193. številka. Ljubljana, vtorek 24. avgusta. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Iahaja vsak dan, lzvzemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejeman za aviitro-ofrerske dežele za celo leto 16 mL za pol leta 8 *M xa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poiiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na ' dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah iu za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 'gold. — Za oznanila ae plačuje od čctiiist^opne petit-vrBte 6 kr.. Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši it. 3 ^gledališka stolna". Opravu i A t \ o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Kakšna je letošnja letina po svetu ? Letošnja letina po vsej Evropi in tudi Ameriki se sme prištevati k „srednje dobrim" letinam. Kakor ae bode iz sledečega podrob-nejega poročila razvidelo, imajo sicer nekatere države manj kot srednje dober pridelek, tem nasproti pa so druge dežele tembolj obdarovane s žitom. Ker največ poročil v kratkem v številkah izraženo dohaja, naj tukaj omenim, da se kot podlaga za cenitev srednje dobre letine vzame Število 100. Ako je torej letina slabejša kot srednjedobru se zaznamuje na primer s 95, 90 ali 80 procenti, če pa je botfša kot srednja, ima na primer 105, 110 ali tudi 120%. Avstro-Ogerska. Kar se tiče ozimnega žita, je na Ogerskem pridelek manjši nego se je pričakovalo. Naželo se je še precej, ko pa se je mlatiti začelo, se je pokazalo, da se le malo namlati, ali da slabo daje, ki'kor pri nas pravijo. Pri nas v Cislejtaniji je ozimina boljša, pa vendar nij tako dobro leto, kot se je sploh upalo, da bode. Pšenica na Ogerskem nij niti srednje dobra, kajti ceni se, da se jo je pridelalo Vs milijona hektolitrov menj, kot v srednje dobrih letih. Mej tem, ko so nekateri deli Ogerske imeli prav dobro letino, mora se imenovati v drugih krajih slaba. Na spodujem Ogerskem, osobito v Bački, v Banatu in deloma ob reki Tisi se je pridelalo na oralu samo 3 do 4 metercente pšenice, mej tem, ko jo imajo drugod po Ogerskem 7 do 8 meter centov na oralu. V Cislajtaniji je pšenica več kot srednje dobra, kajti ceni se pridelek na 3/4 milijona hektolitrov več kot srednje dober. "V celej Avstro-Ogerskej je torej pšenični pridelek počez sređuje dober, in bode naša država imela za eksport, to je za prodaj v tuje države, okolo 2 Va milijona metercentov (mctercent je okolo 4 mernike stare mere) pšenice. Eksportiralo se bode torej letos toliko pšenice kot navadno v srednjih letinah. Rž je dala v obeh polovicah naše države slab pridelek. Ceni se, da so jo Ogri pridelali SU milijona hektolitrov, mi Cislejtrnci pa Vs milijona menj, kot v srednje dobrih letih. Rži bi torej ne mogla naša država nič prodajati v 4,uje kraje, če bi se jo pri nas toliko potrebovalo doma kot druga leta; ker pa ima rž letos neprimerno visoko ceno, sodi se, da se bode vendar le eksportirala in da bode primanjkljaj nadomestil deloma ječmen, deloma koruza. Jaro žito je prav dobro obrodilo. Ječmen se sodi, da je dal na Ogerskem 1 Va milijona, v Cislejtaniji pa 1 milijon hekto- litrov več kot ob srednje dobrih letih. Za eksport ga bode okolo 3 milijone metercentov. Oves se je obnesel prav dobro. Računi se, da ga je na Ogerskem 1 3/t, v Cislajtaniji pa 1 l/| milijona hektolitrov več, kot srednje dobra leta. Za eksport ga bode okolo 2 milijona metercentov. Ogerska je torej pridelala pšenice 97 Va %> rži 95 Va. ječmena 114, ovsa 114 % od srednje dobre letine. Čislajtanija: pšenice 100, rži 95, ječmena 105, ovsa 106%. Avstro Ogfrska skupno pa: pšenice 97 3/4, rži 97 Va, ječmena 109, ovsa 107 Vs %• Koruza, poročajo od največ krajev, da dobro kaže. Krompir se čuje, daje sicer lep, da mu pa predeževno vreme zadnjih dnij utegne škodovati. Koliko je na tem resnice, to se bode pozneje videlo. Za tuje ali inosfranske države natančna poročila pisati, nam prostor ne dopušča. Pregled črez neavstrijske dežele je tak-le : pšenice, rži, ječmena, ovsa. Prusija . . . .100, 60, 95, 100. Saksonska . . . 90, 75, 100, 100. Bavarska . . . 125, 10O, 125, 125. Bavarska Pfalz . 100, 110, 100, — Badenska . . . 100, 100, 100, 100. WUrtemberg . . 115, 105, 115, 115. Meklenburg. . . 95, 80, 90, 100. Švica..... 100, — 90, 100. Danska .... 100, 90, 110, 85. Švedska in Norve- gija .... 100, 95, 95, 90. Gorenja Italija . 130, 125, — 140. Srednja „ . 100, 75, — — Dolenja „ .115, — 80, 80. Francoska . . . 90, 120, 120, 100. Belgija .... 105, 105, 105, 125. Velika Britanija in Irsko .... 