t/an.d s-'/ll&tSCQ... ^bh^hhhhb NO. 162 r ^h/% m/» e n i e/% in' H O IVI E 'V"' '¥rWg&' ^^RICAN IN SPIRIT /N IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Wairkegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING AUGUST 23, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Tuji kapital išče v ZDA možnosti naložbe Ko postajajo delnica ameriških podjetij cenejše za tuje kupce, so ti povečali zanimanje za možnosti vlog v ZDA. WASHINGTON, D.C. - Ni še dolgo, ko so prihajali Nemci, Italijani, Belgijci, Holandci, pa tudi drugi Evropejci in Japonci iskat v ZDA nove domove, novo življenje. Sedaj je ta tok močno preminul, če se že ni kar ustavil, začel pa je prihajati v ZDA evropski kapital. Novi grobovi Christina Pirtz V Northeast Ohio bolnišnici v Madisonu je včeraj umrla 80 1 let stara Christina Pirtz s 164 Rd. 3 v North Madisonu, Ohio, rojena Terselic v Kalcah pri Naklem v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1913, do pred 20 leti živeča v senklerski naselbini Clevelanda, vdova po 1. 1951 umrlem možu Franku, mati Franka Jr. Josepha in Christine Ujcich, 7-krat stara mati, 3-krat prastara mati, sestra Anne Božic. Bila je članica SNPJ št. 5. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 9.15, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. V vseh letih po drugi svetovni vojni je odtekal ameriški kapital v različnem obsegu preko morij, v prvi vrsti v Evropo. Prenekatera podjetja tam so postala last ameriških družb, te pa so ustanavljale tudi svoje lastne tovarne. V zadnjih letih se je položaj začel obračati. Evropa jo izgubila potrebo po večjem ameriškem kapitalnem prilivu m se je celo sama začela razgledovati, kam bi lahko uspešno nalagala svoj odvisni kapital. Nekatera podjetja iz Evrope so pregledovala ameriški trg že dalj časa, pa sedaj spoznala, da lo čas ugoden. Tako je v zadkih mesecih začel evropski in laponski kapital pritekati v vedno večjem obsegu v ZDA. Evropske valute in japonski jen so Pridobile napram dolarju v, taki mori, da je nakup delnic ameriških podjetij za nje ugodnejši kot kdajkoli. Pri tem je vprašaje, kako dolgo bo tako ostalo. Ameriško gospodarstvo je ot sežno in evropski in japonsl ■nakup delnic v vrednosti neki bilijonov dolarjev ne pomei Veliko, zato tudi nihče na odgc v°rnih mestih dotoka tujega ki Pitala ne gleda s kako posebn Nejevoljo. Razmere so se ps spremenile in kapital teče tj; jer se mu obeta najboljši zi služek. Trenutno je to v na; deželi — ali tako vsaj izgleda c nim v Evropi in na Japonsken Nixonov govor ni odpravil dvomov Washington, d.c. — Pre Sednik Nixon je verjetno up ^ svojim govorom pretekli 1 en pomiriti deželo in dobiti n !° Podporo v javnosti, ki je z 5® a tekom dolgih zasliševanj atergate aferi dvomiti v nj §°vo odkritost in neprizadeto: -Povpraševanj a so pokazala, < mono v zadnji govor ni do: 0segel. Dvomi so ostali. Galh e dognal nekaj izboljšanja, 1 6 38% povprašanih odgovoril a odobravajo Nixonovo vo Wo dežele. V začetku avgus Y W tako odgovorilo le 31j v' ^mris je dognal, da 66% p Prašanih še vedno dvomi v Is dev'°V0 vlo£° v Watergate z ^ Nljbfc, temu so vsa povpraš ^ Pokazala, da velika vec je ZeW Nixon ostane na sv m mestu do konca svoje p slovne dobe. ^Temenski prerok +eiVie^no °klačno, milo. Najvišja temperatura okoli 75. Povpraševanje po mesu manjše, cene padajo NEW YORK, N.Y. — Povpraševanje po mesu, govejem in po piščancih, ki je pognalo cene pred tedni navzgor, ko je bilo zelo veliko, jih je začelo potiskati navzdol, ko je začelo plahneti. , V A & P so cene nekatere vrsti svinjine znižane ta teden za do 40 centov pri funtu, pri piščancih pa od 10 do 20 centov. Tako je bilo mogoče kupiti svinjske zarebrnice (center-cut) do $1.59 funt, piščance pa po $0.59 funt. Alfred Mayer, predsednik Edmund Mayer, Inc., in zastopnik prodajalcev mesa in perutnine na debelo v New Yorku, je dejal, da je “povpraševanje neposrednih potrošnikov po mesu — govedini, svinjini in perutnini — močno popustilo”. A. Mayer je rekel, da je ponudba govedine na debelo nekje na polovici normalne, da pa je zadostna za sedanje povpraševanje potrošnikov. Cena za piščance za pečenje na debelo je bila v ponedeljek 53 centov funt, med tem ko je bila pred dvemi tedni 72 centov funt. Boljše cepivo proti steklosti ŽENEVA, Šv. — Mednarodna zdravstvena organizacija je objavila, da je dobila novo cepivo proti steklosti, ki je veliko učinkovitejše in uporabnejše. Zadostuje ena sama injekcija, med tem ko je bilo doslej treba dati vrsto injekcij vsak dan skozi dva tedna. MOSKVA, ZSSR. — Andrej D. Saharov, član Sovjetske a-kademije znanosti, svetovno znani atomski fizik, ki je pomagal Sovjetski zvezi do vodikove bombe, je sklical v ponedeljek, 20. avgusta, v svoje stanovanje tuje časnikarje in jim pol drugo uro razlagal nevarnosti, ki prete svobodnemu zahodnemu svetu, če se bo pobotal s Sovjetsko zvezo na temelju pogojev in zahtev, ki jih ona stavlja. A. D. Saharov se dobro zaveda, v kako nevarnost se je s tem podal, toda mora biti gotovo