I

J [
n k
PRIMORSKI DNEVNIK
Petaina plačana v gotovini	OAA
Abb. postale I gruppo (jCIia olHl llF
Leto XXXVI. Št. 6 (10.526)
TRST, torek, 8. januarja 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem- Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PONOVNO NEVAREN IZBRUH CINIČNEGA NASILJA V DRŽAVI
Umor predsednika sicilskega deželnega odbora odkrit napad na družbeni napredek in razvoj
Sicilija, mafija in terorizem
Umor predsednika sicilske deželne vlade Pier Santija Mattarelle je brutalno prisilil italijanske javno mnenje, ki je v zadnjem tednu * razumljivo zaskrbljenostjo sledilo zapletu na Srednjem vzhodu, da se zopet sooči z dramatično in krvavo domačo stvarnostjo navadnega in političnega kriminala. Vprašanje javnega reda stopa zopet v ospredje pozornosti v zelo zapletenem in težavnem tako italijanskem kot mednarodnem političnem trenutku in prinaša mračne napovedi za nastopajoče leto 1981). Marsikdo je že ocenil umor sicilskega demokrščanskega prvaka kot najhujši politični zločin v Italiji po ugrabitvi in umoru predsednika KD Alda Mora, drugi ocenjujejo zločin kot zadnji člen v krvavi verigi mafijskih umorov, ki so v zadnjem letu okrvavili sicilska tla. Iz tako oddaljenega zornega kota kot je Trst. je zelo težko jasno doumeti dogajanje na Siciliji, tako da bi le s težavo lahko rekli, katera izmed obeh domnev ie najbolj osnovana. Kolikor je mogoče razumeti iz dosedanjega razpleta Pa je še najbolj verjetno, da ima umor Mattarelle obenem mafijski tu teroristični pečat in da je posledica spleta interesov, objektiv-neQa in skorajda naravnega zavezništva med političnimi in navadnimi zločinci, ki. sicer z različnimi motivacijami, zasledujejo isti cllj: ošibitev demokratične drža-ve, uveljavitev zakona džungle. Po katerem ima vso moč. oblast •'t pravico odločanja močnejši.
Pier Santi Mattarella je bil kot človek in kot politik trn v peti tako mafijcem kot teroristom' in, Pa splošno, vsem nazadnjaškim silam. ki se upirajo političnemu in družbenemu napredku države. Po Pričevanju vseh. ki so ga poznali, tako prijateljev kot političniii nasprotnikov, je Pier Santi Mattarella ubral povsem drugačne pot kot oče, bivši minister centristič-nih vlad. ki ga je marsikdo označeval kot tesno povezanega z mafijo. Predsednik sicilske deželne vlade je bil po splošnem pričevanju poštenjak. ki se je po lastnih močeh vselej upiral maiijski delitvi zakupov javnih del. Po njegovi smrti bo zato znatno lažje zakulisno spletkarjenje tistih, ki so na podtalni mafijski mreži izkoriščanja in zlorabljanja oblasti gradili svoje bogastva in svojo Politično moč.
Po drugi plati pa je bil Mattarella kot odprt in napredno usmerjen politik na poti nazadnjaškim silam, tudi silam v njegovi lastni stranki, ki niso hotele premikov Politične osi v deželi na levo. Kot eden od najzvesteiših in najdosled-nejših pristašev pokojnega predsednika KD Mora. je Mattarella videl rešitev deželne krize na Siciliji v °blikovanju večine narodne enotnosti z vstopom komunistov v večino ter se je odločno zavzel za Uresničitev te svoje vizije. Kaže. fu je dogovarjanje in demokra-"čno soočanje med strankami obrodilo že nekaj konkretnih sadov ln da izgledi za pozitivno rešitev krize v nakazanem smislu niso b’l’ slabi
V tej vlogi predsednika deželne rlade in člana vsedržavnega vodstva KD je bil obenem Mattarella °lnra tudi za vse tiste, ki bi ho-teli potisniti krščansko deviokra-ctjo na desno, nazai v mračne č0se Scelbe in Tambronija. To ni samo cilj odkrito nazadnjaških in reakcionarnih sil. pač pa tudi terorističnih psevdorevolucionariev, kj so se že od nekdaj oprijeli strategije «čim slabše, tem bolje» Izzivanja represije ter avtori-tornega preokreta v državi, češ da bila avtoritarna in represivna ari.ava lahko posredno babica in rojenica «revolucije».
Ni da bi podrobneje razčlenjeni' te blodne teorije, sai smo korali, žal o nje/ že prevečkrat P'sati v zadnjih letih Poudariti pa lo vendarle treba, da se ob tej s,rotegiji ustvarja objektivno zavezništvo med nasprotnimi silami, “atere druži skupni cilj: zrušen je demokratične države. V tem smis-JV‘,V tem objekthmem in neformalnem zavezništvu med navad-n'm m političnim kriminalom. med skrajno desnico in ultralevimi «re-v°lncionarji» ima umoi Pier San-
ZADNJA VEST
Sovjetski veto
NEW YORK — Sovjetska 've/a Je z vetom preprečila o-Uobrltev resolucije o obsodbi intervencije v Afganistanu. Za resolucijo se je izreklo 13 čla-n«v VS, proti pa dva, sovjet-in vzhodnonemški predstavnik.
ti ja Mattarelle mafijski in teroristični pečat.
Kaj ukreniti: zaključek je lahko tisti, ki smo ga v tem časopisu poudarili že velikokrat. Pot boja proti nasprotnikom demokracije ne sme voditi v brezno vse bolj represivnih ukrepov, pač pa mora voditi v demokratizacijo in strokovno usposabljanje organov pregona, v izboljšanje funkcionalnosti in učinkovitosti državnih teles, v sanacijo najnevarnejših hib in bolezni italijanske države in družbe, v gospodarski, politični in družbeni napredek. Skratka v boju proti svojim smrtnim sovražnikom se demokracija mora vselej in brez vsakršnega odstopanja boriti samo z orožjem demokracije.
VOJMIR TAVČAR
Santi Mattarella je bil odkrit politik, ki ni bil vpleten v klientelizem in v mafijsko dejavnost
PALERMO — Zahrbtni atentat na predsednika sicilskega deželnega odbora in demokristjanskega voditelja Santija Mattarelle je močno odjeknil v državi, saj tragično spominja na umor bivšega vsedržavnega predsednika KD Alda Mora. Pokojni Mattarella je bil namreč ugleden in zelo spoštovan politik, demokristjan, ki ni bil vpleten v klientelizem in v odnose z mafijo, kar je sicer na Siciliji žal na dnevnem redu za mnoge predstavnike političnih sil, ki so nat oblasti. Bil je spreten in odprt človek, ki je vzel na znanje, da se je tudi na otoku končala doba levega centra in da je treba ubrati pri političnem vodenju dežele novo pot sodelovanja z levičarskimi stran-
kami in predvsem s KPI. Kdo je naročil in izvedel umor Mattarelle 7 tem pogledu mogoče ni tako važno, mafija ali pa politični kriminal: njegova smrt se jasno vključuje v načrte tistih krogov, ki hočejo, da bi na Siciliji (in tudi v državi) ostalo vse po starem, da ne bi prišlo tudi na otoku do družbenega napredka in da bi stranka relativne večine ostala na starih an-tikomunističnih pozicijah.
Umor predsednika sicilskega de želnega sveta tragično spominja na mafijske eksekucije, ki so pretresle Palermo v zadnjih letih. Ome-
Množica proti nasilju

*	SS->» '
V Palermu je bila včeraj zjutraj ljudska manifestacija, ki je izzvenela kot mogočna obsodba zahrbtnega umora predsednika sicilskega deželnega odbora Santija Mattarelle	(Telefoto AP)
nimo naj umor načelnika letečega oddelka kvesture sicilskega glavnega mesta Borisa Giultana, karabinjerskega častnika Lo Russa, časnikarja Fr&neeseja, voditelja KD Reine ter preiskovalnega sodnika Terranove, tragična veriga, ki se je začela pred desetimi leti s še nepojasnjenim umorom novinarja Maura De Maura. Morilec je verjetno zelo dobro poznal navade Mattarelle ter jo tudi dobro vede1, da je bil demokristjanski voditelj ob nedeljah vedno brez varnostnega spremstva.
Predsednik sicilskega deželnega odbora se je namreč v nedeljo pred kosilom skupno z ženo, dvema sinovoma in s taščo, odpravljal z avtomobilom k maši. Sin ni utegnil niti zapreti vrat garaže, ko se je avtomobilu približal mlad nezakrinkan moški, ki je iz razdalje nekaj metrov s pištolo večkrat ustrelil proti Mattarelli ter ga smrtno ranil. Pri streljanju pa je bila laže ranjena tudi žena predsednika deželnega odbora, ki je hotela obvarovati moža pred divjimi streli morilca. Vse se je zgodilo v nekaj minutah, morilec je lahko mirno stopil v parkiran avtomobil, kjer ga je pričakoval pajdaš. Oba sta se odpeljala z istim avtom, ki ga je policija nato našla nedaleč od kraja zločina, vozilo je bilo ukradeno in je imelo ponarejeno evidenčno tablico. Nesrečni Mattarella je umrl med prevozom v bolnico. Zločinu je prisostvovala poleg sorodnikov Mattarelle le skupina mladih skavtov, ki pa ni videla v obraz morilca u: njegovega pajdaša.
Odgovornost za zločinski atentat so si doslej prevzele razne teroristične skupine. Kmalu po atentatu je neznan moški telefoniral uredništvu nekega sicilskega časopisa ter izjavil, da je umor izvedla »fašistična revolucionarna skupina*, nato se je oglasila «prima linea* ir pa še skupina rdečih brigad, katere Skrivnostni predstavnik je povedal, da bo v kratkem sledil letak. Preiskovalci pa zelo previdno ocenjujejo razna «sporočila» in preiskujejo predvsem v mafijskih krogih, gotovo pa ne izključujejo možnosti političnega terorizma.
Palermo je na zločinsko izzivanje takoj odgovoril z veliko ljudsko manifestacijo, ki jo je priredila KD v sodelovanju vseh demokratičnih sil in sindikatov. Medtem pa se je včeraj zjutraj življenje v mestu popolnoma ustavilo, saj je enotna sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL proglasila štiriumo splošno stavko. Nedeljski umor na Siciliji bodo danes zjutraj obsodili tudi vsi italijanski
delavci s 15-minutno stavko med državnim pogrebom predsednika sicilskega deželnega odbora, ki se ga bo poleg vseh najvišjih državnih o-blasti udeležil tudi predsednik republike Pertini. (st)
Nezadržen vzpon cene zlata
RIM — Vpliv mednarodnih trenj in zaskrbljenost ob dogodkih v Iranu in Afganistanu se odražata na nadaljnje upadanje zaupanja v mednarodno vlogo ameriške valute. V obratnem sorazmerju s padcem vrednosti dolarja se zato nadaljuje nezadržen vzpon cene zlata, ki je včeraj v Hongkongu presegla 673 dolarjev za unčo, v Frankfurtu 635, v Londonu 633, v Zuerichu 625 in v Parizu 619. V Italiji se je zlata kovina prodajala včeraj po 16.530 lir gram, močno se je podražilo tudi srebro, ki je doseglo ceno 1.017 luža gram.
HflDVSE »SPEL TRADICIONALNI DAN EMIGRANTA V ČEDADU
BENEŠKI SLOVENCI ZAHTEVAJO UČINKO VITO GLOBALNO ZAŠČITO
Govor predstavnikov slovenskih kulturnih društev in Zveze beneških izseljencev - Številni gostje in predstavniki političnih oblasti Občutena uprizoritev Bevkovega «Kaplana Martina Čedermaca*
Beneško gledališče med uprizoritvi jo (Kaplana Martina Čedermaca*
uiiiiiiiiiiiHiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiHiiiiiinniuiiiiiiniiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiu
PO ŠE NEPOPOLNIH, A PREPRIČLJIVIH PODATKIH
Kongresna stranka Indire Gandhi zmagala na predčasnih volitvah
Bivša ministrska predsednica obljublja politično trdnost, notranji red in obnovo mednarodnega ugleda Indije v svetu
NEW DELHI — Kongresna stranka Indire Gandhi je zmagala na izrednih volitvah v spodnji dom indijskega parlamenta (Lok Sabha». Trditev o zmagi je upravičena, kljub temu, da niso še znani dokončni rezultati. Še več, po vseh predvidevanjih bo kongresna stranka dosegla absolutno večino, kar ni predvideval nihče. O tem dovolj zgovorno priča podatek, da je stranka Gandhijeve imela sinoči 233 poslanskih mest od 303 oddanih, ali 76 odstotkov. Vesti iz posameznih okrožij pa potrjujejo trend, da kongresna stranka povsod prepričljivo vodi.
Gandhijeva je torej zmagala. Vsi politični opazovalci se strinjajo v oceni, da je to osebna zmaga, ki jo je omogočila njena potrpežljivost in vztrajnost. Po vsej Indiji je imela politične govore, ki so v svoji preprostosti prepričali volivce. »Zagotovila vam bom učinkovito vlado.*, «Treba je zagotoviti premog, nafto in elektriko.*, »Indiji bom vrnila notranji red in ugled v svetu.*, volivcem pa se je tudi oproščala za pretiravanja med 21-mesečnim izrednim stanjem, ki so jo na prejšnjih volitvah pogubila.
Tuji opazovalci, predvsem britan-
NADALJUJE SE RAZPRAVA V VARNOSTNEM SVETU OZN
Resolucija neuvrščenih o Afganistanu: potrditev suverenosti in nevmešavanja
Zahteva po umiku tujih čet iz Afganistana
NEW YORK — V varnostnem svetu OZN se nadaljuje razprava o intervenciji sovjetskih čet v Afgani stanu. Po prvem dnevu precej neuspešne razprave so včeraj ponoči predstavniki štirih neuvrščenih držav, Bangladeša, Nigra, Zambije in Filipinov predložili osnutek resolucije, o kateri bo verjetno varnostni svet glasoval, če ne bo prišlo do veta Sovjetske zveze. V trenutku, ko poročamo, se razprava nadaljuje in se bo verjetno zavlekla vse do jutra po italijanskem času. Prijavljenih je namreč še šest govornikov.
Resolucija, ki so jo predložili predstavniki že omenjenih štirih neuvrščenih držav, izhaja iz ugotovitve velike zaskrbljenosti zaradi razvoja dogodkov v Afganistanu in zaradi posledic, ki jih imajo ti dogodki na mir in varnost v svetu. V resoluciji se potrjuje pravica vseh narodov, da svobodno in brez tujega vmešavanja odločajo o svoji bodočnosti tudi o obliki vlade, v skladu z načeli u-stanovne listine OZN.
Resolucija torej potrjuje nrepri Čanje, da je zaščita suverenosti, teritorialne celovitosti in politične neodvisnosti vsake države osnovno načelo listine OZN in da je vsako kršenje tega načela v nasprotju s cilji in nameni mednarodne organizacije. Zato se v resoluciji od ločno obsoja oboroženi poseg v Afganistanu, ki je neskladen s temi načeli, potrjuje se, da je treba v celoti spoštovati suverenost, ozemeljsko celovitost, politično neodvisnost in statut neuvrščenega
Afganistana, zahteva se takojšen in brezpogojen umik vseh tujih čet iz te države. Resolucija se končuje z zahtevo generalnemu tajništvu, naj v teku dveh tednov poroča o izvajanju te resolucije in s sklepom, da ostaja afganistansko vprašanje še vedno na dnevnem redu zasedanja varnostnega sveta OZN
Sovjetska zveza je že dala jasno razumeti, da se bo z vetom zoper stavila glasovanju o tej resoluciji, ki bi bila gotovo sprejeta. Vprašanje bo torej verjetno romalo v generalno skupščino OZN, kjer se bo nadaljevala razprava in kjer SZ nima pravice veta. Generalno skupščino bi morali v tem primeru sklicati na izredno zasedanje, kajti redno zasedanje se je končalo prav včeraj z izvolitvijo Mehike za 15. člana varnostnega sveta OZN, ker je Boliviji zapade' mandat. Na tem izrednem zasedanju bi lahko razpravljali tudi o stanju v Iranu.
Med posegi predstavnikov držav na zasedanju varnostnega sveta naj omenimo govor zahodnonemškega veleposlanika, ki je poudaril, da bi sovjetski vojaški poseg v Afganistanu lahko nepopravljivo preobrnil načela in želje gibanja neuvrščenih. V razpravo je pc šege' tudi italijan ski veleposlanik La Rocca, ki je odločno obsodil sovjetski poseg v Afganistanu in poudaril, da je spo štovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Afganista na nujen predpogoj za mir v sve tu ln za mednarodno varnost.
TEŽAVE ZA AMERIŠKO PLAČILNO BILANCO
WASHINGTON - Začasna ukinitev dobav ameriškega žita Sovjetski zvezi bo imela hude posledice na ameriško poljedelstvo in na gospodarstvo nasploh. Cena žita bo namreč močno padla, tako da predvidevajo, da se bo ameriška plačilna bilanca še poslabšala. Lani je namreč prodaja žita navrgla ameriškemu gospodarstvu 2 milijardi dolarjev. Ameriški ukrepi zoper Sovjetsko zvezo zaradi vdora v Afganistan bodo trajali dalj asa. Tako vsaj trdi podtajnik za zunanje zadeve ZDA V/arren Christopher, ki dodaja, da je nekdanji predsednik Johnson storil hudo napako, ko ni sprejel tovrstnih ukrepov, ko so sovjetske oborožene sile posegle v Češkoslovaški. Ameriška vlada je dejal, hoče dokazati Sovjetski zvezi, da jo bo vojaški poseg v Afgani stanu drago stal.
Vojaško stanje se v Afganistanu medtem ni spremenilo: v glavnem mestu Kabulu vlada premirje, medtem ko se spopadi med sovjetskimi četami in gverilci nadaljujejo v hribovitih predelih države še zlasti ob meji s Pakistanom. Vojaški izvedenci ugotavljajo, da bodo sovjet ske sile imele trdo nalogo, če bodo hotele streti ta Upor, saj razpolaga-
jo gverilci z oporišči onstran meje, od koder bodo nagajali Sovjetom.
V	zvezi z oporišči, ki jih gverilci imajo v Pakistanu gre omeniti sovjetske grožnje Islamabadu, ki dovoljuje gverilcem, da delujejo z njihovega ozemlja. Moskovska «Pravda» namreč pravi, da te tako pakistansko ravnanje proti interesu pakistanskega ljudstva in proti načelom dobrega sosedstva. V prejšnjih dneh .je sovjetski tisk napadal ameriško ponudbo Pakistanu, da mu preskrbi orožje, tako da bi se lahko branil pred morebitnim napadom iz Afganistana.
V	Ameriki ta čas besni polemika o podatkih, ki jih je posredovala vohunska agencija CIA pred vdorom SZ v Afganistan glede sil SZ, ki bi utegnile poseči. CIA je takrat trdila, da Moskva lahko mobilizira le 15 tisoč mož, medtem ko se je te operacije, ugotavlja, udeležilo vsaj 50 tisoč vojakov, ki so jih baje prepeljali iz oporišč ob Baltskem mor ju, ne da bi se Američani sploh tega zavedali. Ameriški vojaški izvedenci trdijo, da je ustroj sovjetskih sil, ki se trenutno nahajajo v Afganistanu bolj podoben stalni vojski, ne pa silam, ki naj bi se v kratkem umaknile, (if)
ski, po sedanji zmagi kongresne stranke Indire Gandhi ugotavljajo predvsem, da bo Indija končno do-bila. trdna, vlado, da ne bo več le pasivni glatlaiec, temveč bo-aktivno posegla v svetovna dogajanja. Dva-inšestdesetletna bivša ministrska predsednica je uresničila, kar se je vsem zdelo neizvedljivo.
Leta 1977 jo je pet gibanj, ki so se združila v stranko Džanata, premagalo na političnih volitvah. Sledili so procesi proti njej sami, in sinu, ki je bil vpleten v razne škandale, a ni nič zaleglo. Stranka Džanata ni v kratkem obdobju svojega protislovnega vladanja prepričala svojih volivcev. Stranko Džadgživana Rama so pretresali hudi notranji boji, ki so povzročili padec Desajeve vlade, a tudi vlada voditelja ultra-konservativne stranke «Lok Dal* je bila kratkotrajna, da so morali dve in pol leti pred ustavnim rokom razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve.
Indija se torej vrača v obdobje politične trdnosti. Skoraj zagotovljena absolutna večina bo jamstvo za trdno vlado, ki bo lahko z večjo odločnostjo skušala zajeziti težave, ki so se v zadnjem obdobju nagrmadile. Gandhijeva je jasno povedala, da sedanji gospodarski položaj zahteva trezne ukrepe ir. nobenega razsipavanja. V njenih besedah ni bilo nobenega zmagoslavnega pretiravanja »Storila sem svojo dolžnost in nič drugega*. Čisto drugače pa so smago sprejeli privrženci kongresne stranke. Po vsej Indiji so bile bučne manifestacije ob spremljavi bobnov iti najrazličnejših glasbil, v vseh je bilo prepričanje, da je končalo obdobje negotovosti in da stopajo stabilizaciji nasproti.
Njem nasprotniki, predvsem stran ka Džanata, pa so poraz ;prejeli kot neizpodbitno dejstvo. Podatki ne dopuščajo nobenega uoanja. Stranka Džanata je imela sinoči 16 poslanskih mest, stranka Lok Dal isto število, komunistični stranki 6, ostale regionalne stranke pa skupno 25 poslanskih mest, ka so dotočili 303 mandatov od skupnih 544.
Ob vsem tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kako bo Indh ra Gandhi kos težkim nalogam, ki si jih je naprtila, Gandhijeva si je že zagotovila podporo indijskega velekapitala, ki je bil sit Džanate in politične negotovosti. V prihodnjih dneh bo šele jasno, katero pot bo Gandhijeva ubrala za sanacijo težkega položaja, a že sedaj je jasno, da smo pred pomembnimi dogajanji, ki ne bodo vplivala samo na Indijo temveč na Azijo in širšo mednarodno skupnost, (voc)
De Bakcy in Knjažcv pregledala lita
BRDO PRI KRANJU - Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je v soboto zapustil klinični center v Ljubljani in je v spremstvu predsednika CK ZK Slovenije Franceta Popita prispel na Brdo pri Kranju. Tu so ga prisrčno pozdravili Sergej Kraigher, dr. Dušan Dragosavac, Stane Dolanc. Viktor Avbelj in I-van Maček. Predsednik Tito se je z njimi zadržal v daljšem pogovoru.
Zdravniški konzilij se je v nedeljo na Brdu pri Kranju konzulti-
ral s prof. dr. Michaelom Deba-keyem (ZDA) in prof. dr. Maratom Knjažjevim (SZ) o zdravstvenem stanju in nadaljenjem zdravljenju predsednika republike Josipa Broza Tita.
Po pregledu in konzultacijah je predsednik Tito zadržal na kosilu prof. De Bakeya in prof. Knjažje-va, člane konzilija zdravnikov in osebne zdravnike. Na kosilu je bil tudi sekretar predsedstva CK ZKJ dr. Dušan Dragosavac. (dd)
PEKING — Ljudska republika Kitajska je včeraj uradno povabila egiptovskega predsednika Sadata, naj obišče Kitajsko. Vabilo so izrekli egiptovskemu zunanjemu ministru Mubaraku.
Preiskava o aferi ENI - Saudova Arabija
RIM — Preiskava proračunske komisije poslanske zbornice o sto-milijardni posrednim v pogodbi ENI - Saudova Arabija se nadaljuje danes z zasliševanjem funkcionar jev državnega petrolejskega podje-
Sodelovanje med EGS in Jugoslavijo
BRUSELJ - Krepitev in poglabljanje ekonomskega in trgovskega sodelovanja devetih držav EGS z Jugoslavijo je koristno in nujno, je rečeno v poročilu socialno-ekonomsktga odbora evropske skupnosti ki je posvečeno analizi in ner-spektivam tega sodelovanja. Temeljne rešitve v novem sporazumu med Evropsko skupnostjo in Jugoslavijo morajo vsebovati tako imenovani »sredozemski koncept* in načela, na katerih deveterica razvija odnose z državami v razvoju vsega Sredozemskega območja in s katerimi že ima podpisane takšne sporazume. Kot poseben problem pa je v poročilu navedena neuravnotežena trgovinska menjava na škodo Jugoslavije.
Če sodimo po tem poročilu, je prav ta neuravnotežnost problem, ki ga je treba rešiti, sicer ne bo mogoče razvijati dolgoročnega ekonomskega sodelovanja. Ekonomsko-socialni odbor se je zato izrekel za »določene izboljšave*, ki zadevajo uvoz industrijskih in kmetijskih proizvodov iz Jugoslavije. V poročilu je tudi izražena očitna težnja, da se jugoslovanski trgovinski primanjkljaj enostransko prikaže kot posledica »razvojnih potreb* jugoslovanskega gospodarstva glede uvoza tehnologije in opreme.
