prireditev zaradi atraktivnih akrobatskih nastopov. Vojaško bazo v Cerkljah je v nedeljo preplavilo na tisoče pisanih dežnikov, pod njimi pa veliko in majhno, staro in mlado, vsi željni ogleda letalskih spektaklov. Nedeljski obiskovalci smo bili sicer prikrajšani vsaj za lepo vreme 16 držav se je predstavilo s svojimi najboljšimi letali. in znamenite italijanske »tribarvne puščice«, ki so se odpravile domov že v soboto, pa vendar je bilo vedno znova čutiti vznemirjenje ob naraščajočem hrupu letala, ki seje pripravljalo na vzlet. V sklopu številnih nastopov različnih letalskih plovil je bil vsebinski poudarek na predstavitvi letalstva Slovenske vojske, vojnih letalstev naših sosedov in letalstva Nata. Mogočno letalo, ki je priletelo iz Združenih držav, se je kljub svoji teži in velikosti predstavilo z akro- Plešoča sedemtonska balerina 150 različnih letal iz 16 držav Uradni začetek se je ob eni uri popoldan začel z nagovori predsednika države, ministra za obrambo Janeza Janše in župana občine Brežice. Janša in župan sta pozneje podpisala pismo o dobri nameri, da letališče v Cerkljah postane tudi civilno. Zelo zanimiva sta bila tudi predstavitev in poznejši polet replike Rusjanovega letala Eda V. Pred več kot Predsednik države Milan Kučan se je ob čakanju na hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča in nove letalske nastope kratkočasil s fotografiranjem številnih fotografov. Državna vojaška reprezentanca padalcev se je z višine 2000 metrov spustila proti zemlji iz helikopterja slovenske vojske. Vseh osem padalcev je z veliko natančnostjo drug za drugim pristalo tik ob množici. devetdesetimi leti je dva metra visoko in 60 metrov daleč poletel naš Edvard Rusjan, ki je skupaj z bratom Josipom to, kar sta v svetovni zgodovini letalstva brata Wright. Zdaj so se odločili, da Edo V na novo zgradijo, skonstruirali so jo po načrtih prvega plovila izpred devetdesetih let, in 26. maja so z njo naredili prve skoke, naslednji dan je že pole- Britanski harrier se je priklonil pred nekaj več kot desettisočglavo množico. tela. V Cerkljah je bila tudi pripravljena na polet, še prej jo je krstil predsednik Milan Kučan in Eda V je vzletela. Dokaj uspešno seje 181 kilogramsko plovilo predstavilo tisočeri množici, ki ima zdaj za sabo že prve ure letenja. S tem letalom, ki je slovensko promocijo doživelo prav v Cerkljah, bodo skušali ime Edvarda Rusja Slovensko vojaško letalstvo se ponaša v kategoriji turbopropelerskih izpopolnjenih šolskih letal z vrhunskim letalom Pilatus PC-9M (PC-9M hudournik), ki ima pod vsakim krilom tri prireditvene točke za nosilce in orožje. na uvrstiti v svetovno letalsko zgodovino. Predstavitev se je začela s helikopterji, ki so z najrazličnejšimi manevri očarali množico. Vrtenje v krogu, vožnja vzvratno, lebdenje na mestu, dvojni zavoji, nizki preleti in še in še so bili za npr. sedemtonske helikopterje dokaj neverjetni, saj so se kljub svoji teži lahkotno gibali po zraku. Precej spretno so se iz helikopterja po vrvi spustili tudi pripadniki slovenske policije, nato pa so sledile akrobacije letal. Z bočnim obračanjem in »loo-pingi« so se še posebej dobro odrezale skupine letal, ki so se z največjo mero natančnosti včasih precej približale druga drugi in takoj zatem usklajeno in enakomerno odletele vsaka na svojo stran - prava paša za oči. Kmalu zatem se je predstavilo britansko vojaško letalo Harrier z zmogljivostjo navpičnega vzleta in pristanka, ki je obiskovalke pozdravil s kratkim, vendar elegantnim pri- Slovenci postajamo letalska nacija, saj imamo 3 mednarodna letališča, 11 športnih stez, 40 vzletišč, vsak tisoči prebivalec Slovenije je pilot in na 1000 avtomobilov imamo eno letalo. klonom. Očaral nas je z obračanjem na mestu v zraku, s hitrim pristajanjem in vzletanjem ter številnimi preleti, ki so povzročali precejšen hrup. Posebna pozornost je bila namenjena našim padalcem, ki so med drugim tudi postavili državni rekord skupine v prostem padu, zelo zanimiva pa sta bila tudi dva naša helikopterja, ki sta pred gledalci v eni sekundi spustila tono vode. Pri atraktivni predstavitvi gospodarjev neba ni bilo prav nobene razlike Zrcalni let dveh letal iz Slovenije (med njima je le 1,5 m razdalje) je napovedovalec označil kot rezultat srčnosti. Obe letali štejeta skupaj več kot sto let. med slovenskimi in tujimi piloti, slovensko letalstvo je v ozadju le glede sodobnih letal, kar je razumljivo, saj se kot mlada drobcena država pač (še?) ne moremo kosati z ameriško vojaško velesilo. DARJA TIBAOT, foto: JURE ZAUNEKER ■ WIHI , 29. junij 2000 O TEM IN ONEM 19 Oskrunjena cerkev sv. Nikolaja S kovinsko palico po nabožnih podobah Ujeli so ga na poti k evangeličanski cerkvi atoliška cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti je čez dan odprta in vsakdo lahko vstopi vanjo. Žal pa se med obiskovalci najdejo tudi ljudje, ki imajo slabe namene. V aprilu je nekdo, čigar identitete še niso ugotovili, zažgal prt na daritve- nem oltarju, v ponedeljek popoldne pa je vstopil v cerkev neznanec, ki mu očitno nič ni sveto. K Včeraj smo izžrebali dobitnike Vestnikove nagradne igre Na dgavem gruntu bo fiat punte? Če niste med izžrebanci, ne obupujte, morda pa boste imeli več sreče prihodnjič! ralci Vestnika ste tudi tokrat pridno pošiljali dopisni-_ . ce s prilepljenimi kupončki (prejeli smo jih kar 7.965!) in nekateri ste že prejeli lepe nagrade. Včeraj, 28. junija, pa je bilo glavno žrebanje, ki ga je neposredno prenašal radio Murski val. Tedaj smo objavili dobitnike manjših nagrad, ime izžrebanca avta pa prihranili za današnjo objavo v Vestniku. V tokratnem žrebanju je imel resnično veliko srečo: Franc Prajndl iz Lomanoš 45a, 9250 Gor. Radgona, ki mu je žreb namenil najnovejši fiat punto, ki bo še danes pristal na dobitnikovem domačem gruntu. O izročitvi boste lahko prebrali v prihodnjem Vestniku. Pa še drugi bralci, ki so imeli srečo: - Nina Grabenar, Gornji Petrovci 36a, 9203 Gornji Petrovci - nmimo v - Andrej Kotarščak, Gozdna ulica 10, 9241 Veržej - preime Vestn kn nikova soncna očala; . Jože Ritlop, Žltkovcl 48, 9223 Dob.omjk - • . Marija Slana, Negova 1, 9245 Spodnji Ivanje. . prejme go^ Vsem nagrajencem čestitamo. Še bomo imeli nagradne igre, zato upamo, da bo sreča prej ali slej obiskala tudi tiste, ki se jim tokrat hi nasmehnila. Še naprej velja: Vestnik informira in nagrajuje. »Težko je ocenjevati notranjost človeka, ki naredi barbarsko dejanje na pokopališču, v cerkvi ali na cesti, ko skruni nabožne podobe. Prepričan pa sem, daje to posledica njegove notranje neurejenosti, zato se postavlja vprašanje, kaj je tak storilec doživljal prej, da je potem prišlo do take agresije. Je to posledica vojne? Dejanje pa ni posledica morebitnega organiziranega napada na cerkev,« meni soboški župnik in prodekan g. Martin Horvat. V ponedeljek, 26. junija, po 15. uri je neznanec vstopil v cerkev sv. Nikolaja in z oltarja, ki je na desni strani v bližini vhoda, vrgel na tla več deset let star in 120 kilogramov težek mavčni kip Marije Pomočnice z Detetom. Ker se ni razbil, se je spravil nadenj s kovinsko palico in razbil Mariji obraz. Potem je odšel na drugi konec cerkve in vrgel s podstavka na tla lesen kip fatimske Matere Božje, ki so ga prinesli z romanja, lani v juliju pa so ga blagoslovili. Ob letošnji prvi obletnici blagoslovitve, ki bo 13. julija, udeležil pa se je bo tudi novoimenovani mariborski pomožni škof dr. Anton Stres, bo zaradi skrunitve cerkve tudi spravna molitev. »Okrog 15.40 je neznanec začel s kovinsko palico razbijati po vratih župnišča in zahteval, da jih odpro. Opazila ga je župnijska pomočnica Marjeta Ciz in ga malo okarala, češ zakaj razbija, ko pa so SLOVENIJA: PODIRA ZA INFORMIRANJE MURSKA SOBOTA d. d. ____________2_________ Ulca m hišna številka ali p.p. in številka vrata odprta. Tedaj je zahteval župnika: »Gde je župnik, da mu kažem, da nema Boga?!« Ko mu je Cizova povedala, da ga ni blizu, je neznanec odšel. Potem je poiskala župnika, ki je bil v kopirnici v nadstropju, in ta je hitro posumil, daje morda tujec v cerkvi naredil kaj nečednega. Brž je stekel vanjo in naletel na posledice barbarskega dejanja. Hitro je obvestil policijo in ta je neznanca, ki je bil na robu z živci, ujela v Slovenski ulici, ko jo je mahal proti evangeličanski cerkvi, ki jo je menda prav tako nameraval oskruniti. Operativno-komunikacijski center PU Murska Sobota je v torek sporočil, da je kaznivih dejanj poškodovanja in uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena, osumljen 36-letni hrvaški državljan K. R. Po 48-urnem pridržanju na policiji so ga odpeljali k preiskovalnemu sodniku, ki je odredil pripor. Neuradno smo zvedeli, daje prišel osumljeni nekaj dni pred svojim barbarskim početjem na obisk k znancu v Mursko Soboto in da je bil v času prijetja (in storitve dejanja) močno vinjen. Tudi ves iz sebe. Če je res bil v vojni in sodeloval v operacijah pri Vukovarju, potem njegovo obnašanje, ravnanje ne čudi. Res se mu je moralo utrgati, da je vstopil v božji hram in razbijal po Marijinih kipih. Š. S, foto: JZi d. : , ..................................................................................................................... Razstava je ponujala bogat pogled na dejavnosti prleških obrtnikov. »Podjetništvo osvaja svet« Predstavitev obrtnikov Prlekije - Prikaz starejših obrtniških dejavnosti - Modna revija strokovne sekcije OOZ ridnevna razstava obrti in podjetništva v Ljutomeru je bila del praznovanja dneva državnosti, samo razstavo pa je Območna obrtna zbornica Ljutomer (OOZ) popestrila s številnimi drugimi prireditvami. Tako so najbolj izstopali modna revija strokovnih sekcij pri OOZ, sobotni nastopi nekdanjih narodnozabavnih ansamblov, razstava oldtimerjev in prikaz nekaterih starih, tudi že pozabljenih obrti. Otvoritev razstave se je začela s takti zabavne glasbe v odlični izvedbi ljutomerskega Big benda, potem so spregovorili predsednik OOZ Mirko Hanžekovič, ljutomerski župan ter gosta Miha Grah, predsednik OZ Slovenije, in Alenka Marovt, predstavnica Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Miha Grah je med drugim izrazil upanje, da bo imela nova oblast posluh za razvoj obrti in podjetništva, še posebno zdaj, ko je pred njimi zelo zahtevno prilagajanje ob vstopu v Evropsko unijo, Alenka Marovt pa Modno revijo so oblikovale strokovne sekcije pri OOZ Ljutomer ter manekenke agencije Modiano. je poudarila pomen razvoja obrtni- štva in podjetništva, ki po njenem mnenju že osvajata svet, saj se s tem odpirajo nova še kako potrebna delovna mesta. Ob tej priložnosti je OOZ podelila zlate plakete devetim članom zbornice, ki opravljajo obrtno dejavnost več kot trideset let. Plakete so prejeli Mira Kuhar iz Veržeja, Daniel Marš iz Ljutomera, Alojz Pajnhard iz Križevec, Nada Pu-conja iz Ljutomera, Avgust Rajh iz Ljutomera, Anica Rudolf iz Ljutomera, Anica Šapec iz Ljutomera, Jože Vrbnjak iz Logarovec in Jože Žunič s Cvena. Naziv častnega člana OOZ Ljutomer so podelili Jožetu Kosu iz Ključarovec, ki je bil pobudnik za ustanovitev OOZ in prvi predsednik. Pred ogledom razstave so poskrbeli za popestritev z zanimivimi plesnimi točkami folkloristi iz Babinec. Modna revija se je zvrstila v večernih urah, kjer so se predstavile strokovne sekcije pri OOZ Ljutomer (tekstilna, frizerska, cvetličarska sekcija ter fotografi in optiki). Manekenke iz agencije Modiano iz Čentibe so se tako predstavile z oblačili in pričeskami, vrhunec večera pa je bilo urejanje poročne pričeske v živo. D. T„ foto M. TIVADAR ■ ■ AVTOSERVIS«^ LajteR Prodaja in servis Fiat, Lancia, Alfa Romeo Dobrovnik 6/c, 9223 Dobrovnik Tel.: (069) 799 030 20 ŠPORT 29. junij 2000, IBII1 Nogomet Predstavljamo vam Roma in Slatina v 1. MNL MS Franc Maučec, predsednik NK Beltinci Mladinci Mure tretjič državni prvaki Na nedavnem občnem zboru beltinskega nogometnega kluba je bil za novega predsednika izbran podjetnik (steklarstvo) Franc Maučec, ki je pred leti v klubu že opravljal funkcijo podpredsednika. Po sprejemu odgovorne funkcije je povedal: »Beltinski nogometni klub, ki ima dolgoletno tradicijo in se je znašel v nezavidljivem položaju, je bilo potrebno rešiti najhujšega. V klubu smo se zbrali ljudje, ki imamo radi nogomet, in mislim, da bomo s skupnim delom in ob pomoči najodgovornejših v občini in širše lahko spravili klub zopet v normalno delovanje. V Beltincih in okolici je veliko zanimanje za nogomet, zato mislim, da moramo tradicijo nadaljevati.« (FM) Pri Nogometnem klubu Mura namenjajo posebno skrb vzgoji mladih nogometašev, saj njihovi naraščajniki že vrsto let sodijo med najboljše v Sloveniji. To so potrdili tudi v minuli tekmovalni sezoni, saj so mladi nogometaši Mure v prvi slovenski mladinski ligi zasedli prvo mesto in tretjič postali državni prvaki. Poleg tega jim je za las ušel tudi naslov državnih pokalnih prvakov, saj so v finalu izgubili z Izolo šele po streljanju enajstmetrovk in tako postali državni podprvaki. Bili pa so tudi dvakratni pokalni prvaki. Mladinci Mure so dosegli velik uspeh že leta 1994, ko so prvič postali državni mladinski prvaki in državni pokalni prvaki. Iz takratne generacije, ki jo je treniral Jože Karoli, so izšli odlični nogometaši, kot so Dejan Nemec, ki je odšel k belgijskemu državnemu podprvaku Clubu Brugge, Fabijan Cipot, ki igra za državne prvake pod Pohorjem, Damjan Ošlaj, ki bo v novi tekmovalni sezoni nosil dres ljubljanske Olimpije, Matej Fras in drugi, ki so nosili tudi državni dres. Drugič so mladinci Mure postali državni prvaki leta 1995. Letos pa so tretjič postali državni mladinski prvaki pod vodstvom trenerja Slobodana Djuriča. Načrtno delo, ki si ga je zastavil izkušeni Djurič, ki je mladinsko vrsto prevzel pred enim letom, je rodilo sadove, čeprav v začetku rezultati niso bili v ospredju. Že v jesenskem delu prvenstva so se uspeli prebiti prav pod vrh lestvice, na začetku drugega dela prvenstva pa so prevzeli vodstvo in ga niso več izpustili iz rok. Tudi med letošnjo generacijo je nekaj zelo talentiranih nogometašev, ki jih ob vestnem delu čaka lepa prihodnost. Že sedaj so šest mladincev vključili v priprave prvega moštva, preostali pa bodo z dvojno registracijo nastopali v drugi državni ligi. S tako načrtnim delom šolanja mladih nogometašev nameravajo pri Muri nadaljevati tudi v prihodnje, za kar imajo dovolj strokovnega kadra. (FM) Mladinsko moštvo Mure - državni mladinski prvak in državni pokalni podprvak. Stojijo od leve: Dušan Faršang (teh, vodja), Puhar, Šnu-rer, Luk, Moreč, Horvat, Sabotin, Ivanič, Vogrinec, Djurič (trener), Jurakovič; čepijo: Časar, Preinin-ger, Cotter, Celcar, Žilavec, Bači, Dani Faršang, Bezjak, Gostan; manjkajo: Pleteršnik, Špilak, Šajt, Šoštarič, Frajman, Šadl, Tratnjek, Slavic, Kerčmar. Atletske vesti Minuli konec tedna so pomurski atleti in atletinje sodelovali na več prireditvah doma'in v tujini ter bili zelo uspešni. Na državnem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke v Ljubljani so člani AK Pomurje iz M. Sobote osvojili dve medalji, Miha Žalig je v skoku v višino zasedel drugo mesto in dobil srebrno medaljo, Gregor Lenarčič pa je v suvanju krogle zasedel tretje mesto in dobil bronasto medaljo, medtem ko je bil v metu diska četrti. V teku na 600 m je Tjaša Hujs zasedla šesto, enako uvrstitev pa je dosegla moška štafeta v teku 4 x 100 metrov. V teku na 300 m je Tomaž Roudi zasedel sedmo, Aleš Kociper pa deveto mesto. Člani Tekaške sekcije Radenske so uspešno nastopili na mimopeškem maratonu v Mimi peči na Dolenjskem, kjer je sodelovalo več kot 450 tekačev. V absolutni kategoriji je zasedla Jožica Šiftar v polmaratonu med ženskami tretje mesto, v svoji starostni kategoriji pa je bila druga. Zelo uspešna sta bila tudi Sonja Virag, ki je med mlajšimi članicami zasedla tretje mesto, in Gregor Ficko, ki je bil med mlajšimi mladinci drugi.V svojih kategorijah pa so v polmaratonu zasedli naslednje uvrstitve: Branko Švajger je bil četrti, Anton Ratnik sedmi, Zlatko Tibaut sedemnajsti in Robi Ficko osemnajsti. V teku na 10 km je Slavko Kumek (GR) zasedel v absolutni kategoriji tretje mesto, v svoji starostni skupini pa je bil drugi. Na uličnem teku v avstrijskem Frohnleitnu je med okrog 300 tekači Karli Vrbnjak (TS Radenska) zmagal v veteranski kategoriji. Na desetem Kostrivniškem teku na 6 km sta odlično tekla Branko in Anita Perme iz Lendave. Anita je med mladinkami do 20 let zasedla prvo mesto, Branko pa je bil tretji med starejšimi člani. (FM) GEZA GRABAR Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota Apače tretjeligaš, Hodoš in Pušča izpadla 1. MNL MS '99/’OO 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. Apače 2:2 3:1 2:2 0:1 1:2 3:0 1:1 3:1 4:0 1:0 2.1 4:0 5:3 1:0 3:1 2:1 5:0 2:0 6:1 3:0 2:0 11:0 2. Rakičan 2:2 1:3 2:2 1:1 4:1 3:1 2:2 3:0 2:1 4:0 1:0 8:0 1:0 0:0 7:0 3:0 2:0 7:1 7:1 7:0 4:2 8:1 3. Tišina 2:2 1:0 2:2 1:1 3:2 6:1 1:1 2:2 3:2 4:0 3:1 3:0 1:1 3:0 6:2 9:3 5:3 3:0 3:1 5:1 3:3 1:0 4. Lipa 2:1 0:3 1:4 1:3 2:3 1:6 2:0 1:1 1:1 2:0 2:1 2:0 2:1 2:1 6:1 2:1 2:0 5:6 3:0 4:1 3:2 5:1 5. Ižakovci 1:1 1:3 2:2 0:3 1:1 2:2 0:2 1:1 3:0 2:3 1:2 1:1 1:0 1:1 3:2 1:1 3:0 9:2 2:2 4:3 5:1 3:1 6. Cankova 0:4 0:1 1:2 0:4 2:3 0:4 1:1 0:2 0:3 3:2 1:1 3:1 2:0 2:1 1:2 0:0 6:2 4:0 10:2 4:2 5:1 2:1 7. Serdica 1:2 0:4 0:1 0:8 1:3 0:3 1:2 0:2 2:1 1:1 1:1 1:3 6:0 3:1 2:4 3:2 9:1 1:0 4:1 1:2 6:0 3:2 8. Srad 3:5 0:1 1:1 1:2 0:1 0:2 0:6 5:1 3:0 0:1 3:1 * 0:1 0:0 0:3 1:2 1.1 1:2 1:3 1:1 5:2 3:1 3:0 9. Ljutomer 1:3 1:2 0:7 0:3 2:6 3:9 1:6 1:2 2:3 1:1 2:1 0:0 4:2 2:3 1:5 1:1 3:1 3:2 10 1:7 0:0 2:0 10. Prosenjakovci 0:5 0:2 0:2 1:7 3:5 0:3 0:2 6:5 0:3 2:9 2:6 0:4 1:9 0:1 0:3 2.5 1:3 2:3 1:0 3:1 0:3 5:4 11. Hodoš 1:6 0:3 1:7 0:7 1:3 1:5 0:3 1:4 2:2 3:4 2:10 2:4 1:4 2:1 1:0 1:3 0:1 7:1 1:0 1:3 0:0 2:6 12. Pušča 0:2 0:11 2:4 1:8 3:3 0:1 2:3 1:5 1:5 1:3 1:5 1:2 0:6 2:3 1:3 0:3 0:0 0:2 3:0 4:5 0:0 6:2 Najbolj disciplinirano moštvo so bili nogometaši Lipe s 101 kazensko točko pred Hodošem, 117, Serdico, 133, Ljutomerom, 151, in Apačami, 153. Najbolj nedisciplinirano moštvo so bili nogometaši Prosenjakovec s 194 kazenskimi točkami pred Puščo, 193, Gradom, 170, Ižakovci, 168, in Cankovo, 167 kazenskih točk. Najboljša strelca v ligi sta bila Robert Vukan (Apače) in Bojan Berden (Rakičan), ki sta dosegla po 20 golov, sledijo: Drago Horvat (Serdica) in Simon Ulen (Tišina), po 15, Aleš Kranjec (Rakičan), 12, Ervin Kdnye (Hodoš), Simon Detellbach (Tišina) in Peter Zadravec (Lipa), po 11, Janez Jerič (Ižakovci), Andrej Turza (Serdica) in Zlatko Vertič (Grad), po 10, Zvonko Kurbus (Apače) in Ivan Tkalec (Lipa), po 9, Dejan Vrečič (Tišina), Branko Horvat (Rakičan), Boris Horvat (Pušča), Milan Nedelko (Ižakovci), Tine Špilak (Ljutomer) in Jože Vori (Ižakovci), po 8 golov. (FM) Strelstvo Letošnje prvenstvo v prvi Medobčinski nogometni ligi M. Sobota je bilo zelo razburljivo, saj se do zadnjega kroga ni vedelo, kdo bo novi prvak in se bo uvrstil v višji tekmovalni razred in kateri moštvi bosta izpadli iz lige. Večji del tekmovanja so se borila za prvo mesto štiri moštva - Apače, Rakičan, Tišina in Lipa. Pomembna odločitev je padla v šestnajstem krogu na derbiju v Rakičanu med Rakičanom in Apačami, kjer so zmagale Apače, prevzele vodstvo in ga obdržale do konca tekmovanja. Nogometaši Apač, ki jih je treniral Janko Irgolič, so tako zasedli prvo mesto s točko prednosti pred Rakičanom in dvema pred Tišino in se uvrstili v tretjo državno nogometno ligo vzhod, kar je doslej njihov največji uspeh. S tem se je tudi izpolnila njihova dolgoletna želja. Zelo razburljivo je bilo tudi na dnu lestvice, kjer so se za obstanek borila tri moštva - Prosenjakovci, Hodoš in Pušča. Kocka je padla prav v zadnjem krogu, ko so Prosenjakovci nepričakovano zmagali v Lipi, Hodoš pa je doma premagal Ljutomer, medtem ko je Pušča izgubila na Cankovi. Nogometaši Prosenjakovec so se tako v zadnjem krogu rešili izpada, medtem ko bosta morali moštvi Hodoša in Pušče v novi tekmovalni sezoni nastopati v drugi Medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. Karate Gorsko kolesarstvo Državno prvenstvo v Selu Športno društvo NK Rotunda iz Sela organizira v sodelovanju s Kolesarskim klubom Murska Sobota v soboto, 1. julija, ob 8.30 pri vaško-ga-silskem domu v Selu državno prvenstvo v gorskem kolesarstvu v kategoriji »cross country«. Pričakujejo okrog 150 kolesarjev, ki bodo tekmovali na 4.200 metrov dolgi progi v sedmih kategorijah. Ker gre za prvo tovrstno tekmovanje v Selu, pričakujejo veliko gledalcev. (G. Grabar) V drugi Medobčinski nogometni ligi Murska Sobota, kjer so odigrali tri kroge prvenstva, so bili nogometaši Rome iz Vanče vasi - Borejec najboljše moštvo, saj so vodili od začetka do konca prvenstva. Tako so tudi zasluženo postali prvak in se uvrstili v višji tekmovalni razred. Naslov prvaka so si zagotovili že dve koli pred koncem prvenstva. Velik boj pa je potekal za drugo mesto, ki vodi v višji tekmovalni razred, med Slatino iz Radenec in Dokležovjem. Od trinajstega pa vse do zadnjega kroga sta imeli moštvi enako število točk. V zadnjem krogu pa je Roma prepričljivo premagala Dokležovje, medtem ko je Slatina zmagala v Šalovcih in tako zasedla drugo mesto. V prvo Medobčinsko nogometno ligo sta se tako uvrstili moštvi Rome in Slatine. Najbolj disciplinirano moštvo so bili nogometaši Slatine s 125 kazenskimi točkami pred Romo, 148, ter Šalovci in Dokležovjem, po 152. Najbolj nedisciplinirana moštva pašo bila: Bogojina z 255 kazenskimi točkami pred Gančani, 199, in Makoterjem, 167 kazenskih točk. Najboljši strelec v ligi je bil Sandi Koca (Šalovci) z 22 goli pred Darkom Kuzmo (Dokležovje), 19, Danijelom Kovačem (Roma), 18, Zvonkom Bo-gičevičem (Roma), 17, Kristjanom Kuzmo (Gančani), 15, Jožetom Cene-rjem (Roma), Štefanom Lipičem (Dokležovje), Urošem Tratnjekom (Gančani) in Markom Peterko (Slatina), po 12 golov. (FM) 2. MNL MS 1999/2000 1 2 3 4 5 6 7 8 1. Roma 3:0 2:1 '2:3 0:3 1:0 9:3 4:1 3:1 4:1 ' 2:2 1:1 6:1 8:2 3:2 1:2 3:1 7:0 7:3 3:0 7:0 7:3 2. Slatina 0:3 1:2 3:2 2:3 1:1 2:2 4:0 0:0 2:0 3:2 5:2 4:0 4:1 4:0 5:1 1:1 5:0 3:0 2:0 4:0 1:0 3. Dokležovje 3:0 0:1 3:9 3:2 1:1 2:2 2:1 0:1 3:1 1:1 6:2 7:2 2:2 0:2 5:1 10:2 11:1 6:3 4:0 2:0 6:0 4. Makoter 1:4 1:3 1:4 0:4 0:0 0:2 1:2 1:0 1:3 2:2 3:0 3:0 1:2 1:0 3:0 10:3 10:0 5:0 3:1 5:0 3:1 5. Gančani 2:2 1:1 1:6 2:3 2:5 0:4 1:2 2:6 2:7 2:2 0:3 0:3 3:1 2:1 3:2 '3:1 11.3 5:3 3:0 2:0 3:2 6. Šalovci 2:8 2:3 2:1 1:4 0:4 1:5 2:2 2:0 1:4 2:1 0.1 0:3 1:3 1:2 2:3 1:1 7:4 5:4 1:2 3:3 4:0 7. Bogojina 1:3 0:7 3:5 1:1 0:5 0:3 2:10 1:11 3:6 3:10 0:10 0:5 1:3 3:11 3:5 1:1 4:7 4:5 8:3 3:4 3:2 8. Rotunda 0:3 0:7 3:7 0:2 0:4 0:1 0:4 0:2 0:6 1:3 0:5 1:3 0:3 0:2 2:3 2:1 3:3 0:4 3:8 4:3 2:3 Tenis Klepačeva do četrtfinala V Radencih je bilo državno prvenstvo za mladince in mladinke (do 16 let). Pri dečkih je zmagal prvi nosilec Kapun iz Maribora, ki je v finalu premagal Jamnika iz Žalca s 6 : 4, 6 : 7, 6 : 4. Nastopila sta tudi Radenčana Nejc Novak in Andrej Pintarič. Novak je izpadel v prvem krogu, medtem ko je Pintarič v prvem krogu premagal Mlakarja s 6 : 3, 2 : 6, 7 : 6, v drugem pa izgubil s Sabolčkim s 6 : 2 in 6 : 0. Pri dekletih je zmagala prva nosilka Ptujčanka Brumnova, ki je v finalu premagala Kovačevo iz Ljubljane s 6 : 7, 6 : 1 in 6 : 4. Nastopili sta tudi domačinki - štirinajstletna Andreja Klepač in Natalija Kolarič. Medtem ko je Kolaričeva izpadla v prvem krogu, se je Klepačeva prebila do četrtfinala, kjer jo je premagala Volkova s 7 : 5 in 6 : 2. (FM) Galopske dirke Zmagala Petra Okoren (Filip) V Murski Soboti so prvič organizirali galopske dirke na 900 metrov dolgi progi. Sodelovalo je 11 konj iz 5 slovenskih krajev, ki so tekmovali v dveh kategorijah. Dirke si je ogledalo blizu tisoč ljubiteljev konj. V tekmi hitrih konjev je zmagal Filip (Petra Okoren) pred Pe- trom Panom (Urška Okoren), oba iz Drage, in Mambo (Simona Kozina) iz Sušja pri Ribnici. Med preostalimi galoperji je zmagal Arap (Jure Kolarič) iz Središča ob Dravi pred Billom Clintonom (Mitja Vidovič) iz Velike Polane in Fiono (Drago Kolarič) iz Radenec. (FM) Prvenstvo ZLD Prekmurja Na strelišču v Rakičanu je bilo prvenstvo Zveze lovskih družin Prekmurja v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka. Sodelovalo je 67 lovcev in 17 ekip. Glinasti golobi -ekipno: 1. LD Križevci 49, 2. LD Bogojina 48, 3. LD Cankova 47 golobov; posamezno: 1. Boštjan Maček (Radovci) 61,2. Franc Vidonja 59, 3. Dejan Gomboc (oba Križevci) 55 golobov. Tarča srnjanja - ekipno: 1. LD Bakovci-Dokležovje 206, 2. LD Tišina 193, 3. LD Mlajtinci 186 krogov; posamezno: 1. Martin Marič (Grad-Kuzma) 160, 2. Iztok Bernjak (Ivanovci) 143, 2. Marjan Burjan (Prosenjakovci) 140 krogov. Kombinacija - ekipno: 1. LD Ba-kovci-Dokležovje 358, 2. LD Cankova 355, 3. LD Bogojina 351 točk; posamezno: 1. Martina Marič (Grad-Kuzma) 146, 2. Ludvik Marič (Bogojina) 138, 3. Iztok Bernjak (Ivanovci) 138 točk. V Pragerskem je bilo na sporedu 5. kolo tekmovanja v državni trap ligi. Lep uspeh so dosegli tekmovalci SD Štefana Kovača Murska Sobota (Maček, Poj-bič, Marič), saj so ekipno zasedli prvo mesto. Med člani posamezno je bil Ludvik Marič tretji, Boštjan Maček pa četrti, oba sta zadela 92 golobov. Pri mladincih je bila Jasmina Maček z 61 golobi druga, Miha Šafarič pa s 60 četrti. (JM) Zmajarstvo Novi mojstri 1. in 2. DAN V Moravskih Toplicah je bil seminar za polaganje izpitov za mojstre karateja 1. in 2. DAN. Med 18 kandidati iz 6 klubov Slovenije in Hrvaške jih je devet uspešno opravilo izpite. Za mojstra 1. DAN so uspešno opravili izpite pomurski karateisti Štefka Čuček, Uroš Mavrič (oba Radenci) in Denis Ficko (Civitas). Za mojstra 2. DAN pa so izpite opravili Milan Kardoš (Murska Sobota), Bojan Skotnik, Herbert Klobasa (oba Radenci) in Matej Škandali (Civitas). Klubske izpite za nižje pasove sta od sedmih kandidatov