URADNE OBJAVE
Leto XVIII
Murska Sobota, 28. julija 1983
Št.: 22
URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota
188.	Ugotovitve in stališča o oceni gospodarskih gibanj skupne in splošne porabe ter uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v I. polletju 1983
189.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Borače-va, k. o. Črešnjevci, k. o. Mele, k. o. Orehovci, k. o. Šra-tovci in k. o. Zbigovci
190.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota
191.	Statut občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota
192.	Sklep o uvedbi sprememb samoprispevka v denarju uvedenega dne 1.1.1981 za območje krajevne skupnosti Roga-ševci
193.	Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za Financiranje veterinarsko-higienske službe na območju občine Ljutomer
194.	Odredba o prepovedi prodaje zaklane perutnine in perutninskega mesa živali, ki niso bile zaklane v klavnicah
195.	Popravek Družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljutomer do leta 1985
196.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za naselje Radomerščak
197.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za celo naselje Gresovščak, celo naselje Železne dveri, del naselja Slamnjak od hiš. št. 27 naprej in del naselja Dovči za hiš. štev. 30/a, 31, 32 in 36 (Ur. objave 9/83)
198.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za območje krajevne skupnosti Železne dveri za naselja: Cuber, Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerje, Radomerščak, Slamnjak in Železne dveri (Ur. objave 10/83)
199.	Sklep o poimenovanju osnovne šole Velika Polana
200.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Murska Sobota za leto 1982 in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov občine Murska Sobota za leto 1982
201.	Odlok o imenovanju ulice v naselju Beltinci
188
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 18. julija 1983 sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
O CENI GOSPODARSKIH GIBANJ, SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE TER URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE MURSKA SOBOTA V
I.	POLLETJU 1983
Zbori občinske skupščine so na seji dne 18. julija 1983 razpravljali o oceni gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v I. polletju 1983 in
ugotovili:
Po oceni bo v I. polletju letošnjega leta porasel celotni prihodek za 31 %, porabljena sredstva 30 %, amortizacija po minimalni stopnji 50 %, dohodek 34 %, družbeni proizvod 36 %, čisti dohodek 30 %, sredstva za bruto osebne dohodke 21 %, poslovni sklad 30 % in izvoz za 20 % v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta. Predvidoma bodo v I. polletju z izgubo poslovale naslednje organizacije: Mesna industrija, Konstruktor, Opekarna Puconci, Elektro Murska Sobota, LIV Postojna TOZD Oprema in orodja Rogašovci in SOBOTA TOZD Gradbeništvo.
V prvih petih mesecih letošnjega leta se industrijska proizvodnja bistveno ne povečuje. Na taka gibanja vpliva predvsem stagnacija proizvodnje v živilsko-predelovalni industriji na katero odpade polovica vrednosti industrijske proizvodnje v občirf^
V poslovanju so zlasti na nekaterih področjih prisotne težave pri oskrbi z repromateriali in surovinami.
Ob upoštevanju prisotne rasti cen ocenjujemo, da so v I. polletju 1983 v občini dosežena naslednja realna gibanja: družbeni proizvod 2,5 %, izvoz 9,1 %, zaposlenost v gospodarstvu 0,5 % in produktivnost 1,5 %. Industrijska proizvodnja je na nivoju lanskega polletja. Realni osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu so upadli za 8,9 %.
Resolucijsko načrtovana gibanja se dosegajo pri rasti družbenega proizvoda in produktivnosti, ne dosegajo pa se planirane rasti industrijske proizvodnje, izvoza, zaposlenosti in realnih osebnih dohodkov.
Skupne porabe po podatkih prvih petih mesecev ne dosegajo z resolucijo načrtovanih rasti medtem ko sredstva splošne porabe v tem trenutku naraščajo nekoliko hitreje, zaradi rebalansa teh sredstev v II. polovici lanskega leta in različne dinamike izplačil posameznih odhodkov.
Na podlagi ugotovitev iz ocene in razprave so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja
stališča:
Zaradi delnega uresničevanja z resolucijo načrtovanih gibanj v prvem polletju letošnjega leta je treba v vseh sredinah vložiti večje napore in po
skrbeti, da se dosežejo načrtovana gibanja in uresničijo zastavljeni cilji. V ta namen je tudi treba sprejeti ustrezne ukrepe.
OZD s področja industrije morajo z boljšo oskrbo ter pravočasnim zagotavljanjem surovin in repromateriala poskrbeti za ohranitev oz. ustrezno povečanje industrijske proizvodnje. V organizacijah, kjer je prisotna stagnacija oz. padec proizvodnje morajo takoj analizirati vzroke in poiskati ustrezne rešitve za ponovno oživitev proizvodnje.
V organizacijah združenega dela je treba storiti vse za povečanje in doseganje s planom načrtovanega izvoza blaga in storitev.
V vseh sredinah je potrebno do konca avgusta preveriti izvajanje sprejetih stabilizacijskih in varčevalnih programov oz. v primeru, da le-teh. nimajo, pripraviti programe, ki naj bodo usklajeni s sedanjimi zaostrenimi pogoji gospodarjenja. V programih je potrebno predvideti tudi poslovanje v primeru pomanjkanja surovin in repromaterialov, even-tuelno premeščanje delavcev ter opredeliti rezervne proizvodne programe.
Vse OZD, ki bodo polletje zaključile z izgubo, morajo temeljito analizirati vzroke izgub ter podvzeti ustrezne ukrepe in mere za njihovo odpravljanje. Organizacije morajo sproti preverjati učinkovitost in izvajanje sanacijskih programov. Do pozitivnih finančnih rezultatov je potrebno priti tudi z večjim uveljavljanjem kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja.
Za doseganje načrtovane rasti zaposlovanja in večje vključevanje iskalcev zaposlitve v delo je treba v vseh OZD in skupnostih proučiti možnosti dodatnega zaposlovanja ter zmanjšati pogodbeno in nadurno delo na najnujnejši obseg. Pogoje za hitrejše zaposlovanje je potrebno ustvariti tudi z večjim združevanjem sredstev; pripravo novih kvalitetnih programov, uvajanjem večizmenskega dela, hitrejšim razvojem drobnega gospodarstva in spreminjanjem neučinkovitih obstoječih programov.
V občini se mora čim prej izdelati pregled prioritetnih investicjskih programov, ki bodo pomenili kvalitetno dolgoročno prestrukturiranje našega gospodarstva, z večjo usmerjenostjo v izvoz in dajanjem možnosti hitrejšega zaposlovanja.
Vse organizacije združenega dela in delovne skupnosti naj ob obravnavi polletnih rezultatov poslovanja ocenijo tudi osebne dohodke delavcev po kvalifikacijskih strukturah ter analizirajo vzroke nizkih osebnih dohodkov in ekonomski položaj delavcev z najnižjimi prejemki.
Skupno porabo je potrebno v oktobru pnovno preveriti, ugotoviti gibanje prihodkov in odhodkov ter po potrebi predlagati spremembe prispevnih stopenj.
V splošni porabi se naj pri razporeditvi sredstev po posameznih obdobjih upošteva dinamika izplačil v lanskem letu ter na ta način zagotovi usklajenost splošne porabe z resolucijsko načrtovano rastjo tudi med letom.
Ker se še vedno nadaljujejo nekatera negativna gibanja ugotovljena ob analizi gospodarjenja v I. trimesečju leta 1983, morajo vse OZD in skupnosti še naprej izvajati že sprejeta stališča, usmeritve in sklepe o
i^^brmiimf sredstvi bo krajevna skupnostŽc/czne dveri v skladu z letnim programom sofinancirala vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter sofinancirala funkcionalno dejavnost Krajevne skupnosti Železne dveri.
Štev.: 98/83
Datum: 12. 7. 1983
Predsednik skupščine KS Železne dveri
Slavko IVAJNŠIČ. 1. r.
199
Na osnovi 276. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave pomurskih občin št. 8/74) in sklepa zbora delovne skupnosti OŠ Velika Polana ter na predlog predsedstva OK SZDL Lendava, je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-* političnega zbora dne 19. 7. 1983 sprejela
SKLEP o poimenovanju osnovne šole Velika Polana
1.
Osnovna šola Velika Polana se poimenuje po pisatelju in revolucionarju Mišku Kranjcu in se odslej imenuje Osnovpri šola MIŠKO KRANJEC Velika Polana.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah Pomurja in velja z dnem sprejema.
Številka: 022-2/83-1
Datum: 20. 7. 1983	Predsednik
Skupščine občine Lendava
Mirko HAJDINJAK. 1. r.
200
Na osnovi določil 2. odstavka 219. člena zakona o dvakih občanov (Uradni list SRS. št. 44/1982), 63. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS. št. 30/1979) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/1980) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 18. 7. 1983 sprejela
ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Murska Sobota za leto 1982 in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov občine Murska Sobota za leto 1982
k člen
Potrjuje se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Murska Sobota za leto 1982 in zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov občine Murska Sobota za leto 1982.
2.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1982 izkazuje:
1	. obremenitve zavezancev	319,914.384,95	din
2	.,razbremenitve zavezancev	279,141.89.1,60	din
3	: znesek dolgov zavezancev	49,813.440,85	din
-/ znesek preplačil za veznacev
5.	računski saldo — dolg za vezancev
Zaključni račun prispevkov za kmetov za leto 1982 izkazuje:
1.	obremenitve zavezancev
2.	razbremenitve zavezancev
3.	znesek dolgov zavezanncev
4.	znesek predplačil zavezancev
5.	računski saldo — dolg zavezancev
9,040.947,50 din
40. 772.493,35 din starostno za varo vanje
62,601.899,20 din
55,324.530,70 din
10,595.480,35 din
3,318.111,85 din
7.277.368,50 din
3.	člen
Vsak od zaključnih računov obsega bilanco računov glavne knjige na obrazcu Zr — 1, pregled skupno doseženega prometa na obrazcu Zr — 2, pregled dolgov in preplačil zavezancev na obr. Zr — 3 in brutooilanco računov glavne knjige na obrazcu K D — 6. ki so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 400-3/83-9
Datum: 20. 7. 1983
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT, 1. r.
201
Na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS, št. 5/80) ter 170. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin št. 12/80)je Skupščine občine Murska Sobota na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1983 sprejela
ODLOK o imenovanju ulice v naselju Beltinci
,	l.člen
Ulici, ki poteka pravokotno na Panonsko ulico med hišnima številkama 43 in 45 proti severu (slepa ulica) se določi ime »VRTNA ULICA«.
2.	člen
Območj ulice obsega zazidano površino stavb in pripadajočih objektov, ki sodijo k ulici, samo ulico z njenimi elementi in nepozidane površine med stavbami.
3.	člen
Grafični prikaz ulice na katastrskem načrtu v merilu 1:2500 je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
SŠtev.: 015-1/83-5
Datum: 30/6-1983
Predsednik skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT, 1. r.
STRAN 13 VESTNIK. 28. JULIJA 1983
gospoaaxskih gibanjih v l. trimraetju, investicij skill vlaganjih in o prohle-matiki zaposlovanja v ohilini hAurska Sobota.
Številka: 30-8/83-3
V M. Soboti, 19. julija 1983
Predsednik skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT, 1. r.
189
Skupščina občine Gornja Radgona izdaja na podlagi 207. in 209. člena statuta občine, Uradne objave 41/81, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. 6. 1983, 80. in 82. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81), navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22/81) in 202. ter 206. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 32/78), na predlog Kmetijske zadruge iz Gor. Radgone ter na osnovi Družbenega plana občine G. Radgona za obdobje 1981 — 1985 o uvedbi komasacijskega postopka naslednjo
ODLOČBO
I.