Prihodnji sestanek evropske deveterice in nadaljnja posvetovanja so napovedana za prihodnji mesec, (dd)
tja. Jutri bodo zaslišali tri italijan ske državljane, ki so se baje ponujali za posrednike in senatorja PSI Formico. v četrtek pa predsednika vlade Cossigo in ministra Bisaglio.
(Foto Hrovatin j
ČEDAD — «Benečija hoče živeti!* S temi besedami je tajnik sekcije Zveze slovenskih izseljencev v belgijskem mestecu Tamines Adriano Martinig sklenil svoj govor na nedeljskem že tradicionalnem Dnevu emigranta, ki je tudi letos privabil v čedadsko gledališče Ristori veliko število beneških Slovencev, predvsem emigrantov ter gostov. Prireditev je ponovno mogočno izpričala da Slovenci, ki živijo v tem delu Furlanije - Julijske krajine hočejo odločno nadaljevati svojo borbo za dosego in uveljavljanje vseh narodnostnih pravic, ki jim po ustavi in stvarni demokraciji pripadajo. Z druge strani pa Benečani zahtevajo cd pristojnih političnih in upravnih o-blasti konkretna dejanja, ki bi dvignila te kraje iz stoletne gospodarske in splošne družbene zaostalosti, ki je kriva, da morajo še danes mnogi ■jirebivalci Nadiških in Terske do':n ter Rezije na delo v tujino, kajti v domačih krajih ne najdejo zaposlitve.
Martinig je tudi poudaril, da emigranti v sedanjem težkem gospodarskem trenutku na lastni koži plačujejo napake in kratkovidnost tistih, ki so v Benečiji na ob'asti in ki vse od povojnih let kratkomalo prezirajo zahteve po gospodarskem preporodu te zemlje in nočejo priznavati slovenski narodnostni skupnosti nobene pravice. «V času ko se mnogo govori o združeni Evropi in o valorizaciji vloge narodnostnih manjšin na naši celini v sklopu mednarodnega prijateljstva in sodelovanja* je nadaljeval Martinig, «pa se naša skupnost mora boriti proti splošnemu propadanju in raznarodovanju*. Dodal je, da kljub oddaljenosti so beneški emigranti ostali zvesti lastni ku’turi in narodni pripadnosti ter pozival vse demokratične in pluralistične sile, da se zavze-meio za globalno zaščito Slovencev v Italiji in za popolno uresničevanje vseh členov in načel osimskega sporazuma.
O političnem položaju v beneški Sloveniji pa je podrobno govoril Al-do Clodig, predstavnik slovenskih kulturnih društev v videmski pokrajini', ki so skupno z Zvezo slovenskih izseljencev priredili Don emigranta. Clodig je opozoril predvsem na dramatični pfobleth. asimilacije in na siloviti psihološki pritisk, ki so ga Bšnečani deležni še danes s strani tistih, ki redno kršijo načela demokracije ih spoštovanja osnovnih človeških pravic. Poudaril je nenadomestljivo vlogo slovenskih kulturnih društev, ki kljub številnim nasprotnikom, stalno izpričajo slovensko posebnost v Benečiji in se zoperstavljajo vsakovrstnemu pritisku. «Benečjja n'e potrebuje komandantov,* je sklenil svoj govor predstavnik naših kulturnih društev, »ampak si želi iskrenih prijateljev, ki bi ji pomagali najti izhod iz zaostalosti in narodne odtujenosti.*
Kot smo že omenili so se nedeljskega Dneva emigranta udeležili številni gostje in predstavniki oblasti, med temi predsednik dejelneca sveta Colli, Danilo Turk, predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri RK SZDL Slovenije, Stane Kolman, predsedhik slovenske izseljeniške matice, predsednik SKGZ Race s predsednikoma teritorialnih odborov za videmsko in goriško pokrajino Černom in Primožičem, deželni svetovalec pokrajine za socialno skrbstvo I.i-stuzzi. načelnik svetovalske skupine KPI v videmskem pokrajinskem svetu Contin, pokrajinska svetovalca Petricig in Chiabudini, župani Čedada, Podbonesca in Grmeka, Del Basso, Manzini in Bonini, župan občine Devin - Nabrežina škerk ter delegacija pokrajinskega odbora VZPI - ANPI.
Po otvoritvenem nastopu glasbenega ansambla Beneških fantov, ki ga vodi znani harmonikar Anton Birtič - Mečana in po govorih predstavnikov Zveze izseljencev in slovenskih kulturnih društev v Bene-
S. T.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
TRŽAŠKI DNEVNIK
SKLEP NA VČERAJŠNJI POLITIČNI SEJI V VIDMU
Danes odstop Comellijevega odbora in uradno odprtje politične krize
Seje so se udeležili pokrajinski tajniki KD, KPI, PSI, SSk, PSDI in PRI Predsednik je sklical za danes izredno sejo deželno vlade
Danes se bo uradno odprla že dalj časa latentna politična kriza v vodstvu naše dežele. V začetku današnje seje deželne skupščine bo namreč deželna vlada, ki ji predseduje dr. A. Comelli, odstopila, s čimer se bo praktično začela faza pogajanj med političnimi silami Furlanije -Julijske krajine za sestavo nove večine in nove deželne vlade.
Sklep o odstopu Comellijevega odbora je bil sprejet na včerajšnji seji deželnih tajnikov strank, ki so doslej podpirale deželno vlado. Sestanka, ki ga je sklical sam predsednik Comelli in ki je potekal v prostorih deželnega podjetja za gozdove v Vidmu, so se udeležili deželni tajniki KD Braida, KPI Ros-setti, PSI Bravo, SSk Štoka, PSDI Bianchi in PRI Barnaba. Pred začetkom političnega dela seje je odbornik za javna dela Biasutti podal pregled del, ki so bila doslej o-pravljena na potresnem območju, in nakazal nadaljnje programske točke na tem področju, okrog katerih se bodo kakor znano prvenstveno sukala pogajanja med političnimi strankami med krizo v deželni vladi.
Kakor smo zabeležili v začetku, lebdi politična kriza nad vodstvom naše dežele že dalj časa, z njenim začetkom pa so politične stranke z različnimi odtenki odlašale vse do danes, ko so zahteve po širšem političnem predstavništvu in po sestavi nove deželne vlade, ki naj se brez vsakega odlašanja spoprime s številnimi nerešenimi problemi in ki predvsem naj bo tem problemom dejansko kos, prevladale nad vsemi drugimi argumentacijami.
Tik pred božičem je na primer obveljala skrb, naj dežela pred začetkom neizogibne politične krize dobi proračun za letošnje leto in programski načrt za razdobje do leta 1982, po božičnih in novoletnih praznikih pa je kazalo, da bo kriza ponovno odložena za kakih 10-14 dni, da bi deželno vodstvo lahko še v neokrnjeni sestavi sprejelo komisijo za javna dela pri poslanski zbornici, Id bo v Furlaniji - Julijski krajini od jutri do petka preverjala status izvajanja zakona štev. 546 iz leta 1977 o obnovi in razvoju potresnih območij. V prid ponovni odložitvi krize je govorilo tudi dejstvo, da bi se morala deželna skupščina prav danes lotiti perečega vprašanja zdravstvene preosnove v Furlaniji - Julijski krajini, in sicer na podlagi treh zakonskih osnutkov o ustanovitvi, ureditvi in delovanju tako imenovanih krajevnih zdravstvenih enot.
Na včerajšnji seji v Vidmu pa se je kljub vsem tem predvidevanjem izoblikoval sklep o takojšnjem začetku krize. Po seji je predsednik deželnega odbora Comelli izjavil, da
je na njej med predstavniki prisotnih političnih strank prišlo do »bistvenega soglasja glede nujnosti in oportunosti takojšnjega odstopa deželnega odbora, da bi se lahko z jasnostjo in odločnostjo lotili nekaterih perečih vprašanj in da bi hkrati ne načeli politike deželne solidarnosti, katere veljavnost je bila poudarjena tako med razpravo o proračunu, kakor tudi na današnji seji. Na sestanku sem vzel na znanje stališča in ocene, ki so jih izrekli deželni tajniki strank. Ta stališča bom jutri dopoldne posredoval deželnemu odboru, ki sem ga sklical za to, da prevzame ustrezne ukrepe.*
Seja je potekala za zaprtimi vrati, zato podrobnosti iz razprave niso znana. Kaže, da se je za takojšnji odstop deželnega odbora najbolj za-
vzemal republikanec Barnaba, tajnik SSk Štoka pa je v svojem posegu poudaril, da se med probleme, ki jih bo morala nova vlada Furlanije -Julijske krajine rešiti brez vsakega odlašanja, polnopravno uvrščajo tudi problemi slovenske narodnostne skupnosti v deželi.
Danes praznuje svoj 87. rojstni dan
PAVEL MALALAN (od Banov)
Vse najboljše, posebno pa trdnega zdravja mu želijo sin Bepi z družino, sin Bruno, družini Ban in Mikuž od Banov ter družini Ban in Žagar iz Bazovice.
Božični koncert v stolnici sv. Justa
Nabito polna stolnica sv. Justa je v nedeljo popoldne z navdušenjem sledila koncertu, ki ga je izvajal zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta pod vodstvom Zorka Hareja. Koncert je obsegal program božičnih pesmi v priredbi najrazličnejših skladateljev, kot na primer Merkujevo «Kaj se vam zdi», Tom-čevo »Božična*, Harejevo »Svetonoč
na», Vrabčevo «Jožef, prileten mož*, Riharjevi »Na polnoči grede* in »Pokonci narodi* ter številne druge.
Spored je povezoval Marjan Kravos. ki je recitiral nekaj poezij zamejskih ustvarjalcev. Navdušili so tudi solisti Ljuba Berce - Košuta, Marta Valetič, Bruno Kralj in A-
Za prijeten koncert se je na koncu zahvalil tudi tržaški škof msgr. Vineenzo Bellomi, ki je prisotnim v slovenščini zaželel vse dobro v novem letu.
Koncert bodo ponovili še 13. januarja v cerkvi sv. Martina v Hra-novicah pri Postojni ter 20. januarja v gledališču F. Prešeren v Bolj uncu.
PROSVETNA
DRUŠTVA
vabijo odrasle in otroke na predstavo
TIŠINA IN GIB
GLAVNI IN
EDINI ANIMATOR BO PANTOMIMIK
ZNANI KUBANSKI
ANDRES VALDES
DANES, 8. JANUARJA
PD Barkovlje v Barkovljah v društvu ob 17.00
PD Igo Gruden v Nabrežini v Prosvetni dvorani ob 19.00
PD Slavec v Ricmanjih v Prosvetnem domu ob 21.00
JUTRI, 9. JANUARJA
PD Valentin Vodnik v Dolini v društvenih prostorih ob 19.00 PD Lonjer - Katinara v Lonjerju v društvenih prostorih ob 21.00
leksander Žerjal. Sredi koncerta je podal svojo misel Saša Martelanc.
TRADICIONALNI IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA
POLDRUGA URA ČAKANJA V VRSTI ZA IZPOLNITEV FORMALNOSTI 0 IZBIRI ALI POTRDITVI ZDRAVNIKA
0 tem so ljudje kramljali pred okenci SAUB
Družinski list obvezen samo, če doslej nisi bil zavarovan proti boleznim - 0 veljavnosti knjižic INAM
Tudi časnikarji kdaj pa kdaj poromamo k zdravniku. Tudi mi smo torej dolžni urediti zavarovalninski položaj v okviru zdravstvene reforme. Pa smo se včeraj dopoldne odpravili v urad SAUB na sedežu IN AM v Ul. Fameto 3, prvo nadstropje, soba 106. Vanj smo stopili z zvrhano malho božje masti, kot so naši dedje pravili potrpežljivosti. In te nam je še kako bilo treba, da smo se po poldrugi uri čakanja v vrsti znašli pred okencem še kolikor toliko razpoloženi.
Bila je to vsekakor zanimiva izkušnja. Zlasti zato, ker smo veš čas vlekli na uho, da bi zvedeli, koliko ljudje pravzaprav vedo o novem režimu neposredne (brezplačne) zdravstvene oskrbe in kje jih čevelj žuli. Ni bilo hudega. Skoraj nobenega brundanja, nobene slabe krvi, kvečjemu naveličanost zaradi dolgotrajnega čakanja, prestopanje z ene noge na drugo in naslanjanje ob steno, ka je tega ali onega že bolelo v križu.
Eni so razpeli dnevnik, da bi bili na tekočem o afganistanskih dogajanjih ali o nedeljski igri Hurlingha-ma, dekleti predr MUfl^ dobesedno prevŽtjali prednosti ik pomanjkljivosti ženske.na,rS/”W*b-grede postregli z urico spolne vzgoje, plavolasi univerzitetni študent je vneto motril brhkost sinjeoke gospodične, v dragocenem	krznu	o-
pravljeni materi sta	posta-
vili na zatožno klop vzabušantstvo»
............................................
PO UBOJU PREDSEDNIKA SICILSKE VLADE
Deželna javnost ogorčeno obsoja umor Mattarelle
Sožalne	brzojavke Comellija, Collija in Ghersja
Danes 15-minutna	splošna protestna stavka
Podli umor predsednika sicilske deželne vlade Pier Santija Mattarelle .je izzval, kot povsed v Italiji, ogorčeno obsodbo v Trstu in v vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini. Deželne sindikalne oreani-zacije so v skladu s pobudo vsedr žavne sindikalne federacije napovedale za danes 15-minutno protestno splošno stavko, tolmač ču štev prebivalstva vse dežele oa sta bila predsednik deželne vlade Co-melli in predsednik deželnega sveta Colli, ki sta poslala sožalni brzojavki podpredsedniku sicilske vla de, oziroma predsedniku sicilskega deželnega sveta. Poleg tega se bo predstavništvo F JK danes v Palermu udeležila DOgreba zahrbtno umorjenega politika. Deželno vlado bo zastopal podpredsednik Coloni, deželni svet pa podpredsednik Va-risco.
Antonio Comelli je v brzojavki podpredsedniku sicilske vlade Giu lianu izrazil sožalje deželne skupnosti hudo prizadeti družini in obe nem v nekaj stavkih orisal lik pokojnika, s katerim je sodeloval v številnih političnih nitkah. Pred sednik deželnega sveta Colli pa je s svoje strani poudaril, da so zahr-bni killerji umorili Pier Santija Mattarello v trenutku, ko so vse italijanske dežele angažirane v od ločnem boju proti terorizmu in v obrambi demokracije ter svobode. Solidarnost in sočutje vseh demokratov pa mora biti v spodbudo za že odločnejši in enotnejši nastop proti mračnim silam terorja in na sil ja.
Colli je obenem poslal sožalno brzojavko tudi deželnemu sekretarju KD Paolu Braidi. v katerem je izrazil solidarnost vseh demokra tičnih sil krščanski demokraciii ter upanje, da bo država še odločneje odgovorila na podlo nasilno de.ia nje in v obrambo svobode ter de mokracije.
Iste občutke sočutja s prizadeto družino in neizprosne obsodbe zločina ter nasilja na splošno je iz razil tudi predsednik pokrajinskega odbora Ghersi med včerajšnjo sejo odbora. Ghersi ie poslat sožalno br zojavko pokrajinskemu sekretarju KD Nodariju.
kongresno skupščino, na kateri bo govoril član pokrajinskega vodstvB partije D. Visioli.
• Tržaška občina sporoča, da morajo slikarji, katerih dela so bila razstavljena v tržaški občinski galeriji na božični razstavi slik in ki pov, dvigniti svoje umetnine do 24. januarja na sedežu oddelka XIV, Ul. del Teatro 5 ki posluje vsak dan od 9. do 13. ure.
• Tržaška občina sporoča, da izplačujejo v občinski zakladnici. Ul. Nordio 11, deželne podpore za vse invalide, slepce in gluhoneme za zadnja dva meseca prejšnjega leta.
sosedovih otrok v šoli (lastnih seveda ne), debelušast možakar je tihemu sobesedniku pridigal, kako bi on kot vrabce postrelil vse teroriste, nekateri so vseskozi trmasto molčali, drugi pa — tisti, ki nas najbolj zanimajo — so premlevali, če in kaj se bo z zdravstveno reformo spremenilo. Potem ko so drug drugemu razodeli svoje skeptične, pa tudi optimistične poglede na novost, so se vpraševali, če so prav storili, da so si za izbiro zdravnika priskrbeli tudi družinski list.
Seveda je bilo prav in izkoriščamo to priložnost, da znova pojasnimo bralcem naslednje: družinski list je obvezen za vsakogar, ki doslej ni bil redno zavarovan proti boleznim. Vsem drugim pa ga sploh ni treba, dovolj je, da se pred okenci SAUB zglasijo z zdravstveno knjižico ali izkaznico, na katero uradnik vtisne poseben žig. Poprej morajo seveda izpolniti obrazec, ki ga prejmejo v istem uradu. Pa še to: zavarovancem INAM se ni treba zglasiti, ker še naprej avtomatično uživajo dosedanjo oskrbo. Zglasijo naj se le, če si hočejo izbrati drugega zaupnega zdravnika. Obenem naj zavarovanci iftAffl vedo, dg, je bila veljavnost knjižic, ki so zapadle konec lanskega -decembra,,. podaljšana za nedoločen čas in da bodo za novi zapadlostni rok že zvedeli pravočasno.
V uradih SAUB so razobešeni seznami vseh tkonvencioniranih» zdravnikov. Ponovno svetujemo interesentom, da z izbiro ali potrditvijo dosedanjega zaupnega zdravnika pohitijo glede na okoliščino, da sme večina zdravnikov sprejeti največ 1.500 zavarovancev. Zraven seznamov so tudi listi z imeni zdravnikov, ki so to število že dosegli, kar pomeni, da takšnega zdravnika več ne smeš navesti v obrazcu. V tej zvezi smo čuti tudi kakšno zabavno: «Kaj ko bi brž telefoniral svojemu zdravniku, naj nama z ženo odbrži dve mesti na seztuimu?* je v samogovoru pofilozofiral starejši moški, ki se je prišel v urad samo pozanimat, kaj mu treba storiti, da izpolni gornje obveze. Pota klientelizma so neskončna, je nekoč dejal nekdo. Res pa je tudi, da prehod od zdravnika, h kateremu si zahajal dolgo vrsto let, do drugega, ki V sploh ne pozna, gotovo ni prijeten.
Seznami zdravnikov so razobešeni tudi v patronatih sindikatov: INČA -CGIL, Ul. Pnndares. vogal Ul. S. A pollinare; INAS - CISL, Ul. S. Spi-ridione 7; UCAP - CCdL/UlL. Trg Papa Giovanni 6.
Iz kramljanja, ki smo mu tako zarotniško prisluškovali, je izzvenela tudi zaskrbljenost, češ ali bo tudi po novem sistemu treba tako dolgo čakati, da prideš na vrsto za specia-
listični pregled. Če si hotel k zobozdravniku ali okulistu, recimo, si moral doslej pri zavodu INAM čakati celo dva ali tri mesece. Preveliki optimisti bi bili, ko bi zatrdili, da bo v kratkem bolje. Tak vtis smo vsaj dobili, ko smo izmenjali nekaj besed z uradnico tega zavoda. »Vsi zobje bi mi odpadli, če bi čakal na njih, pa sem se odpravil čez me-jo* je malodušno pomodroval mladenič. Brkati mož ob njem je potr-dilno pokimal, pa še zamolklo pridušal. Gotovo ne samo zato, ker že dobro uro ni mogel potegniti iz- cigarete. (dg)
Drevi sestanek v Zgoniku
Kot je bilo dogovorjeno na nedavnem sestanku vseh občanov zgoni-ške občine, bodo v tem tednu izbrali pripravljalna odbora za poimenovanje slovenske osnovne šole v Zgoniku po 1. maju 1945 in osnovne šole v Saležu po partizanskem učitelju Lojzetu Kokoravcu - Gorazdu. Prvi
Zgoniku
šolskih prostorih, vabljeni pa so prebivalci Zgonika, Koludrovce, 'Repni-ča, Zagradca in Briščikov, starši o-trok, ki obiskujejo to šolo in krajevne družbene organizacije. Podoben sestanek bo v četrtek, 10. t.m., v Saležu ob 20.30, na katerega vabijo
vaščane iz Saleža, Samatorce in Brišč, starše otrok in predstavnike organizacij.	—bs—
Začetek sodnega postopka o primeru Nuccia Messine
Pred sodnikom za delovne spore se je včeraj odvila prva razprava v zvezi s sodnim postopkom, ki ga je sprožil ravnatelj italijanskega deželnega gledališča v Trstu Nuccio Messina, potem ko ga je izvršni svet ustanove suspendiral za dobo štirih mesecev. Messina, ki ga zagovarja odvetnik Emilio Terpin, zahteva, da ga zopet namestijo na ravnateljsko mesto. Messina je, kot znano, tudi prijavil sodstvu predsednico gledališke ustanove Hansi Cominotti (Lista za Trst) zaradi obrekovanja.
Sindikat slovenske šole v Furlaniji - Julijski krajini, tajništvo Trst, obvešča vrtnarice, ki se namerava
da bo pripravIJaM,,f£čai v Gregorčičevi dvorani v ul. sv. Frančiška št. 20. Predavanja, ki se bodo začela jutri, 9. januarja, bodo vsako sredo in petek s pričetkom ob 17. uri in se bodo zaključila 1. februarja.
ZA ŠPANIJO IN POLJSKO PRVI LETALI ŽE ODDANI
Vpisujemo že za drugi skupini Danes vpisovanje od 9. do
• Za Daljni vzhod še 8 mest 12. in od 16. do 18.
ure
Kot je že tradicija, je že prvi dan vpisovanja vladalo veliko zanimanje za naše vsakoletne izlete, ki jih prirejamo v sodelovanju s potovalno agencijo Aurora. Letos je izbira še posebno velika in tudi težka, saj človek res ne ve, za kateri izlet bi še odločil: za mikavno in vedno tudi nekoliko eksotično Španijo, za še ne odkrito Poljsko ali kar za Daljni vzhod in njegove skrivnosti? Ali pa bi celo počakal na programirani izlet na moskovsko olimpiad ali pa
...............................................
TRAGEDUA V PRITLIČNEM STANOVANJU V UL. PRAT0 1
Plin zadušil priletna moškega in žensko
Smrti Riccarda Vidija in Leonilde Levi - Minzi verjetno botrovala okvara na pečici na plin Tragedijo odkril Romano Vidi, ki je prišel po brata, da bi ga odpeljal na zdravniški pregled
• Sekcija KPI za Naselje sv. Ser gija prireja danes ob 20. uri na svojem sedežu v Ul. di Peco 7 pred
Nove pokojnine po 1. januarju
Sindikalni patronati INČA CGIL, IN AS - CISL in UCAP -UIL so skupno objavili v vednost upokojencem pregled novih poviškov in izboljšav pri pokojninah, ki so stopili v veljavo
1. januarja letos. Pregled je naslednji:
INPS FNPALS
Minim. pokojnine Pod minimumom Nad minimumom Dcdatne
NEODVISNI DELAVCI DRŽAVA CPDEL IN DRUGI SKLADI SOC. POKOJNINE CIV INVALIDI Totalna red.
Delna red.
Prejšnja
vsota
122.300
103.300
72.250
70.675
65.090
Povišek 1. jan. 80 16,9% 2,9%
2,9% + 47.750 2,9%
14 %
2,9% + 47.750 10.115
9.894
9.115
Nova
vsota
142.950
117.750
82.365
80.569
74.203
Hkrati z novimi poviški je vlada odobrila tudi zakonski osnutek o preosnovi pokojninskega sistema. Osnutek obsega naslednje točke: 1. poenotenje vseh pokojninskih režimov, praviloma v okviru INPS: 2. zaračunanje poviškov po premični lestvici vsakih 6 mesecev; 3. povišek socialnih pokojnin za 20.000 lir (na 102.350 lir) in minimalnih pokojnin — prav tako za 20.000 lir — za upravičence z najmanj 15 leti vplačanih socialnih dajatev (na 162.950 lir); 4. za upravičence, ki prejemajo pokojnino in hkrati tudi še delajo, bo velialo naslednje pravilo: pokojnine do 490.000 lir na mesec bodo ostale nedotaknjene; na pokojnine nad 490.000 lir pa bo zavod upravljal odtegljaje v razmerju 60% vsote nad omenjenim zneskom 490.000 lir. Upravičencem, ki prejemajo pokojnino po umrlem upokojencu, bo mesečni prejemek ostal nedotaknjen ne glede na višino vsote; 5. upokojitvena starost bo praviloma 65 let (z možnostjo anticimranja na 55 let pri ženskah in 60 let pri moških); 6. najvišja možna pokojnina se zviša na 100% plače (po 50 letih dela in vplačanih socialnih dajatev); 7. minimalne pokoinine za neodvisne delavce bodo poenotene z minimalnimi pokojninami odvisnih delavcev.