uspešno opravila dva, in sicer Gregor Šavel (zeleni pas, 3 KYU) in Sanja Jezernik (rjavi pas, 1 KYU). (DS) Tomaž Gajser osmič državni prvak Na letališču v Moškanjcih je bilo osmo državno prvenstvo v letenju z motornimi zmaji. Sodelovalo je trinajst pilotov iz štirih slovenskih klubov. Tekmovali so v dveh navigacijskih nalogah, in sicer v hitrostnem obletu in natančnosti pristajanja. Najuspešnejši je bil Tomaž Gajser (Aeroklub Prlek Lju- tomer), ki je zasedel prvo mesto in že četrtič osvojil naslov državnega prvaka. V hitrostnem pristajanju za pokal Telekoma je zmagal Jože Gajser (Aeroklub Prlek Ljutomer). V ekipni konkurenci je zmagal Aeroklub Prlek iz Ljutomera pred Lastovko Ptuj in Aeroklubom Ajdovščina. (FM) VESTNIK , 29. junij 2000 ŠPORT 21 Namizni tenis ________ Radgona izboljšala uvrstitev Pomurski namiznoteniški ekipi sta tudi v končnici tekmovanja v prvi državni članski ligi igrali uspešno, saj svojih uvrstitev z rednega dela prvenstva nista poslabšali. Moravske Toplice Sobota so bile ena od redkih ekip v ligi, ki so nastopale z doma vzgojenimi igralci in z osvojenim petim mestom ponovile lansko uvrstitev. Sobočani so z dobro igro že v prvem krogu premagali Križe in Radgono in si Nogomet MNZ MS - kadeti Cankova 18 14 2 2 101:40 44 Mura 18 12 1 5 94:47 37 Kema 18 12 0 6 68:42 36 Ljutomer 18 10 2 6 52:52 32 Tromejnik 18 9 4 5 56:32 31 Goričanka 18 6 3 9 29:42 21 Lesoplast 18 5 5 8 39:51 20 Čarda 18 6 2 10 41:58 20 Veržej 18 4 2 12 37:73 14 Bratonci 18 1 1 16 8:88 4 MNZ Lendava - kadeti Črenšovci 1210 1 1 78:5 31 Lakoš 12 9 1 2 65:10 28 Renkovci 12 2 0 10 21:80 6 Odranci 12 2 0 10 17:86 6 MNZ MS - starejši dečki vzhod Potrošnik 1212 0 0 116:3 36 Mura 12 9 0 3 77:26 27 Ižakovci 12 7 0 5 38:29 21 Ljutomer 12 6 0 6 54:24 18 Bratonci 12 5 0 7 40:86 15 Veržej 12 2 0 10 12:46 6 Makoter 12 1 0 11 13:136 3 MNZ MS - starejši dečki zahod Mura 1412 2 0 94:7 38 Tišina 14 8 2 4 60:22 26 Kema 14 8 2 4 59:29 26 Rakičan 14 8 1 5 52:30 25 Lesoplast 14 8 0 6 71:38 24 Slatina 14 4 1 9 40:56 13 Cankova 14 3 0 11 17:122 9 Čarda 14 1 0 13 4:93 3 MNZ Lendava - starejši dečki Nafta (-3) 1614 0 2 156:22 39 Črenšovci 16 12 2 2 96:34 38 Hotiza 1611 1 4 89:56 34 Odranci 16 9 1 6 68:37 28 Turnišče 16 8 0 8 89:66 24 Dobrovnik 16 6 2 8 69:72 20 Polana 16 6 0 10 49:49 18 Renkovci 16 2 0 14 23:140 6 Kobilje 16 1 0 15 22:185 3 MNZ MS - mlajši dečki Mura 1818 0 0 165:7 54 Potrošnik 1815 0 3 137:27 45 Tišina 1811 3 4 53:26 36 Phonix 1810 T 7 65:62 31 Tromejnik 18 7 1 10 41:72 22 Slatina 18 6 1 11 33:97 19 Goričanka 18 5 3 10 38:63 18 Apače 18 4 4 10 32:70 16 Bakovci 18 5 0 13 43:120 15 Ljutomer 18 2 1 15 16:79 7 MNZ Lendava - mlajši dečki Nafta 1313 0 0 148:3 39 Turnišče 13 9 0 4 87:32 27 Polana 13 7 1 5 54:32 22 Črenšovci 13 7 1 5 44:48 22 Hotiza 13 6 0 7 38:66 18 Odranci 7 3 0 4 23:38 9 Olimpija 13 2 0 11 12:120 6 Kobilje 13 1 0 12 29:96 3 MNZ MS - cicibani Mura 32 8 turnirjev 52 Bakovci 32 48 Potrošnik 32 42 Phonix 32 41 Ljutomer 32 35 Tišina 32 29 Cankova 32 11 Goričanka 32 9 MNZ Lendava - cicibani Nafta 2016 2 2 87:13 50 Turnišče 2013 3 4 34:18 42 Dobrovnik 20 8 4 8 21:38 28 Črenšovci 20 5 6 9 14:21 21 Čentiba 20 4 3 13 10:44 15 Nedelica 20 4 2 14 11:43 14 ustvarili prednost. Nekaj težav so imeli le v pomurskem derbiju z Radgono. Najuspešnejši igralec pri Soboti je bil Unger (9 : 2) pred Horvatom (8 : 4) in Kocuvanom (4 : 5). Dvojica Unger - Horvat pa je dosegla tri zmage in doživela en poraz. Radgončani so v končnici tekmovanja izboljšali uvrstitev iz rednega dela prvenstva za eno mesto, tako da so zasedli šesto mesto, kar je celo za dve mesti boljše od lanske sezone. Radgončani, ki so Trojica kolesarjev - Pavel Kos, rojen leta 1951 v Juršincih, živi v Novi Gorici, Matjaž Klemenc, rojen leta 1960 v Murski Soboti, živi v Solkanu, in Josip Fabjanič, rojen leta 1960 v Splitu, živi v Murski Soboti, so v enem dnevu brez prekinitve prekolesarili maraton vzdržljivosti od Nove Gorice do Murske Sobote. Kolesarji so 302 km dolgo pot s povprečno hitrostjo 19.7 km na uro prevozili v 21 urah in 5 minutah. Pokrovitelj tega edinstvenega podviga treh kolesarjev je bila Radenska. (IgorTernar) SNL vzhod - razpored tekem 2000/2001 1. krog - 13. 8. 2000 Goričanka Big Fun: Hotiza Odranci: Kobilje Čarda: Lesoplast Bakovci: Veržej Bistrica: Kerna Turnišče: Črenšovci Apače: Tromejnik Slovenica 2. krog - 20. 8. 2000 Hotiza: Tromejnik Črenšovci : Apače Kema: Turnišče Veržej: Bistrica Lesoplast: Bakovci Kobilje: Čarda Goričanka: Odranci 3. krog - 27. 8. 2000 Odranci: Horiza Čarda: Goričanka Bakovci: Kobilje Bistrica: Lesoplast Turnišče: Veržej Apače: Kerna Tromejnik: Črenšovci 4. krog - 3. 9. 2000 Hotiza: Črenšovci Kema: Tromejnik Veržej: Apače Lesoplast: Turnišče Kobilje: Bistrica Goričanka; Bakovci Odranci: Čarda 5. krog - 10.9. 2000 Čarda: Horiza Bakovci: Odranci Bistrica: Goričanka Turnišče: Kobilje Apače: Lesosplast Tromejnik: Veržej Črenšovci: Kema 6. krog - 17. 9. 2000 Hotiza: Kerna Veržej: Črenšovci Lesoplast: Tromejnik Kobilje: Apače Goričanka: Turnišče Odranci: Bistrica Čarda: Bakovci 7. krog - 24. 9. 2000 Bakovci: Hotiza Bistrica: čarda Turnišče: Odranci se okrepili s kitajskim igralcem, bi lahko dosegli še boljšo uvrstitev, vendar jim je manjkal boljši tretji igralec. Pripravili so tudi majhno presenečenje, ko so premagali Radlje. Njihov najboljši igralec je bil Xu Jia, Rihtarič je igral zelo spremenljivo, Benkovič in Solar pa nista bila sposobna dobiti partije. Uvrstitev Moravskih Toplic Sobote na peto in Radgone na šesto mesto je lep uspeh, saj tako močne lige kot letos še ni bilo. M. U. Strelstvo Gorazd Kocbek tretji v Nemčiji V Bad Homburgu v Nemčiji je bilo mednarodno tekmovanje s samostrelom. Med strelci iz 6 držav je sodeloval tudi član SD Janka Jurkoviča iz Vidma Gorazd Kocbek in dosegel lep uspeh. V kategoriji na 10 metrov je za- Apače: Goričanka Tromejnik: Kobilje Črenšovci: Lesoplast Kema: Veržej 8. krog - 1.10. 2000 Hotiza: Veržej Lesosplast: Kema Kobilje: Črenšovci Goričanka: Hotiza Odranci: Apače Čarda: Turnišče Bakovci: Bistrica 9. krog - 8. 10. 2000 Bistrica: Horiza Turnišče; Bakovci Apače: Čarda Tromejnik: Odranci Črenšovci: Goričanka Kema: Kobilje Veržej: Lesoplast 10. krog - 15. 10. 2000 Hotiza: Lesoplast Kobilje: Veržej Goričanka; Kema Odranci: Črenšovci Čarda: Tromejnik Bakovci: Apače Bistrica: Turnišče 11. krog - 22. 10. 2000 Turnišče: Hotiza Apače: Bistrica Tromejnik: Bakovci Črenšovci: Čarda Kema: Odranci Veržej: Goričanka Lesosplast: Kobilje 12. krog - 29. 10. 2000 Hotiza: Kobilje Goričanka: Lesoplast Odranci: Veržej Čarda: Kema Bakovci: Črenšovci Bistrica: Tromejnik Turnišče: Apače 13. krog - 4. 11. 2000 Apače: Hotiza Tromejnik: Turnišče ' Črenšovci: Bistrica Kema: Bakovci Veržej: Čarda Lesoplast: Odranci Kobilje: Goričanka Kolesarstvo Červek četrti, Gyoha peti V Gaberju na Dolenjskem je bilo cestno državno kolesarsko prvenstvo za mlajše mladince. Med 55 kolesarji iz vse Slovenije, ki so tekmovali na 68 km dolgi progi, sta sodelovala tudi člana KK Tropovci Tilen Červek in Blaž Gyo-ha. Červek je zasedel četrto, Gyo-ha pa peto mesto. (FM) del 586 krogov (v finalu pa 92) in zasedel tretje mesto, kar je njegov doslej najboljši rezultat. V kategoriji na 30 metrov je zasedel dvanajsto mesto s 578 krogi. (FM) Šport od tod in tam Nogomet - Mladi nogometaši Nafte (do 14 let) bodo sodelovali na mednarodnih igrah šolarjev, ki bodo od 29. junija do 9. julija v Hamiltonu. Na igrah bo sodelovalo okrog 2100 športnikov z vsega sveta. (FB) Badminton - V Gleisdorfu v Avstriji je bil mednarodni ekipni turnir. Med tremi ekipami je sodelovala tudi Mladost iz Lendave in zasedla prvo mesto. Lendavčani so premagali Gleisdorf s 4 : 2 in Maribor s 4 : 2. (FB) Rokoborba - V Papi na Madžarskem je bil mednarodni rokoborski turnir za dečke in deklice. Med 110 tekmovalci so sodelovali tudi rokoborci Mlekoprometa iz Ljutomera in Dobrovnika. Najuspešnejša sta bila Niko Horvat (42 kg) in Mihaela Čirič (47 kg), ki sta zasedla prvi mesti. Sašo Mlinarič (34 kg) in Branko Šiško (35 kg) sta bila druga, Matjaž Lipovec (34 kg) in Aleš Šiško (42 kg), vsi Ljutomer, pa tretja. (NŠ) Triatlon - V Celju je bilo tradicionalno tekmovanje v triatlonu. Med več kot 50 tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške sta sodelovala tudi člana TS Radenske Zdravko Mauko in Bojan Brus. Lep uspeh je dosegel Mauko, saj je v svoji starostni skupini zasedel drugo mesto, Brus pa je bil deveti. (O. B.) Judo - V madžarskem Gy6ru je bilo tekmovanje kadetov v judu za svetovni pokal. Med 490 tekmovalci iz 19 držav so sodelovali tudi Lendavčani. Najboljša med njimi je bila Alenka Premoša (70 kg), ki je zasedla sedmo mesto. FB) Športni ribolov - V Novi Gorici je bilo državno prvenstvo invalidov v športnem ribolovu. Med 24 tekmovalci je sodeloval tudi član DRŠI Murska Sobota Jože Lukač in s 430 grami zasedel dvajseto mesto. (TK) Šah - Na mednarodnem šahovskemu turnirju v Ljubljani so med 129 tekmovalci iz 7 držav sodelovali tudi Sobočani in Lendavčani. Najbolje sta se odrezala Aleš Lazar in Miha Gomboc (oba Radenska Pomgrad), ki sta zasedla 7. do 13. mesto s po 6,5 točke. Tomi Gruškovnjak je s 6 točkami pristal na 14. do 23. mestu. (FM) Hokej na travi Lek Lipovci četrtič pokalni prvak V Predanovcih je bila članska finalna pokalna tekma v hokeju na travi med Triglavom iz Predanovec in Lekom iz Lipovec. Uspešnejši so bili hokejisti Leka, ki so zmagali s 3 : 1 (1 : 0) in četrtič postali pokalni prvaki Slovenije. Strelci: Boštjan Stanko, Marjan Štiblar in Franc Maučec za Lek ter Simon Škrilec za Triglav. Triglav Predanovci: Puhan, Rogač, Poredoš, Obal, Kulič, Bagari, Po- štrak, Kuzma, Škrilec, Fujs, Domjan, Huber, Horvat, Kovačič, Grah in Žnidarič. Lek Lipovci: Tratnjek, S. Forjan, T. Tivadar, D. Maučec, Kavaš, G. Forjan, R. Mesarič, P. Forjan, F. Maučec, Sraka, Stanko, Hozjan, Koren, Časar, B. Tivadar in Štiblar. Hokejisti Lipovec so tako osvojili dvojni naslov. Postali so državni in pokalni prvaki. Sodila sta Cigut in Gostonj. (FM) 22 MULARIJA 29. junij 2000, । ! IT 'i i’ JLl] . Varna povezava Slovenski Microsoft je sporočil, da sta avstralska vlada in Microsoft Avstralija pripravila nacionalni program, ki bo prispeval k zmanjšanju razlik med povpraševanjem in dejanskim številom kadrov, usposobljenim na področju informacijskih tehnologij. Microsoft je namenil za nov program usposabljanja 850 milijonov tolarjev, usposabljalo pa se bo 18.240 študentov in dijakov ter 720 učiteljev na vseh ravneh avstralskega šolskega sistema. Po nekaterih podatkih naj bi potrebovala Avstralija kar 30.000 delavcev, usposobljenih na tem področju. Ker so pri Microsoftu prepričani, da mladina predstavlja generacijo, ki aktivno spremlja razvoj računalniške tehnologije, so pred kratkim organizirali program usposabljanja in sodelovanja z mladimi, na katerem so spoznavali njihove želje, zahteve in ideje, ki jim bodo pomagale graditi nadaljnji razvoj računalniške tehnologije. Programa v Seattlskem laboratoriju NetGen Lab se je udeležilo dvanajst mladostnikov, starih do 24 let, z najrazličnejšimi poslovnimi interesi, med njimi tudi nekaj takih, ki so že pri 15 letih ustanovili svoja prva podjetja na internetu. Za cilj programa so si zastavili oblikovanje nove spletne strani, v ta namen pa je Microsoft vsakemu priskrbel osebni ali prenosni računalnik, dostop do interneta, video in digitalne kamere, žepni PC, optične čitalnike in vso drugo potrebno opremo. Program je Microsoftu prinesel veliko koristnih napotkov in dopolnitev že obstoječemu poznavanju mlade generacije. Tehnologija jim omogoča hitro opravljanje dnevnih nalog in pušča več časa za premišljevanje in ocenjevanje svojega dela. Dostop do interneta jim prinaša možnost poglobljenih raziskovanj ter sodelovanje z ljudmi po vsem svetu in ne le v okviru njihove lokalne skupnosti. http://www.geocities.com/nk_nafta/ Nogometni klub Lendava so ustanovili leta 1913. Na spletnih straneh si lahko ogledate zgodovino kluba in preberete podatke o prvi ekipi in mladincih. Med najuspešnejšimi učenci in učenkami Dvojezične OŠJ Lendava v tem šolskem letu je bila tudi Tjaša Pal iz 7. razreda. Uvrstila se je namreč na državno tekmovanje iz kemije in kot edina iz Pomurja dosegla vseh sto možnih točk, za kar je seveda prejela zlato priznanje. Povedala nam je, da se na tekmovanje ni posebej pripravljala, ampak da si je pridobila dovolj znanja pri urah kemije v šoli, tako da ima precej zaslug za njen uspeh njen učitelj Ist- van Ivanec. FOTO: JG http://ircanje.cjb.net/ Če si že od nekdaj želite uporabljati program mire, ker bi se radi pogovarjali prek interneta, pa vam ni še nihče razložil, kako potekata instalacija in prijava na ireserver ter chat, potem je stran namenjena prav vam. http://www2.arnes.si/*mprivs/ Za vse, ki želite izvedeti kaj več o vesolju, devetih planetih, kometih. Posnetki postaje MIR in mednarodne vesoljske postaje nad Zemljo. Povezave na druge strani. http://otroci.kelt.si/ Stran tvoje prijateljice ANJE ■i a g Prepove-dano za odrasle. Stran je namenjena predšolskim in osnovnošolskim otrokom. Na njej boste našli veliko iger in programov za otroke, razvrščenih po starostnih skupinah, • ohranjevalnike zaslona, ozadja, uganke, barvanke za najmlajše ter igrici poveži pike in labirint. Vse barvanke lahko prenesete na računalnik in jih natisnete na tiskalnik. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. od mU Prva prelomnica mojega življenja v šolskih klopeh je bila ob koncu 4. razreda. Ko sem ga končala, me je namreč čakalo srečanje z veliko šolo, o kateri smo slišali različne novice, dobre in tudi manj dobre. Zdaj me je strah pred vrati srednje šole. Priznam. Ponavljala se bo že stara pesem: novi sošolci, prijatelji, profesorji... Poti nazaj pa ni več; ne moremo ostati osmošolci. Kako bo v prihodnje? Dobro ali slabo? Najbrž se bo oboje prepletalo, menjavale se bodo plime in oseke. In kaj ostaja za osnovno šolo? Lepi spomini, hvaležnost ... Nadgrajevali bomo stavbo na pridobljenem znanju in delovnih izkušnjah. V srcih bo ostal tudi kakšen madež, kakšna krivica. Kot da delamo obračun s plusi in minusi naših osmih let. Veliko več je plusov in šele čez nekaj let bomo lahko ugotovili njihovo pravo število oziroma vrednost. KATJA ČERPNJAK Sem v velikem križišču. Rdeča luč: droga, alkohol, lenoba, slaba družba ... Zelena luč: jasno določeni cilji, marljivost, prijateljstvo, ljubezen ... Sama sem v križišču in moram upoštevati pravila. Izbirala bom sovoznike, ki se bodo znašli v mojem prometu. Leva stran pelje v senco, desna pa k soncu. Tja se želim zapeljati tudi jaz, ker tam živijo srečni ljudje. Odločam se torej med dobrim in zlim. Kaj pa kazni za prekrške? To so trajne kazni, ki jih ne moreš nikoli odplačati. Posledice ostajajo. Osem let je kar dolga doba, več kot polovica mojega dosedanjega življenja. Nikomur ni postlano z rožicami. Cvetijo tudi pelin, trnje ... Življenje je preveč resno, da bi bilo praznik. Torej: v križišču prva cesta desno! DANICA LOVENJAK, OŠ PUCONCI Med učenci OŠ Kapela je v minulem šolskem letu vsekakor posebej izstopala Katja Žunič iz 7. b-razreda. Doma je iz Hrastja - Mote. Bila je uspešna na različnih področjih. Tako je zasedla 1. mesto na medobčinskem krosu, na državnem prvenstvu v krosu pa je bila sedma. Največji uspeh pa je dosegla na Maratonu treh src, kjer je v močni mednarodni konkurenci v teku na 10 kilometrov zasedla 11. mesto. Dobra športnica, ni kaj! Osvojila je tudi bronasto priznanje iz fizike, zgodovine in kemije, srebrni priznanji pa iz slovenščine in matematike. Bila je aktivna še na raznih področjih. Vedno je bila pripravljena sodelovati na športnem in kulturnem področju pa tudi povsod drugje, kjer je bilo potrebno kaj delati in napeti možgane. Besedilo in foto: BOJAN MACUH Počitnice fiiifioMcLaie Sem metulj in letam visoko po zraku. Imam krila, ki so pisane barve. Zelo rad obiskujem cvetlice, ki rastejo na travniku. Ker sem majhen, me lahko tudi ujamejo, vendar se trudim, da me ne bi ujeli. DAVORIN KIANEC, 1. RAZ, OŠ FOKOVCI 4M10 U PlMt ddaU Na šoli mamo takšnega varnostnika, ki dostave. Zodnjič nas je povobja v šumo, ka bi delali fučke-ce. Kdo smo prišli to, je vsakemi vreza kos vrbove veje. Mislila sen si, kak bom jaz naredila fučkeca, saj ga še nisem delala.Te pa je naš varnostnik, ki je tak dober, le pokoza, kak se to dela. V žepih smo seveda nosili balažeke. Najbol pa mi je bilo težko, ko smo sezuvali kožo. No, pa mi je le uspelo narediti fučkeca. Pa vete, kak mi je uspeja? T ak, ta ka kdo sen zafučkala, so si vsi držali vuha dol. Bilo mi je tak lepo, ta ka van nemren povedati. Najbolj pa mi je bilo lepo, ka sen lehko drugin fučkala pod vuho. SANJA PAVLIČIČ, 3. RAZ. OŠ STROČJA VAS frnvi MAtoji o kitam- Tukaj sem. Ves teden sem vadil kitaro in danes, na nastopu, bom to pokazal. »Ne skrbi, vse bo dobro!« me je tolažila mama. »Joj, upam!« sem zastokal. Mami sem šel že malo na živce, ko sem ves čas stokal, čeprav je bil to moj prvi nastop. Spredaj so sedeli starši, katerih sem se najbolj bal, zadaj pa mi, nastopajoči. Bilo me je zelo zelo strah. Roke so se mi tresle. Kar na jok mi je šlo, ko sem čakal s kitaro v roki. »Pa kaj se tako bojiš?« me je vprašal učitelj. Nisem odgovoril. V glavi sem imel očetove besede od doma: »Misli si, da si sam, da te nihče ne gleda!« Najprej so zaigrale trobente. Bil sem zelo nestrpen; hotel sem, da se čimprej rešim tudi jaz. Prišel je trenutek. Bil sem na vrsti! Na oder sem si nesel pručko in kitaro. Ne! Ne bi igral... Toda ni bilo več izhoda. Nastavil sem si pručko in en, dva, tri ... Dih mi je zastal. To je zdaj to, na kar sem se pripravljal ves teden. Kaj, če se zmotim? Potem me pobere od sramu. Sem že skoraj na sredini pesmi. Saj mi gre; mislim, da mi bo uspelo! In da, brez napake. Yes! LUKA NERAD, 5. A OŠ FRANCETA PREŠERNA ČRENŠOVCI e- ^0/ ^04 Najprej smo se odpeljali z avtobusom v Gornjo Radgono. Tam smo si ogledali grad. Nato smo se ustavili ob Gajševskem jezeru. V Ljutomeru smo šli nakupovat. Tam smo imeli tudi kosilo. Potem smo šli jahat konje v Rakičan. Ogledali smo si tudi letališče. Domov smo prišli ob petih. Bilo je zelo lepo. UROŠ HOZJAN, 1.A OŠ RADENCI 080 1234 O to« pri zpms MSZPUČSH KUC - VSAK OAN OO 12" OO 20* Kmalu se bo končalo šolsko leto 2000. Komaj čakam, da mi ne bo potrebno zgodaj vstajati, ampak da bom lahko v postelji malo lenarila. V šolo pa sicer rada hodim, ker imam dobro učiteljico in jo pogrešam. Je mlada, dobre volje in vesela, če smo otroci pridni. Ime ji je Bibijana. Rada bi bila, če bi me učila še eno leto. TAMARA PERŠA, 3. A OŠ CANKOVA No, pa so počitnice že tu in si lahko privoščiš jutranje poležavanje v postelji. In tudi vse drugo naj bo »kul«! To seveda želim vsem. Vesel bom, če boste o svojih zanimivih, prijetnih ... doživetjih med počitnicami napisali tudi kaj za naš Vestnik. (JG) i iipkov^a IGRA m u A 5M0NA IN SREČAM ZAJČKA Poku Moja najljubša žival je kobila. Ime ji je Fedela Poker in je rjave barve. Imela bo mladiča, ki mu bo ime Fata ali Fruc. »Lančeram« jo vsak dan. Bolijo jo noge. Živinozdravnik je rekel, naj se z njo sprehajam. Fe-delo imam zelo rada. SABINA OSTERC, 1. B OŠ KRIŽEVCI Pmj-ekt @eid(vtyenj-e Učenci 4. a-razreda smo se dogovorili, da bomo podrobneje spoznali čebele in njihovo delo. Najprej smo obiskali čebelarja An-tolina, ki nam je povedal veliko zanimivega o čebelarstvu. Po obisku smo pisali spise in pesmi, izdelali smo plakate ter naredili čebelnjak, ki smo ga poslikali s panjskimi končnicami. Na koncu smo to projektno nalogo predstavili tudi našim staršem. JANJA NEMEC, 4. A, OŠ BAKOVCI I STASA RTtC ■inu»j vini , 29. junij 2000 NA SCENI Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja! Ni te več Preteklo je mnogo dni, odkar tebe več ni. Vse noči bedim, ker tebe si želim. Moje življenje je postalo prazno in ne bo več drugačno. Sedaj ležim in v temo strmim. V meni ni več tiste luči, ki bil si le Tl! Mateja H. Helena Helena deklica bila je debela, skuštrane lase je imela, z leti postala je lepotica, shujšanega, lepega lica. Vsaka bi njeno postavo imela, račka postala je labod, za njo vzdihovali so vsepovsod, vsaka bi v njeni koži bila, saj Helena postala je miss sveta. Toda žalost bila je v očeh, solza na njenih dlaneh, imela je vse, kar je želela, a dala bi vse, kar je imela za tista leta, ko deklica bila je debela, neustrašna in vesela. Sonja Ni vredno V temni noči sem jokala, premnogokrat zaman solze sem prelivala, dnevnik zalile so moje solze, še preden napisala besede sem te, ni vredno, da lagal si mi v obraz, ni vredno, da zate jokala bi jaz. Nataša C. Išči resnico Išči resnico, in ko najdeš jo, sprejmi opravičilo. Moje opravičilo bo iz srca, saj veš, da zame edini si. Išči resnico, pusti usodo in verjemi ljubezni! A. R. Prisluhni srcu Gledam skozi okno v ta deževni dan, čas mineva, jest s'm še zelo zaspan. Čakam te na klopci in premišljujem, zdaj res tvoj lep nasmeh potrebujem. Ko prideš k meni, že v srcu mi sonce vzide, objamem te, tvoja ljubezen mi telo prekrije, ostal v tem objemu bi za vekomaj. Nikoli te pustil ne bi, nikoli vrnil se nazaj, srce poje mi melodije ljubezni, ostati skupaj, to je edino zdravilo te bolezni. Le zbrati je treba pogum, ko še enkrat v njenem objemu si, le prepusti se strasti. Če bi le vsi se imeli tako zelo zelo radi, zakaj pa ne, saj smo vsi otroci pomladi, zvrhan koš poljubov dobiš, v pravi družbi lahko brez kril poletiš. Ukrepaj čimprej, pred njenim vhodom se pripravi in se nasmej, zapoj ji, kar ti srce potihem govori, če je prava zate, dobiš poljub, celo tri, kaj govoril ti bom jaz, saj sam svoje usode si krojač. Sašo (YesterdaY) strogo zaupno Tebi, ki te je vzela cesta ob tem pa poslušala jutranji program na radiu. Bila sem v kopalnici, ko sem zaslišala, da se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje mlad motorist z imenom ... Takrat sem okamene-la, pohitela sem do telefona in poklicala na policijsko postajo. Ko sem izvedela, daje umrl moj .... sem padla na stol in se zbudila komaj v bolnišnici, kjer so mi povedali, da sem omedlela. Mislila sem, da so bile to le hude sanje, toda bila je grenka resnica, ki mi še danes razjeda srce, in še danes ne morem dojeti, da ga ni. V spomin Nanj mi je ostal le list, ki mi ga je njegova roka nežno vzela iz las. Ko bi le počakal minuto, da bi odpeljal tisti avto, katerega voznik je bil vinjen in ubil mojega ... Še vedno se veselim konca pouka, ker mislim, da me zunaj čaka On, a ga ni, sama grem domov in mimo mesta, kjer sva preživela lepe trenutke. Zakaj, zakaj mi je cesta vzela tisto, kar mi je pomenilo vse, in kako naj živim sedaj, ko vidim svoje prijateljice tako srečno zaljubljene, meni pa so ostali le tvoje slika, list in vonj, katerega se bom vedno spominjala. Dragi.... vedno boš ostal v mojem srcu, nihče ne bo zavzel tvojega mesta, vedno se te bom spominjala z belo vrtnico in svečko na tvojem grobu in solzo, ki mi sedaj, ko to pišem, polzi po licu. Jana Dragi M...........I Do sedaj ljubezni prave nisem poznala, a ko sem tebe spoznala, sem spoznala drugi del sebe in s tem ljubezen do druge osebe. Spoznala sem, da ni vse črno, kar je še pred mano, da so tudi svetli dnevi, ki so z žarki obsijani. Hodila sem dolge poti, vendar nikogar pred mano bilo ni. Naenkrat si prišel ti in srce odprl mi. Od takrat naprej sva eno, tako kot življenje in ljubezen. In sedaj skupaj hodiva to pot, ki popeljala naju je v svet ljubezni. Hvala ti, dragi! Tvoja Seny Napovednik koncertov Murska Sobota 29. junija: Nude, park 30. junija: Los Caballeros (Hrvaška) + Magnifico, park 1. julija: Orleki + Mr. Lucky & Sen-Sa-Shun Band (Italija), park 2. julij: Gibonni, park 6. julija: Salamat (Egipt), grajsko dvorišče 6. julija: Riki Zadravec & Jam Session, Art Caffe 7. julija: Eugene »Hideaway« Bridges (ZDA), grajsko dvorišče 8. julija: Vlada Divljan & Old Starš Band, grajsko dvorišče Pečarovci 2. julija: Shirlie Roden + Alenka Zupan, cerkev Lendava 30. junija: Clawfinger + Leadfoot + Odpisani + Elvis Jackson ... 