Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo.
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2'1G Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Štev. 126. I telefonska §teviika~6ÌT| Celje, v soboto, dne 5. junija 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I
Vabilo na naročbo.
Slav. p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponové.
,Narodni Dnevnik'
velja za avstra-ogrske	dežele:
celoletno.....K 25 —
polletno.....„ 12*50
četrtletno.....„ 630
mesečno.....„ 210
Za Nemčijo:
celoletno.....K 28 —
za vse druge dežele in Ameriko: K 30 —.
Naročnina se pošilja vnaprej.
Upravništvo „Nar. Dnevnika".
Pisma o kor ških Slovencih.
n.
V zadnjem pismn sem si dovolil izraziti mnenje, da takozvana „slovenska" stranka na Koroškem ni izključno narodna, temveč v prvi vrsti klerikalna in še le v drugi vrsti narodna. Narodna pa je le v toliko, v kolikor to dopušča in v kolikor to zahteva interes klerikalizma. Kar ni klerikalno, odbija koroška „slovenska" stranka od sebe. Ljudij, ki se klerikalni politiki upirajo, je iz raznih deloma že navedenih vzrokov razmeroma mnogo več, kakor v enojezičnih deželah. Slovenske napredne politične organizacije na Koroškem ni, vsled česar se mnogi nagibljejo, ne da bi
bili nemškega mišljenja, k napredni nemški stranki. Nemški agitatorji to okolnost izrabljajo na vse mogoče uspešne načine. Temu se ni čuditi. Pač pa moramo strmeti, ako slišimo, da se premnogi ponemčurijo le vsled tega, ker jih slovenski klerikalci nazivljejo na svojih shodih in v svojih časopisih dan za dnem zanemšku-tarje in jih s tem naravnost prisilijo k pristopuvnemško-naroden tabor.
Te razmere se na Slovenskem ne dogajajo prvokrat. Imeli smo nekaj popolnoma podobnega še le pred par leti na Štajerskem. Znano je, da slovenska politika štajerska pred ustanovitvijo narodne stranke ni bila nič druzega, kakor, sicer včasih prikrito, vendar v svojem jedru vedno odločno klerikalna. Odpor proti klerikalni politiki v slovenskem delu dežele je postajal vedno večji. Slovenska narodnost tega odpora v svoje namene ni izkoriščala, ker ni bilo slovenske napredne organizacije. To so uvideli Nemci in spoznali so, da cvete tu za nje pšenica. Jeli so izrabljati odpor proti slovenskemu klerikalizmu in tako se je začelo živahno takozvano, „štajerčijansko" gibanje. Vršilo se je vse do pičice enako, kakor se vrši danes na Koroškem. Tudi pri nas so vdarili takratni „slovenski" voditelji po upornikih z „nemškutarji", dasiravno mnogokrat popolnoma po krivičnem. Škodovali so s tem naši narodni stvari, koristili pa nemški agitaciji. Ako bi ostalo v štajerski slovenski politiki pri tem, kjer smo bili pred 4, 5 leti, stavim življenje, da bi imeli danes na Štajerskem ravno take razmere, kakor jih imamo na Koroškem. Toda ustvarila se je pri nas i 1906. slovenska napredna poli-
tična stranka in z tistim trenot-^ om je bilo štajerčijansko gibanje takorekoč že ubito. Poskušajo se še pri raznih volitvah, toda od dne do dne z manjšim uspehom. Seveda so klerikalci v svoji nesramnosti celo narodno stranko imenovali nemškutarsko, protislovensko. Toda naj govorijo kar hočejo, dejstvo je, da je narodna stranka slovenski narodni stvari na Štajerskem koristila neizmerno mnogo. Kdor pozna štajerske razmere zadnjih 5—6 let, ta bo vedel, da bi bila danes n. pr. cela celjska ravnina tja do Vojnika popolnoma nemškutarska, ako bi ne bilo narodne stranke. Podobno bi imela štajerčijanska stranka že jako močne pozicije v mnogih krajih slovenskih goric, v ptujskem okraju in drugod. Le narodni stranki in njenemu neustrašenemu nastopu proti klerikalcem se je zahvaliti, da so se razmere v tako kratkem času temeljito izpremenile v veliko korist slovenske narodnosti in v še večjo škodo spodnještaj. nemškutarstva,
Vem sicer, da bodo gotovi ljudje na Koroškem radi teh izvajanj planili, kakor razjarjeni levi. Eden (dr. Brejc) je to že storil v danes došli (26.) številki „Mira". Toda ravno ta „Mirov" članek mi zopet kaže, da hodim pravo pot. Dr. Brejc se seveda silno rad predstavlja slovenski javnosti kot največji narodni junak. Pa povem mu nekaj, česar menda še ne ve, iz dobe, ko se je šlo za preosnovo državno-zborskega volilnega reda. Dr. Brejc se je takrat hudo postavil proti dr.-ju Šušteršiču, kar je bilo tudi popolnoma v redu. Pa ljudje, ki ga poznajo, so sodili o njegovem nastopu drugače, kakor mi navadni „nepremišljeni" politiki. Tako je n. pr. najožji prijatelj dr.-ja Brejca dr. Korošec v Mariboru dejal nekje, „da tiči v Brejčevem nastopu mnogo
advokatske reklame" !
Razvoj političnega življenja štajerskih Slovencev nam pač jasno kaže, da so današnje slovenskokoroške politične razmere popolnoma podobne slovenskoštajerskim političnim razmeram, kakoršne so bile pred ustanovitvijo narodne stranke. S tem je za koroške Slovence politična pot za bližnjo prihodnjost že začrtana. Neobhodno potrebno je, da sledijo vzgledu štajerskih Slovencev in ustanove odločno napredno, protiklerikalno politično organizacijo. Le na ta način se dado vsaj deloma popraviti vse iste ogromne napake, ki jih je delala doslej koroška „slovenska" stranka pod zaščito neutemeljenih simpatij vse slovenske javnosti.
Politična kronika.
a Poraz Bienerthove vlade v vprašanju ogrske agrarne banke -v Bosni.
Včeraj smo že vnaprej poročali na tem mestu, da je vlada zmagala v tem vprašanju in da je dobila mršavo večino za Redlichov nemško - nacionalno-klerikalni predlog proti Šusteršičevemu predlogu. K temu nas je pripeljala neizmerna agitacija in ščuvanje nemških listov proti predlogu dr. Šnster-šiča in samozavestno, zatrjevanje, da je vlada svoje zmage sigurna. No prišlo je drugače. Vlada je zopet poražena, večina zbornice se je izrekla za nujnost. Nujnost dr. Šusteršičevega predloga je bila skoro enoglasno sprejeta, za nujnost opozicijonalnega predloga češkega poslanca Kaline je bil oddan 201 glas, proti nujnosti pa 194 glasov. Za nujnost so glasovali Slovanska jednota, soc. demokratje, Rusini in posi. Hock. Velik del poljske ljudske stranke in Italjanov se je glasovanja vzdržal. Poraz vlade je vzbudil v zbornici ve-
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 72
Češki spisal Svatopluk Cech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
Namesto Invalidovne pri Karlinu, gola planota z nekaterimi raztresenimi hišicami, v ozadju od vasice Ljubna do Podbabe sami vinogradi ; namesto hole-šoviških tovaren le prostrano polje pri majhni vasici in na njem bojni tabor; drugi veliki tabori na Letni, pri Ovencu in Stromovki in bližje pri Praškem gradu — vsa ta pokrajina za reko j» pokrita z bojnimi šotori in kolibami, mrgoli bojevnikov in konj, ježi se od kopij, bliska se od raznovrstnega orožja, trepeta z zastavami in miglja z rdečimi križi. Edino to prelepo bojno mravljišče!
Gospod Brouček je šele sedaj prav spoznal strašno moč, ki se ji upirajo zaslepljeni Pražani in ta peščica Tabo-ritov. Ni mogel razumeti take naivnosti in je mrmral, da se gotovo niso srečali z razumom.
Stari brat Stah, ki je sedel poleg njega, se je naenkrat oglasil, kakor da bi vedel za njegove misli: „Čudiš se številu sovražnikov, brat, in morda sodiš, da smo znorele glave, ko čauamo zmage nad tako silo. Ha, nisi bil v boju pri Sudomeru kakor jaz, nisi videl ono strašno bliskavico železnih jezdecev proti nam. le malo oboroženim kmetom, katerih trdnjava je bila le dvanajst voz in gospod Bog... Več nego pet jih je prišlo na enega naših in na kopitih svojih konj so nas hoteli raztrgati... Toda Bog je ukazal solncu, da naj prej zapada za gorami, in v temi so se bili sovražniki sami med seboj in z našimi cepi razpršeni so se zapodili v sramoten beg.. Ti nisi bil pri Nekmeru, brat; ti nisi slišal grozni tresk naših čepov, ko smo pri PoFiču otepali kraljevo vojsko .. In trdno upam v Gospoda Boga, da nam obrne hrbet tudi neplemeniti Sigmund s temi Mišnjaki, Duringi, Bavarci in z vsem tem hudobnim rodom nemškim, tudi s svojimi Ogri in z vsemi temi narodi sveta.. Gospod je z nami in blagoslovlja naše orožje, ker vidi v naša čista srca in ve da se ne bojujemo za dobiček in za slavo, ampak za svojo zemljo in sveto resnico.
Brat Matija kakor bomo sedaj tudi mi imenovali gospoda Broučka — se je sicer odpočil, toda zato pa se je odzval v njem drug, trdovraten sovražnik: glad, kar se ne bo zdelo čudno nikomur, kdor uvažuje vse njegove težave od zgodnjega obeda pri Domšiku in da je od te dobe použil le edini sla-nik. Začel je nepotrpežljivo tožiti po večerji in zopet mu je bilo žal za svoj odpad od Pražanov, ko je pomislil na dobro kuhinjo skrbne Magdalene in ker je malo pričakoval od taborske poljske menaže. Britko si je očital, da ni uva-ževal take važne stvari.
Zgovorni brat Stah je za nekaj časa zopet nadaljeval: Zahvaljujem se Gospodu, da ni dopustil mojim starim očem videti dobe osvobojenja.
Prebil sem življenje v britkosti in ponižanju; videl sem, kako gospod stiska podanika, bogatin reveža, kako odira brat brata brez milosti in le skrbno išče svoj lastni dobiček in udobnost in grešno razkošje sveta; videl sem, kako se tudi duhovniki, ki imajo na jeziku ljubezen do boga in do bližnjega, pridružujejo s srcem ničvredni pozemljski pohlepnosti in ljubijo le sami sebe in hrepene po moči in bogastvu, in žive potratno
in kupčujejo s svetimi stvarmi. Slišal sem, da so postali jame pregreh tadi najvišji vrhovi krščanstva in menil sem, da se bližajo časi, ko v spačenosti pogine svet.. Toda tu je izišla zvezda nad Betlehemom, nebeška zvezda, v katere svetlem siju sem zaplesal, kakor da bi odkupil jutro .. In tam na kozjem gradiču so zagledale te moje oči mistra, od boga poslanega, moja ušesa so slišala iz čistih njegovih ust besede svete resnice. In ko me je doletela vest o njegovi mučeniški smrti, takrat sem stisni pesti, zaškripal z zobmi, okoval svoj cep in za vselej zapustil kočo in njivo. Edina tolažba mi je ostala: dati svoje življenje za resnico božjo. Stara moja roka komaj dviga cep in vendar sem že v treh bitkah mahal z njim v prvi vrsti. Meči in streli sovražnikov kakor bi se ogibali moje sive glave, niti kapljice krvi nisem prelil dosedaj za svojo vero. Sedaj pa mi pravi notranji glas, da uzrem boj, izmed vseh najstrašnejši in da* slednjič najdem v njem slavno smrt za kelih in zakon gospodov!"
Dalje prihodnjič.
liko senzacijo, nemških strank se je polastila pravav panika. Vsa njih ova-janjanja in sumničenja, vse njih iz-dajstvovanje Čehov in Jugoslovanov, vse grožnje oficijozov, da bo parlament razpuščen in razpisane nove volitve so bile brezuspešne ter niso mogle rešiti baron Bienerthove vlade. Da bodo čitatelji lahko presodili brezpo-membnost in brezbarvnost Redlicho-vega predloga v prilog vlade v primeri s Šusteršičevim nujnim predlogom, podajemo tn dobesedno besedilo Šuster-šičevega predloga, ki se glasi: „Poslanska zbornica avstr. drž. zbora izraža svojo voljo v tem smislu, da se mora izvrševati v bodoče odveza v Bosni obstoječih kmetskih bremen fevdalno pravnega značaja izključljivo s pomočjo državnega zavoda z uporabo javnega kredita. Vlada se kar najnujnejše poziva, da se z vso odločnostjo za to zavzame, dabode sprejeta v ustavni načrt za Bosno in Hercegovi no izrecna določba, katera ustanavlja, da se smatra od trenotka, ko stopi deželna ustava v veljavo, odkupovanje kmetskih zemljišč še samokotjavna stvar terdase izvršuje odvezasamo z uporabo deželnih sredstev in davtem trenotkn ugasnejo vse privatnim podjetjem zob-zirom na kmetsko odvezo podeljene opravičenosti in vsi privilegiji ne da bi se jim (privatnim institutom) priznala za to kaka pravica na kakršnokoli odškodnino. V vsakem sin čaju se vladi kar najodloč nejše nalaga, naj skrbi za to, da bode predložen tak zakonski načrt že prvemu bosanskemu deželnemu zboru." Sprejetje nujnosti tega predloga je odgovor vladi, katera je prezrši sklep parlamenta, odobrila ustanovitev ogrske agrarne banke za Bosno in Hercegovino ter tako izročila tričetrt kmet-skega prebivalstva priklopljenih dežel izsesavanju madžarskih kapitalistov. Ako bode vlada po tem novem porazu hotela izvesti svojo grožnjo in bode parlament razpustila, češ, da ji noče dovoliti državnih nujnosti, naj to le poskusi. To bo le ena nerodnost več, opozicija bi si ne mogla želeti nič boljšega kot tako agitacijsko sredstvo za nove volitve. Pa tega baron Bienerth ne bo storil. Potolažil se bode in poskušal dobiti normalnim potom vsaj še en proračunski provizorij. Nemško-poljska večina bo morda močna dovolj, da mu to izvojuje. To pa bode tudi zadnje in tudi to bi bilo za to žalostno vlado še mnogo preveč.