prepričan, da je bila njegova dolžnost povedati svetu, kar je spoznal za nevarnost temu kot svoji lastni domovini. On je eden izmed redkih sovjetskih izobražencev, visokih strokovnjakov, ki je nastopil že ponovno javno in odločno proti obstoječim razmeram v Sovjetski zvezi. Spoštovan strokovnjak, “oče sovjetske vodikove bombe”, je delal od leta 1948 do 1968 v sovjetskih atomskih središčih na tajnih nalogah, Ko je Zamrznitev (en ni Cene hrani so tudi tekom zamrznitve pretekli mesec rastle, kot kaže uradno poročilo. ■ WASHINGTON, D.C. — Cene hrane SO' v juliju rastle kljub uradni zamrznitvi, med tem ko je bila ta pri ostalem blagu na splošno učinkovita. Poročilo Delavskega tajništva kaže, da so življenjski stroški v juliju porasti! na splošno za 0.2% v primeri z 0.6% v juniju. Julijski indeks je dosegel 132.7 napram 100 v letu 1967. To se pravi, da to, kar je julija 1967 stalo $100, je stalo v letošnjem juliju povprečno $132.70. _ Cene hrane so v juliju kljub zamrznitvi porastle za 0.8 napram 1.4% v juniju, ko niso bile zamrznjene. Načelnik predsednikovega gospodarskega sveta Herbert Stein je dejal, da porasta cen hrane v času zamrznitve “ne more prav razložiti”. V zadnjih dneh so cene hrane, posebno mesa, nekaj popustile, ker je povpraševanje po njem manjše. Zdi se, da so postale cene previsoke in so se nekateri začeli mesu odrekati, drugi pa so se z njim nemara že preje tako oskrbeli, da jih trenutno ni na trg. Julijski porast je spravil povprečni poletni porast življenjskih stroškov v ZDA na letno povprečje 7,4%, porast hrane pa kar na 17.8%. Delavsko tajništvo je objavilo, da je bil povprečni tedenski zaslužek v juliju 1973 $146.65 v primeru z $136,86 pred enim letom. ------o----- Egipt molči o korejskih letalcih Henry Kissinger SAN CLEMENTE, Kalif. — Predsednik Nixon je včeraj ob začetku svoje tiskovne konference objavil, da je z obžalovanjem sprejel odstop državnega tajnika W. P. Rogersa in da je imenoval za novega državnega tajnika dr. H. Kissingerja, dosedanjega svojega glavnega svetovalca za narodno varnost in mednarodno politiko v Beli hiši. Imenovanje dr. H. Kissingerja bo združilo vodstvo vse mednarodne politike v eni roki. Odmev v Senatu na imenovanje je bil ugoden in pričakujejo, da bo dr. H. Kissinger brez težav potrjen. Tekom razprave o imenovanju v senatnem zunanjepolitičnem odboru napovedujejo podrobno razčlenjevanje mednarodne politike ZDA in njenih ciljev. William P. Rogers bo svoje mesto uradno zapustil 3, septembra in se vrnil v svoj privatni posel odvetnika. —-----o----- Poplave v Indiji in Pakistanu pokončale stotine ljudi NEW DELHI, Ind. — Poplave v severni Indiji so končale živ- KAIRO, Egipt. — Vladni viri‘ijenje vsaj 238 ljudem in napra- nočejo ne potrditi in ne zanikati izraelske objave, da vodijo nekatera egiptska vojaška letala severnokorejski letalci. Med tem poročajo japonski viri, da so severnokorejski letalci sodelovali v letalskih bojih na strani Severnega Vietnama proti ZDA. To naj bi bil povedal skupini Korejcev, ki živi na Japonski, ob obisku v Severni Koreji 1971 sam njen predsednik Kirn H Sung. vile za preko 60 milijonov dolarjev škode, pravi uradno poročilo vlade. V Pakistanu naj bi utonilo v poplavah preko 1500 ljudi, škodo pa cenijo na preko 300 milijonov dolarjev. ZDA so v obe državi poslale reševalne skupine, pa tudi materialno pomoč poplavljencem. Na tisoče ljudi s poplavljenega ozemlja zlasti ob reki Ind pogrešajo. M ZAHOD PRED ZANJKAMi leta 1968 pustil v javnost' svoje delo “Napredek, sožitje in intelektualna svoboda”, so mu prenehali zaupati in so ga izključili z dela pri teh nalogah, ostal pa je še dalje član Akademije znanosti. Njegov visok položaj v znanosti in ugled med sovjetskimi izobraženci sta ga dolgo varovala pred političnim preganjanjem, ki so mu bili izpostavljeni drugi ‘odpadniki’ od sovjetskega režima. Zdaj se zdi, da je prišel tudi Saharov na vrsto. V marcu so ga prvič pozvali na tajno policijo in ga svarili na splošno pred podpiranjem “odpadnikov” sovjetskega sistema. Pretekli teden so ga pozvali v urad glavnega javnega tožilca, kjer ga je namestnik tega Mihail P. Maljarov obtožil stikov s tujci in z izdajanjem državnih tajn v nasprotju z obvezo, ki jo je sprejel, ko je začel delati na tajnih načrtih za atomsko o-rožje leta 1950. A, D. Saharov je odločno zanikal, da bi bilo kaj napačnega v njegovih stikih s tujci in izjavil, da ni nikdar izdal nobenih sovjetskih državnih tajnosti in da jih ne bo nikdar izdal pod nobenimi okoliščinami. Kljub temu se Saharov nemara boji, da ne bo dolgo na svobodi. V razgovoru s tujimi novinarji je 52 let stari Andrej D. Saharov razlagal, da bo obsežna tehnološka pomoč Zahoda Sovjetski zvezi tej omogočila obvladanje sedanjih gospodarskih težav, ki jih sama ne more rešiti, in jo ospo-sobila, da se posveti izgradnji svoje moči. Posledica tega bo, da bo “svet postal brez moči pred tem nenadzorljivim birokratskim strojem”. Saharov vidi v brezpogojni voljnosti Zahoda urediti svoje odnose s Sovjetsko zvezo “kultiviranje neke dežele, kjer je vse, kar se dogaja, skrito zunanjim očem, maskirane dežele, ki skriva svoj pravi obraz”. Od nikogar ni mogoče pri- NIX0N ODGOVARJAL 0 Predsednik Richard Nixon je včeraj na tiskovni konferenci v San Clemente odgovarjal novinarjem na vprašanja o Watergate. 