1. julija: Thin Lizzy + Rockbitch + Let 3 + Posodi mi jurja + Juff + Sleazy Snails ... Ljutomer 14. julija: Vlado Kreslin + Mali bogovi, atrij mestne hiše Življenje je ena sama igra, v kateri si lahko zmagovalec ali poraženec, odvisno je, kako jo igraš. Tudi zame je bilo tako, dokler nisem spoznala tebe, ki si se prikradel v moje življenje in postal del mene, a ne za dolgo, kajti sodnik te je izključil, preden sem se sploh začela lepo imeti in zmagovati. Bil je lep jesenski dan, ko sem se odpravila malce na potep. Tam za našo stavbo smo se zbirali mla- Povabilo k sodelovanju lede na to, da je ta stran namenjena predvsem vam - mladim, je prav, da jo tudi sami oblikujete, zato vas vabimo, da nam pišete, o čem bi radi brali (od resnih do najbolj zabavnih tem z vseh področij), kaj vas zanima, kakšne nasvete potrebujete (morda vas kaj pesti, pa ne veste, na koga se lahko obrnete). Verjetno imate kakšnega zanimivega prijatelja ali poznate kakšen (odštekan) mlad par ali se ukvarjate z zanimivim hobijem, morda pa imate sobo, opremljeno na nenavaden način, ali pa preprosto veste nekaj, česar drugi ne, in bi to radi delili z nami - tukaj bomo prisluhnili vsem in o tem kaj več napisali. Lahko nam pošljete tudi fotografijo, ki vam je še posebej uspela, in zraven pripišete, kaj fotografija predstavlja (lahko je zelo nenavadna, lahko je fotografija celega razreda ali skupine dobrih prijateljev). Če želite, pridemo tudi k vam, nacedimo nekaj zabavnih fotografij, mimogrede pa boste povedali še kaj zanimivega. Ob vsem tem pa ne pozabite pisati tudi vse zaljubljene duše, ki imate tako priložnost, da poveste vsemu svetu, kako zelo ste srečni, lahko pa seveda opišete tudi kakšno grenko izkušnjo, s katero želite svoje vrstnike opozoriti na nekatere pasti v življenju, s tem pa si boste tudi sami olajšali bolečino, ki jo boste zlili na papir, in nedvomno je nekje še kdo, ki čuti enako in vas razume. Morda pa želite sporočiti komu kaj pomembnega, in ker vam to do sedaj še ni uspelo, je zdaj priložnost za vas. Skratka, sodelujte (na kakršen koli način) pri oblikovanju vaše strani - preprosto (brez zadržkov) pokličite ali pa napišite pismo. Poskušali bomo ugoditi še tako zahtevnim in nenavadnim željam, saj je to pravzaprav vaša stran in zato bomo o vas in za vas tudi pisali. DT Pišite na naslov: VESTNIK - Na sceni, Ul. arhitekta Novaka 13, Murska Sobota di, se kratkočasili... Tudi tistega dne sem se odpravila tja, kjer me je družba že čakala. Bili so stari prijatelji in prijateljice, le Tl si bil nov. Takoj sem te opazila in se zaljubila vate. Veter je rahlo zapihal in z drevesa so odleteli še zadnji porumeneli listi in eden je pristal ravno v mojih laseh. Potiho si se mi približal, se dotaknil mojih las in vzel list. Takrat sem začutila tvojo toplo roko v mojih laseh in obšla me je vročina, le za trenutek, potem pa je minilo. Pogledala sem te v tvoje rjave oči, ki so si tisti trenutek želele mojih ustnic - kar si mi zaupal čez nekaj časa. Povedal si mi svoje ime, ki ga še danes nosim v srcu. Usedla sva se na klop, se začela pogovarjati in postala sva dobra prijatelja. Kmalu se je prijateljstvo razvilo v ljubezen, ki je obema pomenila nekaj lepega. Skupaj sva preživela večino dni, če pa se nisva videla, sva se obvezno slišala po telefonu. Vedno si me počakal pred šolo in odhitela sva na skrivno mesto, ki je bilo samo najino, kjer naju nihče ni motil. Med pospravljanjem knjig sem našla list, ki si mi ga vzel iz las tistega dne, ko sva se spoznala. Postavila sem ga na vidno mesto, da se te bom vedno, ko ga pogledam, spomnila. Meseci so minevali in najina ljubezen je gorela z največjim plamenom, čeprav je bila zima. Kot ponavadi, sem se zjutraj odpravljala v šolo, 11. avgusta: Posodi mi jurja, atrij mestne hiše Maribor 29. junija: El Houssaine Kili (Maroko), Minoriti 30. junija:'Žmelkoow, Večerov oder 2. julija: Soulfingers, glavni oder na Dravi 2. julija: Zlatko Kaučič Trio, Jazzlent 3. julija: Pero Lovšin in Križarji, Večerov oder 4. julija: Zoran Predin, Jurčkov oder 4. julija: Terminal, Minoriti 5. julija: Gori uši Winnetou, Jurčkov oder 5. julija: Ali En in Central problem, Večerov oder 5. julija: Vlatko Stefanovski & Miroslav Tadič, glavni oder 5. julija: Ray Brown Trio (ZDA), Jazzlent 6. julija: Zabranjeno pušenje, Večerov oder 7. julija: Alfredo de la Fe (Kuba), glavni oder 7. julija: Dhafer Youseff (Tunizija), Jazzlent Ljubljana 29. junija: James Carter + Renato Chicco, Križanke 30. junija: Dewey Redman + Henry Thread-gill, Križanke 1. julija: Vlatko Stefanovski + Medeski, Martin & Wood, Križanke 11. julija: Zoran Predin, Križanke 12. julija: Jorge Ben Jor, Križanke 14. julija: Jose Cura, Križanke 19. julija: Celia Cruz + Jose Alberto »El Canario«, Križanke 1. avgusta: Lou Reed, Križanke Zagreb 1. julija: ZZ Top, dom športov r« I Kulturo mladim v Mladinskem centru Prlekije r V. r- Konec prejšnjega tedna je ljutomerski župan v počastitev dneva državnosti odprl razstavo likovnih del desetih nagrajenih risb osnovnošolcev iz vse Slovenije, ki bo v prostorih Mladinskega centra Prlekije na ogled do konca julija. Razstava, ki je del projekta Kulturo mladim, je nastala v sodelovanju Urada RS za mladino, občino Ljutomer, Amnesty International Slovenije in Mladinskega centra Prlekije. Likovna dela, ki ponazarjajo pravice otrok, so bila najprej predstavljena v ljubljanski Mestni galeriji, v Postojni in Mariboru. Otvoritve razstave se je udeležil tudi predstavnik Urada RS za mladino Stanko Šalamun, ki je poudaril pomen sodelovanja z lokalno oblastjo, saj tudi z njenim posluhom mladi lahko uresničujejo svoje potenciale. Mladinsko društvo Ljutomer, ki deluje v prostorih Mladinskega centra Prlekije, je ob tej priložnosti sprejelo medse tudi dva nova člana. Po ogledu razstave je bil še rafting po Muri, ki so ga izvedli ljutomerski gasilci, ob tej priložnosti pa so se tudi zapeljali z novim čolnom Mladinskega centra Prlekije. D. TIBAOT 24 DOBRO JE VEDETI 29. junij 2000, »K OVEN Ona: Pnjeten konec tedna bo znak, da so se tudi tebi začela odpirati prava vrata. Nikar se ne boj, ampak sprejmi izziv, ki ti ga bo ponudil prijatelj. Iz tega bo še nekaj nastalo, vsekakor pa se boš odlično zabavala. On: Dogodek, ki bo imel v tvojem življenju poseben pomen, te ne sme preveč razburiti, saj bi tako kaj hitro pokazal svoje ranljive točke. Počakaj na ugodno priložnost in stvari se bodo uredile kar same od sebe. BIK Ona: Spoznala boš, da si všeč nekomu, ki ti lahko ponudi precej več, kot so tvoje sedanje zmožnosti. Prijeten konec tedna te bo popolnoma prevzel, po drugi strani pa bo pri nekom drugem vzbudil pravi val ljubosumja. On: Ko boš opazil prijateljičino naklonjenost, bo vse skupaj že prepozno. Mogoče pa tudi ne, vendar se boš moral tokrat potruditi predvsem ti sam. Najbolje bo, da se prenehaš slepiti in končno pogledaš resnici v oči. DVOJČKA Ona: Slabo razpoloženje ti bo pokvarilo lepe načrte, toda nikar se preveč ne jezi, saj bo tvoja osamljenost le kratkotrajna. Nekdo si že dalj časa prizadeva, da bi se prerinil v tvojo družbo, in končno mu bo uspelo. On: Nenadne spremembe v tvojem poslovnem življenju bodo predvsem posledica tvojega prevelikega razsipavanja z denarjem. Poskusi se malo obrzdati in kaj kmalu ti bo postalo jasno, kako neumno si ravnal v preteklosti. RAK Ona: Tvoji izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusi vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveš. On: Četudi boš poskušal krivdo zvaliti na tuja ramena, se ti to vendarle ne bo v celoti posrečilo. Prijateljica ti bo to precej zamerila, kar se ti utegne še zelo otepati. Boš pa drugič raje ctakrat premislil... LEV Ona: Prišel bo trenutek, ko se boš morala dokončno odločiti med dvema sicer enako dobrima alternativama. Nikar se ne obotavljaj, ampak se čim prej odloči. Nekdo ti bo sicer delil nasvete, vendar raje ravnaj po svoji glavi. On: Poslovno ti bo ta teden ostal še dolgo v prijetnem spominu, saj se ti bo nenadoma odprla povsem nepričakovana alternativa pa tudi tvoj novi družbeni položaj bo nekaj povsem drugega, kot je bil doslej. DEVICA Ona: Nikar se ne spuščaj v tvegane napovedi, ampak si raje pusti malo več »igralnega« prostora. Prijateljica ti bo najprej zavidala, pozneje pa se bo vendarle uspela sprijazniti z novonastalim položajem. On: Nesporazumi, ki se ti zdijo povsem nepomembni, bodo dodobra pomešali tvoje poslovne načrte. Drugič raje pazi na vsako malenkost, predvsem pa je bolje, da o svojih načrtih ne govoriš naključnim znancem. TEHTNICA Ona: Včasih se obnašaš tako, kot da te ni življenje še ničesar naučilo. Nad neko zadevo ne bodi preveč razočarana, ampak poskusi živeti tako, kot si si začrtala že pred časom. Ponujeno ponudbo pa kar sprejmi. On: Namesto da bi se posvetil enemu partnerju, boš svoja čustva razdajal na vse strani. To bo sicer prijetno in zabavno, vendar se boš prej ali slej ujel v nastavljeno past. Raje poskrbi malo tudi za finančno plat. ŠKORPIJON Ona: Če ne boš vsaj malo pohitela, te bo prehitel nekdo, ki si mu že dalj časa trn v peti. Prijatelji te bodo sicer popolnoma podpirali, vendar to mogoče ne bo dovolj. Konec tedna lahko pričakuješ obisk. On: Spoznal boš, da ni ravno nujno, da vedno obvelja prav tvoja beseda. To te bo v začetku sicer deloma razjezilo, toda kaj hitro boš spoznal, da je tudi druga varianta zate kar se da ugodna. Mogoče celo bolj... STRELEC Ona: Nikar se ne jezi na tistega, ki ti bo povedal resnico v obraz, saj bo s tem mislil le najboljše. Pazi se predvsem tistih prijateljic, ki ti bodo le prikimavale, za hrbtom pa bodo govorile povsem drugače. On: Kar si iskal, to si tudi našel. Vprašanje je le, ali boš uspel nastalo situacijo tudi popolnoma izkoristiti ali pa boš ponovno pobral samo smetano, nato pa raje previdno odšel. Bilo bi res škoda ... KOZOROG Ona: Doživela boš nekaj nesporazumov, predvsem zaradi stalnega vmešavanja prijateljev v povsem zasebne zadeve. Proti koncu tedna se ti obeta zanimiva zabava, ki se bo končala na nekoliko neprijeten način. On: Nikar ne poslušaj tistega, ki je najglasnejši, temveč poslušaj raje glas svojega srca. Seveda bi bilo priporočljivo, da bi se čimprej postavil na svoje noge, saj imaš za to prav odlične možnosti. VODNAR Ona: Če boš poskušala na vsak način ugoditi prijateljičini želji, se bo vse skupaj končalo kar se da slabo. Vedno znova se spuščaš v stvari, ki se te sploh ne tičejo in kjer lahko ustvariš le še večjo zmedo, kot je že. On: V družini se bodo stvari počasi uredile pa tudi težav bo konec. Dobro bi bilo, če bi tu in tam pomislil tudi na svoje prijatelje, saj se ti lahko v nasprotnem primeru vse skupaj precej čudno obme. RIBI Ona: Nikar se ne obiraj, temveč izkoristi, kar se ti ponuja. Prijeten znanec ti lahko postane tudi kaj več, potrebno bo le premagati začetno sramežljivost in pot ti bo odprta. Pazi se škodoželjnežev, ki jih nikoli ne manjka. On: Malo razvade ti vsekakor ne bo škodilo, toda raje popazi, da se ne vrneš na nekdanja življenjska pota. Nekdo ti bo poskušal sporočiti pomembno novico, zato se mu nikar stalno ne izmikaj. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Željno življenje teži k zdravju, mlačno se nagiba v bolezen ravi ingver (Zingiber of-ficinale Roscoe) je znan že v stari indijski in kitajski medicini, danes pa ga gojijo v večini tropskih dežel. Droga se prodaja v mnogih trgovskih različicah, najbolj v čislih je povsem olupljena, bela in gladka korenika z Jamajke, cenjena je tudi delno olupljena iz Bengalije in Avstralije, neolupljena je siva in kodrasta, največja izvoznica pa je Kitajska z 80-odstotnim svetovnim tržnim deležem. Uporabni del: Korenika. Vsebuje do 3 odstotke eteričnega olja, čigar sestava je zelo odvisna od porekla, in okrog tretjino balzama, ki ima glavni zdravilni učinek. Raba v prehrani in pravni položaj: Je pogosto rabljena začimba, predvsem v azijski kuhinji in anglosaških deželah. Po slovenski zdravilski zakonodaji ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah, in če se prodaja za določen zdravilni namen. Zeliščna raba: Izboljša tek in prebavo, ker spodbudi izločanje sline, želodčnih sokov in žolča Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Garancija ospa je januarja 1999 kupila nov avto znamke KIA. Ob nakupu vozila je dobila 3-letno garancijo ali za 100.000 prevoženih kilometrov. Juniju 1999 pa je generalni uvoznik spremenil garancijske pogoje tako, da jih je skrajšal, in to naj bi veljalo tudi za njen avtomobil. Ker ni vedela, kaj naj stori in ali je to v skladu z zakonom, nas je prosila za nasvet. V tem primeru gre za kršenje pogodbenih določil. Prodajalec (generalni uvoznik oz. proizvajalec) se je ob prodaji vozila z garancijskim listom zavezal, da jamči za brezhibno delovanje stvari v določenem času, šteto od tistega dne, ko je stvar izročil kupcu. Če bi lahko spreminjali garancijske pogoje po sklenitvi pogodbe, bi šlo za nepoštene pogodbene pogoje in za zavajanje potrošnikov. Svetovali smo ji, da poda prijavo na tržno inšpekcijo, ki bo v skladu s svojimi pooblastili tudi ukrepala. Čez nekaj dni nas je obvestila, da je prejela sporočilo, v katerem jo seznanjajo, da zanjo veljajo garancijski pogoji, kot so bili dogovorjeni ob nakupu vozila. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. V torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. ANDREJ ČIMER, vodja pisarne ■ ter vzdrami leno črevesje, ker zveča gibljivost črevesnih mišic. V ljudskem zdravilstvu tudi zdravi želodčno vnetje ob pomanjkanju kisline, odpravlja vetrove s spremljajočimi krči in olajša izkašlje-vanje. Danes je predvsem antie-metik, ki prepreči slabost na potovanju in po operaciji. Zaradi učinka proti bruhanju je tudi sestavina zdravil proti migrenskim glavobolom. Odmerek za odrasle: Priprava čajnega napitka ni običajna, če že, pa se krop prelije čez pol do gram fino zdrobljene droge in po 5 minutah precedi. Kot sredstvo proti bruhanju vzamejo odrasli in otroci nad 6 let od pol do dva grama sveže zdrobljene droge na dan, z nekoliko tekočine, proti potovalni slabosti pol ure pred potovanjem. Žlička tehta približno 3 grame. Novejša dognanja: Več kliničnih poskusov kaže, daje ingver v prahu zelo dobro sredstvo proti bruhanju, vsebovani balzam pa deluje neposredno na prebavila, tako da odpravi zastoj prebavnih snovi, ki bi jih sicer dražile. Pri poskusnih živalih tudi spodbudi odvajanje žolča, zdravi želodčno razjedo in ščiti jetra pred strupi, krepi srčni utrip in blaži vnetje, zniža krvni sladkor in holesterol ter najprej zmanjša in nato zveča krvni tlak. Stranski učinki in strupenost: Lahko povzroči zgago. Ete- rično olje ne draži kože ter zelo redko povzroči alergijo in fototok-sično reakcijo na osvetljeni koži. Prepovedi in opozorila: Pri žolčnih kamnih naj se ne uporablja brez zdravniškega nasveta. Zaradi opaženih različnih farmakoloških učinkov čezmerni odmerki lahko motijo zdravilsko zdravljenje srčne oslabelosti, sladkorne bolezni, strjevanja krvi in krvnega tlaka. Ker je po izročilu sredstvo za splav, za sorodne vrste pa je dokazano delovanje na maternico, naj se med nosečnostjo in dojenjem rabi le kot začimba, raba proti nosečnostni slabosti pa se odsvetuje. Lekarniško mnenje: Ingver je kemično dobro raziskan, dokumentirani farmakološki izsledki pa v glavnem upravičijo omenje- d.d MURSKA SOBOTA EMULZIJA ZA SONČENJE no zeliščno rabo za odpravljanje težav, ki jih povzroča slaba in lena prebava. Številne druge lastnosti, med njimi znižanje krvnega sladkorja in holesterola ter protirazjedno in protivnetno delovanje pa je treba vzeti le kot stranski učinek, dokler jih nadaljnje raziskave ne ovrednotijo. Preprečevanje potovalne slabosti z ingverjem je zadovoljivo in enakovredno sintetičnim zdravilom za isti zdravilni namen. JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. ■ Razlika med celulitom in debelostjo? Celulit je omejen na določena območja na telesu - nadlakti, stegna, zadnjico in trebuh. Je simetričen, se slabša s časom in preveliko telesno težo. V zgodnjem stadiju v tkivu zatipamo drobne kepice, kasneje pa velike celulitične plošče. Koža nad prizadetim predelom je hladna in ne reagira dobro na shujševalne kure. Debelost zajame celotno telo, vse maščobne celice enakomerno nabreknejo. Slabša se le s povečanim vnosom hrane, struktura tkiva pa ni spremenjena. Tkivo ima normalno temperaturo, zelo dobro se odziva na shujševalne kure. Nežnejšemu spolu, ki se otepa z nadlogo, imenovano celulit, so strokovnjaki doslej ponudili že celo vrsto naravnih snovi, ki spodbujajo krvni obtok, pospešujejo pretok in izločanje limfe in preostalih telesnih tekočin, spodbujajo izločanje vode, razkrojkov in strupov iz telesa ter zmanjšujejo maščobne obloge na najbolj izpostavljenih delih telesa. Pri tem fitoterapija prisega na sveži ananas in čaj iz ananasovega peclja, ki zmanjšujeta maščobne obloge. Pikantna svinjska ribica Krompirjevi žličniki Bučke v solati *** ferone po okusu ter na rezance narezane kumarice, šampinjone in kuhano rdečo peso. Premešamo, zalijemo z vinom in smetano. Vse skupaj kuhamo 15 minut, začinimo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Kremna juha s školjkami Sojine palačinke z malinami Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Krompirjevi žličniki 500 g krompirja, 50 g moke, 20 g česna, 2 jajci, sol, peteršilj, olje za cvrenje Krompir olupimo in drobno naribamo. Naribanega damo v platneno krpo in ožmemo. V posodi zmešamo z jajcem, moko, sesekljanim česnom, sesekljanim peteršiljem in solimo. Dobro premešamo in pečemo tako, da z žlico zajemamo maso in dajemo v vroče olje. Počasi ocvremo do zlato rumene barve. Vroče serviramo. Kremna juha s školjkami 300 g ribjih obrezkov (plavuti, repkov, glav), 80 g korenja, sol, beli poper v zrnu, 1200 cl vode, 300 g paradižnika, 200 g čebule, 30 g surovega masla, noževa konica žafrana, 10 cl mleka, 20 g jedilnega škroba, 200 g zmrznjenih ali vloženih školjk, 10 cl kisle smetane, vejica sesekljanega svežega rožmarina in melise Ribje obrezke v hladni vodi operemo. Korenček očistimo in zrežemo na rezance. V lonec damo vodo, začinimo s soljo in celim poprom. Kuhamo 20 minut. Čebulo sesekljamo in jo na maslu prepražimo, da postekleni. Ribjo juho precedimo in z njo zalijemo čebulo. Dodamo na kocke narezan paradižnik, ki smo mu odstranili seme.Vse skupaj pokrijemo in kuhamo 15 minut. Jedilni škrob zmešamo z mlekom in žafranom in prilijemo juhi. Dodamo školjke in na majhnem ognju prevremo 10 minut. Preden ponudimo, dodamo kislo smetano ter potresemo s sesekljano meliso in rožmarinom. Pikantna svinjska ribica 720 g svinjske ribice, 100 g mesnate slanine, 10 cl olja, sol, poper, feferoni, 3 g rdeče paprike, 150 g kislih kumaric, 100 g rdeče pese, 100 g šampinjonov, 20 cl belega vina, 20 cl kisle smetane, peteršilj Svinjsko ribico v hladni vodi splahnemo, osušimo in narežemo na rezance. Prav tako tudi mesnato slanino. Vse skupaj damo v kozico z razgretim oljem. Pri tem mešamo z lopatico, da se meso in slanina lepo opečeta. Nato solimo, popramo, dodamo rdečo papriko, fe- Sojine palačinke z malinami Testo: 2 jajci, 8 cl sladke smetane, 11 cl mineralne vode, 11 cl mleka, 80 g sojine moke, 50 g bele moke, sol, olje za pečenje, 20 cl stepene sladke smetane Nadev: 300 g malin, 80 g sladkorja, 10 cl belega vin, 2 cl ruma, 20 g gustina, 5 cl vode, 5 cl rastlinske sladke smetane Jajca, sladko smetano, mineralno vodo in mleko damo v skledo. Vse skupaj dobro premešamo. Dodamo sojino moko, belo moko in solimo. Razmešamo, da je testo gladko, brez vsakih grudic. Pustimo stati 10 minut, potem v ponvi z dodatkom olja spečemo palačinke, ki jih namažemo z nadevom, prepognemo v obliko rutic in ponudimo s stepeno sladko smetano. Nadev: Maline v hladni vodi splaknemo, odcedimo, damo v kozico, zalijemo z vinom, rumom in sladkamo. Vse skupaj pristavimo in kuhamo 15 minut. Nato pretlačimo, da odstranimo koščice. Ponovno pristavimo, da zavre, in zgostimo z gustinom, ki smo ga razmešali v vodi. Dodamo še smetano in prevremo. Bučke v solati 1200 g bučk, 5 cl olja, 30 g gorčice, 5 cl kisa, sol, poper, drobnjak Bučke olupimo in zrežemo na centimeter velike kocke, nato jih kuhamo v slanem kropu 5 minut. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej si pripravimo preliv iz olja, gorčice, razredčenega kisa, soli in popra. Prelijemo po bučkah, rahlo premešamo in potresemo z drobnjakom. za zdravje in dobro počutje CESTNIK, 29. junij 2000 DOBRO JE VEDETI 25 Sončna očala Ultravijolično sevanje je za organizem zelo pomembno in zdravo, vendar je lahko tudi nevarno. Ultravijolično žarčenje je sestavljeno iz treh vrst žarkov: UV A porjavijo kožo, UV B povzročijo kožne opekline, UV C ne dosegajo zemlje. In kako si zaščitimo oči? Sončna očala priporočamo poleti, zlasti na morju in v planinah, kjer so ultravijolični in infrardeči žarki najmočnejši med 11. in 14. uro. Pri dolgotrajnem sončenju sončni žarki poškodujejo vrhnjo plast roženice, to je epitel. S svojimi ultravijoličnimi in infrardečimi žarki povzročijo lahko opeklino roženice. Pri taki poškodbi očesa nastajajo v roženici mehurčki, epitel se odlušči, nastopi erozija, to je rana roženice, rdečina, solzenje in bolečine. Poiskati je treba nujno pomoč pri specialistu oftalmologu. Še hujša je opeklina roženice, tako imenovani keratitis nivalis, ki nastopi v planinah, predvsem poleti na snegu. Tam je zrak redkejši in višinsko sonce močnejše. Opeklina roženice lahko zapusti kot posledico motnjavo na roženici in s tem trajno poslabšanje vida. Zato priporočamo poleti in pozimi na smučanju boljša sončna očala s 100-odstotno UV zaščito. Sončna očala z UV zaščito priporočamo tudi spomladi pri alergičnih očesnih obolenjih. V sončnih žarkih so tudi ionizirajoči žarki, ki poškodujejo očesno lečo in povzročajo prezgodnjo sivo mreno. Sončna očala morajo biti zatemnjena do 85 odstotkov in imeti 10O-odstotno UV-zaščito. Posebno kakovostna so zrcalna stekla, ki še prav posebno odbijajo UV-žarke. Fotosenzibilna stekla z dioptrijo, ki na soncu potemnijo, niso zadostna zaščita proti UV-žarkom. Sončna očala priporočamo tudi otrokom, posebno na počitnicah na morju ali v planinah. Vsa otroška sončna očala so atestirana in imajo 100-odstotno UV-zaščito. Lahko so uvožena, izdelujejo pa jih tudi v Sloveniji. Otroci in odrasli pacienti, ki nosijo očala z dioptrijo, lahko po naročilu dobijo v Optiki uvožena plastična, to so organska stekla, s 100-odstotno UV-zaščito. Predstojnica očesnega oddelka MARIJA RUDOLF VUKAN, dr. med., spec. oft. I Ali ste deloholik? Med deloholike se uvrščate, če: 1. Živite predvsem (izključno) za delo in tega sploh ne obžalujete. 2. Najraje (običajno) se pogovarjajte o delu, poklicu in poslu. 3. Nezaposleni ljudje (upokojenci, gospodinje, brezposelni) se vam zdijo nezanimivi in dolgočasni, obenem pa jih sploh ne razumete. 4. Sebe si težko predstavljate kot lenuha - tudi kadar počivate, nekaj počnete. 5. O počitnicah in dopustu sploh ne razmišljate, kaj šele, da bi jih načrtovali in si jih privoščili. 6. Udeležujete se le (predvsem) družabnih dogodkov, povezanih s poklicem, poslom, delom in kariero. 7. Družite se le s kolegi iz službe (strankami, kupci, sodelavci). 8. Obžalujete, da ima dan samo 24 ur, sicer bi lahko delali še več. 9. Delo je za vas edina in največja vrednota, ki ste jo že davno postavili na piedestal. 10. Ob besedi deloholizem vam zaigra srce. M. J. ■ »Psihiatrovi pomenki« Dopust je cas ljubezni za dušo in oddiha za telo opusti so pred vrati. Dobro bi bilo razčleniti pojem dopusta. Ali velja ta izraz le za tiste, ki so v delovnem razmerju, ali tudi za brezposelne. V vsakdanjem izrazoslovju se oboji tako izražajo. Torej tudi posameznik, ki ni pridobitno aktiven, reče, da gre na dopust. Pod tem razumemo ne le bivanje doma, ampak odhod od doma, iz domačega kraja nekam drugam. Gre za realizacijo načela, da sprememba razveseljuje. To je brez dvoma res. Pomislimo, kako hitro postanemo dobre volje, če se napeti in nezadovoljni odpravimo kam drugam. Domov se vračamo sproščeni in nam je isto breme neprimerno lažje ali celo spoznamo, da ga ni več. Od dopusta torej pričakujemo odhod nekam drugam. S tem še ni rečeno, da gremo na boljše, kot je doma. Marsikdo se na dopustu spomni, da bi živel doma kakovostnejše življenje, od hrane do stanovanja in celo družbe. Podrobneje pristopimo h klasičnemu dopustu, torej za zaposlenega je dopust odsotnost z delovnega mesta in zasluženi počitek. Sodobna civilizacija predvideva, da gremo na dopust poleti, ko je tudi doma dovolj sonca in vitaminov. Poleti dobi torej naše telo dovolj pozitivnega od okolja. Poleg tega smo poleti v stanju simpatokotonusa, torej aktivnosti, pozimi pa prevladuje živčevje, ki nas upočasni v smislu zimskega spanja. Postavljam torej osnovno vprašanje, kdaj je bolj zdravo imeti dopust, poleti ali pozimi? Osebno bi si upal postaviti zade- vo na glavo in zagovarjam zimski dopust, ki ga že realizira dosti Evropejcev. Predvsem ljudje, ki bolehajo za jesensko-zimsko-pomladno depresijo, se psihično solidno opomorejo v južnih krajih, kjer jim koža porjavi. Obstaja namreč pozitivna povezava med porjavelostjo kože in psihično stabilnostjo. Psihiatri severnih evropskih dežel pošiljajo depresivne bolnike pozimi v vroče kraje blizu ekvatorja, da bi s porjavelostjo kože zmanjšali depresijo. Edino opravičilo za poletne dopuste je v enostavnosti potovanja z avtomobilom, saj ni snega in poledice. Drugače pa bežimo iz poletne blaginje domače narave v plačano poletje. Za to, kar že imamo doma, smo drugje pripravljeni plačati. Zakaj pa bi vse spreminjali in nekomu vsiljevali zimski dopust. Spremembe, če so realne, se bodo VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Maribor Sporočilo zavarovancem Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d. v. z. Vse prejemnike obvestil o preureditvi obstoječih zdravstvenih zavarovanj prosimo, da podpisane dodatke k pogodbi vrnejo najkasneje do 30. junija 2000. S tem si bodo zagotovili znižanje premije za 6,5 odstotka že od 1. avgusta 2000 dalje. Vsem, ki ste nam dodatke že vrnili, se iskreno zahvaljujemo za zaupanje. Če imate dodatna vprašanja ali potrebujete nasvet, nas pokličite. Telefonske številke so: v Murski Soboti 36 550, zastopstvo Gornja Radgona 61 133, zastopstvo Ljutomer 81 332 in zastopstvo Lendava 75 140. Z veseljem vam bomo pomagali. Vaša Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z., PE Murska Sobota Jabolka ............... 200........... 250............200...........250 Hruške............ 200-450.............400............400...........450 Pomaranče.............. 240........... 180............200...........200 Limone................. 280............250............290...........300 Banane............ 100-200.............200............200...........200 Kivi................... 400............380............300...........400 Suhe slive................-........... 800........... 700 800 Orehi, jedrca.............-........... 980..............-........ 1.000 Solata................. 250............ 100............200..........200 Belo grozdje .......... 750............700............700...........800 Rdeče grozdje......... 750.............700............800 800 Zeleno zelje.......... 120...............80.......... 100......... 120 Rdeče zelje...............-.............150.............-...........180 Kumare ............ 250-300............ 180........... 200..........200 Korenček............... 250............ 200........... 250..........230 Paradižnik........ 150-260............. 220........... 240..........240 Paprika.......... 300-600.............. 