Lconilda Levi - Minzi
Riccardo Vidi
Slabo delovanje ali nenadna okvara na plinski pečici sta včeraj zjutraj botrovali tragediji v Ul. Pra-to 1. Uhajajoči plin je najprej o-mamil in nato smrtno zastrupil 77-letnega Riccarda Vidija, ko se je v kuhinji odpravljal na zdravniški pregled, in njegovo 87-letno sostanovalko Leonildo Levi - Minzi, ki se je še mudila v spalnici. Njuno smrt je odkril Riccardov brat, 69-letni Romano Vidi iz Ul. Romagna 11, ki je prišel ob 8.45 po brata, da bi ga odpeljal na pregled; po četrturnem brezuspešnem zvonenju in trkanju na vrata pritličnega stanovanja se je pt> straniščnem oknu povzpel v stanovanje, kjer je lahko le z obupom ugotovil, kaj se je pripetilo bratu in njegovi dolgoletni družici.
Riccardo Vidi in Leonilda Levi •
Minzi sta živela skupaj že kakih štirideset let, čeprav se nista nikoli poročila. Verjetno sta bila prav zaradi te posebnosti, dobra znana v mestni četrti vzdolž rebri Sco-glietto. Tako se ju spominja gospa Gidnni, soseda, ki stanuje v stanovanjskem bloku v Ul. Trato 1 pod glavno univerzo prav nasproti stanovanja Vidija: »Bila sta lep parček, zelo umirjeno sta preživljala ta leta, nikogar nista nadlegovala. Leonilda je kljub svoji visoki starosti pomagala Riccardu, ki je pred nekaj leti oslepel. Skupaj sta hodila na sprehode.*
Tudi drugi znanci so potrdili, da sta bila Riccardo in Leonilda vedno skupaj. Predvsem so ju videli
poleti, ko sta zahajala v vinotoč na Kolonji. Riccardo se je včasih tudi zadrl na družico, a ne iz jeze, temveč zato ker ji je z leti opešal sluh. Skratka — živela sta v zavidljivem medosebnem odnosu. «Za naš predel sta bila prava inštitucija,* je pripomnila gospa, ki ju je dobro poznala.
Njuno skupno življenjsko pot je včeraj prekinil plin. Dežurni zdravnik Rdečega križa dr. Giassi, ki je prispel na kraj tragedije, je ob 10. uri izdal zdravnišk poročilo o smrti Obeh, v katerem ugotavlja, da je smrt nastopila le kaki 2 do 3 ure prej: usoda je hotela, da je prispel Romano Vidi včeraj zjutraj »prekasno* po brata.
OGENJ V KLETI V UL LORENIO IN SELVA
Moški hudo poškodovan pri požaru v Škednju
Pridržana prognoza za Luigija Ferrinra, ki se zdravi na oddelku za oživljanje
Pri požaru v kletnih prostorih svojega stanovanja v Ul. S. Loren-zo in Selva 130 v škednju se je včeraj zjutraj hudo ponesrečil 75-fe
Luigi Ferrlnl
letni Luigi Ferrini, ki se sedaj bo ri s smrtjo na oddelku za oživlja nje glavne bolnišnice, kamor so ga sprejeli zaradi hudih motenj pri dihanju.
Ferrini je v kleti poskusil pogasiti požar, ki se je vnel na grelcu, pri svojem poskusu pa je verjetno vdihal preveč dima. Ko je moškega obšla slabost, sta ga iz kleti povlekla njegova žena Diomira Ka-valik ter njen brat, 72-letni Vini cio Kavalik, ki stanuje v isti ulici na številki 134. Ferrinija so prepeljali hudo ranjenega v bolnišnico z rešilcem Rdečega križa, pozneje pa sta se zatekla po prvo pomoč tudi njegova žena in svak. Ženska se je lažje ranila po glavi in bo okrevala v 7 dneh, Vinicio Kavalik pa se je opekel po obrazu in obeh rokah ter bo ozdravel v 5 dneh. Oba so po nudenju prve pomoči odslovili iz bolnišnice.
• Iz varnostnih razlogov so v teh dneh na odseku ceste, ki povezuje Konto vel z naseljem S. Nazario o-dredili prepoved vožnje s hitrostjo nad 30 kilometrov na uro.
jesenski množični pohod na Koroško k našim rojakom?
Medtem ko nekateri o vseh teh možnostih še razmišljajo, so se številni odločili	prvi dan in tako
smo že včeraj v dopoldanskih urah oddali letahr vcšpaaijo in začeli,vpisovati za drugo letalo, prav tako smo oddali prvo letalo za Poljsko in začeli vpisovati za drugo, za Filipine oziroma Daljni vzhod pa je na razpolago še osem mest.
Ker je zanimanje za Španijo precejšnje opozarjamo vse, ki so ta izlet zainteresirani, naj se prijavijo po možnosti že danes, ker bo jutri lahko že prepozno. Isto velja tudi za drugo skupino za Poljsko. Danes bomo vpisovali od 9. do 12. in od 16. do 18. ure v Ul. Montecchi 6/II, soba 22.
Umrl je zdravnik dr. Carlo Delami
Od ust do ust se je včeraj kot blisk razširila vest, da je preminil znani zdravnik dr. Carlo Delami. Napol Nemec s kancem slovenske krvi v sebi je kmalu po svojem prihodu v devinsko - nabrežinsko občino, pred več kot dvajsetimi leti, postal pravi domačin v vseh pogledih. Zrastel je v Trstu, šolal pa se je v Padovi, kjer je bil sošolec številnih tržaških slovenskih zdravnikov. Kot občinski splošni zdravnik se je skušal vživeti v naše okolje. To mu je tudi uspelo, saj je kot izredno razgledan, odprt in socialno čuteč človek spoznal, kakšen je položaj ne le naših občanov v sploš nem, ampak predvsem našega domačina, našega kmeta. Kraševci so ga vzljubili zaradi njegove sposobnosti, nesebičnosti in predvsem za radi dobrote, saj se je vedno ote pa! plačila. Dovolj mu je bilo zadb-ščenje, da je pacientu lahko pomagal. Kljub altruistični naravi na je okusil hudo ponižanje, ko se je prav zaradi svoje dobre in morda naivne narave zapletel v njemu popolnoma tuje spletke, a tudi takrat je brez zle besede plačal davek, ki gotovo ni bil njegov. Dr. Delami je slej ko prej ostal naš priljubljeni «bar-betta*, zdravnik, ki si ga lahko klical vsako uro in za katerega si bil prepričan, da bo vedno dobil pravo besedo tolažbe.
Vsi pacienti in občani Devina -Nabrežine, ter velikega dela Krasa, te bodo ohranili v trajnem spominu. Naj ti bo lahka naša kraška zemlja, ki te je sprejela za svoje ga sina.
Hvaležni pacienti in prijatelji
Pismo uredništvu
Še o ogrevanju
Dne 4. januarja je v »Primorskem dnevniku* bil objavljen članek z izjavo našega ravnatelja, s katero ne moremo soglašati. Ne zato, da bi se opravičevali, pripominjamo:
1.	da je bil na znanstvenem in klasičnem Liceju normalen pouk le v nekaterih razredih, ki so bili za silo ogreti. Poleg tega je ravnateljica omenjenega liceja zagotovila, da je odsotnost ostalih dijakov opravičena in da torej disciplinskih ukrepov ne bo;
2.	glede naše začetne potrpežljivosti, pripominjamo k izjavi našega ravnatelja, da bi bil v takih primerih (7 stopinj) pouk mogoč le, če b tudi v razredih namestili e-lektrično peč, kot je bila v ravnateljevi sobi.
Podpisani dijaki V.a in V.b razreda TTZ
Odličen nastop romunskih gostov
Disciplinirano muziciranje, vrhunska tehnika in trdna zlitost so odlike, ki jih je trio Pro Arte iz Bukarešte potrdil tudi v nedelio zvečer v gledališču France Prešeren v Boljuncu. Gostje so se predstavili s sicer živahnejšim, toda nič lažjim programom in z lahkotnim in dogiianim muziciranjem takoj osvojili občinstvo. Njihov naraven in spoštljiv"odnos do glasbe se odraža tudi v njihovi izvenkoncertni preprostosti in dostopnosti. Kot na odru, so Anda Petroviči, Luminita Ghencea in Josef Calef tudi za kulisami zelo prijetni sogovorniki, polni topline in duhovitosti.
Pred nastopom, ki ga je organiziral Koordinacijski odbor prosvet nih društev iz Brega je goste v ro munščini pozdravil Baris Pangerc Med koncertom pa moramo zlasti poudariti zgledno zadržanje našega občinstva, ki je naredilo zelo dober vtis tudi na izvajalce. Podobni vrhunski koncerti bi morali po naših krajih postati pogostejša praksa.
Z nožem napadel
moža postave
Doslej še neidentificiran jugoslovanski državljan jt sinoči malo po 19. uri v Ul. Trento (na vogalu z Ul. Geppa) l nožem napadel in ranil marešala JV Luciana Scozzaia in agenta Raffaeleja Maia. Scozzai in Maio sta hotela m'adeniča — star je približno 20 do 25 let — ravno aretirati zaradi tatvine, ko se jima je slednji izognil, potegnil iz žepa nož ter se zagnal proti njima.
Predno sta ga onesposobila, je Jugoslovan ranil Scozzaia v desno ramo in v levo roko, Maia pa v nadlaket. Po aretaciji razboritega nasilneža so se vsi trije zatekli v glavno bolnišnico. Marešalu Scozzaiu so nudili prvo pomoč s prognozo o-krevanja v dveh tednih, prav tako dva tedna pa se bosta morala zdraviti tudi Maio, ki so ga sprejeli na ortopedskem oddelku, in neznanec, ki je med pretepom dobil udarce v glavo.
8. 1. 1979
8. 1. 1980
Minilo je leto dni, odkar me je zapustil moj dragi mož
Jakob Karel Kette
Z žalostjo se ga spominjam
žena Marija
Dne 6. januarja nas je nenadoma zapustila naša draga
J0SIPINA SL0BEC vd. SCHILLANI
(Pina dei porchi)
Pogreb bo danes, 8. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo; sin Pino, nevesta Barbara, vnukinji Silvana in Daniela z družinama ter drugi sorodniki
Trst, 8. januarja 1980 (Občinsko pogrebno podjetje)
Gledališča
ROSSETTl
Od danes, 8. januarja, dalje, gostovanje Stalnega gledališča iz Genove z Lesagevim delom «Turcaret». Odrezek številka 5, izmenični. Rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI
V	soboto, 12. januarja, z začetkom ob 19.30 premiera opere »Tri-stan in Izolda* Richarda VVagnerja. Originalna verzija v nemščini. Orkester Verdijevega gledališča vodi Matthias Kuntzsch, režija Wolf Siegfried Wagner.
* * *
V	petek, 11. t.m., ob 18.30 v CCA predstavitev opere.
Razna obvestila
Sindikat slovenske šole — tajništvo Trst sklicuje za jutri, 9. jaguarja, ob 15. uri redno sejo odbora. Zaželena je polnoštevilna u-deležba in točnost.
ZKMI iz Križa obvešča, da se
PLESNI TEČAJ začne jutri, 9. t.m., ob 20. uri.
Prosimo vse vpisane, da dvignejo izkaznico pri odgovornih odbornikih ali eno uro pred začetkom tečaja.
Kino
Nazionale 14.30 «Gli aristogatti*. W. Disney.
Ariston 16.00—22.00 «Saint Jack*. Ben Gazzara.
Eden 15.00—22.15 «11 cacciatore di squali». F. Nero
Ritz 16.00—22.15 «lo sto con gli ippo-potami». T. Hill in B. Spencer.
ExceIsior 16.00 «11 malato immagi-nario*. A. Sordi, L. Antonelli.
Grattacielo 16.00 «Agenzia Riccardo Finzi*. R. Poz'etto.
Fenice 16.00 «Apocalypse now». M. Brando. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 15.00 «La piu grande avven-tura di Jeeg Robot». Risanke.
Filodrammatico 15.30—22.00 «Le por-nocoppie». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «La supplente*. Film s Carmen Villani, ter varietejski program s skupino «Nobile». Oboje prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 15.00 «Senza famiglia — Remi e il suo cane Kapi*. Risani barvni film.
Aurora 16.00 G'i occhi di Laura Mars». Barvni film za vsakogar.
Capitol 16.00 «Mani di velluto*. A. Čelen tano.
Volta (Milje) Zaprto.
Vittorio Veneto 16.00 «Gioco sleale». Barvni film za vsakogar.
Aldebaran 15.15—22.00 «SuperAndy, il fratello brutto di Superman*.
OBČINA MILJE
(tržaška pokrajina)
RAZPIS LICITACIJE
Miljska občina razpisuje naslednje privatne licitacije v skladu z zakonom št. 14 z dne 2. februarja 1973, člen 1, črka d, da odda v zakup spodaj navedena dela. Osnovna cena za vsako licitacijo posebej navedena:
L Izredna ponr?»ila šolskih	poslopij - 1. baza 116.162.000	lir
2.	Cestna dela	122.500.000	”
3.	Javna razsvetljava	228.760.000
4.	Prenovitev občinskih uradov	151.651.000	”
5.	Gradnja socialnega centra AQUILINIA
1. tranša	212.931.000	”
6.	Povečanje pokopališča	107.170.000	”
7.	Ureditev miljskega središčnega parka
1. tranša	100.980.680	”
8.	Ureditev Ul. Par.zera	18.080.700	”
Zainteresirana podjetja naj naslovijo prošnjo za prepustitev k licitaciji na kolkovanem papirju za vsako licitacijo posebej, tajništvu občine Milje, Trg Marconi št. 1. Rok zapade 10 dni po objavi tega obvestila v deželnem uradnem listu, po zakonu št. II z dne 2 januarja 1973, člen 7, predzadnji odstavek. Prošnja za prepustitev k licitaciji ne obvezuje občinske uprave.
Milje, 2. januarja 1980
ŽUPAN
(MILLER BORDON)
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulic", sv. Frančiška 20/n. danes, 8. januarja, ob 20.30
SEKSUALNA KULTURA NA SLOVENSKEM
Dr. Hubert Požarnik, psiho-terapeut v Centru za mentalno zdravje pri Kliničnem centru v Ljubljani, bo govoril o problemih, ki jih v spolnosti ima poprečni Slovenec, o odnosu javnosti, o tem, kako Slovenija rešuje tovrstno problematiko. Večer in pogovor, ki mu bo sledil, bo vodila Alenka Rebula.
Posebej vabimo, da se udeležijo torkovega večera in debate vsi, ki se pri nas srečujejo v svojih strokah s problemi spolnosti:	šolniki, so-
cialni delavci, psihologi in zdravniki.
GLASBENA
MATICA
Trst
Sezona 79/80
Peti abonmajski koncert
V petek, 11. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ZAGREBŠKI SOLISTI
sodelujeta:
Irena Grafenauer, flavta Mario Ivelja, kontrabas
Na sporedu: Rameau, J. S. Bach, Papandopulo in Verdi. Prodaja vstopnic v pisarni GM 10. in 11. t.m., od 9. do 11. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI
Atentat na Mattarello predstavlja ustrahovanje mlajših kadrov KD
Soglasna obsodba vdora čet SZ v Afganistan - Novoletna voščila Ferletičeve v slovenščini - Podpora spremembi trgovske strokovne šole
p Čestitke
Naročnina za
PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980
Celoletna................................. 38.000 lir
Polletna................................. 25.000 »
Mesečna. , . .	.! \ V" . 8,VV1" 5!tJO0
—r7T.r %	s , ..	• iti ' ■.'**• ,..
Celoletna naročnino,Lza Primorski dnevnik v lvl^'iW^l'-38.000,' lir se lahko plača samo do 30. aprila. Tistim.'ki 'je do tega datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir.
Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, UL Montecchi 6 Tel. 794672
Uprava: Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82
Raznašalci Primorskega dnevnika
Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banke: tek. račun štev. 1192
Danes praznuje 60 let ANTONIJA (NINA) HRVATIČ, še na mnoga zdrava leta ji kličejo vsi domači, Id jo imajo radi.
PD RDEČA ZVEZDA
SALEŽ
vabi vse, ki bi radi preživeli prijeten večer v magičnem svetu, na srečanje s čarovnikom MARIOM POGAČNIKOM iz Sežane, ki bo jutri, 9. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih.
Sekcija VZPI - ANPI in PD Slovenec Boršt-Zabrežec
vabita
na proslavo ob 35. obletnici tragičnega dne 10. 1. 1945, ki bo v prosvetni dvorani 10. januarja 1980 ob 20.30.
I Pesem o prijateljstvu
koncert zborovske pesmi V KULTURNEM DOMU V TRSTU. V SOBOTO, 12. JANUARJA, OB 20.30
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
TEČAJ ZA SPECIALIZACIJO V KNJIGOVODSTVU
Obveščamo, da bo naslednje predavanje danes, 8- t. m., ob 19. uri v prostorih TTZ Žiga Zois.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 8. januarja Son„	MAKS
16 Vz‘de ob 7.45 in zatone ob ha j -T Dorina dneva 8.53 — Lu-,'de ob 22.52 in zatone ob 10.57 JuW, SREDA, 9. januarja JULIJAN
Vrem
ra a« včeraj: najvišja temperaturi stopinje, najnižja 3,7, ob 18. nara* .stop'ni. zračni tlak 1013 mb •’ veter 8 km na uro severo-iasnn k’ v*aRa 61 odstotna, nebo morje skoraj mirno, tempe-ura morja 9,4 stopinje.
Rnrs ««'STVA IN SMRTI
Com t 1 S0 SE: Sean Possa' Gia kan? Ducchini, Martina Grgič, Zor-
lTX/rrlicev'c, Monica Bernardi. li0 M j I SO: 93 letna Emilia Sta-Q„riVc*- Stalio, 74-letni Domenico ha Si ^letni Carlo Koren, 52-let-7()-l«,t 'na. Crevatin por. Debrilli, cic c!?, G'usePPina Putar vd. Kre hi ’ /p, m- Ada Negri por. Carli burti» etna Jolanda Bologna por. Vin^nl 80-letna Rubina Brunetti vd. Burni ’ ^tetna Elena Ivancich vd. lo. 77-letna Angela Colladon
por. Maiorano, 53-letna Ester Delo-si por. Busan, 77-letna Olga Minca vd. Scher, 4 dni stara Jenni Piasen-tini, 90-letna Ines Pernich vd. Uj-cich, 90-letna Giuseppina Zlobec vd. Schi liani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50 (od 8.30 do 13. ure in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA Sl UŽBA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef. šte Vilka 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel 228 124; Bazovica tel 226 165; Opčine: tel 211001. Prosek: tel 225^ 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
UGODNO prodam dvometrske smučke Elan PU 727 Polyurethan, brez vezi, v dobrem stanju. Telefonirati na št. 825-247 v popoldanskih urah.
PRODAM sedmero rabljenih lesenih vrat za notranjost stanrvanj v dobrem stanju. Telefon 825155. ■
DR. BORUT SPACAL sporoča, da je začel opravljati službo splošnega zdravnika v Doberdobu. Občani tudi iz Jamelj in Dola, zavarovani pri kateremkoli zavodu (INAM, INADEL, ENPAS itd.), ki bi ga hoteli izbrati, lahko to storijo na uradu SAUB v Tržiču.
PRODAM fiat 1°7 L 1978. leta - 8.000 km, trojna vrata, tel. 227284.
PRODAM lancio fulvio rally 1.3S letnik 1970 - karoserija karambo-lirana (sprednji del), motor s komaj opravljenim servisom, športna kolesa, odlično ohranjena notranjost. Telefonirati na tel. št. 410-372.
GOSTILNA «A1 palombaro* nudi vsak dan razen ob sredah žabe, fondue, bourgognone, tatarski biftek divjačino in druge specialitete. Za rezervacije tel. 54-571
PRODAM fotokamero POLAROID za 63.00C lir. Imam tudi lepe u-metniške fotografije, katere si lahko ogledate na stanovanju. Cene ueodne novoletni popust! Bogomil Lilija, Bidovčeva 13/A, Koper.
ROBERT Pipan Mavhinje — osmica se nadaljuje.
PRODAM mizo dolgo dva metra in 60 cm široko. Telefonirati ob delavnikih na tel. št. 741670 od 10. do 13 ure.
Prvo sejo pokrajinskega sveta v novem letu je predsednik Pagura odprl z novoletnimi čestitkami ter z globoko zaskrbljenostjo zaradi nadaljnjega zaostrovanja terorističnega nasilja, ki je povzročilo smrt predsednika deželnega odbora Sicilije Mattarelle, ter zaradi poslabšanja mednarodnega položaja s sovjetsko zasedbo Afganistana. Poudaril je dolžnost državljanov, da okrepijo svojo udeležbo v vodenju javnih ustanov in da s tem utrdijo demokracijo, kar pa zadeva Afganistan se je skliceval na pravice naroda do samoodločbe. Predsednik Pagura se je spomnil tudi svetlega lika preminulega socialističnega voditelja Pietra Nennija.
Za njim je najprej spregovoril komunist Poletto, ki je obsodil teroriste, pa naj se sklicujejo na svoje levičarstvo ali na desničarstvo ali pa na avtonomijo. Prav tako je obsodil sovjetski vojaški poseg v Afganistanu. Demokristjan Longu je dejal, da so hoteli teroristi z a-tentatom na Mattarello udariti predvsem po mladih demokristjanskih kadrih in jih prestrašiti. Socialist Cumpetta je dejal, da prihaja do okrepitve teroristične dejavnosti v Italiji prav v času povečanja mednarodne napetosti.
Maria Ferletič (SSk) je v samo slovenskem jeziku dejela, da bi pričakovala od predsednika tudi slovenski novoletni pozdrav, ker so v pokrajinskem svetu tudi slovenski j predstavniki, ker delajo na pokrajini slovenski ljudje in ker je na seji pokrajinskega sveta orisoten slovenski tisk. Izrazila je željo, da bi v letu 1980 Slovenc; bili deležni j zaščitnega zakona. Obsodila je atentate na demokracijo v	Italiji ter
vdor sovjetskih čet v Afganistan.
Izrazila jo pričakovanje, da bodo v novem letu izplačali Slovencem odškodnino za razlaščeno	zemljo in	,
da bodo njene, od leta	1978 dalje	! . g
predložene interpelacije	dali čim	j
prej na dnevni red pokrajinskega sveta.
V zvezi s predlogom	odbornika
Gallarettija, da bi v Gradišču odprli kmetijski zavod za tistih 150.. dijakov z goriške ookrajine. ki obi skujejo šolo v Čedadu, ie Maria | Ferletič opozorila na zahtevo slo-venske poklicne šole, da se spreme ni v tehnični zavod s smerjo za zunanjo trgovino in za geometre.
Socialist Cej je v zvezi s tem vprašanjerfi dejal.1,.da se slovenski* javnost živo zanima! za razvoj šol kot pomembnega faktorja svojega narodnostnega tobStbja ter dodal, da je potrebno s političnim prepričevanjem doseči takšno spremembo trgovske šole. v kateri bodo mogli slovenski dijaki dokončati strokovni študij v svojem jeziku.
stavlja'ta korak sovjetske zveze kršenje najplemenitejših načel o neodvisnosti in samoodločbi narodov.
Ta vojaški poseg povečuje že itak slab položaj na celotnem tamkajšnjem območju. Spora na Bližnjem vzhodu, ameriško - iranskega spora ter afganistanskega vprašanja ni mogoče reševati z vojaškimi posegi, z obnašanjem, ki predstavlja kršenje mednarodnega prava, ali z gospode 'cimi represalijami, ampak predvsem s spoštovanjem pravice narodov do neodvisnosti in samoodločbe. Z vztrajnostjo je potrebno spor odstranjevati s pogajanji, z utrjevanjem pomiritve v svetu ter z razvijanjem mednarodnega sodelovanja.
Vodstvo federacije CGIL, CISL, UIL podpira akcijo delavcev in sindikatov vsega sveta ter hkrati poziva vlado, naj na najbolj prikladnih mestih izraža zaskrbljenost italijanskih delavcev ter naj opravlja aktivno vlogo, da se iz Afganistana umaknejo tuje čete in da se spoštuje suverenost te države.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
Obdarili so mestne redarje in prometne miličnike
Skupina navdušenih motociklistov, članov nekaterih goriških moto-klu-bov, je v nedeljo zjutraj pripravila vsakoletni praznik prometnih policajev, ki mu naši sosedje pravijo «befana del vigile».