'Sprejel je polno odgovornost za o-zračje v vladi, ki je omogočilo Watergate zadeve, pa vztrajal na stališču, da osebno ni vedel ne za pripravo vloma in ne za njegovo prikrivanje. Izjavil je, da ni nikdar mislil odstopiti kot predsednik ZDA. SAN CLEMENTE, Kalif. Na prvi tiskovni konferenci po bivšega pravosodnega tajnika in petih mesecih je predsednik načelnika odbora za. ponovno Nixon odgovarjal včeraj na izvolitev predsednika Johna N. vprašanja o Watergate aferi od- Mitchella je Nixon dejal, da bi ločno in vljudno. Konferenco je pričakoval, da bi mu ta povedal prenašala televizija neposredno vse, ne da bi ga za to vprašal, v ameriške domove, kot je skd-, pa dodal, da je bil Mitchellov zi letne mesece prenašala zašli- ! razlog za molk o tem “popolno- ševanje Watergate Senatnega odbora. Predsednik je vzel na sebe vso odgovornost za ozračje v vladi, ki je dopuščalo in rodilo Watergate zadeve, pa pojasnjeval postopanje J. Mitchella, P. Grayja in J. Deana in razgovore z njimi, o katerih so spraševali novinarji. Odločno je branil tudi podpredsednika S. T. ma pravilen”, kajti Nixon bi bil resnično v takem slučaju vse “razmetal”. Predsednik je dejal, da smatra Haldemana in Ehrlich-mana še vedno za “dva najbolj- Iz Clevelanda in okolice Župan Perk ne bo podpiral nikogar— Župan R. J. Perk je izjavil, da pri volitvah ne bo podpiral nobenega izmed kandidatov v mestni svet, niti svojega lastnega sina ne. Ostal bo nevtralen, ko se bo prizadeval za lastno ponovno izvolitev. Iz bolnišnice— Mary Kokal, 15228 Saranac Road, se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila, cvetje in pozdrave. Obiski doma so dobrodošli! Asesment— Tajnica Podružnice št. 25 SŽZ bo pobirala jutri, v petek, asesment od 5.30 do 8. v šoli sv. Vida. Tajnica Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ Mrs. Mary ša javna uradnika”, kar jih je Zupancic bo pobiraia asesment S:Pu°!n I ° W v petek, od 5.30 do 8. na svojem domu na 6124 Glass Avenue. Erhlichmana in njegovo ponud- A . . , bo načelstva FBI sodniku M. Agnewa ,n ponovno mrazil vanj Byrne Jr^ k, je tedaj TOdil raz. po no zaupanje in za ovo jstvo : prav0 protj .jr Ellsbergu. Nixon! Zadušnica— z njegovim delom v času, ko jel podpredsednik ZDA in ko je bil protizakonitega in da je njegovo 1 8. zjutraj bo v cerkev sv. Lov-kandidat za to mesto. J J & 1 Stoječ na tratx pred svojim nejem trajalo le eno minuto, omom v San Clemente v polni Sodnika je predložil za direkto-ooncni svetlobi je predsednik | rja pgj pravosobnj Nixon izjavil, da ni nikdar mis- ! dmrist. lil na odstop in da bo vstrajno j in čim boljše uporabil vsak dan I O vprašanju prisluškovanja svojih preostalih treh let in pol telefonskim razgovorom in o dopustitvi vlomov v zvezi z narodno varnostjo je predsednik Nixon dejal, da so to uporabljali v obilni meri njegovi predniki v Beli hiši, zlasti tudi J. F. Kennedy in L. B. Johnson. predsedništva, da v njih čim bolj uspe tako v mednarodni kot domači politiki v korist sedanjega in prihodnjih rodov. To je bila prva po televiziji prenašana tiskovna konferenca Nixona od lanskega junija. V njej je predsednik dal le malo novih podatkov o Watergate, četudi je razprava o tem zavzela večji del 50 minut celotne konference. Nixon je na njej dejal, da ne bo izročil posnetkov razgovorov v Beli hiši, ki jih zahtevata pb-sebni tožilec A. Cox in senatni odbor, ker spadajo ti pod pravico čuvanja tajnosti, ki pripada predsedniku ZDA. Dal bo te posnetke le, če bo tako odločilo Vrhovno zvezno sodišče. Na vprašanje o pričevanju čakovati, da ibi hotel živeti kot neposredni sosed ob taki deželi, posebno ne, če bi bila oborožena do zob, je svaril sovjetski fizik zahodne novinarje. Izjavil se je jasno in odločno proti brezpogojni pomoči in sodelovanju Zahoda s Sovjetsko zvezo. Odsvetoval je Zahodu kupovanje sovjetskega olja in plina... Najmanj, kar bi naj Zahod zahteval, bi naj bila vzposta-va svobodne selitve iz Sovjetske zveze vsem, ki to žele, je dejal Andrej D. Saharov. Sovjetski znanstvenik A. D. Saharov ni prvi, ki je svaril Ameriko in ostali svobodni svet pred brezpogojnim sodelovanjem z ZSSR, to so storili drugi pred njim v naši deželi in čirugod v svobodnem svetu, toda nihče ni storil tega ob toliki osebni nevarnosti za sebe samega. V tem je posebna važnost in posebni poudarek tega svarila, ki prihaja od moža, ki je bil pod komunističnim režimom v ZSSR rojen, se tam šolal, tam živi in dela! je dejal, da ni videl v tem nič j V ponedeljek, 27. avgusta, ob protizako lastno srečanje s sodnikom Byr- j renca sv. maša za pok. Ladimira Jeriča ob 2. obletnici njegove smrti. Se priporoča— Avgust F. Svetek, znani slovenski pogrebnik, sodeluje zdaj z L. R. Orlando pogrebnim zavodom na 29550 