AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 1 IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING," JUNE 4, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. čeraj so Japonci 2 krat napadli Alasko J Wash ington, 3. junija. — Moriji oddelek je danes naznanil, da ]s'irje japonski bombniki in okrog I bojnih letal, napadli pristanišče !ltch v Alaski. Napad je .prišel šestih danes zjutraj (lokalni >n je trajal kakih 15 minut. pozneje je pa mornariški odde-"9ročaI, da so izvedli Japonci šest ^zneje zopet napad na isti kraj. napad je prišel opoldne (ob zvečer clevelandski čas). rrvi napad ni napravil dosti o ker so bombe užgale samo ne-Padišč. Glede drugega napada Washingtona še ni natančnej-Poročil. Kot se sodi, so izvedli Japonci napad iz kakega nosilca le tal, ker je kraj napada oddaljen 1,-400 od najbližje japonske točke, ali 2,500 milj od Tokia. Da ta napad ni bil tak kot na pristanišče Pearl 7. decembra, kaže izjava admirala Freemana, ki poveljuje tamošnjemu kraju, da napad ni bilo nobeno presenečenje, in da so bili pripravljeni nanj. Mornariške oblasti pravijo, da je v pristanišču Dutch mornariška postaja. Drugega se ne ve o tem kraju, ker so gradili obrambne priprave več mesecev v največji tajnosti. Ta napad bo najbrže povračilo Japoncev za polet ameriških bombnikov nad Tokio pred nekaj tedni. še pred nekaj dnevi je svaril vojni tajnik Stimson, da je napad Japoncev na zahodno obalo neizogiben, ker se bodo hoteli Japonci maščevati za napad na Tokio. še v decembru je "povedal poslanec Dimond iz Alaske, da se gradi v pristanišču Dutch oporišče za podmornice in letala. Pristanišče Dutch se nahaja na Aleutskih otokih, ki se raztezajo 1,000 milj zahodno od polotoka Alaske. Skrajna točka Aleutskhi otokov je oddaljena samo 750 milj od najbližjega japonskega otoka, kjer imajo Japonci najbrže zrakoplovno oporišče, že od leta 1930 ni smel noben bel človek na tisti otok, zato se sodi, da so začeli Japonci že tedaj pripravljati zrakoplovne pristane tam. Kraj japonskega napada je približne 2,000 milj od San Francisca. Dejstvo, da so se udeležili napada samo štirje bombniki, da soditi, da niso napravili dosti škode, niti izdaleka ne toliko, kot so jo napravili ameriški bombniki na Tokiu in drugih japonskih mestih. V pristanišču Dutch je prebivalo še leta 1939 samo 52 oseb. Ker se je smatralo ta kraj kot oporišče, odkoder se bo napadalo Tokio, so mornariške oblasti! pričakovale, da bodo skušali Japonci ' najprej bombardirati ta kraj, kar se je' tudi zgodilo. G i k •dar je ukazal vsem jemnikom oditi iz jvanj 1. julija rjle, Wash. — N. E. Berry, Pie apartment z 75 stano-ffe ukazal vsem svojim na-da se izselijo k izselijo do 1. ju-'artment je eno izmed F Poslopij, da ima zakloni- Pti zračnim napadom. P je to ukazal kot v pro-I toti vladni odredbi, da mo-j ""ati najemnino, kot je bi-pila 1941. 1 efrui najemniku je poslal f obvestilo: "Na 1. julija r ^partmentu ne vode, ne e. ne elektrike in ne tele- fevna vrata bodo zaprta, ta ■Prosim, izselite in si po-' ako drugo stanovanje." Stn je dodal: "Ako hoče Prevzeti poslopje, ga lah-' Tako poceni ga ne bo . Vzdrževati, kot ga jaz, to-poskušati, naj le." ----o- \ spoved bo zadela W0 oseb tukaj 4,000 oseb madžarske, in bolgarske narodno-prizadetih v Clevelandu, 10 Zed. države napovedali0 njih deželam. V Zed. ,, živi kakih 150,000 teh ' Niso še ameriški držav-. bo kongres napovedal 3adžarski, Romuniji in I j1) se bodo morali podani-u ržav registrirati kot so-^jci. L V bolnišnici . 'vanšek iz 1153 E. 61. izhaja v Glenville bolni-r'jatelji ga lahko obišče- Finci se boje ruske invazije še to poletje Stockholm. (ONA). — Finski vojaški krogi z vso gotovostjo pričakujejo, da bodo Rusi še to poletje okupirali Finsko. Kot mislijo Finci, bi služila Finska Združenim narodom za bombne napade na severno Nemčijo, kakor zdaj napadajo Porurje in Porenje iz Anglije. Finci so se že obrnili na švedsko za pomoč v slučaju ruskega napada. Toda Švedi so izjavili, da bodo ostali absolutno nevtralni in da so si Finci sami krivi težavnega položaja. Švedi so pač Fincem pomagali s poljedelskim orodjem in s prehrano za otroke, toda to je tudi vse, kar bodo storili zanje. -o- Na obisku iz Colorado V Cleveland sta prišla na obisk iz Pueblo, Colo., Mrs. Mary Zdravje in Mrs. Mary Mehle. Mrs. Zdravje je pri sestri Mrs. Rose Grebene na 1560 Clere-mont Rd., Mrs. Mehle je pa pri Mrs. Josephine Koncilja na 1812) St. Clair Ave. V metropoli bosta ostali par tednov. Želimo jima obilo zabave. Poroka V soboto ob desetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Lillian Gliha iz 5605 Bonna Ave. in Frank Malečkar iz 1550 E. 174. St. