x I i)Kito '.« £ %} o v 1. «toviika. ^osamama Storilka. ^^^ Iff ^t trf??!"*"" Maribor, dne S. Januarja 1018. 52. ielnlk. List ljudstvu v pouk in zabave. fet 3 .zS četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s poifljanjem na dom za celo lete (< K, pol leta 3 K in za četrt leta \ V> K. -cii sam .po njega, plača na leto samo S K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — Jobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se naročnino, inserate in reklamacije ne vrai Nemčijo 8 K, za Ufa do odpovedi. — — Upravništvo i Kon 8 K. cesla štev. 5, Boj za mir. ' nekdanji najmočnejši ruski trdnjavi, v Brest--utovskn. so je utaboril mir ter je napovedal boj voj-ai Iz vseh kalibrov strelja na vojsko, da bi jo pobil in premagal. Pogodil je že nekaj dobrih zadetkov, vendar še ne tistih polnih zadetkov, ki popol-aoma zrušijo sovražno vojno moč. Svoje bojne zave-snike za pomirovljenje si je zbral izmed tistih, ki so se nekdaj vojskovali in pobijali na vzhodni fronti. Sedaj se pa začasno sprijateljeni bojujejo in potegujejo za mir. Zbral in odkazal jim je tudi postojanke, katere bi naj skupno zasedli, da izvojujejo miru — xmago. Ruski posredovalci za mir so določili te-le postojanke: 1. Nobeno nasilno združenje ni dovoljeno za pokrajine, ki so bile med vojno zasedene. Čete, ki i-majo te pokrajine zasedene, se morajo v najkrajšem ž asu odpoklicati. 2. Obnovi se politična samostojnost narodov , Id so v tej vojni izgubili svojo samostojnost. 3. Narodnim skupinam, ki pred vojno niso bile politično samostojne, se zagotovi možnost, da odločijo o svoji pripadnosti k tej ali oni državi -ali o svoji državni samostojnosti potom ljudskega glasovanja. To glasovanje se mora izvršiti na ta način, da je 7ajamčena popolna'neodvisnost pri oddaji glasov za vse prebivalstvo onih pokrajin, vštevši izseljence in begunoe. 4. Z ozirom na pokrajine s prebivalstvom mešane narodnosti se varujejo pravice manjšin s posebnim zakonom, ki velja za samostojnost narodne kulture in. če je to dejansko izvedljivo, za avtonomno upravo. " Nobena bojujoč se država ni zavezana plačati ;aieri drugi diržavi takozvanih vojnih stroškov. 2e plačane vojne dače je vrniti. Kar se tiče nadomestila izgub zasebnikov vsled vojne, se,poravnajo ¡z posebnega fonda, v kateri vplačujejo bojujoče se države po proporciji. 6. Koloniialna vprašanja (vprašanja prekmor-■skih naselbin) se odloČijo z ozirom na točke 1. do 4. navedenih temeljev. Zastopniki osrednjih držav v Brest-Litovsku s avstrijskem zunanjem ministru grofu Cerninu d 26. dec. izjavili, da so na splošno zadovoljni s ten: skupnimi postojankami, da pa želijo, naj so posame zne postojanke malo drugače opremljene in sicer ta ko-le: K točki 1. Nasilna prilastitev pokrajin, ki so bile med vojno zasedene, ni namen zavezniških vlad. i dede čet, ki stoje v sedaj zasedenih pokrajinah, se L-odo postavile v mirovni pogodbi določbe, v kolikor se ne bo že prej dosegel sporazum glede odtegnitve čet na nekaterih točkah. K točki 2. Zavezniki ne nameravajo enega izmed narodov, ki so v tej vojni izgubili svojo politično samostojnost, te samostojnosti oropati. K točki B. Vprašanje državne pripadnosti skupin, ki državno niso samostojne, se po stališču, ki ga zavzemajo osrednje države, ne da urediti mednarodno. To vprašanje naj reši v danem slučaju vsaka država s svojimi narodi samostojno ustavnim potom. K točki 4. Ravnotako tvori po izjavah državnikov osrednje zveze varstvo pravic narodnih manjšin bistven del ustavnega samoodločbenega prava narodov. Tudi vlade zaveznikov povsodi uveljavljajo to načelo, Čim se pokaže, da je dejansko izvedljivo. K točki 5. Zavezniške države so večkrat pov-darjale možnost, da bi se moglo medsebojno odreči.ne le povračilu vojnih stroškov, temveč tudi povračilu * a vojne poškodbe. Tako bi bilo vsaki vojskujoči se državi povrniti le stroške za njene državljane, ki so prišli v vojno vjetništvo ter za škodo, ki je bila z nasiljem, ki je v nasjirotstvu z mednarodnim pravom, povzročena civilnim državljanom nasprotnika. O u-staaovitvi posebnega fonda v te svrhe, ki ga predlaga ruska vlada, bi se moslo razpravljati še le, Če se tekom primernega roka tudi ostale vojskujoče se državo pridružijo mirovnim ixigajanjem. K točki C. Izmed štirih zavezniških" držav ima kolonije le Nemčija. Nemška delegacija izjavlja v popolnem soglasju z ruskimi , rodlogi sledeče: Povrnitev kolonijalnega ozemlja, ki je bilo tekom vojne nasilno zasedeno, je bistven die' nemških zahtev, katerih pod nobenim pogojem ne moremo opustiti. V svojem odgovoru na izjavo nemških, avstrijskih, bolgarskih in turških zastopnikov je voditelj ruskih mirovnih posredovalcev z zadovoljstvom ugotovil, da so osrednje vlasti sprejele načelo splošnega demokratičnega miru brez odvajanja zemlje. Tretio (očko o samoodločbi uarodov, tako je omenil ruski govornik, si Rusi malo drugače predstavljajo in razlagajo, kakor Nemčija in Avstrija. V tem pa ni vzrok, da bi se pogajanja ne nadaljevala. Prekiniti pa je treba ta pogajanja do 4. januarja 1918, da imajo vlade drugih, zdaj se še vojskujočih narodov priliko, da se pridružijo pogajanjem na podlagi določenih točk. Cetverosporazum pa se še ustavlja mirovnim pogajanjem. Angleški in francoski listi ter odločilni državniki izjavljajo, da se o miru ne more prej govoriti, dokler ni izvojevana zmaga nad Nemci, to je nad prusko vojaško silo. Ko bo enkrat zlomljena ta pruska vojaška moč, potem se šele bo zapela angel ska pesem o miru. Pa tudi v Nemčiji se dviga velik odpor proti miru na določeni skupni podlagi. Vsenemški listi sodijo, da je o Božiču 1917 cetverosporazum v Brost-Litovsku dosegel največjo zmago v tej vojski in da mora nemški človek pordečiti sramu, ko razpravlja o mirovnih določilih. Vse svoje upanje stavijo vse nemci na angleškega ministra Lojd Žorža in francoskega ministra Klemanso-ja, Češ, ta dva se gotovo ne bodeta pridružila mirovnim poganjanjem. Kaj ne da, prav Čudni zavezniki za nadaljevanje vojske in proti miru: Angleži, Francozi. Vse-nemci in na skrajnem vzhodu ruski Kozaki! Ve.ilo truda, napora in boja bo še treba miru, predno bo premagal sedanjo svetovno vojsko. O zadnji seji mirovnih odposlancev v Brest-Litovsku pred novim letom se še poroča; V Brest-Litovskem so bila dne 28. doc. dopoldne končana začasna pogajanja glede onih točk, katere bi bilo treba tudi v slučaju, da se sklene splo-Žen mir, urediti med Rusijo na eni strani in zavezniki na drugi strani. Glede cele vrste tozaae /ni h v-prašanj je prišlo do sporazuma v temeljnih načelih. Poleg političnih vprašanj so prišla na razgo/or tudi pravna in gospodarska vprašanja ter je orišlo giede teh vprašanj do sporazumne ureditve, seveda jod pogojem, da obojestranski zastoji te ukrepe u-redijo. Postavila so se za vojne stroške m vojne š-kode pravila, tako posebno glsde izpusta in povratka vojnih vjetnikov in civilnih vjetnikov. glede katerih ročk je prišlo do načelnega sporazuma. -Tua* je prišlo do popolnega soglasja glede takojšnje obnovitve MK-t!. I rs <*C M ** C «T K ' • LISTEK, Vojni spornimi. (Januš Goleč.) (Dalje.) Men; se je plašljivec smilil, sklenil sem ga s pomočjo oberstovega ukaza prikleniti na verigo pri-fiiljenega prenašanja vojnih križev in težav. Dečko pa vam kljub zajčji plahoti ni bil neumen, je umel, mi prečitati kar z obraza, moje nazunaj prikrite nakane. Ko sem stopil drugič v oberstovi družbi v klet, je že bil grof odfrčal iz kletke in sedel nekam v bolnico na lavorjevo vejico odpočitka in miru. Vse povpraševanje po uteklem Madžaru je poteklo brez uspeha. Brez zdravniškega spričevala, brez dovoljenja., le oborožen z orožjem plahosti je poletel srečno v domovino. Kar bi se ponesrečilo vsakemu, se je posrečilo _ Madžaru! Ravno v Raranczah nas je oplazila vojna uso- ! da s samo šibo božjo, z novim g. oberstom. Nebom j razlagal, ker se še ne upam, pa kaznovali so nas krivično s tem, da so razgnali na višjo povelje naše , družinsko življenje, naš polkovni Štab. Vse gospode so razpihnile na štiri vetrove; le jaz sem še ostal edini od starega štaba pri polku. V Raranczah pri telefonu sem tako po strani* nasluhnil, da dobimo v kaštigo in kazen novega polkovnika, ki bi naj bil vzor vojaške strogosti in reda. V onih dneh se nam je naznanil naš novi val-petov bič telefonično in mi naroČil, naj ga počakam x obedom, že iz telefoničnega razgovora sem hitro pogruntal, da je naš novi gospodi starikasto zadre-zastega glasu. Čakal sem ga napovedanega dne z obedom do 2. ure popoldne, Čeravno je naročil, da nas bo ogle- dal že dbpoldne. Je že taka razvada pri vseh višjih gospodih vseh stanov, da zahtevajo red in točnost od svojih podložnih do pičice, sami pa so največji ne-redneži. Torej šele ob 2. uri popoldne sva se videla prvič z novim, za mojega vojnega službovanja IS. o-berstom pešpolka št. 97. Mož je bil velik, dolg in skrivljeno raven, kot nžolov kolek, ki se krivi, kjer bi naj bil raven, ter nasprotno. Krmižljavo sitno-kisle brazde so mi grozile iz starikavega obraza. Povrh je gospod še Škilil, da je lahko videl samemu sebi za hrbet in naprej obenem. Ko se je prigugal s predstojniško samozavestjo do mene, sem se zravnal po kaprolsko, tresknil s petami in povedal razločno, da sem kurat pri polku in zadnji ostanek prejšnjega štaba. Po stari navadi bi še bil rad stisnil gospodu desnico, pa je zarenčal nad menoj, češ, doslej Še nisva skupaj pasla; stiskala, si bova roke kje v kavarni ali na veselici, a nikoli ne na bojnem polju! 