Euclid Avenue in se priporoča vsem rojakom za postrežbo. — Več v oglasu! Stalen pritisk začel kazati vpthr m ftixona Odločno je Nixon zanikal J. W. Deanovo pričevanje o pomilostitvi vlomilcev v Watergate K -M^n j0 v _Pone" SAN CLEMENTE. Kalif. — in o milijonu dolarjev za njihovo plačilo. Dejal je, da je Hol-deman o tem točno pričal pred senatnim odborom. Republikanec zmagal EASTON, Md. — V torek je pri nadomestnih kongresnih volitvah zmagal mladi republika- deljek pred televizijskimi kamerami v izbruhu nevolje, kot se je zdelo, krenil v New Orleansu nazaj in prijel R. Ziegler j a ter ga potisnil proti poročevalcem, ki so mu sledili, z naročilom, da “ne mara časnikarjev blizu sebe”, naj torej poskrbi, da jih ne bo. Predsednikov nastop je na- nec Robert Bauman nad demo- Pravil mučen ^ na navzoče> kratom Frederickom Malkusom. Te volitve so pazljivo sledili v upanju, da bodo mogli dognati, pa tudi na gledalce na televiziji. To so uvideli tudi v Nixonovi o-kolici in je zato predsednikov L. koliko vpliva naj bi imela Wa- Pomožni tiskovni tajnik G tergate afera na volivce. Warren v izjavi novinarjem dejal: “Bil je težaven položaj, bil Položaj je bil zapleten še bolj, je zelo resen položaj. Ni dvoma, ker je prav v tem času prišla na da so bili zadnji meseci doba dan vest o preiskavi proti Agne- pritiska na predsednika.” Delen wu, nekdanjemu guvernerju vpliv je imela na'Nixona tudi Marylanda. j sprememba njegove poti skozi „ , „ New Orleans, ko je Secret Ser- . ° . , „T vice prišel do zaključka, da bi na naj bi bila znamenje, da Wa- , , , ... J . . utegnila biti prvotna nevarna. tergate nima na volivce tolikega vpliva, kot so nekateri sodili. Melvin R. Laird, predsedni- Značilno je, da se je le 17% vo-j kovv Posebni svetovalec za do-livnih upravičencev udeležilo I ma0e 2abeve> le v posebni izja-volitev. To bi naj pomenilo, da vi so trenutno vsi siti politike! Heath pojde v Peking v prihodnjem januarju LONDON, Vel. Brit. — Ministrski predsednik E. Heath je bil povabljen na obisk Kitajske, ko je bil kitajski zunanji minister Chi Peng-fei v preteklem juniju na uradnih razgovorih v Veliki Britaniji. Prvotno so računali, da bo potoval Heath na Kitajsko proti koncu leta, pa je to pot odložil na januar, ker bo imel predvidoma dovolj posla doma. da “bi bilo nemara j boljše, če bi bil predsednik vzel | daljši dopust” po svoji pljučnici J pretekli mesec. Zdelo se mu je potrebno poudariti, da je predsednik Nixon trden in popolnoma sposoben voditi deželo. Letos Chrysler na vrsti MILWAUKEE, Wis. — Avtomobilska unija je odločila na svojem posvetovanju, da Ido letos skušala doseči najprej novo pogodbo s Chrysler korporacijo. Obe strani upata, da bo prišlo do sporazuma brez štrajka, četudi ta dejansko ni izključen. Sedanja kolektivna pogodba poteče 14, septembra. /ImerbSka Doiuoviim Ar H/U- E W <=/*■ mi— H O /VIE 81i7 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily rv^ept Saturdays, Sundays, Holidays and 1st '.ssez of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ča Združene države: fl8.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesteca *a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec® Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: (Jnited States: $13.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT <€§S§^33 No. CLEVELAND, OHIO 162 Thurs., Aug. 23, 1973 plina, na Koroško pa bo odpadlo letno 170 milijonov kubičnih metrov. S tem bo koroško gospodarstvo leta 1977 razpolagalo z več kot 400 milijoni kubičnih metrov zemeljskega plina. Bogastvo na električni energiji, omenjene možnosti za izkoriščanje drugih sodobnih energetskih virov in u-strezno prometno omrežje, ki se razvija v deželi, pa so o-snovni predpogoji za nadaljni industrijski razvoj dežele, za nadaljna delovna mesta koroškega prebivalstva. V tej smeri pa se je v deželi že v zadnjih letih precej zgodilo. Medtem ko se je še pred desetimi leti iz dežele izseljevalo tisoče delavcev v industrijsko razvitejše dežele, se je v zadnjih letih Koroška industrijsko tako razvila, da njeno gospodarstvo od 526,000 prebivalcev zaposluje že 174,500. Število zaposlenih narašča iz leta v leto. Tako se je npr. lani zvišalo za 7700. S tem je koroška ponudba delovne sile izčrpana. Ob naraščanju števila inozemskih delavcev se čedalje bolj vrstijo primeri, da se domači delavci iz drugih dežel vračajo domov, ker čutijo, da jim domovina nudi prilično podobno, tu in tam pa tudi boljšo socialno varnost kot pa tujina. I 1 M Koroška prometno in energetsko vozlišče Evrope Koroška je vsa zadnja leta razvoja industrijsko konzumne družbe veljala za deželo, ki je v mednarodnem gospodarstvu in njegovih komunikacijah igrala bore malo vlogo. Bila je zanimiva le kot dežela razvitega turizma, tranzita po železnici in kot dežela s pomembnimi izvoznimi viški lesa. V zadnjem desetletju se je njen mednarodni gospodarski pomen vidno povečal. Čedalje bolj postaja dežela specialnih industrijskih podjetij in vozlišče blagovnega prometa po cesti in železnici