Popoludne se je začela meritorična debata o Šušteršičevem predlogu. Nemci so napeli vse moči, da bi vlado vsaj v tej debati rešili. Telefonirali in brzo-javili so navse strani in sklicali vse svoje verne v zbornico. Posi. Redlich je govoril nad dve uri. Potem so Nemci stavili predlog, naj se debata pretrga. Ta predlog je bil pa z 222 proti 200 glasom odklonjen in debata se je morala nadaljevati. Dr. Laginja stavi predlog na konec debate in na glasovanje po i-menih o Šušteršičevem predlogu. Nemci so hoteli to glasovanje za vsako ceno zaprečiti, in začeli so razbijati pulte in so delali tak trušč, da ni bilo slišati ne besede. Ker se trušč ni polegel, je predsednik pretrgal sejo za 20 minut. Ko so se pa poslanci zopet sešli, se je nemir na novo začel; pri tem so se posebno odlikovali krščanski socijalci Bielohlawek, Prohaska in Steiner. Predsednik je bil vsled tega prisiljen sejo na novo za deset minut pietrgati. V pauzi je bila konferenca predsednikov klubov, katere se pa vladne stranke niso udeležile m se za to ni mogel storiti noben veljaven sklep. Na to se je ob V4 na devet zvečer zopet sešla zbornica. Kršč. socijalci in nemški ra-
dikalci so zopet začeli na vso moč obdelovati pulte, opiti, tuliti in piskati. V tem trušču je predsednik izjavil, da sklepa sejo in da bode pismenim potom naznanil, kedaj bo prihodnja seja. Trušč je trajal še nekaj časa, potem so se pa poslanci razšli. Potrtost v nemških krogih je velika; danes nimajo več upanja, da bi Bienerthova vlada dobila sploh še kako večino ne samo pri končnem glasovanju o Šušteršičevem predlogu ampak tudi pri glasovanju o proračunu. Poraz vlade in nje večine je popolen in definitiven. — S tem, da je predsednik Pattai sejo zaključil, mesto da bi bil vstrajal do konca in tako vsaj poskusil ovladati obstrukcijo vladnih strank, ni vladi skazal posebne usluge; poraz vlade in nje večine, katera niti svojih sklepov ne respektira več, je tembolj jasen, tembolj usodepoln. Večina je pač sama sklenila, da treba najdalje do petka rešiti nujne predloge — in ko je parlament hotel izpolniti ta sklep, je ista vladna večina začela obstrukcijo proti svojemu lastnemu predlogu. Večje blamaže in politične razuzdanosti si ne moremo misliti. Vlada, ki se hoče vzdržati z obstrukcijo svojih strank, je nekaj novega, taka vlada pa nima več pravice do obstanka. To je menda danes že vsakemu jasno, samo ne baronu Bienerthu. —
Dnevna kronika.
o Klerikalna društva na Slovenskem. „Slov. kršč. soc. zveza" šteje sedaj sledeče število društev: na Kranjskem 216, na Štajerskem 115, na Koroškem 35, na Goriškem *51, v Trstu in Istri 9, skupaj torej 526. Naprednih in narodnih društev utegne biti isto število.
o Delničar, ki ima na oben, zboru večino, je baron Rotschild, ki ima večino delnic cesarja Ferdinanda S^epne
železnice v rokah.
o Pivovari — gostilne in šolstvo.
Pivovarnarji in njih prijatelji pretakajo solze zaradi nameravanega zvišanja davka na pivo. Pivovarnarji pravijo, da bodo vsled tega prisiljeni odpustiti večino svojega delavstva in da pride vsled tega toliko rodbin — na cesto. Kadar uvajajo v svoje tovarne nove stroje, s katerim jim je mogoče prištediti po toliko in toliko delavcev na leto — jih pa srce prav nič ne boli — in še nikdar se niso fabri-kantje pritoževali proti zboljševanju strojev, čeprav dobro vedo, da vsako tako zboljšanje spravi nekoliko delavskih družin ob kruh. Pa oglejmo si nekoliko to pivovarnarsko rahločutnost v številkah. L. 1902 je bilo zaposleno v pivovarstvu na Češkem vsega skupaj 16.267 oseb. Del teh bi torej prišel ob službo. L. 1873 je bilo v celi Avstriji 2733 pivovarov, 1. 1906 pa še samo 1271; na Češkem je bilo 1. 1860 1040 pivovarov, ki so skuhali skupaj 2 mil. 655.000 hI piva; leta 1905 pa je bilo še samo 598 pivovarov, kateri so pa skuhali skupaj 9,041.000 hI piva. Z drugimi besedami: veliki pivovari žro male — bogataši uničujejo eksistence manj premožnih. Ali jih pri tem kaj srce boli?
Zanimive so pa tudi te-le številke: S točenjem in prodajanjem piva se peča na Češkem 43.000 krčmarjev in prodajalcev, tako da pride eden na vsakih 150 prebivalcev! V Avstriji je 120.100 gostilniških in točajskih obrti, v katerih je zaposlenih 283.713 oseb. Na eno tako obrt pride 231 prebivalcev. V isti Avstriji pa pride po ena ljudska šolana 1243 prebivalcev, v Nemčiji ena šola na 826, v Švici pa že na 365 prebivalcev. V Avstriji pride nad vsakega učitelja nad 7 0 otrok, na ubogem pa absti-
nentskem Finskem pa samo 36. Po vsem tem soditi, bi ne bilo škoda, ako bi se Avstrija malo streznila. Pivovarska industrija donaša, kakor številke kažejo, koristi samo malemu številu velikih in bogatih industrijalcev. Ogromno število gostilničarjev in prekupcev ta njih izdelek tako neizmerno podražuje, da delajoči sloji vsled tega pač desetkrat toliko zapijejo in zapravijo, kakor pa v pivo-varnarstvu in krčmarstvu zaposlene osebe zaslužijo. O slabih moralnih in zdravstvenih posledicah alkoholizma niti ne govorimo. Jasno je vsakemu, da je uživanje alkoholnih pijač že samo na sebi v narodno-gospodarskem oziru škodljivo — in še prav posebno malim in gospodarsko še slabim in nerazvitim narodom, kakor smo mi Slovenci.
„Hrvatska pučka seljačka stranka"
ima 15. in 16. avg. svoj IV. glavni občni zbor v Zagrebu.
o Francoski min. predsednik Ule-menceau pride, kakor brzojavljajo iz Pariza, koncem julija za 4 tedne v Karlove vare.
„Union" o petrograjskih slovanskih konferencah. V članku „Bilanca petrogr. konferenc" piše med drugim praška „Union" : Kakor v Pragi tako se je delalo tudi v Petrogradu pošteno na dobri stvari človeštva in napredka. Nemški šovinistični ovaduhi na Dunaju in v Pragi, ki govoričijo o državi nevarnih spletkah v Petrogradu, ne najdejo v resnih krogih nobenega odmeva. (Razun pri slov. klerikalcih! Op. uredn.) Nikoli se še ni zgodilo, da bi povedal kak Slovan oficijelni Rusiji v njenem glavnem mestu toliko bridke in trpke resnice pred očmi celega sveta kakor je to storil ustvarnik in vodja novo-slavisma, Čeh dr. Kramaf, ki je varoval v svojih izjavah ravnotako slovanske interese kakor je popolnoma izpolnil svojo dolžnost kot avstrijski državljan. Mutatis mutandis bi niti na Dunaju niti v Berlinu kaj tacega ne pripustili. Naša država je lahko vesela, da se trudijo naši vodje ohraniti dobre razmere z Rusijo.. Nikoli ni namreč dobro, ako se vsi mostovi porušijo. Trdi se sicer, da je zveza Avstrije z Nemčijo za vso večnost utrjena, toda vkljub temu ne smemo dvomiti na resničnosti stavka, da „omnia humana variabilia". da se vse, kar je človeškega, spreminja; tudi takozvane zveze za vso večnost niso izvzete.. Z veliko zadovoljnostjo konstatira ,Union' ugodno rešitev bančnega vprašanja, napredek v zadevi vseslov. razstave in resolucije glede Poljakov v kraljevini. Konečno bodi še omenjeno, da list s ponosom citira Kramaf eve besede, da so zapadni Slovani vsled svoje visoke ljudske izobrazbe notranje dosti močnejši ko Rusi in da od njih in politicis ničesar drugega ne zahtevajo ko ravnopravnosti za Poljake... Ni tudi brezpomembno, da so imeli Čehi stvarno in duševno vodstvo na shodu. Difficile est — ako pogledamo naše domače slovenske razmere. Našo ,veliko' politiko vodi nekaj klerikalnih hujskačev in frazerjev v službi nemškega Dunaja in Rima, može pa, ki si usojajo v slovenskem svetu opozoriti, da Slovenci še živimo in želimo soodločevati pri velikih kulturnih in gospodarskih vprašanjih, se blati in zasramuje — komu na korist?
o Skrajšanje delavnega časa pri železniških ravnateljstvih. — „Časopis česk. ufedn. železn." poroča: Kakor je znano, je D. j. ž. u. na svojem ustanovnem občnem zboru dne 14. marca t. 1. v sprejeti resoluciji v prid uradnikov v železniških ravnateljstvih, ki so bili lansko jesen glede dovoljenih doklad za tovariše pri eksekutivi napram tem zapostavljeni, tudi zahtevalo
skrajšanje delavnega časa na 6 uradnih ur, kakor je taka doba že davno upeljana v vseh ministerstvih, pri fin. deželnih ravnateljstvih, pri dunajskem magistratu itd.	r f
To je star postulat železniškega uradništva, in je žel. ministerstvo že davno obljubilo izpolniti to našo upravičeno željo, vendar je to zadevo še vedno „študiralo".
Osrednji odbor D. j. ž. u. je dne 30. aprila 1.1. z brzojavko, naslovljeno naravnost na žel. ministra, utrgal ko-nečno rešitev te zadeve oz. obljube Bila je to gotovo prva slovenska brzojavka, katero je prejel njega eksce-lenca od žel. uradnikov. — Istotako so bile isti dan odposlane enake brzojavke od čeških in poljskih železniških uradnikov.
Kakor se nam poroča je žel. ministerstvo ugodilo tej zahtevi, in se pri žel. ravnateljstvih ba.,e upelje od 1. VI. 1.1. šesturna služba.
Če je vest resnična, bi bil to eden prvih uspehov v „ligi" združenih slovanskih železničarskih organizacij. Ni mnogo — ampak začetek je.
Posebno velikega pomena je šesturna dnevna frekvenca za uradnike pri železniškem ravnateljstvu v Trstu, kjer je poleti neznosna vročina, ki človeka mnogo bolj izmuči kakor delo samo. Jedina dobrota, katero bodo lahko deležni tržaški tovariši pri direkciji, je kopališče v Grljanu, katero bodo za-naprej z vlakom južne železnice ob 4'09 popoldne lahko posečali. To pa do zdaj ni bilo mogoče vsem tistim, ki so imeli razdeljeno službeno frekvenco od 8—12 in od 2—5.
Dopisi.
Državno pravdništvo kje
si?! Dne 9. m. m. je imel dr. Korošec z Meškom shod v Majšpergu. Ker je na shodu g. nad učitelj Lovrec nekaj
resničnih povedal, so se „zvezarji" hoteli maščevati nad njim. Dne 13. m. m. je imel dr. Ploj v Narapljah shod, ki je vrlo uspel in bil vkljub delavniku jako dobro obiskan, čeprav je maj-šperski kaplan bil celi dan v Narapljah, navzoč pri shodu in ostal pozno v noč tam, da je agitiral, ali kakor se je izrazil, „šuntal" ljudi. Za prihodnjo nedeljo 16. m. m. je imel dr. Ploj napovedan shod v Majšpergu. Majšperški župnik Jakob Marinič je znan kot strasten politik, ki je vedno bolan, a ob vsakih volitvah „čudežno" ozdravi ter leta okrog in agitira. Ta župnik je silno delal zoper Plojov shod v Majšpergu. Prepovedal je vsem krčmarjem, da ne smejo dati Ploju prostora in ko je krčmarica Tajnikar vendar le dovolila sobo, jo je župnik teroriziral tako, da je morala Ploju odpovedati sobo za shod. Slednjič je dr. Ploj vendar le dobil v privatni hiši sobo za shod, dobil je pa tudi od glavarstva dovoljenje za shod pod milim nebom. Ko je župnik zvedel, kako je Plojev shod izvrstno uspel v Narapljah, ki spada pod m a j š p e r š k o župnijo, je sklenil oprati ta „liberalni" madež s svoje župnije. Župnik in kaplan sta v petek in soboto 14. in 15. m. m. letala po fari ter strupeno agitirala zoper Ploja in njegov shod, ki bi se imel vršiti v nedeljo 16. m. m. v Majšpergu.