2e koj prvi pozdrav se je pogreznil v prepad predstojniške domišljavosti in sitnosti. Sedla sva. za •-ogel mize, da skupno povžijeva skromno kosilce. Vaš preganjani polk je spremenil, kakor že poprej omenjeno, do tedaj 13krat svojega gospodarja. Pri tolikokratni spremembi smo mi uboga služinČad pri regimentu Čisto obubožali, se oprijemali že skoro po duši in telesu beraške palice. Pri kosilu in večerji rnsmo pogrinjali nikoli do tedaj mize; vsak je ponudil kuharju svojo skodelico, da mu jo je napolnil. Posedla! je vsak za juho. meso in prikuho eno skodelico in jedilno orodje, ki je bilo tako prikrojeno , da je služilo po potrebi kot žlica, nož in vilice. Ravnokar došlemu oberstu sem namenil izkazati posebno uslugo, ker sem mu posodil na dan njegovega prihoda svoin posodico in jedilno meštrijo. Ta postrežljivost ni bila gospodu nič kaj po godu in je godrnjal nekaj nerazumljivega. Kuhar mu je na-lil juhe. Gospod je zajel z žlico, pa io popeljal v u-sta tako presneto nerodno, da sem bil v strahu — JanuŠ, edine žlice ne boš videl več. No, pa žlica 16 zagledala zopet beli dan; le oberst se je obrezal po ustih. Pognal je žlico jezno po mizi, da je odlrknila meni v obraz, in še zarežal je: „Frdamana žlica! Še zaklal bi se lahko s tem v j agom!" Mene je silil smeh, da sem ga komaj požiral, ker sem se le bal, da se ne stepeva z novim gospodarjem koj pri prvem kosilu. Ogorčeni, v ustih krvaveči oberst ni jedel več juhe, lotil se je z vilicami ter nožem mesa in priku-he Po kosilu sem poslušal dolge večernice nauka: da je on kot oberst gospod, ne pa berač, ki ne poseda Še lastne žlice! Se istega večera je prejel pro-vijantni stotnik naročilo: nabaviti za polkovni štab ne življenju nevarnih sabelj, ampak mirovnih žlic m krožnikov. Potožim pač lahko javnosti, da sem pod 13. polkovnim graščakom roibotal in bil tlačan po duši in telesu prav dobesedno vzeto. Za vse bi naj bil z-> nal, za vse sem bil odgovoren in okleščen s sekirico jezika : za. zajutrek, za opoldne in za večerjo. Vsa sreča, da si nisem poganjal teh višjih sitnarij preveč do srca, sicer bi mi bilo zastalo za vedno. Dedec me je vedno kregal, me iskal, tiščal za menoj, ter silil v mojo družbo. Iz tega neznosnega jarma prepira in sfarikavo nestrpne zadrezljivosti me je rešila po preteku nekaj mesecev skupnega življenja ruska granata. Predno sva se ločila za vedno, sem bil že tako navajen na otepe in klofute iz oberstovih ust, da sem naravnost pogrešal, ako je gospod slučajno pozabil, me malfr osmekniti z jezikom. (Dalje prihodnjič.} 2. SLOVENSKI CiO&PODAK. stikov, glede takojšnjega preneha:, ja go>-podarake Vojne, o obnovitvi trgovskega prometa ter t ureditvi organizirane izmene blaga. Glede važnega vp»a&fc*ja postopanja v pokrajinah, ki so od te ali •d« države zasedene, je predlagala Rusija, da odpoklice/svoje čete .iz zasedenih pokrajin Avstro-Ogrs-ke, Turčije in Perzije, dočim naj odpokliče j države štiržanrez? svoje čete iz Poljske, Kurlandije in drugih pokrajis. Prebivalstvu teh pokrajin naj se da mož-rest, ttk m v najkrajšem Času popolnoma svobodno vtitm * «družitvi s to ali ono državo ali o us;ano-vitvi samostojne države. Cas, kdaj se odpokličejo čete». k«ibi4 se prične razoroževanje in kako naj po.eku, i»aj uredi posebna vojaška komisija. 'JP»mu nasproti je predlagala Nemčija, da naj se elit jfjrtjma dvema členoma predložene pogodbe taka oblika da bi se glasila z ozirom na Avstro-Obiska iati ft-lr: Člen I. Avstro-Ogrska in Rusija izjavita, da se konča ^cjno stanje; oba pogodbo sklepajoča dela sta odtočen a. da bosta vnaprej v medsebojnem miru i«, prijateljstvu živela. Avstro-Ogrska bi bila pod posojeni: priznane popolne medsebojnosti napram svojim zaveznikom pripravljena, opustiti sedanje posto-lanke in zasedene pokrajine, v kolikor v členu II. »i drugače določeno. ¿¡len II. Ker je ruska vlada proglasila za vse ▼ »vezi ruske države živeče narode brez izjeme pra-sico samoodločbe, ki gre tako daleč, da se smejo ti narodi celo popolnoma izločiti iz države, vzame na amanje sklepe, v katerih se izraža ljudska volja, da se ustvari popolna državna samostojnost za Poljsko in Litovsko, Kurlandijo in dele Estlandije in Livlan-«fije in da se te dežele izločijo iz ruske državne zvezo. Določitev časa za izvršitev teh načrtov, pri čemer je Močiti vsak vojaški pritisk, je prepuščena posebni komisiji. Ruska delegacija je vzela to izjavo na znanje ter izrekla svoje mnenje tako-le: Stojimo na stališču, da je smatrati kot resnični izraz ljudske volje samo tako izjavo volje, ki je posledica svobodnega glasovanja v Času. ko v onih pokrajinah ni nikakršnih čet; zato predlagamo in obstojamo na tem, da se ta točka bolj jasno in določno označi. Pač pa smo zadovoljni, da se postavi posebna komisija, ki naj presodi tehnične pogoje za uresničenje takega glasova nja in določi rok, do katerega morajo Čete zapustiti kraje Iz tega je razvidno, da Nemčija ne mara up diii vsem ruskim predlogom, posebno ji ne prija načelo odstopa zasedenih ozemelj in načelo samoodločbe narodov. Ali se bodo mirovni odposlanci, ki s Sli do 4. jan. na počitnice, v prihodnjih dneh sporazumeli glede teh vprašanj, je veliko vprašanje. 'Angleški in francoski upliv se kaže v Rusiji ;adnjft dni zopet bolj močno. Ukrajinska vlada ima obljubljeno francosko in angleško pomoč, Če napove vojske Nemčiji in Avstriji. „Rada", ukrajinska vlada, pa pravi, da bo ostala nepristranska. "VVira&anje miru je še torej res veliko — vpr Sanje! Slovenci prvovrstni domoljubi. Ost „Ave Maria" piše v 12. Stevilla 1917s let. med drugim: „Ko hrepenimo po miru, poskrbimo najprej za »otranji mir. Narodnosti naj se skušajo med seboj s-porazumeti; njih upravičenim željam bi se naj po možnosti ustreglo. Ukrajinci v vzhodni Galiciji, ki so imeli samo poljsko upravo in poljske uradnike ter so od njih marsikaj prestali, hočejo ostati podi Avstrijo, a imeti hočejo lastno u-pravo. Med Ukrajinci, ki so bili brez krivde, ali pa v zmoto zapeljani, je bilo — kakor poroča nadškof Szeptycki — 3 0.0 0 0 po nedolžnem v tej vojni pomorjeniK., Jugoslovani (Slovenci, Hrvati in Srbi), hočejo avstrijsko-jugoslovansko državo. Slovenci so se Izkazali kot prvovrstni patrioti (domoljubi) i n zaslužijo, da se jim ustreže. Poljaki bi radi, da se jim dovoli samostojnost Galicije in da se priklopijo kraljestvu Poljskemu. V koliko je to mož- 00 F B t?" | Tako piše pošten katoliški nemški list o naši jugoslovanski zahtevi. Trezno in poštenomisleči ljudje uvidevajo, da si Jugoslovani že radii svojih res ogromnih žrtev v tej vojni in vsled svojega Čistega avstrijskega domoljubja zaslužimo boljšo bodočnost, svobodo. 1' v toku. Spodnještajcrski konjerejci se boje, da ne bi . ob tej priliki zopet imeli nepotrebnih stroškov in sit- ; nosti. Zadnja leta se je od konjerejcev zahtevalo, da j morajo pred klasifikacijsko komisijo, pripeljati tudi j kenje pod štirimi leti in konje s hibami ali pa o ta- ! kih neporabnih konjih predložiti spričevalo diplomi- j ranega živinozdravnika. Goniti konje pod štirimi leti je sedaj na deželi juko težavno, ker manjka moških, nabava spričeval je pa zvezana z nepotrebnimi stroški. Kakor znano, bi bilo treba dati živinozdravniku za vsako žival za spričevalo najmanj 2 K. Podpisani tedaj vprašajo: Ali je Vaša ekscelenca pripravljena odrediti , da se v svrho dokaza, da konj ali ni še zadosti star ali pa ima hibo, vsled katere ga ni treba goniti pred Klasifikacijsko komisijo, zopet dovolijo občinska potrdila s podpisi dveh konjerejcev. ki sta obvezana svoje konje prignati na klasifikacijo, ali pa naložiti s sialno plačo nameščenim živinozdravnikom, da izda-jejo dotična spričevala brezplačno, oziroma naj se plačajo iz državnih sredstev, vsekakor pa poskrbeti, da se prebivalstvu prihranijo vsa nepotrebna dolga pota in izgube Časa? Svinjska ®®a«. Namestnija v Gradcu je določila naslednje svinjske cene, ki veljajo od L januarja 1918 naprej: I. prasoi, mlade svinje, plemene svinje 8 K 1 kg žive teže; II. za klavne svinje: merjasci živi 7 K, zaklani 9 K, druge klavne svinje žive 8 K, zaklane 10 K; III. za plemene svinje posebnih plemenitih vrst vseh starosti obojega spola ne veljajo nikake najvišje cene. Goraj omenjene cene veljajo za kraj, kjer se svinje prevzamejo od kupca. Prodajalec mora prevzeti prevozne in vse druge stroške do prevzemnega kraja. Ge se živina tehta tekom dveh ur po zadnjem krmljenju, se odtegne 8% skupne žive teže. Te cene veljajo tudi za kupčijo s svinjami od hiše do hiše. Nakup svinj za dlomače gospodarske potrebe poljedelcev je namreč popolnoma prost. Na ta način kupljene svinje pa se morajo najmanj dva meseca obdržati v reji. Prisilni zakol je seveda izvzet. Te cene, ki jih je določil grof Clary in so mu stali pri tem na strani kot svetovalci sami mesarji, uradniki, konzumenti in enaki ljudje, so za današnje razmere prenizke. Posebno cene za male pujske se nikakor ne skladajo z dejansko vrednostjo pras-cev. Pri tem je namestnija zopet jemala ozir na meščane in graščake. in za „posebne plemenite vrste" teh svinj ni nastavila najvišjih