WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBCINE LOGATEC - LETNIK LII - MAJ 2021 - ŠT. 5 S sušilnico blata nad okoljsko problematiko Prijazni do ljudi in okolja France Puncuh – živa vez med Logatcem in Varšavo M. Grdadolnik: Cantabile je mali cudež PROGRAM MAJ IN JUNIJ - Hiša Sadeži družbe Logatec (Slovenska filantropija) Odprti smo od ponedeljka do petka med 8.00 in 18.00. NOVOSTI V MAJU IN JUNIJU • 12. MAJ, 18.00: Avtoimune bolezni – kaj jih povzroca in kako se z njimi spopasti (v živo in prek aplikacije ZOOM; predava Željka Bohar, potrebne prijave) • 20. MAJ, 9.00-12.00: Veseli dan prostovoljstva – praznik prostovoljstva in deljenje prostovoljskega casopisa na razlicnih lokacijah po Logatcu • 26. MAJ, 18.00: Kuharska delavnica z Željko Bohar – recepti in priprava jedi za osebe z avtoimunimi boleznimi 1 (v živo in prek aplikacije ZOOM, potrebne prijave) • 2. JUNIJ, 18.00: Kuharska delavnica z Željko Bohar – recepti in priprava jedi za osebe z avtoimunimi boleznimi 2 (v živo in prek aplikacije ZOOM, potrebne prijave) • 16. JUNIJ, 18.00: Festival migrantskega filma (ob svetovnem dnevu beguncev pripravljamo sklop kratkometražnih filmskih projekcij na temo beguncev in migracij) REDNE TEDENSKE AKTIVNOSTI Ponedeljek • 8.00: Zacnimo dan z jogo (vodi Alenka Fink; ZOOM in v živo, potrebne prijave) • 9.15: Plesi za dušo v krogu (vodi Darja Bažec, potrebne prijave) • 16.00: Spletni tecaj slovenšcine za slovansko govorece (nadaljevalni, vodi Anja Tomazin, potrebne prijave) • 18.00: Družimo se ob kvacki (vodi Maja Vochl Cerne, potrebne prijave) Torek • 11.00: Pomoc priseljenim pri usvajanju jezika in integraciji v okolje (individualna pomoc) • 15.00: Ucna pomoc za otroke in mladostnike v stiski (potrebne prijave) Sreda • 9.00 – 11.00: Druženje za mamice z dojencki (vodi Ana Verdinek, potrebne prijave) • 11.00: Spletni tecaj slovenšcine (zacetni, vodi Anja Tomazin, potrebne prijave) Cetrtek • 17.00: Delavnica fotografije v naravi (vodi Bojan Rupnik, potrebne prijave) • 19.00: EFT – tapkamo skupaj (vodi Maša Kandušer – skype, prijave na masa.kanduser@gmail.com) Petek • 9.00: Petkovi potepi po Logatcu in okolici (za vse generacije, raziskujemo logaško kulturno in naravno dedišcino, vodi Saša Musec Cuk, potrebne prijave) • pomoc pri uporabi pametnih telefonov in racunalnika za starejše (potrebna predhodna prijava) • ucna pomoc za otroke iz socialno ogroženih družin (potrebna predhodna prijava) Zaradi povecanih potreb po ucni pomoci ponovno išcemo novo prostovoljce za delo z otroki in mladostniki. Vabljeni, da se nam pridružite. Vse aktivnosti so brezplacne, zaradi omejenega števila se je treba na njih prijaviti. Vec info in prijave na: 070 892 903 ali hisa-logatec@filantropija.org. IZ VSEBINE UVODNIK IZ OBCINSKE HIŠE France Puncuh – živa vez med Logatcem in Varšavo..............str. 4 S sušilnico blata nad okoljsko problematiko..........................str. 5 Poenotena turisticna in obvestilna signalizacija......................str. 5 AKTUALNO Gartlc...............................................................................str. 9 Hrana za najbolj pomoci potrebne....................................str. 10 Kažipot Longatico............................................................str. 11 V SREDIŠCU Svetovni dan Zemlje.........................................................str. 12 V logaški obcini bi lahko naredili še vec za izboljšanje locevanja odpadkov.........................................................str. 13 Prijazni do ljudi in okolja..................................................str. 14 Smo dovolj odgovorni?.....................................................str. 16 KULTURA M. Grdadolnik: Cantabile je mali cudež ........................... str. 17 Likovniki kljub koroni pozdravili pomlad ............................ str. 18 Domoznanstvo kot pomembna dejavnost knjižnice ............. str. 20 POSLOVNE STRANI V Logatcu pražijo kavo, narejeno z ljubeznijo.................... str. 21 Opremili prostor za razvoj prvega cepiva proti covid-19 .... str. 22 ŠPORT Logatcan Deni Kožul gre na OI!....................................... str. 23 Rokometašice v maju na tri zaporedna gostovanja.............. str. 23 Logaške rokometašice znova na treningih in tekmah............ str. 28 Spoštovane, spoštovani, maj je najlepši mesec v letu. Vse že brsti, cveti. Sonce, zemlja, voda dajejo možnosti življenja. Energija se pretaka, narava kaže vse svoje lepote. Kje si, clovek, ki ti je dano in zaupano stvarstvo? S pohlepom, egoizmom in prekomernim izkorišcanjem rušimo naravno ravnovesje. Ustvarjamo, kopicimo zaloge. Visoki dobicki, izkorišcanje cloveka razslojujejo ljudi in povzrocajo medsebojna trenja. Lepota danega nam življenja se ruši, protestiramo, »štrajkamo«, nastajajo vojne. Kljub opozorilom naravovarstvenikov je raven našega prilagajanja in upoštevanja nizka. V ozracje spušcamo prekomerne kolicine toplogrednih plinov in trdih delcev, za vodo, krajino, razen redkih izjem, nam ni mar. Posledicno nastajajo podnebne spremembe, ekstremna neurja, poplave, sušna obdobja. Vse to povzroca velike posledice na življenje, zdravje ljudi, gospodarstvo danes in vzbuja še vecjo skrb za prihodnost, ce ne spremenimo nacina življenja. Že medsebojni odnosi v okolju, kjer živimo, in naš nacin sprejemanja drugacnosti elektrijo ozracje. Lahko smo jezni na odlocitve skupine ali posameznika, ne smemo pa sovražiti. Moramo imeti trdno voljo in veliko željo, da bi z nasprotniki prišli do dialoga. Pomembno se je poslušati, pogovarjati in izcistiti, kateri prav je prav. Razidemo se lahko razocarani nad spoznanjem drugacnosti, a bodimo ljudje in pustimo vrata priprta. Vsi, ki javno delujemo, moramo biti zgled. Nizki udarci v parlamentu se širijo na ulice, ustanove in domove. Kako bomo zadovoljevali vedno višje standarde in zahteve? Lastnih dolžnosti ne vidimo, ugotavljajo mnogi, živeci na realnih tleh, od svojega znanja in trdega dela. Bodimo na tleh, ne letimo izven svojih možnost, kajti padec je lahko zelo trd. Covid nam je dokazal, da smo zelo ranljivi in nemocni. Velik problem je prehranska veriga, samooskrba in obremenitev tal s škodljivimi snovmi. Potrošniška mrzlica, svetlece, nizkocenovne kratkotrajne dobrine hitro zavržemo in posledicno prekomerno polnimo zabojnike za odpadke. Trg je nenasiten, potrebuje vedno vec novih izdelkov, v industriji se višajo norme, obremenjujemo delavce, bivalno okolje, podtalnico in ozracje. Sami sebi žagamo vejo, na kateri udobno sedimo. V mesecu, ko praznujemo 1. maj, praznik dela, razmišljajmo, kako bi s svojim nacinom življenja razbremenili sebe, naš planet in vsem dali možnost dostojno živeti. Zacnimo . . . Župan Berto Menard Logaške novice, glasilo Obcine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplacno prejmejo vsa gospodinjstva v obcini Izdajatelj: Obcina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovic Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, mag. Dejan Šraml, Marcel Štefancic, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Obcine Logatec za odnose z javnostmi Graficno oblikovanje in tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Graficni koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 12. 5. 2021 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Cukov kozolec na Planjavah Foto: Primož Godina Logaške novice izhajajo enkrat mesecno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani obcine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga najvec eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. IZ OBCINSKE HIŠE FRANCE PUNCUH – živa vez med Logatcem in Varšavo Ljubezen do socloveka se je v Francetu Puncuhu rodila v Lo­gatcu leta 1902, razdajal pa jo je med skupnost Judov v Varšavi, in sicer v casu 2. svetovne vojne. Ceprav mu je bilo zaradi njegove dobrote in cuta do socloveka v stiski življenje odvzeto leta 1944, bo spomin nanj živel vecno. Pode­ljen mu je bil namrec naziv »pravicnik med narodi«. In prav pogovor o pravicniku med naro­di – Francetu Puncuhu je konec aprila v Upravnem centru Logatec botroval sreca­nju med veleposlanikom Poljske v Slove­niji Krzysztofom Olendzkijem ter župa­nom Obcine Logatec Bertom Menardom. Župan Menard je visokemu gostu orisal življenjsko pot nekdanjega sokrajana in izrazil ponos ter spoštovanje do njegovih velikih dejanj med 2. svetovno vojno na Poljskem. Poudaril je, da so zgodovinske osebnosti, kot je France Puncuh, izjemno pomembne tudi za današnji cas, ko tehta­mo svoj pogum in pravilnost svojih odlo­citev do sebe in družbe, v kateri živimo in jo soustvarjamo. Ceprav je France Puncuh le eden od skoraj 28.000 posameznikov (od tega je najvec, skoraj 8000, Poljakov), ki mu je bil pode­ljen naziv pravicnik med narodi za pomoc Judom med vojno, pa ima za veleposlanika Krzysztofa Olendzkija prav poseben po­men. Pravicnik Puncuh je namrec zakljucil šolanje na visoki šoli, kjer je veleposla­nik izvajal svojo profesuro. Ceprav smo evropski narodi dosegli želena cilja, svo­bodo in demokraticno naravnanost družbe, pa je pomembno, je povedal veleposlanik, da gradimo sistem vrednot, ki nas bodo do­locale kot cloveka. Povzel je razmišljanje nekdanjega papeža Janeza Pavla 2., in si­cer, da je treba zaplavati v globino. Pojas­nil je, da gre za globino cloveka do soclo­veka, družbe, naroda, skupnosti. Pogovoru je sledil ogled spominske plošce Franceta Puncuha, namešcene na procelje nekdanje Ljudske šole v Gornjem Logat­cu, kjer je kar 22 let kot ucitelj služboval njegov oce, ter groba rodbine Puncuh na pokopališcu v Gornjem Logatcu. Tako veleposlanik Krzysztof Olendzki kot žu­pan Berto Menard sta se strinjala, da je bil France Puncuh izjemna oseba, ki je kljub zavedanju, da nudenje pomoci Judom v casu vojne lahko pomeni smrt posamezni­ka, družine, sorodnikov, ostal zvest svoje­mu prepricanju. Obcinska uprava Foto: arhiv Obcine Logatec Foto: Nacionalni digitalni arhiv Varšava PRED VREMENSKIMI NEPRILIKAMI SMO ZAVAROVALI GROBE GRABLJE CISTILNE NAPRAVE LOGATEC Grobe grablje so del vstopnega objekta v Cistilno napravo Logatec, s katerimi odstranimo vecje delce iz komunalne odpadne vode, ki prihaja na napravo. V zimskem casu so se pojavljale težave pri vzdrževanju zaradi snega in nizkih tempe­ratur, poleti pa se je lokalno obcasno pojavljal tudi neprijeten vonj. S prekritjem grobih grabelj so te težave odpravljene, saj so grablje fizicno zavarovane pred vremenskimi nevšecnostmi. Objekt hkrati onemogoca možnost širjenja vonja v okolico, preko prezraceval­nega sistema pa je priklopljen na pralnik zraka v cistilni napravi. Objekt je enoetažna montažna stavba z jekleno nosilno konstruk­cijo, tlorisnih dimenzij pribl. 12×10 m in višine 9 m. Vrednost investicije je pribl. 70.000 EUR brez DDV. Gradnja objekta se je pricela v letu 2020 in koncala v prvi polovici leta 2021. Obcinska uprava IZ OBCINSKE HIŠE S SUŠILNICO BLATA NAD OKOLJSKO PROBLEMATIKO Logaški svetniki so na aprilski seji med drugim sprejeli predlog sklepa o dolocitvi cen storitev obveznih obcin­skih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Tako se bodo 1. maja znižale vse postavke na položnici. Svetniki so prižgali zeleno luc nakupu premicne naprave za sušenje blata, s katero bomo v obcini rešili pereco okoljsko problematiko. Zaradi obsežnega dnevnega reda, ki je vseboval kar 22 tock, so se svetniki uvodoma strinjali, da bodo dali prednost zunanjim poro­cevalcem, preostale tocke pa bodo obdelali na naslednji seji, teden dni pozneje. Med vprašanji in pobudami svetnikov je tokrat prevladovala okoljska problematika in vprašanja glede infrastrukture. Jerneja Rupnik, NSi, je tako povedala, da obcane Broda skrbi poplavna varnost obmocja in opozorila, da je potrebno cišcenje struge Lo­gašcice, Bogomir Jurca, SDS, pa je opozoril na nevarno ožino ceste v Kurji vasi v Rovtah, kjer je srecanje dveh osebnih vozil prakticno nemogoce. Peter Anticevic, NLBM, je opomnil na delno porušen leseni most na Gorenjski cesti proti Taboru, Nada Cimpric, SD, pa je predlagala meritve kakovosti zraka, saj ob­cani, kot pravi, ugotavljajo, da se je zrak v Logatcu v zadnjih le­tih poslabšal. Tomaž Lukancic, NLBM je obcino in inšpekcij­ske službe pozval k ukrepanju zoper crna odlagališca rabljenih avtomobilskih delov, na pomanjkljivo komunikacijo pobudnikov postavitve kolo parka z obcani pa je opozoril Klemen Stoševski, NaNo. Nižje položnice za komunalo S prvim majem se bodo znižale položnice za komunalo. Dobra dva evra manj bodo placevali tisti, ki niso prikljuceni na greznico, 1,9 evra manj pa tisti, ki so prikljuceni na cistilno napravo. Kot je povedal direktor Komunalnega podjetja Logatec Boštjan Aver, se bodo po izgradnji novega zbirnega centra položnice predvidoma spet nekoliko podražile. Obcinski svet Obcine Logatec je sprejel tudi poslovni nacrt Ko­munalnega podjetja Logatec za leto 2021 in dal soglasje za nakup premicne naprave za sušenje blata, s katero bomo v obcini rešili pereco okoljsko problematiko. Zaceli se bodo torej postopki jav­nega narocanja, novembra ali decembra letos pa bi v Logatcu že imeli napravo. Svetniki so sprejeli tudi Odlok o mladini, odlocitve glede pokra­jinske zakonodaje pa so preložili na naslednjo sejo. Pobudo Obci­ne Cerknica, da bi se oblikovala samostojna Notranjska pokrajina, je župan Menard ocenil kot pravo, o tem vprašanju pa se bodo morali izreci tudi obcani. Kot je dejal Zoran Mojškerc, SDS, bo treba podrobneje pregledati, kaj umestitev v eno ali drugo pokra­jino za Logatec pomeni, glede na to, da je rok za sprejem mnenja 1. julij, pa je predlagal preložitev razprave o tem. Blanka Markovic Kocen POENOTENA TURISTICNA IN OBVESTILNA SIGNALIZACIJA Obcina Logatec je pristopila k iz­vedbi turisticne in druge obve­stilne signalizacije ob državnih in obcinskih cestah na obmocju obcine. V Sloveniji lahko vidimo pravo poplavo raznovrstnih tabel za obvešcanje o turistic­nih, pa tudi komercialnih