400.......400-600.......400-700 Stara čebula .......... 100............. 80......... 100.......... 100 Mlada čebula.......... 250............. 200............250..........220 Mladi krompir...... 60-100............. 110.............80......... 120 Stari krompir......... 100...............80 80.......... 100 Stročji fižol.......... 500.......... 600.............400..........600 Peteršilj ............. 400.......... 400......... 400 500 Cvetača .............. 300.............300............300........ 350 Breskve................ 300.............300.......250-300...........300 Češnje.....................-........... 400..............-......... 400 Ananas.....................-........... 400............400..........400 Por........................-........... 250............300..........400 Klementine............. 250...............-........... 300..........300 Sveže slive............ 400.............300..............-......... 300 Zelena.....................-........... 200..............-......... 300 Marelice............... 300.............400............350..........400 Ohrovt.....................-..............-........... 300..........250 Lubenice............... 180............ 180........... 170......... 190 Mandarine.............. 250...............-........... 200......... 300 Bučke.................. 400.............250............300..........350 Grenivke............... 300.............250............300..........300 Suhe fige..................-........... 700............800..........800 Nektarine.............. 350.............300............400..........400 Suhe marelice..............-....... 1.000............1.200....1.200 Dinje ................. 400.............350............450......... 450 česen ........................ 400............... 400.400...........350 Melancane..................-........... 300............400......... 450 sicer same po sebi uresničevale, vendar počasi. Kako dolgo pa naj traja dopust? Telo potrebuje en teden, da si odpočije, torej nadomesti primanjkljaj. Potem sledi pozitivna faza dopusta, torej energetsko napajanje telesa za prihodnost. Menim, da bi potem potrebovali še najmanj en teden dopusta, da se vsaj delno pripravimo za prihodnost. Dopust, ki je krajši od dveh tednov, je nesmiseln, človeka še dodatno nevrotizira. Iz zgoraj navedenega sledi, da sta potrebna dva dopusta, poletni in zimski. Dopustniško obnašanje telesa je ' dokaj enostavno. Z dušo je pogosto drugače. Ne le pri nas, ampak tudi drugje se zgodi, da človek prekine dopust. Telo bi sicer še hotelo ostati na dopustu, vendar se naenkrat pojavijo vprašanja, kdo sem, zakaj sem, kam grem. Gre torej za javljanje globljih filozofskih vprašanj, ki se psihično manifestirajo kot depresija. Za dušeslovcato pomeni, da se oseba ni dovolj ukvarjala samo s sabo. Vemo, kako težko je biti človek, kajti nemogoče je enostavno hoditi »mimo življenja«. Ukvarjanje s samim seboj spada k duševnemu zdravju. Naša duša hrepeni po priznanju, da jo vidimo, se z njo pogovarjamo. Ne prestrašimo se sami sebe. Dopust ni le za odmor telesa, ampak tudi za ljubeče priznanje duševnega področja v smislu naše bivanjske celovitosti. Dr. med. JOŽEF MAGDIČ, nevropsihiater! za zdravje in dobro počutje 26 O TEM IN ONEM 29. junij 2000, VESTNIK SOBOŠKI DNEVI 2000 Program kulturnih in zabavnih prireditev Četrtek, 29. junij soboški park - glavni oder - ob 18.30 lutkovna igrica in klovniada za najmlajše GOSPOD POKUKAJVA V ZABOJ ali igra o Rdeči kapici - ob 19.00 gostovanje Mednarodnega CIOFF folklornega festivala FOLKART- LENT, Maribor FOLKLORNA SKUPINA »Seljo«, Bosna in Hercegovina - ob 20.00 predstava pouličnega gledališča AKSIDENT, Belgija - ob 20.40 gostovanje Mednarodnega CIOFF folklornega festivala FOLKART - LENT, Maribor, FOLKLORNA SKUPINA »Leyte Kalipayan dance compani«, Filipini - ob 22.00 koncert pop glasbe NUDE Petek, 30. junij soboški park - glavni oder -ob 18.30 lutkovna predstava RDEČA ŽOGA - Lutkovno gledališče PIKA, Lenart - ob 19.00 gostovanje Mednarodnega CIOFF folklornega festivala FOLKART- LENT, FOLKLORNA SKUPINA »Mirče Acev«, Makedonija ob 20.00 FOLKLORNA SKUPINA »Car-men Lopez«, Kolumbija - ob 21.00 koncert mariachi glasbe LOS CABALLEROS, Hrvaška - ob 23.00 koncert pop-rock glasbe: MA-GNIFICO Prodajate ali kupujete obveznice ali delnice podjetij in pooblaščenih investicijskih družb? Naročilo za nakup ali prodajo lahko preprosto oddate v poslovalnici Nove Ljubljanske banke v Murski Soboti in enotah Pomurske banke. Izvedli ga bodo borzni posredniki, ki so izkušeni, visoko strokovno usposobljeni in se pri svojem delu opirajo na izvrstno analitično in informacijsko bančno podporo. Pri izvajanju naročil bodo upoštevali vaša navodila in vaše interese ter poskrbeli za diskretnost. Vabimo vas: -v poslovalnico Nove Ljubljanske banke d.d., sektor investicijskega bančništva, Poslovalnica za trgovanje z vrednostnimi papirji Izpostava Murska Sobota Slovenska 41 9000 Murska Sobota -v enote Pomurske banke: - PE Murska Sobota, Trg zmage 7, 9000 Murska Sobota - PE Ljutomer, Ormoška 8, 9240 Ljutomer - PE Lendava, Mlinska cesta 2, 9220 Lendava - PE Gornja Radgona, Partizanska 9a, 9250 Gornja Radgona - Ekspozitura Radenci, Panonska 7, 9252 Radenci - Ekspozitura Črenšovci, Ul. Prekmurske čete 19, 9252 Črenšovci ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Sobota 1. julij mestno središče - ob 10.00 koncert in nastop mažuretk: PIHAL- NI ORKESTER MONOŠTER Z MAŽU- RETKAMI soboški park - glavni oder - ob 18.30 ples za otroke: OTROŠKE PLESNE SKUPINE Mestne občine Murska Sobota - ob 19.00 poulično gledališče FANFARE LE SNOB, Francija ob 20.30 koncert etno rock glasbe: OR- LEKI, Slovenija ob 22.00 koncert blues in funk glasbe: Mr. LUCKY & SEN- SA- SUN BAND, Italija Nedelja, 2. julij soboški park - glavni oder - ob 19.00 lutkovna predstava ZAČARANA LADJA- Lutkovna skupina UŠ, Ljubljana ob 21.00 koncert: GIBONNI, Hrvaška MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 531 19 98 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. Bili smo na »Štajerskem« Razglasitev naj... kmetije bo septembra trokovna komisija za izbor naj... kmetije 2000 je bila tudi ta teden na terenu in obiskala kar nekaj kmetij, ki so jih prijavili kot kandidatke za naj... kmetijo 2000. Spomnimo naj, da letos že desetič - torej jubiljeno - izbiramo naj... kmetijo. če«. Plačilo je na prirastek. Edvard Leskovar se ni pritoževal ne čez dohodek ne čez morebitno količino dela, zato se zdi, da je kar zadovoljen in uspeva najti tudi čas za to, da pomaga drugim. Je namreč mojster za vse. Nekoč je bil kolar. V novejšem času je bolj znan kot graditelj mlina na veter. Pri Borovičevih v Sitarovcih smo se pozdravili kot stari znanci, saj je njihovo kmetijo tokrat že drugič nekdo prijavil na tekmovanje za naj... kmetijo. Urejeno kmečko gospodarstvo, na katerem se ukvarjajo predvsem z govedorejo in mlekarstvom. Tudi na tej kmetiji so izredno gostoljubni. S Komisiji se občasno pridruži Vestnikov novinar. Sam sem to storil ta ponedeljek, ko smo obiskali štiri kmetije »na Štajerskem«. V Le-šanah na Apaškem polju smo bili gostje (da, gostje!) dveh kmetij. Najprej smo obiskali Vakajevo kmetijo, kjer sta mlada zakonca povedala, da sta bila v dilemi: ali bi se še naprej ukvarjala s peko peciva ali bi se odločila za živinorejo. Padla je odločitev: reja goveda, zlasti molznic. V ta namen sta s pomočjo staršev zgradila velik hlev, katerega posebnost je, da gnoja ne kidajo, ampak ga živali med hojo same tlačijo z nekoliko nagnjenih tal. Frasovi iz Lešan pa imajo rejsko središče plemenskih svinj, redijo pa tudi bekone, imajo govejo živino in obdelujejo 35 hektarjev zemlje, od tega 15 hektarjev najete. Tik ob hiši imajo še vinograd. Kmetija je dokaj modernizirana. Hlevi, kjer redijo bekone, so na globoki nastilj. Prašički in prašiči so čisti in veselo migetajo z repi, ki jim jih niso odrezali, kot to še vedno počno marsikje drugod. Gospodarje posebej omenil koristnost silosa na plin C02. Na Stari Gori, po domače »pri Svetom Duhi«, smo kramljali z gospodarjem Leskovarjeve kmetije. Tam pa je že skoraj industrijska proizvodnja, kajti storitveno krmijo več sto bekonov, to pomeni, da jim pokladajo v glavnem hrano »iz vre- SLOVENICA zavarovalniška hiša d.d. •BRAMAC- pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bantna skupina Nove Ljubljanske banke Že pred našim obiskom so imeli obisk sorodnika, ki so mu ponudili meso iz tunke in pravkar pečen rženi kruh. Oboje so ponudili tudi Vestnikovi ocenjevalni komisiji in nihče se ni izgovarjal, da ima dieto. Zares dobrote z Borovičeve kmetije! Strokovna komisija nadaljuje delo in ga bo pravočasno opravila. V septembru bomo izdali posebno prilogo TJaj... kmetija. Načrtujemo seveda tudi prireditev na izbrani kmetiji. Š. SOBOČAN ■ Gospa Helena s šopkom vetje poudarja neko življenjsko hvaležnost, prijaznost in pozornost. Cvetlice so vedno dobrodošle, saj nam poživijo prostor. Kjer je cvetje, se boljše počutimo - okolje postane bolj domače. Starejši ljudje se veselijo obiska kot posebnega praznika, še zlasti, če je to rojstni dan. Pogosto so nestrpni in štejejo dneve, kdaj bo prišel ta dan. Kdo bi si mislil, da lahko šopek cvetja osreči človeka, da se bridko razjoče oko, izpove srce in pomiri telo. Preprosta prijazna hiša v Ižakovcih 63 je topel dom gospe Helene Mesarič. Obiskali smo jo ob njenem 68. rojstnem dnevu in ji zaželeli veliko zdravja, ki ga ni nikoli dovolj, ko enkrat dosežeš zrela leta. Zaradi posledic kapi gospa Helena težko hodi, a kljub temu v njeni hiši pogosto zadiši po domačem kruhu ali »kukurčnih« pogačah. Gospa Helena ima pet otrok. Hčerka Mira je hotela osrečiti mamo s šopkom rož. Heleni je najbolj pomembno, da si ljudje prisluhnejo, da imajo odprto srce in oči za sočloveka, kajti ljudje potrebujemo drug drugega. Šopek je izdelala gospa Olga Koroša v cvetličarni Park v Murski Soboti. Izbrala je tople poletne bar- ve in jih povezala v razkošen poletni šopek. Poleti Šopek je izdelala gospa Olga Koroša iz cvetličarne Park. lahko izbiramo med številnimi cvetlicami raznih barv. Ravni lila-sto obarvani fajgli so dali sredino šopka, okrog je nanizana rumena plahtica in modra tilancija. Okoli šopka so rumeno-zeleni listi ho-ste. Za poživitev pa je naša flori-stka pritrdila k šopku še naravno vezivo španskega trsa (montiran), ki je dal šopku poseben čar. Gospe Heleni želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let tudi v imenu cvetličarne Park iz Murske Sobote in Vestnika. OLGA VARGA ■ VESTNIK fBHIK , 29. junij 2000 KRONIKA 27 Praznik slovenske policije Razstava in številna odličja Poncijskapreventivna akcija Zaigrala je Policijska godba, specialna enota je izvedla vajo, člani policijskega združenja Sever pa so bili na tradicionalnem pohodu red praznikom slovenske policije je direktor Policijske uprave Murska Sobota Aleksander Jevšek odprl nekajdnevno razstavo o pomurski policiji skozi zgodovino. Eksponate so prispevali nekdanji miličniki oziroma policisti in drugi delavci organov za notranje zadeve. Seveda so bila prvotna tehnična sredstva primitivna v primerjavi s sedanjo tehniko in orožjem. Po drugi strani pa je tudi res, da razmere za delo policistov povsod niso idealne, saj na nekaj mejnih prehodih delajo še v bivalnikih. Gospod Jevšek je na kratko spregovoril tudi o slovenski policiji in njenem prispevku k osamosvojitvi. V vojni za Slovenijo je padlo pet policistov, 26 pa jih je bilo ranjenih. Ni res, da bi se slovenska policija umaknila z osamosvojitvenih meja, kot ji tu in tam očitajo. Te meje trdno varuje. Neprecenljiv pa je tudi prispevek policije k večji varnosti v cestnem prometu itd. Dokaz, da policisti le niso samo možje (in fantje) postave, ampak je v nekaterih od njih tudi umetniških navdih, je slikarska razstava policista - vodje izmene na PP Ljutomer 40-letnega Jožeta Osterca, ki so jo odprli v veliki sejni sobi PU Murska Sobota. Osterc je od 1977. leta do danes naslikal štiristo različnih slik, pretežno na platno. Velikokrat je že razstavljal. Tokrat je bilo na Zgodilo se je... Paričjak V tem kraju pri Radencih se je zgodila 21. junija prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala kolesarka Veronika T. Med vožnjo po klancu navzdol je namreč padla. Zdravijo jo v soboški bolnici. Sotina Franc M. se je peljal s traktorjem, h kateremu je imel pripet priklopnik, po lokalni cesti. Pri vožnji po klancu je izgubil oblast nad vozilom, saj je s traktorjem zapeljal na desno bankino in nato še na nasip, kjer se je traktor prevrnil, voznik pa se je hudo poškodoval. Materialna škoda znaša 100.000 tolarjev. Noršinci 24. junij si bo dobro zapomnila voznica osebnega avta, ki se je peljala skozi Noršince: med vožnjo se je vozilo nenadoma vnelo, a je ohranila prisebnost, ustavila in se oddaljila. Hitro so prišli gasilci in preprečili, da avto le ni povsem zgorel. Domnevni vzrok: napaka na električni instalaciji v bližini motorja. Stogovci 50-letni občan tega kraja je prišel k sosedu, kjer živita njegova 78-letna teta in njen 76-letni zunajzakonski partner. Najprej je pretepal teto, nato še njenega prijatelja. Temu je celo zlomil kolk ter prizadejal več udarnin po rokah in glavi. Tišina Zaskrbljeni starši s Tišine so 23. junija obvestili policijo, da pogrešajo 16-letnega sina. Končalo se je srečno: policisti so ga našli pri gramoznici, kjer si je privoščil osvežilno kopel; povedal pa je tudi, da domov ni šel, ker ima v šoli »tri enke.« Idejo za razstavo o nekdanji opremljenosti delavcev organov za NZ je dal sedanji direktor PU Aleksander Jevšek. Njegovi predhodniki na čelu policije v Murski Soboti pa so bili: Darko Anželj (1990-1999), Jože Pojbič (1986-1990), Bela Banfi (1982-1986), Milan Nabergoj (1980), Alojz Špindler (1977-1982) Jože Cerkovnik (1965-1970). - Foto: Š. S. ogled šest njegovih del. V soboto pa je bilo pri soboškem jezeru družabno srečanje, na katerem so podelili več odličij. Jože Makoterje dobil za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti R Slovenije častni znak svobode, ki ga podeljuje predsednik republike. Zlata znaka organov za NZ sta dobila Zlatko Kuk in Franc Slokan; dobitniki srebrnih znakov organov za NZ pa so: Igor Klarič, Štefan Dobrovnik Neka gospodinja je zaznala uhajanje plina iz gospodinjske jeklenke. Upoštevala je nasvet, naj odpre okna in vrata in naj ne prižiga ognja ne električnih aparatov. Potem so prišli gasilci in policisti ter jeklenko izpraznili na prostem. Ljutomer Iz rezervoarja avta, ki je bil parkiran v Prešernovi ulici, je iztekal bencin. Izteklo ga je že 25 litrov, potem pa je to le nekdo opazil in obvestil policiste in gasilce. Slednji so tudi z absorpcijskimi sredstvi očistili mesto onesnaženja. Vzrok za iztekanje bencina: počena cev. Rakičan Škoda v gostinskem lokalu na rakičanskem letališču znaša 100.000 tolarjev. Toliko so namreč vredni predmeti, ki jih je ukradel vlomilec. Odnesel je različne pijače, cigarete in kavo. Murska Sobota Porednež, ki je vlomil v kletne prostore v Lendavski ulici, je ukradel zamrznjeno meso, sok, sadje in zelenjavo. Skrbno lastnico, ki je že pripravila nekaj ozimnice, je oškodoval za 30.000 tolarjev. Lomanoše Iz nezaklenjene stanovanjske hiše je neznani storilec odnesel denarnico, v kateri so bili bankovci različnih valut. Ukradel je tudi nekaj zlatnine, zato je skupne škode za več kot 300.000 tolarjev. Mihalovci Neznani storilec je vlomil v počitniško hišico v Mihalovcih 31 a, od koder je odnesel šest pnevmatik za osebni avto, hladilnik, nekaj orodja in pijač, zato je povzročil za 200.000 tolarjev škode. Režonja, Bojan Šebjanič in Iztok Trček. Podelili so tudi več bronastih znakov, prejemniki pa so: Milan Bauman, Saša Fulder, Boris Kolmanič, Željko Križanič, Marija Lebar, Vincenc Litrop, Boris Muhič, Bernarda Plazar.Mira Prelec, Franc Rautar, Stanko Sobočan, Aleksander Svetec in Milan Šan-dor. Kot zunanji sodelavci so dobili bronaste znake organov za NZ: Lendava 72-letna kolesarka Marta T. iz Male Polane je v Lendavi na Kolodvorski ulici izsilila prednost pred osebnim avtom, ki ga je vozil 29-letni Zlatko V. iz Petišovec, zato je padla na pokrov motorja, od tam pa na tla in si zlomila desno golen. Radenci Neznanec je ukradel na kopališču dva nahrbtnika, v katerih sta bila mobilna telefona in nekaj denarja. Skupna škoda znaša 100.000 tolarjev. Tat je stikal tudi v kopališču v Murski Soboti ter ukradel torbico in denar ter lastnico oškodoval za 10.000 tolarjev. Beltinci Iz parkiranega kombiniranega avta, ki so ga polagalci kablov za hip pustili zunaj nadzora, je izginila radijska UKW-postaja, vredna 95.000 tolarjev. Apače Na dvorišču prodajalne v Apačah je stala hladilna omara podjetja Union. Neznanci so jo ponoči ukradli in tako naredili za 100.000 tolarjev škode. Pomurje Pomurski gasilci so imeli ob koncu preteklega in v začetku tega tedna veliko dela. V Lomanošah in Žižkih so pogasili goreče stmišče, v Rihtarovcih so gasili suho travo, v Ljutomeru so preprečili, da leseni most čez Ščavnico ni povsem zgorel; v Beltincih so pogasili ogenj na ostrešju gospodarskega poslopja; v Nedelici so hoteli pogasiti ogenj na kombajnu (pogasili so ga že občani), med Dokležovjem in Bakovci so gasili suho travo v razbremenilnem kanalu; na Slamnjaku in Mali Polani pa je bilo prav tako treba posredovati zaradi enakega vzroka. Š. S.l Napihal je 3,23 | promila alkohola I e ste bili v noči s petka na soboto (med 19. in 3. uro) s svojim jeklenim konjičkom na cesti, potem ste bili najbrž med 591 udeleženci prometa, ki jih je zajela poostrena policijska akcija, v kateri so ugotavljali psihofizično stanje voznikov, v njej pa je sodelovalo kar 14 policijskih patrulj oziroma 28 policistov. Rezultati. Zaradi različnih kršitev CP predpisov bodo podali zoper 76 udeležencev v cestnem prometu (in to niso samo avtomobilisti) predlog za kaznovanje pri sodniku za prekrške, 38 so izrekli na kraju samem denarne kazni. Skupaj torej 114 kršiteljev oziroma več kot vsak peti. To pa še ni vse! Pri 81 voznikih motornih in drugih vozil so ugotavljali tudi morebitno alkoholiziranost in - glej ga, zlomka - »naprave« so pokazale, da jih je bilo 38 vinjenih; 11 jih je imelo nad 1,5 grama alkohola na kilogram krvi. Ti in seveda voznik, ki je imel v krvi celo 3,23 promila aiokohola, se bodo morali čez čas posloviti od vozniškega dovoljenja. Š. S. Dušan Zver, Mestna občina Murska Sobota, OŠ Bistrica in PGD Sveti Jurij v Prekmurju. Podelili so tudi pisne pohvale, ki so jih prejeli: Milan Alenc, Robert Car, Janez Čontala, Dragica Dominko, Vesna Erjavec, Milan Farič, Bernard Horvat, Mirko Horvat, Karel Karolyi, Miro Kosi, Zoran Kosi, Milena Majcenič, Franjo Strančin, Jožica Škerlak, Marjan Vutek in Matej Zadravec. Š. S.l Tekmovanje v Ropoči V Ropoči je bilo občinsko gasilsko tekmovanje v tridelnem napadu suhe izvedbe in štafetnem teku na 450 metrov. V skupini A so tekmovali člani iz PGD: Ropoša, Sv. Jurij, Rogašovci, Fikšinci, Serdica, Nuskova, Sotina, Pertoča, Večeslavci in Kramarovci. Prvo mesto so zasedli gasilci Ropoče, drugo gasilci od Sv. Jurija, tretje pa Rogašovčani. - V skupini B (starejši člani) je sodelovala le ekipa PGD Sv. Jurij in dosegla kar 902,1 točke. - Med gasilkami so tekmovale le članice A iz Ro-gašovec. V tekmovanju v vaji z motorno brizgalno za prehodni pokal Občine Rogašovci se je pomerilo osem ekip. Zmagali so gasilci od Sv. Jurija. Pokale sta podelila predsednik PGD Ropoča Janez Bertalanič in rogašovski župan Janko Halb. Š. S. Slovesnost v Strukovcih Gasilsko društvo Strukovci bo imelo v nedeljo, 2. julija, ob 10. uri slovesnost ob svoji 11O-letni-ci. Začela se bo z mimohodom gasilcev, nato bodo prebrali kroniko in izvedli ustrezen kulturni program, potem bo slavnostni nagovor; podelili pa bodo tudi več gasilskih odličij. In čisto na koncu bo, kot je to že običaj, gasilska veselica. OBČINA ROGAŠOVCI Občinska uprava Na podlagi 2. čl. Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za sofinanciranje pripravništva v obrtništvu in podjetništvu v občini Rogašovci in sklepa občinskega sveta z dne 31.3. 2000 Občina Rogašovci objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje pripravništva 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet razpisa je sofinanciranje 5 (petih) prostih delovnih mest pripravništva v obrtništvu in podjetništvu v občini Rogašovci. Sredstva se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija) za zaposlovanje mladih za čas opravljanja pripravništva. 2. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Skupen znesek sredstev za sofinanciranje pripravništva, določen s proračunom za leto 2000, je 1.000.000,00 SIT. Upravičencu se del stroškov pripravništva sofinancira v višini 1 /3 minimalne plače ustrezne branžne kolektivne pogodbe. 3. UPRAVIČENCI IN KRITERIJI ZA DODELITEV SREDSTEV Sredstva za sofinanciranje pripravništva lahko zaprosijo samostojni obrtniki, podjetniki in družbe v zasebni lasti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež obratovalnice ali družbe v občini Rogašovci - da v obdobju, določenim z razpisom, zaposlijo brezposelno osebo, ki ji je to prva zaposlitev (za čas opravljanja pripravništva), ali da izkažejo s pogodbo že veljavno zaposlitev pripravnika za obdobje 12 mesecev pred razpisom, - da zaposlijo pripravnika, ki ima stalno prebivališče v občini Rogašovci, - da imajo izpolnjene vse obveznosti do občine in države (zakonske obveznosti) in - da kandidata - pripravnika po opravljenem pripravništvu zaposlijo najmanj še za polovico časa pripravniške dobe. 4. VLOGE IN DOKAZILA Vloge za dodelitev sredstev je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki ga prosilci dobijo na sedežu Občinske uprave občine Rogašovci, Sv. Jurij 15a, 9262 Rogašovci. Vsi prosilci morajo k vlogi priložiti naslednja dokazila: - potrdilo RZZ, da je bila oseba, za katero uveljavljajo subvencijo, registrirana kot brezposelna oseba, oziroma dokazilo, da se oseba prvič zaposluje - potrdilo pristojnega organa o stalnem prebivališču v občini Rogašovci - dokazilo o zaposlitvi (obrazec M1) - pogodbo o zaposlitvi - odločbo o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti in priglasitveni list (za s. p.) - odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti (za druge gospodarske družbe) 5. OBRAVNAVA VLOG Sklep o dodelitvi sredstev sprejme občinski svet na predlog odbora za gospodarstvo, malo gospodarstvo, podjetništvo in turizem ter mnenja občinske uprave oz. izobraževalne ustanove. Občinski svet bo sklep sprejel najkasneje v 60 dneh od poteka roka za prijavo na razpis. 6. KORIŠČENJE DODELJENIH SREDSTEV Občina Rogašovci sklene na podlagi sklepa občinskega sveta z delodajalcem pogodbo o sofinanciranju pripravništva, sredstva pa bo nakazovala na žiro račun prosilca predvidoma mesečno, in sicer do vsakega 15. v mesecu za pretekli mesec. Zadnji obrok subvencije bo občina nakazala šele po prejemu poročila o uspešnosti pripravništva, ki ga mora delodajalec najkasneje v 15 dneh po končanem pripravništvu dostaviti občini. če prosilec po odobritvi sofinanciranja prekine pogodbo s pripravnikom, je dolžan sredstva, ki so bila porabljena za sofinanciranje, vrniti v proračun z zakonitimi zamudnimi obrestmi. 7. ROK ZA VLOŽITEV VLOG Vloge z vsemi zahtevami prilogami sprejema občinska uprava do 31.7. 2000 8. INFORMACIJE Vse informacije o razpisu se lahko dobijo na sedežu občinske uprave. Župan občine Janko Halb, univ. dipl, oec., I.r. 28 29. junij 2000, j s? g /a, ; - ' X « Mrl 1 ■ s | AVTOR 1 ŠTEFAN | HAJDINJAK GLASNIK, ZAGOVORNIK MESTNI PREDEL JESENIC IZRAELSKA LUKA IVO RIBAR HRABROST, POGUMNOST AMERIŠKI IGRALEC COSTNER NAČRT POTOVANJA REKA V KAMERUNU TONE ŠKARJA OLJNA REPICA REKA V GRŠKI MITOLOGIJI (OKEANOS) POLDRAG KAMEN RDEČKASTE BARVE /S c* a | STROJ ZA j TKANJE j IGRALKA ROKOMETA AMERIŠKI KNJIŽEVNIK N ZVESTA DOMAČA ŽIVAL AMJGRALKA 1 DEREK RUSKO ŽENSKO IME KRAJ PRI GROSUPLJEM REKA V 1 SR.ITALIJI ALKALOID V.ČEŠNJE ŠP.POLITIK (JOSE M.) i L.... .... ' REKA NA SEV.RUSIJE RAZ- PUSTITEV NIKELJ ■■ Sl SlfiSSi < ■ ■ TOVARNA V CELJU NASPROTJE ZMAGE VESTNIK MOČ GOVORNIK (KNJIŽ.) TUR.POLITIK (RAUF) BARIJ GOETHEJEVA TRAGEDIJA PRISTAŠ KR AJ NOVINAR (ČRT) LJUDSTVO V RUANDI REIZMA PRI APAČAH IGRALNA KARTA (DŽOKER) AMERIŠKA PEVKA FRANKLIN ORGAN VOHA FR.SKLAD. (JACOUES) TROPSKO DREVO, KRUHOVEC GL.MESTO NORVEŠKE DOLGOREPA TROPSKA PAPIGA VRSTA IGLAVCA NEKD.POPIS POSESTEV AZIJSKI POLOSEL ANG.FIZIK (PAUL) ANG.REŽISER (CAROL) GL.MESTO TOGA STARO MESTOV APULIJI, ITALIJA ODBITEK PRI TERMINSKIH POSLIH D MESTO V KAZAHSTANU PEVKA ŽNIDARIČ SLONOV OKRAS PESNIK ŽUPANČIČ REKA V KAZAHSTANU EVROPSKA DEN.ENOTA FR.PISEC (EMILE) KONICA UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA IVAN DOLINAR ORIENTAL. BOJNI NOŽ AFRIŠKI VELETOK RAZISKAVA S SONDO SIN V ARABSKIH IMENIH ITAL.PISAT. (ELSA) MESTO V UKRAJINI EDINA HČI SKUPINA TREH ENOT. TROJICA NADOMESTITEV OBOLELEGA IGRALCA MESTOV AVSTRALIJI STEBLO DREVES — VRSTA PLESA ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA PETER PEN ZAGREBŠKO LETALIŠČE POČASEN, NESPRETEN ČLOVEK JEZERO V NAMIBIJI SRBSKA STRANKA KRAJ POD FRUŠKO GORO BRITANSKI OTOK ATOL V TUAMOTU DRUŽINA ČEŠKIH GLASBENIKOV T RIMSKA BOGINJA JEZE NAPOTITEV ,.p J -JI j ^8 ČAS BREZ VOJNE RUSKI VIOLINIST (LEONID) DEL ULOMKA ANTONIO VIVALDI KRAJ NA POHORJU (POHORSKI BATALJON) ŠVICARSKI ZIMSKOŠPORTNI CENTER MONGOLSKI VLADAR PRIPADNICA OBROV PRELAZ MED ČRNO GORO IN KOSOVIM REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 8. 6. 