Po večernicah se je utaboril župnik s svojo četo na cesti pred krčmo Tajnikarjevo, da bi ne bil shod tam. Dr. Ploj se je pripeljal ter šel v privatno mu za shod dovoljeno sobo, a župnik s svojo četo je prežal na vsakogar, ki bi hotel iti na shod. Ker so pa nekateri le mislili iti na shod, se je pa pripetil čuden „slučaj", ki je odvrnil vse. Naenkrat so se fantje začeli kregati in tepsti. Iz zdražbe je postala resnica, bliskali so se celo noži in tekla je kri. Ranjenih je več fantov in tudi farovška dekla tako, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Ko so se ti krvavi prizori odigrali, so razsodnejši možje odšli in tudi dr. Ploj je odšel. „Slov. Gospodar" je zmagoslavno pisal, da se je dr. Ploju v Majšpergu preprečil shod; res se je preprečil, pa tako, da pač sme
biti župnika in vse klerikalce sram. Govori se, da je bilo dogovorjeno, da so menili Plojev shod s silo razbiti ter dr. Ploja in nadučitelja Loyreca, ker je dr. Korošcu_9. m. m. par resničnih povedal, dejansko napasti. Ko je g. L. zvedel, kaj se plete, ni šel na shod, in dr. Ploj je odšel zdrav, a stepli so se klerikalni fantje med seboj najprej za zdražbo in iz zdražbe je postala resnica. Orož-ništvo sedaj zadevo nekaj preiskuje, a ker je župniku Mariniču — verjamemo — zelo neprijetna, bi se vse rado za-tuŠKalo. Zahtevamo pa od c. kr. državnega pravdništva stroge preiskave, posebno pa, da se do-žene, če in koliko sta kriva župnik Jakob Marinič in Oto Schwar-schnig, veleposestnik v Majšpergu. Schwarschnig je zvest adjutant župnikov ter bo vedel marsikaj povedati. Faktum je, da je župnik strastno agi-tiral zoper dr. Ploja in zoper njegov shod, res je pa tudi, da ni štedil s pijačo. Govori se, da je potem, ko je dr. Ploj odšel in je krvavo klanje minolo, dal župnik 40 K za pijačo in sicer deloma v gostilni pri Tajnikarju, deloma pri nemškutarju Kaiserju. —Na vsak način zahtevamo stroge preiskave, da seizsledi prave krivce in te kaznuje, ne zapeljane žrtve. Povemo pa tudi, da če se bo zadevo hotelo potlačiti, bomo govorili o njej drugod, na merodaj-nejšem mestu. Da bi se pri nas na Štajerskem uvedel način „čistih" volitev, kakor se vrše na Ogrskem, tako daleč še pa nismo.
Štajerske novice.
o Celjske člane izvrševalnega odbora narodne stranke vabimo, da se danes zvečer udeleže seje odbora Zveze narodnih društev v društvenih prostorih, Rotovška ul. 12. (prej uredništvo „Nar. lista").
o Dr. Korošec je dolžan odložiti mandat. Kakor ima vodja kmečke zveze kosmato vest, tako tudi debelo kožo. Povedali smo mu ponovno, da slovenska javnost ne veruje, da je dr. Korošec dobil pri volitvi v deželni zbor več nego 20 odstotkov vseh glasov, ki so prišli v poštev. Vsak drug kandidat je dobil razmeroma več, tudi kandidat splošne kurije Celje, Slovenji-gradec in Brežice Franc Brinar, četudi je imel dva protikandidata, dr. Korošec pa samo enega. Še danes pravimo, da je škandal za klerikalno stranko, da še danes ne jupa objaviti števila glasov, ktero je dobil dr. Korošec. O graški namestniji bomo pa tudi dobili čudne pojme, če še kmalu ne izvemo, koliko volilcev voli v dr. Koroščevi kuriji in koliko glasov je odpadlo na vsakterega kandidata. Tu nekaj smrdi.
o Slovenski klerikalci in štajerski deželni zbor. Dr. Korošec je povedal, da bode v štajerskem deželnem zboru stavil predlog, da se določi šestletna šolska doba za ljudske šole in poldnevni pouk. Zdaj ziata doba — Štajercem pride.
o 20000 K za volitve. Posameznim župnikom na Sp. Štajerskem se je iz Maribora naložil za volilne stroške davek po razmerju dohodkov, večinoma po 100 K za osebo. Ker imamo do 200 župnikov, vplačali so duhovniki za hujskanja zoper dr. Ploja in kandidate narodne stranke nad 20.000 K. Treba bode pač duhovniške plače zvišati, da bodo duhovniki mogli še več dati za vino in žganje v svrho izvolitve katoliških mož pri vseh prihodnjih volitvah.
o Posledice osebne politike. — Celjska nemška stranka zdaj osebno zasleduje someščane, ki so volili soci-jalnega demokrata Horvateka in ne Nemca Krala. Mnogo delavcev je že službe izgubilo. Tako hočejo celjski nemški mogotci uničiti eksistence političnih nasprotnikov. Stvar pa utegne postati preganjalcem samim usodna. Celjska nemška klika je z grehi zelo preobložena in marsikdo, ki mogočno
po ulici hodi in delavce preganja, spada v Karlovo pri Gradcu. V silo-branu postajajo tudi socijalni demokrati brezobzirni in nedavno je že „Arbeiterwille" namignil, da bode govoril, če treba, o razmerju bivšega župana in strastnega politika Rakuscha nasproti celjskemu Oechsu, ki je bil že zaprt zaradi nekaterih njegovih hudodelstev. Čudna reč mora biti pač „razmerje" med takimi glavami. Izvemo torej zanimivosti. To so posledice politične nestrpnosti.
a Nekaj o celjski mestni hranilnici. Poroča se nam iz Gradca: „Vaša notica o prezadolženem celjskem rotovžu in neverjetno visokem posojilu mestne celjske hranilnice me je spomnila na ofic. poročilo avst. „Spar-kassenzeitung", da so našli vladni revizorji vse v redu in da je poslovanje hranilnice hvalevredno. Čudno se mi je pa zdelo dvoje: prvič, da se je revizija vršila hitro po znanem, žal kon-fisciranem članku „Nar. Dnevn.", v katerem so bile naštete tudi hipoteke dvomljive varnosti, in drugič, da so celjski Nemci na vse te reči trdovratno molčali. Še oficijelna samohvala v „Spark. Ztg." ni bila bogve kako samozavestna. Zvedel sem pozneje iz docela autentičnega vira, da je dobila mestna hranilnica celjska v resnici takrat zelo resenopo-min od namestnij e." No, gospodje pri magistratu, kaj pravite na to?
d En dan zadi. „Straža" napoveduje včeraj, da bode nocoj, t. j. v pétek ponoči luna mrknila, torej ravno 24 ur kasneje ko se je v resnici zgodilo. Kolikor poznamo gosp. Cenčiča, vemo, da mu prav rada luna mrkne
—	pa čemu to javno pripovedovati ? Časi židovskega generala Jozue so že minili; zato se spravi dandanes le še kak konfuzni klerikalni urednik, da stavlja
—	mesec.
o Volitve v laški okr. zastop. Včeraj je volila industrija in najvišji davkoplačevalci. Nemškutarskih glasov je bilo 7, slovenskih 5. Značilno ' je, da je volil pri volitvah v komisijo dr. Mravlagg v imenu lastništva Rimskih toplic, dasi je isto volilo že v veleposestvu. Pozneje so Slovenci zabranili pri volitvi zastopnikov oddajo tega glasu. Nastop Slovencev v skupini veleposestva in veleindnstrije je zelo časten, ako se pomisli, da se je sedaj prvič lotil kdo tega dela. -„Nar. svetu", oz. njega vrlodelavnemu predsedniku dr. Hrašovcu vsa čast! Značilno za sestavo laškega okrajnega zastopa je to, da voli trg Laško 8, reci in piši osem zastopnikov. Čuje se, da kmečke občine ne volijo svojih zastopnikov in bo torej tudi v tem okr. zastopu gospodaril vladni komisar, v Iz Laškega trga. Slovenske deželne poslance pozivamo, naj se zanimajo, zakaj je dobil ravnatelj tukaj šnjih toplic lansko leto deželnega in državnega posojila 25 tisoč kron, ker je voda nekaj oplahnila kopališki vrt, Proti slov. ubogim davkoplačevalcem so bili gospodje lani zelo trdi, da niti ne govorimo, kako se postopa pri daianju brezplačnih posojil za vinorejce. Bilo bi tudi dobro poizvedeti kako varnost je nudil Gunkel za 25 tisoč kron?
o Prazne grožnje. „Straža" grozi z „razkrinkanjem liberalnega gospo darstva". Dobro! Mi smo prvi, ki ne odobravamo ničesar, kar ni reelnp in pošteno, torej le na dan! Samo — potem se bojimo, da bodo udarci padali ne na nas, temveč le krepko nazaj Nam je le žal, da odločilni činitelji Z, Z. v Celju nočejo na klerikalne napade tako odgovoriti, kakor bi se spodobilo dasi vemo, da si je težko pomazati roke z gotovimi ljudmi.
o Nemškutarijo in nemškutarjenje očita znani krivogledi prerok celjski
Z. Z. in njenemu ravnatelju g. Joštu. £er vse koroške posojilnice nočejo kar na mah pod klerikalno komando in se nočejo izneveriti svoji ustanoviteljici Z. Z. v Celju, so njih voditelji, posvet-njaki in čelo duhovniki naenkrat — nemškutarji in nemškutar je tudi g. Jošt! Toda če prestopijo vsi ti „nem-škutarski" zavodi h klerikalcem, — so vsi z enim mahom slovenski, radi-kalno-narodni. Slabo tulite, dragi klerikalni „levi": taka sredstva so dandanes po vaši zaslugi že preveč obrabljena.
o Neresnice o „Zadružni Zvezi" v Celju. Zadnja številka „Straže" piše, da Z. Z. v Celju dannadan zgubiva svoje članice in da se je število istih skrčilo že kar na polovico. Informirali smo se o tem na pristojnem mestu in lahko povemo ljudem, ki jim je kaj do resnice in poštenja, da šteje najstarejša jugoslov. Z. Z. v Celju samo štajerskih zadrug blizu 100, ne-vštevši onih po drugih slovenskih pokrajinah, ki sploh nočejo biti drugod učlanjene ko pri Z. Z. v Celju. Vsa neutemeljena in z gospodarskega ter zadružnega stališča obsojanja vredna gonja proti Z. Z. v Celju je pripeljala klerikalcem le dober ducat zadrug. To je resnica in nič drugega.
o Tožbe! Klerikalcev je zdaj sama korajža s tožbami, ki bi jih imeli vložiti zoper nas. Eden nauk jim damo: Tožbo vložiti je lažje nego vloženo umakniti, če se toženec noče tožbe ustrašiti.
v Klerikalno obrambno delo. Kakor poroča „Straža" se je v prilično dveh letih nabralo za „Oumejni sklad" samo 645'99 K. Ta številka je ali popačena, kar je zelo verjetno, ali pa dokazuje, da klerikalci za obrambno delo nič ne dado. Toliko zbere za C. M. družbo samo jedna boljša podružnica! Sedaj, ko so klerikalci sami medseboj, se iz omenjene številke prav jasno vidi njihova požrtvovalnost! Dočim naberejo narodnjaki za C. M. družbo letno 100.000 in še več kron, niso mogli klerikalci v dveh letih spraviti jednega tisočaka skupaj, navzlic tisti „požrtvovalni" duhovščini in za „narod navdušenim" klerikalnim zve-zarjem. Ako še magari prištejemo čisti dobiček nekega obmejnega kolka in darove za Št. Ilj, katerih je pa mnogo iz narodnih krogov, dobimo komaj 4 tisočake skupaj! Izdali so klerikalci za „obrambno" delo celih 358 K 73 vin. Denar se je baje porabil za vzdrževanje knjižnic (kje?), širjenje slov. knjig (katerih?) in časopisov (seveda klerikalnih) po obmejnih krajih. Sicer pa se k stvari še povrnemo. „Straža" opravičeno nehote z nami vred svari naše ljudi, da naj za ta „obrambni sklad", o katerem ni jasnih računov in ki se porablja za klerikalne časopise, ne dado niti vinarja. Kdor je Slovenec, podpira C. M. družbo!
v Bojijo se. Misel, da nameravamo na Štajerskem združiti naš napredni kmečki naraščaj v samostojno organizacijo, pozdravlja „Slovence" s prav „kilavimi" psovkami. Duhovščina se boji, da bi ji vzeli mladino, katero zdaj. izrablja v svoje politične namene.
Costa-jeva milarna v Celju širi naravnost neznosen smrad po celi okolici. Značilno za šlendrijan, ki vlada v Celju, je to, da stoji ta milarna v neposredni bližini dveh ljudskih šol, nemške dekliške in slovenske dekliške šole. Sedaj v toplejšem času je ta smrad tako neznosen, da morajo sosedje kroginkrog zapirati stanovanja kakor pred kugo — a niti to ne pomaga. Nekaterim je postalo naravnost slabo. — Kje so zdravstvene oblasti? Kako pridejo stariši nemških in slo venskih otrok do tega, da morajo ti poleti sedeti v vročih in zaduhlih šol-
skih sobah, ker ni mogoče imeti odprtih oken? Kako pridejo vsi sosedje do tega, da spravlja Costa s svojim smradom njihovo zdravje v nevarnost ? Pozivamo občinski odbor ter zdravstvene oblasti v Celju in Gradcu, da se temu nedostatku nemudoma odpomore. Seveda se gre tukaj za — Nemca in celo nemškega poglavarja; zato se bode v Celju po stari navadi težko kaj zgodilo. Treba bode v Gradcu potrkati. Kakor čujemo, se namerava prirediti tozadevno akcijo.