00, — 100, 100. Rusija, Estland . 75, 120, 100, 120. „ Kurland . 80, 00, 80, 90. „ Poljska . 105, 90, 110, 110. „ Podolija . 120, 85, 120, — srednja . 60, 55, 103, 100. „ južna . . 100, 55, 120, 105. „ Besarabija 110, 70, 110, 120. Rumunija . . . 125, 115, 140, 125. Srbija .... 100, 100, 105, 100. Egipt..... 100, — 100, — Amerika ima kakor preteklo leto tudi letos prav dobro letino. Pridelek pšenice se ceni na 440 milijonov „bushel"-nov. Iz navedenih dat je razvidno, da imamo letos sploh ali počez ratuneno skoraj več kot srednje dobro letino, in pri teh razmerah so žitne cene, kakor so se zadnji čas ustanovile, previsoke, izvzemši rž, katera zna še bolji ceno dobiti, ker je primeroma slabo obrodila v merodajnih državah, to je v Rusiji in na Ogerskem. Uzrok denašnjim visokim cenam je iskati v vedno deževnem vremenu. Mlatiti se posebno na Ogerskem v dežji ne da, in ker se je staro blago skoraj popolnoma uže porabilo in se novega premalo pripelje na prodaj, je bilo zadnji čas več kupcev kot prodajalcev in vsled tega, kar je čisto naravno, višje cene. Ako postane lepo vreme vsaj za nekaj dnij, je pričakovati povsod nižjih cen, razen pri rži. Politični razgled. Notranje «Ie*ele. V Ljubljani 23. avgusta. Cesar je na ministerskega predsednika grofa Taafteja pisal svojeročno pismo, v katerem se z veselo ginjenim srcem zahvaljuje za ne-številne doknze udanosti iu ljubezni, s katerimi ga je ljudstvo iz vseh delov monarhije obsulo ob priliki njega petdesetletnice. „Ta dan se je naredil v familijsk praznik za me, za mojo hišo in za vse moje narode" pravi cesar. Dne 22. avg. je bil na Dunaji velik narodni praznik zarad cesarjeve 501etn;ce. Vse je drlo v prater, kjer so bile navdušene ovacije za cesarja. — Torej nemške usLavoverne novine a la „N. Fr. Pr.w so zastonj zabavljale na „bizantinsko lojalnost" Dunajčanov. Z Dunaja se češkemu nPokrokuu poroča, da se tam snuje avtonomistiški dnevnik, kateri skoro začne izhajati. Spodnjeavstrijsko namestništvo je izdalo na nadškofijski ordinarijat dunajski dopis, ki poziva, naj se pri novem odmerjevanji rell-Kijonsfondskih doneskov pove, kje da bi bile kake krivice pri odmerjenji davka. V mini«' držnve. Iz Peterburga javljajo, da je maki car 18. avg. pri obedu napil na zdravje avstrijskega cesarja in je trčil z avstrijskim voia-škim pooblaščencem baronom Bechtolscheimom in z avstrijskim poslanikom. Vsled ukaza carjevega je od maja do avgusta tega leta uže 115 osob oproščenih od policijskega nadzorstva, mnogo se jih je smelo domov vrniti, drugim je bila pravica dana, da smejo študije nadaljevati. Razni oficijozni novinarji prigovarjajo Turčiji naj se uda evropskim terjatvam in radovoljno izpolne kar se terja za Grec;jo in Črnogoro, ker če tega ne stori, žuga jej veliko večja nevarnost od Bolgarov nego li od (irkov in Črnogorcev, kajti za Bolgari stoje Rusi. Rusk monitor je tudi te dni mnogo orožja v Silistriji izkrcal, znamenje, da se Bolgarija pripravlja za vojsko. Iz Londona se poroča, da je Ilartington v spodnjej zbornici rekel, da poročilo nij oficijalno potrjeno, po katerem bi bil Ejub-kan uže Kandahar napadel. Na Irskem se je vedno bolj bati agrarne revolucije, katerej nasproti si angleška vlada dozdaj ne ve pomagati. V javnem shodu je poslanec Dillon Irce pozival, naj se oborože in nič več ne plačujejo najemnine. Če se 300.000 Ircev oboroži, dejal je, potem bodo angleški lordi zemljo pustil' Ircem, katerih tudi po pravici je. Dopisi. T Vrhnike 19. avgusta. [Izv. dop.] 50 godnico Nj. Veličanstva našega cesarja praznovala je Vrhnika s primerno dostojnostjo. Dne 18. avgusta zjutraj zgodaj svirala je vrhniška godba budnico in naznanjevala napok imenitnega dneva. Ob 8. uri zjutraj zbralo se je mnogobrojno ljudstvo in tudi požarna bramba v cerkvi sv. Pavla pri slovesnej zahvalnej maši, kjer je mlado naše pevsko društvo pokazalo lep napredek v petji. Mnogo hiš je bilo črez dan okinčanih s cesarskimi in slovenskimi zastavami. Zvečer prižgali so se pa kresovi, razsvetlile so se hiše, posebno lepo na kongresnem in št. le-nartskem trgu in tudi v Hribu, zasmodil se je umetehni ogenj, godba pa je svirala pred občinskim in sodnijskim predstojnikom in je potem prekoračila Vrhniko, Hrib in Verd. — Godba je spremljevala požarno orambo, katere voditelj je odlično pozdravil gosp. župana. — Vse se je vršilo v lepem redu in z navdušenostjo. Osupnilo pa je ljudi, da je stala neka velika hiša ob cesti v temnej noči nerazsvit-Ijena! Kaj je povzročilo to nelojalnost, tega nehčem preiskavati. Ljudstvo je moža posestnika dobro sodilo