ciljih in objektih. Množica tabel se pojavlja tudi ob cestah, prenasicenost pa ogroža varnost udeležen­cev v cestnem prometu, tudi zaradi nee­notnosti postavljenih tabel. Leta 2015 je nastal Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, kjer je med prometno signalizacijo uvršcena tudi turisticna in druga obvestil­na signalizacija. Podlaga za to je bil leta 2010 sprejeti Zakon o cestah, ki je predpi­sal, da se na državni cesti sme postavljati turisticna in druga obvestilna prometna signalizacija samo v skladu s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo. Postavitev in odstranitev turisticne in druge obvestil­ne prometne signalizacije odreja direkcija. Obcina Logatec je skupaj s pooblašceni­ma koncesionarjema s strani Direkcije RS za infrastrukturo, CPK, d.d., in Kolektor CPG, d.o.o., pricela postavljati znake tu­risticne in druge obvestilne signalizacije ob regionalnih in obcinskih cestah na ob­mocju naselij Laze Grcarevec in Kalce. V tem letu pa nadaljuje s pridobivanjem dovoljenj za postavitev signalizacije še v ostalem obmocju obcine. Na ta nacin bo vzpostavljen enoten sistem oznacit­ve usmerjanja in obvešcanja udeležencev cestnega prometa v skladu z veljavno za­konodajo. Turisticna in druga obvestilna signalizacija je namenjena obvešcanju udeležencev cestnega prometa o kulturnih, naravnih in turisticnih znamenitostih ter drugih pomembnih objektih in vsebinah v in zunaj naselja. Vse obstojece table, ki stojijo oziroma so trenutno postavljene in niso skladne z navedenimi predpisi, bodo odstranjene. Obcinska uprava IZ OBCINSKE HIŠE POMEMBNO JE, DA KOT SKUPNOST DRŽIMO SKUPAJ Skrb za dobre in spodbudne odnose skupnosti je bila tista, ki je tri Obcine - Cerkno, Idrijo in Logatec - ter Idrijsko­-Cerkljansko razvojno agencijo kot vodilnega partnerja LAS s CILjem spodbudilo k pripravi skupnega projekta. Poimenovali smo ga Krepitev skupnosti, izvaja se na obmocju vseh treh obcin, in sicer s pomocjo financnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Izvajanje projekta smo si zamislil drugace, saj nismo racunali, da bo epidemija s korona virusom vplivala na naše nacrte, sploh kar zadeva zacetek delovanja skupnostnega centra v Idriji. Zato smo morali naše prvotne nacrte spremeniti in prilagoditi trenutnim raz­meram. Projekt je bil zasnovan na podlagi zaznanih aktualnih potreb pre­bivalcev vseh treh obcin, da se na njihovem obmocju vzpostavi­jo skupnostni centri, v katerih oziroma s pomocjo katerih se bo omogocilo druženje, vkljucevanje in podporo razlicnim skupinam lokalnega prebivalstva. V Idriji se je ideja razvijala tudi skozi pre­tekla dva URBACTova projekta (City Centre Doctor in Re Grow City), iz katerih smo v sodelovanju z evropskimi mesti, ki se ukvarjajo s podobnimi problematikami, crpali znanje in izkušnje. Vsaka obcina se je na svoj nacin lotila pristopa k tej problematiki. Obcina Cerkno je zaposlila koordinatorico, ki s sodelovanjem in ob strokovni pomoci drugih institucij skrbi za podporo in pomoc ranljivim skupinam na obmocju obcine. V sklopu projekta je bilo v marcu izvedeno tudi prvo predavanje za starše z naslovom Go­voru in jeziku naproti predavatelja Benjamina Vogrica, drugo pa v aprilu z naslovom Izštekani najstniki in starši, ki štekajo preda­vateljev Leonide in Alberta Mrgoleta. Objavljen je bil tudi poziv za predlaganje kandidatov v komisijo za mladinska vprašanja, kar bo mladim omogocalo aktivno udeležbo in vplivanje na odlocitve, povezane z življenjem in delom mladih v obcini. V Idriji smo cas, ko skupnostni center ni smel biti odprt, izkoristili za njegovo dokoncno ureditev in opremljanje in zdaj komaj caka­mo, da prostore Pr' Golitu pokažemo javnosti. Skupnostni center si predstavljamo kot mestno dnevno sobo, v kateri so vsi dobro­došli in kjer naj bi se vsi pocutili domace in si, upajmo, malce opomogli od koronske osamljenosti. V casu epidemije je še bolj postalo jasno, kako pomembno je zagotoviti dostopnost do ljudi, sploh tistih bolj ranljivih, in onih, ki živijo dalec stran od mestnega središca. Zato sta Obcina Cerkno in Idrija kupili vsaka svoj osebni avtomobil in s tem omogocili, da bodo nekatere aktivnosti skupnostnih centrov dosegljive tudi podeželskim prebivalcem. Nova avtomobila bosta omogocala tudi izvajanje brezplacnih prevozov obcanov preko platforme Prostofer in Sopotnik. Tudi v Idriji se bo letos spomladi zaposlil koordinator skupnostnega centra, ki bo skrbel, da se bo v centru stalno kaj dogajalo. Prostore za nov center za mlade pa pravkar urejamo tudi v Loga­tcu. S pomocjo sredstev iz evropskega sklada jih bomo tudi opre­mili in pripravili na zagon dejavnosti. Medtem pa že vec kot eno leto deluje »Program za mlade«, ki ga vodijo mladi prostovoljci, v vecini so to študentke in študenti humanisticnih ved. V ta namen smo v Obcini Logatec priskrbeli in opremili prostore, v katerih se izvaja ucna pomoc in druženje, skladno z razmerami. Z novimi prostori, ki bodo koncani v letu 2022, bomo pridobili 300 kvadra­tnih metrov svetlih in sodobno opremljenih ucilnic in prostor za družabne dejavnosti, skupaj s prirocno kuhinjo. Ceprav bodo centri delovali vsak v svoji obcini in za svoje obca­ne, bodo koordinatorji sodelovali tudi med seboj, si izmenjevali pridobljene izkušnje, spoznanja in razlicne možne pristope. Za koordinatorje in prostovoljce bodo organizirana razlicna usposa­bljanja, izobraževanja, tudi redna supervizija. Nacrtujemo, da bi vsi trije skupnostni centri postali pomemb­na pridobitev v svojih lokalnih skupnostih, generator številnih druženj, preživljanja skupnih trenutkov, kreativnega ustvarja­nja, medgeneracijskega sodelovanja, sprejemanja drugacnosti in vkljucevanja vseh v življenje v skupnosti. Komaj cakamo na cas, ko bodo lahko naši centri na stežaj odprli svoja vrata in zaceli z izvajanjem raznovrstnih dejavnosti, s katerimi se bo obogatilo življenje v naših krajih. Osnovne informacije o projektu: • Partnerji: LAS s CILjem, Obcina Cerkno, Obcina Idrija, Obcina Logatec, Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija • Celotna vrednost operacije: 336.573,55 EUR, od tega znašajo nepovratna sredstva 263.323,25 EUR • Cas izvajanja projekta: junij 2020-februar 2023 • Cilji projekta: izboljšati kakovost življenja na podeželju (novi pristopi za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju), aktivirati potenciale ran­ljivih skupin. • Povezava na spletno stran Evropske komisije, na­menjene EKSRP https://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020_sl • Povezava na spletno stran PRP https://www.pro­gram-podezelja.si/sl/ Kontaktna oseba: Mateja Bizjak Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija d.o.o. Idrija T: 05 37 43 911 E: mateja.bizjak@icra.si, W: http://www.icra.si IZ OBCINSKE HIŠE ODGOVOR NA PISMO BRALKE V uredništvo Logaških novic smo pred prazniki prejeli pis­mo ge. Rosane Tollazzi, ki ga v rubriki Vaša pošta tudi v celoti objavljamo, in nas je spodbudilo k iskanju odgovo­rov na vprašanja, ki jih bralka postavlja. Župan Berto Menard nam je pojasnil vse dileme iz odprtega pisma. Gospa Tollazzi glede treh stavb iz stecaja KGZ navaja, da cena ni bila 1.100.00 EUR, pac pa so bile vse tri stavbe proda­ne za 427.000 EUR. Kakšna je torej resnica? Župan: Ceprav gospa svoja razmišljanja zapisuje javno, ocitno ni seznanjena z dejstvi, vezanimi na postopke prodaje navedenih stavb. Zapis o predkupni pravici za nakup za 1.100.000 EUR ni bil vezan na postopke prodaje v casu stecajnega postopka, pac pa na dogovorjeno predkupno pravico obcine s KGZ Logatec pred pricetkom stecajnega postopka, ko je obcina tudi že kupila vrtove za bivšima obcinskima stavbama. Tako vsekakor ne gre za laž, pac pa za ocitno nerazumevanje gospe. V postopku stecaja pa je treba vedeti, da predkupna pravica pomeni izkljucno to, da je predkup­ni upravicenec na dražbi pozvan, ali sprejme najvišjo ponujeno ceno, ki jo podajo ostali dražitelji. Ce jo sprejme, stecajni upra­vitelj vnovic pozove ostale dražitelje, ali višajo svojo ceno. Kar pomeni, da položaj predkupnega upravicenca na dražbi prakticno ne prinaša posebne prednosti. Gospa Tollazzi javno sprašuje, zakaj obcina še ne pricne z deli za novo tržnico. Župan: Odgovor je v veliki meri preprost in povezan ravno z gos­po Tollazzi. Prva faza ureditve nove tržnice je dokoncna ureditev sedanjega parkirišca, in sicer na delu, ki je sedaj še v makadamski obliki. Tako bi stojnice najprej preselili na sedanji makadamski del. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za navedeno investicijo prav gospa nastopa kot nasprotni udeleženec in prepre­cuje pridobitev le-tega. Vzporedno s prvo fazo pa je obcina že pristopila k izdelavi idejne zasnove za ureditev mestnega jedra v skladu s strokovnimi pod­lagami, ki so bile izdelane za Obcinski podrobni prostorski nacrt Mestno jedro. V tem okviru obcina preverja vec razlicic ureditve, med drugim tudi to, da bi v kletni etaži zgradili garažno hišo, v pritlicni pa mestno jedro s tržnim prostorom. Kaj bo dejansko iz­vedljivo in izvedeno, pa je zelo odvisno od projektne dokumenta­cije, nacina izvedbe investicije in sredstev, ki bodo na voljo. Bralka izpostavlja, da nasprotuje gradnji podzemnih garaž, saj je to v nasprotju s Celostno prometno strategijo (CPS), kjer je navedeno, da se promet umakne iz centra Logatca. Vaš komentar? Župan: Gradnja podzemne garaže na tem mestu nikakor ni v nasprotju s CPS, saj se dostop vanjo lahko zagotovi iz prome­tnice, ki vodi mimo starega jedra Logatca in bo najbrž še dolgo casa ostala namenjena prometu – Tržaške ceste. Tako tudi ta ideja vsekakor zasleduje CPS. V javnem pismu ga. Tollazzi izpostavi tezo, da bi bilo bolj smi­selno obnoviti Narodni dom, saj naj bi bil kvalitetno zgrajen. Župan: Nad tako tezo s strani laika ne moremo biti presenece­ni, ceprav je tudi pogled veliko laikov popolnoma nasproten, saj so mogoce uspeli videti stavbo tudi pri dolocenih konstrukcijskih elementih in so uvideli dejansko stanje. Vsekakor je mnenje stro­kovnjakov s podrocja gradbeništva, da bi obnova pomenila izje­mno velik poseg in bi bila investicija vanjo tako visoka, da njena izvedba ni smotrna, saj bi s tako investicijo prostore ohranili v enakih gabaritih. Kako odgovarjate na navedbe glede zdravstvenega doma? Župan: Gospa Tollazzi v teh navedbah prihaja v nasprotje sama s seboj, in sicer navaja, da v zadnjih treh mandatih nisem uspel zgraditi niti enega samega parkirišca, medtem ko sama aktivno nasprotuje tako gradnji parkirišc ob tržnici in ob Mercatorju, kot tudi gradnji podzemnih parkirišc. Ne glede na njene navedbe pa so bila v casu zadnjih treh mandatov zagotovljena nova parkirišca pri Vecnamenski športni dvorani in pri pokopališcu. Poleg tega pa je izvedena tudi projektna dokumentacija za gradnjo parkirišc ob Mercatorju in na Pavšicevi. Glede mnenja o dozidavi ali izgra­dnji novega zdravstvenega doma pa se lahko vprašam, ali gospa le nasprotuje odlocitvam obcine. Pri Narodnem domu namrec za­govarja obnovo, saj je bila sprejeta odlocitev za novogradnjo, pri zdravstvenem domu pa zagovarja novogradnjo, saj je bila sprejeta odlocitev za dozidavo. Gospa Tollazzi izraža tudi dvom v pravilno izvedbo prizidka k OŠ 8 talcev … Župan: Ob tem moram izpostaviti, da je prizidek pridobil tako gradbeno kot tudi uporabno dovoljenje, kar pomeni, da je vseka­kor skladen tudi s požarnimi in drugimi redi, ki veljajo za take objekte in inšpektor temu ne bo mogel ugovarjati. Poleg tega pa si gospa s svojimi navedbami vnovic prihaja v nasprotje, ko pri Narodnem domu navaja, da ne potrebujemo povecanja knjižnic­nih prostorov, saj smo v casu digitalizacije, medtem ko trdi, da ne potrebujemo pametnega mesta. Digitalizacija je namrec eden kljucnih elementov pametnega mesta. Kako odgovarjate na ocitke glede postavitve kolo parka pri starem Mercatorju oz. unicevanja parkovnih površin? Župan: Park pri starem Mercatorju bo vsekakor ostal tam, kjer dejansko je, torej na delu, ki je bil urejen in je bilo to urejanje sofinancirano tudi z EU sredstvi. Poseg, ki ga gospa omenja, pa je predviden že v Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za mestno jedro, ki ga je sprejel obcinski svet. Izgradnja kolo par­ka pa je v bistvu dopolnilna dejavnost parkom, kar pomeni, da ohranja funkcijo obstojecega parka in mu daje vec »življenja«. Izpostavljeno pomanjkanje javnih sanitarij nameravamo rešiti z javnimi sanitarijami na obstojecem parkirišcu pri stavbi Krpan, ko pridobimo gradbeno dovoljenje. Glede kontejnerjev na tem par­kirišcu moram pojasniti, da obcina ne odgovarja za drugo, kot za dejstvo, da obcina lahko javno površino zacasno odda v najem. Za skladnost s predpisi pa je odgovoren najemnik, na kar je bil tudi ustrezno opozorjen. Blanka Markovic Kocen IZ OBCINSKE HIŠE / AKTUALNO PREVARE PREK SPLETA V primeru klica na vaš telefon, ko se klicatelj v anglešcini predstavi, da klice iz tehnicne pomoci podjetja Microsoft ter vas zacne opozarjati, da imate okužen racunalnik in vam bo pomagal – NE NASEDAJTE klicatelju, ker gre za PREVARO! Klicatelji vas obicajno želijo prepricati, da jim omogocite oddaljen dostop do vašega racunalnika, najveckrat s pomocjo programov "TeamViewer" ali "Supremo". S tem lahko prevzamejo nadzor nad vašim racunalnikom. V nadaljevanju vas s prevarami nagovar­jajo k dostopanju do vaše spletne banke in nakupa »varnostnega programa« za zašcito vašega racunalnika. Vsa komunikacija z vami je namenjena temu, da od vas pridobijo financno korist tako, da zacnejo upravljati z vašo spletno banko ali na drug nacin opravljati spletne nakupe v vašem imenu. V PRIMERU TAKEGA KLICA KOMUNIKACIJO TAKOJ PREKINITE IN SE NE PUSTITE PREGOVORITI GOLJUFOM. Vec informacij lahko dobite na spletni strani 'Varni na internetu', in sicer https://www.varninainternetu.si/klici-lazne-microsoftove-tehnicne-pomoci/ ali na straneh policije (https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/varnost-na-internetu), kjer