cen. Madžarska mast se prodaja pri nas po 80—50 K, za domaČe svinje , a nastavi grof Clary tako nizke cene. Teh razmer je krivo dejstvo, da se k posvetovanjem, ko se določajo cene za kmetske pridelke ne povabi nikdar pravih kmetskih strokovnjakv. Ce bi grof Clary povabil k posvetovanju človeka, ki se količkaj razume na svinjerejo, se tudi ne bi moglo nikdar določiti, dia se od skupne teže odtegne 8%, če se tehta svinjo tekom dveb ur po zadnjem krmljenju. Gradec s» v očeh naših ljudi kaže vedno v slabši luči. Za slovensko štajerske konjerejce. Poslanec R o š k a r in tovariši so vložili na «omobranskega ministra naslednjo interpelacijo: Priprav« aa prihodnjo klasifikacijo touj «o že Vinogradniki, pazite na v i ti o! Letošnje vino je na'Dolenjskem izvanredno mo-1 čno. Posebno tam, kjer so vinogradniki kasneje trgali, se dobe vina, ki se lahko merijo z najboljšimi tujimi vini. Mnogo je vina, ki vsled obilne sladkobe mošta še dobro pokipelo ni in je ostalo sladko. S takimi močnimi ali celo sladkimi vini pa vinogradniki v naših krajih niso vajeni ravnati in je tcaaj lahko mogoče, da se'bo posebno v vročem po, letnem Času v naših slabih toplih kleteh marsikomu tako fino vino spridilo. Zato je treba, da pri letošnjem vinu prav posebno pazimo, da se nam ne bode pokvarilo. Nizko vino, ki ima le malo alkohola (moči) in precejšnjo množino kisline v sebi, je podvrženo pred vsem temu, da postane kanasto. Kan daje sicer vinu slab okus in mu jemlje i moč, brani ga pa le kolikor toliko pred veliko bolj nevarno boleznijo, t. j. pred cikom. Ako raste tedaj na površju vina kan, se na njem glivica, ki povzroča cik, ne more zlahka razviti. Kakor hitro pa ima vino nad 11% alkohola, se na njem kan več ne razvija in tu ima glivica cika poseono priliko, da se zaredi in razvije, kajti ravno tako kot kan, ljubi glivica cika zrak, poleg tega pa še toploto in močno alkoholno tekočino. Mlada, lahka vina postajajo tedaj rada kanasta, močna, posebno sladka in stara vina, zlasti v topli kleti, pa ci-kasta. Ker se oikasto vino ne da več popraviti in se ga da porabiti le še za žganjekuho ali pa za jesih, kis, utrpi posestnik, kojega vino scika, lahko veliko škodo. Kako je torej ravnati, da se take Škode obvarujemo ? Predvsem je vino v pravem Času pretočiti in nekoliko zažveplati. Za to delo je pripraven Čas ravnokar prišel. Pretočimo sedaj naše letošnje vino in ga pri tem nekoliko zažveplajmo. če je vino lepe in 3. jamarja 1$4S. .stanovitne barve, zadostuje, da ga podkudiau) ftrav malo. Ena tenka žveplenka zadostuj« i 4n i bi .ina. Ce vino rjavi ali Če je temne barv® i» se ne čisti, je treba vzeti še enkrat toliko žvopkt Mesto žvepla se lahko rabi tudi natrijev bisul-:it, v prvem slučaju 2 do 3 g, v drugem 3 g na fil vina. Natrijev bisulfit je prah, ki se med pretakanjem pomeša v vino. Ker se ga bolj lahi» dobi, kos žveplo, bo njegova raba gotovo bolj priporočljiva. Prihodnje spomladi (meseca maroa^ bode treba pretočiti vino v drugič in ga zopet nekolik» zažveplati. Poglavitno pa je, da sode vedno zalivamo. Kakor hitro ni sod poln, se nabere nad vinom v sodu zrak in ta — posebno v poletnem gorkem času — močno pospeši razvoj glivic cika. Te gliviee napravijo tenko mastno kožico na površju vina. Pod le-to kožico se lahko v kratkem vse vino pokvari. Zato ni prav, da imamo tako vino na pipi. Ce ga pa že kaj odtočimo ali Če se posuši, moramo i« drugega manjšega sodčka, kjer hranimo tahozvano žalijo, sod takoj zopet do vrha napolniti. T» je treba vsak teden ali vsaj vsakih 10—14 dni poooviii. Da se nam pa tudi zalija ne scika, se jo »nora vselej ed vrha nekoliko zažveplati Le tako je mogoče močno letošnje vise ohraniti čez vroče poletje brez škode. Gostilničar pa., ki vino «oči in ga seveda ne more sproti zalivati, naj razloči vino v manjše sode, od tega pa le «nega nastavi, d;,uge pridno zaliva, da so to vrha polni. Tako lahko vino hitro iztoči, ne da bi se mu seifcak». B. Sfca*ieky„ Naše žrtve zi domovine. Pretekli mesec je prejel naš vrl somišljenik E* Vasle, posestnik v Z a k 1 u pri G o m i 1 s k e m, o d č. g. vojnega kurata Ivana Deršar sledeče jerežalo-stno poročilo: Z žalostnim srcem Vam nazuanjamc Južno novico, da je Vaš sin, praporščak Leop. Vasle, pri naskoku na goro Meletta padel junaške smrti. Na čelu svojega voda se je odlikoval tudi v tem boju. Vsi njegovi tovariši žalujemo za njim, ker smo v njem izgubili svojega tajco ljubeznjivega, junaškega tovariša. Naj Vam ljubi Bog da moči, da boste junaško prenesli ta udarec v zavesti, da je umrl Vaš sit junaške smrti, izpolnjujoč svojo dolžnost za boljjš® bodočnost svojo domovine. Vsi ujegovi tovariši Vam iz srca izrekamo svoje sožalje." Tej sožalnici se v popolni meri pridružujemo vsi, ki smo poznali in ki smo ljubili rajnega Polda. Bog- naj tolaži zlasti silno potrto mater, ki je tako željno pričakovala, da njen Polda kot novomašnik zapoje „Gloria in excelsisl* šolal se je rajni v Celju, kjer je tudi napravil maturo. Potem je izdelal šolo za enoletne prostovoljce, ter nedavno postal praporščak. Bil je izboren pevet i'i je silno ljubil petje. Se lanske božične praznika uike je pomagal cerkvenim pevcem na Gomilskem pri službi božji. Padel je ravno na god sv. Ceoilije, pa-trone pevcev. Dal Bog, da je letošnje božične praznike popeval že v nebeškem zboru: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji! C. g. vojni kurat Fr. Zagoršak je naznanil Si g. kaplanu v S t. Lovrencu na Dravskem polju, da je v Idriji umrl Martin Bogme ii St. Lovrenca na Dravskem polju. Imel je legar in pljučne vnetje. Ker je bil silno slab, ko je prišel tje v bolnišnico, se mu ni dalo več pomagati. Govoril ni vei veliko, je bil že preslab. Umrl je dne 14. oktobra, previden s sv. zakramenti za umirajoče ter bil pokopan dne 15. oktobra 1917 na pokopališču v Spodn.' Idriji („pri iari"). Služil je pri saperjih. Rojen je bi? leta 1881. Že v rani mladosti je stopil v samostan o-Četov trapistov v Rajhenburgu, kjer je v miru in -o molku Bogu služil. Vojska ga je iztrgala iz samostanske tihote ter prestavila na krvavo polje bojaega viharja, dokler se ni preselil v deželo večnega mirt= in pokoja! Nepričakovana nesreča je zadela slovenskega junaka poddesetnika Franca Pihler, dloma iz Šele pri Sv. R u p e r t u v Slov. gor., naročnika našega „Slovenskega Gospodarja." Mlad in hrabjr junak je padel za domovino. Prideljen je bil naskoko-valni stotniji. Zvečer dne 14. dec., ob 7. uri, smo šli na patrulje. Prišli smo do električnih zaprek. Tam smo malo postali in se ozirali na vse strani, Če sme varni pred sovražnikom. Bilo je vse mirno in tihih Sedaj smo začeli plezati pod zaprekami na ono stran* Dva tovariša sta srečno izlazila, Pihler je bil tretji Ker je bil močne in velike postave, se ni mogel dobro spodplaziti, dotaknil se je električne žice in ]e takoj mrtev obležal pred nami. Vse tovariše je smrj vrlega junaka silno pretresla. — To sporočamo s domovino tovariši padlega: Desetnik Dobaj Ivan, doma iz Jelenč pri Mariboru; Kožuhak Alojz iz Dolge niive pri Sv. Rupertu v Slov. gor.; Kokot Simon iz Gorišnic pri Ptuju; Fras Franc iz Dragotincev prt Sv. Juriju ob Sčavnici; Maček Ludovik iz Selnico r,b Dravi, vsi pri „Šturm-patmlji", sami hrabri ju« naki 26. pešpolka in zvesti prijatelji „Slovenskega Gospodarja." Pri svojih starših v Hrastnika pri Sv. Barbari v Halozah je umrl Miha Petrovič-Bil je na dopustu. Na laški fronti je dobil dno 25. avgusta rano v prsa. V Gospodn je zaspal dne 7. no» reoabra 1917. 3. )(¿¡Bdia*** lölJß. SLOVENSKI GOSPODAR. Žisiosiao vest so dobili starši. da je padel Milu atfi Drerenftek. dne 9. novembra daleč v Italiji, zar od pafikme krogle v glavo, star Se te 21 let. Doma je ® na T e z n i pri M ariborn. slovenske žrtve za domovino jiaj ohrani »itro« t trajnem spominnE Na bojiščih. Na italijanske m Ijojišču je položaj zdaj iarle: Ob Piavi artilerijski ogenj. Med BrentoinPi-&w« aa ja sovražnik navalil z veliko silo na naše postojanke n« gori Monte Toinba. Dne 30. dec. popoldne. s» je posrečilo francoski inlanteriji po hudem ročnem metežu udreti v naše prednje jarke. Borba za goro išiČ je obogatel od slovenskega kmetskega ljudstva. Cuffi danes Še ta pristni Nemec ne vrže nobenega Slovenca iz svoje trgovine v Koroški ulici. Nove cone. Vsled velikanske draginje smo pri« zorani zvišati tudi cene listom \i podrolmi razprodaji. Od zdaj za naprej stanejo posa-» m e z n e številke „S 1 o v e n s k e g a Gospo-d a r j a" 1« v, p o n d e 1 j k o v e „Straže* 10 t in n e t k o v e „Straž e" tudi v, kar uaj oenj* kupovaici listov blagohotno vzamejo na znaaje. .^Tiskarna sv. Cirila v Mariboru naznanja cenjenim odjemalcem, da bo njena trgovina celi mesec januar vsak dan «d 3. ure poprirfie naprej zaprta radi ogromnega dela, ki se kupiči dan za dnevom znotraj in radi pomanjkanja osobja. ' Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali ¿j.t. : Koiarič Janez, Orešje, Ptuj, 5 K; Horvat Istvan, Felso-Szôlnik, 4; Pavalec Jakob, vrtnar, Ai.dritz, 20; Grobelšek Ivan, župnik, Gomilsko, 200; Korbec Franc, posestnik Oravas, Polzela, 50; 1'aulič Alojz, M. Puščava. 