in priprost človek je menda dejal »al' so to gospod, ki cesarju na čast še groša ne dajo, jest pa dam za cesarja vse, tudi življenje". Te besede neomikanega, a svojemu cesarju vdanega moža naj bi si vtisnil oni posestnik dobro v spomin, da ne bode delal še kedaj sramote celemu trgu. Iz Maribora 20. avg. [Izv. dop.] Tudi v Mariboru nijsmo zaostali i petdesetgodišnico Nj. Veličanstva cesarja dostojno praznovali. Samo omeniti imam jedno prikazen, katero vam poročati moram, namreč da se je naša c. kr. gimnazija korektno obnesla s tem, da je nemško zastavo razobesila, vsekako ne brez znanja ravnateljevega, da si se je po mestu razmerno malo nemških zastav videlo. Stoprav opoludne se je ova nemška zastava, morebiti na ukaz kacega oblastva se štajersko belo-zeleno nadomestila. Semenišče je imelo slovensko, isto tako nekateri odlični narodnjaki. O kandidaturi Iteuterjevej se celo od nemške strani samo porogljivo govori. Več upanja bi imel od nasprotne nemške stranke glasov dobiti g. Fr. Schmiderer, koji je Slovencem sicer menj sovražen, kakor Duchatsch, ali vendar bi glasoval z zdanjo opozicijo, j z ustavo verci zoper nas in zoper Taarleja. Po mojem mnenji bi Be morali mi volitve udeležiti, če tudi res ne bi bilo izgleda se Slovencem ali konservativnim Nemcem prodreti; vendar bi dobro bilo, da svoje moči poskušamo in svetu pokažemo, da živimo. Na uredništvo se ne smemo preveliko zanašati, saj je znano, da pri nas uradniki sami zoper sedanjo vlado ščujejo. Okrajnega zastopstva odbornik g. Kajetan Pachner je po „Slov. Gosp." nekoliko po nedolžnem mej naše najhujše sovražnike, in celo slučajno v odbor okrajnega zastopstva prišel. G. Kajetan Pachner se s politiko niti ne bavi in je bolj miroljubiv človek. Bivši načelnik okrajnega zastopstva, glasoviti Konrad Seidl, bi imel račun položiti, ker je bil 13 let tudi upravitelj nekdanjega „okresnega poslopja", ker pa mu je baje denarja zmanjkalo, bode moral, če se druga milosrčna duša ne najde, prejšnji odbor primanjkljaj, več tisuč iznašajoči, poravnati. To naših Nemcev ne bode težko stalo, ker so mej njimi jako premožni, kateri za predbori-telje nemštva in kulture — menda ka li — radovoljno v žepe segajo?! Predno zaključim, še imam omeniti, da se letošnja učiteljska konferenca nij dobro obnesla, ker je za odposlance v Gradec dva Slovencem neprijateljska učitelja izvolila. Jeden izvoljencev z imenom Mogge je potle zloglasnemu protislovansko-agitatornemu nemškemu „Schulvereinu" pristopil. Radi tega ga hočejo slovenski učitelji prisiliti, da odstopi. Naj si to zapomnijo i diugikrat samo značajne slovenske učitelje, katerih hvala Bogu še ne manjka, izberd. Iz Iflozlrja 20. avg. [Izv, dopis.] Dan cesarjeve petdesetletnice se je tukaj še sijaj-neje obhajal, kakor lanskega leta srebrna poroka. Vtorek popoludne naznanjali so gromoviti streli, da je predvečer cesarjevega godo-vanja. Ob l/i9- mi zvečer bil je celi trg sijajno razsvitljen ter z narodnimi in cesarskimi zastavami okinčan. Kmalu potem pridejo godci ter začno po trgu igrati vesele narodne. Za njimi pa naši vrli pevci pri vsakem prenehljaji kako Čvrsto zapojo. To je bilo veselje! Ljudstva se je kar trlo. Po dve uri daleč so prišli kmetje razsvitljavo gledat. Drugi dan zjutraj ob 5. uri pričela se je budnica, zopet je bilo vse na nogah! Ob Va 8. uri pa se zberć domači fantje — reservisti (kacih 80) pred ro-tovžem, postavijo se v red ter odmarširajo z godbo na čelu v cerkev. Tukaj so zopet pevci se svojim prekrasnim petjem veličastnost božje službe povzdigovali. Po maši se je pobiralo za domače uboge. Ko je bilo to pri kraji, odmarširajo reservisti zopet z godbo v g. Lipoldovo gostilno. Tam so bili se smodkami ter svežim pivom pogosteni. Napivalo se je na cesarja, cesarico, na župana itd. Ko se fantje nekoliko okrepčajo, zberd Be zopet ter gredo pred stanovanje župana g. Lipolda in mu domačo cesarsko pesen prav dobro zapojo, godba pa zaigra cesarsko himno. Saj je pač g. Lipold prvi mozirski župan, kateri ne kaže svoje narodnosti le z besedo, ampak tudi dejansko. Zvečer ravno tistega dne bila je pa beseda v Gornje-gradskej čitalnici. Sedem voz mozirskih pevcev ter drugih gostov peljalo se je v Gornjigrad. Velikanska dvorana v graščini je bila prena-polnena. Nagovor je imel g. dekan, kot čitalnični predsednik. Za tem sta sledili dve gle-dališčni igri. Po igri napil je g. Kaplan mozirskim pevcem in Mozirčanom. G. Škorlek, pevovodja in nadučitelj iz Mozirja se je zahvalil ter „živio" zaklical gornjegradskemu kvartetu. Za tem vstane g. Lipold ter