poleg te najdete tudi druge nacine in vrste spletnih prevar. POTRESI NA LOGAŠKEM V potresni zgodovini znotraj obmocja današnjih meja Slo­venije se je od zacetka 16. stoletja Zemlja mocno tresla vsaj 50-krat. Med najmocnejšimi potresi sta bila tisti v Idriji leta 1511 in »velikonocni« potres v Ljubljani. Številke za Tolminsko in Idrijsko so razlicne, omenjajo pa do 3 tisoc mrtvih. Takrat je voda zajela tudi rudnik živega srebra, Idrijca je poplavila dolino, treslo se je po vsej Sloveniji in okoliških državah. Med drugim je bilo porušenih vec gradov, tudi dvorec Hošperk na Pla­ninskem polju. Potres, ki je bil 14. aprila 1985, je najbolj prizadel Ljubljansko kotlino, porušenih je bilo vsaj 10 odstotkov hiš, pre­cej ljudi je bilo poškodovanih, umrlo jih je deset. XX. stoletje V prejšnjem stoletju so bili najmocnejši potresi v Posocju. Majski in septembrski leta 1976 so najbolj zaznamovali vasico Breginj, precej škode pa so naredili tudi potresi v Ilirski Bistrici (1956 in 1995), Litiji (1963), na Kozjanskem (1974) in ponovno v Posocju (1998). Iz Mesecnih porocil Meteorološke postaje Logatec Vse te potrese smo poleg že omenjenega cutili tudi na Notranj­skem. O tem, kako so se tresla tla pri nas od leta 1931 dalje, pa imajo podatke Mezetovi v Gornjem Logatcu, ki poleg merjenja padavin v mesecno porocilo vpisujejo tudi vremenska in druga dogajanja na površju Zemlje. Potresi so zabeleženi 33-krat, seveda se je zaradi popotresnih sunkov treslo veckrat. Prvega, ki je bil ravno na božicni dan leta 1931 in je trajal 6 do 7 sekund, je v dnevnik opazovanj vpisal Josip Meze. Že nekaj mesecev kasneje se je na Sv. Matije zvecer celo minuto treslo, majali so se predmeti, slišalo se je bobnenje. In tako se je treslo še nekaj dni. Podobno mocan potres je bil na isti datum 20 let kasneje, slab teden po tistem, ko je zapadlo rekordnih 156 cm snega. Pred dvema letoma in pol središce blizu Logatca Tla so se tresla tudi v tem stoletju. Januarja 2010 je bil potres v Razdrtem, bobnanje, tresenje tal se je cutilo januarja 2015, ko je bil epicenter v Cerknem, podobno je bilo tudi 20. 11. 2018, ko se je treslo v okolici Logatca. Je edini potres na našem obmocju, ki je bil omenjen tudi v sredstvih javnega obvešcanja. Seveda smo tudi v Logatcu cutili potrese, ki so imeli središce v sosednjih državah. Tokrat o tistih, ki so bili na obmocju bivše sku­pne države Jugoslavije: 19. 5. 1963 je bil katastrofalni potres v Skopju, nekaj let kasneje v Banja Luki, aprila 1979 v Crni gori, marca 2015 pa v Zagrebu. Tam je bil hujši potres tudi lani. Še posebno mocno pa smo v Logatcu cutili potresno aktivnost v Pe­trinji: »29. decembra ob 12:24 so se tla mocno tresla, premikali so se stoli, nihale so luci,« je zapisala Vilma Meze, ki že vrsto let nadaljuje tradicijo opazovanj za ARSO. Brane Pevec AKTUALNO GARTLC V Domu starejših Logatec smo skupaj z okoliškimi društvi prišli do ideje medsebojnega sodelovanja, ki bi z razlicnih vidikov doprinesla k razvoju lokalne skupnosti. V okviru projekta Gartlc, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropske­ga kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Sloveni­ja v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 si je društvo za zdravilne rastline Ognjic skupaj z biodinamiki Društva Ajde Vrzdenc zamislilo postavitev vrta po starem vzorcu – gartlca. Vcasih je bil to hišni vrt, kjer si je družina pridelala zdravo in ekološko zelenjavo ter zelišca, ki so potrebna za vsakdanjo kuho in pomembno vplivajo na naše zdravje. Tako je na soncni površini domskega parka že nastal vrt s križno zasnovo. V letošnjem letu naj bi konkretnejšo podobo dobila tudi tematsko­-senzorna pot. Naš cilj je, da bi vanjo vkljucili strokovno obrav­navo stanovalk in stanovalcev, ki imajo težave z demenco. Na ta nacin jim bomo pomagali obuditi in spodbuditi njihove prijetne spomine. Poleg vadbenega parka, katerega namen je povecevanje giblji­vosti, ravnotežja in koordinacije stanovalk in stanovalcev, štirih visokih gred in petih klopi, ki so prilagojene in tako dopolnjujejo gartlc, bomo vkljucili še dodatne postavitve in predmete na pergo­lah. S tem bomo doprinesli na podrocju spodbujanja in spoznava­nja cutnih zaznav ter dojemanja oseb in okolice. S pripravo raznih delavnic in predavanj v parku si želimo zago­toviti višji nivo kvalitete bivanja vsem našim stanovalkam in sta­novalcem. Na ta nacin bi pripomogli tudi k ohranjanju njihove samostojnosti in neodvisnosti. Prizadevali si bomo za medgenera­cijsko sodelovanje in povezovanje, seveda ce nam bodo razmere to dopušcale. Pomembno nam je okrepiti povezavo s prostovoljci, s širšo okolico in vkljucevanje v lokalno podeželsko obmocje. Ana Skocir Za vsebino je odgovoren Dom starejših Logatec. Organ upravljanja, pristojen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, je Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. SKRB ZA NARAVO: »MAL' NAPREJ PA MAL' NAZAJ«! Pomembna pomladna paša za cebele je sadno drevje, ki pa je letos pozeblo. Zato ste mogoce nekateri aprila zaznali poziv, da bi odložili košnjo zelenic in javnih površin ter s tem omogocili cvetenje regrata, ki izdatno medi. Zdaj, ko to berete, je košnja zelenic verjetno že (veckrat) opravljena, a še vedno lahko naredite nekaj za cebele in okolje. Na zelenicah okrog hiš sicer pogosto vidimo pušcene otocke ivanjšcic (kresnic), ki polepšajo zelenico. Zakaj pa ne bi pustili še cvetocega otocka bele detelje, travniške kadulje ali travniškega glavinca? Vsi dobro medijo. Visoko travo je težje kositi. Ampak ce je volja, se da. Dvignete lahko višino košnje, lahko se kosi delno širino ali pa se kosi poca­sneje in kot pravijo Cuki, »Mal' naprej pa mal' nazaj«. Dostikrat slišimo cebelarje, pa tudi mnoge druge, kako potarnajo, da se prezgodaj kosi travnike, da ni travniških cvetlic in paše za cebele. To drži, vendar je v tem pricakovanju prevec retro roman­tike. Na travnikih se prideluje krma za domace živali in le kakovo­stna krma omogoca dobro prirejo. Seveda se lahko del travnikov kosi kasneje, in tisti, ki kmetujejo manj intenzivno, to vecinoma tudi pocnejo. Komur pa je kmetija glavni ali edini kruh, si tega ne more privošciti, razen ce je ta izpad pridelka poplacan na drug nacin. Kakorkoli, del zelenice, po katerem ne hodite, lahko pustite, da cveti in bo tako vir hrane za cebele. Ko boste šli kosit, opravi­te to v hladnem vremenu ali cim kasneje zvecer, ko koristnih žuželk ni vec na cvetju. Nikar tega poceti ob desetih dopoldne v soncnem vremenu, saj je takrat na cvetoci travi vse polno ko­ristnih žuželk. Z zapisom želimo spodbuditi zavedanje, da lahko vsak od nas kaj naredi za naravo. Prepogosta košnja zelenic jemlje hrano in ži­vljenjski prostor koristnim žuželkam ter onesnažuje okolje z izpu­šnimi plini in hrupom. Da pa se pogosto košena ruša obnavlja, jo je treba veliko zalivati, dosejavati travo in gnojiti z dušikom. Za angleško travico je skoraj nujna še raba herbicidov, ki unicijo rastline, kot so ivanjšcice, re­grat, spomincice in vse vrste detelj. Nepravilno gnojenje ali škrop­ljenje lahko tudi onesnažita vodo, vse skupaj pa prazni denarnico. Besedilo in foto: Marjan Papež Pricakovati od kmetov, da bodo kasneje kosili in tako pridelali manj kakovostno krmo za živali, je tako, kot da bi nekdo od vas pricakoval, da jeste radic, ki je šel v cvet, namesto mlade solate. Težka bo, kajne? AKTUALNO HRANA ZA NAJBOLJ POMOCI POTREBNE Prostovoljke in prostovoljci Župnij­ske karitas Logatec se srecujemo že vrsto let. Naše poslanstvo je skrb za ljudi v župniji, ki so v stiski in potrebni pomoci. Spodbuda za naše delo je zavest, da pomagamo, da nas nekdo potrebuje, da zmoremo nekomu polepšati dan. Temelj delovanja Karitas je prostovoljno delo. Pomoc, ki jo nudi logaška skupina Ka­ritas se kaže v razlicnih oblikah. Ena izmed nalog je razdeljevanje hrane iz sklada za evropsko pomoc najbolj ogroženim. In prav na »veliki teden« smo dobili pošiljko hrane osnovnih živil: moka, riž, testenine, mleko, olje, plocevinke fižola in paradižnikove me­zge. Nekaj živil in higienskih sredstev nam je podarilo tudi trgovsko podjetje Hofer. Vso organizacijo pri razdeljevanju hrane je izpe­ljala ga. Marija Klancar, požrtvovalna vodja skupine Karitas, ki ogromno svojega casa na mnogo nacinov daruje za bližnje. Hrano smo razdelili okoli 70 družinam in vsake­ga je Marija osebno poklicala po telefonu. Tukaj ne gre samo za razdeljevanje, ampak je vsakomur namenila tudi kakšno lepo be­sedo spodbude in upanja in tako marsikomu polepšala dan! Prisluhnila pa je tudi stiskam in težavam, v katerih so se znašli, in takoj je olajšanje, ce se komu lahko izpoveš. Veliko je bilo izrecenih besed »Boglonaj, hvala, lepe praznike« in bilo nam je toplo pri srcu. Nekaj prostovoljk je tudi dostavilo hrano na dom tistim, ki je sami niso mogli prevzeti. Karitas ljudem v stiski pomaga tudi z ob­casnim placilom položnic, z oblacili, s šol­skimi potrebšcinami, organizira pomoc v logaškem in župnijskem domu zastarejše, omogocamo udeležbo pri bogoslužju, obi­skujemo ostarele in osamljene ob praznikih, zanje naredimo vošcilnice … Sodelujemo s centrom za socialno delo in Rdecim križem Logatec. Vsako leto smo organizirali do­brodelni koncert Karitas, kjer smo poskuša­li nagovoriti dobre ljudi, da prispevajo svoj dar. Del sredstev dobimo tudi od obcine Lo­gatec. Hvala vsem župljanom, hvala Obcini Logatec in hvala vsem donatorjem. Duhovni vodja naše skupine je g. župnik Janez Kompare s pomocnikom Rafaelom. Skupina se je pred pojavom epidemije sre­cevala vsak prvi ponedeljek v mesecu z uvodnim duhovnim nagovorom g. župnika, beremo odlomke iz Svetega pisma, skupaj molimo in se pogovarjamo ter delamo nacr­te za naprej. Koncamo z razdelitvijo mesec­nih nalog. Clani se udeležujemo tudi razlic­nih predavanj in delavnic, ki jih organizira slovenska Karitas. Že dobro leto pa premagujemo velike te­žave zaradi epidemije novega virusa, ki je zelo otežila naše delo, saj moramo upošte­vati ukrepe, da zašcitimo zdravje nas vseh. To je cas, v katerem še bolj potrebujemo po­moc drug drugega. Ce imamo odprto srce in ravnamo tako, kot bi želeli, da drugi ravnajo z nami, smo zagotovo na pravi poti in bomo zmogli. Jožica Gantar, Karitas Logatec AKTUALNO KAŽIPOT LONGATICO … OB 80-LETNICI VNOVICNE OKUPACIJE LOGATCA Študent in obcasni dopisnik casnika Jutro Miran Pavlin je 6. maja 1941 (v sklopu svojih dnevniških zapisov) v Ljubljani na križišcu današnje Aškerceve ceste in Trga mladinskih delovnih brigad fo­tografiral v smeri Vica smerokaz za Logatec, ki pa je že bil izkljucno v italijanšcini – Longatico. Zanimivo, da je bila isti dan v slovenskem casopisju objavljena vdanostna izjava ljubljanskega škofa Rožmana in spomenica uglednih zastopnikov Ljubljanske pokrajine ob prikljucitvi zasedenega ozemlja h Kraljevini Italiji 3. maja 1941, kjer je med dru­gim zagotovljeno spoštovanje našega jezika in kulture … Polovica naslovne strani casopisa Slovenec, 6. maj 1941: »Ljubljan­ski škof dr. Rožman je poslal sledeco vdanostno izjavo: Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Ita­lijanski Vojski vkljuceno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovšcine škofije tega ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brez­pogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagos­lov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod (It. narod z veliko zacetnico!?!, op. p.) ter nad slovensko ljudstvo (Slovenci samo ljudstvo!?!, op. p.), ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo. Rim, 4. maja. Besedilo spomenice, ki so jo Duceju po Kr. Civilnem Komisarju Grazioliju poslali ugledni zastopniki (konzulte, op. p.) Lju­bljanske pokrajine, se glasi: Duce! V trenutku, ko je slovensko ozem­lje, zasedeno po Italijanskih Oboroženih Silah, postalo del Velikega Kraljestva Italije, izražamo v imenu vsega slovenskega prebival­stva Njegovemu Velicanstvu Kralju in Cesarju najspoštljivejšo vdanost in izrekamo Vam, DUCE, vso našo zahvalnost za pleme­nite in posebne ukrepe, ki ste jih uvedli za naše ozemlje in ki bodo za nas varno jamstvo življenja in zagotovitev bodocnosti našega prebivalstva. Spoštovanje našega jezika in naše kulture prica, s kako vzvišenim pojmovanjem rimske pravicnosti ume Fašisticna Italija vladati narode, ki so pod njenim varstvom (!!!???!!!, op. p.). DUCE, slovensko prebivalstvo bo dokazalo še bolj v dejanju svojo zahvalnost in vso svojo lojalnost. V Ljubljani, dne 3. maja 1941.« Vsem podpisnikom ponižujoce, sramotne, dobrikajoce (za kar imamo Slovenci poseben izraz) in sprenevedajoce se vdanostne izjave in spo­menice je bilo prav gotovo znano, da so fašisti že od leta 1920 izvajali grozljive zlocine nad primorskimi Slovenci z namenom iznicenja naše kulture in naroda. Med podpisniki so nekatere ugledne osebnosti, ki so za velik del Slovencev bile »moralne avtoritete«, katerih mnenja so bila zanje kažipot pri usodnih odlocitvah. Podpisnik je bil tudi logaški rojak, »dr. Andrej Gosar, bivši minister«. Drugace je reagiral devetdesetletni Ivan Hribar, nekdanji znameniti ljubljanski župan, politik in diplomat. 18. 4. 1941 se je vracal s sestanka z italijansko upravo, ki mu je nudila županski položaj Ljubljane in ga vabila v konzulto. Domoljub Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem priznal legitimnost italijanske okupa­cije in je raje storil samomor. Zapustil je poslovilno pismo s Prešerno­vimi verzi: »Manj strašna noc je v crne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.« Žal pa nekateri niso ostali samo pri vdanostnih izjavah … Gvido Komar Kažipot za Logatec 6. 5. 1941. Vir: Foto: Miran Pavlin. Zbirka Tekoce gradivo, crno-beli negativ, 6 x 6 cm, inv. št.: 1245/61. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Vir: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1C0DGCLS/80f737c8-8680-49da-8f45-bbbbeacc49b4/PDF POPRAVEK Bralcem Logaških novic se opravicujem za napako (»General Rupnik je uradno vzpostavil vojaško oblast …«), ki se mi je zapisala v aprilski številki Logaških novic na str. 15. Pravilno: »General Maister je uradno vzpostavil vojaško oblast, Kremenšek pa civilno.« Gvido Komar V SREDIŠCU SVETOVNI DAN ZEMLJE: varcuj, prihrani, ohrani Zemljo! Tako v eko šolah, tudi logaške se ponašajo s tem nazivom, ucitelji opozarjajo ucence na to, da se zamislijo, kako vsa­ko njihovo ravnanje vpliva ne samo na zemljo, po kateri hodimo, ampak tudi na usodo našega planeta. Vcasih je veljalo, kar se Janezek nauci, to Janez zna. Naša mladina se rada uci in to znanje posreduje tudi starejšim. Na nas je, da jim tokrat mi prisluhnemo, saj vsi potrebujemo zdravo Zemljo, ki nam bo omogocila preživetje, zdravje, sreco. Tema letošnjega dneva Zemlje je »Obnovimo našo Zemljo«. Z majhnimi koraki naj bi tako posredno vplivali na to, da bi podneb­ne spremembe potekale manj burno ali vsaj pocasneje. Tako naj bi zmanjšali ogljicni odtis, seštevek vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih povzrocajo posameznik, organizacije, država. Sestavljen je iz primarnega (prevoz, poraba energentov, poraba elektrike …) in se­kundarnega odtisa, na katerega vplivajo hrana, pijaca, rekreacija … Ce so prejšnja leta ob dnevu Zemlje po svetu potekali shodi, izo­braževalni dogodki, delavnice, je bilo lani, predvsem pa letos, dru­gace. Vse to, razen cistilnih akcij, na katerih so udeleženci upošte­vali vsa epidemiološka priporocila, je potekalo po spletnih kanalih. Ministrstvo za okolje in prostor izvaja ukrepe za ohranjanje okolja v ravnovesju z razvojem, med drugim financira tudi del aktivnosti Podnebna pot 2050, pri cemer sodeluje tudi naša obcina. Ta projekt je namenjen spremljanju napredka in nacrtovanja podnebnih ukre­pov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na podrocju stavb, prometa, industrije, kmetijstva, gozdarstva in odpadkov. Na Ministrstvu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so spre­govorili o evropski Strategiji za gozdove, pa o cebelarstvu, ki je v Logatcu precej razširjeno, ter o spodbujanju kratkih oskrbnih verig in lokalni hrani. V Logatcu je vedno vec ponudnikov le-te, tudi na naši tržnici. V organizaciji Alpe Adria Green priporocajo cim manjšo upora­bo plastike ali vsaj njeno ponovno uporabo, varcevanje z vodo ter odsvetujejo uporabo pesticidov in kemikalij na vrtu in poljih. Tudi ta priporocila v naši obcini že dalj casa upoštevamo. Tokrat smo svetovni dan Zemlje obeležili že enainpetdesetic, 30-krat v samostojni državi. Marsikaj se je v teh letih spremenilo na bolje, še veliko pa bo treba narediti. Nacrti so na mizi, nekateri že tik pred uresnicitvijo. »Stopimo skupaj, gradimo skupno bodocnost, bodimo vljudni in tudi kriticni,« pravi naš župan Berto Menard. Prisluhnimo mu. Brane Pevec V SREDIŠCU V LOGAŠKI OBCINI BI LAHKO NAREDILI ŠE VEC ZA IZBOLJŠANJE LOCEVANJA ODPADKOV Najvecje težave imamo pri locevanju biološko razgradljivih odpadkov in papirja, ugotavlja dr. Boštjan Aver, direktor Ko­munalnega podjetja Logatec, s sodelavci. Izdatnost vodnih virov zaenkrat zadošca potrebam, potenciali za nove vodne vire pa so na obmocjih Cuntove ter Kobalove in Petkove Grape. Po Averjevih besedah naj bi bil novi zbirni center zgra­jen v letu 2022, že konec tega leta pa bo zacela obratovati nova sušilnica blata, ki bo prinašala tudi prihranke pri prevzemanju oz. obdelavi le-tega. Kje so "crne tocke" - nelegalna odlaga­lišca, vecja onesnaženja ...? Lahko recemo, da so »crne tocke« v zad­njih letih postali ekološki otoki, ki so prav­zaprav crna odlagališca. Ljudje na njih ne odlagajo odpadkov samo v zabojnike, am­pak tudi zraven teh. Poleg papirja, stekla in mešane plasticne ter kovinske embala­že (ki se ukinja, saj ima uporabnik lasten zabojnik za te odpadke) je na ekoloških otokih veliko kosovnih, mešanih komunal­nih, biorazgradljivih odpadkov, odpadne elektricne in elektronske opreme, nevarnih odpadkov oziroma odpadkov, ki tja ne so­dijo. Zanimivo je, da gre za kolicinsko in vizualno velike odpadke, ki jih moraš na ekološki otok pripeljati z avtom. O vzroku, da jih ljudje pripeljejo na ekološki otok in ne v Zbirni center Ostri Vrh Logatec, lahko samo ugibamo. V Zbirnem centru obcani te odpadke oddajo brezplacno (izjema so gradbeni odpadki nad doloceno težo in biološko razgradljivi odpadki za tiste ob­cane, ki niso vkljuceni v odvoz le-teh). Posledicno smo dolocene ekološke otoke ukinili ali premaknili. Zanimivo je, da ob­cane moti videz in moramo ekološki otok premakniti, v isti sapi pa zahtevajo, da bi moralo biti vec ekoloških otokov, vendar »ne v mojem vidnem polju«. Na tej tocki bi opozoril, da odpadke ustvarjamo obcani sami! Mislim, da ljudje tega še vedno niso dovolj ozavestili. Koliko smo Logatcani skrbni pri loce­vanju odpadkov, kje prihaja do najvec nepravilnosti? Na podlagi zbranih komunalnih odpadkov lahko trdimo, da obcani locujejo odpadke, vendar po izvedbi sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov in inšpekcijskih pregledov lahko trdimo, da so v vecini po­lovicarski. Izpostavil bi tudi, da so nekateri obcani zelo vestni pri locevanju, vendar je teh zelo malo. Pri inšpekcijskih pregledih posod za me­šane komunalne odpadke smo ugotovili, da še vedno zelo veliko papirja in biološko razgradljivih odpadkov konca v posodah za mešane komunalne odpadke. To sta najbolj tipicni napaki pri locevanju odpad­kov. Biološko razgradljivi odpadki sodijo ali v zabojnik za biološke odpadke ali pa na kompost. Papir ali v zabojnike za papir, ki se nahajajo na ekoloških otokih, lahko pa ga dostavijo tudi v Zbirni center Ostri vrh Logatec. Pri izvedbi sortirnih analiz smo ugotovili, da približno polovico vse­bine posode mešanih komunalnih odpad­kov predstavljajo locene frakcije. Glede na rezultate analiz je sestava zabojnika za mešane komunalne odpadke naslednja: približno cetrtino vsebine predstavljajo bi­ološko razgradljivi odpadki, okvirno 10% papir in karton, 10 % plastika, 10 % obla­cila in tekstil, ostale frakcije so zastopane v majhnih deležih. Kot že omenjeno, so najvecje težave pri locevanju biološko razgradljivih odpadkov in papirja. Vzrok vidimo predvsem v tem, da je treba odvoz biološko razgradljivih odpadkov dodatno placevati, kompostirati pa ljudje ne marajo ali zaradi smradu, ne­zadostnega prostora, neznanja ali prepros­to nimajo interesa. Vzrok za nelocevanje papirja je predvsem v tem, da se ga nabere veliko in ga ne moremo preprosto oddati v zabojnik pri hiši, ampak ga je treba odpe­ljati ali na ekološki otok ali v Zbirni center Ostri Vrh Logatec. Velik delež odpadkov med mešanimi ko­munalnimi odpadki predstavljajo tudi ob­lacila in tekstil. Težko bi sicer rekli, da gre za napacno locevanje teh odpadkov, ki se tudi zbirajo loceno. Uporabnik mora sam presoditi, ali je tekstil strgan, zapackan oziroma unicen in posledicno neupora­ben. V tem primeru seveda sodi v zabojnik za mešane komunalne odpadke. Ce pa je tekstil še vedno uporaben, ga lahko podari­mo naprej, predamo humanitarnim ustano­vam, prinesemo v izmenjevalnico ali od­damo v zabojnik za tekstil, ki ga najdemo na ekoloških otokih. Kakšna je oskrba Logatca z zdravo pi­tno vodo in kje so potenciali za vodne vire? Vodovodni sistem Logatec se s pitno vodo oskrbuje iz vec vodnih virov (vodni viri Cuntova, Kobalova in Petkova Grapa, Bra­na). V sistemu prevladuje nepovršinski tip vode. Na sistemu se opravlja preventivni postopek dezinfekcije pitne vode z natri­jevim hipokloritom (NaClO) in UV pres­vetljevanjem. V letu 2020 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnem siste­mu Logatec za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 27 vzorcev pitne vode. Rezultati preskušanj so pokazali, da so bili vsi vzorci glede na obseg opravljenih pre­skušanj skladni z zahtevami Pravilnika. Za fizikalno-kemijska preskušanja so bili na mestih vzorcenja pri uporabnikih odvzeti 4 vzorci pitne vode, vsi so bili skladni s Pravilnikom. Izdatnost vodnih virov za­došca trenutnim potrebam prebivalstva in industrije, potenciali za nove vodne vire pa so na obmocjih Cuntove ter Kobalove in Petkove Grape. Kako dalec je gradnja novega zbirnega centra? Gradnja novega zbirnega centra je odvisna od pravnomocnosti gradbenega dovolje­nja, ki ga pricakujemo v maju 2021. Nato bi Obcina Logatec predvidoma pozvala zainteresirane za financiranje izgradnje in investicijsko vzdrževanje oz. obratova­nje v smislu javno-zasebnega partnerstva. Upamo, da bi se obcinski razpis izvedel do jeseni 2021, ko bi se gradnja zbirne­ga centra lahko zacela in koncala v letu 2022. Svetniki so na aprilski seji podprli na­kup sušilnice blata. Kdaj naj bi ta zacela obratovati, koliko bo stal nakup in ali bo sušilnica v celoti rešila problem odpa­dnega blata? Nakup sušilnice blata bo omogocil zni­žanje stroškov obdelave blata s cistilne naprave za ocenjenih 40 tisoc do 70 tisoc evrov letno, kar bo omogocalo znižanje stroškov za cišcenje komunalne odpadne vode za 12 do 20 evrov na letni ravni za posamezno gospodinjstvo. Ravno tako bo predvidoma manj smradu v okolici cistilne naprave kot zdaj, ko prevzemajo na cistil­ni napravi blato prevzemniki le-tega in je sistem odprt. Sušilnica blata bo postavlje­na zraven cistilne naprave in naj bi zacela obratovati konec letošnjega leta. Kakšni so cilji Komunalnega podjetja Logatec v letošnjem letu? Letošnji kljucni cilji komunalnega podje­tja so predvsem zacetek izgradnje nove­ga zbirnega centra in kasnejše posledicno boljše locevanje odpadkov (odpadki bodo manj izpostavljeni padavinam), postavitev nove sušilnice blata s cistilne naprave, na­daljevanje priklopov na novo vodovodno omrežje, zgrajeno v okviru projekta Cista Ljubljanica – 2. sklop in številni drugi, ki so opredeljeni v sprejetem poslovnem na­crtu za leto 2021. Blanka Markovic Kocen V SREDIŠCU PRIJAZNI DO LJUDI IN OKOLJA Ukrepi, kako rešiti težave z obcu­tno prevec odpadki in poskrbeti za svoje okolje, so nujni. Logatec premore kar nekaj inovativnih podjetij, kjer se zavedajo pomembnosti ohra­njanja okolja. Takšno je podjetje NMC d.o.o., ustanovitelja in lastnika Zvoneta Nagodeta iz Logatca, kjer se predvsem ukvarjajo z avtomatizacijo procesov na podrocju lesno-obdelovalnih strojev. Iz­tocnica za tokratni intervju pa je njiho­va inovativnost na podrocju lastne izde­lave tocilnih in prodajnih avtomatov, ki omogocajo ponovno uporabo embalaže, s tem pa se posledicno zmanjšuje kolici­na odpadne embalaže v gospodinjstvih. Podjetje gleda v prihodnost, zato je nje­gov ustanovitelj tokrat besedo prepustil svoji hceri Maji Nagode, ki je vpeta v delovanje podjetja. Vaš oce je podjetje ustanovil ob osamo­svojitvi Slovenije. Kakšna je vaša vloga v njem danes? V podjetju se ukvarjam predvsem z oza­vešcanjem na podrocju ekologije. Pravkar smo zakljucili projekt Prijazni do okolja, tako da se zelo veselim odprtja avtomata za tocenje ekoloških cistil na Notranjski 14 v Logatcu. Tako bodo tudi Logatcani imeli priložnost zmanjšati kolicino odpadne em­balaže in s tem narediti nekaj dobrega za okolje. Kako je podjetje, kjer ste se desetletja ukvarjali z avtomatizacijo procesov v le­sni industriji, prišlo do ideje za izdelavo mlekomatov, detergentomatov …? Razlog za to dodatno dejavnost podje­tja je bila recesija, ko je bilo treba iskati nove priložnosti na trgu. Prvi mlekomat smo leta 2009 izdelali za kmetijo pr'Jernej iz Logatca in mlekomat še danes stoji na Vrhniki. Kasneje so se pokazale priložnos­ti za izdelavo še drugih tocilno-prodajnih avtomatov za tocenje olja, vina in drugih živil. Zdaj izdelamo najvec avtomatov za tocenje tekocih detergentov. V cem so vaši avtomati drugacni od ostalih? Kje vse jih najdemo? Mlekomate delamo za slovenski, hrvaški in avstrijski trg, najvec pa jih je Zagrebu. Avtomate za tocenje cistil najdete v super­marketih Interspar. Odlikujejo se po kvali­tetni izdelavi, natancnem tocenju, tocenju poljubnih kolicin, spremljanju stanja avto­mata na daljavo itd. Veliko pozornosti na­menimo kvalitetnim materialom in vgraje­ni elektronski opremi. Ali ste kdaj izracunali, koliko embalaže je manj na racun vaših avtomatov? Racunica gre nekako takole: v Zagrebu kmetje prodajo zelo velike kolicine mleka na dan, tudi do 400 litrov. To pomeni, da že z enim mlekomatom zmanjšamo kolicino odpadne tetrapak embalaže za 400 kosov na dan, to je skoraj 150.000 kosov na leto. Enako je pri cistilih, stranke lahko tocijo cistila v eno in isto embalažo vec let. Trajnostna ali ucinkovita embalaža? Pravijo, da je najboljši približek samo­zadostnost oziroma samozadostna em­balaža. Takšno embalažo ima banana. Ampak takih izdelkov je malo. To je res, takšnih izdelkov je malo, a to še ne pomeni, da potrošnik nima izbire. Najvecji absurd je usteklenicena voda. Po­trošnik ima doma pitno vodo iz pipe, a v trgovini raje poseže po vodi v plastenki, ki jo je pripravljen precej preplacati, medtem ko je voda iz pipe skoraj zastonj. To pre­cej pove o nas potrošnikih, ki podlegamo TV oglasom in ne razmišljamo s svojo glavo. Nekaj dobrega je glede plasticnih vreck prinesla tudi zakonodaja, ki je uve­dla placljive plasticne vrecke. Cez noc so potrošniki zaceli nositi košare v trgovine in so nehali posegati po plasticnih vreckah. Tako da vsekakor ostaja nekaj upanja, da bomo spremenili svoje navade in v vecji meri posegali po možnostih ponovne upo­rabe embalaže. Ali je pandemija novega koronavirusa vplivala na vaše podjetje? Vsekakor, a z letom 2021 so se stvari pos­tavile nazaj na svoje mesto, tako da zdaj spet normalno poslujemo. Bile so težave s strani narocnikov, ki narocenega niso bili spodobni prevzeti, ker so v tem casu zaradi krize sami zašli v težave. Zdaj je narocil dovolj, tako da v prihodnost zremo pozi­tivno. Rdeca nit vašega podjetja je lasten ra­zvoj in proizvodnja lesno-obdelovalnih strojev za lesno industrijo. Od kod vse to znanje v zelo zahtevnem segmentu? Kdo so vaši kupci? Že leta