1	. Uvede se komasacijski postopek v k. o. Boračeva, k. o. Črešn-jevci, k. o. Mele, k. o. Orehovci, k. o. Šratovci in k. o. Zbigovci v komasacijskem postopku določenim z mejo, ki poteka:
Južno od vasi Boračeva v k. o. Boračeva od meje med parcelama št. 364/1 (pot) in 364/2 proti vzhodu in sicer po severnem robu parcele št. 364/2, poteka dalje po severnem robu parcele št. 106 do tromeje med pare. št. 106,102/3 in 102/1, kjer zavije proti severu in se nadaljuje po vzhodnem boru parcele št. 102/3 dokler ne pride db vogala te parcele in nato preseka parcelo št. 102/1 tako, da gre od roba parcele št. 102/3 naravnost do J-vzhodnega vogala pare. št. 102/2 in nato po njenem vzhodnem robu do pare. št. 375/1, kjer zavije proti vzhodu in se nadaljuje do vzhodne meje med parcelo št. 375/1 in 98/1, od tam pa poteka po vzhodni strani parcele št. 98/1 proti jugu do meje s parcelo št. 136/25, od koder poteka dalje po vzhodnem robu pare. št. 136/25, 136/3, preseka pare. št. 136/19 in na njenem južnem robu zavije proti zahodu tako daleč, da pride do meje med pare. št. 136/19 in 136/18, se obme proti jugu in poteka po vzhodnem robu pare. št. 136/18, 136/6, 136/20 in 136/5, seka pare. št. 370/2 (pot) in poteka dalje po vzhodnem robu parcele št. 370/3 do meje s pare. št. 67/1, se nadaljuje proti jugu po vzhodni meji parcel št. 67/1, 159/3, 159/2 in 158/2, dokler ne pride do jugovzhodne meje pare. št. 158/2, ko zavije proti zahodu in poteka po južni strani pare. št. 158/2, se na zahodnem robu obme proti severu in poteka po zahodni meji pare. št. 158/2, 159/2, se na tromeji med pare. št. 159/2, 163/1 in 161 obme proti zahodu, poteka po južni meji pare. št. 161, 130 in 129 do pare. št. 370/4, se obme proti severu in poteka po vzhodni meji pare. št. 370/4, nakar jo preseka v smeri proti zahodu, v podaljšku severnega roba pare. št. 377 (pot) po katerem se nadaljuje do meje s pare. št. 220/3, katero obkroži po njenem vzhodnem, severnem in zahodnem robu in se nadaljuje po severnem robu par. št. 377, pojužnem robu parcel št. 220/4 in 245/1, ko se obme proti jugozahodu in poteka po vzhodnem in južnem robu pare. Št. 244/2, poteka po južnem'robu parcele št. 246/1 do meje s pare. Št. 192, katero obkroži po južnem robu do pare. št. 253/2, kjer poteka po JZ robu parcel št. 253/1 in 253/4 do pare. št. 369/1 (cesta) katero preseka in se nadaljuje po JZ robu parcel št. 310, 318, 320/1, 321 in 328, dokler ne pride do meje med parcelama št. 328, in 329, kjer zavije proti zahodu do katastrske meje med k. o. Boračeva in k. o. Orehovci do meje med pare. št. 329, 240, se nadaljuje po kat. meji proti jugozahodu, t. j. po JZ robu parcel št. 240 in 248 do njenega jugozahodnega roba, kjer zavije proti severu po vzhodnem robu pare. št. 670 (pot) in v podaljšku JV meje pare. št. 275/1, prečka pare. št. 670 (pot) ter poteka po JV robu že omenjene pare. št. 275/1, 275/2, 291/1, 291/2 in se nadaljuje po JZ robu parcel št. 290/2, 278/2, 289/2, 289/1, poteka dalje po zahodnem robu pare. št. 289/1 in 278/1, se obme proti zahodu in poteka po severnem robu pare. 279 in 280 do parcele 671, dalje po njenem severnem robu do stičišča z JZ robom pare. št. 274, zavije proti severu po zahodnem robu parcele št. 274 in 175/1 zavije proti vzhodu po južni meji pare. št. 175/2 do meje s pare. št. 175/4, kjer zavije proti severu do parcele 670 (pot), tu pa se obme proti vzhodu in poteka po južnem robu pare, št. 670, do preseka podaljška zahodne meje parcele št. 179 in meje pare. št. 670. Meja zavije proti severu in se nadaljuje po zahodni strani pare. št. 179 do pare. št. 669 (pot) ter poteka po južnem robu paru št. 669 do tromeje parcel št. 192/13, 669 in 192/10, nakar zavije proti jugu po vzhodnem robu te parcele in parcele 194/2 do tromeje pare. št. 194/2, 194/3 in 196/8, kjer zavije proti SV po severnem robu pare. št. 196/8 in nato poteka po vzhodnem robu parcele št. 196/8 do parcele št. 224, zavije proti katastrski meji (severni mejij»arc. št. 224) od koder poteka po katastrski meji (smer sever, po SZ meji pare. št. 350, 559) med k. o. Boračeva in k. o. Orehovci in k. o. Orehovci in k. o. Šratovci. Parcelo št. 559 obide po zahodnem in severnem robu, prečka kat. mejo, med k. o. Šratovci in k. o. Boračevo, se nadaljuje po SV robu pare. št. 353/1 in 353/2, nato poteka po zahodni meji pare. št. 356/8 in 358/5 ter zavije proti vzhodu po južni meji pare. št. 358/5 do meje s pare. št. 358/1 in poteka po zahodnem robu pare. št. 358/1 do JV vogala pare. št. 343, kjer preseka pare. št. 358/1 m gre do JZ roba pare.
zavije proti, jugo po zakKM^nem robu parcel št. z3 /, z3o/ t m z3^/35 se obrne proti vzhodu, poteka po severnem delu pare. St. 239/1, 235/2, 231/1 m poteka proti JZ po vzhodnem delu parcel St. 231, 228/1, preseka parcelo St. 231/8 in 364/1 in poteka po JV delu parcele St. 364/1 proti vzhodu do meje s pare. St. 375/1 (cesta), kjer smo z opisom tudi začeli. S tem je zaokrožena meja v k. o. Beračeva, k. o. Sratovci in delno (v obsegu komasacije) k. o. Orehovci. Iz komasacije so izločene pare. št. 256, 258, 234/1, 234/2 in 236, ki ležijo v k. o. Orehovci. Meja poteka dalje po severnem robu pare. št. 669 (pot), ki leži zahodno od vasi Boračeva in sicer od meje med pare. št. 191/10 in 191/9 proti zahodu do pare. št. 661 (cesta), jo preseka in se na vzhodni meji med pare. št. 663 in 139/2 obme proti severu, poteka po njenem vzhodnem in severnem robu, po vzhodnem in severnem robu 139/1, po severnem boru pare. št. 142/4, 142/5 in 142/6, nakar zavije po zahodnem robu pare. št. 142/6 proti pare. št. 663 (cesta) in nato poteka po njenem severozahodnem robu vse do pare. št. 105, od koder gre po južni meji pare. št. 158, južni in zahodni meji pare. št. 104/3, po južni meji pare, št. 159 preseka pare. št. 667 (pot), se obme proti severu in poteka po katastrski meji med k. o. Orehovci in k. o. Orehovski vrh, to je po zahodni meji pare. št. 667 do konca te parcele, zavije po severnem robu pare. št. 167/2 do vogala med pare. št. 167/2 in 398, ter se nadaljuje po zahodnem robu te parcele proti severu, poteka dalje po severnem robu pare. št. 398 do meje s pare. št. 402 in dalje po njenem zahodnem robu do meje s pare. št. 945 (pot), jo preseka in se nadaljuje po njenem vzhodnem robu proti severu, jo spet preseka v podaljšku južnega roba pare. št. 406, se nadaljuje po tem robu, po zahodnem robu pare. št. 380, ko preseka parcelo št. 947 (pot) tako, da se nadaljuje po severni meji pare. št. 500 (pot) do meje med pare. št. 489 in 513/1, poteka dalje po njeni JZ meji do južnega vogala pare. št. 515, dalje po južnem robu 'parcel št. 515, 523/1, 523/2, 518/2, po vzhodnem in južnem robu pare, št. 521 /2, po južnem in zahodnem robu parcele št. 520/1 do SZ roba te parcele, kjer preseka pare. št. 948/1 (pot) in zavije proti jugozahodu po zahodni meji pare. št. 538/1, po vzhodni in južni meji pare. 538/3, po južni meji pare. št. 573, po vzhodnem robu pare. št. 574/2, preseka kat. mejo med k. o. Črešnjevci in k. o. Zbigovci, se nadaljuje po"zahodnem robu 504/2, po zahodnem Jobu 490, dalje poteka po zahodnem robu pare. št. 479/3, se nadaljuje po vzhodnem robu pare. št. 479/2, se obme proti zahodu, poteka po južni meji pare. št. 476/4 in delu zahodnega roba pare. št. 459, se nadaljuje v smeri sever, po zahodnem robu pare. št. 481, vzhodnem robu pare. št. 583/1 (pot) vrneš prečka mejo med k. o. Zbigovci in k. o. Črešnjevci in pri parceli št. 537/4 zavije po ‘ njenem severnem robu do pare. št. 948/1 (pot), jo preseka, se po zahodnem robu pare. št. 521/1 do meje nadaljuje proti severu, zavije po njenem severnem robu do meje med parceloma št. 521/1 in 534/1, nakar poteka po zahodnem robu pare. št. 534/1, 533/2 in 533/1 do pare. št. 949/2, od tu pa po južnem robu ter parcele (cesta) do stičišča s pare. št. 949/1 (cesta), gre po njenem južnem robu do pare. št. 526/4, zavije proti jugu po njenem zahodnem robu, se nadaljuje po njenem južnem in poteka po zahodnem robu šare. št. 355/1 do pare. št. 940/3 (cesta), ki jo preseka in se nadaljuje od meje med pare. št. 230 in 233 proti severu po vzhodni meji pare. št. 940/3, obide po južni, zahodni in severni strani pare. št. 238/1 in 241/3 in gre dalje po vzhodnem robu pare. št. 940/3 do severnega roba pare. št. 252, zavije proti vzhodu po severnem robu pare. št. 252 in 251, nato pa proti jugu in sicer po zahodni meji parcel št. 104/1, 104/2, 105/2, 106, 107/2, 108/2, 109, 110,111/1, in 112, poteka dalje po južni meji pare. št. 112 do meje med 113/3 'in 113/1, ko zavije spet proti jugu in poteka po vzhodnem robu parcel št. 113/1, 114/1, 115/1, 116/1, 117/1, 118/1, 119/1, 119/2, 120/1 in 121/1 do parcele št. 943/1 (pot) in gre naprej po njenem severnem robu proti vzhodu, do katastrske meje med k. o. Mele in k. o. Črešnjevci, sledi katastrsko mejo proti jugu (po vzhodni meji pare. št. 121/3) in dalje po severnem robu pare. št. 122, 124/3, 270, 266, kateri sledi tudi po njenem vzhodnem, južnem in deloma zahodnem robu do meje s pare. št. 268, ko poteka dalje, po njenem južnem robu (kar predstavlja tudi katastrsko mejo med k. o. Mele in k. o. Orehovci), preseka pare. Št. 125, tako da pride naravnost do meje med pare. št. 126 in 190, nakar poteka dalje po katastrski meji med k. o. Orehovci in k. o. Črešnjevci (po severnem robu parcel št. 190 in 191/1) do meje med pare. št. 191/1 in 173, ko se obme proti jugu, gre po vzhodni meji parcel št. 173/1, 173/2, 173/3, 191/12, 173/5, deloma po severnem in spet po vzhodnem robu pare. št. 173/6, pa dalje po vzhodnem robu pare. št. 173/6,173/7,173/20,191/9 do meje s pare. št. 669 (cesta), kjer se opis začne.