v izvrstnem govoru nariše, kako so žalibog po Slovenskem mesta in trgi, v katerih se nahajajo uradnije večinoma nemškutarska gnjezda, o Gornjemgradu pa se kaj tacega ne more reči, torej Bog poživi narodne tržane Gornjegradske! Gromoviti „živiou-klici pritrjevali so govorniku. Zahvaljujemo se še prav srčno Gornje-gradčanom za prijazen sprejem ter upamo, da jih pri prihodnjej veselici v mozirskej čitalnici v jednako mnogobrojnom številu vidimo. Stoletnica Jarneja Kopitarja se je v nedeljo v Repnjah, rojstvenej vasi po kojnega učenjaka, dostojno in sijajno vršila, k ljubu tomu da je ves dan deževno vreme kazilo razvoj slavja, katero bi se bilo ob ugod- nejem vremenu še vse bolj velikansko razvilo. — Zbrani v ljubljanskej čitalnici so bili ▼ zadregi, kaj storiti; nekateri, zbavši se slabega vremena, vrnili so se domov, drugi, pogum-nejši „Sokoli" ter pevci pa so se napotili na kolodvor. Rodoljubje ter veliko spoštovanje nezvenljivega imena Kopitarjevega je zmoglo vse premisleke. Dospevši na ViŽmarijski kolodvor, ogledali smo se in prpšteli, koliko nas je, ki kljubujejo vremenu. Število Ljubljančanov nij bilo tako veliko, kakeršno smo vajeni videti pri navadnih izletih. Blizu sedemdeset „Sokolov", pevcev čitalniških, ter okolo deset vseučilišč-nikov iz Gradca ter Beča je pozdravila deputacija Šentvidske čitalnice se svojo prekrasno novo zastavo. (Kakor se nam je pripovedovalo, vršilo se bode še-le v kakih treh tednih blagoslovljenje šentvidske čitalniške zastave, a so jo zdaj za silo priredili, da fo žnjo pozdravili čestilce Kopitarjeve.) Godba pod vodstvom g. Zornerja vstopi se v vrsto/ vsi se vsporedimo in hajd! po vlažnem blatu naprej« Nijsmo še dolgo hodili, ko nas dohiti „Sokolova" konjica, in se postavi sprevodu na čelo. V vasi Vižmarjih so bili čestilci Kopitarjevi sijajno pozdravljeni Vsa vas se je ovila v narodne Blovenske trobojnice, ljudstvo jih je živo pozdravljalo in na dveh krajeh so grmeli možnarji. Gostje iz Ljubljane bo bili slovesno zopet v Tacnu sprejeti. Na konci posavskega mostu je stal velik in lep slavolok z napisom: „Pozdrav čestilcem Kopitarjevim I" „Slovenci Slovencem!" V Tacnu so čakali gostov iz Ljubljane vozovi. Kmalu so bili ?j| zasedeni in konji so potegnili proti Skaručini. Okolo 9. ure smo dospeli tja, mokri kakor miši, kajti mej potom nas je Jupiter Pluvij posebno obsul se svojim mokrim darom. Vas je bila praznično ozalj-šana, iz možnarjev se je streljalo, a najlepše je bila okrašena Ingličeva gostilna, kjer smo se odpočili ter okrepčali z gorkim dobrim zajutrekom, a otrpnele svoje ude ogreli si z kozarcem zlatega vinca. Pevci, kateri so prave slovenske trdne kosti, sladili so zajutrek se slovenskimi ter hrvatskimi pesmami. Duševno razpoloženje izletnikov se je pa še s tem uboljšalo, ker je za en čas nehalo deževati, da Bi se tudi nij še razjasnilo. Iz Skaručine, kjer so se čestilci Kopitarjevi uže zdatno namnožili, odrinilo se je proti Repn j a mi ob 10. uri. Veliko vrsto voz otvorila je konjica« banderij, sestavljen iz „Sokolov" ter kakih 20 kmetov na konjih iz tamošnje okolice, ter posestnikov iz Kam eni k a. Vsi so nosili majbene slovenske trobojnice. Ob Vall. uri smo dospeli v lt ep nje. Nebrojna množica naroda sprejela je v Repnjah goste z navdušenimi pozdravi, na več krajeh so grmeli možnarji, v zvoniku cerkve sv. Tilna so pritrkavali a vsa vas je bila prav okusno ozaljšana z izključno narodnimi troboj-nicami. Po kratkem postanku pred domom Kopitarjevim, odrinil je „Sokol" ter čital-niški pevski zbor na hrib v cerkev sv. Tilna, Samo neznaten del občinstva je dobil prostor v cerkvi, večina je morala ostati na prostem, na dežji. Sv. mašo je bral profesor Tomaž Zupan a stregla sta mu pri tem sv. dejanji dva »Sokola" in peli so znano precizno čitalniŠki pevci. Ljudstvo domače se je kar zamaknilo v petje, kakeršno je samo malogdo izmej njega kedaj Bul. Po maši so se vsi vrnili na Kopitarjev doni, kjer se je po programu odkrila vzidana plošča, spomenik, postavljen na slavo Kopitar- jevega imena. Hiša, kjer se je rodil naš slavni učenjak Jarnej Kopitar, je navadna zidana kmetska hiša. Za ta dan so jo pa posebno ozaljšali. Na onej strani, ki je obrnena proti cesti, bila je na sredi nad vzidano kameneno ploščo slika Kopitarjeva, katero je izdelal prof. Globo čn i k. Na obeh straneh pa so se vrstili izreki slavnih mož in sicer v slovenskem, latinskem ter nemškem jeziku. Naj zabeležimo te izreke, kakor so se tam vrstili. Na desno -Kopitarjeve slike: Noail učeno ^lavo s častjo Sem vseh premagavec. F re širen. Monstrum scientiarum. G r i m m. Europiiische Celebritiit. Čop. Na levo Kopitarjeve slike: Misel se sveti in duh slovanski na zraku Evrope! Koseški. Sagacissiinus pbilologtis, vir celcberrimus! Miklošič. 