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. Važna seja Krožek št. 3 Progresivnih Slovenk ima jutri večer važno sejo v navadnem prostoru in ob navadnem času. Heydrich umrl! Ne razumete glede najem- ' pišite direktorju beneschu y Je nesporazuma glede oziroma nove določbe ^emnine, ki je stopila v .J- junija. V glavnem ve-J °>da noben gospodar ne : ,tevati višje najemnine, dobil 1. julija 1941 in , Najemnik ne sme plačajo vsoto kot to. i POh • ni' slučajih, kjer je ne-i^n gospodar, ali pa na- bo razsodil direktor za p,,,1 najemnine, Alfred A. Kdor bi rad dobil ka-i slil0 glede najemnine, k sPodar ali najemnik, naj Naslov: Mr. Alfred A. o i &ent Director, 1741 ^°mmerce Bldg., Cleve-' Vsak bo dobil tudi pi-Itovor. Ako niste na ja-i^ašajte. Toda ne kličite t ampak pišite. f0spodar ne ve, kako vi-Jet*mino bi zahteval, naj vzajne tako, kot jo je dobil 1. julija' 1941, potem naj pa piše za pojasnilo na gornji urad. Važno je naslednje! Več slučajev se je pojavilo, da so najemniki plačali 1. junija letos več, kot je bila najemnina 1. julija 1941.' Toda gospodar jim je dal potrdilo za postavno vsoto, ostalo je dal pa najemnik posebej, pod roko. Pomnite, da je taka transakcija po postavi prepovedana. Ako gospodar misli, da je upravičen do večje najemnine, naj piše na urad za kontrolo najemnin in naj razloži svoj položaj. Vse se bo pa uredilo potem, ko se bodo hišni posestniki registrirali in bodo navedli, kakšno najemnino dobivajo zdaj in kakšno so 1. julija lansko leto. Registracija se bo pričela enkrat po 15. juniju. Danes zjutraj je poročal radio, da je umrl v Pragi Reinhard Heydrich, Hitlerjev rabelj. Dozdaj so Nemci pomorili že 207 Čehov, med temi 23 žensk, radi napada nanj. Hitler bo odstranil Pavelica? Zuerich.-(ONA) — Z Balkana prihajajo vesti, po katerih je mogoče sklepati, da bo Hitler morda odstranil marijonet-skega poglavarja Hrvatske, Pa-veliča, ker so se pojavili dokazi o korupciji in sprejemanju podkupnine v vstaških vrstah. Trdi se, da v Berlinu resno razmišljajo, da bi se vmešali«v stvar in preprečili nerede, ki so posledica zgražanja ljudstva s pričo vstaških zločinov. Uradni list "Vstaš," ki izhaja v Zagrebu, piše, da "tihotapci, razbojniki, zločinci in lahkoživci zlorabljajo vstaške uniforme." Z mestnih mostov se ne sme več loviti rib, niti tam parkati avta Clevelandska policija je prepovedala loviti ribe z mestnih mostov, dalje je prepovedala ljudem postajati na teh mostovih ali parkati tam avte. Ta odredba bo zlasti prizadela stotine ribičev, ki so se zbirali vsak dan na mostu pri elektrarni koncem 70 ceste. Ribariti pa se sme z obrežja. Odredba je bila izdana potem, ko je policija prijela nekega tujca, ki je jemal slike obrežja z Main Avenue mostu. Izročili so ga federalnim agentom, ki pa .niso hoteli dati nobene izjave. -o- Ekvador ima kavčuka na kupe, pa ni kupca Quito, Ekvador. (ONA). — Vsa skladišča v tej južnoameriški republiki so do vrha napolnjena z surovim kavčukom, toda odnikoder ni kupca. Mislili so, da bo pokupila Severna Amerika vso zalogo, toda ta nima dovolj ladij na razpolago. Producenti so zagrozili, da bodo prenehali izdelovati surov kavčuk, če se ne bo kmalu pojavil kak kupec. Ponujajo ga celo mnogo ceneje kot je bil lansko leto. Pred 7. decembrom je bil surov kavčk $33 in zdaj ga ponujajo po $24.60 za 100 funtov. Nov grob Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu, 853 E. 95. St. Mary Jeršan, rojena Vidmar, stara 55 let. Doma je bila iz Jezera pri Cerknici, odkoder je prišla v Cleveland prKFrank Marušič, pisar, 24 let; Zvonimir Miloš, pisar, 27 let; vsi doma iz Trsta ter Alojz Valenčič. star 33 let, doma iz Knežaka. Ostali so bili obsojeni sledeče: Alojz Španger iz Proseka, 30 let zapora. Nikolaj Komač iz Doline, 25 let zapora. Vladimir Stoka iz Kontovela, 20 let zapora. Karel Rupelj iz Proseka, 15 let zapora. Lovrenc Čač iz Drage 15 let zapora. Ivan Obad iz Saleža 10 let zapora. Andrej Manfreda iz Kobarida, 10 let zapora. Slavko Bevk iz Cerkna, 5 let zapora. Miroslav Pertot iz Barkovelj, 5 let zapora. Marij Zahar iz Boršta, 5 let zapora. Giril Kosmač iz Slap, 5 let zapora. Zofija Korže-Frančeškin iz Gorice, mati dveh malih otrok, na dve leti in pol zapora. Njen mož, Hilarij Franče- Kanivencija naše dične Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote se napoveduje. Baragova Zveza ima svoj letni shod tudi letos. Shod katoliških Slovencev v Ameriki bi bil potreben. Ali bi se ne moglo to troje združiti tako, da bi se vršili v enem in istim mestu in zaporedoma? Konvencija KSKJ se bo vršila čez teden, v nedeljo po konvenciji pa bi Baragova zveza sklicala shod katoliških Slovencev v Ameriki. Zdi se mi, da se nam nudi zlata prilika, kakoršne ni zlepa. Delegati za K. S. K. Jednoto bi bili prav lahko pooblaščenci, da zastopajo katoliške Slovence svoje države in sivojega kraja. Na ta način bi Baragova zveza in katoliški shod imel zastopnike od vseh krajev, kjer se nahajajo Slovenci, nekaj, kar se do danes še ni zgodilo. Stroški, ki jih povzroča daljava, navadno