S	tem je zaokrožena meja v k. o. Zbigovci, k. o. črešnjevci, k. o. Mele in deloma v k. o. Orehovci (v obsegu komasacije).
II.
Komasacijsko območje v k. o. Boračeva zajema naslednja kmetijska zemljišča:
-	pare. št. 100, 101, 102/1, 115,220/4,244/1,244/1,245/1, last ADANIČ (Silec) Ivane, Boračeva 44
—	pare. št. 129,130, last BAJZEK (Horvat) Cecilije, Boračeva 30, - pare, št 112, 113, 121, 124, 127, last BRAČIČ (Zadravec) Verone in BRAČIČ Franc, vsakega do 1/2, oba Boračeva 34,
■	- pare. št. 136/5, 136/6, 136/17, 136/18, 136/19, last BREZNIK Ignaca, do 3/6, Kobilščak 42, JANUŠ Anica, Ptujska c. 63, Maribor,
STRAN 14 VESTNIK, 28. JULIJA 1983
VOVVUOTEK.	"
dnxfoenega Aogovom » pospeševan vazvo^e Ambnegn ^ospoAusSva v obttni Vontom« Ao \eta 1985
2. člen Družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občim Ljutomer do leta 1985 (Uradne objave št. 20/83) se pravilno glasi:
Podpisniki dogovora ugotavljamo:
—	da so na področju storitvene obrti, deficitarne zlasti naslednje obrtne dejavnosti:
popravilo kmetijske mehanizacije
popravilo gospodinjskih strojev in naprav
splošno kovaštvo
urarstvo
orodjarstvo
finomehanika	,
popravilo RTV aparatov
kolarstvo
kroiaštvo (izdelovanje moških in ženskih oblačil po meri)
čevljarstvo
keramičarstvo
lončarstvo
tesarstvo
avto pralnica
steklarstvo
optika
sodarstvo
—	da so glede na potrebe dokaj dobro razvite naslednje obrtne dejavnosti:
strojno ključavničarstvo
mizarstvo
žaganje drv
šiviljstvo
zidarstvo in fasadarstvo
instalaterstvo za vodovod in centralno kurjavo
soboslikarstvo in pleskarstvo ter
žično pletarstvo.
Tekst v nadaljevanju tega člena ostane nespremenjen.
V	12. členu Družbenega dogovora se za 2. alineododa nova tretja alinea. ki se glasi:
»	— zagotavljala vsaj en poslovni prostor namenjen obrtni dejavnosti v tekočem letu.«
Sekretar
skupščine občine Ljutomer Franjo ŠTEBIH, 1. r.
196
POPRAVEK SKLEPA o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za naselje Radomerščak.
1.	člen
1.	člen sklepa o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za naselje Radomerščak (Ur. objave 10/83) se spremeni in glasi:
Za naselje Radomerščak se razpiše referendum za uvedbo dodatnega samoprispevka v denarju za obdobje petih let in to za čas od 1. 6. 1983 do 31. 5. 1988.
2.	člen
Za 2. členom se doda novi 2. a člen, ki se glasi:
Krajevni samoprispevek bi znašal v denarju:,
—	2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja;
—	2 % od osebnih dohodkov obrtnikov;
—	6 % od katastrskega dohodka;
—	2 % od pokojnin (razen pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dpdatka);
—	3.000,00 din letno krajani, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno bivališče v Radomerščaku.
Dodatnega samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena Zakona o samoprispevku.
3.	člen
6.	člen se spremeni in glasi:
z dodatnim samoprispevkom bomo predvidoma zbrali 1,074.490.00 din. Z zbranimi sredstvi bo krajevna skupnost Železne dveri v skladu z letnim programom sofinancirala vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe.
4.	člen
V glasovnici se črta šesta in sedma alinea.
Štev.: 100/83
Datum: 12. 7. 1983
Predsednik skupščine KS Železne dveri
Slavko IVAJNSIC, 1. r.
xsn
GresovStak, tete nas«^ LeVerae Avert, oasAVa^arnajakrA ,n najejtedetnasdja VtevctzatAtutnev	v'SVXite.'jA ŠVir,
cfejave9/?S)
* \.č\en
\. člen sklepa o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka se spremeni in glasi:
Za naselje Gresovščak, Železne dveri, del naselja Slamnjak od hiš, štev. 27 naprej in del naselja Ilovci za hiš. štev. 30/ a, 31,32 in36 se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za obdobje petih let in to za čas od 1.6.1983 do 31.5.1988.
2.	člen
Za 2. členom se doda novi 2. a člen in se glasi:
Krajevni samoprispevek, bi znašal v denarju:
— 1 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja (0,75 % za komunalno dejavnost in 0,25 % za nabavo gasilske opreme);
—	8 % od Katastrskega dohodka (6 % za komunalno dejavnost in 2 % za nabavo gasilske opreme);
—	1 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodhtka). 0.75 % za komunalno dejavnost m 0,25 % za nabavo gasilske opreme;
— 3.000,00 din letno od krajanov, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno bivališče na območju navedenih naselij.
Dodatnega samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena Zakona o samoprispevku.
3.	člen
6.	člen se spremeni in glasi:
Z dodatnim krajevnim samoprispevkom bomo predvidoma zbrali 1.740.000,00 din.
Z zbranimi sredstvi bo krajevna skupnost Železne dveri v skladu z letnim programom sofinancirala vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe naselij ter nakupa gasilske opreme za gasilsko društvo Gresovščak.
4.	člen
V glasovnici se v 3. alinei KD nadomesti s katastrskega dohodka in se črtajo 5„ 7. in 8. alinea.
Štev.: 99/83
Datum: 12. 7. 1983	Predsednik skupščine KS
Železne dveri
Slavko IVAJNŠIČ, 1. r.
198 POPRAVEK SKLEPA o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v denarju! in delu za območje krajevne skupnosti Železne dveri za naselje: Cuber, Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Radometje, Radomerščak, Slampjak In Železne dveri (Ur. objave 10/83)
1.	člen
1.	člen sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v denarju in delu se spremeni in glasi:
Za naselje: Cuber. Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem, Plešivica. Ra-domerje. Radomerščak, Slamnjak inŽelezne dveri se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za obdobje petih let in to za čas od 1.6. 1983 do 31. 5. 1988.
2.	člen
Za 2. členom se doda novi 2. a člen, ki se glasi krajevni samoprispevek bi znašal:'
A)	v denarju:
— 1 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja;
— 1 % iz osebnih dohodkov obrtnikov;
—	2 % iz katastrskega dohodka;
—	1 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka;
—	1.500,00 din le tno krai ani, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Železne dveri;
B)	v delu:
— en delovni dan letno prispevajo gospodarji gospodarstev. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti z 500,00 din.
Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10, člena Zakona o samoprispevku.
3.	člen
4.	člen se spremeni in glasi:
S krajevnim samoprispevkom bomo predvidoma zbrali 4.300.500.00 din.
do 1/6, ZEMLJIČ Marije, Kobilščak 7, do 1/6, POJE Eme, Canada, do 1/6,
— pare. št. 49, 347, 348, 349, 350, last DLOUHYKarla inDLOU-HY (Košar) Terezije, vsakega do 1/4 in KOŠAR Ivana, do 1/2, vsi Beračeva 18,
— pare. št. 98/1, 98/2, last FLAC Antona in FLAC (Madžar) Dragice, vsakega do 1/2, oba Boračeva 43,
—	pare. št. 53, 117, 118, 134, 135, 136/7, 136/8, 136/9, last FLEGAR (Matjašec) Elizabete, Boračeva 50 do 1/1,
—	pare. št. 344, 345, 351, 352, 353/1, 353/2, 354/1, 358/2, last FLEGAR. (Gerič) Terezije, FLEGAR Zinke, FLEGAR Janeza in GERIČ (Klobasa) Frančiške, vsakega do 1 /4, vsi Boračeva 21,
-	pare. št. 354/2, 354/3, 355, last GOMZI Alojza in GOMZI (Hojs) Ernestine, vsakega do 1/2, oba Boračeva 25,
—	pare. št. 242, last HAJDINJAK Ivana, Boračeva 4
-	pare. št. 76, 324, 325/2, 334/1, 334/4, laslt HALOŽAN (Rožman) Ane, Boračeva 14,
—	pare. št. 325/1, last HALOŽAN Alojza iri HALOŽAN (Hajdinjak) Marije, oba Boračeva 14, vsakega do 1/2,
—	pare. št. 325/3, last HALOŽAN Ivana, Boračeva 14,
—	parc.št.>325/3, last HALOŽAN-Ivana,Boračeva-14,
-	pare. št. 43,44, 318, 319, 320/1, 322,323,326,327, 328,333, last HOJS Franca. Boračeva 15,
—	pare. št. 320/2, last HOJS Franca, Boračeva 15,
-	pare. št. 231/8, 362, 364/2, 368/1, 369/1, 370/2, 370/3, 370/4, 370/6. last JAVNO DOBRO,
-	pare. št. 125. last KLOBASA Alojza in KLOBASA (Kotar ( Maijete, vsakega do 1/2, oba Boračeva 31,
—	pare. št. 228/2, last KOCBEK Ferdinanda in KOCBEK (Kolar) Maijete, vsakega do 1/2, oba Boračeva 3L’
-	pare. št. 216/1, 223/2, last KOCBEK (Kolar) Margarete, Boračeva 31,
-	pare. št. 100, 109' 11Q/2, 116/2, 136/4, 136/4, 136/23 136/25, last KREFT Hedvike, Boračeva 49,
—	pare. št. 321, 332, last LEBEN Viktoija in LEBEN (Škrlec) Ane, vsakega d6 1/2, BoračeVa' 16,
—	pare. št. 213/2, last LEBEN Viktoija in LEBEN (Škrlec) Ane Boračeva 16, vsakega do 1/2,
-	pare. št. 248, 341, 343, 358/1, last LIPIČ Antona in LIPIČ (Rihtarič) Ane, vsakega do 1 /2,' oba Boračeva 22,
—	pare. št. 122, last LIPIČ Antona, Boračeva
—	pare. št. 231/7, last LIPIČ Antona in Ane, Boračeva 22, vsakega do 1/2
-	pare. št. 221/1, 221/2, last MARINIČ Alojza in MARINIČ (Žinkovič) Marije, oba Boračeva 4, vsakega do 1/2'
-	pare. št. 89, 90, 108/2, 110/1, 110/3, last MAUKO (Dobrajn-ščak) Milene in CAFUTA Maksa, vsakega do 1/2, oba'Boračeva 48,