5; Baronik Peter, Slemen, i; Lah S., Krčevina pri Ptuju, 10; Hojnik Jakob, Gradec, 10; Remšniški Mohorjani 20; Golob Terezija. Sv. Ru-pert, 3; Spindler Julijana, Sp. Voličina, 2; Peklar Roža, Bukovci, 2; Meznarič Marija, Bukovci, 2 K; Slana Tomaž, Ptuj, 1; Neimenovana, Sv. JaJujb, 10; Vogrinec Ana, Benedički vrh, Vogrinèc Marija, Beuedički vrh, 2; Knuplož Julijana, Pesnica, 2; čep Alojzija, Maribor, 15; Obmejni Slo\enci Sv. Duh na Ostrem vrhu 81; Zafošnik Marija, Drgonjavas, 5; dr. M. Vraber, Spiritual, Maribor, 100; Berlak M., Juršinci, 0; Lojze Mlakar, pomorščak, nabral med Slovenci, Hrvati in Čehi 71 ; Jaučič Filip, Laporje. 20; Kreft Marija, Sv. Jurij ub Sčavnici, 4; Neimenovana iz Jelenč 10; Rojko Jožef in Marija, Vur-berg, 5; Poštrak Franc in Terezija, Vurberg, 3 K; Ganda Mihael, Rače, 2; Taferner Janez, Race, J: Neimenovan, Rače, 1; Smog-avec Matija, Tinje, in: Kosi Anton, Rihtarovci, 10; Serbela Karel in Ivaua, Jarenina, 20; Cerjak Jožef, župnik, Rajhenburg, 200; Košir Franc, Rošpoh, 50 ; Klampfer Martin, Sv. Martin pri Vurbergu, 20; Pavalec Marija, Sv. Peter pri Mariboru, 2.; Cesarko Jožefa, Kamlrijica, i; BalažiČ Marija, Maribor, 40; Vrhnjak Ivan, vojak, 10; Abram Anica in Nežka, Rajhenburg, 20 K; Sinkovič Anica, Rajhenburg, 12; Bobnič Matilda, Rajhenburg, 10: Koštomaj Nežika, Rajhenburg, 5; Hlastan Francka, Rajhenburg, 3 ; Frlan Anica, Rajhenburg, 3; Žibret Lojzika, Rajhenburg, 3; Abram I-iezika,, Rajhenburg, 3; po 2 K so darovale iz Raj-henburga: Zemljak Trezika, Kozole Ana, Gabrič P., ( iglar Pepca, Stiplovšek Lojzika, Roštaher Ana; po I K so darovale: Kozole Marija, Omerzu Micka in Anica, Abram Marija in Anica, Gracer Marija, Ci-glar Mici, Vavčko Ana, Remih Pavla, Remih Barbi-ka, Bobič Tončka. DrstvenŠek Marija, Kozole Francka, Ban Pepca, Gane Ivana, Sotovšek Mici in Antonija, Omrzu Francka, Žibret Marija, Krevelj Jerica, Salamon Pepca, Novak Anica, Slivšek Rezika, Simonišek Mici, Budna Mici, Hriiševar Tončka, Vo-dopivec Micka, Župane Antonija, Gošek Nežka in 3 neimenovane 4 K; Božiček Franc, kaplan, Zavrče, 200; Neimenovani. Pesnica, 80; Neimenovani, Pesnica, 80; prijatelji v Dramljah 15; Kamšek Tomaž, Sp. Ložniea, 20; Leskovšek Janez, Smihel nad Mozirjem, 12; MeŠko Jožef, župnik, Sv. Miklavž pri Ormožu, 200; Marijina družba Šoštanj 80; Fingušt Jernej, Gorica, 10; Gselman Jožef, Hoče. 10; Malajner Franc. Rogoza-Hoče, 10; Čerič Franc, Zavrh, 1; Ko-zoderc Janez, ZupeČjavas, 2; Dobaj Jurij, Svečina, 2: Flakus Mihael. Poličkavas, 2; Rižnik Janez, Jan-/ev vrh, 5; Sekol Ignac, Zg. Voličina, 5: Neimenovana. Krčevina, 2; Kocbek Antonija, GoČova 6; Neimenovana, Šikole, 12; Mulec Rozalija, Ložane, 4;: Tišler Neža, Gibina. 2: Rek Marija. Gibina, 2; Rek: Ana, Gibina, 2: Rek Alojzija, Gibina, 2; Fras Ja-«ob, Weitersfeld, 2; Neimenovan 2; Cajnko Jožefa, Savci. 2: Rojs Ivan, Ormož, 10; Plohi Martin, desetnik, 2; IljaŠ Ivan, Sarajevo, 2; Zernec Jož., Sv. Miklavž pri Ormožu, 2 ; Fras Jera, Sv. Jakob v SI., gor., 20; Neimenovan, Maribor, 200; Ceh Ansela, Vurberg, 10; Habjanič Anton, Lešnica, 10; Podme-nik Aloiz, Brnica, 2; Klemenak Ivan, poddesetnik, 2: Vohner Fr., vojak, 2; Žagar Liza, Trbovlje, 2 K; Pavlič Jožef, Trbovlje, 2; Pukš'č Ivan, Moškanjei, 4; Pavlič L, Sv. Lovrenc nad Mariborom, 200 K;i družina Rašlova, Vurberg pri Ptuju, 200; Sevšek' ivan. vojak. 10 K 50 v; Kostanjevec Jožef, Gibina, 10: Hren Jožef, Podlehnik. 10: Letiš Ana, Šmartno na Pohoriu, 4: Sušeč Stefan, Hotinjavas, 12; Rihtaii Tomaž, Sv. Tomaž pri Ormožu, 16; Žerak Frano, Podplat, 4; Sabeder Janez, Vajgen, 10: Robič Fr., Gornja Sv. Kungota, 4; Ozmec Marija, Flekušak, 2;i Neimenovan 10: Kapun Karel, vojak. Kamenšak, 4«) Stora-íi A. SLOVXHSBI mwrmm. 3 i a. n WHfo. Kapun Franc, Kamenšak, 2; Robnik Gregor, Luče, 4; Bezjak Treza, Ptuj, 2; Sever Ana, Ptuj, 2; Klep Marija, Ptuj, 2; Bezjak Nežika, Maribor, 4; tirantear Janez, Laškitrg, 5; Urankar Karel, Maribor, 10; Robič Alekš, Sv. Križ, 1; Tomažič N., Ptuj, 1; Peklič R,., Ptuj, 1: Kam el M., Ptuj, 5; Kostanjevem Lenka, Krčevina, 2; Korošeo Frančka, Krčevina, 3; Kramberger Neža 5; Janžekovič Neža, Spuhlja, 2; Seguía M., Spuhlja. 10; Lacko Neža, Spuhlja, 15; Henbek Neža, Domova, 1; Breznik Treza, Domova, 5; Ljubeč M., Domova, 10; Fras Trezika, Podvinci, 10; Toplak Jerica, Rogoznica, 20; Franjkovič M., liabeljčjavas, 2; Prosenjak Ivana, RabeljČjavas, 14; Kuhar Jurij 100; Brestje: Pogrebci Eme Vindiš 30, rodbinski večer M. Brenčič 88; Fram: Cernej Fran 20, Staufoer Treza 10, Fregl Jurij 100, Kropivšek V. 10, Neimenovan, 10, Smogavec Roza 2, Sušilovič N. 1, Blažič Matevž 10, Trien Karel 10, Fregl Jan. 2, VisoČnik Franc 1, Visočnik Karel 2, Lešnik Ferdinand 150; Sv. Lenart nad Laškim: Kosi Jakob, župnik, 200, Kosi Jožefa 2, Kosi Marija 2, Belec Jožefa 2: Remšnik: Vagner M. 80 vin., Topler Jera 2 K, Poglonova Micka 10, Pernat Peter in Mar. 20, vesela družba pri Aubrehtu 20, Hiter Antonija 4 K, Marki Gregor 1, LipuŠ Julija 1, Golob CiMka 2, Golob Ana 2; Vrhovščak Katiica, Pušenci, 40; Flis F., Ostrožno, 4; Robanova hiša v Solčavi 20; Miloš Smid, župnik v Solčavi, 1000; Lubej Micka, Poliča-ne, 5; Slovensko rudarsko društvo v Gladbeku na Nemškem 33; Vinko Anton, Lancavas, 8; Selinšek Jera, Lancavas, 4; Slamberger Marija, Zrkovci, 20; Obran Treza, Maribor, 2; Košak Janez, Podčetrtek, 6; Pepelnik Ivan, vojak, 2; Mlaker Jožef, Lancavas, 1: Živko Marija, Sv. Lenart v Slov. gor., 20; Ko-síanjevec Gregor, Sv. Lenart, 1; Zajko Anton, Gru-šovje, 20; Caf Anton, Sv. Rupert. 10; Lepej Anton. Makole. 2; Matičič Anton, Šober, 5: Petrovič Mar., Bijkovci, 2: Peklar Marjeta, Bukovci, 2; Peteršič "anc. Pivola. 4. Vsem darovalcem stotero: Bog po-v mi i Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilo ve tiskarne. Novi nabori. Kakor se iz Dunaja u^a-ino poroča, je nameravano, da se bodo vršili nabori mladeničev, rojenih v letu 1900 v času od 14. do 28 januarja 1918. Nabornim zavezancem se bo bržčas treba zglasiti v času od 2. do 9, janu arja 1918 Taki nabori so že tudi razpisani na Ogrskem. Važao za od vojaške službe oproščene Na posredovanje poslancev bo podaljšan rok nastopa črnovojniške službe sledečim črnovojniškim zavezancem: 1. Tistiin, ki so oproščeni od vojaške službe s »čakalnim rokom«, je podaljšan rok nastopa vojaške službe do 31. marca 1918; 2 oro-vizončno oproščenim do 28. februarja 1918; 3. s »Senčnim rokom brez dostavka« oproščenim do 15. februarja 1918 in 4. »začasno« oproščenim do 81. marca 1918 Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje 1. odborovo sejo na nedeljo, dne 6. prosinca 1918, ob 3. uri dopoldne v Gradcu, čitalnica, Klosterwiesgas-se 5, I. nadlstropje. Dnevni red ustmeno. Ker bo seja jako važna, prosimo vse tovariše, odbornike in zaupnike, da se je zanesljivo udeleže. Dobrodošel je tudi vsak drugi Član. Dopise na Zvezo jugoslovanskih železničarjev je do preklica naslavljati na naslov: Ivan Keižar, nadrevident, Ljubno na Gornje-Štajerskom (Leobeu), Moserhofgasse 20. IÍ novemu letu 1918. Po preteku četrtega voj-i.aga leta smo zopet na pragu novega leta. Začelo se je leto 1918.. Navadno leto s 365 dnevi, med temi 64 nedelj in praznikov. Tudi to leto, v katerem vlada planet Mars, se začenja kot vojno leto v torek in ho zato tudi končalo v torek, Zaupanja polni stavimo svoje nade in pričakovanja v novo leto, pri čemur prevladuje vse naše želje in hrepenenja misel, da nam bi po vsem hudem, kar smo prestali 1. 1917, novo leto prineslo zboljšanje naših razmer s toli za-felienim mirom, po katerem hrepenimo vsi. Po znamenju časovnega računa je nedeljska črka F in bodo premestljivi prazniki že zgodaj, ker pride velikonočna nedelja na 31. marec. Zato bo pust leta 1918 zelo kratek, kar je le dobro. Pepelnična sreda bo 13. febr. Izvzemši velike noči in binkošti (19. maja) so po dva praznika tudi v februarju (2. in 3.), v marcu (24. in 25.), v juniju (Peter in Pavel, 29. in 30.). Nasprotno bodo v nedeljo: Sv. Trije Kralji, Rojstvo Marija Device 8. septembra (Mala Gospo,inica) in Spočetje Marije Device (8 decembra). V maju bodo 4 nedelje in 3 prazniki (9. vnebohod, 20. binkoštni ponedeljek in 30. Sv. Rešnje Telo). V novem letu bodo trije mrki in sicer dva popolna solnčna, mrka dne 8. poleg tega krogu podobni mrki dne 3. decembra, ki poleg tega krogu podobni mrk dne 3. decembra, ki se pa v Evropi ne bodo videli. Želimo in upamo od novega-leta vse dobro in imamo velike nadenabolj-f čase, posebno upamo na že dolgo toli zaželjen — luir. Da, bi se naše nade spolnile v letu 1918! Tobak bo dražji. Iz Dunaja se poroča, da se v Avstriji ne bo upeljalo tobačnih kart, ker bi se baje s tem ne. odpravilo pomanjkanje tobaka. Pač pa se bodo zvišale cene za tobak od 1. februarja za 20 Bo 30%. Skušnje poštnih uradnic v Gradcu s prav do-Erfm uspehom so končale sledeče Slovenke: Anica Kupec iz Št. Pavla pri Preboldu. Marija Trober iz Mozirja, M. Ermenc iz Luč, L. Vrečko iz Št. Jurija ob južni žel. »vojna mera. iz verojetnega vira se nam poroča, kako se ravna v zasedenem ozemlju Italije z vojakom, oziroma blagom, ki se more tam nakupiti. Vojaki iz Nemčije smejo pošiljati do 40 kg blaga ali živeža v domovino ter tudi nositi seboj, ko grejo na dopust, avstrijski pa nič. Menda niso nič pripomogli do zmage, ker je dvojna mera . ... .? !? Kako si je treba naročiti Slovenskega Gospodarja ? Lïst je treba plačati vedno naprej. Kdor si list na roči po dopisnici, dobi le eno