'Der grosste slavische Kritikcr unseres Jahrlmuderts. II an uš. Pod sliko : Kjer se časte modrine, Tam se inienujo inoj sin. S1 o v en ia. Na tisoč in tisoč ljudstva slovenskega se je zbralo okolo Kopitarjevega doma; dež, ki se je vlil z novo močjo, nij nikogar motil. Pevci se vstopijo v kolo ter zapojo Jenkovo (Besede Simon J. skladba Davorin J.) „Moli-tev": Ti ki si ustvaril nas ko listja, trave, pol sveta podaril, sinom majke Slave! Profesor Š u k 1 j e, mož posebnega govor« niškega talenta, prevzel je bil na odborovo prošnjo slavnostni govor. Stopivši na oder, govoril je tako: „Predragi rojaki! Od daljnih stranij prihiteli smo denes v prijazno to gorensko vas, pred to priprosto kmetsko hišo, da vredno obhajamo spomin našega rojaka Jarneja Kopitarja, kateri se je rodil 21. avg. 1. 1780. Minolo je tega stoletje —za nas Slovence pač važna doba polna vesele spremembe! Kajti takrat, ko je Kopitar beli dan zagledal, bilo je videti, da bode Slovenstvo vničeno po silnem tujem pritisku. Jezik naš se je zaničeval, po šolah in uradih šopirila seje tujščina, nijsmo imeli niti književnosti niti inteligencije, narod ves je spaval in škodoželjni sosedje obetali so mu isto nečastno smrt, katera je podavila slovanski živelj v severnej Nemčiji, na Saksonskem in Pruskem! „Ali božja previdnost nij dopustila, da bi se uničilo tako plemenito, tako čvrsto pleme slovensko! Nastali so možje, ki so naš narod oteli gotovega pogina. Mej temi možaki pa se moramo hvaležni potomci v prvoj vrsti spominjati J. Kopitarja. Bistroumen je bil kakor malo kedo, ter tako silne učenosti, da ga jo največji učenjak nemški, Jakob G r i m m, imenoval „monstrum sci entiarum". Ime njegovo zaslovelo je mej vsem učenim svetom, največji duhovi iste dobe, Gbthe in Humholdt, Grimm in Schlegel bili so ž njim v prijateljskej zvezi, inostranske akademije imenovale so ga svojim članom, kralji in cesarji so ga odlikovali — ali vendar nij nikdar pozabil, da ga je rodila mati slovenska! Takrat, ko se je vsak bore pisar sramoval slovenskega imena, povzdigoval je odlični mož s pravo navdušenostjo svojo domovino, branil z ostrini peresom svoje rojake, hvalil njih nadarjenost, slavil krasoto slovenskega jezika ter veroval v boljšo bodočnost slovenskega naroda! „Toda ravno temu narodu pretila je silna nevarnost, da se mu popolnem spridi njegov jezik. Le po kmetih govorilo se je bolj čisto, po mestih pa se je čula neka zoperna sodrga in le-ta uplivala je tudi na slovenske pisatelje, kateri nijso razumeli jezika ter zakonov njegovih. Tu pa je Kopitar svojim rojakom I. 1808 kot neprecenljivi zaklad podaril prvo slovensko slovnico na znanstvenej podlagi „Grammatik der slavisehen Sprache in Krain, Kiirnten uud Steiermark", učeno delo polno genijalnih nazorov in novih idej, po katerem je on postal oče slovenskemu jezikoslovju! „Ali Kopitar Slovencem nij samo razkrival zakonov njih jezika, seznanil jih tudi se začetki slovenske povest niče. Doknz.il je namreč, da smo Slovenci potomci onega velikega naroda, ki se je nekdaj razpro ■tiral od tirolskih snežnikov in bavarske pla note do dunavske nizine, kjer se Sava in Drava zlivata v silni Dunav. Dokazal je nadalje v glasovitem „Glagol'ta Clo/.ianus", v „Prolego-mena historica in evangelia slavica ecel. Ke-mensis" ter drugod, da so bili naši slovenski, pradedje prvi slovanski kristijani ter da sta slovanska blagovestnika Ciril in Metod uprav v našem jeziku pričela slovansko liturgijo in slovansko slovstvo. V istem „Glagolita Cio \ zianus" objavil je tudi staroslovensko slovnico in kratek slovar ter staro slovenski jezik pojasnil z novoslovenščino. Če so preje tudi slovanski jezikoslovci nas prezirali, če je slavni Dobrovskv sam naš jezik imel za zanemarjeno in ponemeeno narečje, morali so se odsihmal posebno ozirati na novoslovenščino, tembolj, ker je Kopitar sebi in svojemu narodu zapustil vrednega naslednika, slovečega profesorja Miklošiča, ki še dandanes slavno nadaljuje, kar je mojster njegov tako srečno in uspešno pričel. Pač se lehko ponašamo s tema možema, katera po izreku hrvatskega pisatelja Fr. Ku-relaea kakor „dva carja slo vinska" vladata na polji jezikoslovnem. „To so tedaj Kopitarjeve zasluge za na rod slovenski; — ali on jih ima tudi za Slo-vanstvo sploh. Živo se je zanimal za vsak na predek, za vsako gibanje slovanskega