z^branjujejo tako splošno zastopstvo. Konvencij« K. S. K. Jednote se vrši meseca avgusta iv Chicagu. Baragovo zvezo je sicer na lanskem shodu povabil Rev. M. J. Hiti, tajnik Zveze in župnik slovenske župnije v Wau-keganu, v ondotno naselbino. Uverjen pa sgm, da bo rad za to leto odstppil in svoje načrte v toliko spremenil, da bi se vršil shod Zveze v Chicagu, kjer bodo zbrani zastopniki katoliških Slovencev od vseh krajev in vseh naselbin širom Amerike. Če pa bi g. tajnik, Father Hiti, na vsak način želel imeti shod Baragove zveze v svojem mestu, pa tudi ni nikakih Qvir, ker je Waukegan predmestje Chicaga in je železniška zveza med temi mesti zelo lahka in pogosta. Tudi od kake druge strani, po mojem mnenju, ne more biti zaprek ali kakega nesoglasja. Namen katoliškega shoda je Father Bernard Ambrožič izborno opisal v Amerikanskem Slovencu zadnje čase. Baragova zveza stremi prav v isto smer. In naša dična K. S. K. Jednota ima poleg zavarovanja proti bolezni in smrtnim slučajem tudi namen spodbujati svoje članstvo k praktičnemu krščanskemu življenju. Le iz .rst praktičnih katolikov dobila svoje članstvo. Kar je torej v prid katoliškemu poživ-ljenju, je v prid katoliške Jednote. Ali ne? Od nasprotne strani naša katoliška jednota ne more in tudi po sedanjih pravilih, ne sme pričakovati kakega naraščaja. Na vsak način se nam nudi letos najlepša prilika za splošni katoliški shod, na katerem bi bili zastopani tudi naši oddaljeni Slovenci na Zapadu. Nihče pa ne more trditi, da nimamo tudi katoliški Slovenci, kakor drugi narodi, v današnjih časih probleme, kateri so vsem enaki in kateri kličejo po s p 1 o š n em vseslovenskem raz-motrivanju in reševanju. Čas za ureditev takega shoda je kratek. Zato prosim takojšnjega odgovora na troje vprašanj: 1. Ali naj se vrši vsesplošni katoliški shod letos? 2. Ali naj ga skliče Baragova zveza ? 3. Ali naj se vrši shod iv Chicagu ob času konvencije K. S. I K. Jednote? Kdo naj govori? Vsak kato-: I ličan, kateremu je dobrobit na-1 I fiega naroda pri srcu, zlasti pa I prosim, da se odzovejo vsi slo-' venski duhovniki v Združenih državah. Kdor želi glede tega izreči besedo javno v listu, sem uverjen, da bodo vsi katoliški listi radi priobčili, ako se ne piše predolgo in stvarno, samo o katoliškem shodu. Ako pa pišetl meni osebno, prosim na slovite odgovor na: Rev. John J. Oman, predsednik Baragove Zveze 3547 E. 80. St., Cleveland, O -o- V znamenje najlepše plemenitosti Napisal Zvonko A. Novak Ob zvokih pesmi zvezdnate stave zanos duha ko val morja vzkipi in v srcih množice se tisočglave svobode ogenj vname, vzplame-ni Ko zadoni "Naprej, zastava slave," v očeh solze prebridke se boli ko v nuji hudourniške poplave zlijo v studenec dobrodelnosti . V dobi narodnih taborov je bilo, ko se je slovenski narod stari domovini znašel ter prvič skupno ramo ob rami dajal duška svojemu nepremagljivemu koprnenju po narodni neodvisnosti in zlati svobodi, ki so mu jo v potokih krvi in ob kupih padlih slovenskih junakov šiloma vzeli roparski in zemlje lač ni tuji trinogi. Z velikimi, skoro bi rekel nad človeškimi napori pa ogromni mi gmotnimi in duševnimi žrtvami so se potem Slovenci še vedno pod tujčevo peto vztrajno in uspešno ustavljali nemškemu in italijanskemu-zatiranju ter v tistih veličastnih prizadevanjih dosegli to, da se morejo kljub svojemu pičlemu številu meriti v vseh panogah človeške kulture in omike z vsakim kulturnim narodom na svetu. Ta žilavi, krepki in sila nadarjeni narodič je sedaj liki domala vsa druga ljudstva po Evropi v kleščah najsurovejšega in najokrutnejšega barbarstva, kar ga še pozna zgodovina človeškega rodu. Na eni strani ga da vi nacijska svojat Adolfa Hitle rja, ki si v svoji umski zmedenosti domišlja, da je drugi Napoleon, a se pri tem strahovito moti. Napoleon je bil sin velike francoske revolucije, on pa je le izrodek nemške nadutosti. Na drugi strani je slovensko ljudstvo prepuščeno na milost in nemilost makaronski sodrgi Beni-ta Mussolinija, ki je v svoji trapasti megalomaniji hotel igrati vlogo velikega rimskega državnika in vojskovodje Julija Cezarja, a se je revež pospel le do tega, da sme zdaj pa zdaj razboj niku Hitlerju prah s čevljev brisati. Tako zavrženim in malopridnim tolovajem je dala nemila usoda sedaj slovensko ljudstvo v pest, da ga po zverinsko trpinčijo in mučijo, streljajo in obešajo, oskrunjajo in podijo s prekrasne slovenske zemlje, ki so jo slovenski ljudje tako pridno obdelovali in tako goreče ljubili že stoletja in stoletja. Prej omenjeni narodni tabori so vzbudili v slovenskem na-| rodu narodno zavest, ki je po-i tem dala toliko dobrega, korist-I nega in lepega Slovencem samim ; in vsemu človeštvu v prid. Kultu rne in znanstvene zaslu-! ge slovenskega,ljudstva so veli-! ke. Zato bi bila težka tudi izguba, če bi ga zatrli in ugonobili Hitlerjevi pa