čudne stvari. Čevljar Maček v Celju ima v hiši slovenske posojilnice prav po ceni prostore v najem, raz zvoje hiše pa je ob praznikih pustil vihrati zastavo v pozdrav pijanim bur-šakom in njegovi otroci so pridno hajlali. Mož je dobil od posojilnice ves njen vrt v najem za precej nižjo svoto nego sta ponujala zanj dva Slovenca in je oddal ves vrt v podnajem skoro samim nemškutarjem, ki naravnost terorizirajo slovenske v hiši stanujoče stranke, ki še svojih otrok ne smejo pustiti na vrtu, med tem ko smejo tja celo otroci policaja Gratschner-ja. Kako daleč smo že v tej hiši, kaže dejstvo, da so dne 31. m. m. zjutraj ob 5. uri prihrumeli notri buršaki pred stanovanje čevljarja Bursika in vpili tam „Bursik auf" ter razgrajali, Z vso gotovostjo se trdi, da so stvar aranžirali Mačkovi sinovi. To je vendar odveč, da bi v slovenski hiši komandiral kak nemškutar s svojo familijo.
a Na potu k zdravniku je umrl ženi nekega mizarskega pomočnika v Zavodni pri Celju otrok. Morala je mrlička nesti nazaj domu.
o V Škale je t prestavljen defin. učitelj g. L. Viher iz Dob j a.
o II. poročilo Južnoštajersk ega hmeljarsk. društva o stanju hmelj-ske rastline. Pri ugodnem vremenu se razvija rastlina normalno in je dosegla polovico in dve tretjini visokosti hmeljskih drogov. Po bolhaču poškodovani hmeljniki so se tudi deloma okrepčali in zboljšali. Prav redko kje se je pokazala tudi hmeljska ušica (aphis humuli) vendar v tako neznatnem številu, da ne bode škodovala. — Hmeljska rastlina je zdrava, potrebna je samo okrepčevalnega deža.
o Pozor, splavarji ! C. in kr. 13. korno poveljstvo v Zagrebu je naznanilo stavbnemu vodstvu za Savo v Brežicah, da se je iz varnostnih vzrokov za obiskovalce vojaške plavarnice v Zagrebu kakor v pretočenem letu med prvim stebrom mosta čez Savo in levim bregom Save vrv potegnila, katera se bode, ako pride kak splav, odstranila. Plavci, kateri morajo skozi levostranski del cestnega mosta čez Savo v Zagrebu voziti, naj obvestijo poprej poveljstvo vojaške plavarnice, da lahko ukrene odstranjenje vrvi.
o Iz Brežic. Zaročil se je g. Iv. Vidmar, trgovec, z gdč. Pavlo Grobu-šek, hčerko hišnega posestnika in mesarja v Brežicah. Čestitamo!
o Nemci v Brežicah nameravajo s pomočjo „Schulvereina" sezidati lastno poslopje za čistonemško ljudsko šolo. Doslej je bila ta z utrakvistično pod jedno streho. „Slovenec" ima umestno opazko, da naj bi se ta utrakvistična, po domače nemškutarska šola prelevila v vzorno slovensko.
Iz Brežic. V samostan'frančiškanov hodi režat lase in briti brado tukajšnji zagrizeni nemškutarski brivec Pai-dasch, okrašen s plavicami, čeravno imamo tukaj narodnega brivca. Vemo sicer, da pride pride pri teh gospodih v prvi vrsti v poštev dobro nabasana malha, potem še le narodnost, a če bi se ravnali vsaj po tem, morali bi kupovati svoje potrebščine pri slovenskih trgovcih ne pa pri nemškutarju Mat-theis-u, kakor to dosledno storijo. Naj
gredo v prihodnje pohirat bero, ozir. milodare k brivcu Paidaschu ter k trgovcu Mattheisu, Slovencev, posebno revnih kmetov, pa tudi takrat ni treba poznati!
d Iz Šmarja pri Jelšah. „Pozdravljeni gospod nadučitelj Jurkovič!" Tako je binkoštni pondeljek zvečer na Šmarskem kolodvoru glasno tako dolgo klical „deželni poslanec" g. Vrečko, dokler se ni iz tam zbrane posvetne in duhovne množice navidezno nerada izločila oseba gospoda Jurkoviča in se je kaj nejevoljna podala pred visokega „poslanca", ki je oblastno zrl iz jednega voza. Gospodje duhovniki s šmar-skim dekanom vred so se pa jeli v nasprotni smeri pomikati, ko je gosp. ,poslanec' glasno zaželel zvedeti, ali je g. dekan navzoč ali ne. To je hil prizor za bogove. In dasi so opazovalci g. „poslancu" zelo hvaležni za zabavo, ki jim jo je s tem pripravil, mu vendar ne morejo prihraniti sledečih opazk. Jaka, Jaka, kako si netakten in kako neveden! Ali res ne veš, da imajo Šmarčani ravnatelja in ne navadnega nadučitelja? Hudo zamero si si nako-1 pai. Vso tvojo drugo nevednost ti nikdo ne šteje tako v zlo v Šmarji kakor to, da si g. Jurkoviča nazival z nad-učiteljem. Čast, komur čast, Jaka! Kar Šmarje stoji, ni imelo svojega direktorja. In prvega, ki so ga dobili, kije ponos in dika Šmarčanov, žališ ti, njihov „poslanec", s tem, da ga preziraš, mu ne daš pravega naslova! Jaka, to je žalitev, huda žalitev! Da pa vendar ne boš ob vso šmarsko milost, zapomni si vsaj za bodočnost: ves tvoj volilni okraj glešta samo jednega šolskega ravnatelja in ta je v Šmarji in nikjer drugod. Ker ti ne želim, da bi se še drugod zameril, te blagotno opozorim, da so nedavno tega tudi gospod Krum-pičev Žepa postali ravnatelj, posojil-niški namreč, in da je v Šmarji tndi ravnatelj Marijinih devic, ki se, po njih uniformi sodeč, ločijo v cele in napol device ter v dulcineje. Več zveš lahko o tem v šmarski kaplaniji pri filinsn, pa tudi pri meni, vsevedu in vsevidu. Šmarske direktorje mi imej pa v čislih, sicer imaš opraviti z menoj, tvojim korpulentnim zaščitnikom.
v Ogenj. Včeraj dopoldne ste zgoreli v Kresnikah bi. Sv. Ane nad Te-harjem hiši pos. Žoharja in Ramšaka. Ogenj je nastal v dimniku pri Žoharjn, ker so preveč Kurili. Celjska požarna hramba se je sicer peljala ven, pa ni mogla vsled slabe ceste z brizgalno na hrib; brizgalna bi bila sicer tudi pri ognju odveč, ker ni vode. Škode je 3 tisoč kron.
v Nadomestna državnozb. volitev Graden. Ker je vsenemec Prechtl umaknil svojo kandidaturo, se bode v torek za dr. Derschattov mandat v 2. vol. okrajn v Gradcu bojevali Wastian, Schacherl in klerikalec Neueteufel.
d Jesenske počitnice je odredil okrajni šolski svet ptujski.
a Kurji zveličar. V Mariboru so zaprli nekega 20 letnega trg. pomočnika Ziringerja, kateri je ukradel že-lezničarki Anderle v koloniji sedem kokoši in petelina. Z malim bodalom jih je podavil in potem prodal.
o Pri obč. volitvah v Boračovi (gornjeradg. okraj) so zmagali Slovenci v 2. in 3. razredu, v 1. sta bila po žrebu izvoljena 2 nemškutarja.
o Predsedniške posle graške tr-govsko-obrtne zbornice vodi od 1. junija naprej podpredsednik Keil, ker se je šel predsednik Kloiber zdravit v Rog. Slatino.
o Stanje „Südmarke" ob dvajsetletnici. Kratke številke: 31. dee. 1908 je štela S. 593 podružnic (-(-46) s 55.701 članom (+ 6.000) in 967 usta-novniki (+140). Podružnic je bilo na Štajerskem 157 (+8) s 16.948
člani, na Kranjskem 28 (+0) z 2.212 člani, na Primorskem 8 (+0) z 1.376 člani, na Koroškem 71 (+2) s 6.696 člani, na Nižjeavstrijskem 155 (+16), na Zgornjeavstrijskem 82 (+15). na Solnograškem 26 (+2), na Tirolskem 21 (+3), na Predarelskem 12 (+0), na Dunaju samem 33. Ljudskih knjižnic je bilo S. 122 s 112.385 zvezki; število izposojevalcev je bilo 11.231, izposojenih je bilo 122.505 knjig. Dohodkov je imela S. 1. 1908 433.408 97 kron (+170.923.33) izdatkov pa je imela 452.205 84 K (+ 271.64829). Za naseljevanje samo je izdala 190.529'47 kron, za darove 63.380"38 K, za štipendije 6.593 K. Premoženja je imela S. leta 1908 770.412'94 K (+216.000). Številke govore!
a Iz Drave so potegnili pri borl-skem mostu mrtvega domobranca. Ležal je že dalje časa v vodi. Spravili so ga v mrtvašnico pri Sv. Barbari.
a Muršeeeva slavnost se bode vršila meseca avgusta pri Sv. Bolfanku na Bišu.
v Fraukfnrtarica na deželni hiši !
Ob priliki jutri se vršečih „Siidmarki-nih" slavnosti in občn. zbora v Gradcu visi na deželnem dvoru frank-fnrtarica. To je nekaj tako neču-veno predrznega in izzivajočega za nas Sp. Štajerce, da človeku skoro zmanjka dovolj ostrih besedi. Dež. odbornik g. Robič je baje danes posredoval v tej zadevi. Ako ne bode uspeha, bode imelo izzivanje nedvomno resne politične kon-sekvence.
Premiranje kobil za okraje Radgona, Žg. Radgona in Cmurek priredi 10. julija v Radgoni c. kr. štaj. konje-rejska družba. Razdelijo se darovi v denarju, srebrnih kolajnah in priznal-nih diplomah.
v Za drnžbo sv. Cirila in Metoda je nabral France Majer v vinogradu g. dr. Fr. Rosine v Framu 8 K.
a Za Ciril Metodovo družbo se je nabralo v nabiralniku pri „belem volu" v Celju 11 K. Iskrena hvala!
a Iz nabiralnika v pisarni g. dr. Karlovšeka je poslal C. M. družbi g. dr. Kalan 50 K. Priporočamo v posnemanje!
V jKaribor na Velijo narodno Vodico dne 6. jnnija !
Kranjske novice.
v Vojaški izgred v Domžalah. Na
binkoštno nedeljo je razsajal po domžalskih gostilnah prostak 27. pešpolka Janez Kohlbacher in psoval goste z besedami: „Krainische Bagage, kraini-sche Lausbuben, wir Miirztaler werden euch schon heimleuchten". Ko so ga že v 4 gostilnah postavili pred vrata je šel v Potočnikovo gostilno in grozil ljudem z bajonetom. Komaj so spravili divjaka iz hiše in zaprli za njim vrata. Toda Kohlbacher je zopet začel z bajonetom razbijati po vratih in ko ga je prišla gostilničarka mirit, se je zakadil v njo. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, da nista v tem trenutku prihitela dva moža, ki sta ga razorožila in izročila orožnikom.
Deželni predsednik bar. Schwarz
je izrecno ukazal, da se naj ne odredi nobena preiskava radi zapalitve cesarske zastave na Zoisovi hiši vLjubljani ob priliki obletnice bitke pri Aspernu Napravil se je samo zapisnik, v katerem se nakratko konstatira, da ie cesarsko zastavo zapalil električni tok, kar je pa zelo neverjetno. Tako se postopa, če zakriAijo kaj tacega Nemci.
v Volitev občinskega starejšin-stva v Idriji se je vršila minoli četrtek. Izvoljen je bil zopet prejšnji odstavljeni župan Josip Šepetavec, za svetovalce pa Ivan Kokelj, Iv. Štravs, Iv.
Tukač, Ant. Ipavec, Iv. Šuntar in Dr. Lapajne. Razun zadnjega, ki se je izvolil namesto umrlega M. Štravsa, torej vsi prejšnji svetovalci. Idrija ima po majhnem odmoru zopet naprednega župana in starejšinstvo.
v Proti trgovcu Elbertu, lastniku tvrdke „Michael Kastner" v Ljubljani bo baje vložena ovadba radi zločina krivega pričevanja v razpravi radi snemanja nemških napisnih tabel v sep-temberskih dneh.
v Vojaški zdravnik zakrivil smrt enoletnega prostovoljca. 27. maja je umrl v Ljubljani enoletni prostovoljec Čeh Anton Šlehta. Njegovo smrt je zakrivil polkovni zdravnik David. Šlehta je imel srčno napako, a vkljub mu je polkovni zdravnik pri vsaki preiskavi rekel, naj le gre marširat, pri vojakih že ozdravi. S tako brezobzirnostjo se zaigrava pri vojakih življenje nadebudnih mladeničev!