med evropskim severovzhodom in Italijo ter severnoafriškimi deželami, na drugi strani pa med evropskim severozahodom in njenim jugovzhodom ter deželami Bližnjega vzhoda. Pomen Koroške kot gospodarsko vozlišče je zadnja leta naraščal skladno z razvojem mednarodne trgovine in mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Medtem ko železniške proge v deželi tem zahtevam še kolikor toliko zadoščajo, jim ceste skoraj niso več kos. Zato so koroški gospodarski in politični krogi že pred leti povzdignili svoj glas in zahtevali gradnjo dveh avtocest skozi deželo. Prva naj bi stekla z Dunaja preko Gradca in Celovca v Trst, druga pa naj bi zagotovila priključek na avtocestno omrežje Zvezne republike Nemčije pri Salzburgu ter stekla skozi Visoke Ture do Beljaka in naprej do avstrijsko-jugoslo-vanske meje BESEDA. IZ NARODA vpliv na kokošji rod in kar ona Joliet, lil. — Na praznik Marijinega Vneibovzetja smo na Jur.tovem vrtu sedeli in modrovali vsak po svoje, kako bi bilo treba urediti to in ono, da bi ne bilo toliko zmešnjav med nami, kakor jih je. Juretov sosed, ki je zaposlen v klavnici, katera je preje obratovala v Chicagu in so jo lani preselili sem par milj južno od Jolieta, je bil zadnji teden tri dni doma. Vzrok, v klavnico ne prihaja več dokler ne bo začelo prihajati več klavne živine. j toliko klavne živine, zato neka- Ti avtocesti že nekaj let gradijo. Avtocesta Dunaj-Ttbiž !teri delai0 le P° Par dni- Cel° bo predvidoma dograjena leta 1985, avtocesta skozi Visoke (govorijo, da znajo nekatere dele Ture pa že leta 1988. Pristojni koroški krogi so zadnje čase klavnice zapreti, ponovno zahtevali več državnih sredstev za gradnjo omenjenih avtocest, pa tudi pomembnih od- in dovodnih žil cestnega prometa v deželi. Istočasno na eni strani poskušajo, da bi Italija čimprej dogradila podaljšek tako imenovane južne avtoceste in avtocestnega omrežja Italije. Obenem se posebna skupina bavi s problematiko gradnje cestnega predora skozi Karniške alpe med Koetscachom in Tolmezzom, da bi Koroška v večji meri participirala na cestnem predoru skozi Felber Tauern. Na drugi strani so pristojni krogi v deželi v razgovorih s pristojnimi ustanovami v Sloveniji in Jugoslaviji, da bi za Oestnim predorom Tako je. Vedno kake krize nastajajo, da brez sitnosti nismo. Zadnje tedne so cene mesu in drugemu živežu res šle na- zapove in ukaže, jo kure ubogajo. Navadno po novem letu, po prvi mladi luni, to ob njenem godu, kokošim objavi svoje želje in ukaze in po teh se kokoši potem ravnajo. Pridno kokodakajo, ležejo jajca — petelini pa vsako jutro veselo pojo, da se čuje od gore do gore in od hriba do hriba, da kokošji rod je pridno na delu.” Temu Nickovemu dodatku k pogovarjanju o tem smo se vsi smejali. Bara je pa še dostavila: “Dobro, dobro, le daj Nick in poprosi sv. Nežo, morda te bo uslišala in dala kuram nov u-kaz, kako naj se obnašajo, da bo kaj več jajc na trgih, to dobrih in svežih in po nižjih cenah kakor zdaj.” — Po omenjenem kramljanju o vseh teh sitnostih in krizah med nami se je pa oglasil Jure, ki je dosedaj le poslušal nas, kaj menimo o vsem tem. Jure pa je dodal k vsemu temu to le: “Na čudnih gospodarskih in političnih potih smo. Težko je to vse razumeti. Zgleda, da za vsem so v ozadju neki trgovski interesi, ne za dobro in korist splošnosti, pač za nekako veriž- vzgor, kakor plevel po vrtovih ništvo, ki odpira cevi in pipe in poljih po deževju. Boljše vrste | dobičkom tistim, ki so pri teh svinjsko meso, kolikor ga je na' ceveh in pipah, po katerih pri trgih, je stalo blizu do dva do- 1 skozi Ljubelj zgradili skupno nadaljni cestni predor skozi iaria tunt — v nekaterih krajih j Na to obrt taka dobiček v njihove vreče! dan lepili , nine. nove cene na mes- ! Take mesnine in kosti, ki so jih pred zadnjo vojno naši mesarji odjemalkam za “dobro mero” zastonj dajali, zdaj stanejo Karavanke v območju Jepe in da bi železniško progo skozi in trgovinah celo nad dva do-predor Podrožcica-Jesenice adaptirali tako, da bi bila podobno kot v Visokih Turah med Boecksteinom in Mallni-tzcm pripravna za prevoz avtomobilov po železnici. S temi ukrepi bi koroško železniško in cestno omrežje za prihodnja desetletja odgovarjalo potrebam mednarodnega prometa. Poleg prometnega postaja Koroška tudi še pomembno mednarodno energetsko vozlišče. Elektrarne v deželi pro-: ducirajo že blizu 3.5 milijarde kilovatnih ur električne icd „ do 75 cmtov Junt in še energije na leto. Do leta 980 se bo deželna proizvodnja vež zdaj mcsarji mesniCah eiektncne energije podvojila. Dotlej bodo dograjene aku-! 