Mussolinijevi rab-lji sedaj ali pa pozneje morebiti tisti, ki bodo po tem strašnem klanju in pokonoavanju postavljali deželne mejnike. Slovenski narod nam v svo-jerri groznem trpljenju in naj- hujši nesreči, ki ga je še kdaj zadela, obupno kliče: "Pomagaj te, bratje in sestre, ki ste še tako srečni, da živite pod zaščito največje demokracije na svetu!" I kakor so bili njemu potrebni tisti narodni tabori za pobudo narodne zavesti tedaj, tako so nujni nam svobodnim ameriškim Slovencem sedaj, če mislimo po magati svojemu rodu v Sloveniji, da ne zgine z zemeljskega površja za zmerom. čikaška slovenska naselbina se prav dobro zaveda vsega tega, pa je zato imela tu v Chicagu dne 24. maja popoldne v Ameriški češki dvorani na 1438 W. 18th St. tak narodni tabor ter z njim v znamenju najlepše človeške plemenitosti in usmi-ljenosti podala mogočno manifestacijo slovenske vzajemnosti in tople ljubezni do svojega trpečega rodu, ki tako grozno krvavi pod nacijsko in fašistično strahovlado. Več kakor tisoč naših dobrih ljudi je prihitelo na ta naš narodni tabor z namenom, da pomagajo vsak po svojih močeh svojemu ubogemu narodu v stari domovini, in zdelo se mi je, kakor bi bila vsa ta tisočglava množica ena sama velika dobrota, kakor bi bila cela prostrana dvorana v parterju in na balkonu v objemu žlahtne dobrodelnosti in plemenite ljubavi do pogaženega narodiča. čikaška podružnica slovenskega oddelka pri Jugoslovanskem pomožnem odboru je pripravila za to priliko prav pester in zanimiv program. V njem so poleg posameznih pevskih moči sodelovali vsi naši zbori. Mešan pevski zbor' "Adrija" je zapel poleg drugih pesmi najprej ameriško narodno himno "The Star Spangled Banner," ki jo je z njim stoje pela cela hiša, in .potem pa še "Naprej, zastava slave." f To je občinstvo poslušalo tudi stoje, ker je jugoslovanska narodna himna. Za "Adrijo" je Tomaž Cuka-le, oblečen v gorenjsko narodno nošo, prav izvrstno deklamiral krasno Gregorčičevo pesem "Bodočnost Slovanov" ter s to de-klamacijo napravil mogočen vtis na občinstvo. skin, ki je bil tisti čas v ječi, je bil obsojen pozneje. Ko je bihi prebrana obsodba, so navzoči fašisti aplavdi-rali, kot bi bili v kakem gledišču. Korenčanovi sestri sta nastopili v slovenski narodni noši ter nam srčkano zapeli več slovenskih narodnih popevk. Nastop novega pevskega zbora "Slovenske ženske zveze" se je prav dobro obnesel in po ubranem petju je soditi, da ima to pevsko društvo izvrstno in skrbno, učiteljico. Udovičev Edvard je v narodni noši s svojim ljubkim glasom in popevkami, ki jih tako lepo za-Upje, na mah priklenil vsa naša srca nase. Moški pevski zbor "France Prešeren" je brezhibno zapel vse tri pesmi. Posebno dober je bil v "Jadranskem morju" in navzoči so mu to priznali z burnim ploskanjem. Moji punčki Majda in Ksenija sta dobro rešili vsaka svojo nalogo v tem nastopu. Majda je imela mehek in čist glas v ariji iz Puccinijeve opere "Madame Butterfly" in v Zormanovi pesmi "Oj, večer je že" je poleg pravilnih not pokazala tudi to, da lahko tudi tu rojena Slovenka pravilno izgovarja slovenske besede. Ksenija jo je imenitno spremljala na klavir, čeprav ji je pedal malo nagajal. Naša "Sava" je nam zapela Sattnerjevo "Naše gore" in Fleišmanov "Triglav." Obe pesmi sta bili občinstvu prav všeč. Tu rojena Slovenka Ana Be-niger je tudi to pot pokazala v ariji iz Massenetove opere "He-1 rodiade," v Zormanovi "Dekle! na vrtu" in drugih slovenskih' popevkah, ki jih je morala pe-J ti še v nameček, da se bolj in | bolj bliža vratom hrama ameri-j ške opere. Na klavir jo je spremljala naša znana glasbena mojstrinja Jasna Bjankini. Vmes so nastopali govorniki. Najprej je Leo Jurjovec, st., kot blagajnik Slovenske pomožne organizacije pozdravil navzoče občinstvo ter se mu iskreno zahvalil za sijajno udeležbo. Z mislijo na strašne razmere, ki vladajo sedaj v nesrečni Sloveniji, je razpletal svoj prisrčni govor, pozval v njem Slovence v Chicagu in širom po Ameriki, naj priskočijo stari domovini v njeni najhujši sili na pomoč, ter ga zaključil s sledečimi besedami: "živel slovenski narod! živela njegova pravica in svoboda!" Njegove tople besede so segle poslušalstvu globoko v srce. čikaškega župana Kellyja je zastopal mestni sodnik Tremko, ki je poljskega pokolenja. Govoril je v angleščini in nekoliko tudi v poljščini, s čimer se je še posebno prikupil poslušalstvu. Ker sta bila med navzočim občinstvom tudi tukajšnji jugoslovanski generatoi konzul Peter Cabrič in univerzitetni profesor John Zvetina, ki je hrvaškega pokolenja, sta prišla na naše povabilo tudi na oder ter izprego-vorila vsak nekaj prav prisrčnih besed, prvi v srbščini, drugi pa v angleščini. Kot predsednik slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora je bil Vincent Cainkar glavni govornik te tako sijajno uspele prireditve. V svojem dobro zamišljenem govoru