Slavnostni odbor za prireditev velike pevske slavnosti v Ljubljani povodom društvene 25 letnice pevskega društva »Slavec« je sledeče sestavljen: 1. Iz častnega odbora v katerega so imenovali svoje odposlance a) »Ustfedni jednota zpévàckyh spolku českoslo-vanskych« v Pragi, gg. J. U. dr. Karel Mote jI, starosta jednote (Praga); šol. svet. prof. Antonin Adämek, namestnik staroste »Hlahola» (Praga); šol. ravnatelj František Smitt, starosta pevske župe Polabskè - Smetanovej (HoFe Kutny). b) »Savez hrvatskih pjevačkih društava« v Zagrebu, gg. tajnik trg. in obrt. komore Milan Kresič, predsednik saveza (Zagreb); J. U. dr. Ante Javand tajnik saveza (Zagreb); prof. dr. Rudolf Horvat, predsednik »Sloge« (Zagreb), c) »Zveza slovenskih pevskih društev« v Ljubljani, gg. dr. Vladimir Ravnihar predsednik zveze, Dragotin Šibenek, tajnik zveze, prof. dr. Pavel Kozina, pevovodja zveze, d) Združena tržaška in okoličanska društva« v Trstu, gg. dr. E. Slavik, dežel, poslanec in mestni svetovalec, učitelj Vinko Engel-man in predsednik »Čitalnice«, Josip Prah, predsednik »Ilirije«, e) Za narodno ženstvo v Ljubljani: županja Hribarjeva, ravnatelj Šubičeva, podžupanja dr. Tavčarjeva. f) »Deželna zveza za tujski promet« v Ljubljani g. Alfonz Mencinger. ' g) «Češka obec« v Ljubljani gg. nad-inžener Hilbert, V. Hejnic. 2. Iz članov »Slavca« in sicer: a) društveni redni odbor; b) pomožni odbor iz društvenih pevcev; c) pomožni odbor iz društvenih podpornih članov. 3. Iz krajevnih odborov v Postojni,,Trstu in Bledu, kamor se vrše skupni izleti.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Parlamentarni položaj.
a Dunaj, 5. junija. (Brz. „Nar.Dn."). Dunajski listi pišejo v dolgih člankih o včerajšnjem glasovanju o predlogu dr. Šusteršiča in izražajo mnenje, da je pričakovati v najkrajšem času odgoditve poslanske zbornice, ako bi se nasprotstva ne ublažila. Nekateri listi pišejo tudi o razpustu drž. zbora, drugi so zopet mnenja, da je včerajšnje glasovanje samo par-lamen-tarično tehničnega pomena, zmaga organizacije nad neorganiziranci. (Slaba tolažba! Op. ured.)
a Dunaj, 5,junija. (Brz. „Nar.Dn."). Vesti o ostavki finančnega ministra Bilinjskega se ne potrjujejo, a se vzdržujejo in se ne skušajo zanikati. Danes popoldne se vrši ministerski svet, ki bo najbrž o tem odločil.
Nova vladna večina?
a Dunaj, 5. junija. (Brz. „Nar. Dn."). Tukaj krožijo vesti, da nameravajo nemški krščanski socijalci k obstoječi
vladni večini še pritegniti klerikalne Slovence in Čehe. Ta koalicija bi potem sestavila nov^o ministerstvo.
Ogrska ministerska kriza.
a Budimpešta, 5. junija. (Brz. N. D.) Glasilo stranke neodvisnosti „Budapest" poroča, da sta včeraj v narodnem kazinu poldrugo nro konferirala minister notranjih zadev grof Julij Andrassy in bivši ministerski predsednik grof Štefan Tisza.
Srečanje nemškega cesarja z ruskim carjem.
a Köln, 5. junija. (Brz. „Nar. Dn."). Nek berolinski telegram „Köln. Ztg." poroča o srečanju nemškega cesarja z ruskim carjem, da je ruski car Nikolaj sprožili to misel, česar tudi ruska vlada ne bo dementirala. Cesar Viljem je naj prvo nameraval potovati v Hamburg a je za sedaj ta načrt opustil.
Čehi o porazu vlade v parlamentu.
Praga, 5. jnn. (Brz. „Nar. Dn".) Vsi češki veliki listi se danes na dolgo in široko bavijo s hudim porazom vlade in njene večine v parlamentu. „Nar. Polit." piše: Včerajšnje glasovanje v drž. zboru je dokazalo, da se v Avstriji ne more več vladati brez Čehov. ,Den' izvaja, da namerava vlada državni zbor odgoditi ali celo razpustiti. „Union" sicer ne veruje v odgoditev ali celo razpust parlamenta, vendar bo pa moral baron Bienerth gledati, da najde kak izhod iz tega nevzdržljivega parlamentarnega položaja. Klic po rešitvi krize odmeva sedaj na Dunaju glasneje ko v Budimpešti.
Različne vesti.
a Dunaj, 5. junija. (Brz. „Nar. Dn."). Letošnji kongres nemške socijalne demokracije se vrši od 12. do 18. sept. v Liipskem.
a Madrid, 5. junija. (Brz. „Nar. Dn."). Parlament je nastopil poletne počitnice.
a L' Havre, 5. junija. (Brz. „Nar. Dn."). Stavko mornarjev je prejkoslej smatrati za ponesrečeno.
a Pariz, 5. junija. (Brz. „N. D."). Posestnik velike trgovske hiše „Louvre" je umrl.
d Carigrad, 5. junija. (Brz. „Nar. Dn.") Ubegli in zavoljo reakcijonarnih spletk obsojeni sin Kiamil paše Said paša je črtan iz mornariške liste.
d Carigrad, 5. junija. (Brz. „Nar. Dn.") Vali v Adani poroča, da je od nekega vojaškega oddelka, ki je bil namenjen v Dortjol, pobegnil vojaški Sergeant in iz zasede streljal na oddelek ter 1 vojaka usmrtil 6 pa težko ranil. Vojaki so ga komaj ujeli in spravili pred vojno sodišče. Prebivalstva v Dortjolu se je polotil velik strah.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
65. dan razprave.
Predsednik otvori sejo in javlja sklep senata, da je sprejel predlog državnega pravdnika, da se čitajo članki iz „Srbobrana", „Srpskega kola" in „Amer. Srbobrana". Glede nekaterih člankov bo odrejena tajna razprava. Zajedno se pozivajo vsi obtoženci, da da pridejo v sodno dvorano, dokler se bodo čitali ti članki. Dr. Hinkovič vloži ničnostno pritožbo. Med čitanjem pa stavi predlog, da naj pridejo vsi ti članki v zapisnik, ali pa nobeden. Če pridejo v zapisnik samo fragmenti, potem to ni verna slika razprave. Senat se o tem predlogu posvetuje in sklene, da se v stenografični zapisnik samo uvrstijo fragmenti prečitanih člankov, kakor bo to odredil predsednik. Dr. Hinkovič vloži ničnostno pritožbo. Čez nekaj časa pa izjavi namestnik drž. pravdnika Stožir, da je telefonično vprašal vseučiliško biblioteko, ali bi mogli ostali vezaui letniki „Srbobrana" za časa razprave med sodnimi spisi in je dobil povoljen odgovor. Vsled tega je
Priloga „Narodnega Dnevnika" št. 126
Dopisi.
d Iz Frama. Redka slavnost se je vršila v naši divni pohorski vasi 23. majnika. Naš vrli, občespoštovani župan g. Janez Gert je sprejel iz rok c. kr. okrajnega glavarja zlati zaslužni križec. Framsko občinstvo je pokazalo na sijajen način, da zna ceniti moža, ki že skoraj 40 let neumorno deluje za blagor občanov. Na čast odlikovancu se je priredila predvečer bakljada. Zbralo se je moštvo domače požarne brambe pod poveljstvom stotnika g. F. Kranjca ter korakalo z godbo na čelu, s svitlimi čeladami, s plamtečimi bakljami in lampioni skozi vas. Spremljala je bram-bovce truma radovednih gledalcev. Vrste so se ustavile pred hišo slav-ljenčevo, g. stotnik in njega namestnik sta prisrčno častitala slavljencu. Ginjen se je zahvalil g. župan za ovacijo. — Drugi dan so naznanjale vihrajoče zastave in grmenje topičev, da se ima goditi nekaj izvanrednega. Prihitel je častitat ta dan odlikovancu bivši župnik framski, častni kanonik in dekan č. g. S. Gaberc, prišel je k slavij u zastopnik c. kr. okrajnega sodišča, svetnik deželnega sodišča g. F. Libisch, med častilci je bil slavljenčev iskreni prijatelj izza mladih let g. dr. Turner, nadalje deželni in državni poslanec g. F. Pišek, zbrali so se domači g. župnik, odborniki framske občine, župani sosednjih srenj, pridružila se je šolska mladina z učiteljstvom in dolga vrsta prijateljev in znancev. Ljudstva je bilo ogromno število. Po opravilu v župnijski cerkvi se je odigral glavni del slavnosti v šoli. V krasno odičeni šolski sobi je bil postavljen gledališki oder bralnega društva, med zelenjem in cvetlicami je blestel kip svitlega cesarja. Slavnost se je otvorila s pesmijo „Vrlemu m^žu" — deklamovala je prav ljubko učenka Ljubica Pirkmajerjeva. Slavljencu je poklonila brhka govornica šop dehtečih cvetic. Zapela je na to šolska mladež ob spremljevanju gla-sovirja pesem „Avstrija moja". Siedil je govor c. kr. okrajnega glavarja grofa Attemsa na slavij enea. V zbranih besedah se je spominjal glavar mnogih zaslug, ki si jih je stekel g. žnpan v dolgi dobi svojega županovanja. Iz mladih grl je navdušeno zadonela pesem „Živi svetli cesar naš!" in glavar je pripel slavljencu križec na prsi. Ginljiv je bil ta prizor. G. župan se prisrčno zahvali za odlikovanje. Govorili so nadalje zastopniki šole, občine in župnije framske ter „stare" posojilnice. G. nadučitelj F. Pirkmaier je omenjal zasluge, ki jih ima odliko-vanec kot bivši dolgoletni šolski ogleda in tudi kot župan za framsko šolo. Slavljenec je bii od vseh dob zvest in velik prijatelj šole in učiteljstva, ob vsaki dani priliki se je neustrašeno potegoval za napredek in dobrobit domače šole. Še pred nekaj leti, ko se je prezidavalo in razširjalo šolsko poslopje, ko so razne sitnosti g. naduči-telja skoraj pritirale na reb obupnosti, je odlikovanec zvesto stal ob njegovi strani ter ga, rekel bi, v teh neveselih urah po očetovsko tolažil in mu pomagal kot izkušenec z dobrimi nasveti. Dal Bog mnogo takih mož! Občina framska je imenovala svojega odlikovanega župana častnim občanom ter mu ta dan izročila po svojem zastopniku g. K. Čer ne ju, ki je odlikovanca v jedernatih besedah nagovoril, krasno izdeJano častno diplomo. Zastopnik „stare" framske posojilnice, č. gosp. dekan S. Gaberc je slavil v svojem originelnem govoru odlikovanca — po-sojilniškega načelnika — kot vzornega, štedljivega in natančnega gospodarja v denarnih rečeh, omenjal je, da ni glasoval g. načelnik nikdar proti, ako se je šlo za potrebno podporo kakemu društvu ali šoli. Vsakomur je znano, kaka radodarna dobrotnica je posojilnica domači šoli, požarni brambi, bralnemu društvu, cerkvi, olepševalnemu društvu in raznim drugim društvom. Posojilnica je poklonila svojemu načelniku za spomin lepo slikano fotografijo. Zastopnik župnije framske, č. g. F. Muršič je v krepkem govoru pritrdil, da mora tudi cerkev prištevati slavljencu svojim dobrotnikom, pripomnil je, naj se tega odlikovanja vesele vsi Slovenci, ker svitli cesar ni zabil pripoznati zaslug i našega g. župana, zvestega Slovenca. Zapela je še mla-
dina nekaj pesmi:, med temi tudi Ca-fovo „Frajhamsko", zaigralo je še učiteljstvo na glasovirju dva klasična komada in konec je bil lepega slavlja v šoli. Vsa slavnost se je končala z imenitnim banketom, ki ga je dal slavljenec v svoji hiši.
Iz nas slehernega si slišal besede: Lepo je bilo. Našemu slavljencu kličemo iz- dna srca: Bog ga živi še mnogaja leta! —- Framski rojak, gosp. nadučitelj Lud. Černej je častital odlikovancu v poetični obliki tako-le: Prerada mi misel uhaja nazaj od bistre Savinje v podpohorski raj; vso srečo mladosti užival sem tam; zato tako ljubim edini naš Fram!
In Framčane ljubim iz vsega srca, tako, kot da živel bi vedno doma; a leto za letom jih manj že poznam, ker s časom spreminja se tudi naš Fram.
Kje dedec, kje oče, kje znanec je moj? Nikjer jih ne najdem,
odšli so — v pokoj!--
Bogu bodi hvaia, da nisem še sam, da nisem še — tujec, ko pridem kdaj v Fram!
Še bijejo srca mi dragih doma, in znance mi ljube oko še pozna; iz let jih otroških v spominu imam, v spominu in — v srcu, tako, kot svoj Fram!
Med njimi pač prvi si mož ljubezniv, Ti ljubi naš sosed: župan častitljiv! Ti občino vodiš, odkar Te poznam, in zdi se mi eno: naš Gert in naš Fram!
In ko Ti je cesar zlat križ pripoznal, je s Tvojo zaslugo ves kraj odlikoval; zato ne raduješ odlike se sam: raduje s Teboj vred se vrli je Fram!
Ko danes mi misel uhaja nazaj od bistre Savinje v podpohorski raj, to željo gorečo le v prsih imam: Nebo nam ohrani še Gerta in Fram !
Iz Ptujske gore. Narodnost duhovščine posebno pa Ojzmeca kaže sledeče: Ptujska gora je v narodnem oziru odločilne važnosti za ves ptujski okraj, ker voli svojega zastopnika v okrajni zastop ptujski. Razmerje glasov v okrajnem zastopu ptujskem je — če Slovenci v veleposestvu tudi zmagajo — 20 Slovencev proti 19 Nemcem. Ce voli Ptujska gora Slovenca, ima„o Slovenci 21 glasov torej 2 glasa večine, če voli pa nemškutarja je ves trud Slovencev v veleposestniški kuriji zastonj, kajti če tudi zmagajo, pa pristopi zastopnik Ptujske gore k Nemcem, nimajo Slovenci večine, ker je 20 proti 20 zastopnikov.
Napredni Slovenci na Ptujski gori so se zatajevali do skrajnosti napram klerikalcem, samo da bi občinski odbor ne prešel v štajercijanske roke. Napredni Slovenci so storili oz. opustili vse, samo da bi bilo složno delo v domači občini s klerikalci mogoče. Niso nasprotovali, da si je župnik dal farovž uprav knežje urediti, da je dal pri podružnici sv. Janža staviti nov farovž itd. itd. tako, da ima sedaj občina samo radi župnikovih kapric 42.000 K dolga. Če je bil farovž za prejšnjega župnika, bil bi še tudi za tega. A kakor rečeno, vse se je potrpelo radi — narodnosti. Sedaj pa, ko je vse urejeno, vse dovoljeno, sedaj pa kažejo farovški že rožičke radi — narodnosti ter grozijo, da bodo pri občinskih volitvah pustili slovenske naprednjake na ce-
dilu — da bodo lahko zmagali štajer-čijanci. In pri tem igra šentlovrenski župnik Ojzmec veliko ulogo.