številko s položnico na ogled. Se-le, ko pošlje denar, se mu začne list redno pošiljati. Svetujemo vsem, ki želijo postati novi naročniki našega lista, da ne pišejo prvokrat dopisnice in ne zahtevajo iista s položnico na ogled, ampak naj si ku pijo na pošti poštno nakaznico ter nam takoj pošljejo po nakaznici denar, potem bodo list dobili v roke tekom enega tedna. Ce pa najprej zahtevajo od nas položnice m potem po njej pošljejo denar, lista gotovo pred t r e m i tedni ne bodo redno dobivali, ker poiožnice mi preko Dunaja včasih še-ie čez 10 dni dobimo Na položnico ali nakaznico napiši razločno svoje ime te; kraj in pošto. Ako si ust že dozdaj dobi vai, napiši na položnico ah nakaznico besedo, star naročnik m pristavi zraven tisto številko, ki jo najdeš na ovitku svojega iista. Ce si pa list naročiš prvokrat, potem pa zapiši na položnico ali nakaznico : nov naročnik. »Slovenski Gospodar« stane za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt ieta 2 K; za vojake za celo leto 4 K, za poi ^eta 2 K, za četrt leta 1 K. Qotpoâarik® aovim» Nepotrebno razburjenje. Grof Clary je s svojo odredbo glede klanja svinj (Glej naš članek v zadnjem „Gospodarju": „Klanje svinj na Štajerskem o-meieno.") povzročil veliko razburjenje med kmetskim prebivalstvom. Ljudem se s takimi odredbami odvzema veselje do skrbnega pitanja svinj in nasledek tega bo, da bo pridelek masti silno padel. Oddaji ma-sii, kakor je bila odrejena z namestniško odredbo z dne 12. nov. 1917, bi se ne bil nihče branil. Po tisti naredbi bi se bilo moralo oddati od svinje, težke do t O kg 2 kg, težke 60-100 kg 3'/* kg, težke 100-150 Kg 6 kg in težke nad 150 kg 10 kg surove masti. S tem pa, da je Clary kmetskemu prebivalstvu odmeril za odraščene osebe samo 50 kg masti in mesa od žive teže pitane svinje, za otroke pa samo 25 kg, se je izzvalo po celi dleželi veliko razburjenje. Na eni strani prepoveduje vlada krmiti svinjam zrnje, na drugi strani pa po svoje odmeri, koliko bi smel človek na deželi, ki so celo leto muči s svinjerejo, u-porabiti masti in mesa. Uspeh te Claryjeve salomon-ske odredbe bo, da ne bo letos masti ne na kmetih in ne v mestih. Meščani se naj zahvalijo namestniku l.laryju in njegovim svetovalcem, če bodo morali u-živati nezabeljena jedila. — Kmet iz Ptujskega polja nam piše: Hvaležni smo „Slov. Gospodarju", da nas je opozoril na najnovejše Claryjevo „prijaznost", ko nam hoče namestnik s svojimi uradniki in agenti kar od ust odtrgati borni grižljaj svinjskega mesa in ■•'abele. Največje „priznanje" si je zaslužil grof Clary v tej naredbi s tem, ker predpisuje, da se mora za domače klanje svinj od 1. jan. 1918 naprej prositi uradnega dovoljenja in se mora 14 dni čakati na fa.ko dovoljenje. Vprašam: Kaj pa naj stori kmet te-uaj, če mu naenkrat zmanjka krme? Ali naj pita svinjo z borno plemeno krmo? Nadalje vprašam še: Zakaj pa grof Clary meščanom ne predpiše, koliko mesa smejo zavžiti? Mi kmetje moramo dati zadhje vole iz hleva, da imajo meščani mesa, kolikor sa fea jim poljubi. V mestih ni nobene omejitve, a nam Kmetom grozi grof Clary s kaznijo • 10.000 K, če bi si pridržali za, osebo več kot 50 kg mesa in masti (žive teže) za hrano sebi in družini, oziroma, če bi klali ■-vinje brez uradnega dovoljenja. Vprašajn nadalje: Kdo pa bo opravljal na kmetih težka in naporna dela pri nezabeljeni hrani? S to odredbo je napravil grof Clary hud vrezek v naše telo. Prosimo naše poslance, da povedo vladi na Dunaju, kako grof Clary pritiska kmetsko ljudstvo ob steno in kako nas tepe s svojimi valpeti. Preskrblte nam poljedelskega orodja! Oblast-va zaukazujejo venomer, naj se obdela in uporabi v prid vsaka ped zemlje. Lahko je izdajati ukaze in odloke, težavno jih je pa izpolnjevati. Vsi kmetski ro-dodelci, kot kovači, kolarji itd., se nahajajo v vojar Ški službi. Vozovi so razklopotani in potrebni popra- vila, plugi, brane, motike in drugo poljedelsko or« dje rjavi tam nekje v kakem kotu in čaka popravil« že leto in dni, a zamanj! Ako pa greš kam, da tot si nabavil ali kupil potrebnega kmetskega poljedelskega orodja, ga ne dobiš za nobeden denar, ker ge ni. Ni dobiti za nobeno ceno ne krampov, ne lopat, ne motik, ne kladiva in ne klešč. Ako oblastva ne poskrbe, da bo kmet mogel priti do neobhodno potrebnega poljedelskega orodja, je vsak ukaz alti vsak« grožnja od strani oblastev, češ, vsaka ped zemlje mora biti pravočasno obdelana — nesmisel. Preskrbite nam v prvi vrsti prepotrebnega poljedelskega orodja na ta način, da se oprostijo od vojaške službe razni poljedelski rokodelci, kot kovači, sedlarji, jermenarp itd., potem bo kmetu mogoče zadostiti rafcnim tozadevnim oblastvenim ukazom. Oblasti, ganite se, priskrbite nam nujno potrebnega poljedelskega orodja, kajti sedaj je skrajni čas za to, sicer Čaka nas kmete črna bodočnost! Cene za les. Poročila iz Dunaja pravijo, da s«e avstrijske velike lesne trgovine sklenile sledeče ca-ne za les, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi mehek les 60-80 K, trdi les 98-128 K, deske mehek les 98—128 K, za ostale vrste 'lesa ni bilo določenih nobenih cen, ker je bilo blaga velik« premalo, popraševanje pa ogromno. Eno je gotovo: Les ima bodočnost! Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zateu ni bilo v poslednjem času zaznamovati prav nobenega popra-Sevanja, po tujem hmelju. Iz poročil je posneti, d« glede cen kakor tudi glede kakovosti blaga, ni bife nobenega razločka, kajti povprečne hmeljske oene s« se gibale med 140 in 150 K. Vse zaloge tutega hme ija se nahajajo v židovskih rokah» Mestne gospe popravljajo perilo na ksiMih, Češki list „Den" poroča: Pred tednom dni sta prišli v vas, ki leži nedaleč od Moravske Ostravo, dve odlični nemški dami, ženi višjih železniških uradnikov. Hodili sta od hiše do hiše, da bi kupili troho živH, ali zaman, ker nista imeli nobene izmenjave, kakor sladkorja, petroleja itd. Po brezvspešnem stikanju m iskanju sta priromali do poslednje hiše v vasi. Kmetica je pripomnila, da jima rada proda masla, če ji popravita in zašijeta stare srajce! Gospe, v kojih hišah se ni staro perilo nikoli popravljalo in šivalo» nikar še, da bi sami kaj pozašili, sta izprva premišljevali, potem pa sedli za mizo in kmalu je bilo nekaj raztrganih srajc zašitih, za kar je dobila vsaka pol kg masla. Do kolen v zrnati kavi. Saperski poročnik K. Bernal piše svojemu bratu v Inomostu: Tf"liianskš umik se je moral vršiti zlasti prvih' osem dn z neverjetno naglico in zmedenostjo. Približ o C ¡oeiro* široke ceste okoli Codroipa v obsežju 2 to 3 ur ho-rla so bile gosto posejane z italijanskimi topovi vseL kalibrov, z bolniškimi, tovornimi in drugimi vozovi. Konji so ležali pobiti pred vozovi ali v cestnih jarkih. Na cestah so ležale vreče polne koruzno in pše-nične moke, riža, makaronov itd. V nekem skladišču, dobro uro za italijanskimi črtami, so gazili ljudje dobesedno do kolen po zrnati kavi, predno so prišli do zalog z drugimi živili. 6,000.000 hI vina so našle zavezniške armade v Italiji. Tako poroča „Wein-Zeitung." Večina teg® vina je bila poslana v Nemčijo. Maribor. Dosedanji uradi za izdajanje kart za obleko, perilo in obuvalo: Maribor okolica, Selnica, Ruše, Hoče, Rače, Jarenina, Gornja Sv. Kungota in Sv. Lovrenc nad Mariborom so se združili z izdaj-nico kart Maribor mesto. Ta urad posluje v Mariboru. Glavni trg št. 20 (Majerjeva hiša). Uradne u-re so vsak pondeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 11. ure dopoldlne in v soboto od 9. do 12. ure dopoldne. Zerkovce pri Mariboru. Občinski odb^r občine Zerkovce se je v seji dne 29 decembra Enoglasno in v popolnem obsegu pridružil deklaraciji jugoslovanskih pcslancev z dne 30. maja 1917 ter želi. da bi s ta m sel čimprej ur-sničila. Alojzij Sel, župan, Maks Zemljin, Janez Rebernik, Anton Šlam-b rger, F anc. Wretzl. Alojzij Rnbernik Andrej Marčič. Jožef L.emeš. Jožef Pivec odborniki. Jarenina. Na Novega leta lan sta biia pri nas dva shoda, obiskana od ogromne množice obmejnega slovenskega ljudstva. Na nepolitičnem občnem zboru br. nega društva je govoril prof. dr. H o h n j e c . Na političnem shodu volileev pa je govoril poslanec dr. Korošec. Med zmsgovitin: navdušenjem in burnim odobravanjem je bila spre jeta naslednja resolucija: »Shod volile,ev, zbranih v Jarenini dne 1. januarja 1918. v polnem obsegu sprejema državnopravno izjavo Jugoslovanskega kluba z dne 30. majnika 1917, zahtevajočo zvezo Slovencev, Hrvatov in Srbo / v eni in skupn? samostojni državi pod žezlom Habsburžanov. ter iz reka Jugoslovanskemu klubu, njegovim i lanom-poslancem, zlasti njegovemu načelniku dr. Korošcu popolno zaupanje in toplo zahvalo.