je povedal marsikaj zanimivega o strašnih razmerah v Sloveniji. Opiraje se na ta žalostna dejstva je pravilno sklepal, da je skupno pomožno in politično gibanje med ameriškimi Slovenci nujno potrebno. Naša pomqč se ne sme cepiti, če hočemo, da bo izdatna, je dejal govornik ter nas opozoril, naj ne poslušamo tistih, ki skušajo na ta ali oni način ovirati to nesebično delovanje. Mržnja radi razlik v naših političnih in verskih nazorih naj zgine iz naše srede v teh tako potrebnih prizadevanjih. Posebno pobiranje prostovoljnih prispevkov za duhovnike in nune napravlja zmedo in povzroča malomarnost med našimi ljudmi, saj stremi naše gibanje za tem, da bodo deležni naše pomoči vsi, ki so je potrebni, pa naj bodo to že delavci, kmetje, učitelji, profesorji, pisatelji, pesniki in drugi intelektualci, duhovniki ali nune. Naš narod zaupa milijone dolarjev odborom naših bratskih podpornih orga- .5 1U Z nizacij. Zato more zaupati tudi denar za v pomožni sklad, ker sestaja glavni odbor pomožne organizacije iz samih takih ki so glavni odborniki podpornik »a ustanov, je dejal Cainkar. Končno je nas še pozval, naj Pod!)1' ramo njegov pomožni odbor tudi v njegovih političnih prizade-(Dalje na 3 strani) ti>aiaiiiiiilllil,fl jI trd. lomi tpoi »ved mat topa Kii rerjamel* al' pa »e 4111111111111111»« aj j Naši stari ljudje nam še vedjj'" radi pripovedujejo o prikaz"1 1 Ju ki so se pojavljale vselej sani jj , ponoči in sicer med enajsto o dvanajsto uro. Slikajo jih *<1 sence brez glave ali pa so j'1111 ;Ja M dajali 'spomini" s kakšnim P(%c sebnim ropotanjem. Kakšni P | Je so strahovi danes, nam spfl<®J Ei naslednja dogdobica. . e Nekje na Gorenjskem r* J s< je državna tajnost —- s0 P0, pali gospodarja. V hiši je ^ ^ dala praznota kakor povsod, , ■ dar odnesejo mrliča. V sobi. i< je ležal na mrtvaškem odru. . a|e hotel prvo noč po pogrebuijj * ostati. Pa se je skorajzil I in se ponudil za varuha. ^ , ^ so mu postlali pri Pe& ^,' umaknili v stransko da"; Fanta ni bil0 strah, mikalo P^ je k sosedu, odkoder se J^jj n lo veselo petje. Ker so b«8 ta zaklenjena, jo je pob*?38 ^ „ zi okno.. Bolehno mater Pa \ , ... t-av je ™vi celo ponoči mraziti, m * . • -'--3ki !>a prepričana, da v družil šla bi spi hlapec, je vstala m . hišo, da bi se ogrela »^J1 peči. Na klop pa se sev ozrla. Legla je na pec takOi' se .K' že %vit kakor .J* gledala proti oknu, kjei kmalu nato prikazala sen^ zlezla' v sobo. Prestrašen^ ca je hotela zakričati, a 111 spraviti besede iz sebe ^ Hlapec, ki se je tedaj vest1 mražen vrnil z vasovanj^ hitro sezul in se pognal i^ kjer je v temi otipal mi"z .. "Oče so nekdaj ležali na P^ mu je šinilo v glavo m ^ je spreletela. Fant je 1{^(|p01()] strahu in preplašen y Gospodinja ga je P° s 0 znala ter ga dobro oštela- ei »ton ljlcev se ne] 51 os »asel 6iuž [ofste. ] me j'avn ■■■ na ki J« ji ni zameril; groze P<4> občutil ob dozdevnem a0 ^ tvega gospodarja, pa Je ne bo nikdar pozabil- Zahtevajte vedno Buckeye pi?0 bi] ob da f Pten dila Pove »Jih j 'S Sove Samo najboljše primesi so v Buckeye pivu. penečega Buckeye piva vas bo poživil v vroč"' ' nih dneh! DOUBLE EAGLE BOTTLING CO- RAZVAZALCl BUCK E Y E P^A^fi 6511-19 St. Clair Ave. H^ 4 JOHN POTOKAR, lastnik !>ie ;i tudi i, ker ■ne or- ixxxx pornih ; Ko n-podpi" jor tu- !o] L-izade- sem njegovo ime, pa " trdo je, da bi si jezik lah-"nil na njem. Nisem si 'Pomnil." lfedal vam ga je v svo-"laterinskem jeziku, naj-bi cornel ne vedel, s jflgtl '®a opravka. Ime mu je "Pan hawej, njegov sin Nintropan homoš. Ne ve-■llltm' aj pomenita ti imeni?" !Vedn i." kaznit i ju gotovo poznate, če ste živeli na zapadu. Po je Nintropan hawej jih i'1 medved. Nintropan ho-jib i] | Mali medved. Ti imeni lim P( Jovo že čuli!" išni Pj! je mogoče —?" se je , 'znenadil črnobradati flikem in Malem medve-in ta seveda že mnogo čul d pflfc'l Tonkawa sta mislim, > zavli id.ii i, W Tonkawa se je izpričale dva sta še ohranila °st svojih pradedov in miiiiiii1 Se saff jsto prič«: ibi, dru, m 1 hlaP "ta po nski in ® »až01 ■veda kfc* it se i m« P ^ ves P ja-1 na zlo«® peci-zo»» as« , # ki j°j tile«:1 re^ 0! XxxžžižziižixiiririxiiiiiiiixixxxzxxzxxxxxxTi MAY: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU gorovj u in po pre- Ali pa tudi veste, od-r°d Tonkawa?" vem. Le toliko živi trenutno nekje na jugu blizu mehiške si in sobiq lo pafda ne " k lila vf ____________________ jsalsl *\a Riu grande, če se ne ja j® "f°Veduje se, da so Ton-starih nekdanjih 5lcev -Severne Amerike, Aztekov, živeli so svoj-na severu v Skalnem ttekje, pa se umakni-osvojevalcem na jug belili po vaseh in me-5 Južni Indijanci so, ka-e> komaj senca sever-')evitih rodov, izpridili ^or ste pravilno pove- j Medveda sta torej pojavnih pradedov?" akor. in; čast delata Ali ste videli, da je eSel pod odejo po nož 0dsk° h tomahawk? Nemudo- ^ bil maščeval, pa ne-°braz