-	pare. št. 108/1, 108/4, 114/1, 114/2, 218, last MAUKO (Do-brajnščak) Milene in CAFUTA Maksa, Boračeva 48, vsakega do 1/2,
-	pare. št. 192, last MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO SRS,
-	pare. št. 339/3, 339/5, last OJNIK Franca in OJNIK (Miki) Terezije, vsakega do 1/2, oba Boračeva 28,
-	pare. št. 16, 106, 107/1, 213/1, 214, 215/1, 224/1, last OLAJ (Adamič) Alojzije, Boračeva 32,
—	pare. št. 339/1, 339/7, last PELCL (Štefanec) Angele in ŠTE-FANEC ("Kolman) Ane. vsakega do. 1/2, oba Boračeva 29,
—	pare. št. 339/2, 339/2, last PELCL Anice, Boračeva 24,
■	— pare. št„ 339/6, last PELCL Rudolfa in PELCL (Veberič) Alojzije, vsakega do 1/2, oba Boračeva 24,
—	pare. št. 312/3, last PELCL Srečka, Boračeva 12,
-	pare. št. 158/2, 158/3, 159/1, 159/2, last RAJH Alojza.in RAJH (Novak) Marije, Boračeva 51, všakega do 1/2
—	pare. št. 67/1, 159/3, last" RAJH Franca in RAJH Marije, Bobnaijeva pot 44, Ljubljana, vsakega do 1/2
—	pare. št. 67/2, 159/4, last RAJH Franca, Ljubljanska 35, in RAJH (Tajhman) Marije, Ljubljanska 35, Maribor, vsakega do 1/2
-	pare. št. 227/1, 227/2, 227/3, 227/4, 239/1, 239/2, 335, last RIHTARIČ Jakoba in RIHTARIČ (Zemljič) Antonije, vsakega do 1/2, oba Boračeva 20,
—	pare. št. 253/3, last ROŽMAN Franca, Mariborska c.,
—	pare. št. 224/2, 243/2, last ROŽMAN (Žinkovič) Ivane, Janžev vrh 70,
-	pare. št. 222, 223/1, 235/2, 250/1, 250/2, 251, 252, 253/1, 253/2, 310, last ROŽMAN Ludvika inElize, vsakega do 1/2, Boračeva 14,
-	pare. št. 228/4, 243/1, last STANEK (Veberič) Antonije in BRAČKO Jakoba, vsakega do.1/4 in BRAČKO (Stanek) Angele, do 2/4, vsi Boračeva 19,
-	pare. št. 216/2, 223/3, last STANEK Jakoba, STANEK (Veberič) Antonije, BRAČKO (Stanek) Ane, BRAČKO (Stanek) Angele, vsakega do 1/4, vsi Boračeva 19,
-	pare. št. 136/20, last ŠAFARIČ Franca in ŠAFARIČ (Vuk) Marije, vsakega do 1/2, Boračeva 56,
—	pare. št. 249, last ŠEK (Vučak) Jožefe, Orehovski vrh št. 4,
—	pare. št. 210, 244/2, last ŠILEČ Frančiške, Boračeva 44,
-	pare. št. 116/1, 238/2, 238/5, last ŠKRLEC (Rihtarič) Marije, Boračeva 17,
-	pare. št. 108, 331/2, 331/2, last ŠKRLEC Antona in ŠKRLEC (Mir) Terezije, vsakega do 1/2, oba Boračeva 17,
—	pare. št. 42, 329, 330, 331/1, 331/3, 336, 337, 334/2, 334/3, 338 334/5, last ŠKRLEC (Rožman) Rozalije m ŠKRLEC Franca, vsakega do 1/2, oba Boračeva 17,
—	pare. št. 312/1, 312/2, last ŠMID (Rožman) Majde, Cankarjeva 12, G. Radgona,
—	pare. št. 120/1, 120/2, 133, last ŠTEFANEC (Kolman) Ane, 29
—	pare’ št. 136/3, 136/3, 136/26, last ŠTEFANEC Franca, do 3/4, Gederovci 4, ŠTEFANEČ (Korošec) Gizele, Janžev vrh 81, do 1/8, in ŠTEFANEC Karmen, Janžev vrh št. 81, do 1/8,
—	pare. št. 339/4, 339/8, last ŠTEFANEČ Jožeta, Boračeva 28 a,
-	pare. št. 77, 225, 238/6, 243/3, last TOPLAK Adolfa in TOPLAK (Škrlec) Danice, vsakega do 1/2, oba Boračeva 23,
-	pare. št. 24171, 241/2, 24172, last TOPLAK Jožeta, Kobilščak 21,
—	pare. št. 243/4, last TOPLAK Štefana in TOPLAK (Rožman) Terezije, oba Kobilščak št. 21, vsakega do 1/2,
—	pare. št. 240, last TOPLAK (Rožman) Terezije, Kobilščak 21,
—	pare. št. 253/4, last TRATNIK (Hajdinjak) Silve, Gregorčičeva
6, Radenci
-	pare. št. 131, 132, 160, 161, 162, last TRSTENJAK (Krajnc) Marije, vsakega do 1/2, oba Boračeva 39, ter TRSTENJAK Janka
-	pare. št. 128, last TRŠAVEC (Kralj) Ljudmile, do 1/2, KETIŠ (Tršavec) Ljudmile, do 1/6, SUKETINA (Tršavec) Ide, do 1/6 in Tršavec Stanka, do 1/6, vsi Kobilščak 17,
—	pare. št. 247, last VAJDA Jožeta in VAJDA (Adanič) Frančiške, Boračeva 1, vsakega do 1/2,
-	pare. št. 126, 211, 212, 215/2, 215/2, last VUKAN Roze in Kristine, obe Boračeva 50,. vsake do 1/2,
—	pare. št. 246/1, 246/2, last ZADRAVEC (Irgolič) Marije, Janžev vrh 47,
-	pare. št. 111/1, 111/2, 111/3, last ZDRAVILIŠČE RADENSKA Radenci,
—	pare. št. 123, last ZEMLJIČ Rudolfa in ZEMLJIČ (Fekonja) Terezije, Boračeva 33, vsakega do 1/2,
—	pare. št. 111/5, last ČUK Jožefa in ČUK (Špolar) Ane, Radenci 75, vsakega do 1/2,
b	) Komasacijsko območje v k. o. Črešnjevci zajema naslednja kmetijska zemljišča:
—	pare. št. 540, 576, last ANŽEL Marije, Zbigovci 27,
—	pare. št. 359/3, last BANFI (Klemenčič) Vere in BANFI Mirka, oba Kerenčičeva 2, G. Radgona, vsakega do 1/2,
—	pare. št. 362/3, last BREZNIK Mihaela in Milene, oba Črešnjevci n/h, vsakega do 1/2,
-	pare. št. 533/1, last ČREŠNAR, Franca, do 1/6, ČREŠNAR Ivana, do 4/6 in ČREŠNAR Neže, ndl. do 1/6, vsi Črešnjevci 67.
—	pare. št. 366/5, last DROBEC Draga in DROBEC (Jančar) . Anke, oba Rački vrh 22, vsakega do 1/2,
—	pare. št. 122, 123, 150, 158, 244, 524/2, last DL
-	pare. št. 574/2, last FEKONJA Andreja in FEKONJA (Horvat) Silve, oba Zbigovci 1, vsakega do 1/2,
-	pare. št. 180, 210, 211, 381, last FERLAN) Franca, Mele
—	pare. št. 527, last FRAS Rudolfa in FRAS (Žnidarič) Manje, Črešnjevci 113, vsakega do 1/2,
—	pare. št. 528, 529, last GAMZER (Fekonja) Marije, Podgrad 4,
—	pare. št. 211, 367, last GASILSKO DRUŠTVO Črešnjevci,
-	pare. št. 1, 121/1, 134/1, 134/3, 135, 136, 186/1, 186/2, 187, 188, 189, last HAMLER Jakoba in HAMLER (Rožman) Marije, oba Črešnjevci 32, vsakega do 1/2,
-	pare. št. 520/1, 520/2, 521/2, last HAMLER Petra in HAMLER (Štefanec) Frančiške, oba Črešnjevci 51, vsakega do 1/2,
-	pare. št. 2/3, 191, 192/1, 193/2, 193/4, last HAMLER Terezije, Črešnjevci 29,
—	pare. št. 248/1, 248/2, last HORVAT Maijete, Črešnjevci 59 in HORVAT (Tiirkl) Marije, Črešnjevci 5, vsake do 1/2
—	pare. št. 538/5, last IRGOLIČ Jožefa, Črešnjevci 59,
—	pare. št. 538/4, last IRGOLIČ Jožefa in IRGOLIČ (Rajšp) Alojzije, oba Črešnjevci št. 29, vsakega do 1/2,
—	pare. št. 120/1, last JANČAR Ane, Črešnjevci 22,
-	pare. št. 162/2, 208. 357, 358, 365, 366/1, 366/3, last JANČAR Antona i in JANČAR (Škrlec) Kristine, oba Črešnjevci št. 22, vsakega do 1/2,
—	pare. št. 15, 16, last JANČAR Antona, do 8/12, JANČAR Ane, do 1/12 in JANČAR (Škrlec) Kristine, do 3/12, vsi Črešnjevci 22,
—	pare. št. 162/3, 182/4, 203, 204, 205, 206, 209, 224, 225, last JANČAR Antona do 5/6 in Ane, do 1/6 iz Črešnjevc 22
-	pare, št. 118/1, 147, 149, 178, 179, 180, 181, 218, 219, 250/1, 250/2, 392, 393, 403, 640/3, 943/1, 943/2, 944, 945, 947, 948/1, last JAVNO DOBRO.
-	pare. št. 126, 127, last KAJDIČ) Antonije, Žabjak št 4,
-	pare. št. 220, 363/2, 363/2, last KAVČIČ Stanka in KAVČIČ (Fras) Marije, vsakega do 1 /2, oba iz Črešnjevc št. 42,
—	pare. št. 240, 241/1, 241/1, last KLEMENČIČ (Šantl) Terezije, Norički vrh,
-	pare. št. 5/1, 125/1, 125/2, 129, 131/2, 132, 134/2, 153, 155, 156, 159, 160, 161, 162/1, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 172/1, 172/2, 173, 182/2, 182/3, 185, 190, 238/2, 239, 241/2, 376/1,
SKUPŠČINA OBČINE
MURSKA SOBOTA
Na osnovi 68. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS, St. 17/79) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80). je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 9. 3. 1983 sprejela
,	SKLEP
o soglasju k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota.
Daje se soglasje k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota.
Številka: 02-14/81-5
Murska Sobota, dne 9. marca 1983
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT
192
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73 in 17/83) in 92. člena statuta krajevne skupnosti Rogaševci je Skupščina krajevne skupnosti Rogaševci na svoji seji, dne 24. 07. 1983 sprejela
SKLEP
o uvedbi sprememb samoprispevka v denarju uvedenega dne 1.1.1981 za območje krajevne skupnosti Rogaševci
1.	člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 17. 07. 1983 se za območje krajevne skupnosti Rogaševci uvedejo spremembe samoprispevka v denarju, kije bil uveden s 1.januarjem 1981.
2.	člen
Spremembe samoprispevka se uvajajo za dobo 2 let in 5 mesecev od 01. 08. 1983 do 31. 12. 1985, sredstva pa bodo porabljena za naslednje namene:
—	vzdrževanje vaških cest v posameznih naseljih,
—	sofinanciranje dograditve gasilskega doma v Juriju,
—	sofinanciranje ureditve mrliških vež v Juriju, Nuskovi, Serdici, Rogaševcih in v Sotini,
—	ureditev vaških domov v Ocinju, Kramarovcih, Serdici in Sotini,
—	ureditev odlagališča odpadkov,
—	sofinanciranje izgradnje transformatorskih postaj v Juriju, Sotini, Serdici in Nuskovi,	,
—	sofinanciranje izgradnje poštne stavbe,
—	odkup parcele za potrebe otroškega vrtca,
—	sofinanciranje ureditve prostorov za knjižnico,
—	miniranje kamna v Sotini za potrebe posameznih vasi,
—	sofinanciranje ureditve javne telefonske govorilnice,
—	ža realizacijo programa po sprejetem samoprispevku na referendumu dne 14. 12. 1980,
—	sofinanciranje ureditve vodovoda za stan, bloke v Juriju.
3.	člen
S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 4.700.000,00 din.