sodelujemo s podjetjem, ki pro­movira naše izdelke v tujini. Kupci so iz vsega sveta, Avstralije, Afrike, J. Amerike, trenutno delamo za izvoz na Škotsko. Naše prednosti so inovativnost, kvalitetna izde­lava in predvsem zanesljivost, saj oce od natancne izdelave strojev ne odstopa. Vaš oce je znan kot inovator, kateri so njegovi najvecji izumi in patenti? Vsak izdelek, ki gre iz naše proizvodnje, je inovacija, saj so stroji prilagojeni že­ljam kupcev, nimamo serijske proizvo­dnje, tako da je vsako novo narocilo nov izziv in zgodba zase. Sama bi izpostavila izum, ki ga je oce pripravil že pred leti in bi dejansko rešil problematiko odpadkov. Gre za avtomatsko sortirnico odpadkov, ki odpadke sortira glede na material, drobil­niki embalaži zmanjšajo volumen in tako je surovina pripravljena za recikliranje. Njegova inovativnost se kaže tudi doma, saj je na domacem vrtu postavil solarno elektrarno, ki sledi soncu cez cel dan. Idej mu ne manjka… Maja, kako naporno je v sodobni po­trošniški mrzlici biti navdušena "ze­rowasterka"? S korono se je tudi na tem podrocju vse precej zapletlo. Slovenci smo že leta 2019 presegli mejo pol tone odpadkov na prebi­valca na leto, podatki za 2020 bodo zagoto­vo še slabši. Vem, da je kolicino odpadkov v gospodinjstvih mogoce precej zmanjšati, a žal opažam, da ima veliko ljudi že z lo­cevanjem precej težav. V Logatcu loceno zberemo le 56% odpadkov, tako da nas caka še veliko dela. A zapomniti si mora­mo, da je za okolje najboljši tisti odpadek, ki sploh ne nastane. Dejan Šraml Foto: arhiv podjetja V SREDIŠCU OCISTIMO OKOLICO VRTCA Mehurcki, vrtcevski otroci iz enote Ticnica, so se v mar­cu odlocili, da ocistijo okolico vrtca. Vzeli so zašcitno opremo in vrecke ter pobrali smeti okrog vrtca in ob sprehajalni poti po Ticnici. Naredili so nekaj dobrega za družbo in okolje, za lastno telo z gibanjem na prostem in navdušili spre­hajalce s svojim dobrim delom. Otroci so tako dobili še dodatno spodbudo, da prispevajo nekaj k cistejšemu okolju, ceprav so bili zelo razocarani, ko so po nekaj dneh zopet zasledili v okolici vrtca odvržene ogorke, maske, vrecke ipd. Dogovorili so se, da jim to ne bo vzelo navdušenja in da v kratkem dejavnost zopet ponovijo. Vse prebivalce v okolici vrtca pa iskreno prosijo, da smo skupaj zgled našim malckom in jim pokažemo, da njihovo delo nekaj ve­lja, zato cuvajmo naše okolje in smeti odvrzimo v za to namenjene koše in kontejnerje. Besedilo in foto: Mihela Macek V SREDIŠCU SMO DOVOLJ ODGOVORNI? Je že tako v clovekovi naravi, da tis­to, kar nam je samo po sebi dano, manj spoštujemo. Nekaj, za kar smo se morali truditi, pa znamo ceniti in tudi bolj smo odgovorni do tega. Narava je naša skupna dobrina. Da se do nje ne smemo obnašati macehovsko, je še po­sebej poudarjeno v pomladnih mesecih, ko se odkrijejo stvari, ki jih je sneg cez zimo prekril. Polno raznih odpadkov in stvari, ki v naravo ne sodijo in so celo zelo škodljive. Nekaj je na splošno bolj znacilno za urbana okolja, so pa stvari, ki so tudi v podeželskem okolju perece. Kaj moti oziroma je najbolj izpostavlje­no v našem kraju Rovte, so povedali ne­kateri nakljucni sogovorniki. Najbolj je bil izpostavljen problem vse vecjega nabora plasticne embalaže. Vecina izdelkov, ki jih ljudje nakupujejo, je shra­njenih v plasticni embalaži, še celo malice v današnjem koronskem casu so v plasti­ki. V zadnjem letu se skoraj ne odpraviš na sprehod, da ne bi ob poti videl kar pre­cej odpadnih zašcitnih mask in ogromno pivskih plocevink. Zakaj že? Je pa razve­seljivo to, da je ozavešcenost na vasi zelo dobra in veliko je ljudi, ki so samooskrbni in tako ni nepotrebne embalaže za shranje­vanje in transport. Nadalje je problem v kmetijsko razvitejših predelih shranjevanje in transport odpa­dnega polivinila za baliranje krme. Tega se na vecjih kmetijah nabere res ogromno. Nekateri folije od bal in mreže zbirajo v jumbo žaklje in ko se tega nabere dovolj, odpeljejo v zbirni center, kjer stehtajo, iz­dajo potrdilo in seveda tudi položnico Tu bi lahko omenili nenehno dražitev komu­nalnih prispevkov, kar je po eni strani ra­zumljivo, po drugi pa morda spet ne, vsaj za uporabnike. Precej pa se te plastike nabere kar v zabojnikih, ki so posledicno prepolni. Želeli bi si, da bi morda razmis­lili tudi o predelavi tovrstne embalaže, a do zdaj še ni bilo take možnosti. Je pa po besedah sogovornikov v Rovtah pretežno dobro poskrbljeno za odvoz odpadkov, ceprav se najdejo tudi taki, ki raje odnese­jo smeti v bližnji gozd v kako jamo, kjer se ne vidi. Ali res ne? Nekateri med vpraša­nimi so bili mnenja, da bi s samim vecjim poudarkom predvsem v domacem okolju dobili že najmlajši odgovoren in zgleden odnos do okolja. Nato pa so na vrsti izo­braževalne in vzgojne institucije z velikim poudarkom na tej problematiki. Vecina jih je opozorila, da otroci, tudi manj oddaljeni od šole, vanjo prihajajo s prevozi, kar do­datno obremenjuje okolje, predvsem zrak. Razveseljivo pa je dejstvo, da v sedanjem modernem casu tudi doma že v veliki meri locujejo odpadke, kar se res zgledno pre­naša naprej. Je pa še ena stvar, ki je dovolj zaskrblju­joca v vaškem, kmetijskem okolju. To so strupi, škropiva in velike kolicine gnojnice ki prehajajo v zrak in podtalnico in posle­dicno nazaj na krožnike potrošnika. Mne­nja se seveda tu precej razlikujejo. Na eni strani je vec pridelka s tem, ko je njiva bolj pognojena in dodatno prepojena z izdel­ki, ki rast pospešijo in zavirajo plevel, na drugi pa bolj zdrav in kolicinsko nekoliko manjši pridelek. A s tem problemom se so­ocajo prav vsi - pridelovalci in potrošniki kjerkoli po državi in v svetu. Problem bo treba reševati na širšem nivoju. V svojem kraju pa lahko poskrbimo, kar nam naša trenutna situacija dovoljuje. Predvsem od­nos do zdrave pitne vode, cistega zraka in cim manj obremenjenega okolja z raznimi ne tako nujnimi pritiklinami. Metka Bogataj Foto: Primož Godina KULTURA M. Grdadolnik: CANTABILE JE MALI CUDEŽ Za Simfonicnim orkestrom Canta­bile je prvo desetletje uspešnega ustvarjanja. Pobudnik in ustano­vitelj tega orkestra, ki je logaško glasbe­no tradicijo ponesel tudi v svet, je Mar­jan Grdadolnik, ki se spominja zacetkov in pravi, da je Cantabile pravi mali cu­dež. V prihodnosti si želi v Logatcu novi kulturni dom, kjer bo tudi prostor za vaje orkestra Cantabile. »Ko smo zaceli, si nisem predstavljal, da bo ta orkester postal nekaj tako velikega, da se bodo zgodile tako velike stvari, da bom v desetih letih spoznal toliko novih izjemnih glasbenikov, solistov … tako da je zame to res mali cudež.« Desetletje je bilo polno vzponov in pomembnih mejni­kov, med katerimi Grdadolnik izpostavlja prvi projekt v cerkvi v Logu pri Vipavi, aprila 2011, potem še v Ljubljani koncert In Memoriam -Lux Aeterna, velik premik v prepoznavnosti orkestra pa je nastal po tem, ko so gostovali na vseslovenski tur­neji z Galom Gjurinom. »Takrat smo prvic nastopili v najvecji, Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Ta posnetek koncerta je na youtubu deležen ogromno ogledov, veckrat je bil predvajan tudi na televiziji. To je bila prva stopnica, potem pa smo si vsako naslednje leto postavljali nove cilje. Zelo uspešno smo gostovali na festivalu v Franciji, spomnim se, da smo takoj po nastopu dobili povabilo že za naslednje leto. Tudi letos smo nacrtovali ta koncert, vendar me je ravno pred nekaj dnevi or­ganizator obvestil, da nas zaradi epidemije koronavirusa vabi naslednje leto.« Kot ve­lik dogodek sogovornik omenja tudi gosto­vanje v Švici, v Zürichu in Bernu s tremi razprodanimi koncerti, vsa koncertiranja v Gallusovi dvorani, Božic v Ljubljani. »Na koncertih Radia Ognjišce smo srecali cvet solistov popularne in tudi resne glasbe, jih spremljali,« pravi in dodaja še koncerta v Avstriji. »Koncert v stolnici v Celovcu mi je ostal res v izjemnem spominu, pa kon­cert v Križankah z ansamblom Saša Avse­nika … Vsako leto se je ogromno dogajalo in sem res hvaležen za to, zelo hvaležen sem tudi vsem, ki delovanje orkestra omo­gocajo in nas pri umetniškem delu podpi­rajo.« V Sloveniji so taki sestavi, kot je orkester Cantabile, prej izjema kot pravilo. Gre na­mrec za orkester, ki deluje na amaterskem, vendar zelo visokem, prakticno profesio­nalnem nivoju. V njem sodelujejo nadar­jeni mladi glasbeniki, profesorji, študentje, dijaki iz Logatca in tudi od drugod. Deseto obletnico je orkester Cantabile nameraval obeležiti z izjemno simfonijo Mallerjeva 2, povabili bi vse nekdanje cla­ne, velik zbor, kajti orkester je sodeloval s številnimi zbori …, a nam je virus to pre­precil.« V zacetku poletja tako nacrtujejo spletni glasbeni festival, kjer bodo izvedli koncert filmske glasbe in predstavili novi CD, ki so ga snemali za knjigo filmske glasbe Logatcana Mitje Reichenberga za Mladinsko knjigo. »10. 10., simbolicno, nacrtujemo veliki koncert, upam, da ga bomo lahko izvedli,« pravi Grdadolnik. »Pripravljamo še druge koncerte, trenutno skupaj z Glasbeno šolo Logatec organizi­ramo prvo »on line tekmovanje« Matije Bravnicarja za mlade violiniste. Umetniški vodja je Matej Avšic, ki je naš koncertni mojster od vsega zacetka, skupaj vztrajava na tej poti.« Poleg snemanj za londonsko založbo bo orkester Cantabile izvedel v zacetku poletja Poletni glasbeni festival, sodeloval na godalnem vikendu Festivala Veris konec avgusta, vabljeni pa so tudi na dobrodelni koncert Klic dobrote v Celju z neposrednim prenosom na TV Slovenija ter tradicionalni Božic v Ljubljani 2021 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki je postal osrednji glasbeni dogodek v pre­stolnici. Kot dodaja Marjan Grdadolnik, orkester v desetletni zgodovini nima prostora za vaje. Doslej so vadili v Jožefovi dvorani, ki pa je zdaj zaprta in ni namenjena tovrstni de­javnosti. Upa, da bodo imeli svoj prostor v novem kulturnem domu, ki ga nacrtujejo v Logatcu. Blanka Markovic Kocen Foto: Valter Leban Simfonicni orkester Cantabile – desetletna statistika • 115 koncertov • 11 koncertov v Cankarjevem domu Ljubljana • 8 koncertov v tujini (Francija 2x, Avstrija 2x, Italija, Švica 3x) • koncertiral v 35 razlicnih krajih doma in v tujini • spremljal 68 solistov • spremljal 40 pop pevcev in glasbenih skupin • sodeloval z 12 razlicnimi zbori pri vokalno instrumentalnih delih KULTURA LIKOVNIKI KLJUB KORONI POZDRAVILI POMLAD »Nic vec ni tako, kot je bilo, a clani Društva likovni­kov Logatec se ne damo,« je ob odprtju razstave v Stekleni galeriji Vecnamenske dvorane dejala nepo­grešljiva likovna kriticarka Anamarija Stibilj Šajn in poudarila, da so likovniki tokrat izbrali drugacne poti, da razstava pride do ljubiteljev likovne umetnosti. Odprtje v ozkem krogu povabljenih so namrec prenašali prek youtuba in facebooka. Namesto predsednika Janeza Ovsca, ki ga je bolezen zacasno prikovala na posteljo, je razstavo odprla podpredsednica društva Sonja Mihelcic, glasbeno pa jo je s pomladnimi melodijami ople­menitil Luka Ovsec. Na razstavi, ki so jo poimenovali Ko se pticki ženijo in popki odpirajo, se 22 likovnih ustvarjalcev predstavlja z raznolikimi, živopisnimi deli, ubranimi na naslovno tematiko. »Življenje v no­vih pogojih ubira nova, drugacna pota. Likovni ustvarjalci, zlasti krajinarji, pa se na spremembe, ki jih prinašajo letni casi, odzivajo skozi svoja dela,« je dejala Stibilj Šajnova in posebej izpostavila sliko Nad vsem kot odlicno upodobitev figure, ki se dviguje v koz­micne sfere. Po njenih besedah gre za premišljeno kompozicijo, kjer figura najde pravo mesto. Razstava je bila tudi priložnost za izrocitev Zlate muze, visokega priznanja za likovno ustvarjalnost, Danilu Jerebu. Blanka Markovic Kocen Foto: Primož Sark KULTURA JE KRIŽEV POT NA PLANINSKI GORI DELO BISTRIŠKEGA PRIORJA BRUNA ORTNERJA? V romarski cerkvi na Planinski gori je zanimiv križev pot v tehniki olje na platnu. Ceprav so kompozicije vecine prizorov zasnovane umirjeno in so arhitekturne kulise za vec figuralnih skupin naslikane neoklasicisticno, so nekateri prizori izrazito barocni. Mojca Jenko je v predstavitvi sakralnih spomenikov planinske župnije v zborniku Planinska dolina. Ljudje in kraji ob Unici, ki je izšel leta 2009, pozornost namenila tudi križevemu potu ter pri dataciji do­pustila zelo širok razpon, skoraj stoletje in pol: »…delo manieristicnega slikarja poznega 17. stoletja ali morda podobarja šibkega znanja iz prvih desetletij 19. sto­letja.