2000: KOMEMORACIJA ARABSKI ZALIV SELO ANALIZA EŠ LOČINA ER ŠTEFAN TABORI GANKA AVI RNA VS ADŽARI LE OSTIA ALASKA DIALEKTOLOG RAS NAGELJ PLIN ATESTAT SANDALA SLIČICA VA RAPID ODESA ROT CELJANKA ISAR ITIM AMEBA OTAVNIK CO-GNAC KAVA LEKO AŽBE 00 RIO OC TAUBER REALISTKA SP PILASTER STRD Gl AMATI EJEKTOR DRAKAR TIRANKA RADIANT AT-LANT OST TAT Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke Med reševalce bomo razdelili >« MICA RIŠE IN PIŠE: PETERNELJ I 0) 0 Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 7. julija 2000. E ra Ime in priimek:. Naslov: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Jerneja Herzog, Cankova 53 c, 9261 Cankova 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Lidija Pišek, Banovci 9, 9241 Veržej 3.-7. PRAKTIČNE NAGRADE: Katarina Farkaš, Kapelskac. 72, 9252 Radenci Štefka Marič, Gajska ul. 3, 9233 Odranci Marija Šemen, Dolnja Bistrica 31,9232 Črenšovci Štefka Mlinarič, Štefana Kovača 70, 9224 Turnišče Dragica Vencelj, Brdo 39, 5230 Bovec ra >o E 0 o c 0 'ra k. O) 0 ■o ra k-D> ra c n N ra ^e je pod strejo{ novi stanovanjski blok v Soboti, na osen štoko^ s šestnajstimi balkoni obrnjenimi na severni kraj. Se pravi po domače, prouti babjomi koutl. S toga kraja najbole prejk cejloga leta veter ^uda, deg pere, toča šejka, pa snejg nosi, pa sunce s toga kraja ne posija prejk cejloga leta. Qeleka so eto spitavaft, čl bi un igo gtjdo, na šteH kraj bi sl dau balkon napraviti. Sin je pa ^časi dau v heci odgovor: »Qviično na sever«. ^Takšoga mičlenja so pa, nej v lieci, biCij tildi tisti, šteri so se ga takši stanovanjski blok odločili, ka se naj v Soboti gida. Olni mislijo ka do se Cidje bili ga ta stanovanja, pri Sferi so balkoni na sever obrnjeni, mislijo v ragpisi ta stanovanja boukše ovrednotiti. Verjetno do objavili, ka so ta stanovanja blige naravi, ka v gimi snejg gviišno nanosi po Cejlon balkoni, tan tildi ostane cejlo gimo, pa poskrbi ga gimsko idilo pred vrati. V degevnon । vremeni se balkon lipou opere g močnin pritiskon vetra s sevra kraja, tak tildi veter pripomore astmatiki, ka či stoupi na balkon, njemi direkten sever prehuda kompletne dihalne _/ poti, pa v časi dopusta nede brige Sto de rouge galejvo, pa ešče cejli kiip ugodnosti se kage, pri usmeritvi balkone^ na severno stran. £Ker v Soboti niti eden stanovanjski blok nema balkonoj na sever obrnjeni, de gradbenike čakalo dosta posla, ka bodo po tej sodobni ugotovitvaj gačnoli prebijati nosilne stene v stanovanjski Mokaj pa dogidavati balkone na se verno stran. ‘Slej, ka so pa tou modrijo vo najšli po telki lejtaj, do pa predlagani najmenje ga cAlobelova priznanja, je pravo Qela. PORED Torek, 4. 7. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.00 Japonske pravljice 9.10 EP plesnih navijaških skupin 10.00 Denver, poslednji dinozaver 10.20 Jemen: Dežela kraljice iz Sabe 11.10 Velika imena malega ekrana 12.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.45 Dokumentarec meseca 14.35 Godalni sekstet Zurich 15.15 Dimitri Sgouros igra Chopina 16 .00 Izobraževalna oddaja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Povodnjak in škrat, lutkovna nanizanka 17 .00 Kako rada imam šolo, nanizanka 17.15 Moja žival in jaz, nanizanka 17.45 Zibelke svetovnih kultur, nemška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Dekameron, tv-nanizanka 23.30 Začetek, ameriška drama, 1. del 1 .00 Zibelke svetovnih kultur, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.00 Z zemlje na luno, nanizanka 9.50 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.30 Jasno in glasno 11.25 EP v plavanju 13.25 Znanost v vojni, angleška serija 14.15 Studio City 15.15 Kolesarska dirka po Franciji, prenos 17.15 EP v plavanju, prenos 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Portret čilske pesnice Gabriele Mistral 21.00 Vsakomur svoje, francoski film 22.25 Havinck, nizozemski film POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor - 9.30 Modna popotovanja - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Ljubezen ali denar, nan. - 14.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Zapeljevanje, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.15 Wimbeldon, vrhunci dneva - 23.45 Nikita, nan. - 0.30 M.A.S.H., nan, - 1.00 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Mladostniki strtih src -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Tvegani pregon, ameriški film -22.10 Mesto zločina, nad. - 23.10 Bob, nan. - 23.45 Miami Vice, nan. - 0.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 1.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 14.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Pregled športnih dogodkov -Teniški center Radenci, prestavitev - soboški dnevi, reportaža, oglasi - aktualno ■ Gajba TV -19.00 Živa, novice, regionalna informativna oddaja Aktualno - 18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 F/X ■ umori s trikom, nan. - 20.10 Ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Dodatno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Maribor, d. d. - 22.30 Saubermacher & Komunala -22.45 Aktualno - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 Dragi John, nan. - 0.30 Dragi John, nan. TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Pomoč slepim in slabovidnim. 10.55 - Odprta tema: Mamila in odvisnost 12.00 ■ Videostrani. 15.00 - Gnes, informativna oddaja. 15.25 - 25 let ansambla Ekart, glasbena oddaja. 16.25 - Odprta tema: Mamila in odvisnost. 17.25 Pomoč slepim in slabovidnim. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 -Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 -Ekologija, ekološka oddaja. 21.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 ■ Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.00 Otroci Avstralije, dokumentarna oddaja za otroke - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila -10.05 Poletni izobraževalni program - 12.00 Poročila - 12.35 Labirint strasti, serija -13.25 Hruške in jabolka 14.20 Ameriški film - 16.30 Prizma, multinacio-nalni magazin -19.30 Dnevnik - 20.10 V velikem platnu: Turizem - 21.05 AceVentura: Pet Detective, ameriški film - 22.35 Dnevnik - 23.50 Na meti: Mafija, dokumentarna serija - 00.35 Nož v vodi, poljski film - 4.30 Neptunova hči, ameriški film TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 13.30 Cesarstvo divjine - 14.50 Trgovina, serija - 15.40 Cape Canavaral, serija - 17.10 Hotel Grand - 19.00 Hugo -19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašalnik, kviz - 20.25 Nocoj... - 20.30 Velika vojna - kolaps, dokumentarna serija - 21.25 Newyorški policisti, VI, serija - 22.10 Na poteh uma, dokumentar-na serija - 23.00 The Big Clock, ameriški film- 00.30 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 16.55 Plavanje, prenos iz Helsinkov - 18.30 Športni program -19.30 Glasbeni program - 20.10 Rock koncert - 22.00 Maher, prvi del hum. serije - 22.25 Pravica za vse TV MADZARSKA1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno, vesti in kaj je za njimi - 8.30 Prelomnica tisočletja - 8.35 Beštija, nanizanka - 9.00 Samo danes, zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Slovenski utrinki - 13.58 Poročila - 14.00 Abraham Lincoln, ameriški film -15.35 Klip plus - 15.50 Prelomnica tisočletja - 15.58 Poročila -16.00 Za otroke - 16.30 zelena pika -17.00 Kronika 2000 - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Dnevnik - 19.00 Gospodarstvo v zagonu -19.30 Dnevnik, šport - 22.50 Amerika neko-ga drugega, koprodukcijski film TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Kaj, koliko, zakaj? - 9.00 Iz TV-arhiva: Mozart: Fiagrova svatba: Ste se danes že smejali? -12.00 Zvon, kalifornijske sanje, nanizanka - 12.45 Narodne vrednote -13.00 Dnevnik-14.00 Za upokojence -14.30 Okno, magazin -15.30 Šolska ulica -17.0 Telešpot, vmes EP v plavanju -19.4 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.25 Milijarder, dokumentarni film - 21.55 Telešport - 22.55 Zaključek -24.00 Sanje sem jaz - Nočni program TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 10.25 Vesoljska igra, filmska komedija -11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Cas v sliki - 20.15 Nemoralno zapeljevanje, srhljivka -21.45 Nevarno poželenje, srhljivka - 23.10 Noč, polna strasti, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Šepetanje na blazini, filmska komedija -12.05 Euro Austria - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Srečna družina - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki : REE Sreda, 5. 7. 2000 TV SLOVENIJA! 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Babar, risana nanizanka 9.20 Mozartova druščina 9.45 Povodnjak in škrat, lutkovna nanizanka 10 .00 Kako rada imam šolo, nanizanka 10.15 Moja žival in jaz, nanizanka 10.30 Zibelke svetovnih kultur, nemška serija 11.30 Obzorja duha 12 .05 Razkošje, francoska nadaljevanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 13 .55 Hitro, za življenje gre, ameriški film 15.10 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Raziskovalec, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Medved, francoski film 21.35 Triglavski narodni park 22.10 Odmevi, šport, vreme 23.05 Dekameron, tv-nanizanka 23.45 Mednarodni poletni festival 1.25 Aliča, evropski kulturni magazin TV SLOVENIJA 2 9,15 Med zemljo in morjem, nadaljevanka 9.50 Havinck, nizozemski film 11.25 Portret čilske pesnice Gabriele Mistral 13.45 Glasbeni festivali 15.55 Ujetniki nebes, ameriški film 18.05 Uboga mala bogatašinja, nadaljevanka 19.00 Šef, angleška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.00 Euro 2000 21.00 Grand Prix v atletiki 22.30 Gospa s slike, angleška nadaljevanka 0.05 Mož. ki je delal čudeže, ame. film (čb) POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor - 9.30 Modna popotovanja - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Ljubezen ali denar, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Prisega, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. -22.35 Prijatelji, nan. - 23.15 Wimbeldon, vrhunci dneva - 23.45 Nikita, nan. - 0.30 M.A.S.H., nan.- 1.00 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah Show: Stilski izziv 2000 - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Moj film, film po izboru gledalcev - 22.10 Vsi županovi možje, nan. - 22.40 Will in Grace, nan. - 23.10 Bob, nan. - 23.45 Miami Vice, nan. - 0.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja -1.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 13.30 VVimbledon, ponovitev - 14.00 Živa ponovitev regionalnega programa - Iz našega studia - Dodatno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Maribor, d. d. - Aktualno -15.00 VVimbledon, neposredni prenos - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 F/X - umori s trikom, nan. - 22.40 Živa, regionalni program - Iz naših krajev: Obljubljena dežela, 1. del reportaže - 22.25 Aktualno, informativna oddaja -22.45 Aktualno - 23.30 Fitz, nan. - 0.30 Krila, nan, - 1.00 Pri Addamsovih, nan. TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.30 - Ekologija, ekološka oddaja. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 17.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.00 - Ekologija, ekološka oddaja. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes. informativna oddaja 20.30 - Zakoj pa nej. mladinska oddaja v živo. 21.20 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 - Iz produkcije ZLTV, TV Tezno. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poletni izobraževalni program - 10.05 Pazi, steklo - Prepovedano kajenje - 10.35 Rim - moč in slava - 11.26 Skrivni ulomek - 12.00 Dnevnik - 13.20 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj - 14.10 Čisti contry, ameriški film - 16.00 Ljubitelji živali, serija za otroke - 16.25 Pritožba je dovoljena - 17.30 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodbe hrvaškega otoka: Ugljan - 21.25 Dokumentrni film - 22.25 Dnevnik - 1.40 Jakobova lestvica groze, ameriški film TV HRVAŠKA 2 Panorama turističnih središč Hrvaške - 13.35 Euromagazin -14.20 Izziv, kviz - 14.5 Veliki Azerac, serija - 16.20 Inšpektor Rex, serija - 17.10 Hotel Grand, serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašalnik, kviz - 20.30 Čarovnija II, serija - 21.20 Veronikine skrivnosti humoristična serija - 21.50 Plen, serija - 22.35 Agnieszka, italijanski film - 00.05 Umetnine svetovnih muzejev TVHRVASKA3 16.55 Plavanje, prenos - 18.15 Športni program - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Raziskovalec, prvi del poljudnoznan. serije - 21.05 Umori v Midsomerju, prvi del serije - 22.45 Pravica za vse - 23.30 Monoplus TV MADŽARSKA! 5.45 Vaška Tv - 6.00 Ažurno, vesti in kaj je za njimi - 8.30 Prelomnica tisočletja - 8.35 Beštija, nanizanka - 9.00 Samo danes, zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 Zon, dnevnik -13.00 Za manjšine -13.58 Poročila -14.00 Milenijska filmoteka, novosti z leta 1934 - 14.30 Lila akacija, madžarski film, č.-b. -15.40 Narodne vrednote -15.58 Poročila -16.00 Srečali smo se v Sydnyju - 17.00 Angleščina - 17.30 Smernica -18.00 Dnevnik - 19.00 Šik, moda - 19.30 Dnevnik - 20.00 Ni pravnomočno, šov -20.30 Želeli ste - 21.25 Črna skrinja - 22.00 Dnevnik - 22.50 Madžarski salon - 23.20 Domotožje, japonski film TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Panorama v9.00 Iz TV-arhiva - 12.00 Zvon, Kalifornijske sanje, nanizanka - 12.45 Narodne vrednote -13.00 Dnevnik - 14.00 Zlati dim, magazin -15.40 Pop glasba -16.00 Od melodije do melodije -16.30 Sotrpini -17.00 Telešport, vmes EP v plavanju-19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Polnočni maraton No 5, balet - 321.25 Osupljivo področje, nanizanka - 22.10 Telešport, pla-vanje, petroboj - 23.10 Zaključek - 0.15 Halo, kaj sem - Nočni program TV AVSTRIJA! 6.10 Otroški program -10.35 Kolumbe - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17,35 Nogomet, prenos -19.30 Čas v sliki - 20.15 Rapa Nui, pustolovski film - 22.00 Ritualni umori - V džungli je smrt, pustolovski film - 23.40 Nogomet TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 10.15 Čudovito poletje, film -12.05 Reportaža -13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Srečna družina -14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.45 Loto -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 0.00 Čas v sliki TV SLOVENIJA 1 8 .00 Risanke 9 20 Pleme, nanizanka - 9. 55 Nedeljska pp1^ prenos I j.oo Sw< «’JihživalL angleška serija n.a® Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.15 Turistična oddaja 13.35 4 x4, oddaja o ljudeh in živalih 14 .05 Polž v solati: Mobilni telefon 14.35 Vesna, slovenski film (č.-b.) 16.05 Prvi m dragi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe - Donava - Jadran 18.15 Naravni parki Slovenije: Glinščica 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 10.05 Zrcalo tedna 10.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Bella Mafia, ameriška nadaljevanka 21.30 Večerni gost: Anastassis Vistonitis 22.30 Poročila, šport, vreme 23.00 Trije obrazi plesne skupine Kazina 23.05 Kanadska oddaja o podvodnem baletu 23.20 Naravni parki Slovenije TV SLOVENIJA 2 0.10 Iz dobrega gnezda, nemška nad. 10.00 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.30 Zvezde Hollywooda: Anthony Duinn 11.00 Dokumentarna oddaja 11.30 Oddaja o Slovenski vojski 12.00 Japonski plesi in glasbila 13.00 Šport 15.00 SP v show plesih 15.30 SP v motokrosu do 125 ccm 17.00 Šport 19.00 EP v nogometu, finale 22.00 Šport v nedeljo 22.30 Z žensko sa ne ravna tako, arn. film POP TV 8 .00 Srečna Ness, risanka - 830 Rabunalnicarp, nan. - 9.00 Hrosceborgi nan. -9.30 Knjižni nan. - 10.00 žbormca nan. - 10_30 Kosark^ Naviteka nan -11.80 Slovenija gre naprei, koncert - 12.15 Manhattan do moj, nad. - ra 05 Dvoicrcl.rnm- - 13.40 Formula 1 za VN Francije, prenos - 16.00 Mala Daniela, nai - IT-0” Modna popotovanja -17.30 Materina želja, ameriški film - 19.15 24 ur -m.uO Najini mostovi, ameriški film - 22.25 Šola golfa - 23.00 Wimbeldon, vrhunci dneva - 23.30 Ne zaljubi se, ko si že mrtev, ameriški film - 1.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka - 10.00 Družinske zadeve, nan. - 10.30 Nora hiša, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Zmenkarije - 12.00 Nova misija Nemogoče, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Družina na razpotju, ameriški film - 15.50 Klik! - Vitezi za volanom - Miza za pet - Do ušes zaljubljena - 19.00 Duh bojevnika, nan. - 20.00 Draga, skrčila sva se, ameriški film - 21.40 Stilski izziv: Klubska scena - 22.00 Klic v sili, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10 .00 Živa, regionalni program - 16. seja mestne občine Murska Sobota ■ Pregled dogodkov tedna - Videostrani - 16.00 Ameriški film - 18.00 Rojeni v svobodi, nan. -19.00 Maggie, nan. - 19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Stražar, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Kansas City film TV AS - KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.35 - Videostrani. 17.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja 18.30 - Gnes, informativna oddaja 19.00 - Iz našega arhiva 20.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja 21.00 - Foto Smonka*a grajuje. 21.05 - Viva turistica, turistična oddaja 21.55 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8 .00 Poročila - 8.05 Nedeljsko dopoldne za otroke - 11.00 Jastrebi Zemlje, lutkovna serija -11.25 Nacionalni parki - 12.00 Dnevnik - 12.20 TV-koledar - 12.40 Bakovo: Sadovi zemlje -14.55 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj - 15.45 Dokumentarni film - 16.20 Inšpektor Rex, serija - 17.10 Stoletje, dokumentarna serija - 18.00 Oggy in žohori, risana serija - 18.30 Felicity, serija za mlade - 19.15 Loto - 19.30 Dnevnik -20.10 Čas vojakov, TV film - 22.25 Borzno poročilo - 22.30 Dnevnik - 22.55 Bis! Bis! Humoristična serija - 23.25 Ameriški film - 1.10 Črno-belo v barvi TV HRVAŠKA 2 9 .00 Nedeljsko jutro -10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Veliko Trgovišče, prenos maše -12.10 V obrambi življenja, ameriški film - 14.00 Mir in dobro -14.30 Ponovitev ameriškega filma - 17.00 Popolna resnica, ameriški film - 18.35 Divjina - popularno-znanstvena serija -19.30 Dnevnik - 20.00 Šport - 20.10 Triler - 21.00 Split: Melodije hrvaškega Jadrana, prenos - 223.00 Trgovina, serija - 23.50 Razglasitev zmagovalca melodij hrvaškega Jadrana - 00.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 9.25 Mož z Zahoda, ameriški film - 11.00 Beverly Hills - 11.45 Melrose Plače -12.30 Športni program - 13.50 Formula 1, prenos dirke za VN Francije iz Magny Coursa -15.50 Športni program - 18.05 50 let atletskega mitinga Zagreb, reportaža - 19.00 Nogomet, prenos finalne tekme Eura 2000 iz Rotterdama - 22.20 Šport danes - 22.35 Oprah šov TV MADŽARSKA 1 6.00 Vaška TV - 6.30 Ažurno, izbor - 7.20 Biblija - 7.30 Glavni trg - 9,00 Za otroke -20.35 Tri želje - , 11.00 Cerkvena županija Vac - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Telešport - 13.15 TV-klinika, zdravstveni magazin - 13.60 Formula 1, N Francije, prenos - 16.10 Verski program - 16.40 Čarobna šestica - 17.10 Telešport, Madžarski Derby in GT tekmovanje na Hungaroringu - 18.45 Teden, vmes Dnevnik -19.35 Telešport, EP v nogometu, prenos finalne tekme - 22.35 Ulica upanja, nanizanka TV MADŽARSKA 2 7.25 Vaška tv, izbor - 7.50 Program za vernike - 10.00 Madžarska hiša, iz zamejskih madžarskih tv-programov -10.30 EP v nogometu, pregled - 11.30 Otroški šport - 12.00 Zvon, Ekovizija - 12.30 Mali modrijan - 13.00 Narodna glasba - 13.30 Informatika -14..30 Gaia, ekologija - 15.00 Sporočilo svetih krajev - 15.20 Schumann: Arabesgue -15.30 Mreža, dokumentarna reportaža - 16.00 Telešport, plavanje, konjeniški šport -17.00 Velika kavalkada, bolgarski glasbeni film- 18.30 Kultura bivanja - 19.00 Čarobna šestica -19.30 Vsak moški laže, francoski tv-film - 20.50 Teden, vmes Dnevnik - 21.40 Spomladanski festival - 22.05 Kuj, dokler, ameriški film - 23.55 Telešport - Nočni program 0.20 Glavni trg - 1.55 Slikar Aladar - 2.35 Plesna glasba - 3.00 EP v nogometu, pregled - 4.00 Telešport, EP v plavanju, konjeniški špot, kajak-kanu, sabljanje TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.15 Formula 1, prenos ogrevanja -10.10 Črni žrebec se vrača, pustolovski film -11.45 Gospod in gospa Smith - 12.30 Šport -13.00 Formula 1, prenos dirke za VN Francije iz Magny Coursa - 16.15 Dnevi grmenja, akcijski film - 18.00 Imeti srečo - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Nogomet, prenos finala Eura 2000 iz Rot-terdama - 22.20 Kolumbo - 23.30 Umazani Harry V., kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Lemkejeva duševna vdova, filmska komedija -10.30 Teden kulture -11.00 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.05 Tednik -13.30 Domovina, moja domovina -14.00 Glasba v gibanju -15.00 Heidi in Emi - 15.30 Čarobno poletje, film - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes -19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki -19.54 Pogledi s strani - 20.15 Ko muzika igra - 21.55 K stvari - 23.15 Literarni kvartet SPORED Ponedeljek, 3.7. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.35 Lahkih nog naokrog 10.15 Klapa zahodnega dela, nadaljevanka 10.35 Dokumentarna oddaja 11.30 Na vrtu 11.55 Novi raziskovalec, ameriška serija 12.25 Prvi in drugi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Podoba podobe 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 EP plesnih navijaških skupin 17.45 Jemen: Dežela kraljice iz Sabe 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 19 .00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 21 .00 Dokumentarec meseca 22 .00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Dekameron, tv-nanizanka 23 .30 Kri na soncu, ameriški film 1.20 Jemen: Dežela kraljice iz Sabe PORIV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor - 9.30 Modna popotovanja -10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Ljubezen ali denar, nan. -14.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17:15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Columbo: Na univerzi, ameriški film - 21.30 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.15 Wimbeldon, vrhunci dneva - 23.45 Niki-ta, nan. - 0.30 M.A.S.H., nan. - 1.00 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela nad. -10.10 Luz Maria nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah Show: Zmenkarije s Tyro Banks -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Policist z Beverly Hil-Isa 2, ameriški film - 21.50 Zvezdna vrata SG1, nad. - 22.45 Bob, nan. - 23.20 Miami Vice, nan. - 0.20 Ricki Lake, pogovorna oddaja -1.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 14.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - TV Pika: Brez šminke - Anja Tomažin, Dejan Dubokovič -15.00 Wimbledon, neposredni prenos - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 F/X - umori s trikom, nan. - 20.10 Desetka, ameriški film - 22.00 Teniški center Radenci, predstavitev, Soboški dnevi 2000, reportaža, oglasi, aktualno - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 Dragi John, nan. - 0.30 Dragi John, nan. TV SLOVENIJA 2 10.35 EP v nogometu, finale 14.35 Sobotna noč 16.35 Oddaja o Slovenski vojski 17.05 Domače obrti: Lončarji 17.35 Veliki skladatelji: Sergej Rahmaninov 18.05 Snežna teka, avstralska nadaljevanka 19.00 Lingo 19.30 Videospotnice 20.00 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 20.45 Italija: Švedska, prenos 21.00 Studio City 22.00 Znanost v vojni, angleška serija 22.50 Brane Rončel izza odra 0.50 EP v plavanju TV A8’KANAL 54 09.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 09.50 - Ali En v Caffe artu, glasbena oddaja. 11.30 - Risanke. 1 2.00 - Glasbeni spoti. 12.00 - Videostrani. 16.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 17.00 Ta nori dan ali lisičke se ne dajo, film o glasbeni skupini Foxy teens. 17.30 - Ali En v Caffe Artu, glasbena oddaja. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Pomoč slepim in slabovidnim. 21.25 - Odprta tema: mamila in odvisnost. 22.35 - Gnes, informativna oddaja. 23.05 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.00 Otroci Avstralije, dokumentarna oddaja za otoke - 7.00 Dokumentarna oddaja -8.00 Dobro jutro Hrvaška, 10.00 Poletnoizobraževalni program - 10.55 Program za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, serija - 13.20 Hruške in jabolka -kuharski dvoboj -14.10 Popolna resnica, ameriški film-16.00 Pripravljeni ali ne, serija za otroke - 17.30 Hrvaška danes - 18.55 Bubimir, risana serija - 19.30 Dnevnik-20.10 Kapelski kresovi, dramska serija - 21.30 Misli 21. stoletja - 22.35 Dnevnik-00.05 Aya, avstralski film -2.30 Film TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 12.30 Divjina -13.25 Svet zabave - 17.10 Hotel Grand, serija -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašalnik, kviz - 20.30 Polni krog - 21.20 Prijatelji VI, humoristična serija - 21.55 Pacific Palisades, serija - 22.40 Motenje pravice, kanadski film - 00.05 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 16.55 Plavanje, prenos EP iz Helsinkov -18.45 Mesečina -19.30 Glasbeni program -20.25 Atletika, prenos mitinga Zagreb 2000 - 22.30 Felicity - 23.15 Beverly Hills - 0.00 Pravica za vse, prvi del serije - 0.45 Melrose Plače TV MADŽARSKA! 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Prelommnica tisočletja - 9.05 Samo danes, zabavno dopoldne, vmes nanizanke -12.00 Zvon, dnevnik -13.00 Za manjšine - 14.05 Gut denburgovi - 14.55 Na isti valovni dolžini, dokumentarni film - 15.50 Prelomnica tisočletja - 16.00 Madžarska hiša -16.30 Milenijske proslave -16.50 Srečanje z Jezusom - 17.00 Kvarter - 17.30 Sporočilo svetih krajev -18.00 Dnevnik -19.00 Telesreča -19.30 Dnevnik, šport - 10.00 112, krimimagazin - 20.35 Ime planeta Zemlja, nanizanka - 21.25 V dvoje, razgovor - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Tema - 122.45 Osnovni ton - 22.50 Raj florida, č.