4.	člen
Zavezanci samoprispevka so delovni, ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Rogaševci. Samoprispevek bo znašal v denarju:
—	10 % od katasterskega dohodka,
—	2 % od netto osebnih dohodkov zaposlenih delovnih ljudi in občanov,
—	2 % od netto davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti,
—	2 % od pokojnin,
—	1.600,00 din letno v pavšalnem znesku delavci zaposleni v tujini.
5.	člen
Samoprispevek se ne bo plačeval od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od invalidnin, od pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, kijih prejemajo študentje in učenci na proizvodnem delu oziroma delovni praksi.
6.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz drugega člena tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirnem računu krajevne skupnosti Rogaševci, št. žiro računa 51900-842-035-8189.
7.	člen
Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oziroma pokojnine.
Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnosti, oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku, pa obračunava in odteguje uprava za družbene prihodke.
Ostale oblike samoprispevka pa obračunava krajevna skupnost Rogaševci, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila.
8.	člen
Nadzor nad dotokom sredstev, njihovi uporabi ter izvajanju del vrši svet krajevne skupnosti Rogaševci, ki o tem enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti in zborom občanov v posameznih vaseh.
9.	člen
Ta sklep začne veljati dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 01. 08. 1983 dalje.
Rogaševci, 24. 07. 1983
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Rogaševci:
Rajmund VOURI, 1. r.
193
Na podlagi 2. odstavka 15. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 17/77), odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in poslovanju veterinarsko-higienske službe na območju občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 24/82) in 212. člena Statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota Št. 44/81) je Izvršni svet skupščine občine Ljutomer dne 14/7-1983 sprejel
ODREDBO o spremembi odredbe o pristojbinah za financiranje veterinarsko-higienske službe na območju občine Ljutomer
L člen
Drugi člen odredbe o pristojbinah za financiranje veterinarsko-higienske službe na območju občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 24/82) se spremeni in se glasi:
Pristojbina za eno žival in panj čebel znaša:
— za govedo in konje	50,00 din
— za teleta in žrebeta do 120 kg	25,00 din
— za prašiče nad 50 kg, Ovce in
koze	21,00	din
— za pujske do 50 kg	6,50	din
— za brojlerje	0,15 din
— za nesnice (matična jata)	0,55	din
— za panj čebel	k	-	5,00 din
2. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Štev.: 322-1/82
Ljutomer, 14/7-1983
Predsednik izvršnega
sveta:
Anton KOSI, 1. r.
194
Na podlagi 38. člena zakona o varstvu Živah pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 212. člena Statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, štev. 44/81) je Izvršni svet skupščine občine Ljutomer na seji dne 14/7-1983 sprejel
ODREDBO o prepovedi prodaje zaklane perutnine in perutninskega mesa živali, ki niso bile zaklane v klavnicah
1.	člen
Prepoveduje se prodaja zaklane perutnine in perutninskega mesa na tržnicah in drugih prodajnih mestih, če perutnina ni bila zaklana v registriranih klavnicah, ki so pod stalnim veterinarsko-sanitamim nadzorstvom.
2.	člen
. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih Skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Štev.: 322-11/83-3 '
Ljutomer, 14/7-1983
Predsednik Izvršnega sveta:
Anton KOSI, 1. r.
STRAN 15 VESTNIK, 28. JULIJA 1983
383/4 383/7, 387, 398, 399, 51374, 512, 513/J, 518/2, 523/1, 538/3, 541 573,574/1,575/1,
last KMETIJSKEGA KOMBINATA G. RADGONA, Jurkovičeva ulica
—	pare. št. 6, 8, 113/1, 113/1, 174, 176/1, 176/2, 177, 212, 213, 363/1, 364, 372, 374, 375, 383/5, 383/6, 514, last KNAFLIC (Veberič) Frančiške, Črešnjevci 6,
—	pare. št. 362/5, last KOLARIČ Antona, in KOLARIČ (Brala) Ane, oba Lackova 15, G. Radgona, vsakega do 1/2,
—	pare. št. 359/4, last KOROŠEC Janeza, Ptujska c. 4,
—	pare. št. 537/3, 537/4, last LEŠNIK (Kotnik) Elizabete, Črešnjevci 101,
—	pare. št. 386, last LIPIČ (Pelci) Albine, do 13/24, LIPIČ ndl. Miroslave, do 4/24, LIPIČ ndl. Milene, do 7/24, vse Črešnjevci 39,
—	pare. št. 214, 215, last LIPIČ Ludvika, do 9/24, LIPIČ (Pelci) Albine, do 4/24, BRATUŠA (Lipič) Miroslave, do 4/24, LIPIČ ndl. Milene, do 7/24, vsi Črešnjevci št. 39,
—	pare. št. 533/2, last MARINIČ (Kraner) Ljerke, Črešnjevci 68, do 9/10; in RIHTARIČ (Marinič) Ljudmile, do 1/10, Črešnjevci 118,
—	pare. št. 355/3,1356/2, last MAUKO (Rajtar) Frančiške, do 32/56 in MAUKO ndl. Cvetke, do 24/56, oba Police 14,
—	pare. št. 530, 531, last MAUKO Karla in MAUKO (Borštnar) Ivane, vsakega do 1/2, oba Črešnjevci 78,
—	pare.' št. 355/2, last MAUKO Staneta, Norički vrh št. 26,
—	pare. št. 182/1, last MENCINGER (Kozar) Marije, do 2/3, Črešnjevci št. 40 in MENCINGER Viljema, Ludvigshafenopeuer Strass 131, do 1/3,
—	pare. št. 383/3, last OLO Ljutomer (guma)
—	pare. št. 121/3, last OZVALD Antona, Lomanoše 32, do 1/2 in OZVALD (Žnidarič) Marije, do 1/2, Lomanoše 32,
—	pare. št. 152, last PERKO (Holer) Marije, Črešnjevci 2.
—	pare. št. 234, 235, last PINTARIČ Petra, Ptujska cesta 43,
—	pare. št. 124/3, last PODLESEK Ernesta in PODLESEK (Kovačič) Irene, vsakega do 1/2, oba Mele 26,
—	pare. št. 359/5, last ROZMAN Zvonimira in ROZMAN (Prajndl) Marije, oba Panonska 9, G. Radgona, vsakega do 1/2,
—	pare. št. 401, 402, last ROŽMAN Franca, Orehovski vrh 38,
—	pare. št. 183/1, last ROŽMAN Marije, Črešnjevci 32,
—	pare. št. 368/2, last SKOTNIK Antona in SKOTNIK (Matja-šec) Darinke, oba Očeslavci 29, vsakega do 1/2,
—	pare. št. 388, 390, 391, last SLAVIČ Ferdinanda, Očeslavci 40,
-	pare. št. 17, 10, 116/1, 141, 142, 143, 197, 198/1, 198/2, 199, 242, 243, last SMODIŠ (Lešnik) Terezije, Črešnjevci 26,
—	pare. št. 246, 247, last STAJNKO Jakoba in STAJNKO (Ketiš)) Neže, oba Norički vrh št. 12, vsakega do 1/2,
-	pare., št. 2/1, 2/2, 192/2, 193/1, last STRAJNŠAK Viktorja, Črešnjevci 30,
—	pare. št. 359/1, 360, 361, 362/1, 515, last ŠANTL Antona, Črešnj e vci,
-	pare. št. 213, 362/2, 362/2, last ŠANTL Antona in ŠANTL (Klobasa) Jožefe, oba Črešnjevci št. 7. vsakega do 1/2,
-	pare. št. 128/1, 128/2, last ŠARUGA Franca in ŠARUGA (Babič) Milene, oba Mele 10, vsakega do 1/2,
—	pare. št. 249/1, 249/2, last SPINDLER (Fekonja) Matilde, do 7/8 in ŠPINDLER ndl. Marjete do 1/8, obe Rodmošci 4,
-	pare. št. 131/1, 133, 145, 146, 183/2, 184, 383/1, last ŠTEFANEC Franca in ŠTEFANEC (Fras) Alojzije, vsakega do 1/2 oba Črešnjevci 12,
—	pare. št. 3, last ŠTEFANEC Franca in ŠTEFANEC (Fras) Alojzije, vsakega do 1/2,'oba Črešnjevci 12,
—	pare, št. 154, 182/5, last ŠTRAKL Andreja, Ptujska c. 51, do 1/2, in ŠTRAKL (Čirič) Marije, Ptujska c 51, do 1/2,
—	pare. št. 137, 355/1, 356/1, last ŠTRAKL (Knaflič) Veronike, Črešnjevci 123, do 1/2, in ŠTRAKL Marija, Črešnjevci 123, do 1/2,
—	pare. št. 9, 117/1, 139/1, 139/2, 157, 194/1, 195, 216, 217, 232, 233, 245, 359/2 359/6, 383/2, 394, 395, 524, 524/1, last ŠANTL (Kozar) Mariji Črešnjevci 7,
$	— pare. št. 521/1, 522, 534/1, last ŠKROBAR Marije, Črešnjevci
—	pare. št. 523/2, 524/3, last ŠTRAKL Ivana in ŠTRAKL (Škro-bar) Ivanke, Mariborska 13, Maribor, vsakega do 1/2,
—	pare. št. 389, last TRATNJEK (Vračko) Marije, Mahovči 16,
-	pare, št.' 4, 37.7, 378, 380, 405, 406, last VEBERIČ Ludvika, Črešnjevci 9, do 7/12, VEBERIČ Marije, Maistrov trg 7, Gor. Radgona, do 3/12, KREFT Ane, M. Sobota Žitna ul. 7, do 1/2, in VEBERIČ Barbare, Maistrov trg 7, G. Radgona do 1/12,
-	pare. št. 366/2, 366/2, last VOGRIN Ivana in VOGRIN (JLa-pun) Eme, vsakega do 1/2, Orehovski vrh 31,
—	pare. št. 214, 366/4, last VOLF (Kaučič) Frančiške, Črešnjevci, 42, do .2/6, BREZNIK Franca, G. Radgona, Vrtna 7, do 1/6, BREZNIK (Volf) Antonija, Vrtna 7, G. Radgona, do 1/6, in VOLF Alojzije, Črešnjevci 42 do 2/6,
—	pare. št. 396, 397, last VRBANČIČ (Šeruga) Terezije, Orehovci
6,
— pare. št. 368/3, last VRBNJAK Janeza, do 4/6, VRBNJAK ndl. Sonje, do 1/6, VRBNJAK ndl. Danijela, do 1/6, vsi Ljutomerska 7, G. Radgona.
- pare, št 159, 368/1, 369/1, 369/2, 370, 373, last VREČA (Mylec) Marije, Črešnjevci 4,
—	pare. St. 362./A, Tast ZORKO lakota tu ZORKO Some, vsakeua do 1/1. oba Partizanska c. YU3. Radeona,
_______pare St. 221, 3^5, Tast ŽN1D ABAC, F ranča, CreStnevci 23,
— pare. št. 14, 114/1, 115/1, 119/1,119/2, 138, 140/1, 140/2 200/1, 200/2, 201/1, 201/2, 201/3,202, 220, 513/2, 525/1, 526/1, last ŽNIDARIČ Ivana-in ŽNIDARIČ (Lipič) Marije, vsakega do 1/2, oba Črešnjevci 23,
—	pare. št. 130, 196, 222, 223., 226, 227, 228, 229, 230, 231, 251, 252, last ŽNIDARIČ (Kovačič) Jožefe, Črešnjevci 53,
—	pare. št. 200/3, last ŽNIDARIČ Marte, Črešnjevci 2, do 1/2 in HAMLER (Jakoba) Stanislava, Črešnjevci 13, do 1/2,
—	pare. št. 236, 237, last ŽNIDARIČ Petra, do 2/3 in ŽNIDARIČ (Halec) Silve, do 1/3, oba Črešnjevci 113.
c)	Komasacijsko območje v k. o. Mele zajema naslednja kmetijska zemljišča:
- pare. št. 268, 269, 270, 271, last CER (Žnidarič) Ane, Mele 18, do 1/2 in CER Jožeta, Mele št. 18, do 1/2,
— pare. št. 266, last IRGOLIČ Antona in Ane, Orehovci 13, vsakega do 1/2,
d)	Komasacijsko območje v k. o. Orehovci zajema naslednja kmetijska zemljišča:
-	pare. št. 104/3, 153, 154, 155/ 156, 157, 158, last BRAČIČ (Hamler) Frančiške in BRAČIČ Konrada, vsakega do 1/2, oba Orehovci 8,
—	pare. št. 150/1, last ČREŠNAR Ivana, do 4/6, ČREŠNAR Franca in Neže, vsakega do 1/6, vsi Črešnjevci 67,
—	pare. št. 187/1, last DLOHY Friderika. Ptuiska cesta 48.