0 • - k ■ t k . mulacijske elektrarne v dolini Malte in poslednje tri od sedmih dravskih elektrarn, v načrtu pa je poleg tega še jedrska elektrarna v bližini dravske elektrarne v Kazazah. S tem se bo koroška ponudba električne energije drugim deželam, ki presega že sedaj več kot polovico njene proizvodnje, še povečala. V v'ečji meri kot doslej bc naša dežela v sklopu električnega omrežja SUDEL z električno energijo oskrbovala tudi Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Ob razvijajočem se vozlišču za mednarodno pretakanje električne energije se Koroška razvija tudi v vozlišče mednarodnih naftovodov in plinovodov. Že skozi deželo speljan transalpinski naftovod (TAL) med i se najbolj razumejo potomci, v katerih se pretaka larja. Fino goveje meso še bolj. I izraelska kri. Ti so tiči, ki imajo Po živilskih trgovinah so vsak še vse boljši vonj in posluh kakor mi drugi, kje žuborijo toko- vi trgovine, ki donašajo za nje sladki dobiček. Ti znajo dajati tudi nasvete javnim in političnim voditeljem, po kakih potih naj vozijo. Da je res tako, bi rekel, da veliko povedo naslednje vesti zadnjih dni. V washing-tonskem listu “P.-S” objavlja C. Wilson o žitni kupčiji, s katero bo dobila Kitajska 500,000 ton žita od ZDA. Ta kupčija, kakor se omenja, je prizadela Kanado, katera je ne poznajo več kaj takega, to je i kaj navreči za “dobro mero”. Še kljuna od starega petelina ne dobiš zastonj nikjer. Bara, ki je nas poslušala, je zraven pripomnila: “Zdaj, kadar kaj v lonec po-j lani prodala Kitajski za $227,-kladam, se spomnim, kako sem 000,000 žita. Druga poročila o-vedno zraven dodajala dobre menjajo, da ameriške tvrdke, ki kosti za juho, ki so mi jih me- se bavijo z žitno trgovino, so sarji priložili zastonj. Zdaj pa ni prodale zadnje čase žito in fižol, nekaj let je | ve^ tega. Vse tako razrežejo in razžagajo, da prodajo (TAL) med j razzagal°> aa prodajo z mesom Trstom in Ingolstadtom v ZRN. Pri Wuermlachu v Ziljski itudi kostl 'za visoke cene • ■ •” dolini se od njega odcepi naftovod Adria-Dunaj (AWP). ! Nic^ pa je nato omenjal ved-Po obeh se pretaka nafta iz arabskih dežel za potrebe juž- no vksje cene za jajca. Za debe- nonemškega in avstrijskega gospodarstva. Od lani naprej gradita Avstrija in Italija od avstrijsko-češkoslovaške meje plinovod za oskrbo Avstrije, Italije in deloma tudi južne Francije s sovjetskim zemeljskim plinom. Prvi plin bo po ceveh tega plinovoda stekel 1. maja prihodnjega leta. Tudi ta plinovod je speljan skozi Koro- zdaj zra- lejša sveža jajca je treba dati blizu do 90c za ducat, ven še državni prodajni davek, pa te stane ducat skoro dolar. Jezil se je, da je vse to preveč. Bara je dodala k temu še pri- ško, katere gospodarstvo bo iz njega črpalo 240 milijonov Pombo: “Preveč, preveč, to je kubičnih metrov plina. Odcepi do koroških gospodarskih res- Pa si pomagaj, če si moreš središč so od tega — transavstrijskega — plinovoda pred- in videni v Ettendorfu v Labodski dolini, v Velikovcu, v Žrel-1 Nick 3e Pri tem popil pivo iz CU pri Celovcu, v Bačah in v Podkloštru. | kanglice, ki jo je držal v roki, Do leta 1977 bo dograjen nadaljni plinovod, ki bo isto- obr^sa^ usta> pogledal nekam ša- ljivo na nas in rekel: Veste, glede tega, da je letos tako tekel skozi Koroško in sicer vzdolž transalpinskega naftovoda. Ta plinovod, speljan od Tržiča pri Trstu do Karlsruhe v ZRN z letno zmogljivostjo 12 milijard kubič- Pomanjkanje jajc in da so letos nih metrov plina, bo služil za pretakanje alžirskega plina, tako draSa, se bo treba obrniti pripravlja pa ga konzorcij avstrijskih, nemških, švicarskih, za pomoč na sv. Nežo, o kateri francoskih in belgijskih kapitalnih družb. Avstrija bo iz ,50 naži stari Belokranjci vedeli tega plinovoda letno deležna 2 milijard kubičnih metrov Povedati» da sv- Neža ima velik ki ga uporabljajo za pitanje živine in mnogo drugega Sovjetski zveži. Ako je vse to res, kakor taka poročila govore___zra- ven pa “jamranje” doma, da se ne zredi več toliko klavne živine in da manjka tega ali onega in še cene gredo vsem pridelkom navzgor — je li to pametna in previdna politika na teh poljih? Z ene strani ni, to, kar se tiče, koliko nas to pri vsem tem ščiplje doma. Ali se to dela radi nekih razlogov, da tako kaže najbolje raznim korporacijam, ki imajo svoje investicije posajene po vseh delih sveta in mo- Le nihče jih dovolj jasno ne pojasni ...” — Tako gre naprej, cene vsak dan višje vsemu, naši predstavniki v Kongresu in Beli hiši pa imajo vso pozornost obrnjeno le na afere, ki so se pojavile v zadnjih mesecih v Watergate. Na razne verižnike, ki skubijo javnost, pa nihče ne pazi, zato gre in vse vrsti, kakor se. “Troštajmo” se, da bo bolje, to je vse, kar moremo. Tone s hriba ------o-----— iravo! CLEVELAND, O. — Ko sem hodil oni dan po Schaeffer Aveniji od Addison do E. 71. ceste, sem bil prijetno presenečen, ko sem videl tri male deklice z velikimi “shopping bags”, v katere so pobirale vse papirčke in j druge odpadke ob cesti. Pri tem BmM in LJsišJana sta §@ srelafa i sem se nehote spomnil na dogo-I dek pri vojakih v stari Jugosla-I viji. Neko nedeljo nas je bataljonski dežurni postavil na kasarni-škem dvorišču v strelce in poveljeval: “Kupi slamicu!”, in smo morali pobrati vse smeti do vrha precej visokega hriba. Dežurni je bil Ljubljančan s tujim imenom, deklicam se je ; pa na obrazkih poznalo, da so j hrvatskega rodu. Tisto takrat je bilo golo šikaniranje, to sedaj p£ zdrav čut za čistočo. Deklice