očetov mu je ^a se je treba zaen-^emagovati, da pa se "jila prilika za mašče-govern vam, pri tehle r*1 zadostuje en sam ain> kjer se mi beli z , lovori komaj sporazumi • L. »Je zapisan smrti, J1^! Maščevala se bo-l se mu bodeta za j ne bodeta odne-h8a unihneta! r^t Gibsona torej polh Brnikom?" ! potujem še ne-j,s Parnikom. Našla boji0' da se spoznava —." r°hotno všečnostjo je Učnega možakarja, si pridjal vabeče: k', ° ljubo bi mi bilo, da ^je spoznala —." je povedal čr-^o. "Kakor rečeno, j. da vidim slavnega '„ ^estmana Old Fire- dolgo ^znate?; Kako * 2apadu?" Precej dolgo." j vam je prav za r.1 Grosser ste dejali ko 3maž Grosser. Pa ime tod navadno jega imena!; Spoznal bi me." "Tako —? Se poznata?" "Poznava —? Seveda! Hočem reči, on mene ni spoznal, jaz pa njega koj, ko sem stopil v Louisburgu na krov. In ko mi je ponudil drink, mi je povedal celo svoje ime." "Ste že imeli posla z njim? Bi rekel —." "Nekaj malega. Prjpovedo val vam bom o njem o priliki. Ga ne poznate?" "Danes sem ga videl prvikrat. Kako mu je ime?" "Brinkley." "Brinkley —? Nisem še čul tega imena. Kaj pa je?" "Nič. Brezposeln tramp, potepuh, lopov, nevaren "človek, trenutno, kakor kaže, vodja družbe, ki je njemu enaka. Nič. dobrega ne namerava, sodim. Treba bo paziti na njega." "Tudi jaz mu bom nekoliko na prste gledal, če še ostane na krovu. In tudi z vami bi se rad seznanil, kakor sem že rekel —. Všeč ste mi —. Ce se še niste kar pri meni ostali —." drugam zaobljubili, bi lahko kar pri meni ostali —." "Bi imeli za mene?" "No," se je nasmehnil Old Firehand, "vprav za drvarja bi vas ne najel. Pa westmana potrebujem —. Ste oddani?" "Rafterje imam v gozdovih gori ob Black Bear R^ verju, za prvega so me izbrali, k njim moram predvsem. Pa če mi daste čas, da jih obvestim —. Hm —! Narediti bi se dalo —. Izredna čast bi bila ža mene, če bi bil pri vas." "Pridružite se mi!" Tom je zamišljeno gledal v tla. "Kaj pa bi bilo?" "Večjo družbo westmanov potrebujem,' v gore pojdemo. Po kaj, to bi vam povedal, ko se domenimo." "Kakor rečeno, dalo bi se narediti —. Vam moram takoj obljubiti?" "Nikakor ne! Do Fort Gibsona imava še čas, da se po-goriva." "Dobro! Pa pojdiva —. Ampak poglejte!" Pokazal je po krovu. "Predstava se bo menda začela!" II. Črni panter. Lastnik ciHkusa je medtem sestavil iz zabojev in vreč nekaj vrst sedežev ter gostobesedno vabil občinstvo k "predstavi." Ljudje so posedli, "stojišča" si je izbralo ladijsko osobje, ki je smelo gledati krmljenje brezplačno. Le cornel je. s svojimi ljudmi ostal na kr-nu, ni mu bilo" za predstavo ali pa se mu po slabi izkušnji z Old Firehandom ni zdelo več. varno, da bi se mešal med potnike. Tudi Indijanca nista prišla gledat, ju tudi nihče ni povabil. Dva Indijanca med damami in gentlemani, — ne, tega lastnik cirkusa ni mogel in ni smel zagrešiti! Indijanec je za yan-keeja manj vreden človek, izogne se mu ali pa ga celo prezira. V družbo belih vsekakor ne spada. Od daleč sta stala in se nista zmenila ne za kletko in ne 1)1 ker nosim dolgo čr-1 ftie navadno imenuje-(,.1)adu Črni Tom." 'rehand ga je ves izne-»dal. JTom —? Črni Tom m i* i1«*] skrajšajo Tomaža za občinstvo. Pa le na videz je bilo tako. V resnici njunemu bistremu pogledu ni ušlo prav ničesar. "Občinstvo" je posedlo in radovedno čakalo, pa nič kaj posebno napeto in nestrpno. Večina niti vedela ni, kaka nevarna žival je črni panter. Mačke-ro-parice v novem svetu so precej manjše ko njihove sorodnice v starem svetu in niti od daleč niso tako nevarne. Južnoameriški* jaguar na primer, sorodnik tigra, je tak slabič, da ga gau-cho — pastir — vlovi na lasso. rafter —?" imenujejo na div- drvarje. pravijo in drvar s odgovoril bradato slaven, o tem dvo- sir, tiše govorite! Ittlle ne sme slišati mo- V ZNAMENJU NAJLEPŠE PLEMENITOSTI (Nadaljevanje z 2 strani) vanjih, ki so namenjena nesrečni Sloveniji v pomoč. Cainkarjev govor je bil najdaljši, a vseeno pa jako zanimiv in prepričevalen. Ljudje so ga radi poslušali. Leo Jurjovec, st., je vodil program te naše skupne prireditve, ki je bila sijajen uspeh v moralnem in gmotnem oziru. Bila je krasen dokaz naše vzajemnosti in veličasten primer slovenske plemenitosti. Med programom in zabavo je vladal popoln red. Postrežba je bila točna, ker je podružnični odbor prav lahko dobil vse potrebne delavske moči pri članstvu naših društev. Hiša je bila polna. Ljudje so bili radodarnih rok in pomožni sklad slovenskega oddelka se bo povečal bržkone najmanj za en tisočak, čikaška naselbina se je imenitno odrezala to pot. čast ji in hvala lepa vsem tistim, ki so na ta ali oni način sodelovali. In takih je bilo ob tej priliki zelo, zelo dosti. -o- Književna poročila A MAN FROM THE BALKANS, By Emilian Glocar, author of: "Between Two Springs" and "The Mountain." Translated by Pern Long Dorrance and Co., Philadelphia, 1942, p. 189, $1.75. Po čudni