-	pare. št. 290/2, 291/2, 192/8, 192/9, 173/7, last DLOHY Mirka, Ptujska cesta 48,
—	pare. št. 290/1, 291, last DOMAJNKO (Ficko) Marije, do 12/24, DOMAJNKO Viktorja, do 7/24, DOMAJNKO (Korošec) Jožefe; do 5/24, vsi Janžev vrh 48,
-	pare. št. 173/9, 191/9, last DOMAJNKO (Fricko) Marije, Janžev vrh
-	pare. št. 196/9, 196/9, 211, 212, 213, last EDŠID Alojza in EDŠID (Lendvay) Rozalije, vsakega do 1/2, oba Ptujska c. 4,
—	pare. št. 262, 266/2, last FEKONJA (Ivanek) Antonije, Ptujska c. 41,
—	pare. št. 196/8, last GOMZI Alojza in GOMZI (Hojs) Ernestine, vsakega do 1/2, oba Boračeva 25,
—	pare. št. 208, 209, 210, last HAJDINJAK Ivana in Rudolfa, vsakega do 172, oba Boračeva 5,
-	pare. št. 173/3, 175/1, 175/4, 206/1, 206/2, 207, last HALOŽAN Janeza in HALOŽAN (Mueler) Marije, vsakega do 1/2, oba Orehovci 3,
—	pare. št. 175/5, last HALOŽAN (Miller) Marije, Orehovci 14,
-	pare. št. 173/13, 173/14, 260/4, last HAMLER Alojza in HAMLER (Kegl) Katarine, vsakega do 1/2, oba Ptujska c. 2,
—	pare. št. 144,146, last HAMLER Emila in HAMLER (Emeršič) Terezije, vsakega do 1/2, oba Sp. Ščavnica 23,
-	pare. št. 197/3, 197/4, 198/4, 198/5, 170, 173/8, last HAMLER Franca do 7/12 ih HAMLER (Domajnko) Terezije, do 5/12, oba Janžev vrh 49,
—	pare. št. 219, last HAMLER Mihaela, Šratovci 12,
—	pare. št. 221, last HAMLER Silve, G. Radgona, Apačka c. 20,
-	pare. št. 289/2, last HORVAT Petra in HORVAT (Ščančar) Rozalije, vsakega do 1/2, oba Boračeva 7,
-	pare. št. 192/10, 192/12, 193. last IRGOLIČ Alojzije, Orehovci 2,
—	pare. št. 33/3, 173/11, 173/12, 176, 177, 179, 180, 202/4, last IRGOLIČ Antona in Ane, oba Orehovci, vsakega do 1/2,
-	pare. št. 175/6, 175/7, last IVANEK Antona in IVANEK (Mir) Cecilije, vsakega do 1/2, oba Vftna ul. 13, G. Radgona
-	pare. št. 658, 661, 667.7568, 670, 196/8, last JAVNO DOBRO
-	pare. št. 260/2, 260/3, 261, last KAUČIČ (Obal) Alojzije, Orehovci 1,
-	pare. št. 67, 173/15, 173/16. 173/17, 173/18, 175/8, 175/9, 199/1, 202/1, 202/5, last KAUČIČ Martina, Orehovci
-	pare. št. 159, 160/1, 160/2, 161, 162/1, 162/2, 163, 164, 173/20, 187/2, 192/2, 192/3, 192/11, 199/2, 201,202/2,202/6, 237, 238/2, last KMETIJSKI KOMBINAT Gor. Radgona,
—	pare. št. 197/7, 198/1, last KOCBEK Lizike in Marte, vsake do 1/2, obe Orehovci 10,
—	pare. št. 192/1, last KRANJC (Vogrinec) Antonije, Orehovski vrh 29,
—	pare. št. 172, last KREFT Antona, Ptujska c. 42,
-	pare. št. 3, 263, 264, 265, 266/1, 267/1, 267/2, 268, 272/1, 274, 278/1, 289/1, last KURBUS Jožefa in KURBUS (Križan) Elizabete, vsakega do 1/2, oba Sp. Ščavnica 43,
—	pare. št. 272/2, last LEOPOLD Janeza in LEOPOLD (Križan) Frančiške, vsakega do 1/2, oba Šlehingerjev breg 4, G. Radgona,
-	pare. št. 173/4, 191/12, 194/1, 194/2, last LIPIČ (Pelci) Albine, do 13/24, LIPIČ Miroslave, do 4/24, LIPIČ Milene, do 7/24, vse Črešnjevci 39,	>
-	pare. št. 235, 238/1, 238/3, 238/4, last LIPIČ (Rožman) Magdalene, Boračeva 11,
-	pare. št. 197/5, 198/3, last LIPIČ Viktorja in LIPIČ (Rožman) Magdalene, vsakega do 1/2, oba Boračeva 9,
-	pare. št. 200, last MLINARIČ Petra do 3/4 in MLINARIČ
STRAN 16 VESTNIK, 28. JULIJA 1983
samoyjavm.	o sjoboim	4Aa, sVxmoosax poroKto o
presmcevanjp samovrovaNpegA apoxaipma o svcVraira mep^avV letata itaekajoCe obdobne, fipantno ovrednoten detovm natri po kaW.ulalwra'n elementih in fmacmh natrt.
51.	Člen.
Po usmeritvah iz planskih dokumentov skupnosti in na podlag,! vsklajenih delovnih in finančnih načrtov zdravstvenih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, skaterimise sklepa samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, z razvojnimi možnostmi skupnosti, pripravi koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela skupščine skupnosti predlog samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela za srednjeročno obdobje in ga predloži v razpravo in sprejemanje zboru uporabnikov skupščine skupnosti. Ko zbor uporabnikov sprejme predloženi samoupravni sporazum o svobodmi menjavi, ga predloži v sprejemanje zdravstvenim temeljnim in drugim organizacijam združenega dela.
Izvajalci zdravstvenih storitev se o sklenitvi predloženega samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela izrekaljo v svojih samoupravnih organih. O svojih odločitvah glede sklenitve samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela obvestijo zbor uporabnikov skupščine skupnosti v roku, kije bil določen.
•58. člen
Delegati v zboru izvajalcev skupščine skupnosti v procesu sklepanja samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, ki opravljajo zdravstvene storitve v občini in regiji, ocenjujejo vsklajenost njihovih predloženih delovnih načrtov c planskimi in drugimi nalogami in dogo-voijeno delitvijo dela. Pri tem upoštevajo racionalizacijo m večjo učinkovitost pri opravljanju zdravstvenih storitev, odpravljanje oziroma preprečevanje nepotrebnega ponavljanja dejavnosti in kako so upoštevana dogovorjena izhodišča za uveljavljanje družbenoekonomskega položaja izvajalcev napram drugim delavcem.
59.	člen
V postopku za pripravo in sprejemanje aneksa k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela, se smiselno uporabljajo določbe 56.. 57. in 58. člena tega statuta.
VI. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
60.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih inv drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporihmed skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva, uporabniki in izvajalci skupaj z uporabniki in izvajalci iz drugih občinskih zdravstvenih skupnosti ali d rugih samoupravnih interesnih supnosti ustanovijo .posebno sodišče združenega dela na področju zdravstvenega varstva.
Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki so v njegovi pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja določijo ustanovitelji s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
VII. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
61.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupnos mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o vsem delovanju skupnosti, o problemih in razmerah v zdravstvenem varstvu v občini ter o njegovem razvoju, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev pa tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora.
62.	člen
Javnost dela in obveščanje o delu skupnosti se zagotavlja:
— preko delegatov zborov skupščine.
— s pismenimi gradivi za seje zborov, drugih organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti.
— z občasnimi informacijami o delu skupnosti v delegatskem glasilu občine.
— z javnim objavljanjem sklepov in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
— s sredstvi javnega obveščanja in
— z drugimi oblikami obveščanja, kijih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
Za javnost dela skupnosti skrbi predsednik skupščine skupnosti.
63.	člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa samoupravnega splošnega akta se lahko omejijavnost dela skupnosti. Sklep o tem sprejme organ skupnosti oziroma skupni organ skupščine skupnosti, v čigar področje zadeva spada izven seje pa predsednik organa. Zoper sklep o omejitvi javnosti je mogoč ugovor na skupščino skupnosti.
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
— ki so tajni po zakonu, drugem splošnem predpisu in samoupravnem splošnem aktu,
apVSfct®
s-VmpnostK spoTOtaxa tat vaph na vemeXpx samosipTaNrSn.
splosnin ataov all sKlapov
organizacij zčiružene^a Aninih samotipraNrhh oraarazaoi m sVm-pnosti,
—ki jihkol tajne doleti pTisVojmoT^andrnžVenopoVititnestaipnGsl!, — o zdravstvenem stanju uporabnikov.
64.	člen
Člani organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti ter delavci strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna ih druga pomožna dela, ki sodelujejo v postopku priprave in formacij za odločanje, ne smejo uporabljati v tem postopku pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri uporabnikih in izvajalcih povzročili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti ali bi bili v nasprotju z interesi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
65.	člen
Za hrambo zapisnikov in gradiva, ki ga obravnavajo organi skupnosti in skupni organi skupščine skupnosti skrbi strokovna služba, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela.
V strokovni službi so delegacijam in delegatom stalno na vpogled - zapisniki in drugo gradivo ter dokumentacija, kije bila obravnavana na sejah organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti.
VIII. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
66.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del za potrebe skupnosti oblikuje skupnost delovno skupnost strokovne službe skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju socialnega varstva, lahko pa tudi skupno z drugimi občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti..
Delovna skupnost strokovne službe mora zagotoviti občinski zdravstveni skupnosti administrativno-tehnične pogoje za delo njenih organov, opravila v zvezi s posebnim postopkom za uveljavljanje pravic ter določene druge strokovne naloge in opravila.
67.	člen
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum v skladu z zakonom.
Na strokovno službo in druge organizacije, ki opravljajo strokovna, administrativna indruga opravila za skupnost, ni mogoče prenesti pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti.
68.	člen
Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja strokovne službe, ki ga imenuje skupščina skupnosti po vsaklajenem predlogu skupščin drugih skupnosti v občini, ki so oblikovale skupno delovno skupnost strokovne službe in na podlgi mnenja delavcev delovne skupnosti strokovne službe.
„ Vodja strokovne službe je imenovan za štiri leta inje lahko ponovno imenovan.