Pred Garibaldijevo kavarno so u-redili zbirno mesto za darila, ki so jih prispevali posamezniki in številna podjetja z Goriškega. Darila, namenjena mestnim redarjem, so organizatorji izročili kar na zbirnem mestu, zatem pa so obiskali še poveljstvo prometne policije na Roj-cah iri poveljstvo' karabinjerjev v Gorici. V koloni so se nato odpeljali še na kvesturo, obiskali pa so tudi mednarodni mejni prehod pri Rdeči hiši, kjer so izročili darila članom jugoslovanske leteče milice.
Nabirka je letos dosegla bolj skromen uspeh, tako pravijo prireditelji praznjka, 30. po vrsti.
KAJ PRIPRAVLJAJO NA RAZSTAVIŠČU ESP0MEG0
Koledar letošnjih sejemskih prireditev ob ločniškem mostu
Ob koncu aprila jubilejna deseta razstava ESP0MEG0 Junija razstava vin, jeseni pa sejem pohištva Organizacijo prireditev prevzelo podjetje Orgalfi
Te dni so objavili sporede pomembnejših sejemskih prireditev, ki se bodo zvrstili do konca leta na goriškem razstavišču ob ločniškem mostu. Od 24. aprila do 4. maja bo na sporedu 10. mednarodna razstava ESPOMEGO, kjer bo mogoče videti in kupiti marsikaj za koristno izrabo prostega časa in za ureditev stanovanj. Že drugič pa bedo razstavili tudi naprave za koriščenje sončne energije, za ogrevanje vode in stanovanj.
Od 6. do 15. junija bodo na razstavišču priredili specializiran sejem «Bianco bianco*, na katerem bodo razstavili in prodajali najboljša bela vina v deželnem in vsedržavnem merilu ter najboljša evropska vina. Poleg vina pa bodo na ogled tudi različni stroji za predelavo grozdja in pripomočki za kletarjenje. Od 25. oktobra do 3. novembra bo 4. sejem pohištva in stanovanjske opreme, s posebnim poudarkom na kuhinjsko pohištvo. Poleg omenjenih prireditev bo najbrž še nekaj manjših razstav. Tako bo ob koncu novembra že tradicionalni sejem kmetijske mehanizacije, računajo pa še na nekatere nove pobude. Novost glede upravljanja z razstavnimi prostori je prav gotovo v uvedbi, oziroma ustanovitvi
Tečaj otroških vrtnaric
Sindikat obsoja vdor sovjetskih čet v Afganistan
Pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL je obsodila sovjetski vojaški poseg v politične in vojaške zadeve Afganistana. Po sodbi goriške sindikalne federacije pred-......................n............
NA OSNOVI PODATKOV OBMEJNE POLICIJE
l^JKatališkem domu v*.Cfaijcr sg,aft. včeraj pričel tečaj!, ki ga Sindikat slovenske šole prireja za otroške vrtnarice. Za uvod je tajnik sindikata Marjan Bednarik opisal namen in trajanje tečaja. Povedal je, da bodo v prvi fazi pripravljali tečajnice na natečaj za enajst stalnih mest, najprej za , pismeno nalogo, ki bo čez en mesec, potem pa še za ustni izpit, ki bo najkasneje do 30. junija. Strokovna predavanja bodo dvakrat na teden, ob ponedeljkih in četrtkih,, predavala pa bosta prof. Mira Cenčič iz Nove Gorice ter upokojeni šolski inšpektor Oskar Bole iz Trsta, ki bo uvedel tečajnice v šolsko zakonodajo.
Predavateljica Mira Cenčič je včeraj okvirno predstavila snov, ki
PRECEJ UPLAHNEL OSEBNI PROMET NA MEJNIH PREHODIH
Na Goriškem lani skoraj za eno tretjina manj prehodov kakor leta 1978
V trenutku različnih gospodarskih, družbenih in političnih kriz, ki tako ali drugače pogojujejo naš vsakdan, je skoraj povsem razumljivo, da se na to odraža tudi na migracijskih tokovih ob mejah, predvsem na italijansko - jugoslovanski meji.
Januar je običajno mesec obračunov, čas za pregled doseženih u-spehov, ali analizo neuspehov. Zato smo danes namenili nekaj več pozornosti prav osebnemu prometu na
hodov na tržaškem in videmskem območju.
Remo Moreu spet v «11 Torchio»
V goriški galeriji 11 Torchio so v soboto odprli razstavo slik umetnika Renza Morena iz Ronk. Tudi tokrat razstavlja slike r.a temo Kra
4/U1UU.AU JJ1C4V UOV.U	»**•* • --- --------j
mejnih prehodih na Goriškem, ki je sa. Brd in obmorskih krajev. V zadnjem trenutku je umetnik razstavil tudi nekaj bronastih slik na partizansko tematiko, ki, bodo krasile partizanski spomenik, ki ga bodo še letos postavili na Tartinijevem trgu v Piranu, Podobne umetnine Moreua krasijo partizanski spomenik v Opatjem selu, ki so ga odkrili jeseni 1978. Razstava bo odprta do 18. januarja.
Prinpvrttjip za
DIJAŠKO MATIC«
lani kakor izhaja iz podatkov obmejne policije, upadel približno za eno tretjino v primerjavi z letom 1978. Mejo je namreč prekoračilo »samo* 10.836.344 oseb, medtem ko so jih leta 1978 našteli 14.880.927. Še bolj neugodna pa bi bila primerjava z rekordnim letom 1977, ko je mejo na vseh prehodih na Goriškem prekoračilo skoraj 15,5 milijona oseb. Takrat so .udi zabeležili absoluten rekord (oc* leta 1955, ko je stopil v veljavo videmski sporazum). ki ga bo, po vseli znakih sodeč, najbrž težko, ali pa povsem nemogoče izenačiti.
Kako je bilo na mejnih prehodih v decembru? Obmejna policija navaja. da je ta mesec prestopilo mejo 956.451 oseb. Od teh se je 385.162 poslužilo potnega lista. 571.289 pa je bilo imetnikov maloobmejne prepustnice. Po številu prehodov so še vedno na prvem mestu jugoslovanski državljani, tako v prometu s potnimi listi, kakor v okviru maloobmejnega sporazuma.
čeprav je bilo v decembru v Gorici občutiti nekaj dni precejšnjo gnečo, se to ni kdove kako poznalo v številu mejnih prehodov, saj jih je bilo, v primerjavi z novembrom lani, le za okrog 100 tisoč več. Iz tega bi se dalo sklepati, da so v Gorico prišli tudi številni gostje in kupci iz Jugoslavije, ki so v Italijo vstopili preko drugih mejnih pre-
Socialni sklad za revnejše najemnike
Na podlagi deželnega zakona št. 60 od 27. novembra 1979, ki zadeva način razdeljevanja »socialnega fonda* najemnikom v slabih gmotnih razmerah, je dežela pozvala vse občinske uprave, naj do konca tega meseca zberejo prošnje občanov, ki se jih to tiče, da bi fond porazdelili. Sredstva iz tega sklada bodo razde lili po kriterijih, ki so opredeljeni v državnem zakonu št. 392 od 27. ju lija 1978. Podporo bodo prejeli tisti katerih letni dohodek ni višji od dveh minimalnih pokojnin INPS za družino z enim ali dvema članoma.
Kdor izpolnjuje zgoraj] navedene pogoje, naj predloži prošnjo do 31. januarja letos na protokolni občinski urad. Urad za podpore goriške občine bo na voljo za vsa pojasnila.
jo bodo obravnavali*'^:* vsem*'-tem času. Nanizala jč'1-terne iž psih dl o1 g;je, pedagogike, otroške in mladinske literature, o pristopu k otroku, vlogi staršev v vzgojnem procesu, o delu z otroki, ki imajo motnje v razvoju, prav tako pa o vzgojnih metodah, o skupinskem in individualnem delu z otroki.
Tečaj ni pomemben samo zato, ker bo kandidatinje pripravil na izpit, ampak tudi zato, ker jim bo posredoval zeln bogato snov, tako velikega pomena za njihovo uspešno feksnejše delo v vrtcu.
Sestavljena prednostna lestvica za 60 novih pristaniških delavcev
Tržaško luško poveljstvo je sporočilo, da so sestavili prednostno lestvico za zaposlitev in vpis v poseben register 60 pristaniških delavcev. Odločitev je že tudi potrdilo ustrezno ravnateljstvo, medtem ko je ministrstvo za trgovinsko mornarico že izdalo odlok takojšnji zaposlitvi delavcev. S tem se dejansko zaključuje dolgotrajen postanek, ki se je začel že lani p>oleti.
Danes ob 19.30 bo v sejni dvorani goriškega pokrajinskega sveta skupščina članov sindikata delavcev javne varnosti, ki deluje v sklopu sindikalne federacije CGIL - CISL -UIL. Razpravljali bodo o osnutku vladnega zakona o reformi policije ter o zaključkih nedavnega vsedr-avnega kongresa sindikata člelavcev javne varnosti.
Iz krminske bolnišnice
Na državni cesti št. 305 pri Kr-minu se je v nedeljo ponoči ponesrečil 20-letni Dino Ariis iz Vidma, Ulica Rizzolo 3. Peljal se je v fiatu 500 v smeri proti Vidmu ter iz nepojasnjenih razlogov treščil v obcestno drevo. V krminski bolnišnici se bo moral zdraviti dva tedna.
Dnevni red'- predvideva' razpravo o ižvajaVijli' j&čfiifUMet' V^ijonu ter razpravo o nekaterih drugih vprašanjih. Seje se bo udeležil tudi občinski odbornik za javna dela Zu-calii.
V četrtek, 10. januarja, pa se bo v dvorani športne hale pri Ma-donini sestal rajonski svet za Pod-goro. Na dnevnem redu je razprava o športnih strukturah na področju Podgore. Na sejo, ki bo ob 20. uri, so povabili občinska odbornika Fantinija in Zucallija.
posebne družbe Orgalfi, ki bo odslej skrbela za usklajevanje in izvedbo različnih pobud. Doslej so to nalogo opravljala različna podjetja. Sedež društva je v Vidmu, podružnice pa ima v Firencah, Lignanu in tudi v Gorici.
Gledališča
Tržaški Teatro stabile bo jutri zvečer nastopil v Gorici z delom »Vojvoda vom Keith», Franka We-dekinda. Predstava bo ob 20.30 v dvorani Ginnastica Goriziana.
Koncerti
V okviru "lasbenih večerov, ki jih prireja goriška občinska uprava v sodelovanju z združenjem glasbenikov naše dežele, bo drevi, ob 20.30 nastopil v goriškem avditoriju romunski «Trio pro arte*. Izvajal bo de'a Johannesa Brahmsa.
Predavanja
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem vabi člane in prijatelje v Gregorčičevo dvorano na Verdijevem korzu 13 v soboto, 12. januarja, ob 15. uri na predava« nje in predvajanje filmov Miladina Černeta o Japionski, Tajski in Filipinih.
Razna obvestila
VZPI - ANPI Gorica priredi za vse bivše borce in prijatelje tradicionalno tovariško srečanje — večerjo v soboto, 2. februarja 1980, ob 20. uri v Park hotelu v Novi Gorici. Prijave sprejemajo vse sekcije do 27. 1. 1980.
Prosvetno in športno društvo »Vipava* priredi v soboto, 12. t.m., ob 20. uri redni občni zbor. Zasedanje bo v prostorih društva.
Ženski iniciativni odbor za Goriško vabi v soboto, 12. januarja, od 17. do 19. ure na ogled razstave, ki jo pripravljajo udeleženke kuharskega tečaja z območja Pevme, Oslavja in Štmavra. Razstava bo v dvorani prosvetnega društva Naš prapor v Pevmi.
Kino
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves aan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
Gorica
VERDI 17.00—22.00 »Niente vergini in collegio*. N. Kinsky in G. Sundcwist. Barvni film.
CORSO n.(XL-22.00 »Da Corleone a Brooklyn*. M. Merli in Laura Belli.
VITTORIA r-.36-22.00 »La parte piu appetitosa del maschio*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 »Fuga da AIcbIt^z^
PRINCIPE- 17.30-22.00 »Che cosa avete fatto a Solange?*
J\ova Gorica in okolicu
SOČA lB.OO—22.00 «Jovana Lukina*. Jugoslovanski film.
SVOBODA .18.06-22.00 »Obljubljena žena*. Avstralski film.
DESKLE 19.30 «Kačje gnezdo*. Italijanski film.
aimiiiiimniiiiimiiiiiiiiiimiitHiiiiiiiimtiiiiiiimiiniimiiiiuiiiiiiimiiiaiiiimiiiiiimi, tuiiiiin iiiiiiiiiiiim
VČERAJ POPOLDNE V FOGLIANU
Priletna ženska umrla v strahovitem trčenju
Gre za 64-letno Mario Dalmas iz Tržiča Hudo ranjen tudi šofer tovornjaka
Danes na Vogrskem pogreb Petra Fornazariča
Danes ob 15. uri bodo na Vogrskem pokopali Petra Fornazariča, znanega protifašista in borca za svobodo, ki je bil zaradi svojih idej že leta 1942 zaprt v fašističnem zaporu Co-roneo v Trstu. V osvobodilnem boju je opravljal pomembne naloge. V njegovi hiši na Vogrskem je bil bunker, kjer je bil sedež pomembnih organizacij in partizanske ope-rative. Opravljal je funkcijo načelnika pokrajinskega gospodarskega komiteja za Slovensko Primorje.
Na državni cesti št. 305 v Foglia-nu sta včeraj okrog 17. ure trčila tovornjak goriške registracije, ki ga je upravljal 41-letni Candido Altran iz Vileša, Ul. Aquileia 39, ter fiat 850, v katerem sta se peljala 64-letna Maria Dtomas iz Tržiča, Ul. S. Gabriele 11 ter 67-let-ni Ferrucio Antoni, prav tako iz Tržiča.
V nesreči je umrla voznica fiata, Dalmasova, njen sopotnik pa bo ozdravel v 25 dneh, medtem, ko se bo moral šofer tovornjaka, ki je ostal ujet v skrivljeni pločevini, zdraviti dva meseca. Nesreča se je pripetila v neposredni bližini znanega gostišča «A1 Cacciatore. Kako je do strahotnega trčenja prišlo, pa bo mogoče ugotoviti šele p' zaslišanju obeh ranjencev.
Tovornjak je, kakor je ugotovila obhodnica prometne policije, vozil v smeri iz Tržiča proti Zagraju, v nasprotni smeri pa je pripeljala Dalmasova. Menda je do nesreče prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja, kar pa še ni potrjeno. Po
trčenju je tovornjak zaneslo v levo, kjer je prebil ograjo ter obstal na vrtu bližnje hiše. Fiat 850, katerega leva stran je bila ob udarcu popolnoma razbita, pa je obstal počez n_ sredi ceste. Pri reševanju so pomagali tudi tržiški gasilci.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Jožefa Cussigha, so gospa Ondma in stanovalci v hiši št. 7 v Ul. Corsica darovali 72 tis"č lir centru za boj proti rakastim obolenjem goriške bolnišnice.
Za spomenik padlim v Štandrežu so prispevali: družina Zavadlav in Ema Brajnik 15.000 lir, Savo Tomšič 10.000 lir, Luciano Ovidoni 10.000 lir, Slavko Glesič 15.000 lir, 50-let-niki iz Štandreža 33 150 lir.
Sekcija VZPI-ANPI za Peč, Rn-po in Gabrje, izreka predsedniku Oskarju Maliču iskreno sožalje ob izgubi tašče.
Iz delovanja rajonskih svetov
Rajonski svet za Pevmo, štmaver in Oslavje se bo sestal jutri zvečer ob 20.30 v dvorani PD Naš prapor.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona
FRANČIŠKA DEVETAK
Pogreb bo danes, 8. januarja, ob 14. uri iz mrliške veže glavne bolnišnice v Gorici na pokopališče na Vrhu.
Žalujoči: hčere in sinovi z družinami in drugi sorodniki
Vrh, Peč, 8. januarja 1980
SMUČARSKI SKOKI
V NEDELJO V BISCHOFSHOFNU
Slavje vzhodnih Nemcev
Uvrstili so kar šest tekmovalcev med prvih deset - Zmagal je Weber - Najboljši Jugoslovan je bil Norčič, ki se je uvrstil na 17. mesto - Avstrijcu Neuperju lovorika 28. turneje
NOGOMET

V C LIGI
S tekmo v Bischofshofnu se je v nedeljo končala 28. skakalna Inter-sport turneja, ki je bila istočasno peta preizkušnja za nov svetovni pokal v smučarskih skokih. Medtem ko so bili avstrijski tekmovalci v Bischofshofnu precej previdni, da si ne bi pokvarili s tveganimi skoki uvrstitve na skupni lestvici, morda tudi ker se na tekmi niso znašli, so vzhodnonemški skakalci, ki na turneji niso startali preveč blesteče, dali vse od sebe in dosegli zavidljiv uspeh: kar šest jih je doseglo mesto v prvi deseterici, in sicer Martin Weber in Henry Glass prvo oziroma drugo mesto: Duschek, Dec-kert in Meisinger četrto, peto oziroma šesto mesto: Ostwald je zasedel osmo mesto, Danneberg pa je s 14. mestom prispeval ekipi dve točki za svetovni pokal.
Tokrat so imeli Avstrijci dva predstavnika med najboljšimi desetimi. Neuperju je nekoliko slabša u-vrstitev, to se pravi deseto mesto v Bischofshofnu, zadostovalo za o-hranitev prvega mesta na lestvici turneje, saj si je v prejšnjih tekmah pridobil tolikšno prednost, da ga je bilo praktično nemogoče ujeti. Na skupni lestvici pa si je pokvaril u-vrstitev Alfred Grover, kateremu deveto mesto in 214.6 točke ni bilo dovolj za ohranitev drugega mesta: pač pa je Groyer ohranil drugo mesto na lestvici za svetovni oo kal (točke je nabral že v Cortini, kjer DNR ni nastopila).
Na skupni lestvici turneje pa se je na drugq mesto povzpel vzhodnonemški skakalec Henry Glass, tekmovalec, ki je bil po svojih dosežkih na turneji iz tekme v tekmo boljši.
Lepo presenečenje je v Bischofshofnu pripravil Poljak Pjotr Fijas, ki je bil po prvi seriji sedmi, v drugem nastopu pa je z odličnim 101,5 m dolgim skokom (najdaljši v drugi seriji, ko je komisija skrajšala zalet za 1,5 m) dosegel tretje mesto.
Jugoslovanski skakalci so na turneji izpolnili pričakovanja. Norčiču je na vsaki tekmi uspelo pridobiti mesto v prvi dvajseterici. V Bischofshofnu je bil po prvi seriji na 16. mestu, v drugi seriji, ko si je nekaj tekmovalcev s kratkimi skoki pokvarilo uvrstitev, pa je bil tudi Bogdan krajši, kar ga je stalo eno mesto. Pristal je torej na 17. mestu.
Poleg Norčiča se je na zadnji preizkušnji uvrstil v finalni del tudi Ivo Zupan, ostali pa so biK"gf’ekrat-ki. da bi prišli v petdeseterico. Zupan je po drugem nastopu končal na dnu lestvice.
Glede ostalih jugoslovanskih predstavnikov: dobro sta napredovala mlada Benedik in Ulaga. Bajcu manjka še nekaj treningov, Tepeš se bo moral izpopolniti v tehniki. Mlakarju pa se pozna lanska poškodba. tako da pričakujejo od njega boljše rezultate ob koncu sezone.
Lestvica tekme v Bischofshofnu 1. Weber (NDR) 102 m + 97 m
(121,2 + 109,2) 230,4
2.	Glass (NDR) 100,5 m + 98 m (116,1 + 111,9) 227,2
3.	Fijas (Pol.) 98,5 m 4- 101,5 m (110,8 + 116,0) 226.8
4.	Duschek (NDR) 98,5 m + 100 m (111.5 + 113,0) 221,7
5.	Deckert (NDR) 99,5 m + 99 m (109,7 + 111.0) 220,7
6.	Meisinger (NDR) 97.5 m 99,5 + (107,9 + 112,2) 220,1
7.	Puikkonen (Fin.) 100 m + 93,5 m (114,9 + 104,8) 219,7
8.	Ostvvald (NDR) 98 m + 98 m (109,6 + 119,6) 219,2
9.	Grover (Av.) 95,5 m + 94 m (109.1 + 105,5) 214,6
10.	Neuper (Av.) 97.5 m + 91,5 m (112,4 + 101.5) 213,9
11.	Vlasov (SZ) 212,6
12.	Mosching (Švi) 212,0
13.	Bobak (Pol.) 211,3
14.	Danneberg (NDR) 211,0
15.	Akimoto (Jap.) 209.9 17. Norčič (Jug.) 96 m + 93 m
(106,3 + 101,1) 207,4
SKUPNI VRSTNI RED TURNEJE
1. Neuper (Av.) 940,1; 2. Glass
(NDR) 912,9;	3. Weber (NDR)
912,7; 4. Ostvvald (NDR) 912,3; 5. Groyer (Av.) 904; 12. Norčič (Jug.) 880.2 ; 55. Zupan (Jug.) 564 ; 57. Tepeš (Jug.) 495.9; 63. Bajc (Jug.) 474; Benedik (Jug.) 468.6; 69. Ulaga (Jug.) 450,5; 81. Mlakar (Jug.) 347,5.
SVETOVNI POKAL - POSAMEZNIKI 1. Neuper 96; Groyer 48; 3. Glass 43; 4. Weber in Puikkonen 41; 21. Norčič 11.
EKIPNO
1. Avstrija 195; 2. NDR 191; 3. Finska 65; 4. Japonska 52,5; 5. Švica 48; 6. Norveška 45: 7. Poljska 31; 8. SZ; 9. Kanada 15: 10. Jugoslavija 11; 11. ČSSR, Italija in Švedska 4; 14. ZRN 2.
Z S Š D I
sklicuje v nedeljo, 13. januarja 1980, o j 9. uri s prvim in ob 9.30 z drugim sklicanjem, v dvorani PD Ivan Trinko v Čedadu, UL 9 ago-sto 2, deveti redni občni zbor.
Dobra igra Triestine samo v drugem polčasu
V prvih 45 minutah je igrala docela podrejeno vlogo
KOŠARKA
V PRVENSTVU D LIGE
Tretji poraz jadranovcev
V slovenskem derbiju promocijskega prvenstva je v slovenskem derbiju Kontovel premagal borovce - Kar dva podaljška v Dolini
Triestina — S. Angelo L.
2:9 (0:0)
STRELCA: v 47' Panozzo, v 58’ Coletta
TRIESTINA: Bartolini, Schiraldi, Prevedini; Giglio, Mascheroni, Luc-chetta; Quadrelli, Lenarduzzi (Sca-rel od 5’ d.p.), Coletta, Franca, Panozzo.
S. ANGELO LODIGIANO: Bidese, Cappelletti, Cadei; Peroncini (Ca stioni), Giani, Lancetti; Braida, Ma-grini, Marchesi, Trainini, Quartieri.
SODNIK: Corigliano iz Crotoneja.
KOTI: 10-9 za S. Angelo. Izključen Cappelletti (S. Angelo) v 18’ d.p.
Novo leto je Triestina začela z zmago na domačem igrišču proti zelo solidni enajsterici iz Lodija. Toda klasični rezultat 2:0 ne sme zavajati, kajti zmago si je tržaška enajsterica zagotovila šele v drugem polčasu potem ko je v prvem igrala povsem podrejeno vlogo in je bila njena mreža celo večkrat v resni nevarnosti. V tem delu igre je manjkala pri domačih vsaka povezanost, sredina igrišča pa ni nudila napadalcem skoraj nobene uporab-
4iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiin m m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii n im,i im mn,i,nlf m min,iiiiiiIIiiI,iiiiiIIIIII|)iIii||U(|,|||||||||||||||iIi,
NOGOMET
V 1. ITALIJANSKI LIGI
Sedmi poraz Juventusa
fiirinčani imajo le točki več od predzadnjeuvrščenega Catanzara - Udinese je po dveh mesecih ponovno zmagal, gostje pa za poraz krivijo sodnika
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva v italijanski A ligi je za največje presenečenje «poskrbela» Ju-ventus: po porazu, ki ga je prejšnjo nedeljo doživela na lastnem igrišču proti Ascoliju, je tokrat ponovno klonila, in sicer v gosteh proti Fioren-tini. S tako slabo igro, ki ji je doslej prinesla že sedem porazov, ne samo, da se je morala odpovedati vsakršni misli na državni naslov, ampak je zdrknila na dvanajsto mesto na skupni lestvici in ima le točki več od Catanzara, ki je na predzadnjem mestu.