V občini Ptujska gora ima namreč muogo kmetov od St. Lovrenca posestva in tako torej tudi volilno pravico pri občinskih volitvah. Ko se je šlo za fa-rovške koristi, sta šentlovrenski župnik Ojzmec in majšperski župnik Marinič prignala cele trume kmetov k občinskim volitvam in prinesla cele kope pooblastil od posestnic in baš s pomočjo teh izven Ptujske gore bivajočih volilcev se je dosegla večina nad štajercijanci. Sedaj pa pravijo župniki, da ne le, da ne bodo prignali volilcev, temveč jih bodo še celo odgovarjali, da bi šli v prihodnje volit na Ptujsko goro, ker je dobil dr. Ploj na Ptujski gori toliko glasov, kakor Ojzmec (Ploj 26, Ojzmec 27).
Bomo videli, se bo pač potrdilo, da je klerikalec le tedaj in toliko naroden, kolikor se gre za farovške koristi, sicer pa mu je narodnost deveta briga.
(Dostavek uredništva.) Znano nam je, da je pri zadnjih nadomestnih volitvah na Ptujski gori kriv edino le žnpnik Ojzmec, da je prodrl štajerci-janec g. Horvat. Za izvolitev slovenskega odbornika je manjkalo le šest glasov in čeprav se je že par dni prej prosilo tako župnika Ojzmeca pri Sv. Lovrencu, kakor tudi župnika Mariniča v Majš-pergu, da naj vplivata, da se volilni upravičenci iz njiju župnij udeleže volitev, nista ničesar storila. Na dan volitve zjutraj je še šel s Ptujske gore ugleden naroden mož k Sv. Lovrencu ter apeliral na narodnost župnikovo, naj agitira, da pride vsaj šest volilcev od Sv. Lovrenca volit. Župnik ga je pa poslal potem k nekterim, a eni niso utegnili iti, drugih pa ni bilo doma; pozneje pa se je zvedelo, da je bilo dogovorjeno, da volici niso „utegnili" oz. da jih ni bilo doma in zmagal je vsled zasluge župnika in sedanjega slovenskega poslanca Ojzmeca štajercija-nec v občinski odbor na Ptujski gori namreč g. Horvat. To je isti mož, ki so ga sedaj štajercijanci izvolili četudi neveljavno, ker slovenske večine ni bilo, tudi kot zastopnika v ptujski okrajni zastop.
Ker se na narodnost klerikalcev ni zanašati, svetujemo vrlim narodnjakom na Ptujski gori, da jim ni treba biti v skrbeh, če klerikalci nočejo poznati več svoje narodne dolžnosti. Parkrati smo že zvedeli, a smo molčali zaradi narodne zveze klerikalcev in pristašev naše stranke na Ptujski gori, da cvete štajercijanstvo na Ptujski gori baš radi tega tako bujno, ker so slovenski naprednjaki na Ptujski gori preveč koncilijantni ali popustljivi napram klerikalcem, ker so mirno trpeli, da se je župnik tako res knežje vgnezdil ter naprtil ljudstvu ogromna nepotrebna bremena, jenaravno nastala med ljudstvom opozicija, ki jo je Štajerc spretno izrabil ter si tako pridobil trdnih tal.
Če stane n. pr. par tisočakov razširjenje kake šole, ki je name-njenavpouk in vzgojo mladine i z'cele župnije, zaženejo klerikalci huronski krik zoper šole in učitelje; če pa stane samo popravilo farovža nad 50.000 K — ki je namenjen le župniku, kaplanu in kuharici —in nima ljudstvo od tega nikakih koristi — pa to niso bremena. Ja Bauer, das ist was anderes!
Če klerikalci v bodoče ne bodo hoteli poznati svojih narodnih dolžnosti, naj gre slov. napredna struja na Ptujski gori neustrašeno svojo pot res napredne ljudske politike naprej, pa izgube klerikalci tla in štajercijanstvo bo skop-nelo kot pomladanski sneg in Ptujska gora postane res narodna trdnjava.
b Občni zbor „Celjskega pevskega društva" -se je vršil, kakor smo poročali, v četrtek zvečer v čitalniških prostorih celjskega „Narodnega doma". — Udeležilo se ga je, kakor je to že v Celju navada, prav malo članov, celo poklicani činitelji za naše pevsko, dramatično in družabno življenje so manjkali. Otvoril je ta izvanredni občni zbor (prvi radi malega števila udeležencev ni bil sklepčen) dosedanji predsednik g. Anton Mimik. Spominjal se je najprej smrti dveh odličnih slov. glasbenikov, častnih članov
društva, bratov Ipavcev, društvenega zvestega podpornika g. dr. Iv. Dečka in sodelujočega člana g. V. Supaneka. V znak spoštovanja se vzdignejo zborovalci s sedežev. Vsled sitnarij, katere je pripravil društvu po nepotrebnem slavni celjski magistrat, je bilo društveno delovanje za več mesecev ustavljeno; to in pa nezatiimanje za društvo je krivo, da rezultat delovanja ni tako sijajen, kakor bi lahko bil inače. Ker je tajnik g. Juro Kislinger prestavljen v Petrovče, je prečital podpredsednik g. J. Žagar poročilo o delovanju društva v minulem letu. Društvo je v minulem letu oviralo poleg navedenih vzrokov še to, da se je izvoljeni odbor nenadoma skrčil za 5 oseb: gg. Vreznik, Krajgher in Kislinger so odšli, gg. Likar in Rotter sta pa izstopila. Društvo šteje sedaj 30 podpornikov in 40 izvršnjočih članov. Vršilo se je 8 odborovih sej, a pri sedanjih razmerah v Celju nobena započeta akcija ni rodila pravega sadu. Petje se je parkrat redno pričelo, a J se vsled komoditete ni nadaljevalo. Lani so priredili ljublj. igralci 5 predstav, društvo samo je pa na jesen uprizorilo „Svetinovo hči" in „Martina Krpana". Obe predstavi ste imeli krasen moralni, zadnja tudi precejšen gmotni uspeh. Priredil se je običajni C. M. kres. Društvo se je udeležilo z zastavo pogreba dr. G. Ipavica v Št. Jurju. Petje pri tej in drugih nagrobnicah je s hvalevredno vnemo vodil g. dr. A. Schwab. Društvo je pristopilo tudi k „Zvezi narodnih društev". Arhiv se je sledeče spremenil: Knjige Slov. Matice in Mohorjeve družbe se se prepustile klubu celjskih napr. akademikov zasnovanjeljudskih knjižnic. Napravilo se je 50 glasov Ipavčevega meš. zbora „Pozdrav", 30 dr. Schwabove „Slanice" in 30 glasov R. Savinovega „Ponočnega stražnika". Nadalje je poklonil g. dr. Schwab društvu G. Ipavčevo narodno „Sredi vasi", katero je zapisal iz spomina in jo tako rešil pozabljenosti. Hvala mu! Denarni promet je bil sledeč: dohodkov K 1.79483, stroškov K 1.754 23, ostane še kot prebitek blagajne K 40'60. Po poravnavi nekega dolga ostane še čistih 27'94 K in arhiv kot društveno premoženje. Blagajniško poročilo je lepo sestavil in podal g. Peternel. Lanskemu odboru, posebej pa g. Mirniku in mali zvesti črtici, ki je, držala društvo pri neugodnih razmerah po koncu, vsa čast! Po precej živahni debati se je izvolil že včeraj objavljeni novi odbor, ki se bode zopet z vso vnemo lotil dela v društvu. Posebej pozdravljamo z veseljem izvolitev g. Salmiča za predsednika. Kakor izvemo, se bavi odbor sedaj s sledečimi vprašanji: udeležba društva pri 25 letnici „Slavčevi" v Ljubljani, prireditev C. M. kresa, sestavitev pevskega in dramatičnega odseka, kamor se povabijo tudi cc. dame. (Op. uredn.: Društvu še preostaja jedna lepa in hvalevredna naloga: naj skuša v zvezi z drugimi društvi povzdigniti naše družabno življenje s prireditvijo zabavnih večerov, izletov itd. Potrebno bi bilo, da bi pogosto in korporativno hodili v bližnjo in dalnjo celjsko okolico, da si ohranimo z njo žive stike.)
Edina narodna trgovina s čevlji
v
Stefan Strašek, Celje
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih Čevljev za dame in gospode kakor tudi za otroke v najfinejši izpeljavi. — Velika izber lakastih in belih giace Čevljev. Vse po najnižjih cenah. Postrežba soljdna in točna. Daje se tudi na obroke. 56 10-7
Izdatno pomoč pri požaru
dobi oškodovan edino-le, ako je poslopja in premičnine dobro zavaroval, to bo priznal vsak previden gospodar. Na tozadevna vprašanja daje pojasnila Vinko Vabič mlajši, trgovec in okr. zastopnik dunajske zavarovalne
družbe v Žalcu. Najnižje zavarovalninske premije! Oškodovanim takojšnjo in kulantno izplačilo! 244 5-5
v	v
Živnostenska banka pro Cechy a Mora vri v Praze. — Podružnica v Trstu.
IZDAJA 1909.
VPISOVANJE
K 10,000.000.
novih delnic Živnostenske banke.
na 50.000 novih delnic Živnostenske banke za Češko in Moravsko v Pragi
== po kron 200'— nominalne vrednosti v skupnem znesku deset milijonov kron ==
PROSPEKT:
Živnostenska banka zavzema v gospodarskem življenju kraljevine Češke najodličnejšo mesto. Njen delokrog obsega celo bančno delovanje v najširšem pomenu besede, največjo pozornost pa polaga banka na kreditno poslovanje v vseh oblikah in pospešuje na ta način najizdatnejši razvo j domačega narodnega gospodarstva.
Najpoglavitnejša naloga Živnostenske banke je. da pospešuje koristi češko-moravskih posojilnic, iz katerih se je svoječasno Živnostenska banka kot poslovno središče imenovanih posojilnic ustanovila. Živnostenska banka ima zaslugo, da se je posojilništvo v letih sedemdeset in prihodnjih letih moglo tako hitro razviti in da se je v tako kratkem času oživela neštevilna vrsta tistih srednjih denarnih zavodov, kateri so ustanovljeni na principu samopomoči. Poljedelski kredit, v kolikor ne more biti vsled svoje visokosti pupilarnöVarnega kredita deležen, kakor tudi kredit majhnih obrtnij, sta dosegla praktični pomen pravzaprav komaj po posojilnični menici. In Živnostenska banka je le s svojim žirom dosegla, da je posojilnična menica na našem denarnem trgu postala tako popularna in priljubljena.
Posebno pa deluje ŽivnostenskA banka že od začetka svojega obstanka na industrijalnem polju; ona priskrbuje tako obratna sredstva za najrazličnejša industrijska podjetja, kakor tudi, da pomaga ustanavljati nova industrijska podjetja, ali .pa da jači že obstoječe obrate s tem, da je skuša pritegniti po spremenitvi istih v delniške družbe združenemu kapitalu. Na ta način so nastale vsled delovanja Živnostenske banke sčasoma sledeče tukaj v kronologičnem redu navedene delniške družbe :
Praška delniška družba za strojedelstvo prej Breitfeld,
Danék & Co. v Pragi............del. kap. K 10,000.000
Prva češka sladkorčistilnica, del. družba v Pragi . . . „ „ „ 3,200.000
Češka industrijska družba za sladkor......... „ ,, „ 3,000.000
Elektrotehnična delniška dr. prej Kolben & Co. v Pragi „ „ „ 4,000.000 Zahodnočeška kaolinska in šamotna tovarna, Horni BFiza „ „ „ 4,100.000 Gališko-bukovinska industrija za sladkor delniška družba
v Przeworsku................„ „ „ 7,000.000
Pivovarna praških pivovarnerjev v Braniku v Pragi . „ „ ,, 2,400.000 Družba za rjavi premog „Florentini", Svétec, iz obtege
vzeti družb, kap................„ „ „ 1,000.000
Hrvaško-slavonska sladkorno obrtna del. družba v Osieku ,, ,. „ 4,000.000 Delniška sladkorna tovaina prej M. Valtera, Louny . . „ ,, „ 2,500,000 A. Klazar, dein, družba industr. podjetja za platna v Kraljičinem dvoru.................. „ .. 4,500.000
Delniška tovarna za tapetne in pohištvene snovi prej
A. Klazar v Brnu...........• . . „ „ „ 2,500.000
Železarne v Hradéku prej Hudlicky & Folta sen., d. z. o. p.,
Rokycany . . •...............zadružni kap. 600.000
Prva delniška tovarna v Pelhfimovu za snovi za krtače
in čopiče prej I. Hrdina v PelhFimovu.....del. kap. K 500.000
Vsa ta imenovana podjetja izvrstno napredujejo in so vsled svojih dobrih izdelkov svetovnoznana.
Voščena in svečna tovarna „Monopol" v Mladi Boleslavi, katero je tudi Živnostenska banka ustanovila, se polagoma normalno razvija, ko je premagala začetne težave.
S svojim delovanjem na industrijskem polju goji Živnostenskd banka tudi obširni komisijski posel za blago in se že skoro od začetka prišteva k najprvim komisijskim bankam za sladkor na praškem igu. Banka preskrbuje komisijsko prodajo sladkorja za 4 čistilnice in 16 tovarn za surovi sladkor in se udeležuje na ta način tudi prav živahno na izvozu sladkorja.
Poleg komisijskih poslov za sladkor opravlja banka tudi komisijske posle s premogom, železom in petrolejem.