duha Tako je izdatno podpiral Dobrovskega, zlasti pri izdavanji slovečega dela „Institutiones lin guae slavicae veteris dialeeti"; tako mu je bilo posebno na srcu mlado srbsko slovstvo in baš Kopitar je napotil Srba Vuka Stefanoviča Karadžiča, da je spisal prvo srbsko slovnico in slovar ter nabral ono prekrasno zbirko narodnih pesnij, ki so še denes pravi kinč vsemu Slovanstvu ter se v svojej divnej lepoti morejo primerjati neumrjočim Homerovim spevom. Znanje staroslovenščine pa, po katerem se slovanski jeziki in ž njimi vred tudi slovanska srca vedno bolj si bližujejo in zlagajo, bilo je utemeljeno po Kopitarju in Dobrov-skem; in Kopitarju gre tudi zasluga, da so se po avstrijskih in inostranskih univerzah za ta prevažni predmet ustanovile stolice, kjer sedaj odlični učenjaki razlagajo slovanski jezik in lepoto njegovo. „Tak je bil tedaj, predragi rojaki, J. Kopitar, čegar spomin denes obhajamo. Če ga občuduje ves omikani svet, če ga tuji narodi prištevajo prvim učenjakom našega veka — koliko bolj ga moramo slaviti Slovenci, katerim je posvetil sad svoje učenosti, trud svojega življenja! Skromno znamenje naše hvaležnosti naj bode ta spomenik na Kopitarjevej rojstnej hiši. Čuvajte ga skrbno, vi domačini iz Repenj in iz fare vodiške, kajti v istini se morete po- našati z rojakom, po katerem ste dosegli, da Repenjsko vas poznajo po širokem svetu, kjer koli se spoštuje um in učenost. Ti pa, omikana mladina slovenska, oziraj se na ta spomenik ter uči se po Kopitarjevem izgledu ljubiti narod, gojiti znanost, iskati recnico! In ti, narod slovenski, obdan od protivnikov, vedno še v hudem boji za obstanek, če ti v junaškej tej borbi kedaj sape primanjkuje, poglej to kamenito ploSčo ter pomni, da narod, ki je v najhujšej revi rodil in odgojil take sinove, kakor je naš Kopitar, ne more propasti na vse veke ne! In tedaj zakličem jaz: Kopitarjevemu spominu slava !" Burni slava-klici in živio-klici done iz naroda po zelenej dolini. Izvrstnemu govorniku čestitalo se je z vseh stranij in zopet so grmeli „živio"-klici. Pevci zapojo za tem V oe rs ter j evo: „Spe-vajte Bogu", a godba zasvira „Naprej !u K svečanosti odkritja spomenika na Kopitarjevem domu došle so deputacije iz vseh krajev. Zastopana so bila večjidel vsa kranjska mesta, osobito Kam eni k, Kranj, Škofja Loka. Videli smo dalje prvoboritelja koroških Slovencev poslanca g. prof. Kinspielerja ter ž nj m koroškega slovenskega posestnika gosp. Bajca, ki je prišel k Blavnosti. Sd Štajerskega so bili navzočni znani pisatelj g. župnik Božidar Uajč, profesor Majciger, profesor Hubad, prof. G laser in drugi. Iz Zagreba je g. Toma Gaj d ek, predsednik društva sveto-jeronimskega v Zagrebu, stari prijatelj narodu slovenskemu, poslal k svečanosti g. profesorja dr. Suka, da zastopa navedeno društvo pri svečanosti. Nadalje je bil navzočen iz Zagreba tudi prof. dr. Celestin kot zastopnik akademije znanosti, Hrvatske Matice in hrvatskega „Sokola". Zastopniki Hrvatov in telegrami ter dopisi iz Hrvatskega, (katere priobčimo jutri), so bili kakor vselej s posebno srčnostjo sprejeti. — Narodne slovenske inteligencije, zlasti dijakov je bilo od vseh krajev Slovenskega jako mnogo došlo. Plošča, katero je kamenosekarski mojster Vincenc Čamernik iz Ljubljane izdelal iz črnpga marmora, ima napis v zlatih črkah: Tukaj se je rodil Ta.rn.ej Kopitar 21. avgusta 1780. Postavili čestilci ob stoletnici. Delo mojstra hvali.*) Slovesnost odkritja plošče se je vršila jedva kake pol ure, dež je delal vsem dosti sitnosti, osobito pa g. govorniku in pevcem. Po dovršenem slovesnem aktu hitelo je vse v Vodice, četrt ure oddaljene. Nij sicer daleč to, ali v tem blatu gaziti, kakor ga je skupaj naneslo nebrojno število naroda ter shodilo, — to nij šala! Vendar človek vse prestane. Sicer vmazani in do kože mnrsigdo premočen, dospeli smo v Vodice k Lužarju pod streho in na suho. Na cesti iz Repenj je bil pred Lužarjevim domom postavljen krasen slavolok; vsa vas je bila izredno in okusno ozaljšana in streli iz možnarjev so naznanili prihod gostov. Za vse olepšanje v Vodicah imata tamošnja gospoda duhovnika velikih zaslug, na Čemer jima gre hvala. Za jedno uro je bil programom določen skupni obed pri Lužarju. Na potu iz Ljubljane v Repnje je bila misel soglasna, da bode na *) Kamnosek gosp. V. Čamernik v Ljubljani, ravno tak.» dober narodnjak kakor izvrsten delavec v svojej stroki, bodi priporočen domačinom za vsa umitua in stavbena kanienarska dela. Svojim k Bvojiui. Uredn. iem skupnem obedu zbog prav neljubega vre- sem v