-b. film - 0.20 Prelomnica tisočletja TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Delta - 9.00 Na poti - 9.30 Madžari ob prelomu stoletja - 10.30 TV-klinika - 11.00 Koncert čelista M. Perenyija - 11.30 Angelščina -12.00 Zvon, Kalifornijske sanje, nanizanka - 12.45 Narodne vrednote -13.00 Dnevnik - 14.00 Svetovni dan plesa, gala - 15.00 Šolska ulica - 16.30 Šov Mari Torocsik -17.00 Telešpot - 19.30 Glasbena veriga - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport -20.30 Človeško telo - 21.20 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.40 Telešport vmes EP v plavanju - 22.40 Zaključek, Klub znanstvenikov 2000 - 23.45 Halo, tukaj sem - Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.45 Otroški program - 10.20 Einstein Junior, filmska komedija -11.45 Konfeti -1210 Risanke -14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul -17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19 00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vesoljska igra, filmska komedija -21.35 Na težji način, filmska komedija - 23.20 Smrtonosna bitka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Hofrat Geiger, film -12 05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije -13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Srečna družina - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Deželni zdravnik - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22 30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Potovanje v Italijo, film POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor - 9.30 Modna popotovanja -10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Ljubezen ali denar, nan. - 14.30 Sto najpomembnejših ljudi revije Time - 15.00 Wimbeldon, prenos - 19.15 24 ur - 20.00 Tabornice z Beverly Hillsa, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.15 Wimbeldon, vrhunci dneva - 23.45 Nikita, nan. - 0.30 M.A.S.H., nan. - 1.00 24 ur TV SLOVENIJA 1 10.10 Zgodbe iz školjke 10.40 Raziskovalec, ameriška serija 11.30 Naravni parki Slovenije 11.55 Dokumentarna oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.45 Triglavski narodni park 14.10 Večerni gost 15.00 Film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Na liniji, oddaja za mlade 17.15 Iz življenja Hrastkovih 17.45 Neukročeni planet, ameriška serija 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik . 21.05 Turistična oddaja 21.25 Novakovi, tv-nanizanka 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Dekameron, tv-nanizanka 23.30 Slovenci v Avstraliji 0,20 Pisave 0.50 Neukročeni planet, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.00 Iz dobrega gnezda, nemška nad. 9.45 Uboga mala bogatašinja, nadaljevanka 10.35 Grace na udaru, ameriška nanizanka 11.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka 12.55 Svet poroča 13.25 Grand Prix v atletiki 14.55 Euro2000 15.55 Praznovanje 35. obletnice ansambla Lojzeta Slaka 16.55 EP v plavanju . 19.05 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Leteči cirkus Montyja Pythona 21.00 Pot k slavi 21,50 Theo in Thea, nizozemski film 23.40 Nisem nezvest, angleška nadaljevanka 0.30 Ljudje pod Vezuvom, italijanska nanizanka KANALA 8.15 Dogodivščine Rokcain Binča - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah Show: Rivalstvo med bratom in sestro - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nan,- 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Lepi časi, nad. - 20.50 Za življenje, ameriški film - 22.40 Bob, nan. - 23.15 Miami Vice, nan. - 0.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja -1.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 13.30 VVimbledon, ponovitev - 14,00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz naših krajev - Amerika, obljubljena dežela, 1. del reportaže - Aktualno - 15.00 VVimbledon, neposredni prenos - 18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 F/X • umori s trikom, nan. - 20.10 Ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Intervju: Drago Fiala - 22.20 Anketa -22.25 Ob 2. občinskem prazniku občine Razkrižje - 22.45 Aktualno - 23.00 Fitz, nan. -0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. TV AS - KANAL54 09.30 - Gnes, informativna oddaja 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 10.55 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 11.40- Glasbeni spoti. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.55 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.45 - Iz produkcije ZLTV, TV Tezno. 18.15-Risanke. 18.30-Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Foto Šimonka nagrajuje. 20.35 - Viva turistica, turistična oddaja v živo. 21.30 - Iz produkcije ZLTV, TV Tezno. 22.00 ■ Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Letni izobraževalni program - 10.05 Legenda -11.25 Mali veliki svet, oddaja za otroke - 1-2.00 Dnevnik- 12.35 Labirint strasti, serija -13.20 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj - 14.20 Dve mami za Zacharyja, ameriški film -16.00 Deček spoznava svet, serija za otroke -17,00 Reka: Morje - 19.30 Dnevnik -20.10 Zgodbe hrvaškega otoka: Krapanj - 20.45 Izziv, kviz - 21.14 Seinfeld, humoristična serija - 22.20 Dnevnik - 22.40 Novi angleški film - 00.15 Še boljši blues, ame-riški film - 04.30 Skrivnostni ključ, ameriški film TVHRVASKA2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 13.00 Velika vojna: Kolaps, dokumentrana oddaja - 13.50 Dokumentrani film - 16.20 Leta groze, serija - 18.05 Hladna vojna, dokumentarna serija -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik - 20.30 Čarovnija II, serija - 21.20 Na pomoč, VI, serija - 22.15 Latinica - 00.00 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 16.55 Plavanje, prenos - 18.30 Športni program -19.30 Glasbeni program - 20.10 Lju-bezen s plesalcem, prvi del serije - 23.30 Oddelek za umore, prvi del serije TV MADZARSKAl 13.00 Skupaj, za manjšine - 13.58 Poročila -14.00 Rosa, danski film,- 15.35 Erkel -16.00 Za otroke - 16.30 Skice za zgodovino cerkve - 17.00 Kultura bivanja - 17.30 Zagovornik, jezikoslovski program - 18.00 Dnevnik - 19.00 Jani gre na dom - 19.30 Dnevnik - 20.00 Pogovor z min. predsednikom - 21.00 Joe Cocker, posnetek koncerta -11.00 Dnevnik - 22.50 Kino Dore Prekopp - 23.20 Kir Royal, nanizanka TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška Tv - 6.00 Ažurno - 8.30 112, krimimagazin - 9.00 Kronika 2000 - 9.30 Znanost - 11.00 Telesreča - 22.30 Gospodarstvo v zagonu -12.00 Zvon, kalifornijske sanje, nanizanke - 12.45 Narodne vrednote - 23.00 Dnevnik - 14.00 Glavni trg -15.30 V dvoje, pogovor - 16.05 Odprti studio - 16.30 Črna skrinja, svetovni magazin - 17.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Zasebna Madžarska - 21.30 Proslava Helikon 2000 - 22.00 Telešport - 23.00 Zaključek TV AVSTRIJA 1 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 20.15 Komisar Rex- 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Inšpektor Fowler - 22.25 Popolno življenje - 23.00 Inšpektor Fowler - 23.30 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 12.05 Milijonsko kolo -12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Srečna družina - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17,00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1 830in 2O00: GNES - inform. oddaja RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 - Mladi val -21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi-19.00 Dnevnik RaSlo-19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi-21.00 Poročila-21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna -21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke- 21.00 Poročila- 21.10 Kak je indafajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij-10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila-21.10 Med Muro, Rabo in Dravo-24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.10 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Glasba našega srca -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21 :OO Poročila - 21.05 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 05.00 Vedro dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.101. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18,00 Mali radio -19.00 Poročila -19.10 Billo je nekoč! - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 21.05 Geza se zeza - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč ORED Petek, 30. 6. 2000 Televizijski spored od 30. 6. do 6. 7. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.20 Iz življenja Hrastkovih 9.30 Udarna brigada, lutkovna nanizanka 9.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.15 Delfini v ogledalu 10.40 Oddaja o znanosti 11.05 Alpe - Donava - Jadran 11.30 Ne ravno trlica, finska drama 13 .00 Poročila, šport, vreme 13,35 Osmi dan 14 .05 Slovenci v Avstraliji 15 .00 Vsakdanjik in praznik 16 .00 Mostovi 16 .30 Poročila, šport, vreme 16 .45 Lahkih nog naokrog 17.45 Dokumentarna oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Petka 21.15 Deteljica 21.25 Polž v solati: Mobilni telefon 22 .05 Odmevi, šport, vreme 23 .00 Polnočni klub 0.10 Brane Rončel izza odra 1.40 Dokumentarna oddaja TV SLOVENIJA 2 10.00 EP v nogometu, polfinale, posnetek 11.50 Pot k slavi 13.20 Gore in ljudje 14.20 Mož Petek, ameriški film 16.10 Mož, ki je delal čudeže, ame. film (čb) 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Spoznavajmo, ameriška serija 19 .00 Dokumentarna oddaja 19.30 Videospotnice 20 .00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 20.25 Zlata liga v atletiki, prenos 23.00 J.A.G., ameriška nadaljevanka 23.46 Oz, ameriška nadaljevanka 0.35 Noč z Dickom, ameriška nanizanka POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Labirint strasti, nad. - 12.50 Ljubezen ali denar, nan. -1370 Policisti s srcem, nan. - 14.20 Matlock, nan. - 15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Vitez za volanom 2010, ameriški film - 21.45 Komandosi, nan. - 22.45 Wimbeldon, vrhunci dneva - 23.16 Milenium, nan. - 0.00 Operacija Strela, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča, risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprati Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Otroci pišejo Oprah - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nan. - 22.00 Z odliko, ameriški film - 0.00 Miami Vice, nan. - 1.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno-razvedrilno - Drago Hala -Navigator - Anketa - Ekumensko bogoslužje za pomiritev med cerkvama - Aktualno - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Služba in družba, nan. - 17.00 Odpadnik, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan,- 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 F/X -umori s trikom, nan. - 20.10 Melrose Plače, nad. - 21.00 Melrose Plače, nad. -22.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - S soboške tržnice - 22.15 TV Pika: Kifttrgovo srce, 1. oddaja - Aktualno - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 To je življenje, nan. - 0.30 Dragi John, nan. TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, infor. oddaja. 10.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 10.05 - Viva turistica. turistična oddaja. 10.55 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 11.30 - Ta nori dan ali lisičke se ne dajo, film o glasbeni skupini Foxy teens. 12.00 - Videostrani. 15.30 • Gnes, infor. oddaja. 16.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 16.05 - Vrva turistica, turistična oddaja. 17.00 - Glasbeni spoti. 18.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.30 - Gnes, infor. oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, infor. oddaja. 20.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 21.30 - Ekologija, ekološka oddaja. 22.00 - Moto šport, športna oddaja. 22.30 ■ Gnes, infor. oddaja. 23.00 - Ali En v Caffe artu, glasbena oddaja. 00.00 - Erotika. 01.10 • Videostrani. TV HRVAŠKA 1 13.25 Dok. oddaja - 14.15 Poročila - 14.25 Maščevanje piflarjev 4, ameriški film -16.00 Tv o tv - 16.30 Lepa Anka kolo vodi, dok. oddaja - 17.00 Hrvaška danes - 17.30 Turistični magazin - 18.00 5000 km čez Mehiko, potopisna oddaja - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 007, tedenski pregled - 21.00 Film meseca Rob Roy, amer, film -23.20 Dnevnik - 23.45 Nočni filmski maraton: Brez izhoda, amer, film . TV HRVAŠKA 2 9.10 Labirint strasti, serija - 9.55 Dotik Zla, ameriški film -11.40 Ponovitve: Cesarstvo divjine: Pol ure kulture, Dvojčki; Plen; Urgenca; Ograje vašega mesta - 16.00 Teden sodobnega plesa - 17.00 Arabella, otroška serija -17.30 Hugo, tv-ign,- 18.00 Dokumentarni film -18.50 Risanka - 19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik- žO.lbVu« 20.30 Leta gro-ze, serija - 21.25 Latinica - 23.30 Čas je za jazz - 00.30 Umetnine svetovnih nrsiejev TV HRVAŠKA 3 16.15 Pol ure kulture - 16.45 Medtem ko časteče - 17.30 Športni program - 18.40 Nogomet: analiza EP -19.30 Glasbeni program - 20.10 Seinfeld - 20.35 Veronikine skrivnosti - 21.00 Elite Model Look 2000, prenos z Brionov - 22.20 Atletika, posnetek Zlate lige iz Rima - 23.50 Šport danes TV MADŽARSKA 1 15.56 Poročila -16.00 Ribiške avanture - 16.30 Konjska sila ■ 17.00 Telešport, vmes posnetek iz EP v plavanju -18.00 Dnevnik - 19.00 Mreža, dokum. reportaže - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Nova budimpeštanska dvanajstica - 20.10 Mali Valentino, madž. film -21.50 Dnevnik, aktualno - 22.20 Šov Mari Torocsik - 22.50 Bikini koncert - 23.45 Filmski program za odrasle - 1.10 Prelomnica tisočletja. TV MADŽARSKA 2 13.00 Dnevnik - 14.00 Najlepše poletje najstniške dobe, nan. - 14.30 Puder -15.00 Studijo 11 v luči žarometov - 15.30 Madžarska hiša - 16.00 Šolska ulica - 17.30 72 ur, kulturne ponudbe za konec tedna -18.00 Telešport, EP v nogometu, pregled - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje, 22. del - 21.00 Madžarska leta 2000 -21.35 Flirt, koprod. film - 23.00 Zaključek - Nočni program: 0.05 Mreža - 0.35 Aktualno - 1.00 Madžari ob prelomu stoletja - 2.05 Šolska ulica - 3.40 Državljanske vojne na Madžarskem - 4.40 Telešport, EP v plavanju in EP v nogometu. TV AVSTRIJA 1 10.15 Alarm za Kobro 11, film - 11.00 Na jug - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 12.45 Formula 1, prenos treninga - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Nogomet: avstrijski superpokal, prenos - 20.15 Na divji reki, akcijski film - 22.05 Poštena igra, akcijski film - 23.30 Dvoboj, srhljivka TV AVSTRIJA 2 13,40 Oče proti volji - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Okrajno sodišče - 22.10 Poročila -22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki •: a । Sobota, 1. 7. 2000 TV SLOVENIJA 1 8 .00 Odmevi 8.30 Risanka 8.35 Zgodbe iz školjke 9 .05 RadovedniTaček 9.20 Male sive celice, kviz 10.10 Hitro, za življenje gre, risani film 11.25 Klapa zahodnega dela, nadaljevanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Petka 14.45 Priletel je črni kos, ameriški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Fračji dol, lutkovna nanizanka 17.10 Mozartova druščina 17.50 Na vrtu 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Vesna, slovenski film (čb) 21.40 Velika imena malega ekrana 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Vrtiljak, danska nanizanka 23.45 Vran, kanadska nanizanka 0.25 Zbogom, moja lepotica, angleški film TV SLOVENIJA 2 9.25 V telovadnici, nadaljevanka 9.55 Med zemljo in morjem, nadaljevanka 10.45 Svetnik, angleška nanizanka 11.35 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.00 Šport 17.00 Zlata liga v atletiki, posnetek 19.30 Videospotnice 20.05 Izbor koncertov narodnozabavne glasbe 21.05 Z zemlje na luno, ameriška nanizanka 22.05 Sobotna noč 0.06 Svetnik, angleška nanizanka 0.55 Šok, švedska nanizanka POP TV 8.00 Srečna Ness, risanka - 8.30 Računalničarji, nan. - 9.00 Hroščeborgi, nan. -9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. - 10.00 Zbornica, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. -11.00 Navihanka, nan. - 11.30 Sabrina, mlada čarovnica, nan. - 12.00 Modna popotovanja -12.30 Neverjetni pasji mladiči -13.00 Formula 1, trening -14.00 Pop’n’roll -16.00 Otroci ne lažejo - 15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Mistralova hči, nad. -17.30 Betsyjina poroka, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Prvi vitez, ameriški film - 22.20 Leon, francosko-ameriški film - 0.20 Metulj, ameriški film - 2.45 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka - 10.00 Družinske zadeve, nan. - 10.30 Nora hiša, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Mladoporočenci -12.00 Nova misija Nemogoče, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Prava umetnost, ameriški film - 15.40 Ned in Stacey, nan. - 16.10 Divja Amerika, serija -17.15 Divji svet, serija - 18.00 Skrivnosti morskega kraljestva, serija - 19.00 Dellaventura, nan. - 20.00 Ljubica, povečal sem otroka, ameriški film - 21.40 Dvojna prevara, ameriški film - 23.20 Opravičilo, ameriški film -1.10 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 10.15 TV Pika: Kirurgovo srce 1. oddaja -10.45 Aktualno - 11.00 Ferdinand Posedi, d. o. o., predstavlja Audi ■ Soboški dnevi 2000 - Iz našega studia - zdravstveno zavarovanje • Prvi radio za porabske Slovence - Iz naših krajev: Radenci - pregled dogodkov tedna -16.00 Ameriški film - 18.00 Rojeni V svobodi,.pan. - 19.00 Maggie, nan. - 19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Stražar, ,nan. -21.00 Dosjeji X, nan. - 22,00 Fifa Youth Cup - 22.30 Ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Ali-En v Caffe Artu, glasbena oddaja. 11.00 - SQ JAM, glasbena oddaja. 11.55 - Glasbeni spot. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Ali En v Caffe Artu. glasbena oddaja. 17.00 -Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.45 - SO JAM, glasbena oddaja. 18.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Meso in kri, ameriški film. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.05 Program za otroke - 12.00 Dnevnik -12.35 Nora misija 2, hon-gkonški film -14.05 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj -14.45 Moj telesni čuvaj, ameriški film -16.46 Poročila -17.00 Beverly Hills, serija za mladino - 18.05 Melrose Plače, serija za mladino - 19.30 Dnevnik - 20.10 Glasbena oddaja - 21.00 The Principal, ameriški film - 23.05 Borzo poročilo - 23.10 Dnevnik - 23.30 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 11.15 TV-koledar-11.25 Labirint strasti - 14.55 Potovanja, dokumentarna serija - 15.55 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik - 20.10 Pensacola Wings of Gold, serija - 21.00 Frasier, humoristična serija -21.25 Svet zabave - 21.55 Pravi čas - 22.45 EP nogometu - prenos koncerta - 00.15 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 15.45 Hišni ljubljenčki - 16.35 Oprah šov - 17.20 Športni program - 19.30 Glasbeni pro-gram - 20.10 Nogomet: analiza EP - 22.10 Šport danes - 22.20 Dok, film TV MADZARSKA1 5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za reformatorje - 8.10 Risanka - 8.20 Zanzibar, mladinski program - 9.30 Otroški šport -10.00 Sobotni mozaik: Kje, kaj?, Za upokojence, Okno - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Bravo TV - 12.56 Formula 1, trening - 14.10 Informatika -14.35 Delta -15.05 Naše stoletje, 12. del -15.30 Najlepše poletje naše najstniške dobe, nan. -16.00 Pogovarjam se o naši prihodnosti -16.20 Taki smo v prometu - 16.50 Telešport: nogomet, sabljanje, plavanje -19,00 Lotošov -19.20 Osnovni ton -19.30 Dnevnik, šport -20.00 Bruhaha, kabaret - 21.00 Svet čudežev - 21.55 Osnovni ton - 22.05 Uboj Trockega, koprod. film za starejše od 14 let - 23.50 Do grla v vodi, norveški film. TV MADŽARSKA 2 7.25 Vaška TV - 7.40 Družina z jasnega - 8.30 Manjšinski program - 12.00 Zvon, Reševalci, nanizanka - 13.05 Malo mesto, nanizanka - 14.00 Filmski muzej, Chaplinove burleske, č.-b. - 15.55 Letalska družba plavo nebo -16.40 Ribiške avanture, nanizanka - 17.10 Tri želje - 17.40 Ekstremni koktajl -17.55 Prej ali slej, šov -18.50 Šlagerteve -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Najstniški žur - 21.00 Srečali se bomo v Syneyju -21.55 Pred začetkom tisočletja - 22.35 Ulica upanja, nanizanka - 23.20 Musiča Historica - Nočni program: - 23.40 Bravo TV - 0.35 Sobotni mozaik - 2.25 Počitnice! Dolly Roli -koncert - 4.00 Svaki, reportaža - 4.35 Diana Krall Trio - 5.15 EP v nogometu, pregled TV AVSTRIJA! 6.20 Otroški program -12.00 Šaljivec Carey - 12.20 Življenje in jaz -12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.30 O 3 Austria Top 40 -15.15 Beverly Hills 90210 - 16.00 Melrose Plače - 16.45 Jesse - 17.10 Srček -18.00 Air Power 2000 - 19.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kasper, filmska komedija - 21.50 Strašljivci, srhljivka - 23.35 Poltergeist, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Platinasta tolpa, filmska komedija- 11.15 Na divji reki, akcijski film - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Hofrat Geiger, film -14.45 Krasni časi, filmska komedija - 16.25 Dežela in ljudje - 16.65 Religije sveta -17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin - 17.56 Bingo -18.25 Konflikti -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s’strani - 20.15 Vse je TVI - 21.55 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.40 Vse je komedija - 23.50 Šepetanje na blazini, filmska komedija VESTMI 29. junij 2000 O TEM IN ONEM Otroci z vzgojiteljicami med nastopom Nekdanje vzgojiteljice so obdarili red vrtcem v Veliki Polani so v petek praznovali 25-letnico, odkar je prva generacija otrok stopila v vrtec v tem kraju. Vrtec sedaj obiskujejo otroci iz Velike in Male Polane, Brezovice in Hotize. Ob tej slovesnosti so pripravili kulturni program, v katerem so najprej z igricami, pesmicami in plesom nastopili malčki iz vrtca skupaj s svojimi vzgojiteljicami in so ob tem tudi upihnili sveče na torti, ki so jo prinesli na oder ob rojstnem dnevu vrtca. Z gledališko igrico so nastopili šolarji osnovne šole, s skečem pa so se predstavili tudi starši. Kulturni program so kon- čali z nastopom Komornega pevskega zbora Glorija. Na slovesnost so povabili tudi vse nekdanje vzgojiteljice v vrtcu, ki sojih ob tem tudi obdarili in se jim zahvalili za njihov trud z otro- ki. Preteklih 25 let sta se spomnila tudi sedanja vodja vrtca Tončka Žerdin in ravnatelj velikopo-lanske šole Pavel Berden. Poudarila sta, da bo v prihodnje potrebnih še nekaj naložb v vrtec, da bi zagotovili še boljše možnosti za bivanje otrok. J. GABOR I Predstavitev dejavnosti in dosežkov na OŠ Stročja vas Ogromno naredili Uspešni so bili tudi modelarji. Tabori za mlade ouk v šolah se je prejšnji petek povsod končal, te in prihodnje dni pa bodo v Pomurju spet potekali razni tabori ža mlade. Večino jih je uvrstila v svoj program dela tudi Zveza za tehnično kulturo Slovenije - Regionalni center s sedežem v Murski Soboti. Gre za naslednje možnosti: športno-ekološki tabor Žabec 2000 (26.-30. junij na OŠ Bakovci), čebelarski tabor (25.-30. junij na DOŠ Prosenjakovci), poletna šola računalništva Logo in poletna šola računalništva (14.-18. avgust na OŠ Črenšovci), astronomski tabor Fokovci (26.-30. junij na OŠ Fokovci), tabor za mestne otroke o življenju na podeželju (26. 6.-1. 7. na OŠ Puconci), tabor Dober dan, tehnika (3.-7. julij na Srednji poklicni in tehniški šoli M. Sobota), tabor oračev Rakičan 2000 (21.-26. avgust na Srednji kmetijski šoli Rakičan), mednarodni mladinski ekološko-raziskovalni tabor Mura 2000 (9.