Pred dvema letoma je nastopila banka tudi v poslovno zvez« z domačimi žgalnicami za špirit in je ustanovila skupno s podružnico avstrijskega kreditnega zavoda v Pragi osrednjo pisarno za prodajo v gospodarskih žgalnicah pridelanega špirita.
Da se pospešuje domača industrija s cenim in stalnim, t. j. neodpovedljivim kreditom, je organizirala banka v svoji praški centrali hipotečni oddelek, kateri nudi industriji pupilarno varni hipotečni kredit; na podlagi teh hipotek izdaja banka svoje 4 72% bančne zadolžnice, katerih se je razpečalo takoj v prvem letu v skupnem znesku K 8,500.000. Ta novi bančni delokrog ni samo bistveno pospešil interes domače industrije,- ampak je prinesel na naš denarni trg nove, varne in zelo priljubljene vrednostne papirje. Bančne zadolžnice Živnostenske banke se vedno tako gladko razpečavajo, da jih banki nič ne ostaja v zalogi.
Svoj današnji veliki in vedno množeči se delokrog ima pripisovati banka zlasti neomejenemu zaupanju najširših kapitalističnih krogov, kar je razvidno iz višine knjižnih vlog, katere Živnostenskd banka oskrbuje. Pri tem je posebno važno, da se drži Živnostenska banka pri obrestovanju vlog one vsakokratnemu denarnemu trgu odgovarjajoče mere, katero nudijo svojim vložnikom drugi jednaki bančni zavodi, t. j., da se zadovoljuje Živnostenska banka z onimi knjižnimi vlogami, katere dobiva kot prave hranilne vloge od svojih vložnikov iz svojevoljnega zaupanja. Jasno sliko dà nastopni primerjajoči zaznamek knjižnih vlog pri praških lokalnih delniških bankah koncem decembra 1908: Češka eskomptna banka ... K 32,092.048 67
Češka banka Union.....K 65,344.597 16
Praška kreditna banka . . . „ 15,786.212 62 Osrednja b. čeških hranilnic . „ 19,057'977'61 Osrednja b. nemških hranilnic „ 9.153,029 68 Zivnostenskä banka . . . . „ 95,389.802'9a
Da so deležni teh bogatih sredstev, katere Živnostenskž banka oskrbuje, na najpripravnejši in nepovrednejši poti produktivni razredi, da si s pomočjo bančnega kredita nove vrednosti ustanavljati zamorejo, je ustanovila banka v teku let celo vrsto podružnic na Češkem in izven Češke in ustanavlja naprej podružnice v primeri z množečim se lastnim kapitalom. Do danes je banka odprla svoje podružnice v Brnu, Plznju, Pardubicah, Taboru, Budjevicah, Iglavi, M. Ostravi, na Dunaju, v Krakovu, Prostéjovu, Lvovu in Trstu, v Ustjah nad Labo je ustanovila trgovino za premog in v Londonu lastno agenturo za trgovino z železom. V zadnjem času namerava banka napraviti v Olomucu novo podružnico.
Poleg ustanovitve lastnih podružnic se ozira in pazi banka na napravo samostojnih denarnih zavodov. Na ta način je nastala pred nekolikimi leti Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in v najprihodnejšem času bode začela poslovad Hrvatska deželna banka v Osieku.
Vsled svojega živahnega menjalničnega poslovanja v centrali kakor tudi v podružnicah, posebno pa v podružnici na Dunaju, umešča Živnostenska banka vsako leto velike vsote rent in drugih vrednosti privatnim kapitalistom, javnim fondom in drugim denarnim zavodom srednje vrste. S tem, da ima Živnostenska banka svoj sedež v najbogatejši deželi monarhije, je pri rentnih in drugih javnih emisijah, kakor tudi pri emisijah deželnih in hipotečnih bank najvažnejši faktor.
Živnostenska banka ima tudi zelo živahno zvezo z vsemi važnejšimi trgi v inozemstvu in goji redno in živahno poslovanje z Ameriko.
O dosedanji povzdigi Živnostenske banke pričajo njene bilančne številke, katere so iz bilanc leta 1888, 1898 in 1908 v sledeči tabeli po redu sestavljene:
Najvažnejše številke iz čiste bilance Živnostenske banke k 31. decembru:
AKTIVA :	1888
Menični portfelj.......... K 7,807.837*74
~	'	„ 2,429.627-40
»
»
2,579.880*12
4,798.575*48
1898 K 40,081.735*40 18,132.491*84 8,184.700*— 1,448.636*-
4,101.755*10 1,513.297*80
samo zemljišče
n
r>
Posojila na vredn. papirje in report Stanje efektov za račun banke ... „ Stanje efektov za račun sindikatov . ,,
Hipotekarična posojila...... „
Dolžniki.............. „
Bančno poslopje v Pragi...... „
Bančna poslopja podružnic v Pardubicah, Budjevicah, M. Ostravi, na Dunaju in Ustji n. Labi .... Hiša v Pragi: Hotel „Črni konj« .
PASIVA s
Delniški kapital.........
Denarne vloge na vložne knjižnice
Upniki......... ..... „
Jamstveni fondi kreditnih društev
Rezervni zakladi.........
Posebne rezerve.........
Penzijski zaklad.........
Spec. rezervni fond za bančne za
dolžnice ............
Čisti dobiček . .........
Povdarjati je, da je dosegla Živnostenska banka
v letu 1892 skupnega letnega prometa K 1.944,663.418*12 „ „ 1896 „	„	„ „ 3.349,159.622*14
„ „ 1900 „	„	„ „ 6.660,393.893*16
„ „ 1904 „	„	» » 9.390,768.988*12
„ „ 1908 „	„	„ „ 14.252,415.715*64
Da se banka v škodo svojih redno se množečih strank
1888 K 6,000.000*-„ 9,783.765*96 988.702*50 „ 669.660*— „ 335.724*26 „ 186.199*72 „ 391.585*38
1898 K 16.000.000*— „ 30,573.459*06 20,970.496*86 1,256.285*-3,684.455*78 414.307*46 1,368.896*22
428.966*82 „ 1,669.842*66
1908 107,506.673*78 39,476.729*55 15.099.018*41 2,076.463*50 8,840.000*-80,851.115*66 1,932.000*—
1,328.047*77 1,427.000—
1908 30.000.000*-95,389.802*99 114,110.732*36 1,918*685'-6,756.755*03 1,200.000*-3,099.110*19
200.000* -
2,702.482*88
ne ovira, sklenil je upravni svet Živnostenske banke v svoji seji dne 19. majnika 1909, da se delniški kapital banke v smislu sklepa rednega občnega zbora z dne 17. marca 1907 od K 30,000.000 poviša na K 40,000.000.
To povišanje ne odgovarja samo današnjemu pomenu Živnostenske banke ampak tudi vedno večjim zahtevam, ki se stavijo na banko. Neprenehoma množeče se in v najrazličnejše oblike naraščajoče poslovno delovanje banke daje jamstvo, da bodo našla nova sredstva ne samo zadostno uporabo, ampak tudi primerno obrestovanje, kakor do sedaj.
Kurs novih delnic znaša na podlagi vpisovalnih pogojev K 232— za za nedelničarje in K 238'— za delničarje. Današnji dnevnj kurs znaša K 244'—.
Glede bančnih rezerv, katere so dosegle koncem 1. 1908 K 7,956.755 03 znaša notranja vrednost delnice K 253 35.
Posebno važna okolnost je pa ta, da se bode s to izdajo pomnožil redni rezervni zaklad banke za več kakor K 1,600.000, tako da bodo znašale bančne rezerve skoraj K 10,000.000.
Delnica Živnostenske banke, katera se obrestuje danes po 5'35%i se prišteva med kapitalističnimi krogi k najljubšim dividendnim papirjem. Kurs je stalen in se ne spreminja, kakor drngi dividendni papirji. Pred nekolikimi meseci, ko smo se nahajali pred nevarnostjo vojske s Srbijo, so več ali manj, skoraj vse delnice v kurzu trpele, ali delnice Živnostenske banke so ostale neoškodovano pri svojem popolnem kurzu.
Nove delnice se bodo na dunajski in praški borzi kvotirale, ravnotako kakor so bile kvotirane delnice prejšnjih izdaj na obeh imenovanih borzah.
Pragi" z dne 17. marca 1907 in
v svojem razvoju
Češka industrijska banka . . „ 12,036'226'80 Na podlagi tega prospekta in v smislu sklepa rednega občnega zbora „Živnostenske banke pro Öechy a Moravu v upravnega sveta banke z dne 19. maja 1909 začne Živnostenska banka s povišanjem svojega delniškega kapitala
od trideset na štirideset milijonov kron z izdajo 50.000 novih delnic à K 200
Nominalna vrednost v skupnem znesku deset milijonov kron
ter vabi tako p. t. gospode delničarje, kakor tudi vse druge interesente na vpisovanje pod sledečimi pogoji :
Vpisovanje se vrši s poseli no vpisano izjavo pri centrali Živnostenske banke v Pragi, kakor tudi pri podružnicah v Brnu, Budjevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu, M. Ostravi, Pardubicah, Plznju, Prostéjovu, Taboru, Trstu in na Dunaju. — Vpisovanje se začne v. današnjim dnevom in konca 15. junija I9Q9. — Vpisovalni kurs znaša K 232*— za delničarje, K 238*— za nedelničarje. Za izvrševanje prejemne pravice naj se predložijo stare delnice brez kuponovili pol za kolkovanje. Po kolkovanju se bodo takoj zoppt vrnile. Pri vpisovanju je založiti kavcijo K 60*— v gotovini, za vsako podpisano delnico; kavcija se obrestuje z 4% in se po razdelitvi podpisovalcem na prideljenili delnicah kot prvo vplačilo zaračuni, eventualni prebitek pa vrne. Pravico za razdelitev ima upravni svet. Drugo vplačilo K 100*— se mora najdalje do 31. julija t. 1. poravnati. Popolno vplačilo dodeljenih delnic s plačanjem zadnjega obroka po K 72*— oziroma 78*— se mora izvršiti najdalje do ^30. septembra 1909. Nove popolnoma vplačane delnice se bodo p. t. gospodom'podpisovalcem začetkom leta 1910 izročile, ako so povrnili tozadevna blagajniška potrdila za posamezna vplačila. Ze poravnana posamezna vplačila se od tega dne pa do 30. septembra t. 1. obrestujejo z 4°/0. Kdor ne bi do določenega termina popolnoma vplačal novih delnic, zgubi vsako pravico do njih. Vplačana kaveija zapade potem v prid bančnega rezervnega zaklada. Za dodeljene delnice odškoduje banka že vnaprej od 1. oktobra 1909 do 31. decembra 1909 s 4% obrestmi od izdajalnega kurza; nove delnice bodo potem ravnotako kakor stare delnice deležne dividend za poslovno leto 1910. Za podpisovanje potrebne tiskovine se dobijo franko pri blagajnah Živnostenske banke v Pragi in pri podružnicah.
V PRAGI, dne 20. maja 1909.	Živnostenska Banka pi*o Čehy a IHoravu v Praze.
popolnoma odveč, da bi se fragmenti teh člankov uvrstili v stenografski zapisnik. Zato predlaga, da ne pride v zapisnik noben fragment. Predsednik nato izjavi, da bo postopal potem predlogu.
Nato se nadaljuje čitanje člankov, ki še traja tudi danes.
Darujte za Narodni sklad! Po SVBtU.
o Blagovni promet med Avstrijo in Ogrsko kaže s koncem aprila sledeče številke za prve štiri mesece: izvoz Avstrije na Ogrsko 411'2 milj. kron, uvoz iz Ogrskega 336'5 mil. K, torej za Avstrijo aktivum 74/7 miljonov kron proti 82'1 milj. iste dobe 1. 1908.
o Letošnje velike vaje anglešk. vojnega brodovja se vrše na zapadno-afrikanski obali mesto na Severnem morju, da bi ne bila Nemčija preveč razburjena. Udeleži se vaj 300 vojnih ladij, križark in torpedmh lovcev.
v Podgane na Španskem. V pokrajini Andaluzija so se pojavile podgane v toliki množini, da je ves kraj z vsemi nasadi silno oškodovan.
v Abdul Hamid v Solunu. Od častnikov, ki stražijo bivšega sultana Abdul Hamida v vili Alatini, se je zvedelo o A. H. sledeče: Sedaj se je že pomiril in ni tako nervozen ko prvi čas; samo se pritožuje nad vročino, ki je letos v Solunu neobičajno huda. Zjutraj se najpogosteje sprehaja z dvema sinovoma v parku, pozneje pa ima navado nadzorovati dela v kuhinji. Tudi se ukvarja z rezbarstvom. S sultanom ne more govoriti noben tuj človek; vsa poročila o pogovorih in izjavah sultanovih niso resnična.
d Ruski car in carica sta se konečno odločila vendar potovati v Italijo. Dan še ni določen.
d Švica namerava pomnožiti svoje vojaštvo. Pripravlja se zakon, po katerem bi se zvišalo prezenčno stanje vojske pa tudi deželna bramba.
d Koroška nemška kmečka zveza zboruje jutri v — Sinčivasi, torej na «Iovenskem Koroškem!
d Deželni zbori bodo sklicani v drugi polovici septembra; zasedanje utegne trajati do konca oktobra.
Tržne cene.
4. junija. Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 32.50 za december 31'50, za mare 31'25, za maj 31'25. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 24'25, nova kampanja K 23'-. Tendenca stalna. — Vreme: lepo.
Budimpešta, 4. junija. Pšenica za oktober K 13'30, pšenica za april K 13'78, rž za oktober K 10"18, oves za oktober K 7'61, koruza za julij K 7'85, koruza za avgust K —'—, ogrščica za avgust K 14'20. Premet nekaj tisoč met. stotov.