69.	člen
Vodja delovne skupnosti strokovne službe opravlja predvsem naslednje naloge:
— organizira in vsklajuje delo delovne skupnosti strokovne službe, skrbi za zakonitost, pravilnost, pravočasnost m racionalnost njenega poslovanja,
—je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta, periodičnih obračunov in zaključnega računa delovne skupnosti strokovne službe,
— sodeluje na sejah in sestankih ali zagotovi udeležbo drugega strokovnega delavca, ko je na poziv drugih organov in organizacij potrebno zagotoviti navzočnost strokovne službe,
— organizira sodelovanje z drugimi organi in organizacijami v skladu z nalogami delovne skupnosti strokovne službe,
— poroča skupnosti o delu delovne skupnosti strokovne službe.
— po sklepih skupščine in njenih organov opravlja druge naloge.
IX. PREHODNE IN SKLEPNE DOLOČBE
70.	člen
Statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti sprejemata enakopravno oba zbora skupščine po predhodni razpravi v delegacijah oziroma temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovnih skupnosti in krajevnih skupnostih, razen če zakon ne določa drugače.
Spremembe in dopolnitve statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov se sprejemajo po enakem postopku kot statut oziroma samoupravni splošni akt.
71.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah skupščin Pomurskih občin.
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati Statut Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota objavljen v Uradnih objavah skupščin Pomurskih občin štev. 7/77.
Številka: 243/1983-1-1/1
V Murski Soboti, dne 20. junija 1983
Predsednik skupščine Evgen HORVAT
(Rožman) Ane, do 1/4, oba Šratovci 19,
—	pare. št. 197/1, 198/7, last MULEC Franca in MULEC (Hege-dič) Natalije, vsakega do 1/2, oba Šratovci 8,
—	pare. št. 173/5, last PELC L. (Turki) Justine, Ptujska c. 1,
—	pare. št. 231/1, 231/2, 232, last PINTARIČ (Cer) Erike. 3ora-čeva 9.
—	pare. št. 203, 204/1, 204/3, last PINTARIČ Ivana, Boračeva 9
—	pare. št. 205/1, 205/2, last PINTARIČ Jožefa, do 31/128, PINTARIČ Alojza, do 31/128, PINTARIČ Frančiške, do 31/128, in PINTARIČ Petra, do 35/128, vsi Ptujska c 42.
—	pare. št. 204/2, last PINTARIČ Jožefa, Alojza, Petra, Frančiške, vsakega do 1/4, vsi Ptujska c. 19,
—	pare. št. 150/2, last RIHTARIČ (Marinič) Ljudmile. Črešnjevci 118,
-	pare. št. 37. 248, 249. 250..252, 254, 255, 257, 259, 260/1, 275/1, 276/1, 278/2, last ŠČANČAR (Stanko) Katarine, Ptujska c. 52,
—	pare. št. 225, 226, last ŠKRLEC Franca, ŠKRLEC (Rožman) Rozalije, vsakega do 1/2, Boračeva 13.
—	pare. št. 224, last ŠKRLEC (Kaučič) Marije, in Ivana, Ptujska cesta 46. vsakega do 1 /2,
—	pare..št. 222, last ŠPINDLER (Osojnik) Magdalene in Marije, vsake do 1/2, obe Orehovci 13,
-	pare. št. 148. 149, 151, last ŠPINDLER Marije, Orehovci 13,
-	pare. št. 36. 165/1, 166/2. 167/1. 202/3, 202/3, 240, 241, 242.
243. 244. 275/2. 276/2. last ŠTRAKL (Čirič) Marije in ŠTRAKL Andrejai vsakega do 1/2, oba Ptujska č. 51,
—	pare. št. 173/1, 173/2, last ŠTRAKL (Knaflič) Veronike in ŠTRAKL Antona, vsakega do 1/2, oba Črešnjevci 63,
-	pare. št. 165/2. 166/1. 167/2. last TRATNJEK (Vrečko) Marije p. Apače. Mahovci 16,
—	pare. št. 173/6, 192/4, 192/5, 192/6, 192/7, last VRAČKO Alojza, do 1/2, VRAČKO Jakoba, VEBERIČ Franca, vsakega do 1/4, vsi Orehovci 7.
—	pare. št. 231/3, last VRAČKO Alojza. Orehovci 7,
-	pare. št. 139/3, ,141 142/1, 142/2, 142/3. last VRBANČIČ Martina in VRBANČIČ (Šaruga) Terezije,. vsakega do 1/2, oba Orehovci 6.	•
—	pare. št. 168, 169, last VRBANČIČ (Šaruga) Terezije, Orehovci 6,
-	pare. št. 197/2. 198/6. 214, 215, 216, 217, 218/1, 218/2, last ZADRAVEC (Irgolič) Marije, Janžev vrh 47,
-	pare. št. 34, 227/1. 227/2, 227/3, 229, 230, 239, last ŽERDIN Ignaca in ŽERDIN (Polak) Terezije, vsakega do 1/2, oba Žabjak 1,
-	pare. št. 198/2, 197/6. last ŽNIDARIČ Ivana in ŽNIDARIČ (Lipič) Marije, vsakega do 1/2, oba Črešnjevci 2,
e	) Komasacijsko območje v k. o. Šratovci zajema naslednja kmetijska zemljišča:
— pare. št. 557, 558, 559, last HAJDINJAK (Rožman) Marjete, Šratovci 5,
f	) Komasacijsko, območje, v k. o; Zbigovci zajema naslednja kmetijska zemljišča:
—	pare. št. 485/4, last DUH Marije, in Alojzije, Zbigovci 10, vsake do 1/2,
-	pare. št. 501. 504/2, 504/2, 507/1. 507/2. 508, 511/2, last FEKONJA Andfeja in FEKONJA (Horvat) Silve, Zbigovci 1, vsakega do 1/2,	j
-	— pare. št. 504/1, 510, 511/1, last FEKONJA Petra, roj. 1926, Orehovski vrh 8,
-	pare. št. 459. 496, 498. last KARNER Edvarda, Avstrija,
—	pare. št. 476/1. 476/4. 479/1, 479/2,. 480, 484/2, 485/1,485/2, 485/5, 485/6, 492, 493, 494, 495,499,. 500, last DL v uporabi Kmetijski kombinat G. Radgona,
-	pare. št. 482, 483, 485/3, last LUKOVNJAK Verone, roj. 1911, Orehovski vrh 25.
—	pare. št. 484/1, last MULEC (Anžel) Miroslave in MULEC Romana, Zbigovci 27. vsakega do 1/2,
—	pare, št, 502, last RAUTAR Marije, roj. 1921, Črešnjevci 24,
-	pare. št. 476/5, last ROŠKAR Franca, ROŠKAR (Štangl) Marije, ROŠKAR Marije ml. in ROŠKAR Marka, vsakega do 1/4,
—	pare. št. 481. last ROŠKAR Franca in ROŠKAR (Štangl) Marije, Žbigovci 11, vsakega do 1/2,
—	pare. št. 512. 513, 514, last ROŠKAR Franca, Marije.ndl., Marka ndl. in ROŠKAR (Štangl) Marije, vsi Zbigovci 11, vsakega do 1/4,
III.
Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči in njihovo parceliranje, prepovedana pa je s tem tudi graditev in spreminjanje kultur in to do ponovne razdelitve zemljišč na tem območju (82. člen zakona o kmetijskih zemljiščih).
IV.
Zoper to odločbo ni dopustna pritožba. Stranka lahko v 30 dneh sproži upravni spor pri vrhovnem sodišču SR Slovenije.
Predsednik skupščine občine
Jože Kolbl
190	.
Na podlagi 58. člena Ustave Socialistične republike Slovenije in 32. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS štev. 1/80) ter zaradi uskladitve nalog in organizacije Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota z zakonom o zdravstvenem varstvu, sklenejo delavci in drugi delovni ljudje ter občani, samoupravno, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih in v krajevnih skupnostih spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota (Ur. objave skupščin Pomurskih občin štev. 7/77) tako,'da v prečiščenem besedilu glasi:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota
1.	TEMELJNE DOLOČBE
l.člen
Delavci v združenem delu in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost s sredstvi, ki so v lasti občanov, združeni v temeljne in druge organizacije združenega dela in v druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in delavci v zdravstvenih in drugih organizacijah združenega dela in društvih, ki opravljajo zdravstvene storitve na vseh področjih zdravstvene dejavnosti za potrebe uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) se združujejo v Občinsko zdravstveno skupnost Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi v njej z združevanjem dela in sredstev, po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter z uresničevanjem svobodne menjave dela, zagotovili zdravstveno varstvo.
2.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota.
Sedež skupnosti je v Murski Soboti, Titova 24.
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z napisom: Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota.
3.	člen
Skupnost zastopa predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. V odsotnosti predsednika skupščine zastopa skupnost podpredsednik skupščine skupnosti z enakimi pooblastili.
Za skupnost podpisuje predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine ali pooblaščeni delavec delovne skupnosti strokovne službe.
4.	člen
Dejavnost skupnosti je obravnavanjein ugotavljanje celotnih potreb in interesov po zdravstvenem varstvu v občini in zagotavljanje, njihovega zadovoljevanja s svobodno menjavo dela v skupnosti in po njej.
'	5. člen
V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev.
Za svoje obveznosti v pravnem prometu odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
II. NALOGE SKUPNOSTI
6.	člen
Dejavnost skupnosti uresničujejo uporabniki in izvajalci s svobodno menjavo dela in se v skupnosti enakopravno sporazumevajo zlasti o:
—	združevanju dela in sredstev, da si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo;
—	vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega varstva;
—	politiki razvoja in prostorske razporejenosti temeljnih in drugih zdravstvenih organizacij združenega dela;
—	planih skupnosti, s katerimi usklajujejo in določajo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in interese na področju celovitega zdravstvenega varstva;
—	- skrbi za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva;
—	sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z temeljnimi in drugimi zdravstvenimi organizacijami združenega dela oziroma sklepanju pogodb z drugimi izvajalci zdravstvenega varstva;
—	problematiki v Medobčinski zdravstveni skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije ter oblikujejo in usklajujejo Svoja stališča in predloge;
—	postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva in to skupaj ž drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v Socialistični republiki Sloveniji;
—	zagotavljanju možnosti za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev in za raziskovalno delo.
7.	člen
Uporabniki in izvajalci uresničujejo svoje pravice do samoupravnega odločanja neposredno v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih in drugih samoupravnih skupnostih ali prek svojih delegacij in delegatov.
8,	člen
Uporabniki in izvajalci uresničujejo naloge skupnosti s samoupravnimi splošnimi akti, zlasti s:
—	pride do spora pri uveljavljanju pravic do socialne varnosti
_	—so kršene pravice iz zdravstvenega varstva in ne gredo te pravice iz sred ste v skupnosti.
—	organ zdravstvene organizacije pritožbe uporabnika ni obravnaval ali paje ni rešil v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti,
—	uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva mimo tistih, ki so zagotovljene po zakonu in samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznosti^ iz zdravstvenega varstva.
—	ne iznnlnimeio svojin obveznosti do skupnosti m praiagaio oprostitev plačila oziroma plačevanja prispevkov za zdravstveno varstvo (delno ah v celoti) so pa zavezanci za prispevke,
—	predlagajo oprostitev plačila prispevka k stroškom zdravstvenega varstva za posamezno zdravstveno storitev, zdravilo ali pripomo-
—	vložijo zahtevek za delno ali celotno oprostitev ali odložitev plačila škode. povzročene skupnosti zaradi stroškov zdravljenja in izplačanih nadomestil, ker so bili po njihovi poškodovani drugi uporabniki.