igri zgodovinskih dogodkov je Balkan s 27. marcem 1941. v prvi vrsti zaradi legendarnega odpora našega naroda proti prodiranju sil osišča prišel v središče svetovne pažnje. Ne le živo zanimanje dopisnikov listov in radio-komentatorjev, temveč tudi zanimanje politikov, književnikov in široke javnosti) se v vsem vrtincu današnjih; zmedenih časov neprestano vra-| ča k našemu narodu, ki kaže' edinstveno zavednost, žilavost in! požrtvovalnost v svoji borbi za svobodo. Najnovejša knjiga g. Emilika-na Glocarja: A MAN FROM THE BALKANS, je med prispevki, ki naj bi osvetlili vsaj mali del duše balkanskega ali, prav za prav, srbskega človeka. V njej je podana življenska povest našega izseljenca, ki je svoja otroška leta in svojo prvo mladost preživel na Balkanu, v Srbiji in ki je po težkem duševnem zlomu našel zatočišče v novem svetu, najprej v Kanadi in potem v Združenih ameriških Državah. Tako ima knjiga dva različna dela. Dočim v prvem delu slika, čeprav zelo strnjeno, življenje proste a zdrave kmečke obitelji na Balkanu, kjer je zra-stel junak povesti Aleksej, nahajamo v drugem delu tipično sliko povesti našega ameriškega izseljenca, ki je po dolgem trudu škega čitalca nedvomno mnogo privlačnejši prvi, v katerem pisatelj prikazuje vročo kri balkanskega človeka. Pisatelj Emilijan Glocar sam ni Balkanec, toda on je doma iz češkoslovaške, on je Slovan in na študijah v Sarajevu in v Beogradu, kakor tudi pri svojem književnem delu je občutil čar in zanos te bratske zemlje, ki se je civilizacija ni mnogo dotaknila, zapazil je njeno pritajeno življensko silo, ki plane na dan kot hudournik in potem ruši in podira vse. Čeprav je ta slika celo preveč toga, čeprav je manj verjetna in naravna in bolj in po težkem delu dosegel s svo- umetniška zamisel, čeprav je jo rodbino vsaj delni ušpeh. V bolj simbolična kot realna, je prvem delu imamo vtis, kot bi vendar le prepričevalna in nena- pisatelj nenadno dvignil zagri- vadno lepa. čitatelji te knjige njalo z izredno originalne, občutljive in strašne slike, ki je eksotična celo za razvajenega čitalca, dočim se nam drugi del dozdeva kot inačica nekega poglavja iz znane knjige Louisa Adamiča: FROM MANY LANDS. Med obema deloma je za ameri- se bodo vsekakor dolgo in dolgo spominjali nekaterih prizorov iz nje način, kako lepotica izbira med dvema ženinoma (motiv, ki ga često uporablja jugoslovanska narodna in tudi umetniška književnost in ki ga je najlepše vpodobil romantično-pastoralni ORKESTER GENE KRUPA V priljubljenem izletniškem kraju—Cedar Point ob Erie jezeru—bo od 13. do 19. junija nastopal Gene Krupa s svojim poznanim orkestrom v veliki plesni dvorani tega izletišča. Gala otvoritev tega priljubljenega kraja bo torej v soboto, 13. junija. Gornja slika je bila posneta nekje na Osrednjem zapadli in nam kaze lepo število dvo-'motornih letal Curtis AT-9 izdelka, katere omenjena tovarna izdeluje v vedno večjem številu. Ta letala, so pripravljena, da polete na določene vojaške postojanke Zed. držav. L Ker je Kitajcem zaprta znaruttiiirma cesta, zato so se kita jski kuliji začeli posluževati stare karavanske poti preko Himalaje. Na sliki vidimo kidije s svojo' na tovor jem živino, ki nosi v prvi vrsti vojne in zdravniške potrebščine v notranjost Kitajske. ep Jovana Iliča "PASTIRI"): potem mlada žena, ki se sredi noči koplje v rosi in cvetju na! planinski jasi želeč ohraniti svo-' je zdravje, lepoto in moč (nava-j da, ki je priljubljena pri znanih in zelo razširjenih Djurdjevdan-1 skih obredih) ali navade in obi-j čaji zadružnega življenja. Slika s krdelom krvoločnih in izstradanih volkov, ki v divji gonji gonijo in raztrgajo svoje žrtve je celo bolj dramatična in razburljiva kot znameniti prizor z istim motivom v romanu Goesta Ber-ling švedske pisateljice Selme Lagerloef. Drugi del knjige je pravo nasprotje prvemu. Tu je stvarnost, polna, prijemljiva in naturalistično prikazana stvarnost prve generacije ameriških vseljencev. Spričo dejstva, da je pisatelj Slovan, da je po svoji izobrazbi filozof in da je takoj v začetku knjige uvedel filozofsko in religiozno navdahnjenega Alekseje-vega prijatelja Martina Koba, bi pričakovali, da se bomo sedaj spoznali s posebno vrsto ameriških vseljencev s stalnimi religioznimi in moralno — filozofskimi težnjami. Pa bi se zmotili. Nobenega sledu Dostojevskije-vih in Tolstojevih prikazov slabe vesti, žeje za priznanjem, ke-sanjem in kaznovanjem samega sebe. Ko se naš junak Aleksej s 70 leti na plečih ob yeseli pesmi "Happy Birthday," ki jo iz vsega grla prepeva njegovih deset otrok in 15 vnukov zbranih okrog 70 sveč na kolaču — spomni na svojo preteklost, ki ni bi-' la brez grehov, tega ne stori zavestno in z željo po očiščenju in kesanju, temveč s čistim strahom pred jemanjem prstnih odtisov na električnem stroju! Tako je duševna, borba našega ubogega in dobrega