« Zanimiv pa je podatek, objavljen v knjižicah o Planinski gori (1995, 2013) Tanje Žigon, povzemajoc tipkopis Planina Simone Filipic, ki temelji na pripovedova­nju Janka Katerna (rojen 1904) in ki lahko že sam po sebi precej zoži casovni okvir. Mdr. je vedel povedati, da so ljudje pravili, da je križev pot na Planinski gori naslikal kartuzijanec iz samostana v Bistri pri Vrh­niki, torej v tistem casu edinega kartuzijan­skega samostana na Kranjskem, ki je bil tako kot mnogo drugih po odloku cesarja Jožefa II. ukinjen leta 1782. V Bistri je sredi šestdesetih let 18. sto­letja postal prior Bruno Ortner in bil hkrati tudi njen zadnji predstojnik. Ro­jen je bil okoli leta 1722 v Innichenu na Tirolskem, umrl pa 1800. v Crnem Vrhu nad Polhovim Gradcem. Cut za umetni­ško ustvarjanje je prinesel od doma z rodne Tirolske. Predvsem se je ukvarjal z rezbarjenjem, bil pa je tudi priznan slikar. Tina Košak (Slikarska oprema kartu­zije Bistra.., 2016, str. 7–37: 21), ki je raziskovala bistriški inventar, je iz zapisnika licitacije v Bistri razbrala, da je najvec slik odkupil vikar v Planini (ne spe­cificira, za katero Planino gre) Štefan Ur­bas. Košakova ugotovi, da nobene od slik, ki jih je pridobil Urbas, ni bilo mogoce identificirati med gradivom, ki je bilo ob pripravi umetnostne topografije Upravne enote Ajdovšcina (2010) v cerkvah in žu­pnišcu planinske župnije in da so bile torej Urbasove slike, ce so se ohranile, verjetno prenesene kam drugam. Dalje pojasnjuje, da je imela kartuzija Bistra v Planini nad Ajdovšcino posesti že od 15. stoletja in da je leta 1737 v tamkajšnji cerkvi sv. Kanci­jana nastavila kaplana, po razpustu samo­stana pa da je cerkev delovala kot lokalija, od 1785 kot kuracija, 1892. pa je koncno postala župnija. Vendar je tako sklepanje v osnovi zgreše­no, ker ne gre za Planino nad Ajdovšcino. Štefan Urbas je bil namrec vikar v Planini pri Rakeku, in sicer med letoma 1776 in 1787 (gl. prispevek Franceta M. Dolinarja v zgoraj imenovanem zborniku, 2009, str. 93). Logicno torej je, da omenjenega gra­diva ne more biti med topografsko popisa­nim v župniji Planina nad Ajdovšcino. Vikariat Planina pri Rakeku (župnija od 1848) je bil podrejen župniji Cerknica. Cerkniška župnija je bila že v 14. stoletju pridružena kartuziji Bistra in samostan je v Cerknici imel posesti ter nastavljal tudi cerkniške vikarje. V gradicu na Loškem, »v najprijaznišem kraji cerkniške okoli­ce«, kot je leta 1863 v knjižici Cerknica in njena okolica. Prijatlom v spomin zapisal nabožni pisatelj in duhovnik Andrej Likar, pa so zlasti poleti bistriški priorji (prela­ti) tudi bivali. In zagotovo je bil tam tudi Ortner. Glede na zapisano ne bi bilo presenetlji­vo, ce bi bil tudi avtor križevega pota na Planinski gori bistriški opat Bruno Ortner, ki se je s planinskim vikarjem zagotovo po službeni dolžnosti, ce ne tudi drugace, sreceval v Cerknici. Nenazadnje o »kar­tuzijancu iz samostana v Bistri«, sicer ne konkretno o Brunu, govori ljudsko izroci­lo; kot nas ucita zgodovina in izkušnje, je v njem skoraj praviloma zrno resnice.1 Simona Kermavnar 6. postaja: Veronika poda Jezusu potni prt (foto: S. K.) 1 Clanek je v celoti in s seznamom literature in virov objavljen na spletnem portalu Moja obcina.si (https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/opomba-h-krizevemu-potu-na-planinski-gori.html, april 2021). KULTURA Iz logaške knjižnice DOMOZNANSTVO KOT POMEMBNA POSEBNA DEJAVNOST KNJIŽNICE V knjižnicah je domoznanstvo posebna dejavnost, ki raziskuje, proucuje in opisuje doloceno geografsko oz. upravno obmocje; obsega zbiranje, obdelavo in hranjenje knjižnicnega gradiva za obmocje, ki ga knjižnica pokriva in nam govori o zgodovinskem, geografskem, etnolo­škem ter družbenem in kulturnem utripu tega obmocja. Za­vestno ga moramo ohranjati in zgodbe, ki jih je pisalo in jih vsak dan znova piše življenje, vestno beležiti. Ker smo v Jurcicevem letu (prihaja mesec maj - Jurcic je umrl 3. maja 1881), smo se v knjižnici vprašali: Kaj pa Jurcic in naši kraji? 4. marca 1844 se je na Muljavi ocetu Marku in materi Mariji, roj. Jankovic, rodil mali Jože. Oce, ki je bil doma izpod Gorjancev, je bil menda uskoškega rodu, pa tudi materin priimek kaže nekam na jug, v hrvaško primorje. Mali Josip je bil prvega uka deležen v domacem kraju, ker pa vaški ucitelj ni bil prav vešc poduka, je brata sprva poucevala sestra Marija. Z devetimi leti je šel v šolo na Muljavi, potem pa se je v Višnji Gori z ucenjem nemšcine priprav­ljal za Ljubljano, kamor se preseli leta 1855 in konca normalko, potem pa se vpiše na gimnazijo. Za revnega dijaka Jurcica je bila sreca, da so ga sprejeli v dijaški zavod Alojzijevišce. Tam so uci­telji v bledolicnem fanticu zaslutili, da iz njega nekoc še nekaj bo. Knjige je kar požiral, na pocitnicah v domacem kraju pa poslušal starejše vašcane, ki so mu tako kot nekoc ded pravili stare zgodbe in pravljice. To dragoceno ljudsko blago je kmalu zacel zapisovati in objavljati. Prvo zgodbo, Pripovedko o beli kaci, mu je leta 1861 objavil Slovenski glasnik, dve leti pozneje pa so v Bleiweisovih Novicah izšli njegovi Spomini na deda. Do maturitetnega leta 1865 je tako objavil vec kot deset krajših pripovednih del. Nje­gov študij na Dunaju se je kmalu sfižil in Jurcic je živel v veliki bedi v vlažnih in zanikrnih bivališcih. A vendarle ni nikoli nehal ustvarjati. Žal pa je prizadevnemu Dolenjcu bedo in lakoto grenila tudi ostra kritika sodobnikov (predvsem bližnjega rojaka Frana Levstika), ki njegovih (sicer med preprostim ljudstvom zelo pri­ljubljenih del) niso prav visoko cenili. Tako je Jurcic med drugim v borbi za preživetje pristal v casnikarstvu kot urednik »Sloven­skega naroda«, kjer je bil veckrat sam za vse. Do konca svojega kratkega življenja leta 1881, zapecatenega s hudim prehladom z domacih travnikov, je napisal še vrsto del, ki zakljucujejo njegov bogati opus. V vseh enotah Knjižnice Logatec imamo 130 izvodov Jurcice­vih knjig. Njegovo leto smo zaceli s pripovedovalskim vecerom s Petro in Borutom (https://youtu.be/Zj_fjHnymC0), za pope­stritev pa je kviz o Jurcicu pripravila Urška (https://docs.google.com/.../1FAIpQLSd7glb2s6o8ll.../viewform). Z Malega Crnela, ki mu dela družbo Veliko Crnelo (obe slavni vasi omenja tudi pisatelj), pa je doma Valerija Ravbar, rodoslovka, ki se veliko ukvarja tudi z Jurcicem. Ona me je opozorila na seznam Jurcice­vih sošolcev, med katerimi je bil tudi Logatcan Matevž Šemrov. Žal nisem uspel dognati, cigav tocno naj bi bil ta naš rojak. Sem pa v poizvedovanju izvedel nekaj lepih in tragicnih zgodb od Ivan­ke Gostiša, rojene Šemrov, Mivškove iz Gornjega Logatca, ki jih popišem kdaj drugic. Tako kot je gospa Ivanka živa knjiga, je v naših krajih še veliko ljudi, ki jim je zgodbe pisalo življenje. Zaus­tavimo se, povprašajmo jih, z veseljem bodo spregovorili o starih casih, o svojem rodu, o starih šegah in navadah – in to v kleni rovtarski govorici, kakršno je poslušal Jurcic. Pisatelju v njego­vem kratkem življenju verjetno ni bilo dano, da bi si ogledal naše kraje, lahko pa ga medse povabimo sami in si preberemo katero njegovih knjig. Knjižnicarji iz vaše knjižnice pa se podamo pred poletjem na Muljavo, morda si ogledamo tudi Katujško jamo, sko­zi katero se pride na oni svet, znabiti nas podzemlje pripelje nazaj pod Cevico kakor Orfeja kar skozi cudovito logaško podzemlje. Kdo ve, okoli kresa se znajo dogajati cudesa ... Miha Rus, Knjižnica Logatec vir: https://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/jurcica-so-vcasih-nekateri-res-imeli-radi-danes-pa-ga-imamo-se-rajsi/343756 Literatura: BARBARIC, Štefan  Josip Jurcic / Štefan Barbaric. - [Ljubljana] : Partizanska knjiga, 1986. - 214 str. : ilustr. ; 20 cm. - (Znameniti Slovenci) KOCIJAN,Gregor Josip Jurcic v besedi in sliki / besedilo napisal in slike izbral Gregor Kocijan. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1981. - 40 str. : ilustr. ; 30 cm. - (Obrazi) Knjižica Logatec je s 1. majem povecala (oznaceno z rdeco) cas odprtosti, in sicer: Enota Knjižnica Logatec Ponedeljek 8.00-15.00 Torek 12.00-19-00 Sreda 8.00-19.00 Cetrtek 12.00-19.00 Petek 8.00-15.00 Sobota 8.00-13.00 Enota Rovte: Torek 15.00-19.00 Cetrtek 15.00-19.00 POSLOVNE STRANI MIKROPRAŽARNA RUDY'S QUALITY COFFEE: V LOGATCU PRAŽIJO KAVO, NAREJENO Z LJUBEZNIJO Res je. Ce ne bi bilo ljubezni, tudi mikro pražarne v Logatcu ne bi bilo. Italijana Rudolfa Di Giam­berardina je v Logatec pripeljala ljube­zen do Logatcanke. Ob selitvi v Slove­nijo si je moral ustvariti kariero. Ker je s kavo povezan že vse življenje, se je porodila ideja o ustanovitvi mikropra­žarne. Rudi se je o praženju poucil na espresso Academiji v Firencah, sledil je nakup naprave za praženje in povezo­vanje z dobavitelji kave. Teh je ocitno kar nekaj, ob steni pražarne so vrece s kavo iz Tanzanije, Nikaragve, Kolumbi­je, Etiopije ... Kaj vpliva na okus kave? »Na okus kave vplivajo razlicne vrste ka­vovcev, klimatske razmere in podlaga, na kateri raste rastlina. Poleg tega imajo za okus kave zelo pomembno vlogo tudi na­cin obiranja, razlicni postopki pridelave, obdelava zrn, skladišcenje in transport. Po obiranju je zelo pomembno praženje kave, ki najbolj vpliva na okus in aromo napitka. V svetu kave poznamo industrij­sko, komercialno kavo ter posebno, visoko kakovostno ter s skrbjo negovano in obde­lano kavo, ki ji pravimo »speciality« kava. Le-ta raste v posebnih mikro klimatskih pogojih nad 1000 m nadmorske višine, je skrbno rocno obrana iz zadnje sezone. Vendar ni dovolj samo kvalitetna zacetna surovina, ampak tudi strokovno praženje kavnih zrn, saj s praženjem razvijamo edinstvene okuse in poudarjamo njene na­ravne arome. Speciality kavo uvršcajo v sam vrh najboljših kav na svetu in obsega zgolj 9 do13 % svetovne produkcije kave. Njihova kakovost je dolocena s tockovno lestvico združenja Speciality Coffee Aso­ciation. Ravno zaradi vsega naštetega so te kave dražje.« V pražilnem stroju poteka preobrazba zelenih kavnih zrn v pražene. »Vsaki kavi dolocim profil praženja (cas in temperaturo), ki je odvisen od vrste kave, velikosti zrn, nacina priprave kave ter predvsem tega, kar želimo iz kave izva­biti. V nadaljevanju pa pomembno vlogo igra finost mletja, saj je ta odvisna od tega, na kakšen nacin želimo kavo pripraviti. Za kavo na turški nacin uporabimo naj­bolj fino mletje, medtem ko za filter nacin grobo mletje, prav zaradi tega imam vec mlinckov,« mi pojasni Rudi in omeni, da sem se razlicnih kav najbrž že navohal in da je cas, da jih tudi okusim. Ima seveda res odlicen aparat za espresso: «Vrhunski aparat za vrhunsko kvaliteto!« Pripravil jo je v prozornih skodelicah, da sem lahko opazoval, kako se je najprej penila, potem lepo pocasi umirila. Nato je zadišalo po sveži kavi … V cem je kava Rudy's Quality Coffee drugacna od drugih? »Pri komercialnih kavah poznamo le bla­govno znamko, medtem ko pri visokakovo­stnih kavah v ospredje postavljamo farmo, kjer je pridelana, sorto in svežino. Pri nas je kava pražena v majhnih kolicinah glede na povpraševanje, zato je tudi vedno sve­ža. Poseben nacin pakiranja omogoca, da jo lahko vonjaš, še preden jo odpreš in ostane po prvem odprtju še sveža. Ne gre le za obrtniško praženje, gre za cutno do­živetje, v katerem lahko najdemo razlicne znacilnosti aromaticnega okusa kave za tre­nutke resnicnega užitka,« mi je z zanosom razlagal Rudi, medtem ko sem okušal kavo, ki je bila prijetnega okusa, ni bila grenka, imela pa malce priokusa po sadju. Izbor kav je precejšen, ponuja mešanico kave, kave s poreklom in speciality kave. Ponudbo si lahko ogledate na njegovi internetni strani www.coffeerudys.com, ob sobotah pa jih lahko najdete na Logaški tržnici. Besdilo in foto: Brane Pevec Kava ni samo pijaca. Pitje kave je nepogrešljiv dnevni obred, priložnost za prijetne družabne trenutke in srecanja. Je vec kot sama navada, je tudi kultura in umetnost. Je vse to in še vec. Odkritje kave ali Zgodba o plešocih kozah in zaspanem menihu Kozji pastir iz Jemna (Kraljestvo Arabia Felix) je opazil, da so koze, ki so jedle plodove z dolocenih grmov, bolj živahne in so tudi ponoci poskocno skakale naokoli. Tudi pastir se je bolje pocutil, ko je te sadeže pojedel. To je prišlo tudi na ušesa menihu, ki je zrnca skuhal in po užitju tekocine postal živahen, tudi ponoci je lahko dlje cul, ni obcutil utrujenosti. Kaffa je kraljestvo v južni Etiopiji, od koder naj bi kava izvirala. Arabska beseda kahwa je prek turške oblike kahva prešla v evropske in postala kava v cešcini, slovenšcini in hrvašcini, kafa v srbšcini, caffe v italijanšcini, coffee v anglešcini, kaffee v nemšcini… POSLOVNE STRANI OPREMILI PROSTOR ZA RAZVOJ PRVEGA CEPIVA PROTI COVID-19 Logaško podjetje OPIKAR d.o.o. je izvedlo projekt cistih prostorov za podjetje BioNTech, kjer so v so­delovanju s Pfizerjem razvili prvo cepivo proti covid-19. OPIKAR je inovativno družinsko podjetje, ki na svojem podrocju spada med vodilne v svetovnem merilu ter ustvarja visoko dodano vrednost, zato so jih konec marca predstavili v podjetniški oddaji Prava ideja – Podjetno naprej na TV Slovenija, kjer na spodbuden nacin pred­stavljajo razlicne zgodbe o podjetniškem uspehu. V podjetju že vrsto let skrbijo za ciste pro­store, zrak in vodo. Njihove glavne dejav­nosti so projektiranje in izgradnja cistih prostorov, klimatizacijske tehnike hvac – strojnih inštalacij ter proizvodnja steklenih operacijskih dvoran. Storitve so primerne za absolutno ciste prostore v farmacevtski in medicinski industriji, biotehnologiji, kemicni, prehrambni in avtomobilski in­dustriji ter drugih proizvodnih obratih s posebnimi zahtevami po absolutno cistem zraku. Njihovi narocniki so svetovno zna­ne farmacevtske in biotehnološke korpora­cije, kot so Sandoz, Novartis, Roche, GSK in Bayer Pharma. Skupno zaposlujejo 50 ljudi in imajo ves razvoj v logaški obrtni coni, od koder so s svojimi storitvami in znanjem po vsej Evropi znani kot discipliniran, zanesljiv in zelo prilagodljiv partner, kjer je kakovost zagotovljena. Podjetje kljub zaostrenim razmeram na trgu prepoznava nove po­slovne priložnosti. »Še posebej smo se spe­cializirali za montažo sten in stropov cistih prostorov, pandemija nalezljive bolezni covid-19 pa nas je spodbudila k lastnemu razvoju in proizvodnji edinstvenih ste­klenih modularnih operacijskih dvoran, ki zagotavljajo najvišjo stopnjo cistosti. Povpraševanje po tovrstnih dvoranah zdaj dobivamo z vseh koncev sveta,« je v od­daji Prava ideja izpostavil 29-letni direktor Luka Puntaric. Oddaja je dostopna na spletnem naslovu https://4d.rtvslo.si/arhiv/podjetno-naprej/174764562. Dejan Šraml Foto: osebni arhiv L. P. ŠPORT LOGATCAN DENI KOŽUL GRE NA OLIMPIJSKE IGRE! Namiznoteniški igralec Deni Kožul bo na poletnih olim­pijskih igrah TOKIO 2021 zastopal slovensko repre­zentanco. Deni je namizni tenis kot sedemletnik pricel igrati v logaškem namiznoteniškem klubu. Njegov talent se je pokazal že v mladih letih. S svojo vztrajnostjo, pogumom, vo­ljo in energijo sta skupaj s trenerjem Darkom Malicem ustvarila uspešno športno pot. Deni je Logatcu prinesel nešteto odlicnih nastopov, kaj šele slovenskemu namiznem tenisu. Ko je prestopil v clanski pogon, je prestopil mejo Slovenije. Postal je profesionalen športnik, živi in igra v profesionalnem klubu v Nemciji. A kljub vsemu ostaja Logatcan, na kar mora­mo ponosni vsi prebivalci naše obcine. Njegov nastop na OI je edinstven in lahko mu samo zaželimo