Budimpešta, 4. junija. S v i-njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 143 do 145 vin., mlade, srednje 145 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 26.700 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 158'—, namizna slanina 143'—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 3. junija:
Lastniki so zvišali jednako z bu-dimpeštanskimi cene, katere je pa kon-zum odklanjal. Promet je bil zelo tih. V tem tednu so poskočile cene za pšenico za 50, za rž za 20, za koruzo za 10 do 20 in za oves za 5 vin.
Društvene vesti.
d Društvo „Zvezda" na Dunaju
priredi v nedeljo, 6. t. m. popoldanski izlet v Giesshiibl. Odhod je z južnega kolodvora ob 2. uri, oziroma s postaje Meidling 2 07. V Giesshiiblu je sestanek v gostilni J. Bruckberger oziroma v Maria-Enzersdorfu v gostilni „Zum Schottenhof". V slučaju slabega vremena izlet odpade.
d Veliko Ciril in Metodovo slavnost namerava prirediti Kmetijsko in bralno društvo v Ložnici pri Žalcu dne 4. julija na predpražnik sv. Cirila in Metoda. Ker je čas zelo kratek, prosimo slavna društva, tudi tista, ki smo jih mogoče pri razpošiljanju vabilnih pol prezrli, nujnega odgovora. Pa ne samo društva, ampak slehernega rodoljuba povabimo dne 4. julija na Ložnico; in ker je čisti dobiček slavnosti namenjen v dobrodelne namene družbe sv. Cirila in Metoda, hočemo ta dan pokazati našim nasprotnikom, da imamo mi Slovenci čuteče in usmiljeno srce. — Vspored in natančna pojasnila podamo prihodnjič.
d „Slovenija", akad. društvo na Dunaju, ima svoj H. redni občni zbor v sredo 9. t. m. v restavraciji „Zum Magistrat" I. Lichtenfelsg. 3. ob pol 8. zvečer.
Moderno urejena
bnVnica V jVlariboni
Šolska ulica
nasproti kavarne „Central". Postrežba čista, točna in solidna. — Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. Spoštovanjem
68 io-8 Ivan Bes»gie$, brivec.
Kleparstva
bi se rad šel učit zdrav in močan 15 letni fant, zmožen slovenskega in nemškega jezika. — Posreduje celjsko društvo za varstvo otrok.
Službo
išče jurist s prvim ,izpitom, Stenograf. — Nastop s 15. junijem
ali 1. julijem. —Naslov v upravništvu
„Narodnega Dnevnika".	59 3-3
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št. 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51—is Cene nizke. = Postrežba točna.
Ugodna prilika!
Namesto K 1 — le 60 vinarjev.
Zaradi izpraznjenja našega skladišča priporočamo:
Dr. Vošnjakove zbrane dramatične spise:
drama v petih dejanjih. — Prej 1 K, sedaj 60 vinarjev.
drama v petih dejanjih. — Prej 1 K, sedaj 60 vinarjev.
Od obeh knjig je le še malo komadov v skladišču ; priporočamo ju torej slavnim bralnim društvom in knjižnicam v skorajšnji nakup. O priljubljenosti dr. Vošnjakovih .dramatičnih spisov priča to, da ste se obe knjigi takoj po izdaji skoraj popolnoma razprodali.
Ure na obroke za vsakogar
Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih,
(na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta.
moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vspte ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184.
Mesečno 2 kroni.	36
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
Spreten in zanesljiv
akviziter
obenem potovalec za „Nar. Dnevnik" in „Narodni List" se proti primerni proviziji takoj sprejme. — Ponudbe je vposlati „Nar. založbi v Celju".
zmožna obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, želi premeniti službo kot blagajjničarka ali prodajalka
ali pa tudi v kontoar.
Ponudbe pod šifro „A. J." na upravništvo „Nar. Dnevnika"'. 278 3-3
Dobri
Za napravo
strelovodov, hišnih
telegrafov in telefonov
se priporoča
J. ZU PAN C, elektrik
Grobelno št. 37, pri Celju, Štajersko.
221 10-7
?
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v veletrg. hiši R. Stermecki, Celje, Štajersko.
Štajersko platno	m	po	36 v
Slovensko platno	„	„	40 „
Savinsko platno	„	„	44 „
Vojaško platno	„	„	46 „
Domestik-platno	„	„	48 „
Gorsko platno	„	„	60 ,.
Istrija-tkanina	„	„	54 „
Holandska tkanina „	„	60 „
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 kron franko.
Dobiva se v
Zvezni trgovini v Celju.
za izdelovanje orodja in strojev se iščejo v trajno službo. — Ponudbe s podatki o dosedanjem delu na železpinsko tovarno v Kamniku na Kranjskem. 279 2-2
SUHHfl
in modno blago :: za obleke ::
priporoča firma
tvornica za snkno
t Humpolcu na Češkem.
Tvorniške cene. Vzorci franko.
112 50-44
splošna dein, družba — za zavarovanje
v Pragi.
Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5.
Prva češko
na življenje

EDSNA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine ! SVOJI K SVOJIM !
Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih.
posestva
Vsa zemljišča, med tem prikladna stavbišča, posestva Zgornji Lanovž prodado se po posameznih parcelah. Natančneje pri lastniku ravnotam.
273 3—2
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu.
Delniška glavnica kron 3,000.000.	Stritarjeve ulice štev. 2.
Podružnicu v Spljetu.	Podružnica v Celovcu.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	I O/	Kupuje in prodaja srečke in vrednostne
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih T 2 Ob papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
-
Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
Veletrgovina na debelo in drobno s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki
ANTON KOLENC,
CELJE, Graška cesta *t. 22 v lastni hiši in „Narodni dom",
priporoča o. gg. kolegom, C. gg. duhovnikom in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo z vedno svežim in najboljšim špecerijskim, ter sploh v to stroko spadajočim blagom, po najnižjih dnevnih cenah. Prosim za mnogobrojen obisk. — Kupujem in prodajam vsakovrstne deželne in gozdne pridelke, sadje, sveže in suho, kakor: jabolke, hruške, marulice, breskve, želod, divji in pravi kostanj, narestek (knoper); nadalje vsakovrstno žito, pšenico, ječmen, oves, fižol, laneno seme, krompir, bob, grah, bučna zrna. maline, jagode, suhe gobe. malisno štupo, mravljične jajce, vosek, maslo, smrekovo, ma-cesnovo gobo in strožle. vsakovrstne cvetke in korenice raznih zelišč, pitano kuretnino ter sploh vse, kar v trgovino spada. — Najboljši švicarski sir in salame za gg. gostilničarje. Voščene, ceresim in mili-sveče, kadilo in olje za cerkve.	31 51-
Postrežba točna in solidna.

le
M
= Celo leto odprte.- fOl 1 •
araždinshe 10DIIGB
m Staroznane m žueplene toplice na m Hrvaškem, m
odlikovane z veliko zlato kolajno in častnim znakom na mednarodni zdravniški razstavi, Dunaj 1903 in Mileniški razstavi, Budapešta 1906 itd, itd.
— Železniška postaja Zagorske železnice.
Sezona od I. maja do I. oktobra.
Analiza dvornega svetnika prof. dr. Ludwig v letu 1894: 58° Celzija vroč vrelec, žvepleno močvirje neprekosljirega učinka pri revml mišic in v členkih, bolečinah v členku, vnetici in zlomijenju kosti, protinu, nevralgici kakor Ischias itd., ženskih boleznih, kožnih in skrivnih boleznih, kroničnem obolenju ledvic, katarih v mehurju, škrofulozi, rahitis, zastrupljanju s svincem in zastrupljenju z živim srebrom itd. Zdravljenje s pitjem: uri boleznih grla, prs, jeter, želodca, čreves, haemorrhoidij itd. Elektriciteta, masaže. Zdravilišče z vsemi komforti. Popolnoma dodelan zdrav, hotel z krasnimi sobami v prelepi legi z moderno opravo, prvovrstna kopališča v hiši, dvigalo, električna razsvetljava, elegantne čitalnice, restavracija, kavarna itd., solnčne kopeli, zdravljenje z mrzlo vodo, s pršno kopeljo po Kneippu. Krasen velik park, stalna vojaška zdrav, godba. Posebni vozovi pri naprej naročilu, pri kopališkem oskrbništvu pošta, telegraf in telefon. Kopališki zdravnik dr. J. IMatkovič. — Prospekte razpošilja zastonj in poštnine prosto
2715.3	»skrbništvo kopališča.


Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi
se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.

-A-

vzajemno zavarovalna banka v Pragi
Rezervni fondi: 4l,335.04l0f K. Izplačane odškodnine in kapltkfije 97.814.430 97 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovanskofnarodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
v Gosposkih ulicah štev. 12.	26i 32-3
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki rr^r^rr trgovini le izborno
z znamko,tiger'
Ffeiferjevo pralno milo
28 51-16
iz milarne v Spodnji Hudi nji pri Celju
pošta Celje.
m Zuezna trgouina
Rotouška ulica 2 v CeljU
Ček. raü. št. 75.221
Svoji k svojim!
r^TlRGOVINA s papirjem, pisalnim in F risalnim orodjem priporoča: kan-LL- celijski, konceptni, pismeni, doku-aSSs mentni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c. kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseh tiskovin za krajne šolske svete, občinske urade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske urade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polusnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
1.
Zvezna tiskarna v Celju
Schillerjeva cesta it. 3.
Cek. račun št. 75.222.
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine
_ brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-
gitane v koš. Sleherni ki to upošteva in delnje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom, eoooooooooooooo Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju"* Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke.
Zuezna knjigoueznica
Sdiillerjeua cesta 3 v Celju Sdiillerjeua cesta 3
Svoji k svoji
. . IDOBNO urejena ter opremljena z v| najnovejšimi pomožnimi stroji, z —i modernimi črkami in okraski se §§§! priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
"L
■ ■ ■
43 150—60
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
Zahtevajte „Narodni Dnevnik" v vseh gostilnah in kavarnah!
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah In po solidnih cenah.
I „Narodna založba v Celju"
registrovana zadruga z omejeno zarezo
priporoča iz svoje zaloge:
„Knjižnica Narodne založbe t Celju"
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje.
Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
Nadalje imamo še precej izvodov
„Uvod v narodno gospodarstvo".
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
„Kmetskega koledarja za 1. 1909"
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.
mmmitmimmm
Največja, in naj cenej ša izbei?
in' različnih drugih zlatih, double itd.
uhanov, verižic, zapestnic in sploh
vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
n.. -j... • Predno si knpite nro, rucur i oglejte si mojo velikansko zalogo pravih Švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih nr, | budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj m in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
9 52—21	v Celju« ,Narodni dom1.
IVAN RAVNIKAR, Celje
Telefon St. 17.
Graška cesta št. 21.
Telefon St. 17.
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, snhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, Gieshübler, Gleichen -berger, Erna- in Konstantia -Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst;
štirikrat na teden doma žgane kave. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne slivovke, kakor kranjskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh 29	vrst ter šampanjca.	50-22
Prodajam in razpošiljam tudi jako okusAe brusnice (Preiselbeeren) kg po K 120. Imam v zalogi pristno, več let staro vinsko žganje, katero se posebno rabi za namočenje višenj, orehov itd.
Opozarjam kmetovalce na razna vrtna, poljska, deteljna in travna semena (korenjeva), preiskana po c. kr. kmetijski družbi ter
se za njih kaljivost jamči. Na drobno in debelo. Poštna naročila se izvršujejo solidno in vestno.
sJISIIs
Yelika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah.

Poštne hran. račnn št. 54.366. - Telefon št. 48. -
LASTNI DOM'
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
========= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
t
^ registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure so© dopoldne, ©o®
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © ©
■■aaiiiiBBB
Edino narodno
prVa jttžnostajcrsHa fantnosc^a
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::t
Brušenje, puliranje in
struganje kamena s stroji.

podjetje V Celju.
industrijska dražba, ""•i"1«*—1"
dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj Idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::; lavanje napisov v iste. ;;:

Pošfno-hran. pač. č«. 848.428. —— 1143 zadružnikov. —— Vplačani deleži K 21.450--.
Ustanovno leto 1881.
Rez. zaklad ca. K 100.000*—. Denarni promet v letu 1908 - K 2,790.060-77. -
„S9VIN5K9 POSOJILNICA V
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO.
Hranilne vloge obrestuje po 5% z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po 43/VYo od dne do dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotekarne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic in menic. Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice na razpolago. Posluje vsak dan ; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek.
Ravnateljstvo s
Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in župan.
Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Žigan, veleposestnik.

159 25-7

ViHtor BeVc
slittar in piegar 4 Celju
SaVinsKa ulica štel 4
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela ln jih izvršuje solidno in po zmernih cenah
Sprejmem v uk učenca.
Razširjajte ,Nar. Dnevnik'.
R. Diedi
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—43
Kupujte narodni kolek !
3iižnoštajerska hranilnica u Celju
^prejema hranilne vloge vsak delavnik od
n u narodnem domu. p
8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
i
Dosedaj je dovolila 30.000 kron,
za dijaške ustanove za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se InJflAftclfafSkft hf<MIÌlttÌ(C pri nala9aniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
mmiiiiiiv« a|j Yarovance jn zahtevajte pri sodiščih, s„sMÄ2t95Ä«ci#Ä •« •
da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v Jtt	' RfalltiiitCO.
56 52—20

lj
SISIIŠ
POSOJILNICA V CELJU
Telefon štev. 22.
v lastni hiši „Narodni dom".
Telefon štev. 22.
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1381 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
-	Poštne hranilnice ček. št. 9579
]<ad 6 milijonov Kroti hranilnih Vlog
47 52-20
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2U/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%> 5'/2% in 5% obrestovanju.
Jtad 340.000 .Hron rezerVtt. zaHlada