Ljubljano mena vidna marsikaka praznota. Vse se je motilo v tem obziru. Oglasilo se je toliko go- Btov za obed, da so se morali razdeliti v več delov. Manjšina, gostje iz tujega, je šla v hišo v veliko dvorano, a večini, „Sokolom4, pevcem in drugim, odkazalo se jim je prostore na ob- feirnem podu. Kosilo je bilo, kolikor se more zahtevati na kmetih, kjer se mora vsaka reč posebe od drugod naročiti, izvrstno in tudi postrežba boljša, nego v marsikatertj ljub Jjanskej gostilni. Čast tacemu krčmarju! Mej obedom je svirala Zbrnerjeva godba, eo peli čitalniški pevci ter se je na obeh stra neh napivalo. V dvorani je napil prvi dr. Zar ni k cesarju. Na podu pa je s prva napil starosta „Sokolov" g. Kav ni h ar na slavo Kopitarjevega imena, a g. II1 a v k a je napil slovenskim prvoboriteljem in slovenskemu narodu. VBeučilišćnik g. Bež e k je v svojej napituici obetal, da bode slovenska mladež zmirom stala trdno za slovansko pravično stvar a voditelji Slovenski naj jo podpirajo ter navdušujejo. Mej tem pridejo iz sobane doli k nSoko lom", pevcem in drugim slovenski državni poslanec dr. Vošnjak, dr. Zarnik, prof. Ein-Bpieler ter župnik Božidar R a j č. Navdušenje je postalo velikansko. Dr. Vošnjaka dvignejo krepke roke „Sokolov" ter univerznih dijakov, in množica ga navdušeno pozdravlja. Župnik Božidar Raj5 pa stopi na stol ter govori o zj edinj enj i vseh slovenskih pokrajin tako prepričevalno in navdušeno, da se je ta navdušenost polastila tudi vseh poslušalcev. Dr. Vošnjak je govoril mladini, osobito navzoč-nim vseučiliščnikom na srce. Dr. Zarnik je v evojem govoru govoril o najnovejšem nazivanji „Deutschkraineru, ter zavračal nemške napade na kranjskega deželnega predsednika g. \Yin-klerja. Prof. Š u k 1 j e je omenjal v svojej napitnici žalostne prošlosti naroda slovenskega, naglašal ošabnost naših sosedov, ki nas Slovence v nič devlje kljubu temu, da se tudi Slovenci lehko 2 njimi glede duševne zmožnosti ter nadarjenosti merimo. Z velikim navdušenjem je bil sprejet njegov govor in dijaki so ga dvignili na svoje rame. (Konec prih.) Domače stvari. — (Neka deputacija do cesarja.) V „\Vien. AUg. Ztg.u piše neki vredni naslednik Hansa Kravsa, da pojde iz Ljubljane neka nemškutarska deputacija do cesarja v I š 1, da mu pove, koliko „kranjski Nemci" trpe pod Winklerjevo vlado. Radovedni smo, kdo pojde. Ali pojde Dežman, da bode ponavljal, kar je T deželnem zboru javno rekel, namreč žalostno resnico, da je glede naših slovenskih terjatev dozdaj žalibog še vse pri starem, ali pa pojde najnovejša pridobitev kranjske ustavo-verne stranke, nadepolni sin profesorja Konška. — (O priznavanji narodnosti pri prihodnjem štetji ljudij.) Češki „Po-krok" od sobote omenja in izpisuje članek „Slovenskega Naroda" o prihodnjem ljudskem Štetji ter se strinja z našim svetom, naj zapišejo Slovenci povsod v rubriko „umgangs-sprache" narodnost slovensko, ker tudi Češki rodoljubi se bodo podobno ravnali. On odobrava naš svet, naj bi tudi druge slovenske novine o tem opozarjale svoje bralce in isto zahteva od vseh čeških novin za Čehe. — (Vojaki v Ljubljano.) Mi smo »že v svojem dopisu iz Čajnice v Bosni povedali, da pride od tam polk veliki knez Mihael To vest potrjuje zdaj tudi praška otieijozna „Bokemia", ki pravi da se bode to zgodilo do 20. septembra. — (Slovenci za nemško rabo.) Čudno je, da protivni časopisi naše naroduo ime, katero sicer sovražijo, tako radi nagla-■.!,;>», kudar služi njihovim nemškim nameram na korist. Ondan so naglašali slovenstvo necih Marenbtrgtkttl duševnih revežev, ki se v okrajnem zustopstvu od par Nemcev dajejo za nos voditi in zlorabiti kot gnoj za razrastanje tujstva in nemškovanja. Denes spet beremo mej udi nemškega „schulvereina" — učiteljsko društvo slovenske zgornje J unske doline nu Koroškem („der Lehrerverein des sloveui-schen Ober-Jaunthules"). Tedaj zdaj, ko imajo poročati črno reuegutstvo in zla dejanja zoper svoj rod, spominjajo se dotični koroški učitelji, da je Junska dolina slovenska, a v šoli ise ne spomiujajo in sicer Slovenstvo na Koroškem radi ignorirajo. — (Strah za naše vinogradarj e.) V hrvatskem Zagorji se je — kakor v hrvatskih noviuah beremo — uže pokazala trtna uš — phyloxera vastatrix. Tajnik hrvatskega gospodarskega društva g. Kuralt je konstatira!, da je uže 300 oralov vinogradov v občinah Laduč, Kraj, Pušča s tem groznim mrčesom okuženih. Bati se je torej, da seže ta pošast tudi črez mejo v vinograde štajerske. — (V Kamnik) pride za sodnika gosp. Gvido Schneditz, dozdaj okrajni sodnik v Gornjem