Alekseja morda bolj razumljiva, bolj opravičena, bolj človeška, — a vsekakor v blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA Matevž Zakrajšek ki je za vedno v Gospodu zaspal dne 4. junija 1938. Štiri leta so minila, kar si zapustil nas, Bog daj Tvoji duši blagi večni mir in sveti raj. Žalujoča soproga AGATHA ZAKRAJŠEK Cleveland, O., 4. junija 1942. I i MALI OGLASI East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo totoo in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV manj vznemirljiva in manj umetniško pretresljiva. Pri vsem tem bo knjiga A MAN FROM THE BALKANS g. E. Glocarja vsekakor med zelo zapaženimi knjigami na bogatem ameriškem knjižnem trgu. Odlični slog našega pisatelja, ki je relativno mlad in vendar že nosilec dveh uglednih književni-ških nagrad, to v polni meri zasluži. P. A. RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding 1 J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za oblslc. Odprto do 2:30 zjutraj Odkod ime "peta kolona"? V novembru 1936 so armade generala Franca obkolile špansko prestolico |in na to je bila podpisana protikomunistič-na zveza med Italijo, Nemčijo in Japonsko. Prva manifestacija za to zvezo naj bi bil padec Madrida in sicer 7. novembra, na dan obletnice ruske revolucije. Zato je general Mola, ki je poveljeval oblegovalnim četam krog Madrida, po radiu pozval republikance, n^f sitnosti. Na srečo ni on še j spodar, a če skuša vtakniti nos ; kjer ni treba, se takoj P^02'" j pri generalovi ženi in grozim; j odstopom; in že samo ta gr® : nja zadostuje, da napravim L nec nadlegovanju Jurija « hajloviča. Zdaj pa se P^ov rimo glede vas. Že davno » se pripravljal, da vas obišc® zvedel sem bil, da ste šli o«« — Da, dve leti smo pr**1™ v Konigsbergu, — ga Je P i nila Malvina. (Dalje prihodnjič) Na zemlji živi vsega krog dve milijardi 175 miW ljudi. ^iiiniiiniiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiLii'''''''''1'''' | J os. Zelo in Sin o vi POGREBNI ZAVOD Avtomobili ln bolniški vo? redno in ob vsaki url na razp°ls8a Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo _ I 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott = 452 COLLINWOODSKI E. 152D STREET UK AD: Tel.: KEnmore Jill ^iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiii1111111'11 Žalostnega srca naznanjamo vseyi sorodnikom in prijateljem, da Je kruta smrt pretrgala nit življenja ter da je za vedno zatisnil svoje blaŽe cči naš ljubljeni soprog in oče Andrew Korenčan Umrl je dne 18. aprila, 15 minut do polnoči. Pogreb blagopokojn*ka se je vršil dne 22. aprila iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda čerkev sv. Marije Vnebovzetja na Holmes Ave. ter od tam na Calva1"^ pokopališče, kjer smo izročili njegovo truplo v naročje materi zemU1 večnemu počitku. Blagopokojnik je bil rojen 22. novembra 1877 leta v vasi Horjul P" Vrhniki. V Ameriko je prišel meseca novembra, 1905 leta. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem krasne vence, ki-ste jih položili h krsti dragega soproga in očeta. Ta ^ kaz vaše ljubezni napram pokojniku nam je bil v veliko tolažbo. Radi 1 dali imena vseh pa jih žal nimamo na razpolago ter prosimo oproščenja- Dalje srčna hvala vsem, ki so dali za sv. maše, ki se bodo brale Z* mir duši pokojnika. Bog vam plačaj! Najlepša hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile) brezplaČ"0 poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so prišli kropit p nika, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki ste ga sprejmil* njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor. Pokojnik je bil član društva Carniola Tent št. 1288 The Maccabe* in društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ in sobratje teh društev so °° sili krsto, za kar jim izrekamo najlepšo zahvalo. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno ureJ^ pogreb in vsestransko najboljšo po$Iugo. Oba Mr. in Mrs. Žele flta , trudila, da nam lajšata težke ure. Zahvalo naj sprejme Rev. J°*e" Celesnik za opravljeno sv. mašo zadušnico in opravljene cerkvene d°xt de in za obiske v bolnišnici. m Posebno zahvalo izrekamo dragim prijateljem: Mrs. Turk, ^ Torkar, Mr. in Mrs. Ermakora Jr., ki so stali ob smrtni postelji dobrega soproga in očeta ob njegovih poslednjih izdihljajih. Ti, ljubljeni soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo sV° bodna ameriška zemlja. V naših očeh so solze in v naših srcih vsaj si bil zvest in dober tovariš v življenju in skrben oče. Odšel »» tJfj odkoder ni povratka. Tolaži me zavest, da se snideva enkrat na k**1 večnega miru in blaženstva—nad zvezdami. Spavaj mirno—snivaj sladko! Žalujoči ostali: FRANCES, soproga WALTER, sin BLANCHE, sinaha jp V stari domovini zapušča tri kratjv* dve sestri, tu v ClevelanduP® z bratranca in sestrično v C*11 Cleveland, Ohio, dne 3. junija, 1942. 1973855149022999863