najbrž niso prišle sa me na hvalevredno misel; verjetno so jim jo dali starši. Slovenski starši, posnemajte jil tudi vi in pošljite svoje otroke pobirat odpadke v bližnjo oko lico! Naročnik AD. Odbornik mesta Euclida Jay Collins razkazuje svojemu bratrancu Stanku Levsteku pečat mesta Ljubljane, ki mu je bil izročen “za utrditev prijateljstva med našimi ljudmi”. EUCLID, O. — Skoro 150 sorodnikov prebivalcev Euclida je napolnilo hotel Turist v Ljubljani dne 8. julija, da so se udeležili “Eucid-Ljubljana dneva”. Euclid je zastopal Jay W. Collins, odbornik mesta Euclida, kateri je tudi pripravil ta program. “Glavna privlačnost tega programa je bilo predvajanje barvnega filma o Euclidu,” je dejal Collins. “Ljubljančane so zelo zanimali raznoliki domovi stanovanja, kjer živimo, kje delamo, kamor hodimo v šolo, kakšne avtomobile vozimo in na splošno vse, kako živimo. Pokazal sem jim preko 100 diapozitivov ter jim tako precej nazorno prikazal Euclid.” Druga zanimivost programa je bila izročitev proklamacije meščanov Euclida ljubljanskemu županu Miramu Kalčiču, katero je predal Collins. Kalčič je izročil Collinsu bronast pečat mesta Ljubljane, katerega ta namerava odstopiti županu Euclida Knuthu, kjer bo na vpogled vsakomur v mestni hiši. Tam naj bo kot trajen opomin prijateljstva med tukajšnjimi Slovenci in enimi v Sloveniji,” je dodal Collins. Po programu je Collins slikal več' udeležencev, da je njihove slike izročil tukajšnjim sorodnikom, tja je pa nesel slike sorodnikov iz Euclida. Collinsu, kateri je direktor Euclid-General Hospital, sta pomagali pri vsem tem njegova žena Ileene in njegova tašča Mrs. Louis Lustic. Vsi trije so obiskali sorodnike Mrs. Lustic in potovali so po Jugoslaviji. Mrs. Collins je dejala: “Globok vtis na nas ni nhredila samo lepota Slovenije, pač pa tudi prijaznost ljudi. Moji sorodniki v Ljubljani in pri Sv. Gregoriju so čudoviti ljudje in zvedeli smo mnogo o življenju v mestu in na deželi. Z možem bova sedaj bolje razumela naše sosede v A-meriki. Zelo me je ganil obisk očetovega rojstnega doma in cerkve.” Mr. Collins je dejal: “Z ženo sva potovala po Evropi, Aziji in Uh smo prisostovali sv. sestre, ki so ponavljale za novinko Ob maši za sv. zaobljube in s. Mary Joseph Colman. Osem sester je ponovilo sv. zaobljube. Upamo, da jih ° izpolnjevale in delale za °S in mladino — drugače redovn življenje nima pomena. Novinka s. Mary Joseph je za svoj poročni dan obljubila zusu zvestobo v naši redovn družbi za eno leto — hotela ]e imeti na sebi habit. Tako nne nujemo našo redovno oble ° Hotela je s tem spričati svetu, ia je sedaj Jezusova nevestaJ-n da “princ sveta” nima sedaj Pr nji nič opraviti. Da bi nam ° poslal še več takih deklet! ^ ^ Celebrant pri tej sv. maši J ^ bil Father Atanazij, osf. ^ 'em govoru je stavil v zgle kram Marijo kot vzor vere. Vse verovala Bogu življenje je n vršila, kar ji je naložil, e pa bila tudi vzeta v nebesa i jovišana nad vse stvari. a šLemoniske drobtinice DOMAČ PRAZNIK .nora biti tudi življenje red°y^ lice — da bo tudi njeno plači — lepa nebesa. Berilo sta čitali: s. Georgm m s. Patricia. Tudi pri lei ■maši je bilo toliko ljudi, da morali nekateri stati zadaj a steni in na hodniku. Kapela a ko sprejme 200 vernikov. v šoli Prl' to rajo radi tega zadovoljevati go-j Orientu, toda zdi se mi, da si spodarska vodstva takih dežel, | Jugoslavija deli z Avstrijo in Švico naslov najlepše dežele iz- 14. avg. zvečer ob sedmih sta nas naši dve postulantinji povabili v kapelo, da prisostvujemo, ko bosta sprejeti v noviciat. Do zdaj je bil tak dogodek nad vse slovesen, ko so Jezusove nevestice prikorakale v slavnostnem sprevodu v kapelo, oblečene v dolge, bele obleke s pajčolanom in vencem na glavi. Med dolgimi obredi so dobile obleko novink in novo ime. Sedaj je vse to odpadlo. Bilo je nekaj petja in brenkanja na kitaro; dve sestri sta čitali primerne odlomke iz Sv. pisma; s. provincijalka ju je sprejela v redovno družino s primernim nagovorom in jima dala sv. razpelo. Objela ju je in potem smo jima tudi vse pričujoče dale poljub miru. Novi sestrici sta si privzeli novo ime: Ena je s. Mary Frances, druga pa s. Theresa Ann. Bi bili lahko obdržali svoji krstni imeni. Sedaj sta obe silo navdušeni, da postaneta svetnici. Bog jima daj stanovitnosti, da ne bosta čez nekaj let drugače mislili. Sestra Veronika je pravila okusno kosilo za vso ^ množico. Hvala vsem, ki s^e potrudili na naš hribček. Dru0 leto na svidenje, ako Bog da- ^ Ko to pišem, nas je večina ster že zapustila; odšle so svoje postojanke. Tudi kansa ^ čanke že “pakamo”. Zvečer na bo Amtrak odpeljal na jug- hribček gusta naše dve s katerimi se te barantije dogajajo. Vsaka zadeva ima svoje vzroke, zakaj tako, razloge in ven Združenih držav. Slovenija je čudovita, dalmatinska obala kakor je. Tudi zadeve sedanjih je grobo lepa, Srbija pa privlač-gospodarskih sitnosti jih imajo, na in nenavadna.” ŠE EN PRAZNIK Na dan Marijinega Vnebovzetja smo imeli na našem gričku kar dve slavnosti. Ob 9h je bila