Ascoli se je tudi v nedeljo dobro odrezat ter sirpRšti -letosnjetMi zma-i skemu prvaku Interju aagotoviL dragoceno točko, j^tgplftjg sjjgei;b4a bo, Inter z lahkoto zmagal,- saj je -z-Altoijellijem prišel v vodstvo že po treh minutah in nato do konca prvega polčasa zapravil še nekaj u-godmh priložnosti. V drugem polčasu pa je Ascoli prešel v napad in v 57. min. izenačil, nekaj minut pred zaključnim žvižgom pa bi si lahko zagotovil celoten izkupiček.
Drugouvrščeni Milan je znižal svoj zaostanek še za eno točko ter se tako oddolžil za pekoč poraz prot, zadnjeuvrščeni Pescari. Od petih neposrednih zasledovalcev (Torino, Cagliari, Perugia, Lazio, Ro-
ma) je samo Perugia zmagala: Roma ni šla preko neodločenega izida z Avellinom, isto se je dogodilo Torinu v srečanju z Bologno, Lazio pa je izgubil proti Milanu. Tako se je v sredini lestvice ustvarila skupina kar šestih ekip, ki imajo isto število 15 točk. Za temi sameva Juventus s 14 točkami, sledita nato Fiorentina in Udinese s 13. V nedeljo je imelo furlansko moštvo sorazmeroma lahko nalogo, saj je igralo na lastnem igrišču proti Pescari, ki je z 9 točkami satna na zadnjem mestu lestvice. Udinese je prišel v vodstvo v 8. mii;. z enajstmetrovko, ki jo paradi prekrška Lombardija nad Vagheggijem. štirinajst minut kasneje je Pescara izenačil. samo minuto pred koncem prvega polčasa pa je Ulivieri dokončno povedel Udinese v vodstvo. Tekma ni bila lepa, na igrišču je bilo preveč nervoze, kar potrjuje dejstvo, da je sodnik Menicucci izključil trenerja gostov Oiagnonija, poleg tega pa je opomnil kar štiri domače ter tri gostujoče igralce. Gostje ga krivijo, da je s svojim pristranskim početjem kriv njihovega poraza.
IZIDI 15. KOLA
Komentar Mirka Novosela
PRVI PORAZ SARAJEVČANOV
V	derbiju 7. kola sta se v nabito polni dvorani v Zagrebu in pred milijonskim avditorijem spoprijeli Cibona in sarajevska Bosm. Zagrebčani so končno zaigrali, kot znajo in zmorejo, ter so zasluženo premagali Sarajevčane, ki so tako v Zagrebu doživeli svoj prvi prvenstveni poraz.
Cibona si je zasluženo zmago priborila, predvsem v obrambi kjer sta Nakič in Pa-vličevič odlično pokrivala najnevarnejša Bo-snina strelca Uelibašiča, oziroma Varajiča. Sobotna zmaga je nedvomno vlila zagrebškim košarkarjem prepotrebnega zaupanja v svoje moči, in to ne samo za prvenstvene nastope, temveč tudi za pokalne tekme. Za Bosno pa je sobotni poraz verjetno le trenuten spodrsljaj, saj ostajajo Sarajevčani favoriti številka ena za državni naslov, saj so v dosedanjih srečanjih izbojevali zelo važne zmage v gosteh.
Drugi derbi tega kola je bil v Beogradu, kjer je Jugoplastika po dokai slabem prveč polčasu v nadaljevanju zelo dobro zaigrala in zasluženo premagala Partizana. Spličani so tako osvojili zelo važni točki v borbi za naslov in seveda ostajajo glavni kandidati po Bosni seveda za končni uspeh.
Za Partizana pa se verjetno slabo piše. Beograjsko moštvo igra nepovezano, brezidejno, pa čeprav razpolaga z nekaterimi dobrimi košarkarji. Odsotnost Kičanoviča se torej v beograjskem taboru še kako pozna. Naj še dodamo, da je Partizan lani s petimi porazi postal državni prvak, letos pa jih ima že po sedmem kolu prav toliko in je s tem seveda povsem odrezan od borbe za končni uspeh.
Pri vrhu lestvice sta tudi Zadar, ki je po predvidevanju doma premagal Borca, in Crvena zvezda, ki je v mestnem derbiju premagala še Beko. Obe ekipi igrala dokaj zanesljivo, toda zanimivo bo videti že t; soboto, kam lahko meri Zadar. Varovanci trenerja Djerdje bodo namreč igrali v Ljubljani proti Iskri Olimpiji, ki je doma doslej vedno zmagala. Ljubljančani so namreč z odličnim Jelovcem (26 točk) premagali še neugodnega tekmeca Radnički L MK in tako ostajajo visoko na lestvici.
Sedmo kolo je torej za nami. Ljubitelji jugoslovanske košarke pa bodo že ta teden z zanimanjem sledili dogodkom šestih jugoslovanskih ekip. ki bodo nastopile v treh evropskih pokalih. Partizan in Bosna bosta zaposlena v pokalu prvakov, Zadar bo igral v Vareseju proti Emersonu. Cibona, Jugoplastika in Borac pa bodo poskusili srečo v Koračevem pokalu.
IZIDI SEDMEGA KOLA
V	LJUBLJANI: Iskra Olimpija Radnički LMK Beograd El:79
V	ZAGREBU: Cibona - Bosna Sarajevo	91:84
V	BEOGRADU: Partizan - Jugoplastika Split	72:80
V	ZADRU: Zadar - Borac Čača k	109:97
V	SKOPJU: Rabotnički Šibenka Šibenik	89:85
V	BEOGRADU: Beko - Crvena zvezda Beograd	77:84
LESTVICA
Bosna 12: Jugoplastika, Zadar in Crvena zvezda 10; Iskra O-limpija 8: Beko, šibenka in Radnički LMK 6; Cibona, Partizan, Borac in Rabotnički 4.
PRIHODNJE KOLO (12. 1.)
Radnički LMK - Bosna: šibenka - Cibona; Crvena zvezda - Rabotnički; Jugoplastika - Beko; Borac - Partizan; Iskra Olimpija -Zadar.
Ascoli - Inter	1:1
Fiorentina - Juventus	2:1
Milan - Lazio	2:1
Napoli - Catanzaro	1:1
Perugia - Cagliari	1:0
Roma - Avellino	1:1
Torino - Bologna	0:0
Udinese - Pescara	2:1
LESTVICA
Inter 21, Milan 19, Perugia 17, Torino, Roma 16, Bologna, Lazio, Na-poli, Cagliari, Ascoli, Avellino 15, Juventus 14, Fiorentina, Udinese 13, Catanzaro 12, Pescara 9.
PRIHODNJE KOLO (13. 1.)
Bologna - Juventus, Catanzaro -Perugia, Lazio - Avellino, Milan -Roma, Napoli - Ascoli, Pescara -Inter, Torino - Cagliari, Udinese -Fiorentina.
Burrogiglio, Mec Šport, Salora, Vi-so, Cosinos in Coma 6, Cus Padova 0
ATLETIKA
»BELI KtlOSj NA KOŠUTNJAKU
Numan Ikič prvi v Beogradu
BEOGRAD — Na tradicionalnem 14. po vrsti «Belem krosu* na Ko-šutnjaku je zmagal v najbolj zanimivem teku članov na 8 km Celjan NumanitJtoič. onmo Poleg nekaterih najboljših jugoslovanskih dolgoprogašev so tekmovali še zastopniki iz Britanije, Belgije in' Bolgarije. Pri članih je bil drugi Britanec Lits, tretji Belgijec Bernar, četrti pa Kačar iz Banjaluke.
Tudi pri članicah je zmagala domača atletinja, in sicer Račičeva iz Banjaluke, ki je premagala Bolgarko Stojanovo. Poleg članov in članic so tekmovali še pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke.
V teh konkurencah so zmagovalci: Janazi (Kumanovo), Jerečič («21. maj» Beograd), Georgijevski (Bito-Ij) ter Kukova (Ravne na Koroškem).
ne žoge. Če ne bi bilo odličnega Bartolinija, ki je vsaj trikrat rešil svoja vrata, bi bila usoda domačih lahko zapečatena že v prvem polčasu. Tržaški vratar je namreč bodisi z učinkovitimi paradami, bodisi z drznimi intervencijami pod noge napadalcev delal čudeže, obenem pa je vlival soigralcem tudi več zaupanja v lastne, pa čeprav skromne sile, kar se je pokazalo že na začetku drugega polčasa, ko je Triestina začela prevladovati na igrišču, posebno še po golu že v drugi minuti drugega dela igre, ko je Panozzo z glavo poslal žogo v mrežo po predložku France v sredino.
Po tem golu je posebno vidno vlogo na igrišču prevzel Quadrelli, ki je odlično povezoval in gradi! igro na sredini igrišča.. Bartolini je sicer še vedno imel precej posla, da je zaustavljal strele nasprotnih napadalcev, vendar je postajalo iz minute v minute bolj očitno, da gostom pojenjuje sapa. Drugi gol domačih je bil podoben prvemu. Trainini (lanski igralec Triestine) je zagrešil prekršek nad Lucchetto. Strel, je izvedel Quadrelli in podal Luc-chetti, ta pa je žogo podal pred vrata, kjer jo je prestregel Coletta pred Cappellettijem in jo brez težav poslal v mrežo.
Verjetno je prav napaka, ki jo je napravil, tako razdražila Cappellet-tija, da je napravil grd prekršek nad Franco, zaradi katerega ga je solidni sodnik izključil. Zatem zmaga domačih sploh ni bila več v dvomu, lahko bi bila celo višja, če ne bi Quadrelli in v zadnjih minutah Scarel, ki je zamenjal lažje poškodovanega Lenarduzzija, zapravila ugodni priložnosti.
Poleg Bartolinija, Quadrellija in Mascheronija, se je tokrat v enajsterici domačih odlikoval tudi Luc-chetta.
Glede na dejstvo, da Triestina že dalj časa ne more igrah v popolni postavi zaradi poškod raznih igralcev, je upati, da se bo njena igra z njihovim povratkom izboljšala in da bo poleg s težavo dobljenih zmag začela nuditi tudi številnim zvestim gledalcem več zadoščenja.
	A. K.
IZIDI 14. KOLA	
Alessandria - Forli	1:0
Cremonese - Sanremese	1:0
Fano - Pergocrema	1:0
Lecco - Piacenza	1:2
Mantova - Casale	3:0
Novara - Regd^ c, Treviso - Varese	1:0 0:1
Rimini - Biellese	1:0
Triestina - S. Aaigelo	2:0
LESTVICA
Varese 21, Triestina 19, Cremone-se 18, Piacenza, Fano 17, Rimini 16. Reggiana, Forli, S. Angelo, Ca-sale 15, Novara 14, Treviso, San-remese 13, Alessandria 11, Mantova 10, Lecco 8, Biellese 6, Pergocre-ma 5.
PRIHODNJE KOLO (13.1.)
Biellese - Fano, Casale - Triestina, Forli - Treviso, Lecco - Cremonese, Pergocrema - Sanremese, Piacenza - Alessandria, Reggiana - Rimini, S. Angelo - Mantova, Varese - Novara
Sagrado — Jadran 95:80 (46:38)
JADRAN: A. Sosič (k), K. Starc 24, Kraus, Čuk, Udovič, Ban 24, I. Starc 6, M. Vitez, B. Vitez 22.
PROSTI METI: Sagrado 17:22, Jadran 12:19.
SODNIKA: Sani in Barban iz Vidma.
V soboto je Jadran doživel svoj tretji prvenstveni poraz proti prvo-uvrščeni ekipi iz Zagraja. Poraz je bil skoraj predviden, toda način, s katerim so jadranovci tokrat položili orožje, gotovo ni najbolj prepričljiv. Igralo se je samo za prestiž, seveda zato tudi tokrat ponavljamo,, da je bila motivacija slej ko prej šibka, toda ne morejno mimo dejstva, da je slovenska združena ekipa v rahli krizi. Ne dvomimo pa, da se v mesecu dni, ki nas še loči do začetka drugega odločilnega dela letošnje sezone, da še zelo veliko spremeniti in popraviti.
Obramba gotovo zelo šepa. Če se .je ideja kolektivne obrambe «mož-moža» obnesla, tako da je trenutno obrambna organizacija še toliko dobra, ne moremo pa reči to tudi za čisto individualno obrambo tehniko, ki je še zelo pomanjkliva. To pa
je napaka, ki se da s požrtvovalnostjo zlahka premostiti. Cono, s katero se tudi ta problem reši, pa Jadran v sobotni tekmi namerna ni uporabil, da ne bi s tem razkril svojim nasprotnikom svoje orožje. In še dve besedi o napadu. Tu razpolaga Jadran z ogromnim potencialom, zna pa ga izkoristiti le majhen del. Rekli bi, da je preveč individualizma, kar ekipi škodi. Predvsem pa moštvu manjka tempo v napadu, ekipi je naravnost zmanjkalo njeno najzanesljivejše orožje. Tu pa pripomnimo, da so tudi v lanskem prvenstvu jadranovci dalj časa iskali pravi koncept igre in da so v formo pravzaprav prišli zelo pozno. Nazadnje pa se še pozna prihod dveh novih igralcev, ki se v ekipo še niso vključili in to velja še posebno za Čuka, ki je sobotno tekmo končal celo brez koša. Vrnitev Čuka na njemu ustrezen nivo igre je gotovo problem številka ena za novega trenerja Splichala in seveda za vso moštvo.
Sobotno tekmo so’jadranovci slabo začeli. Po začetnem 14:3 za domačine pa so si nekoliko opomogli in celo povedli z 29:28. Vendar s tako nizkim odstotkom v metih je bi-
m iiiiiiiimi im m iiiiiiiiiii iiiiiiii milili iiiiifiiiimiuiiiifiiiiiiiiiuii tu t miii ti iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiifiiuiii tuni
NAMIZNI TENIS
ZENSKA A LICA
Kljub porazu (1:4) krasovke zadovoljile
Podvig komaj 15-letnih S. Doljak in D. Sedmak
Krasu, ki je nastopil brez Miličeve. ni uspelo v prvem povratnem kolu ženske namiznoteniške A lige premagati tretjeuvrščene Vitamirel-le. Kljub visokemu porazu (1:4) pa ni pretirana trditev, da krasovke niso bile daleč od prestižne in nepričakovane zmage, le da bi bili Rebulova in Blažinova malo prisebnej-ši oziroma da bi imeli na svoji strani trohico športne sreče. Vendar o tem bomo spregovorili pozneje.
Najprej moramo omeniti izreden podvig komaj 15-letnih Sonje Doljak in Damijane Sedmak, ki sta v igli dvojic zaigrali presenetljivo dobro in po seriji neubranljivih napadov zadali pekoč jxfraz ž gladkim 2:0 zelo čislanemu patru -Saporetti - Mac-'calli. Edinole nti začetku sta bili mladi slovenski igralki nekoliko preplašeni in izgubljali z 1:6, nakar pa sta pokazali vse svoje tehnično znanje in uigranost, tako da ni bila njihova častna zmaga nikoli več v dvomu. Obe igralki sta pokazali, da predstavljata že lepo realnost in kolikor bosta vztrajali v svojih prizadevanjih, se jima res obeta svetla bodočnost.
V uvodnem srečanju je bila Blažinova proti prvokategornici Sapo-rettijevi povsem brez vsake možnosti, stanje pa bi lahko Rebulova ta-
koj izenačila, ko ne bi zapravila res edinstvenee priložnosti za zmago. Po osvojitvi prvega seta je namreč v naslednjem že vodila 20:15 in bila res na pragu zmage. Toda pri dvajseti točki se je Neva prestrašila zmage in živčno popustila ravno v ključnem trenutku, kar je nato ponovila še proti Saporetijevi, ko je v prvem setu vodila z 19:13 in nato nerodno izgubila. Tudi srečanje med Blažinovo in Manniccijevo je bilo dokaj izenačeno vse do polovice tretjega seta, ko si je gostujoča igralka nabrala odločilno prednost, ker je igrala bolj samozavestno. Vendar ;ia ne bi bUa t^P gqt^ sam^se-be, ce bi Igdaj Kras vodil z 2:1,'
-	' 1 -	- • W-' T * 4 - — - »V*	1 - -
jalap.nlc
NiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii
KOŠARKA
V PRVENSTVU A-2 LIGE
Tesna zmaga Hurlinghama v gosteh
Goriški Pagnossin je doma premagal nevarno peterko Rodriga
ODBOJ%
1. ITALIJANKA LIGA
Kolo presenečenj
Najboljši italijanski odbojkarji i-majo za seboj devet odigranih tekem. Sobotni, deveti zavrtljaj pa je prinesel nepričakovane razplete. Trije veliki kandidati za novega prvaka so izgubili — Paoletti, Panini in Klippan. Odkritje in to prijetno letošnjega prvenstva pa je Veico iz Parme, ki je premagal večkratne prvake Panini ja iz Medene in je sedaj pa odličnem drugem mestu skupaj z ekipo Paoletti iz Catanie. Lanski prvak Klipoan pa je potegnil krajši konec sredi Milana.
IZIDI 9. KOLA MOŠKI
Polenghi - Klippan 3:1, Veico -Panini 3:1, Edilcuoghi - Paoletti 3:0, Grondplast - Mazzei 3:1, Amaro Piu - Marcolin 3:0, Eldorado - Isea 3:0.
LESTVICA
Paoletti in Veico 16, Klippan 14. Panini, Edilcuoghi in Amaro Piu 12, Grondplast 8, Eldorado in Mazzei 6. Polenghi 4, Marcolin 2, Isea 0.
V ženski konkurenci je na prvem mestu Alidea iz Catanie, za katero igra češkoslovaška veteranka Ben-dova. Sobotni nastop je bil usoden za Cecino, ki je skupaj z dvema tekmecema na drugem piestu.
IZIDI 8. KOLA ŽENSKE
Isa Fano - Cus Padova 3:1, Ali dea - Salora 3:0, Coma - 200 Uno 1:3, Meč Šport - Monocream 1:3, Nelsen Cecina 3:0, Vico Cosmos -Burrogiglio 3:1.
LESTVICA
Alidea 14, Nelsen. Cecina In Monocream 12, 2000 Uno 10, Isa Fano,
Cagliari — Hurlingham 95:97 (50:52)
HURLINGHAM: Laurel 49 (7:8), Bradlev 8, Baiguera 14, Ritossa 11 (1:3), Meneghel 2, Dordei 13 (1:6), Tonut, Scolini, Jacuzzo, Pieri.
ACENTRO CAGLIARI: Puidokas 34 (4:5), Garrett 28 (6:8), Firpo 4 (2:5), Serra 21 (9:14), Vascellari 6 (0:3), Pileri, Exana, Schlich 2, Piscedda, Spinas.
SODNIKA: Marchis iz Turina in Garibotti iz Chiavarija.
PON: Bradiey (30), Baiguera (35), Meneghel (37) in Vascellari (40).
Hurlingham se je moral pošteno potruditi, da je strl trdoživ odpor sardinskega moštva. Domačini so pomanjkanju tehnike zadostili z izredno borbenostjo, ki jim je dovolila. da so se do zadnje sekunde e-nakovredno kosali z boljšim nasprotnikom. Predvsem gre omeniti dober nastop centra Puidokasa ter Serre, ki sta gospodovala pod košema: edino izreden, skorajda neponovljiv nastop Richa Laurela, ki je še predvsem v drugem delu zadeval z vseh strani, je Tržačanom dopustil, da so si v poslednjih minutah priborili tesno prednost.
S to zmago je Hurlingham še bolj
Ascoli - Inter	X
Fiorentina - Juventus	1
Milan - Lazio	1
Napoli - Catanzaro	X
Perugia - Cagliari	1
Roma - Avellino	X
Torino - Bologna	X
Udinese - Pescara	1
Palermo - Como	X
Piša - Bari	X
Taranto - Termina	2
Ch'eti - Benevento	1
Venczia - Padova	X
KVOTE
13 - 17.933.700 lir 12 — 571.30« lir
utrdil vodstvo na lestvici in prestop v A-l, ki je pred dvema mesecema izgledal še tako daleč, je praktično že zagotovljen.
Pagnossin — Rodrigo 102:92 (54:48)
PAGNOSSIN: Puntin, Valentinsig 4, Turel 8, Pondexter 31, Friz, Premier 6, Ardessi 33, Laing 12, An-tonucci 8, Campestrini.
RODRIGO: Marzoli 16, Di Masso 6, Milillo, D'Ottavio, Rossi, Biaggi, Dindelli 16, Borlenghi 8, Collins 22, Hollis 24.
SODNIKA: Di Lella in Vassallo iz Rima.
PON: Di Masso v 36. min. PM: Pagnossin 18.23, Rodrigo 6:8.
Pagnossin je brez prevelikega napora premagal Rodrigo iz Chiettija. Tudi v tem srečanju so Goričani pokazali, da so trenutno v odlični formi.
Glavno zaslugo za zmago ima tudi tokrat Ardessi, ki je bil tudi v najbolj kritičnih trenutkih izredno točen iz vsake razdalje. Pondexter je zaigral zelo dobro v prvem polčasu in prav po njegovi zaslugi si je Pagnossin nabral 15 točk prednosti.
Med igralci, ki so se najbolj izkazali, bi poleg že omenjenih, imenovali še Hollisa in Dindellija za Rodrigo, za Pagnossin pa Turela in Antonuccija, ki sta bila zelo zanesljiva, čeprav sta precej pozno stopila na igrišče.
	M.M.
IZIDI 19. KOLA	
Canon - Bancoroma	93:97
Šarila - Diario	99:78
Liberti - Mercurv	89:82
Acentro - Hurlingham	95:97
Postalmobili - Mecap	94:91
Honky - Mobiam	75:71
Pagnossin - Rodrigo	102:92
PRIHODNJE KOLO (13. 1.)
Mercury - Bancoroma; Honky - A-centro; Mobiam - Canon; Rodrigo -Liberti; Mecap - Pagnossin; Dia-rio - Postalmobili; Hurlingham -Šarila.
A -1 LIGA	
Emerson - Scavolini	105:83
Isolabella - Antonini	95:81
Sinudyne - Grimaldi	105:86
Eldorado - Billy	96:111
Pintinox - Gabetti	87:78
Arrigoni - Jolly	77:73
Superga - Fabia	89:92
LESTVICA
Billy in Sinudyne 32, Emerson in Arrigoni 28, Gabetti 26, Grimaldi in Pintinox 22, Jolly 18, Antonini in Scavolini 14, Superga 12, Fabia 10, Isolabella 8, Eldorado 6.
PRIHODNJE KOLO (13. L) Gabetti - Eldorado; Grimaldi - E-merson; Antonini - Pintinox; Fabia
-	Isolabella; Jo)ly - Scavolini; Billy
-	Sinudyne; Arrigoni - Superga.
Marko
PLAVANJE
Caulkinsova
prva rekorderka v 1980
AUSTIN — Ameriška plavalka Tracy Caulkins je kot prva v letu 1980 izboljšala svetovni rekord in povrhu še lasten na plavalnem mi tingu v tem mestu. Odlična ameriška plavalka je 200 m mešano preplavala v času 2’13”69. Prejšnji rekord je imela s časom 2’14’’07. Na istem tekmovanju, kjer poleg domačih plavalk nastopajo še zastopnice NDR in SZ, so dosegli še nekaj odličnih izidov.
kot se ,rrjR| je
Kras — Vitamlrella 1:4
Blažina - Saporetti 0’:2 (—9, —17) Rebula - Mannicci 1:2 (19. —20, —18) S. Doljak in Sedmak - Mačcalli in Saporetti 2:0 (16, 15)
Blažina - Mannicci 1:2 (—13, 8, —14) Rebula - Saporetti 0:2 (—20, 15)
— bs —
ODBOJKA
1. Ji. L SLOVANSKA LIGA
Modriča še naprej prva
Prvi del tako moškega kot tudi ženskega jugoslovanskega odbojkarskega prvenstva se nagiba koncu. V moški konkurenci je še naprej prvi lanski prvak Modriča, v ženski konkurenci pa imajo enako število točk kar tri ekipe. Novinec Fu-žinar z Raven ima vse možnosti za obstanek med najboljšimi, saj so za njim kar tri šesterke.
MOŠKI
IZIDI 9. KOLA
Spartak - Mladost Monter 0:3, Modriča - GIK Banat 3:1, Partizan - Crvena zvezda 2:3, Ribnica - Je-dinstvo Interplet 3:0, Vardar - Bosna 3:2, VGSK - Rabotnički pre loženo.