« Ko se je pri SLOVENSKI U4)SP0Í>AH. redilo protigUsovtiaje, se ni niU eden človek oglasil proti. Oumejni Sijveact enoglasno zahtevajo svojo jugoslovansko državo. Št. .lakob v Slov. gor. Predmojster Fran Lor-ber je dobil za svoje junaške čine naslednja odlikovanja: Srebrno kolajno II. razreda, dve bronasti kolajni ia Karlov četni križec. Lorber je že 85 me-seoev na bojišču. Slivnica pri Mariboru. Izobraževalno in bralne društvo v Slivnici priredi na dan sv. Treh kraljev, t. j. v nedeljo, dne 0. prosinca, v spomin velikemu Kreku slavnost, s katero ho obenem združen ■ občni zbor društva, kar gotovo odgovarja duhu Krekovemu. Na vsporedu je slavnostni govor, ki ga govori g. proiesor dr. Anton Medved, petje domačega pevskega zbora, poročilo odbornikov, volitev novega odbora, slučajnosti in nazadnje Šaloigra „Pri gospodi." Resni časi zahtevajo novega dela, zato pridite polnoštevilno! Sv. Anton v Slov. gor. Na Šteianovo smo tukaj pokopali občes, oštova:>o mater-vdovo, skrbno gospodinjo Marijo Košar, p. d. Vratarjevo iz Cogetinc. Rajna je dočakala visoko starost 81 let. Bila je mati 14 otrok, izmed katerih jih še živi 8. Sest jih je že umrlo, med njimi tudi č. o. Franc, duhovnik red!a sv. Dominika, in hčerka usmiljenka, č. sestra Brigita. Pokojnica je dalje časa bolehala; toda potrpežljivo in udano v voljo božjo je prenašala težave dolgotrajne bolezni. Sprevidena je bila večkrat s sv. zakramenti za umirajoče. Revežem je rada pomagala, kadarkoli in kjerkoli je le mogla. Kako je bila priljubljena, je pokazal njen pogreb, katerega se je vkljub hudi zimi udeležila izredno velika množica ljudstva. Blagi pokojnici svetila večna luč! Spoštovani rodbini naše sožalje! ¿turški Zasadi. Dne 20. *»«* prepozno. — Ivan Kr»šek, K, n. k. D. T. E K. 69 P. Džuri, Albanija: Izjave nismo prejeli. — Ljutomer: Dopisi brez podpisa bodo tadi v leta 1918 romali t koš — Zidan most: Nas veseli, d* tako vrlo agitirate za dovc naročnike. Novoletne pozdrave! Cene za naznanila ali inserate v Slov. Gospodarju se zvišajo. Draginja od dne do dne bolj narašča. Tako se je podražil papir za 600 °/0, barva za 400°/0, masa za valjarje za 1000%, surovo olje za 300%, kurjava za 500% itd Zaradi-tega smo žal prisiljeni od zdaj za naprej zvišati ceno za inserate. Od zdaj za naprej bo stala pri enkratni objavi 1 petitvrsta, ki je 3 milimetre visoka in 47 milimetrov dolga 48 vinarjev, oziroma kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vinarjev; pri dvakratni ali večkratni objavi pa bo stala petitvrsta 40 vin. oziroma kvadratni centimeter 30 v. Pri »Malih oz-nanilih« pa bo stala vsaka beseda 10 v. Cenjene inserente prosimo, da blagovolijo to zvišanje vzeti na znanje. Dve piiéai ojebi, ki bi pomgale t gospodarstva, se s p rej mu« v i a po stnuovanjt> pol me cd meata. Vpraša kk ¿¡i?! g Ksprivžek v Mariboru, Bismsjrtova cliea 1. Iščem malo posestva kje na Spodnjem stajerskem, z gofctilno in trguwrao, 4 8 oralov. Ponudbe zia Josip Eos?, ?.t. Job snu ob Hhen-barg, Štajersko. 6 No ra „ŠlacajiiKka." zimska euk-nja in dr s ga oblekt so ztm«ni» zs mast ali moko. Ma Í3or, Ko-ro?k» «ma 34 Mehka postelj z vložkom, dobro ohiaojeca, zlata 18 ker. žaaska ura; zlate kravatske iglje z 3: rasiisai d;£mEut(, kakor todi zlati *6D3ki iifcani aa prodajo z-- živilo. Goapa Fischer, Maribor, Garten gasse št. 8., I. nadstropje, vrata it. 5, 18 Čevlji TSfh vrit se ¡zgotovijo za poMstniVe, ki «ami prinesejs po-treim, usnje in drego prsdive. Pojisnila dsje: i'e'Laroa, Maribor, Grtijslca nlira St. 10 (Bníggasws , leed 12. ¡u 1. uro 11 S njerjev Skalni stroj s snkan-c«, cviincm) »red se stamenja saíivíia. Lfitinger, Maribor, ?e/iio-stfssse 5t 5, (>5»i(kler.sko pred mrntje, zraven barak). ¡¿6 Zaneilj.v mejer; mož mota biti kurje a v viuogi.-dniélE?, fsadja?sk! in i*«.->orejiki stroki, S»»» ? Brin jereji in »nora kr hati z» ms'jeri*, eventatiso 'ma labko tudi 2 ^ečj» ot'okí, se iši« z» rogaško i koii-eo. Vornsrv si pod ,Z¡>nf sij v ma jer I/&E9" pn Kicn e hovi de!a? stri posí^dovitínici, Gradec, Sack-strsBge it. 6. (Rienr. .1 Posfstvo v največji bli.-.ini tnssta v liiii prastor za stritDka ( ijin;-n-"ke), mlekarstso, toiiInic& čez nlico, lep sadni zel«njftd:ti vrt. bo taso-; j»roda. iftslo» po* e npr»? niitv:) ped „Studtnci pri Maribo ru." (tnareka za oí govor.) S7 Vinograd o posestvo 30 ro;antod M/rioosa, Jec» gospo.-ts b'Š., v-niis/ijs, gMvoda-ska poslopje, le -^.e k eti, iioojf?2d, »«doi in tei n ;a ':T vtt, ojive, gezd. trn,- niki. s* p.vdu za < /.(KO k. 3» intek, Eiz berz. Eugtnstr. 6 II nadstrop o______'¿6 Cunje aeh vrs»-, juta, odp«tk novega sakna, kTO.a^ki oarezk'. r: z-trgiiic nog&'ice, ra»trga^.e m ike ic i oske ':biibe. »tare posteljno odeje, koce. kost', kojske repe, svinjske ščetin», lisi6-je in zajčje kože, kapo je pit naj.' iiih cenkb M.Tuorinek & to. Celje. Trnove: ia nakipor»lei od hifie do hiše dobijo bolj Se cen» 18 Nove gossko čevlje ia h t v 'eožok iz tinega blhga, fodia^» iz kczjt kože, je na predat. Našlo?: Hab Erzheszog Eigenstrsss» 8/1. Maribor. 2i Na prodaj je i leti star», 4 me sece breja vpreina telloa Kdo: jo želi kopiti, naj «i jo ogleda t Hoonjivaei h šiev, Proda s< radi p viaa-ijlanja krme. Zamenjam ¿a živeš ali prodajen raiiio pohištvo, otaoške Ii 5 d-lav »klini modaii, mi« dobrimi pogoj bi zu Maribora Kje ¿iovo uprav ništvo 81;iv. -ioep pod št. 28. Dve topli, veliki suknji prodi. W«X'., ttaribor, Ziffji, trg S, 1 t. 8tp, 1. nadstip i'. Hiša z gostilno in go pcJai¿kin po3iopji ter dv ,, orale "aemlje m. tifcoj prod». Naslov: Jeza Boža Hajain, ?tnj. itfalo lep j posestvo z navozida mm poBio;.je£C ae uktj prod» Naelov: Jeza Boža, H&jd» pr Ptuju. S8V-* lf Zanirjjam lepo črna jopo iz sakna ia zirr, s'i plUč, bluze, predpasnike, mc ške lovske srajce, dve stari po Btelji. pcste!;&i, blaziao in zglkv nike i» 5;eb, o,je iit',°o maslc in drv» Schiioi i 1 K.roSVa eeste IS, L naistronje Mari ov. 85 Veselo in srečepolno 61«». vo It t s 1918 Vam želi tisti, krtrri vam skor v ak d»K prisege neksj novega Kdo prisaša i» cdoa a? To j' pismtuo*a! Prijat;ljl N- tale j d'n ';ft ! Naro i si „Gospodarja!'' Jožef Senier, 50 piBsirnoša na Dravskem polju. Kapia v i k štedilnik š »rherci za dM ar ali aa živil». Xaslc pr: aprarništrn Sl(,v. Gt.tp. poo it 21. Lepa zimska obleka se Fraceugiibje 2, Maribor prod: IS V žnpaiičn Št. Ilj » 81r,v gir. je ca prodaj še skoraj m:r domači milo s k, m a , ki je (.osebna pripravljen «s vitelj ali za motur. Ctn» £00 K »i iütoaiatiisa miüíiici ■kfai^M K6 f' ■»s,.' 4 K 30 • T mi avii u« H * lori ji« <9 «l£ Sobeu'j rrotttf an vpliva liwuc vidijo. Lovilniua za kuhinjske t; jlfec „Rapid" polovi na tU» Suielk t eni godi, K 8*70. Lovili stub „Neva" X 2*80 kom. Pav» ^jboljš: mipeb! Maogo pohvala ¡>)fíBi. Bo jfotilJji proti povietj :;': štn)»a tU) BaspcSiljalnir,) XVtnei, Daaaj BUL/73. Naaliaj ;aitt» k 38 (R !strnit. ómtm 6. SLOVMSŠi QObFODAii 1 3, januarju, JIH», Eoterijske Številke: Tnl, Ónc 2». decembra 1917. 9S 80 56 84 48 Dauaj, i dae 15, decembra 1917. 58 69 72 86 t-S £sa bfiftd* stane 6 vinarjev, ¡petitvrata 18 Tin. Mrtvaika bsnacila in askrrie vss*» petitvMSa. 24 r, lajava in Pc*laao 98 vinarjev. Za nč-krefca» ubjav« znatna popuai, Tn»*rt;i te »prejemajo le preti pred^k-#Ja. Zadnji čas s» spr«jeauuaje inaeratov torek opoldne, Poeeatvo čo mogoče s lepim gradom kapi Matija Obran, Maribor, Fbchsrgasse 888 V veliki knkiiji ae BfrejKej« pri brani in dobri pl*ii s 1. januarjem 1918: E* htrstna kuharica, eaa druga kn nari«a, ena blagtgjaiiarka, tudi ¿•tetnl«, trna ktfeinjaiia dekla, dve ofaaU in en mlad &«t ia Sakka dal*. Haalov pod , Suhiaji v Maribora St. K88* na uprav-aiitro Slov. Goerp. Katjin ali viamena v najem kito, i kjer ja galttimB ara cen ia nekaj poB»»t-s. da s» lahko r:di nekaj »vinj Ne ¿eteli, ob veliki e*ati ska je anf»it, kje pri žapniiin v kaki is«' »a Soodajs» Štajerske»:. Pecadbe »prejtrna iz pri-jaanosti Alejaija Orel, Lfiki trg, PtoMatvo e pribliiuo 10—40 orali, i •d tega ( orali vinograda, 20 ora lov travnikov L vrat», njiv in pri- j meren goad, z živino se knpi. ! Zahteva ae dobre stanje poslopij, jj blian ieleaniee. Solidne a ae pre : tiran« eene *e naj pošljejo na s upravuiitvo tega lista pod „A. J. 5 it 1084" na npr&vništvo „Slov. f flosp." Dolga ztasfca taknf« za redkega moškega se za»e;!:» za 10 kg Speha ali maiti. Našlo? pove upravni Sivo lista pod „Suknja št. I189". Sttre cope In tanje kupuje vsako množino po «sjrišjih cenah Janko Artman, Si Jurij ob juini tel. 1019 „Pevajoči slavec". Knjiga pod naslovom „Pevajoči slavec* s tridesetimi krasnimi novimi narodnimi pesmi. Pošljem jo vsakemu, kdor mi ppšlje za K170 norih noobrabljenih poštnih znamk ali pa denar po poštni nakaanici. Na dop.saite is sploh na bree-pi&ČM& naročila se pa ne morem ozirati! Naročuje m pri MAT. BELEC pri Sv Bolftnkn v Slov. goricah via Ptoj ataj. 376 ntni lesa ia kurjave tudi na štora takoj knpi Z, Wesiak, Maribor, Tcgethotova ulica štev. 19. 484 Msjarja sprejme pod ugodnimi : pog< ji J. Kreft pri 8v. Jurj« oh ■ gčavni«), 10i»7 3 ------; ftprejaao se eaa pridna dekla takoj v eložb i na deželo. Kam? j se vpraša Gssiteeg. št. 8, vrata 2. f pritličje, Maribor. 1099 ........... Mizarski ačenec se takoj sprejme \ pri eelotnl oskrbi: Rudolf Balzrr, • Gethestr. št. 19. Maribor. 1081 j ROŽE lisic, zajcev, dihurjev, kuni«, srn i. t d. kupuje po najboljših ceaab T. Brans, Maribor, Koroška nI it. 18, 1056 Hiln Ia žaga na prodaj na močni •talni vodi. Vse v prav dobrem »lanu. V mlinn je štiri p»re teme a ja. Dosti mletja in isgisi». Zraven sta dve le ¿i njive in ttav oik, lep gadno-iiife in brajde. Prodam zaradi smrti moža. Marija Štaat«, mlinarica, Pod^eeina, p. 3v. Dnh—Loče pri Poilčanah. Kdor hsfte za ceno i tve let. se lahko »a-a do meoe nriprlja. Cena bo DiRia. Posestvo leži «raven želeauiSke postaje Sp Laže, 10i 0 Tropinovec, slivovko, vinsko žgani e, vinski kasen, Čebelni vosek, strd, Si« prodaj nevo /Kiaat eno in 3TO nadrtrapn;; b!5e f msria, davka, in ebčinsiii dokJad pcoate, s velikimi ia majhnimi stanovanji groti aolnce obrnjea«, s® prodajo pca lahkimi pogoji. Ypraia se pri Jete tu lítjkííj» -f M^iiliorn Msirjutt-?;xi>ne- H 2$. iU plača Bfcjbclje Je s. Šeres, trgovec, Maribor Tegethoff-oca ulica 67. 