-16. julij na območju krajinskega parka Mura v okolici Kroga). Kot neke vrste državni tabor pa se šteje tehniški tabor na OŠ III, ki se je začel 25. tega meseca in se bo končal 1. julija, ko bodo predstavili ustvarjalne dosežke udeležencev tega tradicionalnega tabora. JG ■ Poletje prihaja Pod tem geslom je Društvo prijateljev mladine Radenci organiziralo minuli četrtek zanimivo prireditev, na kateri so pripravili različne likovne delavnice, športne in zabavne igre za otroke in odrasle, otroci so se predstavili v mini playback showu, se oblekli v najbolj »odštekane face« in še marsikaj drugega je bilo. JG ■ Otroški natečaj Term Banovci Gusarji na Muri Terme Banovci so v začetku aprila razpisale natečaj za otroke in osnovne šole po Sloveniji za najboljše in najbolj domiselne risbe na temo gusarjev na reki Muri. Prva nagrada so poletne počitnice za vso družino, druga družinski konectedenski paket, tretja pa desetkratno kopanje s kosilom za skupino, seveda vse v Termah Banovci. Pred kratkim se je natečaj končal, pomočnica direktorja zdravilišča Lea Hofman in animator Saša Šunko pa sta novinarjem na tiskovni konferenci povedala, da so bili v termah zelo presenečeni nad odzivom, saj je prispelo blizu štiristo slik iz vse Slovenije, sodelovali pa so tudi vrtci. Kot naročeno pa je bila ravno v času izbora v Banovcih tudi slikarska kolonija Društva slovensko-poljskega prijateljstva, tako da je najboljše risbe izbral akademski slikar Štefan Marflak iz Celja. »Bilo je zelo naporno, opaziti je bilo tudi precej pomoči dedkov, babic in učiteljic, nekaj slik pa je odpadlo, ker so bile bolj morske,« je dejal Marflak, ki je za ocenitev najboljših porabil kar ves dan. Prvo nagrado je tako dobila petletna Vanja Andrejčič iz Gorenjega jezera pri Grahovem, drugo nagrado osemletna Anja Cimerman iz Šentjura, tretjo nagrado pa osnovna šola Zavra-tec. Med kandidati za nagrade so bili tudi otroci iz nam bližjih krajev, še posebno Goričkega, Apač, Ormoža in Ptuja. Vse risbe bodo poleti razstavljene po termah, Hofmanova pa že razmišlja, da bi jeseni mogoče napravili javno avkcijo risb, katere izkupiček bi potem šel v dobrodelne namene. Pravi gusarski spust po reki Muri, kakršen bo poleti, pa so uslužbenci Term s svojimi otroki poskusno pripravili že minulo soboto. TK ■ □ Osnovni šoli Stročja vas smo lahko tudi v minulem šolskem letu slišali ali prebrali veliko spodbudnih »navedb«. V mislih imamo predvsem odmevne šolske projekte, raziskovalne naloge in nadpovprečne dosežke nekaterih učencev. Po besedah učiteljice tehnične vzgoje Jasne Brunskole, ki je bila tokrat »zadolžena« za uvodni nagovor ob zaključni prireditvi, so res ogromno naredili. To se je zdi še toliko pomembnejše, ker spadajo med manjše šole, za svoje delo pa imajo dokaj slabe prostorske razmere, zato si zelo prizadevajo za zgraditev nove šole, ki je pogoj za devetletni program. Na sklepni prireditvi so se predstavili folklorne skupine, dramski, nemški, glasbeni, zgodovinski, računalniški, modelarski in šahovski krožek, pripravili so razstavo ročnodelskih, likovnih in pisnih izdelkov, raziskovalnih in projektnih nalog idr. Podrobno pa so spregovorili o dosežkih učencev na različnih področjih. Še posebno je odmevalo zlato Cankarjevo priznanje (državno tekmovanje), ki gaje kot edini osnovnošolec iz Pomurja osvojil učenec Zmago Pavličič. Prav tako so posebej ponosni na zlato priznanje iz nemščine, ki sta ga. osvojili Tadeja Ščavničar in Aleksandra Kohek, na zlato priznanje za raziskovalno nalogo Kako so stanovali naši predniki (prejeli so jo v Celju), na projektno nalogo Poplave v naših krajih, ki je bila izbrana med trinajstih najboljših Kovaška pedagoška delavnica projektnih del, itd. JG ■ 25 let Mavrice □ Odrancih je bila pred kratkim slovesnost ob 25-letnici tamkajšnjega vrtca, ki so ga poimenovali Mavrica. Ravnatelj vzgojno-izobraževalnega zavoda Tone Černi je na slovesnosti med drugim povedal, da so vrtec v Odrancih ustanovili že leta 1952, in sicer v prostorih šole, petindvajset let pa je minilo od zgraditve novega poslopja. Občani Odranec so v ta namen prispevali kar 70-odstotni delež. Občina pa je morala v zadnjih letih poskrbeti za celovito obnovo. V tem šolskem letu je obiskovalo vrtec 46 otrok, ki so bili vključeni v 4-, 6- in 9-urne programe. Njihov slogan je Pojdimo v vrtec in skupaj spoznajmo življenje. Vključeni so tudi v republiški projekt Zdrav vrtec. J. Ž. ■ ________I Zveza kulturnih društev Ljutomer in območna izpostava sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost v Ljutomeru sta uvrstila v svoj letošnji program dela tudi izvedbo kovaške pedagoške delavnice za osnovnošolce. K sodelovanju so pritegnili tudi kovaškega mojstra Antona Horvata z Razkrižja, ki se še vedno ukvarja s kovaštvom (predvsem ljubiteljsko), čeprav je redno obrt obesil na klin. Skupina enajstih šolarjev (Veržej, Ljutomer in Razkrižje) je preživela en dan na njegovi domačiji, kjer so si ogledali kovaški muzej, se poizkusili v izdelovanju drobnih kovaških izdelkov, pomagali pri podkavanju konja (na posnetku) idr. JG ■ Iz Križevec na Dunaj vto-moto društvo Križevci pri Ljutomeru je eno redkih tovrstnih društev v Sloveniji, ki delujejo zunaj mestnih središč. Velja tudi ugotovitev, da je precej množično in dejavno. Vsako leto organizira tudi društveno eks-kur_zijo. Tokrat so se popeljali na ogled zgodovinskih, kulturnih in drugih znamenitosti Dunaja. Tam so se fotografirali tudi za Vestnik, na sprožilec pa je pritisnil naš sodelavec S. Vajs. JG ■ 32 29. junij 2000, VESTNIK Uspehi, dosežki OŠ lil Tudi na tretji osemletki v M. Soboti so pripravili javno zaključno prireditev ob koncu šolskega leta, na kateri so dali poseben poudarek uspehom in dosežkom, ki sojih dosegli učenci vtem šolskem letu. Skupaj so dosegli čez 100 bronastih, 36 srebrnih in 6 zlatih priznanj na predmetnih tekmovanjih, med interesnimi dejavnostmi pa so bili zelo uspešni mladi tehniki (več državnih prvakov), računalnikarji, šahisti, nogometna ženska ekipa (1. mesto v državi), atletinje idr. »Zlati« učenci so postali Nina Blagovič iz 7.a (matematika in kemija), Jasmina Opeč iz 8. c (zgodovina), Dušan Kozic iz 7. a (fizika), Alan Podle-sek iz 8. b (matematika) in Iztok Štefanec iz 7. a (ke- Doslej so delali vsako iz tega dne veselico, tokrat pa je vodstvo šole le popustilo pritiskom nekaterih staršev ter organiziralo srečanje brez alkoholnih pijač in veseljačenja. Morda je bil zaradi tega obisk slabši. V kulturnem delu so se predstavili učenci, ki sodelujejo pri pevskem zboru in dramski skupini ter glasbeniki. V zabavnem delu pa so se predstavili lokostrelci iz Kamnika, planinci iz G. Radgone idr. Celot- ne šole Gor. Radgona je pripravil tudi župan Občine Radenci. Ob čestitkah, cvetlicah in priložnostnih darilih (srebrnik z občinskim grbom) se je zahvalil vsem odličnjakom in jim zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem šolanju. Hkrati je izrazil željo, da bi se kot izobraženci vrnili in prispevli svoj delež k hitrejšemu razvoju občine. Na OŠ Radenci so bili vseh osem let odlični: Aljoša Ficko, Nika Forjanič, Mateja Madon, Anja Šadl, Martina Grosman in Tjaša Puklavec. Na OŠ Kapela sta bili odličnjakinji Mojca Kovačič in Martina Lah. Na SŠGT so bili vsa leta šolanja odličnjaki Darko Žižek, Mihaela Žokš in Bernarda Žohar. Na Glasbeni šoli Gor. Radgona pa so se izkazali z odličnim uspehom Valter Klemenčič, Renata Ošlaj, Anja Šadl in Tjaša Puklavec. S.: Večina odličnjakov se je izkazala tudi z dosežki na raznih tekmovanjih. Vsem tudi naše čestitke! DOS Prosenjakovci: Zelišča Dvojezična OŠ Prosenjakovci je 15. junija na stežaj odprla svoja vrata za vse, ki so želeli prisostvovati predstavitvi projekta Zelišča. Vse se je začelo z zeliščno gredico, na kateri so najprej posadili in pridno gojili zelišča. Nato so jih nabirali in sušili. Pripravljali so tudi zeliščna zdravila (prevretke, poparke, tonike, Iz naših šol in o najboljših učencih no prireditev je na zanimiv način vodil Mitja Ficko. Posebne pozornosti so bili deležni seveda tudi učenci in učenke, ki so prejeli priznanja za dosežke na šoli in zunaj nje. Besedilo in foto: B. MACUH Črenšovci, Velika Polana olja, kreme idr.), poprovo in drobnjakovo omako ter skutni zeliščni namaz. Nekateri učenci so se posebej poglobili v zgodovino zdravilnih zelišč, o njih so se seznanjali tudi v enciklopedijah. Poleg tega so zelišča risali in o njih pisali v slovenskem in madžarskem jeziku. Pripravili so tudi razstavo, obiskovalcem pa so postregli z bezgovim sokom, različnimi čaji in zeliščnim namazom. Pri vsem tem so tako učenci, kot učitelji in starši spoznali marsikaj koristnega o zeliščih. FOTO: ARHIV ŠOLE Moravske Toplice motorna vozila MERCEDES 190 E, letnik 1994, prodam. Tel.: 22 507. m4207 JUGO 45, letnik 1986, in LADO KARAVAN, letnik 1993, ugodno prodam. Tel:. 041 756 150. m4231 BX 1,9 GTI, registriran, motorno kolo Yamaha 400 XS Contilever prodam. Tel.: 041 744 717. m4232 Karambolirano osebno vozilo, novejšega letnika, kupijo. Tel.: 031 821 186. m4236 GOLF JGL, letnik 1981, prodam za 130.000 SIT, Borejci 10. Tei.: 031 34 77 57. m4237 PEUGEOT 405, diesel, letnik 1990, lepo vzdrževan, ugodno prodam. Tel.: 558 80 25. m4238 DAEWOO NUBIRO 2.0 CDX, 10/ 1999, karavan, vsa oprema, prodam. Tel.: 041 758 700. RENAULT KANGO 1.4 RN, letnik 1998, 13.700 km, prvi lastnik, prodam. Tel.: 040 500 804. OPEL ASTRO 1.6 i, letnik 1995, limuzina, 43.000 km, prvi lastnik, prodam. Tel.: 069 61 623. m4239 živali MLADE OVCE, plemenske, romano-vsko-jezersko-solčavske pasme prodam. GSM, 041 751 659. m4175 NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 069 72 146, gostilna Rajser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m4178 KRAVO, staro 7 let, dobro mlekarico, brejo 5 mesecev, prodam. Tel.: 71 494. m4199 KRAVO, brejo 9 mesecev, in telico, brejo 8 mesecev, zaradi bolezni lastnika prodam. Tel.: 041 948 547. m4210 KRAVO, 6 mesecev brejo z drugim teletom, prodam. Tel.: 551 60 45. m4218 GRAHASTE IN RJAVE NESNICE lahko dobite v Babincih 49, Ljutomer. Tel.: 582 14 01. m4243 PLEMENSKO TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Erika Kuronja, Gorica 42. m4247 posesti ILL, d. o. o., Kot je to že tradicija, je župan črenšovske občine tudi letos pripravil sprejem za učence in učenke OŠ Bistrica in Črenšovci, ki so bili vsa.leta šolanja odličnjaki. To so bili: Valentina Lebar, Viktorija Hren, Jasna Žižek, Andreja Žalig (vsi OŠ Bistrica) in Marko Hozjan (OŠ Črenšovci). Odličnjaki so prejeli knjige in praktične nagrade. Tudi župan velikopolanske občine je izkazal posebno pozornost odličnjakom, tako da jih je povabil na sprejem, jim čestital in podelil družinsko enciklopedijo. Te pozornosti so bili deležni Andreja Sobočan, Maja Podinger, Martina Lebar in Dejan Kovač. J. ŽERDIN Lendava: 24 odličnjakov Lendavski župan je posebej čestital in jim kot priložnostno nagrado izročil Slovenski pravopis 24-im učencem in učenkam Dvojezične OŠ I Lendava, ki so bili vseh osem let odlični. To so bili: Sebastian Koren, Marko Mlinarič, Lara Požonec, Ana Tivadar, Tomi Gy6fi, Goran Jambrovič, Attila Sunyogh, Doris Kocon, Larisa Kocon, Eniko Balaško, Matjaž Žalig, Matej Budin, Tomi Kostric, Zoran Sekereš, Petra Kavaš, Dejan Gostan, Marko Hrelja, Martina Le-narči, Doris Novak, Betti Magyar, Tibor Tomšič, Ta- mara Halagarec in Martina Pucko. Radenci in Kapela JŽ Sprejem za odličnjake OŠ Kapela in Radenci, Srednje gostinske in turistične šole Radenci ter Glasbe- Na OŠ Bogojina so bili vseh osem let odličnjaki Bernarda Puhan, Urška Lovrenčec in Tadej Henzei; na OŠ Fokovci je to uspelo Marjani Kranjec, Danielu Cmčiču, Andreju Gorčanu , Ernestu Hariju in Romanu Miholiču, na Dvojezični OŠ Prosenjakovci pa je bila odličnjakinja v vseh razredih osemletke Tina Voroš. Župan moravskotopliške občine je vsem če- stital in izročil spominska darila. Beltinci GG Ob koncu šolskega leta je župan beltinske občine pripravil sprejem za 23 učencev in učenk osnovnih šol Beltinci in Bakovci, ki jim je uspelo, da so vseh osem let šolanja dosegli odličen uspeh. To so bili: Tjaša Rajh, Ksenija Horvat, Gregor Gjerek, Janja Zver, Janja Vire, Eva Tratnjek, Anja Horvat, Saša Kolarič, Jernej Koštric, Matej Jerebic, Leonida Balažič, Jasmina Mesarič, Romana Jeneš, Janja Režonja, Jernej Koren, Barbara Plohl, Anita Baša in Tadeja Sraka (OŠ Beltinic), Boštjan Hamler, Mihael Banfi, Sabina Jerič, Petra Erdelji in Alenka Gjuran (OŠ Bakovci). Župan je poleg čestitke izročil odličnjakom tudi knjigo Antona Martina Slomška. JŽ Rogašovci David Halb, Mojca Bore, Simona Gomboc, Polonca Hull, Maja Frčko in Tanja Marič so učenci, ki so bili vseh osem let odlični na OŠ Sveti Jurij v občini Rogašovci. Župan jih je povabil na sprejem v prenovljeno poročno dvorano, zatem pa še na pogostitev v Fikšince. Posebej se je zahvalil tudi učiteljskemu zboru za delo v minulem šolskem letu in čestital vsem drugim učencem, ki so dosegli uspehe na JG, FOTO: ARHIV ŠOLE različnih področjih. M. Sobota Slovenska ul. 39 Tel./faks.: (02) 532 13 22 Poslovni prostor v centru M. S., 230 m2, trgovska dejavnost, skladišče + pisarna, izložbeno okno, ugodno prodamo. V IZOLI UGODNO ODDAM STANOVANJE med turistično sezono. Tel.: 066 644 041,m4203 DVE HIŠI v Markovcih, ena pritlična, druga dvostanovanjska z gospodarskim poslopjem, prodam. Tel.: 556 90 60 . m4204 DVE DVOSOBNI STANOVANJI v Murski Soboti prodam. 57 m2, cena 63.000 DEM in 64 m2, cena 77. 000 DEM. GSM: 041 206 014. m4205 HIŠO, varčno, vrstno, novejšo, v Čer-nelavcih, prodam. Tel.: 041 529 385. m4206 PUCONCI! GRADBENA PARCELA NAPRODAJ. Tel.: 23 909. m4220 22 AROV ZAZIDLJIVE PARCELE s starejšo hišo prodam. Tel.: 041 821 125. m4234 STANOVANJE, manjše, v novejšem bloku, prodam. Tel.: 031 565 806. m4235 MORAVSKE TOPLICE - gostilno, kompletno opremljeno, možnost prizidka poslovnih prostorov, prodamo. Tel.: 548 15 33. m4237 kmetijska mehanizacija ROTACIJSKO KOSO SIP 165, pajek SIP 230, trosilnik umetnega gnojila Vikon 350, plug IMT, 10-colni, žitno sejalnico Panonija, širine 2 m, in kabino za IMT 539 prodam. Tel.: 041 904 767. m4189 V KRIŽEVCIH V PREKMURJU dam v najem kmetijo z 10 ha zemlje - od tega 3 ha gozda ali posamezne njive po 40 arov - ugodno za sadjarstvo. Ogled možen od 8. 7. od 13. do 17. ure v Križevcih 216. Informacije po telefonu 00 49 1 7 032 41 0 79. m4202 TRAKTORJE ZETOR, UNIVERZAL, I ŠTORE, SAME, DEUTZ TORPEDO, IMT kupim. Tel.: 041 293 369. m4209 KOMBAJN ZMAJ 133 ugodno prodam. Tel.: 421 376. m4223 TRIREDNI KOMBAJN ZA SLADKORNO PESO znamke BARIGELLI, letnik 1996, dvoosno prikolico, 7 ton, cisterno Creina, 42001, prodam. GSM: 041 756 152. m4225 SILOKOMBANJ SIP S 80 in slamo z njive prodam. Flisar, Brezovci 64, tel.: 45 528. m4240 KOSILNICI s sedeži diesel, petrolin, 15 KS, traktor Steyr 18 s koso in plugom ter stroj za pranje na paro Kar-cher prodamo. Tel.: 44 011,031 548 925. m4244 kmetijski pridelki POMURSKA ZALOŽBA, d. d. Lendavska 1 9000 Murska Sobota PRODAMO Dvoinpolsobno stanovanje v Vrtni ulici 6 v Murski Soboti, skupne površine 77,62 m2, parcelna št. 1024, vložek št. 3100, k. o. Murska Sobota. Cena za m2 stanovanjske površine znaša 125.865,51 SIT. Stanovanje se proda po načelu videno - kupljeno. Vse dodatne informacije o stanovanju in možnem ogledu dobijo interesenti pri gospe Kolarič po telefonu številka 36 425. m4253 VINO, domače, rdeče, ugodno prodam. Krog, Murska ulica 50. m4205 AJDOVO SEME prodam. Majcan, Rankovci, tel.: 46 146. m4214 VINO LAŠKI RIZLING prodam. Tel.: 531 10 49. m421-5 VINO šmarnico prodam. Tel.: 72 147. m4233 ODKUPUJEMO SEME BUČ GOLIC. Oljarna Kazič, Stogovci, tel.: 63 286. m4245 VINO, rdeče, ugodno prodam. Tel.: 72 123. m4251 LADIJSKI POD, talni in stropni, mre-kov, suh, 1. ali 2. kvalitete z dostavo, prodamo. Tel.: 063 451 082. m4228 ODKUPUJEMO DELNICE NA DOMU. Tel.: 02 527 13 21 ali 031 548 848. m4226 delo KOMUNIKATIVNIM OSEBAM PONUJAMO DELO NA TERENU. Tedenska izplačila. Možnost stalne zaposlitve. Tel.: 041 606 019, 0609 650 512. m4187 razno srečanja POHIŠTVO ZA SPALNICO, regal za dnevno sobo, kuhinjo Gorenje, kuhinjo Svea, mizo + 6 stolov in krožno žago prodamo. Tel.: 526 1 1 42. m4216 Zaradi tragičnega dogodka prodamo kompletno proizvodnjo za izdelavo nerjavečih cevi, mogoč tudi širši spekter uporabe. GSM: 041 627 105. m4190 2 SUŠILNICI ZA SADJE in električni boljer, 30 I, ugodno prodam. Tel.: 75 584. PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO STADLER in petkrilno omaro podarim. Tel.: 75 584. m4208 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ, ravni vbod, Necchi, igelni transport z odrezovanjem in trinitno entlarico Union special prodam. Tel.: 069 32 242. PLINSKI ŽAR RANCMERO 9000 PLUS z vulkanskim kamenjem, nerabljen, prodam. Tel.: 069 32 242. m4211 PREKINITE s samevanjem! Pokličite in spoznajte sorodno dušo. Tel.: 090 40 81, 156 SIT/MIN. m4254 storitve PONUJAMO VAM RAZLIČNE TEN-DE, žaluzije, lamelne zavese, rolete, alu rolete, plise zavese. Senčila Žalik, Žižki, tel.: 069 71 410 ali GSM 041 340 572. m4171 DIMNIKI, vstavitev nerjavečih cevi in postavitev novih dimnikov. BEAM, d. o. o., Maribor, tel.: 062 422 688. m4192 MONTAŽA ANTEN! Satelitske, 33. 900 SIT, zemeljske 27.000 SIT. TAS, s. p., Trnje 61, tel.: 02 570 10 21,041 515 094. m4217 DELNICE MURE, ELEKTROMATE-RIALA, Cestnega podjetja in Murale-sa odkupujemo po ugodni ceni. Tel.: 041 832 146. m4241 V 83. letu nas je zapustil dragi oče Ignac Dominko iz ulice Štefana Kovača 111 v Turnišču Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede, g. duhovniku za pogrebni obred ter pevkam za odpete žalostinke. Hvala osebju Pljučnega oddelka za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila Ida Banko iz Puconec 47 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in sveč, gospodu Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Društvu upokojencev in pogrebništvu Banfi ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI veščicav, TLI.: (069) 1411 060, FAX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA fBIH , 29. junij 2000 33 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je v mestecu Lezoux v Franciji po krajši hudi bolezni dne 26. 6. 2000 v 66. letu starosti umrl naš svak in stric Jože Vlaj iz Murske Sobote Njegovo zadnje počivališče bo v Franciji, kjer je našel svojo drugo domovino. Za vedno nam bo ostal v najlepšem spominu. Družini Vlaj in Mazouzi ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča Ana Gomboc iz Puconec 340 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem svojcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in našo drago pokojnico pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. duhovniku in pevcem za odpete žalostinke. Vsi, ki smo jo imeli radi Andrej Zemljič iz Radenec 2. 7. 1990-2. 7. 2000 Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je, izgubiti ga za vedno, a še najtežje je, naučiti se živeti brez njega. Dnevi minevajo, bolečina ostaja. V zahvalo naj- zate rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. Žalujoči: mama, ata, sestra in brat z družino Življenje in smrt sta eno, kot sta eno reka in ocean. J J (K. Gibran) 20. junija se je od nas za vedno poslovila naša mama, sestra in stara mama Marija Tomec roj. 8.12. 1920 iz Lipe Na tem mestu izrekamo ZAHVALO vsem ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje m vence, sveče ter v dobre namene in jo pospremili na njem zadnji poti. Hvala g župniku Alojzu Ratniku za lep obred, pevcem za ■ odoete žalostinke, govornici za besede slovesa, predvsem pa vam ki ste mislili in še mislite nanjo. Ona ki se je razveselila še tako drobnih malenkosti, bi bila ob vaših pozornostih ganjena. Žalujoči domači Renkovci, Beltinci, Lipa, Turnišče, Ljubljana, 22. junija 2000 28. junija mineva leto dni od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in tašča Vše odhaja kakor hitra reka, le spomini spremljajo človeka ... V SPOMIN Karolina Gergar iz Križevec 103 v Prekmurju Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinesete cvetje in prižgete svečo. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 86. letuje prenehalo biti zlato srce naše drage mame, tašče, stare mame in prababice Marije Horvat iz ulice Štefana Kovača 34 v Turnišču Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo botrini, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno ali pisno sožalje, darovane vence, cvetje, sveče, svete maše in dobrodelne namene. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Banfi za nesebično pomoč. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli neizmerno radi ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Karel Kiironja iz Gorice 42 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se gospodu duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, društvu združenja šoferjev in avtomehanikov, nekdanjim sodelavcem Agroservisa in društvu upokojencev. Žalujoči: žena Erika, sin Drago z ženo Marijo in vnuk Aleš Je čas, ki da, je čas, ki vse ti vzame. Zaman je bil tvoj boj, ki si ga bil, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja! ZAHVALA 18. junija seje v 73. letu ustavilo plemenito srce našega dragega moža, očeta, dedka, brata, svaka, soseda in prijatelja Viljema Kučana iz Križevec v Prekmurju 100 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili žalost in bolečino, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene. Posebej hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink in celotnemu zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki mu je med boleznijo stalo ob strani. Hvala godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Njegovi najdražji 29. junija mineva pet let od takrat, ko nas je zapustil dragi sin in brat V SPOMIN Matija Šumak iz Bogojine 70 Hvala vsem, ki se ustavite ob grobu in mu prižgete svečo. Vsi njegovi Skromno, tiho si živel, za nas si dela! in skrbel. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. V SPOMIN 24. junija so minila tri žalostna leta od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedi Evgen Kerčmar iz Vanče vasi Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in se ga z lepo mislijo spominjate. Njegovi najdražji V tihem grobu mirno spiš, v naših srcih za vedno boš ostal. V SPOMIN 26. junija je minilo eno leto od takrat, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Janez Dominko iz Dolgovaških Goric 98 Ob obletnici se ga spominjamo in se zahvaljujemo vsem za lepo misel, cvet ali svečo. Žalujoča žena Katarina, sin Gusti z ženo Moniko, vnuk Aleksander, brat Jože z Ženo Olgo in drugo sorodstvo Srce je omagalo, dih je zastal, spomin nate bo večno ostal. Mama, sedaj ne trpiš več, zdaj mirno spiš. ZAHVALA V 77. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in svakinja Marija Zrim iz Kuzme 63 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala pogrebništvu Maje, sodelavcem SSTŠ in pošte, zdravnikom in osebju kirurškega oddelka bolnišnice Rakičan. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Težko Je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje se naučiti, živeti brez njega. V SPOMIN 3. julija mineva leto dni od takrat, ko je zastalo ljubeče srce dragega moža, očeta, tasta, dedija, brata in strička Jožeta Haužarja iz Ropoče 72 Hvala ti za vse lepe trenutke in dobroto, ki si jo brezmejno razdajal. Iskrena hvala vsem, ki mu prižigate svečke in mu namenjate lepe misli. Vsi njegovi Dedi, neizmerno te pogrešava. Daniel in Klavdija 34 OGLASI 29. junij 2000, isni GLOBINSKI SESALNIKI VORWERK VREČKE ^PARNAD^ PRIKLJUČKI CVETLIČARNA oRbfDeaa Mikloša Kuzmiča 29, M. Sobota Tel.: 31 289, 041 773 289 Z ORhlOejO JE SVET LEPŠI Z VORWERKOM ČISTEJŠI ekološko kurilno olje premog Horizont vedno dovolj toplo Vabimo, vas na slovesna prQsl!awQ> L10~Le±nicje obstoja PGO Strnkov-ei. ki ba -v/ nedeljo, X jjixlijja 'MJjOO, oh 10,00, Obenem tudi bogat kulturni program in zabava z ansamblom Štrk. Wabljjeiii’/ BETONARNA PETELIN Trate 23, Gornja Radgona Tel.: (02) 564 94 10; el. pošta: betonarna.petelin @siol.net IZDELAVA IN MONTAŽA ALU OKEN, VRAT IN ZIMSKIH VRTOV. IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT! POHIŠTVO ZA VAS T 84 90 "■ __ — _ _ — — od 8.00 do 18.00 I LJ II | ||/| Krog, lel.: (069) 35 460. d rllUlVI od9.oodo.iroo_____________________ • garažna vrata • dvoriščna vrata • daljinski pogoni • ograje • kovane ograje • zapornice Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police • žaluzije tel.: 069 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com Zidarstvo-Fasaderstvo la izolacije zidov Strojni ometi JOŽE HORVAT s. p. Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & faks: (069)47 014 GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300 TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Veinarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 STIHL VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA 15» DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO Gradbene izolacije HACK Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636 489 HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKIH ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA! ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! r NAJCENEJE TA HIP I! DO RAZPRODAJE ZALOG l KLIMA NAPRAVE , G za poslovne prostore, stanovanja, hlajenje kleti in vina,... J. Baukarta 16, 9240 Ljutomer- tel.:02/584 80 50’GSM :041/623'728 www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutbmer@siol.net d. o. o. tel.: 528 14 83 GSM: 041 402 880 /ULKANIZERSTV Marjan Martinec, s. p. Rakičan, Zvezna ul. 23 DA MRZLO NI KOSESKEGA 43, MB_ itvftiiir« ET/K ALI ŽELITE ■m ■ PRODATI - KUPITI t—delnice? za VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280 MURSKA SOBOTA, Slovenska 42 069/ 32 - 945 KURILNO OLJE NAJNIŽJA PROVIZIJA V SLOVENIJI 0,7% ? najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše POGLED V PRIHODNOST NASVETI IN POGOVORI 090 46 92 090 46 93 Oli d. n. o. Cena minute pogovora 156 sit ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META 090 4G 412 Raval s.p., cena: 156 SIT/min. PROIZVODNJA ALUMINIJASTIH ROLET' IZOLACIJA • PROTIHRUPNOST * VARNOST BneiHkt, Ul: 10621703 60 43. laks.:(0621703 60 44 HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: I069I 48 426. GSM: Ml 772 426, 041 733 948 Ponudba: - proizvodnja betona, - storitve [prevoz, črpanje betona, delo z gradbenimi stroji], - betonski izdelki (vinogradni in vrtni stebri, robniki, škarpniki, vrtne poti, kanalete, mulde, požiralniki, korita za rože, kanalizacijske cevi in jaški, temelji za drogove, stojala za senčnike in kolesa ipd]. Možnost izdelave po naročilu ali želji kupca. NOVOST: izdelava zunanjih štukaturnih elementov. DRUŠTVO ZABOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Pokličite nas in vse o ugodnih nakupnih pogojih ter o financiranju do 7 let, vam bomo z veseljem razložili tudi na domu! EM1EMOBIL R T M -J Ob Dravi 3/a, Ptuj, 02 783 82 81 STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO Drago Miholič. s. p., Š. Kovača 32, Odranci tel.: 737 147, faks: 737 146, GSM: 041 404 650 ___________________________________ REPUBLIKA SLOVENIJA Republika Slovenija, Upravna enota Murska Sobota objavlja v skladu s 13. členom Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SRS, št. 31/76) JAVNO DRAŽBO koles Ogled je mogoč uro pred začetkom javne dražbe. Javna dražba bo v soboto, 15. 7. 2000, na dvorišču Javnega podjetja Komunala, d. o. o., Murska Sobota, Kopališka ul. 2, z začetkom ob 9. uri. Če želite biti zmeraj korak pred željami kupcev, zaposlenih, lastnikov in okolja, se pridružite vodilni slovenski izvozni družbi Prevent, d. d., Slovenj Gradec dobavitelju evropske avtomobilske industrije Komunikativni, ustvarjalni, inovativni, prilagodljivi in sposobni timskega dela imate priložnost sprejeti življenjski izziv in uresničite svoje sanje RAZVOJNI TEHNOLOG TEHNOLOG KAKOVOSTI (lahko tudi pripravnik) če ob tem izpolnjujete naslednje pogoje: - višješolska ali visokošolska izobrazba strojne ali druge tehniške usmeritve - aktivno znanje enega tujega jezika ali pasivno drugega (angleško, nemško ali francosko ) - poznavanje računalniških programov v okolju Windows - Word, Excel - in ste pripravljeni tudi več let bivati v tujini (zunaj Evrope) ne odlašajte z odločitvijo več kot 8 dni in se nam oglasite na naslov: Prevent, d. d., Kidričeva 6, 2380 Slovenj Gradec s pripisom »prijava na razpis«. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas leto dni, s poskusno dobo pol leta in možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Možnost usposabljanja v bližini kraja bivanja, in sicer v Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi, Lenartu v Slovenskih Goricah in Mirni na Dolenjskem. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. «1 , 29. junij 2000 NAPOVEDNIK 35 kulturni koledar Delimo vstopnice za kino Opomba: Program Soboških dnevov si lahko ogledate na strani 26! KONCERT LENDAVA - V petek, 30. junija, in v soboto, 1. julija, bo v Pe-tišovcih osmi Bikers Weekend. V petek bodo nastopile skupine: Clavvfinger (Švedska - Norveška), Leadfoot (ZDA), That’s Blues (Avstrija), Tankcsapda (Madžarska), Hard Time (Hrvaška) ter Odpisani, Mojohand, Elvis Jackson in Kose, v nedeljo pa: Thin Lizzy (VB), Rockbi-tch (Anglija), Let 3 (Hrvaška), Pokolgep (Madžarska) ter Posodi mi jurja, Juff, Pulz, Sleazy Snails in Agenti. Poleg tega bodo na sporedu še spremljajoče prireditve: speedway dirka, tattoo in bike tekmovanje, striptease, teater - pirotehnični show in bungee-jumping. ŠALOVCI ; - V nedeljo, 2. julija, bo od 13. ure dalje dobrodelna prireditev Pesem za upanje za otroke s cerebralno paralizo. Nastopali bodo: Vili Resnik, Natalija Kolšek, Andrea Makoter, Drago Jo-šar, Spidi in Gogi, Ivo Radin, Manja Šalamun, Dolores, Viktorija, Tonček Dugar, Dvojčici Vesna in Vlasta ter Harmonikarski orkester Ob-murski fantje. Po prireditvi bo zabava z ansamblom Kristali in Natalijo Kolšek. Spremljajoče prireditve: srečelov, toplozračni baloni in motorni jadralci. PEČAROVCI - V nedeljo, 2. julija, ob 9.45 bo v cerkvi koncert pevke in kitaristke Shirlie Roden ter flavtistke Alenke Zupan. ČREŠNJEVCI - V soboto, 1. julija, bo od 14. ure dalje na Dajn-kovi domačiji revija tamburaških skupin ob 90-letnici domače tamburaške skupine. Nastopile bodo skupine iz Pomurja, ob slabem vremenu pa bo prireditev v dvorani vile Hold! Prirejajo: Občina G. Radgona, SLKD RS in KS Črešnjevci - Zbi-govci. DOGODEK LENDAVA - Do petka, 30. julija, bo v Petišovcih I. medob-močni rezbarski tabor, ki ga vodijo rezbarja Dezsd Nemeth in Otto Horvath ter akademski slikar - grafik Laszlo Nemes. GORNJA BISTRICA - V nedeljo, 2. julija, ob 9. uri se bo začel mednarodni tabor »Logarnica« 2000, ki bo trajal do 8. julija, ko bo tudi podelitev nagrad. FOKOVCI - Do sobote, 1. julija, bo na OŠ mladinski raziskovalni tabor z astronomskimi opazovanji. BODONCI - V soboto, 1. julija, se bo ob 14. uri začelo 14. državno tekmovanje v kmečkih igrah. V spremljajočem programu bo organizirana okrogla miza na temo Dopolnilne dejavnosti na kmetiji - možnost preživetja za manjše kmetije. RAKIČAN - V soboto, 1. julija, bo od 10. ure naprej pri Domu starejših piknik, ki ga za stanovalce doma ter njihove svojce in prijatelje že vrsto let organizira osebje doma. STRUKOVCI - V nedeljo, 2. julija, bo PGD Strukovci praznovalo svojo 110-letnico. Info: Rudolf Vrečič, tel.: 49 085! FILOVCI, BOGOJINA - Do sobote, 1. julija, bo potekala 8. mala likov-no-lončarska delavnica. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V galeriji je do 30. junija na ogled razstava slovaškega umetnika Pavola Binderja iz Bratislave z naslovom Objekti iz žice. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Jožeta Denka. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del študentk 3. letnika Oblikovanja tekstilij in oblačil Manice Stvarnik in Sonje Toplak. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po tel.: 21 433. - V Novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del akademskega slikarja Jožeta Šubica iz Maribora. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter Splošno muzejsko zbirko. V muzeju se lahko naročite tudi za ogled mesta. - V knjižničnem oddelku za otroke in mladino je na ogled razstava Človek in okolje, v malem razstavnem prostoru pa je razstava slik in skulptur Marjete Zajnkovič. - Do 20. julija bo v galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave likovnih del Milana Ivška z naslovom Reliefi iz keramike in porcelana. MORAVSKE TOPLICE - V zdravilišču do 14. julija razstavlja slikarka Ljubica D. Mikola, ki slika v akrilni tehniki. BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka. PUCONCI - V prostorih občine je razstava osnovnošolskih učencev z naslovom Cvetje, simbol miru in sožitja med mladimi v združeni Evropi. DOBROVNIK - V Kulturnem domu je na ogled razstava Plečnik skozi Prekmurje dijaka mariborske Srednje gradbene šole Boruta Šantaka. Murska Sobota Murska Sobota Četrtek, 29. junija: ob 18. 00 ameriška romantična komedija Notting Hill, ob 20.00 ameriška satira Dogma Petek, 30. junija: ob 18.00 in 20.00 Notting Hill Sobota, 1. julija: ob 18.00 in 20.00 Notting Hill Nedelja, 2. julija: ob 18.00 in 20.00 Notting Hill Ljutomer Sobota, 1. julija: ob 20.00 ameriška drama Fantje ne jočejo Nedelja, 2. julija: ob 18.00 ■in 20.00 Fantje ne jočejo B O R Z Z N A N J, je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste zna- nja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Ponujamo tipkanje in oblikovanje diplomskih, seminarskih nalog in raznih drugih tekstov. - Ponuja se prevajanje iz ruskega in hrvaškega jezika. - Išče se znanje programiranja v jeziku Turbo Pacsal. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo KLJUČAVNIČAR KLJUČA VMČAR-VAR1LEC; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: zaposli se lahko tudi oblikovalec kovin; do 30.06.00; BAL1GAČ SIMON-S1NK, G. BISTRICA 107A, ČRENŠOVCI KLJUČAVNIČAR; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 30.06.00; BALIGAČ SJMON-SINK, G. BISTRICA 107A, ČRENŠOVCI STROJNI MEHANIK KLJUČAVNIČAR; določen čas 24 mes.; 3 L delovnih izkušenj; ostali pogoji: Zaposli se lahko tudi priučeni ključavni čas s prakso,pričetek dela takoj, sprejemajo pisne vloge z dokazili o izobrazbi; do 12.07.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA ZIDAR , ZIDAR; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI POM.GRADB. DELAVEC S PRAKSO,PRIČETEK DELA TAKOJ, SPREJEMAJO PISNE VLOGE Z DOKAZILI O IZOBR. IN PRAKSI; do 12.07.00; PETELIN IGOR S P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA VOZNIK AVTOMEHANIK ŠOFER KAMIONA S PRIKOLICO-VOZNIK AVTOMEHANIK; določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije. C, do 30.06.00; KMETIJSKA ZADRUGA, Z.O.O., DOBROVNIK 255, DOBROVNIK -DOBRONAK VOZNIK TOVORNJAKA; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno, madžarski jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C.E; OStah ZANESLJIVOST, DAJOČ SE ODGOVOR NOSTIM, do 11.07.00; JEREBIC TRANS IN PARTNER, GOSTINSTVO IN STORITVE D. N. O., ODRANCI, PANONSKA 8, ČRENŠOVCI PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba Ml lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota________0 9 4 2 17 * NATAKAR NATAKARICA; nedoločen čas; do 06.07.00; ČERPNJAK FRANC S.P., DNEVNI BAR, GORNJI PERTOVCI 34/D, PETROVCI NATAKARICA - lahko tudi priprav-niča; določen čas 6 mes.; Družinsko stanovanje; do 30.06.00; ZAKOJC JOŽEFA S. P. Gostilna Zakojč, G. BISTRICA 84, ČRENŠOVCI NATAKARICA; nedoločen čas; Samsko stanovanje; ostali pogoji: vodja delovnega obrata; do 11.07. 00; KRANJEC SIMON-RIHARD S.P., OKREPČEVALNICA PIZZERIA, HOTIZA 164, LENDAVA - LENDVA NATAKARICA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik-govorno in pisno; ostali pogoji: prijaznost, poštenost, zanesljivost; do 11.07.00; JEREBIC TRANS IN PARTNER, GOSTINSTVO IN STORITVE D. N. O., ODRANCI, Panonska 8, ČRENŠOVCI EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALIST NA TERENU; določen čas 1 mes.; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI UPRAVNI TEHNIK. TRG OVEC,LASTNI AVTO; do 30. 06 00- ZUPE TAM ARADADA ZASTOPNIŠKE IN POSREDNIŠKE STORITVE, GREGORČIČEVA ULICA 40, RADENCI VARUH PREDŠOLSKIH OTROK Pomočnica vzgojiteljice za dol.čas od 1.9.2000-31.8. 2001; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: POGOJ: SRED. VZG. ŠOLA ALJ V.STOP.DRUGE SME R1 Z IZPITOM ZA POM. VZGOJITELJA; do 30.06.00; OSNOVNA ŠOLA TIŠINA, TIŠINA 4, TIŠINA; št. del. mest: 2 GIMNAZIJSKI MATURANT STUDIJSKI TEHNIK (KANDIDATI SE NAJ PO TELEFONU DOGOVORIJO ZA RAZGOVOR); nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POZNAVANJE GLASBE,ZNANJE UPORABE PROGRAM OV ZA EDIT1-RANJE GLASBE, ZAPOSLI SE LAHKO TUDI RAČUNALNIŠKI TEHNIK; do 30.06.00; M. A. S. M. SOBOTA D. O. O., SLAVE KLAVORA 1, MURSKA SOBOTA INŽENIR TEKSTILNO KONFEKCIJSKE TEHNOL. Tekstilni inženir-pripravnik; določen čas 9 mes.; do 30.06.00; TEKSTIL PLETILSTVO D. D.. PROSENJAKOVCI 97A, PROSENJAKOVCI -PARTOSFALVA; št. del. mest: 2 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA PRIPRAVNIK-ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR (LOKAC., GRA-DB„ UPOR. DOVOLJENJA); določen čas 12 mes.: jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; do 30.06.00; UPRAVNA ENOTA G. RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, G. Radgona SVETOVALEC L ZA POSEGE V PROSTOR,VODENJE ZAHTEVNEJŠIH UPRAVNIH POSTOPKOV; nedoločen čas; 41. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: PRE1SKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA DEJANJE V UPRAVNEM POSTOPKU,POSKUSNA DOBA 3 MESECE; do 30.06.00; UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, G. RADGONA DIPLOMIRANI VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (VS) VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK ZA DOL.ČAS OD 1.9.2000-31.8.2001; določen čas 12 mes.; do 30.06.00; OSNOVNA ŠOLA TIŠINA, TIŠINA 4. TIŠINA PROFESOR RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 30.06.00; OSNOVNA ŠOLA CANKOVA, Cankova 27, CANKOVA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA ZA PODALJŠANO BIVANJE ALI VZGOJITELJ; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 30.06.00; OSNOVNA ŠOLA CANKOVA, CANKOVA 27, Cankova UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 30.06.00; OSNOVNA ŠOLA CANKOVA, CANKOVA 27, CANKOVA; št. del. mest: 2 UČITELJ RAZREDNEGA POUKA ZA PODALJŠANO BIVANJE ALI VZGOJITELJ; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorne in pisno; do 30.06.00; OSNOVNA ŠOLA CANKOVA, CANKOVA 27, CANKOVA PROFESOR RAZREDNEGA POUKA ZA DOL.ČAS OD 1.9.2000 DO 31.8.2001; določen čas 12 mes.; 1 1. delovnih izkušenj; do 30.06.00; OSNOVNA ŠOLA TIŠINA, TIŠINA 4, TIŠINA; št. del. mest: 2 PROFESOR RAZREDNEGA POUKA ZA DOL.ČAS OD 1.9.2000 DO 25.5.2001 ZA NADOMEŠČANJE PORODNIŠKE; določen čas 9 mes.; do 30.06.00; OSNOVNA ŠOLA TIŠINA, TIŠINA 4, TIŠINA PROFESOR RAZ.POUKA ZA DOL. ČAS ZA NADOMEŠČANJE PORODNIŠKE OD 1.9.2000 DO 9.1.2001; določen čas 4 mes.; do 30.06.00; OSNOVNA ŠOLA TIŠINA, TIŠINA 4. TIŠINA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; do 30.06.00; VZGOJNO-1ZOBRAŽEVALN1 ZAVOD VERŽEJ, BRATSTVA IN ENOTNOSTI 5, VERŽEJ PROFESOR DEFEKTOLOGIJE ZA DUŠEVNO MOTENE SPECIALNI PEDAGOG; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 30.06.00; OSNOVNA ŠOLA IV MURSKA SOBOTA, TRSTENJAKOVA 71, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 3 SPECIALNI PEDAGOG; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 30.06.00; OSNOVNA SOLA IV MURSKA SOBOTA, TRSTENJAKOVA 71, M. SOBOTA; Tokrat bomo odgovorili kar na dve naši nagradni vprašanji. Originalni naslov filma Prebujena vest je Insider, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedel tudi naš nagrajenec Sašo Borovič, Partizanska 45, 9250 Gornja Radgona. Polona Juh, Matej Družnik in David Furlan pa je samo nekaj igralcev, ki nastopajo v slovenskem filmu Jebiga, naš žreb pa je nagrado dodelil Robertu Kovaču, Zvezna ulica 12b, 2000 Maribor. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi: Dopolnite naslov filma: Misija na ...? Odgovor: Kupon Št. 26 Odgovore pošljite do 4. julija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. OOPS! IDID IT AGAIN - Britney Spears 2. FLY ON THE WINGS OF LOVE - Olsen Brothers 3. MY STAR - Brainstorm 4. SHE'S GOT ALLTHE FRIENDS - Chumbawamba 5. AFTER THE RAIN HAS FALLEN - Sting 6. THE TIME IS N0W - Moloko 7. SUMMER MOVED ON - A-ha PREDLOGI: BEAUTIFULTHAT WAY - Noa ZASTAVE - Pami valjak I NEED TO KN0W - Marc Anthony LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. NOCOJ JOČE NEKO SRCE - Tulio Furlanič 2. MOJE SRCE - Natalija Verboten 3. LUNANANI - Siddharta in Vlado Kreslin 4. MINI BIKINI - Kingslon 5: MOJA SIMPATIJA - FoxyTeens 6. NE USTAVI ME NIHČE - Anja Rupel 7. GLAS SRCA - Twins PREDLOGI: MALI SVET - Kondods Band POSKUSI POZABITI - Miran Rudan MESEČINA-Tanja Ribič LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. ŠUMIJO GOZDOVI DOMAČI - Vesele Štajerke 2. ZALJUBLJENO DEKLE - Jože Bohorč s prijatelji 3. ZAVRISKAJ NA VES GLAS - Mitreji 4. SEZIMO Sl V ROKE - Nagelj 5: VRAČAM SE DOMOV - Ptujskih 5 6. SANJAJ Z MENOJ - Ans. Lojzeta Slaka 7. KOVAŠKI ŠPRICER - Štirje kovači PREDLOGI: LOVEC IN LISIČKA - Dvojčici Vesna in Vlasta s prijatelji DOLENJSKA-Slapovi MAJHEN DEČEK - Show band Klobuk Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 6. julija 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 26 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: _________________________ 7 VELIČASTNIH:__________________________________ | GLASBA j NAŠEGA SRCA: ______________________________________________ | Ime in priimek ter naslov:_________________________________ I ___________________________________________________________ L Za Ginekološko porodni oddelek so prispevali Za nakup opreme za Ginekološko porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali naslednji darovalci: Evgen Makari, Šala-menci 34, namesto cvetja za pok. Ireno Lutar iz Sebeborec - 5.000 SIT; Irena in Štefan Kumin, Kupšin-ci 20, namesto cvetja za pok. Viljema Kocana, očeta Geze Kocana iz Motvarjevec - 5.000 SIT; družina Komin - Kodila, Černelavci, Ledavska 39, namesto cvetja za pok. Emilijo Obal iz Rankovec -10.000 SIT; Viljem Bagari, prispevek - 40.000 SIT; dr. Norčič, Kranjec, Martjanci, namesto cvetja za pok. Štefana Kumina iz Kupšinec -5.000 SIT; Dejan Maučec, Brezovci 46, prispevek - 20.000 SIT; Simona Bukva, Nova ul. 9, Petišo-vci, prispevek - 25.000 SIT; Kolman Antalič, Sebeborci 38, namesto cvetja za pok. Ireno Lutar -5.000 SIT; Irena Ciglar, Sebeborci 8, namesto cvetja za pok. Ireno Lutar - 3.000 SIT; Karel Albert, Sebeborci 8, namesto cvetja za pok. Ireno Lutar - 5.000 SIT; Štefan Nemec, Sebeborci 8a, namesto cvetja za pok. Ireno Lutar -5.000 SIT; družina Rudija Kuplena, Šercerjevo naselje 11, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Janeza Kereca - 5.000 SIT; sosedje iz bloka v Partizanski ul. 28 v G. Radgoni, namesto cvetja za pok. Toneta Jakopiča - 11.000 SIT; stanovalci bloka v Paričjaku 24a, Radenci, namesto cvetja za pok. Emi- la Šepa - 10.500 SIT; nekdanji sodelavci namesto venca za pok. Emilijo Obal iz Rankovec - 5.500 SIT; KMN »Oid Boys« M. Sobota namesto venca za,pok. Štefana Šiftarja - 10.000 SIT; Marjeta Vuč-kič, M. Sobota, namesto cvetja za pok,- Marijo Zrim - 5.000 SIT; Marija Roudi, Černelavci, namesto cvetja za pok. Marijo Zrim - 5.000 SIT; Marija Grabar, Fokovci, namesto cvetja za pok. Heleno Kološa iz Andrejec - 5.000 SIT; Milan Sve-tanič, Vadarci, namesto cvetja za pok. Heleno Kološa - 6.000 SIT; družina Krenos, Vadarci 6, namesto cvetja za pok. Heleno Kološa -6.000 SIT; Erika Kološa, Andrejci 48, namesto cvetja za pok. Heleno Kološa - 7.000 SIT; Franc Zamuda, Petanjci 104a, namesto cvetja za pok. Anico Korošec - 5.000 SIT; Silva Zavašnik, avtorski honorar od knjige Boug žegnjaj -15.000 SIT; družina Matuš, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Borisa Križana - 3.000 SIT; sodelavci Pomurskih mlekarn, namesto venca za pok. očeta Aleksandra Vezjaka iz Gradišča - 18.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA. ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 27. 6. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 27. 6. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,9130 14,9243 15,0664 Francija 1 31,2836 31,3073 31,6054 Nemčija 1 104,9206 105,0000 106,0000 Italija 100 10,5980 10,6060 10,7070 Švica 1 132,5112 131,2854 133,8744 ZDA 1 220,2026 220,3692 222,4680 Dopust boste preživeli mirneje, če boste vedeli, da so vaši vrednostni predmeti in dokumenti varno shranjeni! je najvarnejša oblika shranjevanja dokumentov, nakita, raznih dragocenosti in vrednostnih papirjev. Sef lahko najamete v Poslovni enoti Pomurske banke v M. Soboti, Trg zmage 7, ter ekspozituri Moravske Toplice. NAJEM MOGOČ TUDI SAMO ZA EN MESEC! (Cena, odvisna od velikosti sefa, že od 6.426 SIT (letna najemnina) oziroma 1.666 SIT (mesečna najemnina) naprej. V dvoje je lepše Krstna botra Dragica Koren iz Šratovec in birmanski boter Stanko Recek iz Fikšinec sta jamstvo, da sta se današnja mladoporočenca prav odločila in da bo zakon trajal, dokler ju smrt ne loči, kot je sicer zapisano v obredniku. Poročila sta se Robert Madjar iz Večeslavec, zaposlen na CP kot asfalter, in Darja Dervarič, konfekcijska tehnica, izSkakovec, zaposlena v Muri. Cerkvena poročna obreda sta bila v bodonski cerkvi, opravila pa sta ju pertoški katoliški župnik Jože Vinkovič in evangeličanski bodonski duhovnik Ludvik Jošar. Poroka je bila torej ekumenska, saj mlada, četudi se ZO } pomurska banka ---Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR imata nadvse rada, zaradi poroke nista šla spreminjat ver. Tako je tudi prav. Potem je bila seveda gostija. Odločili so se za Mencingerjevo gostilno na Krajni. Kar sto deset svatov je prišlo, ki so prinesli tudi lepa darila. Mladima bodo prišli prav tako razni gospodinjski aparati kot denar, saj sta bila v letošnjem letu še posebno pridna in že pred poroko sta sezidala hišo v Brezovcih. Postopoma bosta z gradnjo nadaljevala, a najbrž ne že letos, saj sta v tem letu že veliko naredila. No, naraščaja pa še ni. Zakaj sta se Robert in Darja odločila, da se poročita prav v letošnjem aprilu (in ne v prejšnjih ali poznejših letih), nista povedala. Je pač spontano dozorel čas, ko je bilo treba potrditi šestletno poznanstvo in dveletno življenje v dvoje. Najbrž pa so kaj »štenkarili« tudi starši, češ poročita se že. Tudi z gradnjo bosta lažje nadaljevala. Na gostiji, na kateri je igral ansambel Capuccino, pa je bilo veselo tudi zato, ker sta oba mlada zakonca Madjar (nevesta je pač prevzela možev priimek) praznovala rojstna dneva, saj je med njima le tridnevna razlika. In še nekaj je, kar govori v prid, da bo zveza uspešna: oba sta rojena v nebesnem znamenju bika. Pa dopust, poročno potovanje? Le na dopust bosta šla nekam na Jadransko morje. Takrat seveda kot mož in žena. - Š. S. 29. junij, četrtek, PETER IN PAVEL 30. junij, petek, MILA li julij, sobota, ..... DANICA 2. julij, nedelja, _____OTO 3. julij, ponedeljek, _ TOMAŽ 4. julij, torek,UROŠ 5. julij, sreda,CIRIL IN METOD H——------------- --- ---------- 1. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 15 minut, zašlo pa ob 20. uri in 56 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 41 minut, kar je že za štiri minute manj kot pred petimi dnevi. 1. julija ob 21. uri in 22 minut bo nastopil mlaj. Ali se bojite črnega moža? V Petišovcih se motoristov ne bojijo Stadionu za spidvej in njegovi okolici se obetajo boljši časi rav žalostno je bilo v zadnjem desetletju pogledati stadion za spidvej v Petišovcih in njegovo okolico. Vse je bilo zaraščeno, objekti so rjaveli in propadali. V zadnjem obdobju pa se je, kot kaže, začelo nekaj premikati. Na stadionu in v njegovi okolici so pokosili travo, za silo uredili zgradbe, nekatere prostore pa so petišovska društva tudi začela obnavljati in jih bodo uporabljala pri svoji dejavnosti. Ni bila poroka, ampak izpit P Nedvomno gre za zgradbe na primerni lokaciji, ki bi se jih dalo izkoristiti za športne, kulturne in turistične namene in tega so se zavedli tudi v Petišovcih in na lendavski Občini. Za uresničitev tega cilja pa bo potrebno kar nekaj denarne pomoči skupnosti in sponzorjev pa tudi takih prireditev, kot je srečanje motoristov iz Slovenije in drugih držav, ki bo ta konec tedna potekal pod naslovom Bikers Weekend. Ko je bil rekreacijski center zgrajen, je na njem potekalo kar nekaj odmevnih prireditev, sčasoma pa je vse zamrlo. Domačini imajo sedaj s tem nekoč uspešnim rekreacijskim centrom kar nekaj načrtov, zato so tudi sprejeli ponudbo o prireditvi motoristov, kjer bo nastopilo kar nekaj kakovostnih glasbenih skupin in bo poleg motoristov še precej drugih obiskovalcev. Upajo, da bo prostor z mirno in prijetno okolico, od zadnje hiše v naselju Petišovci oddaljen kaka dva kilometra, sčasoma Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci so imeli pred kratkim zaključne izpite tudi dijaki, ki so se vpisali v poseben projekt za izobraževanje mladih brezposelnih oseb Program 5000 Zavoda R Slovenije za zaposlovanje. V program cvetličar(-ka) Vrtnarske šole Celje se je vključilo dvajset kandidatov. Teoretični del pouka so imeli večinoma na Srednji kmetijski šoli Rakičan, na praktično usposabljanje pa so se vozili v Celje. Naš posnetek je nastal med opravljanjem izpita ob praktičnem primeru - aranžiranje in cvetje za poroko. Kuharji - natakarji in natakarji (skupaj 26) pa so se usposabljali ves čas na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, ob koncu pa so morali tudi oni praktično pokazati (skuhati jedi in postreči povabljenim gostom), kaj so se naučili. Vsi so uspešno opravili preizkus. Vodja projekta Program 5000 Miklavc je ob tej priložnosti dejal, da je tovrstno usposabljanje vsekakor zelo koristno, saj se bodo mladi tako lažje zaposlili. VESTNIK znova preseneča in nagrajuje NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek:_________________________________ Ulica:__________________________________________ Kraj:___________________________________________ Pošta:__________________________________________ Podpis:_________________________________________ Datum naročila:_________________________________ spet dobil stari blišč in postal pomembno družabno središče. V zadnjih dveh tednih je po Pomurju in v nekaterih medijih odmevalo anonimno pismo, v katerem se avtor zgraža nad motoristi in ljudi svari pred nevarnostjo ob tem koncertu. Krajani Petišovec, s katerimi smo se pogovarjali, so nam zatrdili, da se motoristov ne bojijo in da je nevarnost za kake izgrede takšna kot na katerikoli drugi javni prireditvi, denimo veselici ali nogometni tekmi. Anonimno pismo pa so pokomentirali, da pač »en človek lahko naredi več škode kot sto ljudi koristi«. Menijo, da je pismo napisal očitno nekdo, ki mu motoristi zaradi močnih motorjev, temnejših oblek in daljših las vzbujajo strah ali pa je želel le škoditi organizatorjem in ljudem, ki želijo spet obuditi življenje na petišo-vskem štadionu in ob njem. J. GABOR! V zgradbi ob stadionu so si začela urejati prostore tudi nekatera petišovska društva. Potem ko so Tumiščani odprli toplovodni ribnik, so tudi Len-davčani v nekoč že projektiranem rekreacijskem centru v Petišovcih, kjer sedaj eden od zasebnikov ureja in na črno eksploatira gramoz, začeli gojiti ribe. Tako naj bi Lendavčani uvozili tri tone krapov iz Madžarske. Ali so krapi madžarskega ali kakega eksotičnega geografskega porekla, še ni znano. Zaznamka o poreklu ni niti v poročilu računskega sodišča. k -k k Jože Kavaš - Telžup se je bal napada podjetnika in politika Marjana Maučeca - Makija ob obravnavi poročila računskega sodišča. No, združitev že ima blagodejne učinke. Hkrati pa kljub napakam Kavaš denarja le ni porabil za polnitev črnih fondov beltinskega nogometa. k k k Šef za županov make up v Gornji Radgoni g. Toš je izrazil globoko županovo podporo prizadevanju Stanka Sakoviča za razbremenitev mesta Radgone. S tem je radgonski župan tudi politično podprl mladinsko organizacijo upokojencev. * * * Janko Halb je izredno dobro razpoložen, saj so v Kartonaži začeli z uresničevanjem njegovega sanacijskega programa. Tako je njegov naslednik Ivanc na osnovi njegovega elaborata razposlal lepo število odločb o prenehanju delovnega razmerja delavkam Karonaže in jih napoffl na uveljavljanje njihovih pravic na sončno upravo. V sklepih o odpravninah ne piše nič. k k k Mirko Hanžekovič - Šunka ni pesimist samo zaradi krize ljutomerskega okolja, ampak sta ga začela žuliti tudi Pejnovič in Slavič, ki sta mu močno dvignila ceno storitvenega klanja. Ta zdaj že dosega dobro tretjino cene žive teže živali za zakol. k k k Joško Štefko - Trikrat bio je ob z vodo polni ivanski kamen-šnicispregovoril o suši. Zaželel si je, da bi imela Jeno Sa-pač in Ciril Smrkolj toliko časa in mu pomagala z vedri zaliti sladkorno peso in koruzo. * * * Petrovski župan in nogometni bos Franc Šlihthuber je na goričko Kantrido pripeljal nekaj zvenečih nogometnih imen, ki naj bi jih poplačal z Kompasovimi jeleni. Zaenkrat še ni znano, ali je to samo sponzorski prispevek zelenega Bačiča ali so v ta paket vključeni tudi kmetje, ki bodo tako del odškodnin za uničene posevke namenili razvoju nogometa. Gaber še ni kupil Gaber centra. k k k Občinska uprava Sobote je sporočila, daje Koto grozil, da bo cene usnjene konfekcije v Murski Soboti močno dvignil, če mu bodo zaprli zbiralnico kož. k k k Ivan Rotdajč ima kar nekaj mlečne embalaže na testiranju v ljutomerskem Mlekoprome-tu. Pričakuje namreč, da so se ljutomerske miške preobjedle sira in da bodo zaužile tudi nekaj embalaže. Zanima ga namreč zdravstveno stanje mišk po zaužiti embalaži. BESED* Hi KOfU