. LESTVICA
Ribnica 14, Mladost Monter in VGSK 12, Vardar, Bosna, GIK Banat in Jedinstvo Interplet 10, Rabotnički 8, Partizan 6, Crvena zvežda 4, Spartak 0.
ATLETIKA
Rolf Beilschmidt nima sreče
Sloviti skakalec v višino Rolf Beilschmidt iz NDR, ki je na zadnjem evropskem prvenstvu osvojil bronasto kolajno, res nima sreče.
Septembra so ga morali operirati zaradi poškodbe mišice na odrivni nogi. Potem ko je kazalo, da je z njim vse v najboljšem redu, je skakalec, ki je doslej preskočil že 231 cm, spet začel z vadbo. Toda samo po eni uri treninga si je poškodoval Ahilovo tetivo in je moral spet v bolnišnico.
lo težko pričakovati kaj več in ne nazadnje se je tudi poznala odsotnost pravega trenerja na klopi. Sagrado je dosegel deset točk prednosti, obdržal je to prednost pred najhujšimi napadi gostov in tako tudi prišel do več kot zaslužene zmage. Poudariti moramo, da je med domačini Miani (38 točk) igral morda svojo življenjsko tekmo, saj je imel res nevsakdanjo točnost na metu od daleč.
Ivo Starc IZIDI 13. KOLA Itala - Cervignano	60:77
Inter 1904 - Cer Videm	73:79
Don Bosco - R. Palmanova	71:96
Sagrado - Jadran	95:78
LESTVICA
Sagrado 26. Jadran 20, Robur Palmanova 14, Cer Videm in Cervignano 12. Itala in Inter 1904 8, Don Bosco 4.
Sagrado, Jadran in Robur Palmanova so že matematično uvrščeni v skupino za prestop v C - 2. O-stale ekipe, ne glede na izide zadnjega kola. pa se bodo borile za obstanek v ligi.
PRIHODNJE KOLO Itala - Inter 1904; Jadran - Robur Palmanova (12. 1. ob 19.30 v Dolini) ; Cer Videm - Cervignano; Sagrado - Don Bosco.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Bor— Kontovel	96:97
(24:51, 73:73. 88:88)
BOR: Žerjal 30 (6:8), Klobas 29 (5:11), Koren 6, Ražem 7 (3>5), Perko 2, Race 8 (2:3), Krečič, Vatovec 2, Kneip 10 (2:2), Marsich 2.
KONTOVEL: Ban 17 (3:6), Sosič 16 (4:6), Kerpan, Taučer, Daneu R. 19 (1:4), Benčina 1 (1:4), Lisjak 14 (8:9), Starc 16 (2:3), Prašelj 6 (2:3), Daneu E. 8 (2:2).
V	8. kolu promocijskega prvenstva je bil slovenski derbi med Borom in Kontovelom. V dolinski telovadnici sta stopili peterki na igrišče v prisotnosti samo eneg- sodnika. Ko je prišel na igrišče drugi sodnik, je preteklo že pet minut igre in Kontovelci so vodili že za 6. pik. Kon-tovelci so premagali Borovce po drugem podaljšku.
Gostje so pričeli s hitro igro in dobrimi skoki tako v napadu kot v obrambi. V sedmi minuti so vodili z 20:6, v 14. pa z 38:16. Po prvih dvajsetih minutah igre je bil izid 51:24 za Kontovelce, ki -so dotlej igrali odlično. V prvem polčasu so borovci osvojili le sedem odbitih žog v obrambi, pet pa v napadu, vse. ostale pa so bile last Konto-veldev.
.27 točkami prednosti je bilo pričakovati, da bodo Kontovelci zlahka osvojili nov par točk. Borovci pa se niso predali in so zaostanek zmanjšali ter nato celo dohiteli in prehiteli nasprotnika. Zadnje minute srečanja so bile zelo napete in zmagovalec je bil znan šele po dveh podaljških.
V	odločilnih trenutkih so bili pri-sebnejši Kontovelci, ki so tako slavili zmago.
Štefan
IZIDI 8. KOLA
Bor - Kontovel	96:97
Inter Milje - Grandi Motori	53:62
Alabarda - Barcolana	44:64
Stella Azzurra - Edera	70:57
Cus - Rifle	50:79
Ferroviario - Scoslietto	80:78
LESTVICA
Barcolana 14, Stella Azzurra 12, Bor, Rifle in Ferroviario 10. Kontovel in Cus 8, Scoglietto 6, Edera in Inter Milje 4, Alabarda in Grandi Motori 2.
Stella Azzurra. Bor. Rifle, Sco-glietto, Kontovel in Feroviario i-majo tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO Barcolana - Bor (12. 1. ob 20.30 v Ul. della Valle); Rifle - Ferroviario; Edera - Alabarda; Kontovel -Cus (13. 1. ob 11.00 na Kontovelu); Scoglietto - Inter Milje; Grandi Motori - Stella Azzurra,
LESTVICA
Hurlingham 28, Pagnossin 26, Li berti tn Bancoroma 24, Mercury in Canon 22, Mobiam in Mecap 20, Postalmobili in Honky 18. Rodrigo 16, Saaila 14, Diario 8, Acentro 6.
DVIGANJE UTEŽI
Ročke v 20 držav
MOSKVA - Približno 500 ročk za dviganje uteži, s katerimi bodo najmočnejši atleti na svetu nastopili na olimpijskem turnirju v Moskvi, so te dni poslali v 20 dežel, da bi se atleti čim bolje seznanili s tem rekvizitom.
1.	—	L Cipi glin	X
		2. Alij	2
2.	—	1. Oreste	1
		2. Minili	X
3.	—	1. Tamberi	2
		2. Zora	2
4.	—	1. Alloru	1
		2. Gloria Victis	1
5.	—	1. Quc Sera	2
		2. Fioskn	L
6.	—	1. Muro Torto	2
		2. Rivignnno	1
KVOTE			
12	—	1.648.000	
II	—	77.000	
10	—	8.500	
Peta zaporedna zmaga Pomovega moštva
Dom — Pom 69:64 (31:33)
DOM: Košuta, Dornik (k) 16, Vi-sintin 12, Nanut 6, Terčič, Blažič 10, Čubej 6, Kont 11, Prinčič 8.
Hvaličevi varovanci so zopet slavili. in tokrat že petič zaporedoma. Nedeljski nasprotnik je bila ekipa Pom iz Tržiča, ki je izredno mlada in igra zelo zagrizeno. Domovci niso igrali najbolje, kljub temu pa so zasluženo zmagali s prednostjo peliii ti ck Ta prednost bi morala ob dobri, igri naših znašati gotovo več kot, dvajset točk. Srečanje je bile enakovredno vse do zadnjih dveh minut srečanja, ko so se domovci po zaslugi treh zaporednih košev Nanuta odlepili od nasprotnika i« tako nemoteno zmagali.
Naši fantje niso zaigrali v popolni postavi, saj sta manjkala kar dva standardna igralca.
Po tem kolu so domovci prvi na skupni lestvici skupno s Pagnossi-notri, ki je prepričljivo premagal favorita številka ena za prestop v D ligo Albo Mobilcasa iz Krmina.
M. C.
OBVESTILO
ŠD Sokol
obvešča, da je urnik v nabrežin-ski telovadnici naslednji:
OTROŠKA TELOVADBA:	ob
sredah in četrtkih najmlajši 15.45, starejši 15.45 - 16.30.
MINIBASKET: ob sredah: najmlajši 16.00 - 16.45; dečki 16.45 -18.00; ob petkih: najmlajši 15.00 -15.45; dečki ’5.45	17.00.
ODBOJKA: ob torkih in petkih: znčetnice 15.00 - 16.30 in naraščaj-nlce 18.00 - 19.30.
NOGOMET,
V NEDELJSKEM KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE
Zarja prišla (po letu dni) spet do zmage
Nepričakovan spodrsljaj Vesne - Derbi na Proseku brez zmagovalca - Sterilni napad Primorca
Zarja — Baxter 1:0 (0:0)
ZARJA: Puzzer, Žagar, Franko, Samese, Macor, Križmančič, Can-cian, Mikuš, Lupidi, Ražem, San-toni, 12 Bojs, 13 Fonda.
BAXTER: Volk, Filippi, Maccu-sa, Delich, Suerzi, Camassa, Caro-11, Rainich, Gigante, Poli in Maio-rano.
SODNIK je bil Bari iz Trsta.
STRELEC: v 73. minuti Santoni.
Po enoletni suši je Zarja zmagala. Bazovci so si tokrat popolnoma zaslužili obe točki, saj so bili skozi
V nedeljo so odigrali pare zadnjega kola zimskega dela prvenstva. Naslov zimskega prvaka je šel dvojici Sovrana -Costalunga, ki še vedno vodi na lestvici z dvema točkama prednosti pred Campanellami.
Nedeljski zavrtljaj ni bil povsem uspešen za naše enajsterice.
Derbi na Proseku med Primorjem in Bregom, ki se je odvijal na razmočenem in blatnem igrišču, kjer se res ni dalo igrati nogometa, se je končal pri belem izidu. Proseški športniki bodo morali v bodoče posvetiti več pozornosti igrišču, na katerem je v tem zimskem obdobju vedno težje igrati in pri tem seveda trpijo v prvi vrsti nogometaši, pa tudi navijači.
Prijetne novice pa prihajajo iz Bazovice kjer je Zarja po letu dni «suše» končno prišla do prve prvenstvene zmage. Zadnji u-speh bazoviške enajsterice smo namreč zabeležili prav v zadnjem kolu lanskega zimskega dela prvenstva (7.1.1979) ko je Zarja doma premagala Breg
z 2:0.
Nepričakovano je na domačih tleh klonila kriška Vesna, ki je dobro kljubovala Campanel-lam le v prvem delu igre. V drugem delu igre pa je Vesna znatno popustila.
Poraz je doživel tudi Primorec. Za Trebence je to bil tretji zaporedni spodrsjaj in je Wa to že tretja tekma, ko tre-benskim napadalcem ni uspelo dati zadetka.
IZIDI 15. KOLA S. Marco Domio Vesna - Campanelle Costalunga - Primorec Zarja - Baxter Primorje - Breg Rosandra - Zaule Camoi Elisi - Sovrana
1:2 0:2 2:0 1:0 0:0 ld) 1:3
Giarizzole - Libertas »>j '4:2
_____r>> tntrnv
LESTVICA
Sovrana in Costalunga 22, Campanelle 2p, Libertas 19, Vesna in S. Marco 17, Breg in Primorje 16, Domio 15, Giarizzole M, Čampi Elisi in Baxter 12. Rosandra 11, Zarja 10, Primorec 9, Zaule 8.
PRIHODNJE KOLO (13.1.1980) Zaule - Sovrana Rosandra - Libertas Domio - Breg Costalunga - Zarja Camoanelle - Primorje S. Marco - Baxtsr ^esna - Camoi Elisi Primorec - Giarizzole
B. R.
ko je Santoni izkoristil podajo Lupi-dija in hladnokrvno zatresel mrežo gostovov. Po golu je Zarja še naprej napadala ter se je igra do konca tekme odvijala predvsem na sredini igrišča.
Tokrat moramo pri Zarji pohvaliti vso ekipo, ki je odigrala svojo najiejšo telošnjo tekmo.
Big
Primorje - Breg
0:0
Plet, Bussl, Cioc, Rovatti, Palcini (Brainich), Sirotich.
PRIMOREC: Lecne, Cecolin, Štoka, Skrem, Husu, Mauro Kralj II., Edvin Kralj, Darko Kralj, Franko Kralj, Možina, Finessi (Marko Kralj).
STRELCA: v 42. min. p.p. Brainich, v 25. min. d.p. Bussi. SODNIK: Ferraioli iz Trsta.
Z nekoliko neobičajno postavo je Primorec tokrat moral kloniti tudi v gosteh pri prvouvrščeni Costalungi. Trebenci so sicer dobro kljubovali
PRIMORJE: Štoka, Sugan, Ver-ša, Bezin (v 46. min. Albi), Angile-ri, Husu, Pertot, Zacaria, Rustja,
Vascotto, Germani.
BREG: Mikor, Poropat, Coloni,
Ražem, Dazzara, Dagri, Zonta, Zol-lia, Fiorella, Azzolin, Strnad.
SODNIK: Concina iz Trsta
GLEDALCEV: 100
OPOMBE: v 55. min. izključena Pertot (Primorje) in Dagri (Breg) zaradi grobe igre.
Izid srečanja je v bistvu pravičen. Tekmo sta enajsterici odigrali na zelo blatnem proseškem igrišču, ki je zelo oviralo igro, tako da je bilo srečanje tehnično na nizki ravni. Prevladovala pa je požrtvovalnost vseh igralcev, ki so na takem igrišču dokazali res veliko borbenosti in dobro voljo.
V	začetnih minutah so bili gostje bolj nevarni od Prosečanov in so spravili proseško obrambo v zadrego. Toda «rdeče-rumeni* so si kmalu opomogli in do konca polčasa je bila igra uravnovešena. Obe ekipi sta igrali pretežno na sredini igrišča, tako da oba vratarja nista bila do odmora sploh zaposlena.
V	nadaljevanju pa so domačini
prevzeli več pobude in so bili skoraj ves polčas v napadu. Toda kljub številnim akcijam Prosečanom ni uspelo priti do zadetka. Brežani so ubrali obrambni sistem igre in so z vsemi silami skušali obdržati remi, kar jim je tudi uspelo, čeprav bi domačini po prikazani igri I , vi	ir 7/11	v ..Ml v» 1
v drugem deiu igre zaslužni kaj ma točkama - V Z.LL uspesen start JNabrezmk
Dekleta nabrežinskega Sokola so že v prvi prvenstveni tekmi ženske odbojkarske C lige pokazale, da so dobro pripravljene in jim por-denonski Libertas v otvoritvenem srečanju ni bil kos
(iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiitiiiuiiinitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiuiimniiiiiti
ODBOJKA
V ZENSKI B LIGI
ZMAGA KLJUB TEŽAVAM
Bor Intereuropa se je tudi iz Brescie vrnil z obe-
nasprotniku, ki je imel v napadu izredno hitre napadalce. V 25. minuti je Možina rešil položaj na sami gol-črti. V 33. minuti pa je sam pred vrati Costalunge raje žogo podal kot streljal, tako da je izredna priložnost splahnela. Domačine je to spodbudilo in so v 42. minuti povedli. Od daleč je Sirotich streljal prosti strel, žoga se je odbila od prečke do Bussija, ki jo je podal pred vrati prostemu Brainichu in ta je nemoteno povedel.
V drugem polčasu so hoteli Treben-
Pokal
Primorskega dnevnika
V nedeljskem 15. kolu nogometnega prvenstva 2. amater ske lige so na Proseku odigrali 10. derbi tega prvenstva, izid katerega pride v poštev za pokal Primorskega dnevnika.
Tudi ta derbi, kot prej že pet derbijev, se je končal pri neodločenem izidu. Z osvojeno točko je Primorje dohitelo na drugem mestu Primorca, Breg pa je dohitel Zarjo in ima sedaj tri točke. Na lestvici še vedno zanesljivo vodi kriška Vesna, ki ima ob polovici prvenstva dve točki prednosti pred ostalimi.
DOSEDANJI IZIDI
več.
H. V.
Vesna — Campanelle 0:2 (0:1)
VESNA:
Candotti),
Vso tekmo za razred boljši od nasprotnikov. Ponovno je po hujši Poškodbi nastopil Vojko Križman ClC' ki je popolnoma zadovoljil na-Vijače. Tekma se je začela v skoraj nemogočih vremenskih razmerah, Vendar pa je bila ves čas napela.
V	prvem polčasu je Zarja s po-jhocjo burje že od prve minute da-l)e napadala. Napadi Bazovcev so *e vrstili kot na tekočem traku, loda izvrstni vratar Volk je vse strele odbil. Počasi pa se je Baxter Pomaknil v napad, vendar pa ni uspelo Tržačanom niti enkrat res-neJe zaposliti bazovske obrambe.
V	drugem polčasu se je igra od-'bala predvsem na sredini igrišča, ^arja je sredi drugega polčasa Prevzela vajeti igre v svoje roke. ^ajlepšo priložnost je imel Lupidi, , ?ndar je vratar tudi njegov strel “Oranil. Vse je kazalo, da se bo tekma končala brez zmagovalca,
Bubnič. Giachin (d.p. Perissutti Acquavita, Pribaz, Vecchio, Massimi, Pipan, Ouerci, Bortolotti. Zucca.
STRELEC: v 38. min. p.p. Ga-tinoni.
Novo leto je prineslo Vesni tre tji orvenstvenj poraz, čeprav se je v ekipo spet vrnil Perissutti in je trener Finotto lahko po dolgi iz ključit\;i spet sedel, na, trenersko klop. Križhni so stopili na 'igrišče trdno odločeni.• da* odnesejo obe točki ih So 06 samega' 'začetka na padali nasprotnikova vrata. Netoč nost napadalcev in pa oomanjka-n.ie športne sreče sta pripomogla, da so bili vsi napori «plavih» zaman. Proti koncu prvega polčasa pa je Križane doletela mrzla prha, saj je ekipa Campanelle v protina padu prišla v vodstvo.
V drugem (>clčas,u se stanje na igrišču ni bistveno spremenilo-Vesna je imela rahlo terensko premoč, ki pa je napadalci niso znali konkretizirati. Z druge strani pa so Tržačani ogrožali Bubničeva vrat i s pogostimi in stalnimi protinapadi, ki so pogostoma spravili v te žave domačo obrambo. Prav v e nem izmed teh napadov je odlični Gatinoni z glavo drugič zadel \ črno in s tem pokopal vse upe domačinov.
Do konca tekme so zabeležili še visoka strela Massimi.ja in Borto-lottiia, in pa lep strel Gatinonija, ki se je odbil od prečke.
Fabio
Costalunga — Primorec 2:0
(1:0)
COSTALUNGA: Mezzavilla, Družina, Campagna, Sierrome, Tuliani,
BERITE REVIJO
Baribbi Brescia —
Bor Intereuropa	2:3
(11:15, 15:4, 15:10, 7:15, 12:15)
BARIBBI:	Lombardi, Vivenzi,
Terraroii, Bartoiomini, Pianta, Bet-tinardi. Segala, Bino, Resa, Tacas-sini.
BOR INTEREUROPA: Bolčina, Debenjak, Fičur, Glavina, Kalan, Kus, Mesesnel, Rauber
Iz gostovanja v Brescii se je Bor Intereuropa vrnil s celotnim izkupičkom. Borbvčej&j igrale proti e-kipi, ki letos,šeifti, zmaga.a, vendar ni šlo vse tako la ko kot je bilo. pred tekmo pričakovati. Novoletni premor se je našim igralkam poznal: ekipa v bistvu ni trenirala dva tedna. Poleg tega je Bor Intereuropa šel na pot v okrnjeni postavi, saj so manjkale Pavletiče-va in sestri Zupančič.
Igra, ki so jo naše igralke pokazale v tej tekmi ni bila posebno navdušujoča, saj so igrale precej živčno in včasih ze;o zmedeno, kar je seveda pridno izkorišča’a zelo požrtvovalna demača ekipa. Naše igralke so zadovoljile v prvem, tretjem in delno v zadnjem setu, v obeh izgubljenih nizih pa so i-grale pod svojimi sposobnostmi. No, za zmago pa je bila prikazana igra le dovolj in so tako sedaj bo-rovke utrdile svoj položaj pod vr-hem lestvice.
Ob koncu moramo omeniti tudi sojenje: tako pristranskega , g av-nega sodnika, kot jc bil tokrat Tardivo, v drugi ligi še nismo videli in mirno lahko trdimo, da je marsikdaj dobesedno onemogočil vsako igranje našim odbojkaricam.
INKA
ŽENSKA C LIGA Sokol — Libertas Pgrdenon 3:0 (15:10, 15:3, 15:13)
SOKOL: škerk, Pangcs, Pertot. Mervič, Lozar, Lia, Grazia in Vida Legiša, C. Kralj, D. Kralj, Chemel-li, Capolicchio.
LIBERTAS PN: Pigozzo, Caso-nato, Conte, De Marchi, Fornio, Sparavier, Tre, Papais, Barbariol, Cecchin.
Sokol je v soboto začel prvenstvo v ženski C ligi s prepričljivo
zmago nad Libertasom iz Pordenona. Nabrežinke so po začetni tremi zaigrale zelo učinkovito ter so pospravile prvi par točk.
Libertas je letos precej spremenil svojo postavo glede r.a ekipo, ki je igrala v lanskem prvenstvu, saj je v soboto podajala Cecchin, ki je že igrala v A ligi.
Za Sckol pa so nastopile vse i-gralke, ki so lani igrale v prvi šesterki, zato je bila njihova igra zanesljiva in učinkovita.
Po vodstvu Libertasa z 2:1 v prvem setu, so dekleta samozavestno zaigrala in povedla z 10:2. Nadzorovale sojfero do konca seta, čeprav se niso nasprotnice takoj vdale in so zbrale kar 10 točk.
Drugi set je bil pravi monopol naših igralk, saj so s točnimi servisi in dobro igro v polju prepustile nasprotnicam le skromne tri točke.
Z enakim ritmom je Sokol nadaljeval tudi v 3. setu. do stanja 9:2, ko si je igralka Libertasa poškodovala koleno in je bila igra zaradi tega nekaj časa prekinjena. To je naša dekleta raztreslo in tako so lahko nasprotnice izenačile pri stanju 13:13. Na srečo so bile naše igralke še dovolj irisebne, da niso v ključnih trenutkih zagrešile hujših napak ter so tako osvojile tekmo.
Sokolov sobotni nasprotnik ni predstavljal prehude ovire, zmaga pa je vseeno zelo pomembna, saj je dober start v prvenstvu zelo važen za razpoloženje ekipe, ki bo moiala v prihodnjih dveh kolih i-grati v gosteh, v Gorici.
SA
Vesna - Zarja		1:1
Primorje - Vesna		0:1
Zarja - Primorec		0:0
Vesna - Breg		1:1
Primorje - Primorec		1:1
Primorec - Breg		2:1
Primorje - Zarja		1:0
Zarja - Breg		0:0
Vesna - Primorec		1:0
Primorje - Breg		0:0
LESTVICA		
Vesna	4	2 2	0	4:2	6
Primorec 4	12	1	3:3	4
Primorje 4	12	1	2:2	4
Breg	4	0 3	1	2:3	3
Zarja	4	0 3	1	1:2	3
		B. R.
NO9OMET
V 3. AMATERSKI LIGI NA GORIŠKEM
Mladost in Juventina uspešni
Sovodnje pa so tokrat prejele kar pol ducata golov
Mladost — Mariano 2:1 (1:0)
MLADOST: Ferfolja, Candusso, Pahor, L. Gergolet, Uljan, Šuligoj, K. Ferfolja, E. Gergolet. E. Ferfolja. Marizza (83 min. D. Gergolet) , Frandolič.
MARIANO: Donda, Toros. Pa-viot, Ponton, C. Seculin, Pettarin, Del Lotto, Sartoti, L. Giancani, To-soratti, R Giancani, P. Seculin.
STRELCI: v 6. min. Šuligoj, v 59. min. Uljan in v 71. min. Candusso (avtogol).
Mladost je tudi tokrat z blatnega domačega igrišča odnesla celoten izkupiček: naj omenimo, da je bila to šesta zaporedna zmaga Kraševcev na domačih tleh.
Domačini so že od prve minute dalje predvajali napadalno igro in tako spravljali v zadrego obrambo Mariana. V 6. min. Mladost povede; strel iz kota Karla Ferfolje odbije Donda; odbito žogo v gneči dobro izkoristi Šuligoj. Po zadetku so gostje začeli napadati, a kljub lepim priložnostim jim ni uspelo remizirat’. Na drugi strani pa je Gabrijel Ferfolja v protinapadu preigral Dondo, streljal na vrata, strel pa je domači branilec zaustavil na sami gol-črti. V ključnih trenutkih prvega polčasa še ena priložnost za goste, je vratnica pomagala Kraševcem.
V nadaljevanju se je igra odvijala na sredini igrišča, napadalne akcije pa je otežkočilo blatno igrišče. V 59. min. Uljan dobro izkoristi prosti strel in podvoji. Pri
stanju 2:0 v korist domačinov so so gostje odpovedali napadanim ak ci.iam. V 71. min. pa je Candusso zakrivil avtogol in tako spravil v nevarnost sam izid tekme. Tudi pritisk Mariana v ključnih trenutkih ni spravil v nevarnost vrat Ferfolje, saj je bila obramba domačinov vedno na svojem mestu.
D. Gergolet
Juventina - Azzurra 3:0 (1:0)
JUVENTINA: Businelli, Medeot, Šturm, Adragna, Mikluš, Lorenzon (k), Russo, Devetak, Radikon (Le-po-re), Klanjšček, Gomišček.