gradu. — (V Ljubljano) pride za sodskega adjunkta g. Liane Riz z i, dozdaj sod. adjuukt v Kranj i. — (V Kranj) pride za sodnijskega adjunkta Janez Škerlj, dozdaj sod. adjunkt v Črnomlji, a za Črnomelj je imenovan avskultant baron Pij Laz a rini za adjunkta. — (Iz Ljutomera) je prestavljen v Brežice sod. adjunkt Dijoniz M a i e r; v Ljutomer je imenovan za sodn. adjunkta avskultant dr. Ludvik Vipave. — (Iz Konjic) je prestavljen sodnijski adjunkt dr. Avg. Nema nič v Maribor levi dravski breg; v Konjice je za sod. adjunkta imenovan avskultant Anton Putre. — (Strela ubila študenta.) Iz Pazina se piše, da je ob viharji dne 19. t. m. strela ubila 17 letnega študenta na cesti v Dinjan. Sodi se po vsem, kar so našli, da je neznani mrtvec študent, ki je na počitničnem potovanji bil. Loterij ne srečko. V Trstu 21. avgusta: 74. 21. 71. 7. 44. V Lincu 21. avgusta: 48. 2. 57. 8. 22. službu Pri J. Modicu v Novej va»l pri Rakeku je kupčijskega pomoćnika prosta. Več se izve pri dotinnriu. (406—1) Ka/Jie vesti. * (Cesarju črevlje.) Magjarski Črev-Ijar Matija Cizik je poslal dne 18. avg. iz Pešte cesarju za god par črevljev v dar. * (Judje umorjeni.) Iz Madrida se dne 21. avgusta kratko telegrafično poroča: V Maroki so bili štirje j udje umorjeni. Tujci. 88, avgusta: Pri Slonu: Dr, Graefto iz Trota. — Barda Iz Dunaja. — Gole i*. Celovca.— Foerater iz Gradca. — Fabiani iz Dunaja. Pri KVMtrljHkeiu cenarjis Fun iz Loke. — Svet, Ploj iz Celja. Dunajska borza 23. avgusta. Uzvimo telegra lično poročilo.) Enotni drž. dolg v baukovcib . . 72 gld. 90 Enotni drž. dolg v srebru ... 73 „ 75 Zlata rento.........88 „15 lttGO drž. posojilo......132 „ — Akcije narodne banko .... 835 „ — Kreditne akcije....... 277 „ 70 London..........117 „70 Srebro.........._ _ N-'*pol......9 l 35 C. kr. cekini........5 „ 6i> Državne m^rko......57 _ 75 Ekonom, teoretično izobražen, praktično izkušen, ki služi v tej stroki uže 12 let in je zdaj oskrbnik, zna nemSki, slovenski ter magjarski, želi dobiti službe kot < Ko-noin ali ra«ua»ki uru«luik na kakem posestvu. Pismene ponudbo naj se pošlejo pod naslovom ..ekonom** administraciji tega lista. (404—2) St 4:i27. Razpis. (.'399—2) Na novej deželnej norišnici na Studencu je služba zdravnika-asistenta z letno plačo 800 gold., s prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo proti pogodbi z obestransko enoletno odpovedjo do dno 1. novembra t. 1. za oddati. Prošnjiki za to službo naj svoje prošnje z dokazi, da so doktorji vsega zdravilstva ali medicine in kirurgije in da so uže v kakej norišnici zdravniško službo opravljali, ali da so slušali kurs za psihiatrijo, pošljejo do rti m1 ld. st*pt«-ml»ra 1SSO vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani. — Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, 17. avgusta 1880. Razglas. Od podpisanega cestnega odbora se naznani, da bode po sklepu slavnega deželnega zbora dne 30. avgusta nova cesta od spodnje Idrije do Vršcevega, dolga 4300 metrov, cenjena 27.560 gld., po javnej dražbi za skupna dela oddana. Dražba se bo začela ob 9. uri dopoludne na Marofu. Oddalo se bo v prvo vsakih 100 metrov posamezno, in ako bi pa potem en sam skupno po manjšej ceni prevzel, se bo pa istemu prepustilo. Vsak dražitelj bo potem, ko bo delo prevzel, od tistega zneska založil 10 % jemščine (vadium), sprejmejo se tudi pismene ponudbe s piikladami imenovane jemščine, katere naj se o pravem času do podpisanega pošljejo, kjer se tudi natančne pogodbe izvedo. Cestni odbor Idrijskega okraja, v Črnem vrhu, dne 14. avgusta 1880. (893—3) liiion l*I<*Miiar, načelnik. Hazglas. Na prošnjo ljubljanskega magistrata kot zastopnika mestne ubožne kase kot dednice po gospe Mariji Polil se bode vsled dovoljenja c. kr. deželne sodnije v Ljubljani od dno 7. avgusta 1880 br. 5457 samo na jednem dnevi in sicer dud 30. av(tu»(a 1SSO od 10. do 12. ure dopoludne v pisarni podpisanega c. kr. notarja, mesto, nemške ulice št. 8, v prvem nadstropji, na ulico, izklicala na pro-stovoljnej javnej dražbi za 10.000 gld. hiša ia Starem trgu št. 7, ter prodala onemu, ki bode največ obljubil, in sicer ne pod izklicano ceno. Pogoji dražbe, po kiiterih mora vsak dra-žitelj 10% jemščine (vadija) od svoje ponudbe izročiti dražbenemu komisarju, ter zemljeknjižni izpisek postavljen je vsakemu na razgled v pisarni podpisanega dražbenega komisarja mej navadnimi uradnimi urami. V Ljubljani, dno 14. avgusta 1880. C. kr. notar kot sodnijski komisar: (391-3) Dr. Jarnej Suppanz Izdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".