sv. maša za dve sestri, ki sta napravili večne obljube: s. Joelle Davin in s. Marjorie Westendorf. Celebrant je bil Fr. Mark Hočevar, osf. Imeli sta sedeža spredaj. Takoj za njima so bile sestre pevke. Dirigirala je s. Siena Trstenjak. Petje so spremljale zdaj orgle, zdaj kitara in orglice. Pridigal je g. celebrant. Tema je bila ljubezen, ki daje pomen našemu življenju. Ljubezen teh dveh sester bo vplivala na sorodnike, prijatelje in na učence še prav posebno. Najboj ganljivo je bilo pri tej sv. maši darovanje. V marsikaterem očesu so blesteli biseri, ko sta sestri prinesli hostije in vino k oltarju. Spremljala sta ju oče in mati. Boljšega daru mati in oče nista mogla darovati Bogu kot svoje naj dražje, svojo hčerko. Enako sta tudi sestri dali Jezusu, kar najbolj ljubita na svetu: starše. Bog nam daj več takih požrtvovalnih, velikodušnih roditeljev. Pred darovanjem sta sestri obljubili zvestobo Bogu z obljubami uboštva, čistosti in pokorščine. Kapela je bila tako natlačena, da veliko ljudi ni moglo dobiti sedežev, kar obžalujemo. Tu pač velja, kdor prej pride, prej melje. Še eno posebnost moram omeniti: Berilo je čitala v prezbiteriju s. Jude Marie in takoj za njo s. Maria Goretti. Tiste, ki poznate naš ^ ba zanimala novica: 14. avgaS so buldožerji poruvali vse smreke pred samostanom, na vzhodu in dve na zahodu, le so v ekras vsej okolici- N® ^ se jih je sušilo. Poklicani r surgeon” je dejal, da ni Ponj??Ck ker se bo “bolezen” širila. brž bodo sedaj nasadili S1’1’? čevje. Smreke so bile toliko s Vsem na® ^. ali slej Navezo- re kot samostan, žal za njimi. Res, prej vse mine, še smreke ... , vati svoje srce na kaj min J1 ga, je nespametno. kate- Pred menoj j e karta, na ^ teri sta naslikani roki, & ^ roki, sklenjeni v molitev. Ti roki delo slavnega slikarja Duerer V mladosti je imel Oba sta snovala velike naC^ za bodočnost, pa sta bila oba lo uboga. Duerer jev prija^e J vedel, da leži v njegovem risu “bacil” umetnika. gvetoW mu je: “Ti študiraj; podpb-3^^ bom ves čas. Ko boš ti ^ose°^ svoj cilj, boš pa ti meni P0^, gal, da pridem k boljšemu , hu.” Velja! Duerer 'je .-°hU' slavljen umetnik, a za višji^ dij prijatelja ni bilo več ca^._ Duerer se mu je izkazal nega s tem, da je naslikal r ^ delavca, ki sta bili večkrat ijevi za njega. Kako velika ^ žrtvovalnost enega in kalm ^ virna in lepa zamisel hvale2 pnJa sti drugega! Kako lepo teljstvo, resnično, v srce če! Kdor najde prijatelja, zaklad ... s. M. Lavoslava segaj0 r,aibe Praktičen pomeri določila o največjm ugodnostih Sovjetski diplomati so ^ Washingtonu zelo trudili, dosegli za svojo deželo v ameriško-sovjetski t r g ° v 1 pogodbi položaj države 2 ^ večjimi ugodnostmi. Na Pre sen. Jacksona je kongresna čina to zahtevo odklonila 0ii kler Sovjetska zveza ne d° adrri' Judom svobodne izselitve-Vrednost “največjih ug00^ sti” spoznamo iz tegale pri1)1 ^ po novi trgovinski pogoc stala ena steklenica ruske če ZSSR dosegla največje ug° sti, bi pa stala samo $3.50' nadrobni prodaji $7.50, g, j rl r»,o d rrl o v«4 t r/-» "i O M. Dovič: IZKORIŠČEVALCI “Torej pripelji 50 mernikov 0Vsa> jednega prašiča zakolji 'tarna, jeden bo moj. To bi zne-sta polovico obresti j, za polo-vtao pa te bodem čakal do sv. ^avla. Zabičim ti pa: ako se bodeš izogibal moje hiše tako, kakor doslej, ako slišim tudi ^kjmanjšo besedico, ki bi jo ti tai tvoja žena ali otroci izustili zoper našo hišo, izročim te takoj dohtarju. Odlazi.” Koreninec odide, čink pa se Prinaaje s sladkim nasmehom na Ustnih v pivsko sobo, kjer sta nurjek in Kvakovec še nadalje 0Pravljala Koreninca. m. Koreninka in otroci so željno ta plašno pričakovali očeta. Kako tudi ne? čink je bil strog in ^oizprosen človek, kadar je šlo njegov žep in za njegovo čast. taer pa je bil dobrovoljen in .tagohoten mož, ki je znal kaj Vesti in o svojem času tudi mnogo žrtvovati. Tudi pri žup-taku je veljal za spoštovanega za cerkev radodarnega moža, asi je župnik na tihem dosti-rat želel, da bi ta krčmar ne imel toliko vpliva. A tega je |mel več kakor župnik, ker je denar in zadolžene ljudi 0 r°§ sebe. Dostikrat je župnik kušal vplivati na soseskine ‘°2e> da odpravijo to ali ono razvado pri mladini. Toda u ni kazalo odpravljati ta- stabo Cink kib n razvad, ker so mu nesle —• j 0 njegov skrivni odpor proti ^kpnikovemu delovanju. Možje imeli dobro voljo, toda bali Se Cinka, ker so bili nanj na-o^2ani p0 denarju in veljavi. Le le veljal pri gosposki, župan °- In če se je ta zavzel proti ie Vinkovi za kako stvar, ni g speljal. Zato je bil pregovor: rez Cinka se ne naredi nič. ®il° pa je zlasti mladih gos- Pod, Pih arjev zmeraj več nezadovolj-^ 3 Cinkovo komando, in po- k . ovali so se, kako bi se osvo-ter.1ta njegovega jarma. Neka-i . so čitali v časnikih marsi-s k kar se je godilo drugod po gQe U’ in zanimala jih je zlasti jj^kodarska združba potom kare^iskih posojilnic in zadrug, dri °rsne 30 se že po mnogih ali krajih osnovale z večjim ^manjšim uspehom, bil ierni nezadovoljneži je um Koreninec. Ker je znal V 5 LAG SPOMIN