STRELCI: Adragna v 10. min., Klanjšček v 50. in 75. min.
Brez dvoma smo v nedeljo prisostvovali najlepši tekmi, ki jo je v letošnjem prvenstvu odigrala Juventina. Proti dobri ekipi Azzurre so «belo-rdeči* zaigrali tako, kot še nikdar prej. Mislili smo, da bo
ŠD Zarja
obvešča, da bo redni letni občni zbor v petek, 11. januarja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici, z naslednjim dnevnim redom:
1.	predsedniško poročilo
2.	tajniško poročilo
3.	blagajniško poročilo
4.	razrešnica staremu odboru
5.	volitve
6.	razno
Vabljeni!
fiMitiiiiiiimttiitiimiitiiiiiiiiMtiiiHMitiiHiiiiiiiiHtiiitiiimiuimiiiiiiiiMiHiiimiiiMimiimaiMiMimiiimmi
KOTALKANJE
V BOLOGNI
ci preiti v napad, a v 25. min. je Bussi v protinapadu podvojil. Od tedaj dalje so domačini le v protinapadih prišli še večkrat nred nasprotna vrata, kjer so pa našli dobro razpoloženega Skrema in Leo-neja, ki sta preprečila še druge zadetke. Primorec je imel v napadu na razpolago ob kazenskem prostoru še več kazenskih strelov, a je vse nerodno zapravil.
Bruno Križraančič
Aplavz za Poletov par
Zdenka Hrovatin m Pavel Sedmak sta bila na mednarodnem mitingu deležna velikega priznanja
V soboto zvečer je bil v Bologni 17. mednarodni miting v umetnostnem kotalkanju, ki ga je priredila Polisportiva CAMST-UISP, pod o-kriljem bolonjske občine in pokrajine. V veliki športni palači se je zbralo nad 4.000 ljudi, kar je izredno mnogo, če pomislimo, da je prav ta dan močno snežilo in so bile vse ceste zasnežene. Na tej mogočni prireditvi so sodelovale številne skupine in posamezniki, med njimi svetovni prvak v umetnostnem kotalkanju Michael Butzke, najboljši italijanski kotalkarji, in Pole-
,. • . . .}*GV br*; ■	* ti. .
IIIIIIIMMI
Ji nV tal).
SMUČANJE
iiiiiiimiiiiiiritiaiiiiiiiniliuiilllliiiaiiiiiiiliiililliiiiiiiiiiilMitiiiiiiinin
4» til Atil It	. „	,	. ,Ai»r.o 1
SVETOVNI POKAL
SMUK ZA NADIGOVO
V P frontna je včeraj osvojila prvo mesto
Švicarka Nadig je osvojila včerajšnji mednarodni ženski smuk v
Pfrontnu, ki je veljal za	svetovni		Nadig (Švi.)	150
pokal.		3.	Wenzel (Lie.)	139
Lestvica je bila taka:		4.	Soltysova (ČSSR)	67
1. Nadig (Švi.)	1’21”22	5.	Pelen (Fr.)	61
2. Proll (Av.)	1’21”41	6.	Nelson (ZDA)	57
3. De Agostini (švi.)	1’21”60	7.	Serat (Fr.)	55
4. Moser Poli (Av.)	r21”77	9.	Mittermaier (ZRN) in	
5. Bischofsberger (Švi.)	1'21”99		Graham (Kan.)	36
6. Wenzel (Lie.)	1’22”66	11.	Proll (Av.)	35
7. Mittermaier (ZRN)	122'72	11.	Hess (Švi.)	35
8. Epple (ZDA)	1'22"87	13.	Preuss (ZDA)	32
9. Soltysova (ČSSR)	1'23"08	14.	Giordani (It.)	30
10. Preuss (ZDA)	1'23”22	15.	De Agostini (Švi.)	27
13. 1. 1980 ZAČETEK
SMUČARSKIH TEČAJEV V RAVASCLETTU
Razne stopnje za odrasle in otroke, 8 ur tečaja v 4 nedeljah, popusti na vlečnicah, zavarovanje, med tednom predsmu-čarska telovadba, ob koncu tečaja tekma.
Informacije in prijave na sedežu SKI CLUBA UNION, Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459, vsak dan od 17. do 19.30, razen ob ponedeljkih; ob sobotah od 10.30 do 12.30. Vsak ponedeljek na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 20. do 20.30.
Lestvica svetovnega pokala 1. Moser Proll (Av.) in
Danes moški slalom
Danes bo v Lengriesu na spore du moški slalom za svetovni r kal. Nastopili bodo vsi najboljši smučarji, z glavnim favoritom Stenmar kom na čelu. Njegovi najnevarnejši tekmeci bodo Križaj, Popangelov, dvojčka Mahre in Thon\ Nastopil bo tudi Plank, ki bo skušal zaradi odličnega drugega mesta v smuku v Pra Loupu osvojiti še točke za kombinacijo.
Tekmovanje bo prenašala tudi jugoslovanska televizija ob 9.55 in 12.25, ob 16.)c pa bo prenašala registriran p-enos slaloma.
tova dvojica Zdenka Hrovatin - Pavel Sedmak.
Zaradi res kakovostnega sporeda je (za običajne razmere predolg) program tokrat še prehitro minil, saj so tako skupinske točke, kot dvojice in posamezniki navduših občinstvo. Upoštevati moramo namreč, da je bolonjsko občinstvo navajeno takih in podobnih nastopov, saj je umetnostno kotalkanje v tej pokrajini izredno razvito. Poleg Zdenke in Pavla sta nastopila v dvojicah še državna prvaka v parih Rosa in Fabio Trevisani ter dvojica ‘Mascettlok -Galetti, ki spadata v najvišjo kategorijo.--
V tej res hudi konkurenci sta oba PoTetbva kčtalftarja'nKd vse častno izpeljala obe točki, čeprav sta se — kot sta pozneje priznala — precej bala zaradi relativno majhne ploščadi, ki je bila povrhu še zelo spolzka. Nastopila sta najprej v «sambi», akrobatski točki, ki je navdušila občinstvo, v drugem delu programa pa še v nekoliko počasnejši, toda elegantnejši točki, ki je prav tako požela velik anlavz
Čeprav v tem nastopu ni šlo za točke sta oba openska kotalkarja zapustila izreden vtis in dobila zasluženo priznanje — tudi v obliki dragocene spominske plakete.
Za kroniko naj še omenimo, da so organizatorji Zdenko in Pavla predstavili kot »Coppia Campione slovena*, čeprav takega naslova ni — ali pa so ju hote ni' nehote predstavili kot jugoslovansko dvojico, kar bi se dalo sklepati tudi iz dejstva, da je v športni palači noleg italijanske in nemške zastave bila izobešena tudi jugoslovanska.
OBVESTILA
ZSŠDI
obvešča, da se v petek, 11. t.m., ob 18.30 v Ul. sv. Frančiška 20 sestane komisija za odbojko. O-srednja točka dnevnega reda je priprava na delovni občni zbor ZSŠDI.
• • •
ZSŠDI
obvešča, da se bo jutri, 9. januarja 1980, nadaljeval plavalni tečaj v Lipici.
tekma pokazala napadalno moč gostov in tehnične pomanjkljivosti domačih. Nasprotno, domači so prikazali lepo igro, veliko nevarnih akcij in še posebno izrazito gotovost na sredini igrišča. Če ni bil končni izkupiček zadetkov višji, se morajo gostje zahvaliti lastnemu vratarju in sreči. Nedvomno je k zmagi pripomogel takojšnji zadetek Adragne in v drugem polčasu Klanjščka. Po tem golu so igralci v pla-vih dresih popolnoma popustili; govoriti o posameznikih bi bilo težko, saj je za to zmago vsak igralec dal vse od sebe. Pohvale vreden pa je predvsem nastop Mikluša in Adragne, ki sta zaustavila dva izmed najmočnejših napadalcev prvenstva.
Proti Sovodnjam bomo videli, če je bila nedeljska tekma le enkraten podvig ali pa nova serija odličnih nastopov Spassotovih varovancev.
D.K.
Farra — Sovodnje 6:1 (2:0)
SOVODNJE: Uršič, Devetak, Pete jan, Ferfolja, Tomažič, Bagon, Petejan, Florenin, Franco, Frandolič, Vižintin; Kodrič.
FARRA: Brossi, Vendca, Donda, Bclzan, Soessot, Dissegna, Visintin, Blason, Beltramin, Bressan, Ra-dovcich.
STRELEC: Tomažič (S).
Novo leto se ni pričelo na najboljši način za sovodenjsko nogometno ekipo in če velja pregovor, ki pravi, da se dober dan vidi že v jutru, potem se predvidevajo hudi časi za to ekipo.
Glede nedeljskega rezultata pa je vseeno treba reči, da ne kaže pravične razlike med obema ekipama. Da je Farra v tem času močnejša od Sovodenj nihče ne dvomi, ne pa toliko, da si zasluži tako razliko v rezultatu.
Prvi polčas se je končal z domačini v vodstvu 2:0; v obeh primerih ie sovodenjskeea vratarja prevaralo spolzko igrišče. V drugem polčasu je prišlo do dogodka, ki je praktično zaključil tekmo predčasno. Napadalec Farre je poslal žogo v Urši-čevo mrežo z roko, sodnik pa je vseeno priznal gol. Sovodenjci se niso seveda strinjali s sodniško odločitvijo, nakar je ta zaradi protestov izključil vratarja Uršiča, katerega je v vratih zamenjal Franco.
Edini gol za Sovodnje je ob koncu tekme (pri rezultatu 6:0) dosegel Tomažič z močnim strelam izven kazenskega prostora, P. M
ODBOJKA
Lazar Grozdanovic trener «plave» vrste
BEOGRAD — Okoli najboljše jugoslovanske odbojkarske reprezentance je precej nesoglasij in odstopov. Potem ko je prvi trener moške ekipe dr. Drago Tomič dal 0-stavko, je drugi trener Taki Džikov ostal sam, in to v olimpijskem letu, ko bo «plava» vrsta prvič nastopila na 01. Novi trener bo poleg prof. Džikova še Lazar Grozdano-vič, ki je bil na tem mestu že do konca EP 1977 v Helsinkih, ko je moral pod silo razmer in polemik znotraj OZJ podati ostavko. Za njim je sledil še trener prof. Viktor Krev-sel, to sta človeka, ki sta po dolgih letih odbojkarske agonije v Jugoslaviji pripravila pravi preporod, saj je domača reprezentanca na EPO v Beogradu pripravila največje presenečenje Iz osvojitvijo bronaste kolajne. Ta dva strokovnjaka sta tudi dobro pripravila mlajši rod odličnih igralcev, ki so lansko leto na EP v Parizu ponovili uspeh iz Beograda in si s tretjim mestom obenem zagotovili nastop na OI v Moskvi. Oba trenerja bosta funkciji opravljala do konca letošnjih olimpijskih iger. Na seji izvršnega odbora so izbrali trenerje za vse druge zvezne selekcije.
Trener ženske članske reprezentance bo v prihodnje Aleksander Bo-ričič, mladince bo treniral Zvonimir Pavičevič, mladinke pa Miodrag Miloševič.
Crhftomjlp zn
dijaško mm

Bob Woodward Carl Bernstein
I
»m.

I
|
v!
1
■<:
s:
jij:
i
s:
s
Prevedel Dušan Dolinar
NUONOV
PADEC
72.
Skoraj ves dan je rahlo deževalo. Predsednik je spre-el delegacijo vojaških veteranov iz Vietnama, nekaj naj-^ubših kongresnikov, pet ljudi ir. vrst svojega osebja, ki odhajali, in Brucea Herschensohna, enega od piscev, Kl so bili pri njem v službi in so ostro napadali množič-j1* občila. S Herschensohnom sta prišla tudi njegov oče h njegova mati. Dva človeka iz Lousiane pa sta prinesla lstini s podpisi v podporo predsedniku.
Ziegler je govoril reporterjem o predsednikovi «od-jočnostU. Namestnik sekretarja za tisk Gerald VVarren J0 dopolnil njegove besede: »Naj ponovim, kar sem do-jasno povedal že včeraj, vsaj moj namen je bil tak. predsednik je trdno odločen, da pripelje delovanje svoje državne uprave do konca. Navzlic nekaterim razpravam *** nekaterim napadom je odločen ostati na svojem mestu.» Bebe Rebozo, ki je pričeval pred osebjem senatnega
odbora za Watergate, je trdil, da je predsednik «dobro razpoložen*. Nixon ne bo nikoli odstopil, tako je zatrjeval novinarjem Rebozo, ker je «trdno prepričan, da ni zagrešil nobeno napake*.
Direktor Bele hiše za stike 7, javnostjo Clavvson pa je izjavil: -Predsednik ne bo .odšel, niti če bodo padale z neba ošiljene prekle — ne bo odšel, pa naj se zgodi karkoli.*
Ljudje v Rhodesovi pisarni so se ves popoldan ubadali s telefonskimi klici. Telefonirali so ljudje, ki so nasprotovali izjavam voditelja manjšine o odstopu. Nekateri so mu grozili s smrtjo. Pred pisarno so postavili na stražo agenta FBI. Zvečer je bil na Capitol Hillu sprejem in Rhodes je moral stopati ob gostiteljski vrsti, v kateri je stala tudi prva dama Združenih držav. Rhodes se ji je približal in si nadel kar najbolj ljubezniv smehljaj.
•Pozdravljeni, gospa Nixon,* je dejal.
Neki fotoreporter ju je prosil, naj mu pozirata za posnetek. «Oh, saj,* je rekla gospa Nixon, .nasmihava se, kakor da se imava rada.*
«Gospa Nixon,» je rekel Rhodes, »stvari niso takšne, kakor so jih prikazali vam.*
«Ja,» je usekala nazaj, «to vsi pravijo.*
Haig se je naposled prepriča'., da Beli hiši manjkata celovite sklenjene strategije. Oče McLaughlin — ki ga je Haig globoko preziral — govori o morali, Ken Clavvson o ošiljenih preklah — ta dva pač ne bosta opravila posla. Timmpns, CJavvson, Buchanan, Gergpn in nekateri pravniki so ga že nekaj tednov priganjali, naj bi ustanovil
odbor za strategijo, ki bi usklajeval predsednikovo pravno in politično obrambo. Na Haigovi mizi je ležala nova Gergenova beležka: »Organizacija za boj proti odpoklicu*. Tokrat Haig nasveta ni vrgel v koš za odpadke. Raje je bral: »čas je za spoznanje, da se je treba s temi nalogami spoprijeti poklicno; tega ne moremo več opravljati Z levo roko.»
Haig je spoznal, da ima Gergen čisto prav. Poklical je Deana Burcha, funkcionarja za zvezo med Belo hišo in republikansko stranko, ter ga postavil za vodjo odbora. Sporazumela sta se, da naj bodo člani odbora Buchanan, Timmons, Clavvson, Gergen, Garment in Buzhardt.
Burch je še isti dan, v petek 10. maja, sklical člane odbora k sebi v pisarno. Najprej morajo opraviti z govoricami, ki krožijo po mestu — med njimi s tistimi, češ da bo predsednik vsak hip odstopil. Nixon se je dopoldne za petinpetdeset minut sestal s podpredsednikom Fordom in tako tudi sam nekaj prispeval k ugibanju. Niso pa vse govorice napovedovale odstopa. Po eni od mnogih različic naj bi Nixon objavil nekakšno izjavo. Po drugi naj bi sklical tiskovno konferenco. Po tretji naj bi govoril ljudstvu po televiziji. Po četrti 'naj bi nameraval izročiti vse trakove, ki jih uradno zahtevajo od njega. Po peti so sklicali vlado na nujno sejo, kjer bo predsednik ministrom nekaj povedal. Po šesti naj bi se državni sekretar Kissinger naglo vrnil z Bližnjega vzhoda, da bi sprejel predsednikovo odstopno pismo.
Burchova skupina je bila v zadregi. Kazalo je, da ni druge rešitve, kot da zanikajo utemeljenost vseh teh govornic, a Jerry Warren je to počenjal že ves dan.
Pritisk je tako naraščal, da je Ziegler naposled po-
klical New York Times in mu dal naslednjo izjavo: »Po washingtonskem mestu krožijo vse mogoče govorice. Vse, kar sem jih slišal, so po vrsti zlagane, še- najbolj pa tista, da predsednik Nixon namerava odstopiti. Njegovo stališče je odločno: s položaja ga ne . bodo pognale niti govorice niti ugibanja niti pretirane obdolžitve niti hinavščina. Pripravljen je za boj, namerava se bojevati in sodi, da mu tako veleva osebna in ustavna dolžnost.*
Predsednik je zvečer znova sklenil, da se bo popeljal s Sequoio. Malo pred šesto je odšel skupaj z ženo, Davidom in Julie. Večer je bil topel in prijeten. Pihal je svež vetrič. Četverica je šla na krov, sedla v pletene naslanjače in srkala pijačo.
V časopisih je tisti dan izšla še ena zgodba o »Be-beju*. Proti Rebozu naj bi bila uvedena preiskava, ker da ni prijavil pre%’zema 50 000 dolarjev v gotovini, ki so bili namenjeni predvolilni kampanji.
Takšna poročila so zmerom spreminjala predsednikovo razpoloženje in ga poganjala k temu, da se je zapiral vase še bolj kot običajno. Videti je bilo, da predsednika najbolj pekli, ko vidi, kako škandal požira njegove prijatelje drugega za drugim. Ko je jahta plula po reki navzdol, je k predsedniku stopil vojaški adjutant. Povedal je, da na pomolu čaka na Sequoio vrsta fotoreporterjev, še več se jih je razvrstilo po mostovih čez Polomac, ker upajo, da ga bodo lahko posneli, ko bo jahta plula pod njimi.
Nixon je odsekano vstal in začel korakati gor in dol. Skušajo me fotografirati v obraz, prekleto. Ugotoviti hočejo, kako prenašam pritisk.
Vzel je slušalko in poklical z ladje Belo hišo. «Crown, dajte mi Zieglerja.*
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST Ul Montecchl 6. PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Ncrocnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoč! račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
8. januarja 1980
Zo SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 »ADITs DZS 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/II nad . teleton 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., viš 43 mm|
22.600 lir Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
»LJztt
3 j ^	založnikov FlECi *v!L
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja| in tiska f
OB STOPNJEVANJU MEDNARODNE^ NAPETOSTI
V Asuanu se je začel «vrh» med Sadatom in Beginom
Egiptovski zapleti zaradi afganistanske krize Kairo naj bi ponujal Američanom svoja oporišča
Novinarji pred sodnikom
KAIRO — Včerajšnji začetek »vrha* med Sadatom in Beginom v Asuanu je v znamenju sprememb, napetosti in zaskrbljenosti v Egiptu in v vsej bližnjevzhodni regiji.
Sovjetski poseg v Afganistanu je razburil Egipčane, predvsem pa muslimanske «integraliste», kj skuša jo izrabiti zaplet za obnovo svojih pobud, ki bi podobno kot v Iranu vsilile strogo spoštovanje koranske-ga zakona
Prvi znaki takega nevarnega o-življanja so že prišli do izraza med neredi na univerzah in višjih šolah Kaira, Heluana, Aleksandrije. Asiuta in Asuana. Policija je priprla najbolj razborite zagovornike radikalnih islamskih teorii. a dlje od tega si egiptovske oblasti ne tipajo, saj ne morejo istočasno obsojati Sovjetske zveze, da «kolje afganske muslimane*, doma pa sprožiti širokopotezne akcije proti islamskim integralistom. Medtem pa je policija odkrila iransko te roristično mrežo, ki je načrtovala v Egiptu vrsto atentatov.
V takem notranjem vzdušju se je torej začel včeraj v Asuanu vrh med Sadatom in Beginom. Politični opazovalci dvomijo, da bosta državnika rešila problem »upravne avtonomije za zasedena arabska ozemlja*. Prepričani so, da bodo problem za sedaj »zamrznili* in bodo raje nadaljevali z drugimi mirovnimi procesi, ki jih predvideva campdavidski sporazum. Nedvomno pa bo Egipt skušal v novonastalem mednarodnem položaju iztržiti čim-več.
Govorice o tajnem egiptovsko ameriškem sporazumu, s katerim bi Egipt postal najmočnejša vojaška sila regije v zameno za opo rišča, ki bi jih prepustil Washing-tonu, niso povsem s trtej zvite. E-giptovski obrambni minister Kamai Hasan Ah je take vesti zanikal in trdi, da bo Egipt dopustil ameriškemu letalstvu, da preleti egiptovski zračni prostor in se preskrbi z gorivom na letališčih, isto pa bodo dovolili ameriškemu brodov-ju. Že to jasno dokazuje, da Egipt snubi Washington. ki bo moral ob afganistanskem zapletu ,prej ali slei sprejeti take ponudbe.
Nedvomno išče VVashington podporo v zmernih arabskih državah V taki strategiji bi bil Egipt najpomembnejši člen in tega se v Kairu dobro zavedajo. Sadat potrebuje torej normalizacijo v arabskem svetu, da bi .ahko odigral s vok) vlogo v bližnievzhodnih do gaianjih. Bodočnost Palestincev pa je na poti te normalizaci je najhuj ša čer. Tel Aviv trmasto vztraja na svoji verziji «uDravne avtonomije*, ki ni sprejemljiva za niko-
je ponesrečil, ker so proglas posneli s hitrostjo, ki ni ustrezala aparatom, s katerimi razpolagajo na radiu.
PO MISIJI V TEHERANU
Kurt VValdheim poročal predsedniku Carterju
WASHINGTON — Generalni se-gretar OZN Kurt Waldheim je včeraj odpotoval v Washington, kjer je ameriškemu predsedniku Carterju poročal o svoji misiji v Teheranu. Na koncu dveurnega pogovora je glasnik Bele hiše napovedal, da ZDA vztrajajo pri svoji zah tevi. da se sprožijo proti Iranu gospodarske sankcije.
Svetovna organizacija naj bi o tem problemu razpravljala že da-
nes. o sankcijah pa bodo glasovali v prihodnjih dneh. V komunikeju Bele hiše so poudarili, da ZDA zahtevajo brezpogojno izpustitev talcev iz ameriškega veleposlaništva v Teheranu in šele nato bi lahko proučile iranske proteste.
Medtem je položaj v Iranu še vedno skrajno zapleten. Iranske oblasti so izgnale iz dežele osem tujih dopisnikov, ki so odpotovali v glavno mesto Azerbajdžana Tabriz, da bi si pobliže ogledali sdo-pade med pristaši ajatulaha Homeinija in ajatulaha Madarija. Sedanjemu izgonu bodo v kratkem sledili drugi, širijo se celo govorice, ki jih je oddelek za odnose s tiskom ministrstva za nacionalno usmeritev celo potrdil, češ da bodo zaradi «neobjektivnega poročanja* izgnali vse tuje dopisnike.
MILAN — Namestnik državnega pravdnika Pomarici je včeraj zaslišal odgovorna urednika «Corriere della sera* in «Giornale nuovo» Di Bello in MontaneUija ter novinarje istih dnevnikov Tobagija, Pertegata in Scarpina, ki so osumljeni kršenja preiskovalne tajnosti in nedovoljene objave dokumentov kazenskega postopka. Kot znano sta omenjena časopisa pred dnevi objavila skoraj v celoti spomenico Carla Fioro-nija, ki je v bistvu 21. decembra lani sprožila val aretacij avtonomistov in bivših članov «potere operaio* pod hudo obtožbo terorizma in celo upora proti državi.
Istega prekrška je'osumljen sicer še neznani policist ali uradnik, ki je po mnenju sodnika dal na razpolago uredništvoma milanskih listov Fioronijevo spomenico, kar je vedno po mnenju preiskovalcev, negativno vplivalo na potek preiskave. Zasliševanje novinarjev je potekalo v strogi tajnosti, čeprav kaže, da so zavrnili vse obtožbe, kot so nato potrdili njihovi zagovorniki. Afera je sprožila precej polemik in negodovanj v novinarskih krogih, ki vidijo v tem prikrit napad nad svobodo obveščanja.
Na sliki (Telefoto AP); Franco Di Bella, odgovorni urednik milanskega «Corriere della sera*.
IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII||IUIIMII||||l||||||||inilllinilllllllll|||l||llllllllllll,III,!,,,l||ln,1,1!,,1,II,|in,III,l|,,,|,,llllUl|llllllll)|||||||||||ll|||||||||l|||||||l|||||||||||||||linnilllllll|||||||lllll||||IIIIIHIIIIIIIIIIllllllllllllUIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllll
V TEJ TOVARNI JE ZAČEL DELOVATI PRVI DELAVSKI SVET V SRS
Kranjska «Sava» je praznovala 30. obletnico sam o n pravljenj a
Stane Dolanc poudaril, da se je misel o samoupravljenju porodila ie v času priprav na oboroženo vstajo in se je med NOB bolj in bolj krepita
Atentat v Niirnbergu
NORNBERG - Pripadniki neke doslej neznane teroristične organizacije brezpcseinih so v nedeljo zvečer izvedli bombni atentat na sedež zveznega urada za zaposlovanje v Niirnbergu. Škoda na poslopju je o-gromna. na srečo pa zaradi prazničnega dne ni bilo človeških žrtev. Teroristi so telefonsko obvestili ženo
Tožilec zahteval stroge kazni za avtonomiste
NEAPELJ Na procesu proti domnevnim teroristom skupine »primi fuochi di guerriglia* je včeraj javni tožilec zahteval precej stroge zaporne kazni za trinajst avtonomistov, ki so obtoženi vrste terorističnih dejanj in nekateri tudi združevanja v oboroženi tolpi, za tri izmed njih pa je predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Najhujšo kazen, petnajst let in štiri mesece zapora, je tožilec zahteval za Uga Melchionda, medtem ko je za Fioro Pirri Ardizzone, bivšo ženo Franca Pipema in za druga dva obtoženca, zahteval petnajst let in tri mesece zaporne kazni.
Kot znano so preiskovalci prišli na sled omenjeni teroristični skupini pred dvema letoma, potem ko so v Licoli pri Neaplju odkrili v nekem stanovanju pravo skladišče orožja in razstreliva, poleg nekaterih dokumentov, W po mnenju policije, zgovorno obtožujejo domnevne prevratnike, ki so bili medtem skoraj vsi člani nekega krožka, ki se je skliceval na stališča tako imenovane delavske avtonomije. Sodna o-bravnava se bo nadaljevala danes s posegi zagovornikov, po vsej verjetnosti pa bo prišlo že v tem tednu tudi do razsodbe. Omenimo naj, da so nekateri obtoženci zavrnili uradne branilce ter izjavili, da ne priznavajo oblasti sodnega zbora, drugi pa, so izjavili, da so nedolžni ter imenovali svoje zagovornike.
čakovanju morebitne izvensodne rešitve spora, o čemer se odvijajo strogo zaupna pogajanja med FLM in Fiatom).
Na včerajšnji, deveti obravnavi je dr. Denaro postavil najprej sindikalni priči, pokrajinskemu tajniku FLM, nato pa še odgovornima za osebje v dveh obratih Fiat običajno vprašanje o razmerah (nasilju) na delovnih mestih in o morebitnih ustrahovanjih vodilnega o-
ure. Ženska je takoj, sporočila policiji, ki pa ni mogla nič ukreniti.
še isti večer so neznanci telefonirali na miinchensko redakcijo tiskovne agencije DPA in pripisali a-tentat revolucionarji celice brezposelnih*.
Nadaljuje se sodna obravnava FLM-Fiat
pozitivne od funkcionarjev Fiata. Na prihodnjem zasedanju, ki bo jutri, bo sodnik zaslišal nove priče in sicer časnikarja, policijskega ko misarja in -funkcionarja Digosa.
RHO — štiri osebe so umrle pri tragičnem čelnem trčenju na pokrajinski cesti, ki drži na Simplon. Kot kaže je nesrečo zakrivil 24-letni Sal-vatore Citino, ki je s svojim merce-desem iz še nepojasnjenih vzrokov zavozil na levo stran cestišča prav v trenutku, ko je naproti privozil s svojim 127 Valentino Cozzi. ki je peljal še Eugenia Parinija, Micheleja
TURIN —- Preiskovalna stopnja sodne obravnave proti Fiatu, ki jo je sprožila prijava enotne zveze ko- Girottija in A'da Pessina. Četverica vinarjev FLM zaradi protisindikal- je podlegla poškodbam že med pre-nega delovanja vodstva avtomobil- ■ vozom v bolnišnico, Citino pa je v skega koncerna ob 61 odpusrih, se oddelku za oživljanje.
KRANJ — V kranjski tovarni gumijevih izdelkov «Sava» so proslavili 30-letnico samoupravljanja (v tej tovarni je začel delovati prvi delavski svet v Sloveniji) in 60-letnico tovarne. Osrednja pozornost je veljala govoru člana predsedstva CK ZK Jugoslavije Staneta Dolanca, ki je zelo podrobno orisal nastajanje ideje samoupravljanja od njenih začetkov.
Poudari! je, da je pot jugoslovanskega samoupravljanja stara že skoraj štiri desetletja, saj se je začela že v ..pupntv .komunistične partije na oboroženo vstajo in se je med NOB bolj in bolj poglabljala. Organi ljudske oblasti, ki so nastajali na osvobojenem o-zemlju so bili prvi otipljivi zametki ideje samoupravljanja, izraz samostojne odgovornosti ljudstva in delovnih ljudi. Samo z naslonitvijo na samostojnost vseh delov narodno osvobodilnega gibanja in na ljudi na osvobojenih ozemljih kot tudi na okupiranih je jugostovanska revolucija lahko dosegla takšno širino.
Ta ideja se je proti koncu vojne in po njej silovito razmahnila in ni nastala šele po letu 1948 kot prika-I zujejo nekateri zgodovinarji, je dejal Stane Dolanc. To je bil tudi e-den glavni! vzrokov spora jugoslovanske partije s Stalinom in in formbirojem in zato ni naključje, da so delovni ljudje reagirali na ta pritisk in vmešavanje prav s krepitvijo samoupravnih odnosov in s preraščanjem ideje v celovit sistem družbenega samouprav'janja.
Dolanc je zatem podrobno orisa! vse pore življenja, v katere je vtka na samoupravna praksa, ki je u-spela rešiti največji del družbenih protislovij in konfliktov na demokratičen način. S tem je vplivala tudi na prakso sodobnega socializma nasploh. Poudaril je, da so Jugoslovanom v ponos sodbe, da se prav v jugoslovanski socialistični samoupravni praksi uresničuje vizija svobode ii humanih odnosov med ljudmi.
še posebej je spregovoril o polnih petih desetletjih idejno ustvarjalnega in praktično političnega dela Edvarda Kardelja, ki je imel pri tem vedno pred očmi interese delavskega razreda ter človeka in njegove sreče. Na koncu je opozoril na nujne naloge, ki čakajo vso jugoslovansko družbo v letošnjem letu in med te sodijo na prvo mesto prizadevanja za večjo produktivnost dela, za boljšo kvaliteto in učinkovitost gospodarjenja. Najboljša pot za uresničitev tega pa je dosledno razvijanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov.
JURE PENGOV
........................................imiiiiimiiiiiiiii..
je včeraj redno nadaljevala pred sodnikom za delovne spore dr. De-narom S< dnik je namreč zavrnil zahtevo pravnih zastopnikov obeh stran* po ponovni odložitvi (v pri-
RIM — Predsednik iraške republike Husein je podaril 6 milijonov dolarjev za gradnjo mošeje in islamskega kulturnega središča v Rimu.
ZA PREMOSTITEV ENERGETSKE KRIZE
Danes ponovni razgovori sindikati ■ Confindustria
Premagati neodločnost vlade in vsiliti dogovorjeno izdelavo energetskega načrta
RIM — Pred današnjim uradnim srečanjem na vrhu s Confindustrio se je enotno tajništvo sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL sestalo sinoči z deželnimi vodstvi in z zastopniki sindikalnih strok v industriji, da obdela v podrobnostih stališča glede ukrepov za omilitev in prebroditev energetske krize, ki jih bo zagovarjalo na razgovorih s predstavniki delodajalcev. Pred popoldanskim srečanjem z vodstvom zveze industrijcev se bo sindikalni vrh zbral še na ožji posvet danes zjutraj.
Na sinočnjem sešfšhkvf 'vsedržavnih in deželnih vodstev enotne sindikalne zveze so potrdili zelo ostro kritiko na račun neodločnosti vlade, ki je zadobila nenavaden izraz v pismu, ki sta ji ga naslovili skupno (kar je povsem neobičajno) enotna sindikalna zveza CGIL - CISL -UIL in Confindustria 28. decembra lani. Izrazili so pa obenem veliko zaskrbljenost tudi ob dejstvu, da nič ne kaže, da bi se najširše javno mnenje še zavedelo hudih posledic napovedanega primanjkljaja pri dobavah energetskih sredstev.
Kot je znano je že sama vlada priznala, da bo primanjkljaj petrolejskih dobav dosegel letos več kot 25 milijonov ton, kar pomeni več kot četrtino predvidenih potreb. Ne bo ga torej mogoče nadoknaditi zgolj z omejevanjem porabe bencina ali kurilnega olja za ogrevanje, največja nevarnost je pomanjkanje goriva, ki poganja industrijsko proiz-
Gotova zmaga Indire Gandhi
vodnjo. Neposredna posledica upočasnitve proizvajalnega ustroja ob pomanjkanju energije bi pa bilo močno naraščanje brezposelnosti, ki je že itak zelo visoka in prizadeva zlasti mlado delovno silo.
FTvenstveni smoter sindikata pri razgovorih z zastopniki industrijcev je zato, da skupaj prisilijo vlado k odgovornejšemu ravnanju. Ni ji več mogoče dovoliti, da igra vlogo »gledalke* in da se omeji na naslavljanje pozivov družbeni skupnosti, s čimer pokriva zvišanje tarif za javne storitve in poskuse,..omejevanja draginjske doklade, je dejal včeraj vidnejši snidikalni voditelj Raven-na. Vprašanje premostitve energetske krize je zato treba, po mnenju sindikatov, obravnavati iz drugačnih izhodišč: ohraniti ali po možnosti povečati proizvodnjo ob enaki porabi energije in usmerjati varčevanje.
Na današnjem srečanju s Confindustrio si bo sindikat prizadeval poglobiti skupne predloge, ki naj prisilijo Cossigovo vlado, da se dogovori z zastopniki delovnih ljudi in delodajalcev o usklajenih ukrepih za premostitev krize. Zagotoviti je predvsem treba najnujnejše dobave oetroleja za ohranitev proizvajalne in zaposlitvene ravni. V tem okviru bodo predlagali ustanovitev javne a-gencije za preskrbo s petrolejem, ki naj temeln na ENI. Ob hudi začetni krizi sindikati ne izključujejo niti možnosti racioniranja petrolejskih derivatov.
Za srednjo dobo mora vlada pripraviti resen energetski načrt, ki naj upošteva tudi uporabo alternativnih energetskih virov. Na daljši rok je pa treba s primernimi naložbami pospeševati varčevalne u-krepe, kot je treba razmisliti o drugačni organizaciji dela, ki naj ob manjši porabi energije ohranja produktivnost. Toda nikar naj si podjetniki ne zamišljajo, da bi mogli na račun energetskih težav okrniti pogajalno moč sindikatov v tovarnah, so poudarili po zaključku sinočnje seje enotnega tajništva z deželnimi kadri. (Iv)
Po prvih začasnih podatkih kongresna stranka Indire Ghandi prepričljivo vodi na predčasnih volitvah v spodnji dom indijskega parlamenta. Skoraj gotovo bo njena stranka dosegla absolutno večino, kar opravičuje radost njenih privržencev.	(Telefoto AP)
semskega
vsej veijetnosti z pogajanj obšli, če se ne bo v pogovore vmešal Carter Izraelci se bojijo take možnosti, saj se dobro zavedajo, da je za VVashington v tem trenutku vašnejši Egipt kot Izrael, (voc)
Korziški avtonomisti zajeli tri teroriste
na jugu Korzike, je «korziški nacio nalistični kolektiv* predstavil vče-gar razen za zagovornike »svetopi- ra.i časnikarjem tri predstavnike Izraela* Čer bodo po protiavtoBomističmh gibanp ki sc.
»zamrznitvijo* I jih ujeli v nedeljo in ki so bili vso
PARIZ — V Bastelici, mestecu I tega dejanja je bil predvsem, da
MADRID — Špansko sodišče je obsodilo na skupno skoraj 100 let zapora osem pripadnikov teroristič- t _ ne organizacije GRAPO, ki so leta so našli veliko količino orožja in 1977 skušali oddajati po valovih u- več radijskih oddajnikov. Vse tri
noč- zaprti v nekem roslopju blizu občinske hiše, potem ko so jih nacionalisti zaslišali v zvezi z njiho vo teroristično dejavnostjo Zašli šanju je prisostvoval tudi Dovelj-nik krajevne žandarmerije.
Členi kolektiva so zajeli vse tri teroriste, ko so se peljali z avtom po krajevni cesti nedaleč od glav nega mesta Ajaccia. V avtomobilu
rednega španskega radia svoj revolucionarni proglas. Podvig se jim
teroriste so prepeljali v županstvo
v Bastelici in jih zaslišali. Namen
vsem demokratičnim silam otoka dokažejo, katere so resnične dejavnosti skupine »Francija*, nekakšne paralelne policije, ki se je specializirala v vrsti atentatov proti pred stavmkom nacionalističnih in avto nemističnih gibanj.
Eder. izmed treh zajetih terori stov. Alain Alliel. ki ima trgovine z orožjem v Ajacciu, .je včeraj jav no priznal, da je pripadnik skupine «Francija» in da se je z dvema kolegoma podal v Bastelico. da se sreča z neko osebo, s katero so no meravali izvesti atentat proti Dred
som odgovoren za civilno obrambo Ajaccia in neki Leonelli. o katerem ni bilo mogoče izvedete niče sar več. Bertolini je celo dejal, da so se podali na podeželje na lov in je tako opravičili prisotnost vojnega orožja v svojem avtomobilu. Dejal je tudi, da nikoli ne zapusti doma brez orožja, od kar je postal decembra 1978 žrtev atentata, zaradi katerega so mu odrezali levo nogo. Za ta atentat ni nobena organizacija prevzela odgovornosti, vendar pa je mesec dni kasneje Fronta za narodno os\oboditev Kor zike sporočila, da je šlo za obra
stavniku avtonom'st čnef?a gibanj:- lunavpnjt- med pripadniki protiav-Marcelu Lorenzo-iiju. Njegova paj ‘onomističpih skupin, daša, ki nista ničesar priznala, pt-a Alliel pa je k termi dodal, da ni Pierre Bertolini, ki je bil pred ta--| nikoli osebno sodeloval pri aten-
tatih, ampak da je slišal, da sta Bertolini in oseba, ki bi jo morali srečati v Bastelici organizirala že več zločinskih dejanj.
Upravne oblasti so zavzele do tega dogodka precej previdno stališče in so poskusile za vsako ceno preprečiti, da bi prišlo do naraščanja napetosti. Vsi so bili povabljeni na županstvo, da se osebno prepričajo o Izjavah zajetih teroristov in so nato izjavili, da so te roristi zdravi in da z njimi dobro ravnajo. Za enkrat pa oblasti še niso sprejele nobenih konkretnih ukrepov in verjetno čakajo navodii iz Pariza, kajti g-re za nenavaden dogodek, o katerem se bedo morale izreči tudi osrednje francoske oblasti, (bbr)
• Dan emigranta
(Nadaljevanje s l. strani)
čiji, pa sta prisotne pozdravila še čedadski župan Del Basso in pa pokrajinski odbornik Listuzzi, ki je zastopal odsotnega predesdnika videmskega pokrajinskega odbora Eogla-ra. Pred drugim delom sporeda, ki sta ga v slovenščini in italijanščini napovedovala Bruna Dorbolo in Lu-ciano Chiabudini, pa je nastopil še beneški ansambel «SSS», ki je izvajal nekatere skladbe iz nedavnega »Senjama beneških piesni), ki ga vsako leto prireja v Lesah kulturni krožek Rečan.
Osrednja točka nedeljskega sporeda pa je bila vsekakor uprizoritev Bevkovega »Kaplana Martina Čedermaca*, ki ga je za oder priredil Izidor Predan, zrežiral pa A-drijan Rustja. Bevkovo delo pa je za Beneško Slovenijo kljub časovnemu razvoju še vedno zelo aktualno, zato so ga požrtvovalni člani Beneškega gledališča zelo občuteno in tudi učinkovito uprizorili. Ma-stopili so Izidor Predan v vlogi kaplana Čedermaca ter Bruna Ciuch, Renzo Gariup, Roberto in Mario Bergnach, Dario, Renato in Marco Martinig, Pierpaolo Eliana in Fabia-no Sdraulig, Renzo Gariup, Paolo Du-riavig, Luciano Qualizza, Giuliana Zuf-ferli, Monica Osgnach ter Simone in Stefano Vogrig. Poleg tega pa so sodelovali še zbori Pod lipo, Platišča in Rečan, glusbo sta napisala Ezio in Roberto Bergnach, kostume je izdelala Rosina Zufferli, za italijanski prevod pa je poskrbel Božo Zuanelta.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.45	Pogreb Santija Mattarelle Neposredni prenos iz Palerma.
12.30	Kibernetika 13.01) Dan za dnem
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	No, pripoveduj!
17.10 Po puščavah in gozdovih, TV nadaljevanka
18.00	Odprta dimenzija
18.30	Primissima
19.00	Risanke
19.20	Happy Days:
«11 buffone*, TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	«Vrnitev Casanove*, 2. in zadnji del TV nadaljevanke. Igrajo: Giulio Bosetti, Maria Grazia Spina, Francesca Marciano, Carlo Simoni. . .
21.40	Zgodovina italijanske filmske komediie
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Cilj Jug
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Tuji jeziki v osnovni šoli
17.00	Komični filmi
17.20	Trideset mladih minut
18.00	Mama, me imaš rada?
18.30	Iz paralmenta DNEVNIK 2 — športne vesti
18.50 Dober večer s ... Franco Rame
Vmes TV film iz serije «Ciao, Debbie!*
Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.40	DNEVNIK 2 — Galleria
21.30	Čudni svet Daisy Cloverjeve, film
Režija: Robert Mulligan Igrajo: Natalie Wood. Chri-stoper Plummer, Robert Redford, Rudv McDowell... Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
18.30	čustveni razvoj
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Dežela
19.40	»Intorno a časa nostra*
20.00	Malo gledališče
20.05 Mogoče morje ni grenko
20.45	Plavi clanet
21.30	DNEVNIK 3
22.00	Malo gledališče
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana...,	.
9.55 - 16.25 Slalom za moške 17.15 Poročila
17.20 Jakec in čarobna lučka, o-troška oddaja 17.35 Pisani svet - Strip
Strip je dandanes ena najbolj razširjenih oblik množične kulture, vendar pa ga V naši zavesti nenehoma odrivamo na rob, kot da bi se
nam bilo nekako nerodno soočiti s tem fenomenom. Ta ko v glavnem prevladujeta dva skrajna, nekritična odnosa. Na eni strani odrasli, starši in pedagogi, strip vnaprej kategorično zavračajo, medtem ko ga otroci brez pravega kritičnega odnosa prebirajo. V oddaji smo skušali prikazati vsaj grobe o-kvire resnice o stripu. Orisali smo kratko zgodovino stripa, se ustavili pri njegovih odločilnili obdobjih, kritično spregovorili o Waltu Disne.vu in poplavi potrošne-ga stripa, ki polni police kioskov. Predvsem pa smo poskušali prikazati, da je tudi strip umetnost in da nikakor ni vseeno, kakšen odnos imamo do njega. Oddajo bo vodil Igor Vidmar, vpleten pa bo tudi Dogovor z Mirkom Iličem, enim od vodilnih u-stvarjalcev mladega jugoslovanskega strma
18.05	Slovenski ljudski plesi: Gorenjska
18.35	Obzornik
18.45	Hidak - Mostovi
19.15 Risanka
19.26 Zrno na zrno
19.30	TV DNEVNIK
20 00 Aktualna oddaja
20.50	človek hoče navzgor, TV nadaljevanka
21.50	V znamenju
22.05	Pogled zvezd, baletna oddaja
Koper
18.00	Smučanje:
Slalom za moške
19.15	Odprta meja
19.50	Stičišče
20.00	2 minuti
20.03 Risanke
20.30	TV DNEVNIK
20.45	Vesela pustolovca, film Režija: Bruce Keslar Igrata: Kevin Coughlin in Larr.v Casey
22.15	Aktualne teme
22.50	Narodna glasba
23.10 Stičišče
Zagreb
10.00	in 12.30 TV v šoli
17.15	TV DNEVNIK
17.35	TV koledar
17.45	Otroška oddaja
18.15	Književni klub
19.00	Kulturni oregled
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Stop
20.55 SP Mio angeli imajo peruti film
23.05	TV DNEVNIK
ŠVICA
11.25 Smuk za ženske
18.00	Program za mladino
18.50	DNEVNIK
19.05	«La goletta di Cap McGill*. TV film
20.45	DNEVNIK
20.45 Medicina danes
TRSTA
7.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po na še; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz arhiva; 9.35 Glas ba v razvedrilo; 10.05 Radijski koncert; 11.30 Vam še ugajajo?; 12.00 Kulturno pismo; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Rezer :irano za. . .; 15.30 Doba kantavtorjev; 16.00 Kulturna rubrika slovenskih časopisov v Italiji; 16.20 Velik1 izvajalci lahke glasbe; 17.10 Mi in glasba; ,8.00 Slovenska dramatika po letu 1945; 18.45 V ritmu polke.
Jutri, 9. januarja, bo Radio Trst A pričel nov niz oddaj z naslovom «Od Marije Terezije do Kati-nare», ki ga bo pripravljal in vodil dr. Rafko Dolhar. Na sporedu bo vsako sredo, ob 8.10. Oddaje bodo poslušalcem skušale oribli-žati delo in probleme, s katerimi se zdravstveni delavci in bolniki srečuieio v tržaških bolnišnicah. V jutrišnji odda.ii bo sodeloval tudi nadzornik združenih tržaških bolnišnic, profesor Claudio Bevilacgua.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Operni protagonisti; 9.00 Igra orkester MEFSB;
9.15	Knjiga po radiu; 9.32 Lueiano-vi dopisniki; 10.0' Z nami je. .
10.15	Orkester Baiardi; 10.32 Pesem dneva; 10.35 Glasbeni moment; 10.40 Glasba in nasveti;
11.00	Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Vrtiljak motivov; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Simfonični poemi: 15.00 Mladi pred mikrofonom: 15.15 Poje skupina A Taste of Hone.v; 15.45 Pesmi, pesmi;
16.00	Glasovi našeea časa; 1610 Pesmi, pesmi; 16.32 Crash; 17.00 Glasbena fantazija; 17.32 Ansambel Benny Johanson; 18.15 15. minut z ansamblom Gordi; 18.32 Na odru; 19.00 Chiarosciirl musicali.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	' 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Pa ročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 - 7.05 Pregled zamejskega tiska; 13.05 Domači pevci za-
bavne glasbe: 13.40 Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim po slušalcem; 14.37 Glasbeni notes objave: 15.00 Prenos R’ , 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zbo rovskega arhiva; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Peklame in zabav na glasba; 17.(X) Sotočje - skupna oddaja radia Koper, Maribor, Murska Sobota.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.00	in 7.30 Glasbeno prebujanje; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 Radio anch’io; 11.40 Glasbeni pro gram; 12.03 Vi in jaz ’80; 13.15 Z vso glasbo; 11.30 Potovati v času; 15.03 Rally; 15.30 Errepiuno;
16.40	Na kratko; 17.00 Patchwork; 18.35 Glasba; 19.15 Poslušaj, večeri se; 20 30 «Cattivissimo»; 21.05 Glasba; 22.00 Priložnosti; 22.30 Check-up za VIP.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 in 7.05 Dnevi; 9.05 Evgenija Grandet 9.32 Radio 2 3131; 11.32 Nina - nana; 11.52 Tisoč pesmi; 12.45 /,lto gradimento;
13.40	Sound-Track: glasba in kino;
15.00	in 15.45 Radio 2 - 3131; 16.37 In Koncert!; 18.33 ...in nato je postala glasbi ; 19.50 Spazio X;
22.00	in 22.45 Nočni program-
LJUBLJANA
7.00 8.00, 9.00, 11.00, 12 00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših spo redov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični na potki za naše goste iz tuiine; 10.05 Rezervirano za...; 12.10 Danes smo izbrali; 12 30 Kmetiiski na sveti: 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Obvestila in. zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 V korak z mladi mi: 14.55 Minute za EP; 15.30 Za bavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00, 18 00 Razgledi no slovenski glasbeni literaturi: 18.30 V gosteh nri zborih in"o«lnvan skih radi iških nnstaj; 18.55 Minute za EP; 19 25 Obvestila in za bavna glasba: 19.35 I.rhko noč otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža: 20 00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi: 20.30 Tinke in Podala: 21.05 Radijska i-gra; 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Linbliana: 23.05 Lirični u-trinki: 23.10 S popevkami po Jugoslaviji.