SRECNO. Predsednik NTK Logatec Matjaž Rus ROKOMETAŠICE V MAJU NA TRI ZAPOREDNA GOSTOVANJA Rokometašice Zvezde Logatca bi morale v teh dneh že pogledova­ti proti zakljucku sezone, a se ta pravzaprav šele zacenja. Po majskem razporedu clansko ekipo cakajo tri za­poredna gostovanja in domaci zaklju­cek. Ekipe starejših in mlajših deklic bodo sezono namesto na posameznih tekmah najverjetneje nadaljevale na turnirjih vec ekip. Clanice so sicer v preteklem obdobju odi­grale dve domaci tekmi, a zaradi epidemi­oloških razmer je med njimi namesto tedna dni minil skoraj cel mesec. Tako proti Nak­lemu kot tudi na sosedskem derbiju proti Vrhniki so Zvezdine rokometašice prika­zale veliko športnega znanja, toda pomanj­kanje tekmovalnega ritma jim je vsakic malce ponagajalo in odvzelo zmago. Vse zanimivosti, fotogalerije in posnetke tekem lahko najdete na njihovi spletni stra­ni www.rkzvezda.si ali na socialnih omrež­jih Facebook ter Instagram pod imenom RK Zvezda Logatec. Najdete pa lahko tudi razpored majskih gostovanj – prvo je bilo 8. maja pri ljubljanski Olimpiji, teden dni pozneje proti Naklemu, tretje pa bo, 22. maja, proti Vrhniki. Zakljucek sezone bo potekal v Logatcu, proti ljubljanski Olim­piji, 29. maja. V kategoriji starejših deklic nastopajo de­kleta, rojena v letu 2006. Dve leti mlajše nastopajo v kategoriji mlajših deklic A, rojene v letu 2009 pa v najmlajši »tekmo­valni« kategoriji mlajših deklic B. Starej­še deklice so že v oktobru odigrale edini tekmi te sezone – Sežano so premagale z rezultatom 33:13, Izolo pa 21:13. Mlajše deklice so v tej sezoni sploh prvic zaigra­le brez rezultata, saj pri najmlajših želimo predvsem spodbuditi željo do športa in ne zgolj tekmovalnosti. Ker se klasicno tekmovanje najverjetneje ne bo nadaljevalo, odgovorni razmišljajo o organizaciji turnirjev, na katerih bi se v krajšem casovnem obdobju lahko pomerili proti vec razlicnim ekipam. Mlade logaške rokometašice se bodo tako pomerile tudi z evropskim Krimom Mercatorjem. Poleti bodo dekleta spoznala tudi rokomet na mivki. Skoraj vsak dan v tednu bodo tako preživele na prenovljenih igrišcih Grajskega parka. Uroš Pihner Foto: arhiv RK Zvezda Logatec ŠPORT TECAJ LOKOSTRELSTVA Lokostrelsko društvo Logatec vabi vse, ki jih zanima lokostrelstvo, da se udeležijo tecaja lokostrelstva, ki bo potekal v Centru za zašcito in reševanje v mesecu juniju (bivše vojašnice). Predstavitev bo v petek, 28. 5. 2021, ob 17.00. Tecaj bo obsegal 10 ur in bo potekal ob petkih. Cena tecaja je 50,00 EUR. Za prijave in informacije poklicite na telefonsko številko 051 626 901 Anda Ovsec TSK LOGATEC: OBVEZNA OPREMA ZA NORDIJSKO HOJO, PRAVILEN KORAK IN DOBRA VOLJA V prejšnji izdaji Logaških novic smo vam predstavi­li nordijsko hojo. Povedali smo, zakaj je primerna in da nam ponuja možnost družabnega oziroma družinskega povezovanja na prostem. Tokrat podrobneje pišemo o opremi, ki jo potrebujemo za izvajanje aktivnosti, in osnovnem koraku, ki ga najpogosteje uporabljamo. Ko govorimo o opremi, moramo vedeti, da je nordijska hoja re­kreacija, ki pri minimalnem vložku vraca veliko. Vseeno pa mora­mo imeti opremo, ki je udobna in nam omogoca pravilno izvedbo tehnike. Pozornost pri nordijski hoji je usmerjena na koordiniranost, ritmicnost gibov rok in nog ter sprošcenost vratu in ramen. Pravilna tehnika in uporaba palic sta kljucna elementa za var­no telesno aktivnost. Pri palicah je pomembno, da so lahke, cvrste, visoko vzdržljive, narejene iz kompozitnega materiala (steklena vlakna ali karbon), imajo ergonomsko obliko roca­ja z zanko, krpljice, ki imajo na koncu pravilno oblikovano konico, katere namen je stabilnost pri vbodu v podlago, in seveda najpomembnejše, ustrezna dolžina palic. Priporoclji­vo dolžino dobimo, ce telesno višino pomnožimo s faktorjem 0,7. Obutev mora biti primerna športnim aktivnostim v naravi, lahko izbiramo med tekaškimi cevlji, treking ali pohodniškimi cevlji. Pazimo le, da niso previsoki, saj bi nas ovirali pri izvajanju ak­tivnosti. Ko se oblacimo za izvajanje aktivnosti nordijske hoje, si vedno nadenemo športna in lahka oblacila, ki so primerna za hojo, ne smemo imeti ohlapnih oblacil. Osnovni, najpogosteje uporabljeni element v nordijski hoji, je dvotaktni diagonalni korak. Podoben je klasicni hoji, le da se po­daljšuje v odvisnosti od silovitosti odrivanja z rokami. Naj vam opišemo prvo polovico cikla gibanja koraka. V izhodišcnem položaju cikla gibanja prenašamo težo telesa na peto stopala sprednje, npr. desne noge, hkrati imamo pred telesom pokrceno levo roko, ki vbode sprednjo palico v razkoraku, trup je rahlo predklonjen naprej, zadnja leva noga je v podaljšku trupa, ki preko prstov zakljucuje odriv, hkrati pa nam desna palica prihaja v podaljšek roke in zakljucuje odriv mimo bokov, tako da s prsti spustimo rocaj palice in le-ta obvisi na zanki. Zacenjamo odriv leve roke in desno nogo, hkrati se pokrcena leva noga in desna roka s palico vracata naprej. Nekoliko pred boki se srecata, sledi nadaljevanje prve polovice cikla gibanja do izhodišcnega položaja za drugi del cikla gibanja, ki je zrcalen prvemu. Teža telesa se pre­naša na peto stopala sprednje leve noge ob hkratnem vbodu spre­dnje desne palice. Leva roka in desna noga koncata odriv. Potek druge polovice cikla gibanja je identicen prvemu, le da se izvaja na nasprotnih okoncinah. Poleg opisanega koraka poznamo tudi: - Dvotaktni diagonalni korak v teku (poskokih) - Dvokorak s sorocnim odrivom - Trokorak s sorocnim odrivom - Štirikorak s sorocnim odrivom Ce želite izvedeti vec, so še vedno odprte predprijave na tecaj. Informacije o ceni in vsem drugem dobite na tel. 031-417-059 (Andrej), kjer se lahko tudi prijavite. Za zakljucek pa naj delimo z vami še misel, ki pravi: ''Najverjetnejši nacin za uspeh je vedno poskusiti vsaj še enkrat''. Besedilo in foto: Andrej Mikuž Foto: arhiv TSK Logatec Trener Matej Šimenc v izvedbi dvotaktnega diagonalnega koraka ŠPORT ZACETKI KOŠARKE V LOGATCU – 3. DEL Pripovedoval: Janez Nagode - Krištofov Ustanovitev košarkarskega kluba Leta 1957 je bil ustanovni obcni zbor kluba, na katerem so spre­jeli klubska pravila in se registri­rali pri KZS ter Obcini Logatec. Za za­casnega predsednika je bil izvoljen Jože Škof -Toncov, za podpredsednika pa Janez Nagode-Krištofov. Od obcine smo pridobili tudi prva denarna sredstva za delovanje kluba. Tehnicno pomoc nam je nudila tudi KZS z izvodom košarkar­skih pravil in za zacetek podarila prvi komplet dresov, copat ter dve košarkar­ski žogi. Takoj ko je bilo to možno, smo zaceli igrati košarko na podlagi iz leša. Uspeli smo organizirati moško, kasneje žensko in pionirsko/mladinsko ekipo. (vir: Janez Nagode) Moška ekipa 1. Janez Nagode – Krištofov – bek 2. Jože Škof – Toncov – levo krilo 3. Dare Keršnik – Gor. Logatec – desno krilo (najboljši strelec v ekipi) 4. Jaka Martincic – Lovretov - Mandarge – bek 5. Smolcic Miro - Smola – Dol. Logatec – center – prvi center v Logatcu 6. Ciril Ogrin – Ciro - Poštni Vrt - bek 7. Marjan Petelin – Brod – center Posebno nalogo v klubu je opravljal tudi Andrej Logar – Pekov, ki je iskal nove talente v Gornjem Logatcu. Clanski ekipi se je od mladih igralcev najprej pridružil Franci Kavcic – Jerkov, ki je igral centra in je po prenehanju igranja te ekipe nada­ljeval v novi mlajši clanski ekipi, ki je nas­tala iz pionirske/mladinske vrste. Za strokovno pomoc in igranje so bili v ekipi še: 1. Drago Bojovic - center 2. Franc Jurca - iz Postojne - bek – prvi kapetan ekipe 3. Samo Makarovic – iz Postojne – bek – imel zelo dober odriv 4. Strickberger Tomaž – bek/kri­lo - prinašal novosti igre iz KZS Ljubljana Leta 1957 sva šla (Janez Nagode in Jože Škof) na zacetni trenerski tecaj, ki je bil v Trbovljah in organiziran za vso Slovenijo. Tu so nas naucili taktike igranja in prve sis­teme delovanja moštva kot celote v razlic­nih situacijah, ki naj bi se pojavljale v teku igranja. Trenerske tecaje na republiškem nivoju je vodil g. Mitja Lavric iz KZS. Za nekaj dni je taktiko igranja vodil tudi takrat še mladi trener Ranko Žeravica, ki ga je na tecaj povabila KZS. Kot najverjetne­je veste, je Žeravica potem postal glavni trener jugoslovanske reprezentance in tudi priznani košarkarski delavec v tujini. Potem so nas vclanili v medobcinsko ligo. Igrali smo s klubi iz obcin Tolmin, Ka­mnik, Cerknica, Kisovec, Šmartno pri Li­tiji … in zacelo se je!!! (vir: Janez Nagode) Pri administraciji nam je pomagal Janez (Johan) Mihevc – Skrotnikov s Cevic. Pi­sal je razna vabila, dopise, porocila … (vir - Janez Nagode) Leta 1960, natancneje 6. marca, je bil v Ljubljani, v dvorani TVD Partizan v Zgor­nji Šiški, organiziran zimski turnir novo­ustanovljenih ekip. Na turnirju so igrale ekipe, ki so pod vodstvom inštruktorjev trenirale samo tri mesece in ki jih je na te­ren pošiljala komisija za košarko pri okraj­ni zvezi za telesno kulturo. Na turnirju sta igrali dve skupini. V skupi­ni A so igrala naslednja moštva: Kamnik, Logatec, Ribnica, v skupini B pa: Ucitelji­šce iz Ljubljane, ekipa iz Kocevja in ekipa Kometa iz Ljubljane. Logatcani so premagali ekipo Ribnice z 42 : 38 in izgubili s Kamnikom. V skupini so zasedli drugo mesto. Finale je bilo med ekipo Uciteljišca iz Ljubljane in Parti­zanom iz Kamnika. Zmagala je ekipa iz Kamnika z rezulta­tom 50 : 43 in osvo­jila turnir, ki je zelo dobro uspel, Loga­tcani pa so postali znani kot majhni in izredno žilavi igral­ci. Najboljša strelca pri Logatcu sta bila Darko Keršnik, 33 košev, in Jože Škof, 18 košev. Pri izvaja­nju prostih metov je bil Logatec najboljši na turnirju, in sicerz 56-odstotno zane­sljivostjo (25 : 14). Leta 1963 sva s Ško­fom naredila tudi sodniški izpit. V me­dobcinski ligi smo redno tekmovali in temelj košarke za mladi rod je bil pos­tavljen. Standardna prva peterka - leto 1958 – 1959 Skrajno levo Janez Nagode št. 4, poleg Drago Bojovic št. 9, Jože Škof št. 7, Darko Keršnik št. 12, Franc Jurca – kapetan št. 5 ŠPORT Zmaga je ostala doma - v sredini z leve Drago Bojovic, Franc Jurca, Janez Nagode, Jože Škof, leto 1960 VAŠA POŠTA JAVNA VPRAŠANJA ŽUPANU JAVNO VPRAŠANJE DR. GOJKU TICI V marcevski številki je g. Janez Smole naslovil odprto pismo, na katerega je župan Berto Menard odgovoril bolj »naokoli«, nekatere njegove izjave pa niso resnicne. Obcina Logatec je imela predkupno pravico za nakup vseh treh stavb iz stecaja GKZ. CENA NI BILA 1.100.000,00 eur. VSE TRI STAVBE SO BILE PRODANE ZA 427.000,00 EUR. Zakaj obcina ne zacne z deli za novo tržnico? Odlocno pa nasprotujem gradnji podzemnih garaž. Dobili ste EU sredstva za Celostno prometno strategijo obcine Logatec, kjer ste se zavezali, da se promet umakne iz centra Logatca, vi pa hocete zdaj graditi podzemne garaže. Prav tako je tu visoka podtalnica, saj že zdaj zaliva mojo klet. Prvotna cena Narodnega doma je bila 13 MIO EUR, svetniki pa so to sprejeli. Javno sem pisala, da so na Vrhniki obnovili in dozidali Narodni dom za 1,1 MIO EUR. V Opatiji pa zgradili cel kongresni center za 6,5 MIO EUR. Potem je cena padla na 8,6 MIO EUR, kar je še vedno veliko prevec. Še to: nova velika dvorana bo imela 400 sedežev, sedaj jih ima 339, mala dvorana bo imela do 100 sedežev, sedaj jih ima tudi do 100. Kdo je tu nor? Knjižnica v današnjem casu prehaja na digitali­zacijo, ne potrebuje toliko prostora. Moje vprašanje županu: Koliko denarja je obcina že zdaj pora­bila za razne spremembe projektov itd. in za kaj se je porabil? Narodni dom bi morali samo obnoviti, saj je kvalitetno zgra­jen. Velika dvorana mora imeti vec sedežev, prav tako je treba obe dvorani povezati. To je bil nekoc drugi najvecji Sokolski dom v Sloveniji in ponos Logatca. Moj ded je prispeval veliko denarja zanj. Logatec bi moral dobiti nov zdravstveni dom, ne pa dozidav, in to na obstojecih parkirišcih. V treh vaših mandatih niste uspeli zgraditi enega samega parkirišca. OŠ 8 talcev - prizidek ste pozidali kar na intervencijsko pot in dvomim, da bi bilo to všec kakšnemu inšpektorju. Tudi pametnega mesta, s tem povezanega 5 G in vsega drugega ne potrebujemo. Ali so zato že padle Napoleonove lipe? Park pri starem Mercatorju je edini park, ki nam je še ostal v centru Logatca. Unicili ste park pri Tušu, obcina je zasebniku prodala del parka pri Škrljevem vodnjaku, da je lahko v hiši, ki jo je kupil, naredil še nekaj stanovanj, ni pa imel dovolj parki­rišc. Zdaj hocete vzeti še del zelenice za parkirišca, potem pa zraven zgraditi še pumptrack, ki ne sodi v to okolje, ampak pod Sekirico. Ali se sploh zavedate, da tak pumptrack ne zahteva samo steze, ampak tudi sanitarije itd.? Kaj bodo otroci in odra­sli »zalivali« tamkajšnja drevesa, ce ne boste še teh prej podrli? Nihce vam ni dal pravice, da tako barbarsko posegate v naš prostor in pricakujem, da s tem prenehate. Prav tako vas kot župana ponovno, zdaj javno, pozivam, da ukrenete vse, da se s parkirišca umakneta dva na crno postavljena kontejnerja kot tudi sosednji kiosk, saj po OPPN sploh ne bi smela tam stati. Rosana Tollazzi V Velikem slovenskem biografskem leksikonu, ki je izšel leta 2008, ime dr. Gojko Tica ni navedeno, zato ne morem vedeti, ali gre za arheologa iz Srbije ali Bosne, dejstvo pa je, da se je imenovani arheolog vkljucil v razpravo o pozidavi pobocij hriba Velike bukve nad Logatcem, kjer je bilo nekoc prazgo­dovinsko gradišce, v srednjem veku pa grad, ki ga poznamo zaradi njegove podobe v Valvasorjevi knjigi Slava Vojvodine Kranjske iz leta 1689. Logaški podjetnik je kupil kmetijska zemljišca, jih uspel spremeniti v zazidalna, proti pozidavi po­bocij Velikih bukev so se uprli krajani, tudi Vojni muzej Lo­gatec. Izjava, s katero je dr. Gojko Tica podprl pozidavo, ima naslov Arheološke raziskave na najdišcu Klanec v Gorenjem Logatcu; nacrtovanje OPPN stanovanjska soseska Tabor. Ni mogoce vedeti, kako je prišlo do tega, da je dr. Gojko Tica napisal to obširno arheološko utemeljitev in zakaj ne bo nic narobe, ce bo