1083 Želim in prosim gospode in dame, da mi naztani- niju imeni, g- sp^di.v trgo oev, ki bi pro&tjali Kob^amne biego. Do pis na tciv&rco Hng> PcllAk, Kral.i Vinohradjr Jniigmanovs nI. št. 83 Praga Nove druhy zboši. 1037 S „Kt< kos" bsrvi si lahko vsakc.o pre arva obleko, svilo, liste r ali drugo b'ago. To je donjdaj nsjpo>rfežli %-jšc, pri-poznata barva. Zavoje-k i/i kg K 5.— A. Postrtin, Gradec, Uu-gerga»gv 9, I. uadutr. na L 1' 32 Kožnati pod^ali sestavljeni iz kot, montirani, n«-premočljivi, v , »tki veliaoop, lO°/o. Ilusirie i ^miMt JM,! Gradec, smeiroe 11, 15, (Kisnr. 47.) tiaotIHran !z vise lastnega pridelka, Pri oslabelosti od starosti in želodčnih teikočah je iz vina destiliran star konjak ie stoletja znano prsizkušenri okrepčilo. 12 let starega v 4 pallitrskih steklenicah peš;jem franko aa 60 K, mlajše i» 8 letnega, čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trganje v ndlh, 4 pollitrake steklenice i8 K. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizb'sg in rdeči bur-gunice per liter K 4*60. Z Benedikt Hertl; veleposestnik, grad Golič pri Konjicah Btajsrako. Gospod jo ki so dobro upeljani v induni.v ahiih bogih, pri špediterjih, le- ksntarjih, drogistih, rndnikib. .¡i-jsdeiuklh zadrupii in velepcseo* riikih, dobe koristno zastopstvi: ? feeiriM tovarni Hugon PoI?&.. Sfl. V .-ogradi, juagaanspva »lica it. 33. 74« Kupim večje posestvo z dobrimi travniki in gozdovi na Jui(iea>štajergkem (cairajie v Sav. dolini« in prosim ponnd-R s podrobnim opig'm. Naslov , ore uprat n štvo ,81ov. Gospo darja." , ... ?62 ¿htano Drobolč lewí trgovoc t Laškem »rgn kapi vuako mnoiin« bukovih drrgov (švelarjev) i.M plač» >'ste po 7-M) komad. Knp:m B» torti nkrrjfol knknv le». 7ji »uh» eduiie gobe. ki.mno, vinski kamen, tcelišno m; »ploh vte dežejne pridelam knpr,j> v veaki množini po iaj>išjib etnah Janko Anman, St. Jurij ob južni šeL 10i 8 Naznanilo. Podpisana usnjarja Ignacij Sinigoj (Stei-jer) in Jožef Novak v Ljutomeru naznanjava tem potom, da vse svinjske kože, koje so bile do 1. maja 1917 nama za vstrojenje izročene, se morajo do 1. februarja 1918 dvigniti. Kdor bi to tega časa ne dvignil teh kož, izgubi pravico do Bjih. Pripomnima, da svinjske kože se še nar dalje sprejemajo v delo, ne pa telečje, goveje in konjske kože. Ta pripomba je veljavna za čas vojne. Trgovina je odprta v torek, petek in nedeljo. ig Ignac Sinigoj, Jožef Novak. Kmečka hranilnica in posojilnice ¥ Ptuju 9 _.. _ _ minoritsfcl samostan. -----------------, — naznanja, da se vrši, dokler se ne rešijo vojaška zadeva tajnika, uradni dnevi samo ob nedeljah _od 9. do 12. ure predpoldan in od 1 do 4. popoldan. - i;* 5.Í.5S Prosimo, da stranke to uvažujejo. Ko bo mogoCe poslovanje v prejšnjem obsegu vršiti, se bo javilo. 6 Hranilnica in posojilnica v Št. IIjn v SI. goricah obrestuje od 1. januarja 1918 hran lne vloge 8! 3 1 0 0 za popravljanje čevljev. Pošilja se 6 parov, par od 3 K 50 v naprej, za čevljarje, prodajalce na drobno, konsume, zav< de, tovarniške obrate, trgovine z usnjem, vojaške delavnice. Industrija in razpokiljalnica „URAX", Gradec, Strauchergasse št 15. a.) Prava dobrota za človeštvo je r]6T jM-rtlat,Ideal'. Se vf ogne kot usuje, Brea šema ket nsnje, Nppremyéljiv kot usnje, Tipežtn kot usiije. Pri številnih vojaških poveljstvih, obrtih, konzum-nih društvih i. t. d. v Avstro Ogrski v rabi. Ceia ia neb j&ije pčdj Jatfcv: Moški in ženski čevlji 1 1 par K 7-—, Čevlji za dekleta in fante „ „ „ 6 50, otročji čevlji „ „ „ 5 50. Obnovljpnje peté: iz trdega usnja za žeoske in moške čevlje K 4'—. „ „ „ „ funle in dekleta K 3-—. „ ,, „ „ otročje čevlje K 2 —. Droga popravila po kakovosti čevljev 1, 2 in 8 K od para. Edini j delavnica: CR^pEC, Sachstr. 3. Prevzemno mesto v Gradcu Sactstr 3. Prevzemno meato na deželi: Ernest Sark, Ljubljana; E. Hauck, Opatija 166. Ustanovila se še bodo druga prevzemna mesta v Gradcu, kakor tuli v provinci na Štajerskem. Občinstvo se vabi, da si ogleda našo obrt, Gradec, S^kstr. 3. Tam se l il dobij° ludi Še drugi pogoji. (48 Kienr.) 81. 30906 IT 28?O Štajerski deželni odbor je sklenil priredisi i^di lets 1918 stalne viničarske tečaje, da se vigoje temeljito» j»-braženi viničarji za delo v amerikanskih virograilh ia drevosnictsh v gojenju in sajenj« »adonosDikov in akt* priredi te tečaje: 1. na deželni sadjarski in vinarski šoli v Maribora 2. na deželni viničarski šoli v Silberbergn pri Lip nit Ti tečaji se začnejo dne 15. februarja in *e konča« s 1. decembrom 1918. V Mariboru se sprejme 14, in v »Silberbarpj p« 3ef vinižarskih in posestniških sinov. Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanju, popoln* hrano in vrh tega mesečno plačo 10 K. Izobrazba v t«h kurzih je v prvi vrsti praktiih»», teoretična le v toliko, kolikor je to potrebno za vaorne is samostojne viničarje. Na konenfltečaja dobi vsak ndeletenee ^prifevaio i: svoji porabnosti.4 Za sprejem v te tečsje morijo prosilci vlofcti koiehr proste prošnje najkasneje do dne 15. janvarja 1918 ne štajerski dtželni odbor. V tsj prošnji se mora izrecno povedati v katero neštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba pnltrži&r 1. dokaj, da je prosilec star 15 let, 2. spričevalo poštenega obnašanja, kafrro »or,'i, potrditi župnik, 3. zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni, 4. šolsko odpnstnico is ljadske šoie. Pri vstopa se morajo prosilci zavezati, to estanejic od dne 15. februarja do dne 1. decembra 1918 nepretrgoma v tečaja in da služijo vse ijobrazbo iadevsjc6e »a» redbe deželnih strokovnjakov. V Gradcu, v decembru 1917. it. ŠTAJERSKI DEŽELNI ODBOR. Na novocepljene trte so na prodaj -m let® 1918. Cepljenih trt še je v zalogi 30.000 komadov in sicer najbolj rodovitnejše sorte. Trte so cepljene na podlagi Rip. Portalis in na Gothe št. 9, Cepljene trte se dobijo enoletne in dvoletne posebne močne. Cena trtam je po dogovoru. Cepljene trte predaja: nton StedtnlsSi trtnar ;t pri Sv. Lovrencu v Slov. gor,, p. Juršiaci pri Ptuju, Štajersko. MUZEJ Siov. zgodovinskega áraltira, Maribor, Koroška oeeta 10. Damjte sanj vso zgodovinsko m&m-predmete, osobito v&|ae spemke Naznanila za zavarovanje VII. vojnega posojila c. kr. avstr. voj.- vdovskega in sirotin-skega sklada se sprejemajo v uradnem poslopju okrajnega glavarstva v Mariboru, 2. nadstropje, vrata št. 26. — Vodja pisarne: Janez Ev. Wesenjak. 1031 3. 1918. saLoraNSKi gosb+BAR« z. Naznanilo. Lindsfaf hranilnica t in pisoj T Celju obrestuje hranilne vloge zaieaši s 1 januarjem 1918 4 po O o« Opravilna številka: E«Vl'-io Mžte oklic in poziv l napovedbi. H& paiediieg zahtevajoče stranke dr. R«tdoslava Pipuš, advetniki v Maribora bo dne 9. j n?arja 1918 predp. ob 10. ari, sit i«» ftediÜB, v sobi št. 27 aa podstavi 6 tem «dobremu pogojev družba sledeiih nepremičnin: Zemljiška kajiga Eatak pri Sv. Jako«, vi. še 2, zidana hiša it. 35' na Knferoiku, gospodarske poslopje, klet, vinograd, sadoaosffiik, gsašnik ter potrebno priti kline, skupaj v obsega 16998 m4, »emljiška knjiga Knšeraik, vi. št. 17, vinograd, sadonoamik ia pa»»ik, skupaj v obegu 10290 m2, cenilna vrednost 7032 K 46, aajmanjši ponndak 4700 K — vadij : SADJE ter je za to edini nakupovalec za okraj Celje. ¿emično preiskano 43.20 %-no ima še v zalogi Zadruga v Račah. Vreče mora kupec sam poslati. Sarekovo skorjo, «reslo in kostanjev les kupi vsako množino Jakob reČko, laribir, Cvetlična ulica št. 8. 1092 JjTphgp lesa! Navedite skrajno ceno, naloženo na žel. postaji in rok oddaje! Takojšnje plačilo proti dupli-katom tovornih listov ! f; '. i & 96! Ponudite na metercent: Kostanjev les, hmeljske droge (stare) hrastov les, smrekovo skorjo. Na kubični meter: Okrogel les (smrekov, borov, hojov) — les za jame (Grubenholz). Vinko Vabli, veletržec, Za?ec, Južnoštajersko. ,,Panorama Jnternational" Maribor, Grajam trg Itav. S, sr&von gostilno „k «raasst. orla" so priponi« na obilen obisk Odprto cel «tac. Vstopnina 80 t. :itroci 20 v. ¡Predsta»» traja 26 snicnt. Vojni dogodki is vneii boji»*, pokrajin« vseh dežel celega sveta v naravo! velikosti, slikovne ia sniine. Za malo deisa^a in malo izgubo časa se vidi mnogo «anj»;-Tosti celega sveta. Kdor si sakrat ogleda „Panoramo*, prid« sop«!, ker »c- vedno aove predstav«. ZAHVALA. Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so nam izkazali sočutje ob prerani smrti nepozablj enega sina in brata Karla Kramberger ter za obilno udeležbo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo preč. gg. duhovnikom, pevcem za gin Ijivo žalostinko, dvema g. narednikoma, vojakom, sorodn kom, sosedom, znancem, prijateljem in darovateljicam za krasne vence, ter sploh vsem, ki so blagega pokojnika v tako obilnem številu spremljali na zadnji poti. Blagi pokojnik se je boril za domovino in cesarja proti sovražnikom v Galiciji in v Karpatih skozi 6 mesecev. Tam je bil ranjen, je zbolel na revma-tizmu in pljučih, bil delj časa v raznih bolnišnicah, in sedaj kot invalid v 30 letu svoje starosti pri svoji materi po sestnici v Gor. Jakobskem dolu, spre-viden s sv. zakramenti za umirajoče dne 16. decembra mirno v Gospodu zaspal. Blagega Karla priporočamo v molitev in blag spomin! Sv. Jakob v Slovenskih goricah, dne 20. decembra 1917. Globoko žalujoča mati, Pepica in Marica, sestri. i Najprisrčnejšo zahvalo izrekamo vsem, ki so se udeližili pogreba naše ljabe mataiee, tetami® Gmiiif v Bohovi pri Hočah, Rajna so bili v 74. leta svoje starosti. Sprevideni s svetimi zakramenti ho mirno v Gospoda zaspali, dae 19. nov 1917 predpol-dse v navioSnosti svojih ljubljenih ofrok. Prav srčna zahvala častiti dnhoršiiei in pevcem za lepo petje! Bog daj pokojni mamici s'adki pokoj! Večna lač jim naj sveti! Naj mrno počivajo in sveti raj sživajo. Bohova pri Hočah dne 21. dec. 1917- Žalujoči otroci. Zahvala. Ker se je Vsemogočnemu v svoji neskončni Modrosti dopadlo poklicati iz te solzne doline v baljšo domo rino v cvetoči miadosti dvaj«-tih let našo preljabljeno nepozabno hčeiko Oiiiiio Duh, nas veže dolžnost, da ss tem potom javno zahvalimo vsem dragim sosedom za obilne dokaze iskrenega sočatja v njeni bjlezni in ob Ejeni smrti Pred vsem se zahvaljujemo preč. dn-iovsčini, velč. g. M. Ašiču kateri sojo sprevideli s sv zakramenti za um raj oče preč. gg. župniku A Kocpeku in kaplanu Slaje tu katera sta jo spremljala na cjeni zadnji poti na pokopališče. Dalja se iskreno zahvaljujemo vsem bla g m dekietam, katera so belo oblečena raDjiro itorla, g. županji za krasne darovane vence in sploh vsem, kateri so na kakoršrjikoli način nam lajšali h ld udarec, kateri nas je zadel. B g Vsegamogočni, Plačnik vsega dobrega, naj stotero pavrne vsem, tukaj in onkraj groba! m- Aženski vrh v žnpniji Sv. Petra pri Radgoni, dne 28. deeembra 1917. ?tw>a S. SLOVENSKI GOSPODAR. 3. januarja H MmmmmrmmmsmMsamKmm i I i ; S -I S? % O tMmwmxMmmmmmmmmmm ffmmnrmmmm Januar T 1 Nsuo leto S 2 loae Jezusovo G a u Genovefa dev. P 4 Tit, škof S 5 Telesfor £ N "6 So. Trije Kralji P 7 Valentin T 8 Severin, opat S 9 Julijan pušč. C 10 Pavel, pušč. P 11 Božidar, opat s 12 Ernest © N 13 1. po ¡izil. Gisp. T S C P s N P T S C p s ¥ P T S C 15;Maver, opat 16i Marce! 17 Anton, puščav. l«jSv. Petra stol 19 K-mut, kralj 3 2o|z. po PBzgl lišpT 21 ¡Neža 22!Vineencij, in. 23¡Zaroka M. D. 2 i Timotej škof $¡5 izpreobr. Pavla 26jPolikarp, šk. m. 1. pPBipepg!. ® 28|N"ža 29 Frančišek Sal. HO Mart n>a 31 Peter Nol., sp. Julij Februar p 1 Teobald.pušf. C T 2 Obisk.Mir.D v. s »j o Helijodor. šk G 4 Urb. škof P 5 Ciril in Metod S '6 Izaija N 7 7. pati. frilibaJd P ? Elizabeta, kr. • T ö Veronika Jul.. d. S 10 Amalija, dev. C 11 Pi] I., papež p U Mohor in Fort. S 13¡Marjeta, dev. N 141, POb Bonav.Sk P 15 Henrik L, ces. T 16 Skap. D. M. K 3 S 17 Aleš. spoz. C 18 Kamil LeI., F; id p 19 Vincencij P. S 20 Marjeta, d. m. N 2 7 9. pall. Danijel, p. P 22 Mar, Magdalen« T 23 Apolinar šk. @ S 24 Kristina, dev. C 25 Jakob, apostol p 26 Ana, mati M. D. S 27 Pantaleon. m. N P T S 2810. pik.Inocencij 29 Maria, dev. 30ÍAbdon £ 31 [Ignacij Lojol, sp. P! 1 S_i_2 n! 3 P 4 T S C p _sj N P T S C P _S N P T S C P o 6 rt 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Ignacij šk. m. Ssečnica Z.|rsdp. Blaž, šk. Veronika c Agata. d. m. Doroteja Romuald, op. Janez Mat. Apolonija, d. m. 3.pPlip.šol.,dev. Mar. Lurška • Pust. Evlalija. f Pepelnica Valentin, m. Favstin, m. Julijaua. dev. f. PMtna. Donat Simeon, šk. 3 Julijan, sp. f Kvatre. Elevt. Ma.ksimijan f Kv. St. sv. P. f Kv. Peter D. 17 18 19 20 21 22 _S¡23 Ñ j¿4Z. pesíus Matija P 25 Y«Iburg,! T 26 Marjeta Kor S 27 Le;;nd -. 'k. Č 28|Roman. op. P _S N P T S C P _s N P T S C p s Marec 1 j Albin, škof 2iSimplicij, p. 3 3. pistna. Kun. 4 Kazimir, sp. 5 A ga peta 6¡Fridolin, op. < Tomaž Akv. Janez od B. 9 J Frančiška Rim I0|. pest. 40 muč. 11 Heraklij, m. 12 Gregor i. p. © 13 Rozina, vd. 14 Matilda, k. 15 Klemen Hofb 16 Hilarij N 17 5. pest. Jedert, d. P j 18 Ciril Jeruz. Tji9i3«žef ž. B. M. 3 S '20:Feliks in tov. C 21 ¡Benedikt, opat P 22;Mar»ja 7 žal S1Viktor in 24|. pasr. (cvet.) u. J' 25|izi. Mar. Bet). T 2« Eo>anu.t, m. 27|Rupert, šk. © t 28 f Vel četrtek P 29|f Vel. petek S SO f Vel, pobota N 31 Vsliša ROŽ April P T S Č p S N P T S C p S N P T S Č p R IfBlih. pondeljeli Frančišek Pavi. Abundij, škof Izidor, sp. C Vincenc Ferr. Celestin I., p. 1. pes. (bela) Dionis, škof Marija KI. 10 Ezekijel, prerok Leon i. papež ® Saba, muč. Hermenegild m. 11 12 13 14 Z. psi. Justin, m. 15 Helena kr. 16 Taribij 17 Rudolf muc. ISApolonij m. 19Ema. vdova 20 Mr'roelin, gtjcof £1 3. pese!. a > m 22 rfo^r ■JH ¡Adalbert, škof 24jJury 25 Marko, ev. ;26 ■ ¡i*«.M.uc« @ 12 7 j Peregrin 28kp«*'lo-SV.K. 29!P« ter. m. HO Kv, ii a S. S! G P IVI a j___ 1 Filip in Jakob 2Atanazij, šk. 3 Najdba sv.kr. c 4 Florijan, m. N 5 5. pay. Pij v . p. P 6 Janez ev T 7 ¡Stanislav, šk. S i 8 Prik. Mihaela C 9|pi|t.VBlklhBi P 10 Izidor 9 S j 11 ¡Gangoli Pankracij N 12 13 14 15 C 16 P 17 _S 18 N119 P!20 6. Servacij škof Bonifacij, Zofija, muč. Janez Nep., m. Paškal, sp. 3 f Venan cij Einii&šti Hinkešfiii pni T 21 Valens, muč. 22 jf K vat. Helena Č 23 Decides ij. sk. P 24 f K v. M. D., p. k. S j 25 |f-K v. Urb. m © N |26]. pfh.Sv.Tiüjic.a P ¡27 Magdalena T 28 Avguštin, škof S 29 M;-:; s šk č |30 Ss. Mm Tefo P 31 An: v d'1 v. Junij S 1 JuvencM N 1 2 Z. pili. Marc. C P 3 KUtilda, kr. T 4 Kvirin, šk. s 5 Bonifacij šk. C 6 Norbert, šk. P 7 Srce Jezus. s 8 Medard šk. • N 9 i. pil.Prim, in F. P 10 Marjeta, kr. T 11 Barnaba S 12 Janez F. C 13 Anton Paclov. P 14 Bazilij š.r. S 15 Vid rnuč. N 16 ipBlLF.R. 3 P 17 Adalf, šk. T 18 Gervazij S 19 Feliks in Fort. C 20 Siiverij. pap. p 21 Alojzij 22| '.-v- n N 23 g. pol Eberftfrd > ' 24 Janez Krst. & T .25; Viljem, op. S j 26iJanez in Pavel Č[27|Hema, vdova P j28 Leon II. pap. s 29jFBtBP ia fgBBl.ap N!30|. pib. Sp. sv. P. Avgust September Oktober November C 1 Vezi Petra, ap. N 1 15. psb. Egid, op. T l|Remigij šk P 1 Oeii Yseb siatnili. P 2 Porcijunkula P 9 Stefan. Ur s 2 A sebi vari h i S 2 Vseli ver. duš s 3 Najd. sv.rftefap.a T o . t Evfemija C d Kandit. muč. Ñ ¿i Z*, pab.vikt $ N 4 11. 8sis. Dominik S 4iRozalija. dev. p 4 Frančiš. fcf;r. P 4 Karoi B, škol P 5 Mar Dev. sn. C 5¡Lavrencij & C 5 Placid =n lov. i$ T 5 Caharija o. J K. T 6 Goisp' d irpr $ ■ p öHermogen N 6 Zfi. S8Í. Brution S 6 Lenart, opat S 7 Kajetan spok. S 7 Bronislava P 7 Rožni venec C t Prosdocim šk. C 8 Cirijak, Larg. iN ö.is. pafe. Miáis Sesp. T 8 Brig ta. v p 8 Bogomir, šk. P 9 Roman, muč. P 9 Korbinian s x 9 D onizij, šk. S 9 Božidar, muč. H 10 Lavrencij. muč. T lONikolaj Toi. G 10 Franci íek B N iO Z5.pab. Andrej A. N 11 K, pil. Tiburcij S 1 l|Prot in Hijacint P 11 Nikazij, r-k. P i 1 Martin, škof 3 P 12 Klara. de-. C 12¡lm Mariano S 12 Maksimilijan š. T 12 Martin, papež T 13 Hipolit. muč. p 13 Notburga,de v. 3 N 13 ZUBl.Edv.,kr3 S 13 Sianislav K., sp. S 14 Evzebij. spoz. 3 s 14 Poviš. križa P l4 Kalist, papež C 14 Varstvo M. D. C 15 Val.Gasp.VBBli.iy! N 15l7.pifc.Nikome T 15 Terezija, dev. p 15 Leopold. Y. T 24 Marija D. r. u. C 24 Rafael, nad. N 24 Z7.pab.Jan. od kr. N 25 li. pife. Ludovik. S 25 Kleofa.. spoz. p 25 Knsant m Kri». P 25 Katarina, d. C P 26 Celirin l. pap. C 26 Ci pri jati s 26 Evarist, p. ra. C j T 26 Konrad, šk. T 27 Jožef K.. p 27 Kozma in D. £ N 27 Z3.p0l.Frurn..šk. s 27 Virgil, škof S 28 Avguštin, šk. c s 28 Vaclav, kralj P 28 Simon in Joda C 28 Eberhard, šk. C 29 Obgl. sv.Jan.Kr. N 29 19, pob, Mihael, n. T 29 Narcis, ¿k. p 29 •aturnin, m. p 30 Feliks, muč. P 30 Hierornm sp. ! Í § 30 Klavdij. muč. s 30 Andrej, ap. S 31 Rajmund i 1 C 31 Volbenk BO(IWfSBM*H|BIBBan«WBIIS^^ ^.U-.ílijntLi-X t* - M*Nf «¡KftftV*HI december N P T S Č P S N P T S C p R 1 ], 8dU. Eligij', škof 2!Bibijana, rn. •¡Frančišek Ks. Barbara, d. m O Saba, opat; Kr. Miklavž f Ambrozij, šk 13 14 15 6 17 i 8 iN.sp.föai'.D. Peter For. šk, Loreíansk. M.B. Damaz, pap. 3 Sinežij, muč. icija dev. Spiridijon.šk. 3. lil?. Kristina Evzefeij, šk. Lazar, šk. ® f KvatGracijart 1 fi Nemezij muč. 20;f K vat. Libi-rat _S U fKvat Tomaž ¥ 22j«f.|(i.Cenoii,rri. Ž3j Viktorija, dev. 24-:f Adsm in Eva 25! Božič. Ržj. B§sp.c '6 Mu, muč. P ¡27 Ja rez Evan. S N P mmmm 28|Nedolžn) otr. ^iPPBdHw.l. Tom. 30 D vid, kr. T131 ¡Silvester, pap. t TISKARN SV PRZ, TEL ST. 113. &OROSKA m TISKARNA SV. CIRILA t- a kr.g.- v:.bila. časopise, ilustrovane cenik/. dipl me, pismeni papir, okrožnice. zavitke, ra/ir e, krvotiike, zaroči; siorc--- • na orla. vstopnice, do pisn ce. plesr e rede. osmrtnice letake, ui- lce sprej«ranite, na slovnice, tisk >.a šole. urade i» aruStva. dolž. pi>ma, menice vesit-ke, itd v vsth svetovnih jezikih okusno, hit;o in po nizki ceni im v RIBO IT. 5, V LASTNI HIŠI P. iT. $5.010, j tmovm&riSKmuE sv. csriia p^rce» sV0- jo velik zalego razne.a p« p,rja, peiesaikov, š :at!;.ic za peres-| nike, peres, radirk, svinčnik v, zavdkov ( ^ l,h ;n barraoih, v j v:- h yel".k'osfib). kamenčkov, črnil, tabli c. trg. knjig noticov, pi-i smeoega papirja, v fkatljah in mapah, razglednic. Sve!e poiobe (male velike id sten»se), rczpela v veeh velikostih, molitven, itd. 3felajatoii ia «atoiill!:': Katobilks Odgovorni urednik: Franio Zebot. Tisk tiakaroto bv^ OtriSa v MajibiOBK