hrib nad Logatcem pozidan, tudi ne, ali je šlo za narocen in placan izdelek, nesporno pa je, da je dr. Gojko Tica med drugim zapisal trditev, ki njegovo arheološko strokovnost postavlja pod vprašaj, ce je ne bo dokazal. Zatrdil je, da oba velika bronasta noža z gradišca Velike bukve nista nikakršna redkost in da so številni tudi drugod po Sloveniji in Evropi in da to ve že vsak študent arheologije po letu ali dveh študija, le jaz da tega ne vem. Ocitno je znanje dr. Gojka Tice in njemu znanih študentov arheologije vecje od znanja dr. Bibe Teržan, ki je naredila najobširnejši pregled bronastodobnih najdb na Slovenskem v knjigi Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem, ki jo je izdal Narodni muzej Slovenije in je ni še nihce razvrednotil. Enako ne pre­gleda, ki ga je objavil arheolog Stanko Pahic. Nobeden izmed navedenih nedvomnih arheoloških strokovnjakov ni vedel niti za en sam približno tako velik bronasti nož. Zato naj dr. Gojko Tica svojo trditev utemelji in odgovori, kje v Sloveniji je bil že kdaj najden bronasti nož te oblike, ki meri vec kot 44 cm ali vsaj približno toliko in koliko jih je, da oba neobicajno velika noža z Velikih bukev nista nobena redkost? Koliko je v Evropi bronastih nožev velikosti okoli pol metra, da naj oba noža z Velikih bukev oziroma iz Slovenije ne bi bila nic posebnega? Ce je res v Sloveniji še kak bronasti nož, ki meri vec kot 44 cm, in ce jih je v Evropi toliko, da ne pred­stavljajo nobene redkosti, se bom dr. Gojku Tici za to javno vprašanje enako javno opravicil. Ce pa se izkaže, da se dr. Gojko Tica laže in da si je nekaj ta­kega izmislil za potrebe pozidave in podjetnika, naj se enako javno opravici tudi on, svoje opravicilo pa v pisni obliki pošlje vsem, ki jim je podjetnik, ki želi pozidati hrib nad Logatcem, posredoval njegovo arheološko utemeljitev za pozidavo. O svoji laži naj obvesti tudi univerzo, ki mu je izdala diplomo in doktorat iz arheologije. Janez Švajncer VAŠA POŠTA OPPN TABOR GL-150 V zadnji izdaji Logaških novic je bil objavljen clanek z naslo­vom »Unicevanje gradišca in grajskega hriba Velike Bukve nad Logatcem« na katerega se kot investitor želimo odzvati, saj dob­remu projektu stanovanjske soseske Tabor clanek z navajanjem neresnic in populisticnih floskul pri obcanih Logatca ustvarja nerealno sliko. Zasnovani projekt predvideva gradnjo 12 samostojnih hiš, ki so umešcene v okolje tako, da se njihov videz ustrezno poveže z ob­stojecim naseljem. Skupno nacrtovanje vecjega števila objektov omogoca skladno nacrtovanje videza novih objektov in izgra­dnjo ustrezne infrastrukture. Investitor je zemljišce pridobil z namenom gradnje, katerega je že pred tem kot takega kategorizirala Obcina Logatec. Presoja, cemu je obravnavano zemljišce namenjeno, je torej s strani obci­ne že bila opravljena. Nadaljnji postopek služi sprejetju Obcin­skega podrobnega prostorskega nacrta (OPPN). V tem segmentu je investitor sprejel vse zahteve obcine in z njo podpisal pogodbo, ki ga zavezuje, da bo komunalno uredil širše obmocje Zadružne poti z novo infrastrukturo. Obmocju bo tako s tehnicnimi rešitva­mi (npr. travnate rešetke, cisterne) zagotovljena boljša poplavna varnost, z novo infrastrukturo pa bo rešen problem pritiska vo­dovodnega omrežja in prešibkega elektricnega toka. Novo kana­lizacijsko omrežje bo zadovoljilo potrebe novih obremenitev in nadomestilo obstojece, dotrajano kanalizacijsko omrežje. Takšna ureditev tako ne bo le nujen pogoj za nove objekte, temvec bo izboljšala stanovanjske pogoje že obstojecega naselja. Ker pa gre za odgovor na zgoraj citirani clanek, naj pojasnimo, da je navedba avtorja, da gre za gradnjo blokov, zavajanje, saj in­vestitor nacrtuje gradnjo hiš. Prav tako ne gre za neokrnjen hrib, saj je vsakomur razvidno, da so sosednja obmocja že pozidana. Opredelitev, da gre za pozidavo Velikih bukev, je avtorjeva teza, ki je ne deli obcina. Ta omenjenega obmocja ne šteje pod Velike Bukve, prav tako ne stroka (arheologi). Lažno je tudi navajanje, da niso bile opravljene nobene raziskave. Investitor je opravil hidrološke, geološke in arheološke raziskave, ki so še dodatno pokazale, da na tem obmocju ni kulturne dedišcine takega pome­na, kot mu ga pripisuje citirani clanek. Obcina Logatec ni popolna, je pa dobra obcina. In kot taka mora zaradi varstva vseh korektno, hitro in v skladu z vsemi predpisi ter prejšnjimi odlocitvami izpeljati postopek za gradnjo. Investi­tor zato pricakuje, da bo obcina z enakimi merili kot druge pro­jekte obravnavala tudi njegov projekt. Predvsem pa si investitor želi, da bi obcina in obcani izkoristili priložnost, ki se jim ponuja za ustrezno ureditev obravnavanega obmocja in njegove okolice. Žan Kogovšek Z AVTOM NA TRAVNIK, SMETI PA KAR V NARAVO V zadnjem casu so kmetovalci iz Rovt na svojih travnikih opazili hude poškodbe travne ruše. Ne, tokrat niso na delu divji prašici. Tokrat so nekateri objestneži kar na trav­niku sredi gozda imeli poligon za divjanje z teren­skimi vozili. Ob robu cest in poti je opaziti vedno vec plocevink in drugih smeti. Ocitno so si neka­teri ob zaprtih lokalih poiskali prostor za malico in sprostitev ob pivu kar v naravi. Nic narobe, ce bi smeti pospravili za seboj. Tako pa ostajajo v na­ravi in kažejo na malomarnost nekaterih. Kmetje skozi vse leto skrbijo za svoje travnike. Najprej jih spomladi ocistijo ter prebranajo, nato jih pognoji­jo in poleti pokosijo. Pridelek je kljucen za pre­živetje s kmetijstvom. Krajina pa je tako urejena in prijetna za oko ter dušo. Zato so taka dejanja obsojanja vredna. Kmetje prosijo vse, ki opazijo take kršitve, da kršitelje prijavijo policiji. Le tako bodo zmogli še naprej skrbeti za urejeno krajino ter dostopno hrano. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije Odbor izpostave LOGATEC VAŠA POŠTA PTICJA GOSTIJA V HOTEDRŠICI Ob pomoci zaljubljenih in dobrih ptickov so clani KTD Hotedršica drugo marcevsko soboto na vaškem trgu pripravili pticjo gostijo za sovašcane. Obiskovalci so lahko vzeli gregorcke ali medene vodomce, ki so bili obešeni na vrbovih vejicah. S ptickom so se posladkali, vrbovo vejico pa so lahko zapicili v zemljo in ce je ozelenela, pomeni, da so zaljubljeni. Gregorjevo ima svojo tradicijo tudi v Hotedršici, ki je bila zelo vezana na Gregorjev sejem v Logatcu, kjer so ljudje prodali ali kupili cebulice, semena, orodje za delo na vrtu in polju. Mlajše generacije pa se ga najraje spominjajo po helijevih balonih, s kate­rimi so jih starši v otroštvu razveseljevali. Po ljudskem izrocilu je gregorjevo veljalo za prvi pomladni dan, saj se je po julijanskem koledarju obhajalo god svetega Gregorja prav na prvi pomladni dan (21. marec). Še danes pa je zelo živ rek, da se na gregorje­vo ženijo pticki. Zato na ta dan v Hotedršici gospodinje specejo gregorcke, male pogacice v obliki ptickov, s katerimi domacim pricarajo praznicno vzdušje. Te pogacice so se prvotno imenovale piške in so jih Hotenjke pekle na predvecer sv. Miklavža in za velikonocne praznike, scasoma pa so jih clanice KTD Hotedršica pricele peci na gregorjevo in z gregorcki, kakor so jih poimenova­le, razveseljujejo domace in obiskovalce na svoji stojnici na Gre­gorjevem sejmu v Logatcu. Joži Nagode je pred Crno kuhinjo za obiskovalce pripravila pester izbor domacih semen. Prav tako je bilo moc kupiti otroško slika­nico Na gregorjevo se pticki ženijo avtorja Romana Trevna in ilu­stratorke Aline Asberge Nabergoj. V uvodni besedi nas nagovori logaški župan Berto Menard. Za njeno podobo je poskrbela gra­ficna oblikovalka Brigita Vehar. S podporo izpostave JSKD Loga­tec, Obcine Logatec, Komunalnega podjetja Logatec in Knjižnice Logatec je izšla pri založbi Mimetik design. Etnologinja in kulturna antropologinja Mirjam Perez Zelenc nam je s spremno besedo obrazložila ilustracije in besedilo omenjene slikanice in je v svojem povzetku zapisala: »V naše kraje je prišel Gregor, da bi nam prinesel pomlad. Saj ves­te, kdaj se pomlad zacne? To je takrat, ko se pticki ženijo! Gregor s pomocjo golobice Jasne poskrbi, da imajo tudi revni otroci svojo gostijo. Vabljeni tudi vi na »pticjo gostijo«! Pravljica je konglo­merat tradicijskega verovanja na slovenskem obmocju v povezavi z gregorjevim ter zacetkom pomladi, prepletenega z razlicnimi ži­valskimi motivi, ki prevzemajo cloveške lastnosti, ter bitji, ki so del pomladne skrivnosti prebujanja narave.« KTD Hotedršica se zahvaljuje gospodinji ANDRI MIKUŽ in MOJCI TREVEN, ki sta napekli gregorcke, in ALEŠU ERJAV­CU ERŽEN, ki je spekel medene vodomce. Prav tako se zahvalju­je predsednici KTD Hotedršice BRIGITI VEHAR in ROMANU TREVNU, ki sta oblikovala in organizirala »hotenjsko« razlicico Gregorjevega. KTD Hotedršica INVAZIJA NA VRTNO ZELENJAVO IN GOZDNO MLADJE Živim v hiši z vrtickom za zelenjavo in seveda cvetlicnim vrtom. V casu sprememb, ki jih prinaša cas, narava, višja sila z boleznijo, nas doleti marsikaj, pa ce si to želimo ali pa ne. Pred desetletji, ko sem izbiral delo, sem se naselil blizu avtobusne postaje Kalce, ob takrat glavni cesti proti Postojni. Kma­lu so se pridružili sosedi, v soglasju smo dograjevali vse potrebno, od telefona do TV sprejema Markelj, samooskrbnih vrtickov za poletno in tudi zimsko zelenjavo. Brez posebne zašcite in ograj je uspevalo sko­raj vse, zimski por je brez težave pricakal pomlad in je služil za pomladne zelenjavne juhice. Unicujoc sovražnik zelenjave takrat je bil voluhar, vendar sem ga s preprosto in poceni pastjo lahko ujel v piclih cetrt ure. Med tem se je v okolju mnogo spremenilo. Avtocesta in trasa plinovoda sta presekala prej dokaj strnjen gozd, ki sta ga stoletni požled leta 2014 in namnožitev lubadarja preredcila, v obilici podrasti je zarod rastli­nojedih gobcev v gozdu našel vec kot do­volj hrane. Jelenjad se je ob pomoci nedo­recenih lovskih predpisov razmnožila, zelo verjetno do in prek gornje meje neškodlji­vega staleža. Kjer se je prej zadrževala sr­njad, se danes ne more vec, ker jo potiska jelen, zato se srna umika proti cloveškim naselitvam, robovom naselij. Srnjad, zlasti v zelenih zimah brez snega, se ponoci v no­ceh z luno brez težav sprehaja v naseljih ob hišah in obira, kar je užitnega na vrtovih in seveda na cvetlicnih gredah. Izginja zimski rdeci radic, solata, celo por cerentan ji gre v slast, seveda pa izbrska tudi kalece tulipa­ne, macehe, mesnatega sukulenta netresk in tudi zimzeleno okrasno grmicevje. Gredice s naštetimi zelišci so bojno polje in prehra­na srnjadi. Tako je na Kalcah, pri meni in sosedih, slišim pa, da je podobno opustoše­nje na vrtovih tudi v Gornjem Logatcu in Grcarevcu. Znanec je na svojem vrtu naštel sedem košut. Ob tem se spomnim knjižice Branka Gra­dišnika Strogo zaupno z Irske, kjer najde­mo na pokopališcih samo umetne rože, ker naravno cvetje požro preštevilne ovce, ki seveda tam najdejo pot tudi na pokopališce. Primer obžrtih smrecic v jesenski zasaditvi gozdne parcele P. Ž. z imenom »na Kali­šah«, k.o. Gornji Logatec samo potrjuje, da je stalež srnjadi verjetno previsok. Rešimo vsaj nasade cvetlic na pokopališcih, ce nam za cvetje in zelenjavo na vrtovih ni mar, dokler jih preštevilni gobci srnjadi ne popasejo. Jože Omerzu, Kalce 24 b, Logatec ZAHVALE ZAHVALA HELENA BRENCIC (16. 4. 1935 – 25. 3. 2021) Ob slovesu drage mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se poklonili njenemu spominu in izrekli sožalje. Iskrena hvala Zdravstvenemu domu Logatec, še posebej dr. Špeli Albreht za dolgotrajno zdravljenje in patronažni sestri Sonji. Hvala tudi vsem zaposlenim v DSO Logatec in g. Gorazdu Bošnjaku ter Cvetlicarni Karmen za lepo organizacijo pogreba. Vsi njeni ZAHVALA V 88. letu se je od nas poslovil MARIJAN IGLICAR (1933 – 2021) Ob slovesu oceta in dedka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izreceno sožalje, darovano cvetje, svece in svete maše. Prav tako se zahvaljujemo dr. Katarini Turk, patronažni službi ZD Logatec ter župniku g. Simonu Onušicu za lepo opravljen obred. Hvala tudi g. Gorazdu Bošnjaku za organizacijo pogreba, pevcem in trobentacu. Vsi njegovi Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo in tu ostanejo. /J. Medvešek/ Ko mene vec ne bo, bo vse še vedno isto, te hiše in dvorišca, ti parki in igrišca, ko mene vec ne bo, ko mene vec ne bo. ZAHVALA MARA ISTENIC (8. 9. 1938 - 20. 4. 2021) Ob slovesu naše mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrecena sožalja, darovane svece in maše. Posebno zahvalo izrekamo vsem zaposlenim Doma Marije in Marte za vso skrb v casu njenega bivanja, ZD Logatec, kaplanu Rafaelu Kedzierskemu za lep poslovilni obred in g. Gorazdu ter g. Mihi Bošnjaku za organizacijo pogreba. Maruša in Janez z družinama ZAHVALA MIHAELA MEZE (1959 – 2021) Za podporo in vso pomoc se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste jo imeli radi. Vsaka izrecena beseda in pomoc nam veliko – ogromno pomeni. Iskrena hvala vsem zaposlenim v ZD Logatec za strokovnost in socutnost skozi vsa leta, še posebej dr. Katarini Turk, Berti Moroz, Urški Mele, laborantkam, reševalcem ter zaposlenim v lekarni Soncni Log. Iskrena hvala kolektivu D oddelka OI LJ, še posebej dr. Južnic Šetini in sestri Tjaši. Zahvala gre tudi g. Gorazdu in. g. Mihu Bošnjaku za organizacijo pogreba ter socutno sodelovanje v teh dneh. Hvala g. Janezu Komparetu in g. Simonu Onušicu za lepe obrede in poslovilne besede. Srcna hvala ge. Bojani Levinger in g. Miru Mezetu za lepo slovo na pogrebu. Hvala za darove, za izrecene ali napisane besede vseh, ostale bodo za vedno v naših srcih. Rado, Damjana, Katarina Razum nam pravi, da je odrešitev. Srce pa ne razume in boli. “Za vse, ki smo bili v tvojem življenju vsakodnevni spremljevalci, tvoji najbližji, prijatelji, sodelavci, znanci – si bila in boš za vedno ostala naš vzor, naša vest, naša zmagovalka – tako v življenju kot v smrti. Nikoli, res nikoli se nisi predala.” Bojana Levinger KRIŽANKA Foto: Primož Godina