44.	člen
O zahtevi uporabnika iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega člena mora odbor za varstvo pravic odločiti v osmih dneh po vložitvi zahtevka, v vseh ostalih primerih pa v 36 dneh od prejema zahtevka. O svoji odločitvi izda odbor za varstvo pravic sklep, zoper katerega pa lahko uporabnik, če ni zadovoljen z ddločitvijo v 30 dneh po prejemu sklepa uveljavlja sodno varstvo pravic pri pristojnem sodišču združenega dela.
Sodno varstvo pred pristojnim sodiščem združenega dela lahko uveljavlja uporabnik tudi tedaj, če odbor za varstvo pravic ne odloči o njegovem zahtevku iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega člena v osmih dneh po vložitvi zahtevka, oziroma če ne odloči o njegovem zahtevku v 30 dneh po vložitvi v vseh ostalih primerih prejšnjega člena.
Stalne in občasne komisije in delovna telesa
45.	člen
Za posamezna vprašanja lahko skupščina izvoli stalne in občasne komisije in delovna telesa. Stalne komisije sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije in delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani.
46.	člen
Za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV ima skupščina skupnosti stalno komisijo.
Komisija ima 6 članov. Člani komisije izvolijo svojega predsednika.
47.	člen
Komisija za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV:
—	spremlja zdarvstveno varstvo borcev.
—	predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe za izboljšanje zdravstvenega varstva borcev,
—	sodeluje z organizacijami Zveze združenj borcev NOV pri reševanju problematike zdravstvenega varstva borcev NOV.
—	opravlja druge naloge, kijih določi skupščina skupnosti.
V. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI
...	, .	48. člen
skupnost izpolnjuje svoje naloge na podlagi planskih dokumentov, ki lih sprejema v procesu kontinuiranega planiranja skupaj z drugimi družbenopolitičnimi in samoupravnimi skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela ip delovnimi skupnostmi.
49.	člen
Postopek za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana in srednjeročnega plana'skupnosti. določi v skladu z zakonom skupščina skupnosti na skupni seji obeh zborov inopredeli način ter roke za pripravo obeh planskih dokumentov.
50.	člen
Podlaga za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti je analiza razvojnih možnosti na področju zdravstvenega varstva v občini, s katero se ugotovi stanje na tem področju, potrebe in interese prebivalstva ter možnosti njihovega zadovoljevanja glede na načrtovani gospodarski in socialni razvoj občine v planiranem obdobju.
Na podlagi analize razvojnih možnosti iž prejšnjega odstvka se ob upoštevanju demografske strukture prebivalstva, njegove obolevnosti in potreb po zdravstvenih storitvah ter socialnih varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, razpoložljive zmogljivosti zdravstvenih organizacij združenega dela in njihove usposobljenosti ter materialne opremljenosti, pripravijo zasnove elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
Analizo razvojnih možnosti zdravstvenega varstva v občini in za-. snove elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti izdela organ, ki ga v smislu 49. člena določi skupščina, skupnosti.
Analizo razvojnih možnosti zdravstvenega varstva v občini in zasnove elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma po temeljih plana skupnosti enakopravno obravnavata zbora skupščine skupnosti in določita predlog razvojnih ciljev in usmeritev na področju zdravstvenega varstva, prednostnih nalog inelementov plana ter ga predložita delavcem . v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih v razpravljanje in sprejemanje.
51.	člen ,	Na podlagi dogovorjenih in sprejetih elementov plana pripravi
organ iz tretjega odstavka 50. člena osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti z vsemi sesta Vinami, ki jih določa zakon in ga predloži v razpravljanje ih sprejemanje zboroma skupščine skupnosti.
Na podlagi razprave v zborih skupščine in razprave v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela določita zbora skupščine predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in ga predložita delavcem v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugim delovnim ljudem m občanom krajevnih skupnostih v sprejemanje.
S posebnim sldepom zbora skupščine ugotovita, daje samoupravni sporazum po delavcih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in vdeiovnihskupnostih inpo delovnih ljudeh ter občanih v krajevnih skupnostih sprejet.
52.	člen
Ko je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti sprejet, sprejmeta zbora skupščina v soglasju s skupščino občine Murska Sobota plan skupnosti.
Plan skupnosti vsebuje:
—	srednjeročne cilje razvoja zdravstvenega varstva,
—	naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
—	naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev,
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
53.	člen
Uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev v skupnosti uresničujejo svobodno menjavo dela na podlagi samoupravno ugotovljenih osebnih, skupnih in celovitih potreb in interesov na področju zdravstven nega varstva dohodkovnih možnosti uporabnikov ter na podlagi strokovnih. tehničnih, kadrovskih in drugih zmogljivosti izvajalcev.
Svobodna menjava dela med uporabniki samoupravno organiziranih v skupnosti in izvajalci, samoupravno organizirani v zdravstvenih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela temelji na sprejetih planskih aktih in na njihovi podlagi sklenjenih srednjeročnih samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, ki jih po potrebi dopolnjujejo aneksi.
54.	člen
Predmet svobodne menjave dela so zdravstvene storitve v:
—	osnovni zdravstveni dejavnosti,	(
—	specialistični ambulantni zdravstveni d dejavnosti.
—	bolnišnični zdravstveni dejavnosti.
—	zdraviliški zdravstveni dejavnosti,
—	zdravstveni dejavnosti univerzitetnih zdravstvenih organizacij,
—	preskrbi z zdravili, sanitetnim materialom, ortopedskimi pripomočki in konzervirano krvjo, krvnimi derivati in krvnimi proizvodi,
—	nujni medicinski pomoči in reševalnih prevozih.
55.	člen
Sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela se zagotavljajo:
—	iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost in iz dohodka delovnih ljudi ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev, za obveznosti, ki izhajajo iz uresničevanja obsega zdravstvenega varstva, ki ga določi zakon in samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti in za del sredstev za razširjeno reprodukcijo. ki je s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti dogovorjen v ceni storitev;
—	iz osebnih dohodkov delavpev oziroma iz sklepa skupne porabe ter iz osebnih dohodkov delovnih ljudi, za izpolnjevanje obveznosti v zvezi z uresničevanjem drugih pravic do zdravstvenega varstva.
Za uresničevanje pravice do socialne varnosti v času nezmožnosti za delo v zvezi z zdravstvenim varstvom ter druge pravice do socialne varnosti po zakonu, se sredstva zagotavljajo iz osebnih dohodkov delavcev in delovnih ljudi.
56.	člen
Zbor uporabnikov skupščine skupnosti začne postopek za pripravo in sklenitev samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela.
N ajmanj 30 dni pred potekom obdobja, za katero je bil samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela sklenjen, seznani zbor uporabnikov skupščine skupnosti zdravstvene temeljne in druge organizacije združenega dela, s katerimi je sklepal samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, o razvojnih možnostih, opredeljenih v planskih dokumentih s sredstvi za zdravstveno varstvo, njihovi razporeditvi po zdravstvenih dejavnostih s prednostnimi cilji in nalogami, možnostmi zaposlovanja ter z višino in načinom uporabe kalkulativnih elementov za oblikovanje cen zdravstvenih storitev in sprejme izhodišča in podlage za pripravo delovnih in finančnih načrtov zdravstvenih temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
Najmanj 15 dni pred potekom obdobja, za katero je bil samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela sklenjen, predložijo zdravstvene temeljne in druge organizacije združenega dela, s katerimi se sklepa
______samoupravnim sporazumom o temeljiti plana in s plani;	_
_______ samoupravnim sporazumom, ki ureja pravice m obveznosti iz zdravstvenega varstva;
— samoupravnim sporazumom, ki ureja postopek m način uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva.
HI. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
a) Organi skupnosti
SKUPŠČINA SKUPNOSTI
9.	člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti. Sestavljajo jo delegati uporabnikov, delegirani v zbor uporabnikov in delegati izvajalcev, delegirani v zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v zdravstvenih organizacijah, ki opravljajo storitve na vseh področjih zdravstvene dejavnosti po programu zdravstvenega varstva skupnosti kot tudi delegacije delavcev v drugih organizacijah in skupnostih, za katere določi zakon, da lahko opravljajo zdravstvene storitve.
10.	člen
Število in sestav delegatov posameznega zbora sku.pščine skupnosti določa statut ali drugi splošni akt skupnosti.
11.	člen
Skupščina skupnosti je mesto za sporazumevanje uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva.
12.	člen	*
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti.
Mandatna doba predsednikov in podpredsednikov zborov, skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev se določi s statutom skupnosti. Nihče ne more biti izvoljen na isto funkcijo več kot dvakrat zapored.
13.	člen
Na skupni seji obeh zborov skupščina skupnosti odloča zlasti o:
—	zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine Murska Sobota;
—	izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev za izvrševanje določenih nalog;
—	imenovanju vodja delovne skupnosti strokovne službe, ki opravlja dela in naloge za skupnost;
—	imenovanju članov organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovi za izvrševanje skupnih nalog;
—	drugih zadevah o katerih odločata zbora na skupni seji.
14.	člen
Oba zbora sporazumno in enakopravno odločata zlasti o:
—	predlogu elmentov plana, ki ga skupnost predlaga delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—	vskladitvi planskih elementov in samoupravnih sporazumov o temeljih plana med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi in tako nastalih medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz te vskla-ditve;
—	sprejetju višine prispevka za zdravstveno varstvo;
—	medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki izhajajo iz sodelovanja skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi skupnostmi ter Z drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana;
—	določata postopek valorizacije dogovorjenih sredstev skupnosti, ki so potrebna za uresničitev sprejetih programov zdravstvenega varstva;
—	statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti;
—	osnovali in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva;
—	predlogih za delitev dela med izvajalci zdravstvenih storitev na območju občine in na medobčinski ravni;
—	politiki razvoja zdravstvenih organizacij, kar zadeva teritorialno razporeditev in razširitev njihove materialne podlage, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva ter dohodkovne možnosti uporabnikov;
—	kadrovski in štipendijski politiki na področju zdravstva;
—	uvedbi računalniške obdelave podatkov ter o načinu in postopku vodenja evidence ter drugih administrativnih postopkov na področju zdravstvenega varstva, upoštevaje pri tem racionalnost poslovanja;
—	ukrepih za vsklajevanje razvoja zdravstvenega varstva s potrebami splošne ljudske obrambe ter za zagotavljanje materialnih in drugih potrebnih sredstev za izpolnitev teh nalog v mirnem in v vojnem času ter ob naravnih ali drugih hudih nesrečah;
—	soglasju za ustanovitev enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti in o mnenju za ustanovitev zdravstvene delovne organizacije;
—	soglasju k prenehanju zdravstvene delovne ali zdravstvene temeljne organizacije in k ukrepom družbenopolitične skupnosti za zavarovanje
interesov upoiabmkov in ^ir^e Amitoene skupnosti v zvezi z. prenehanjem zdravstvene delovne ali zdravstvene temeljne organizacije,
		sprožitvi spora pred sodiščem združenega dela zoper izločitev zdravstvene temeljne organizacije;
'	— uvedbi postopka za odpravo zdravstvene temeljne organizacije;
—	drugih statusnih vprašanjih zdravstvenih delovnih in zdravstvenih temeljnih organizacij, ki opravljajo svojo dejavnost na območju skupnosti;
—	načrtu dela skupnosti, finančnem načrtu, periodičnem in zaključnem računu skupnosti;
—	soglasju k določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, k programu njenega dela in k razvidu del oziroma nalog;
—	autentični razlagi samoupravnih splošnih aktov skupnosti;
—	usmeritvah, stališčih in predlogih, ki se nanašajo na izvrševanje drugih nalog skupnosti.
15.	člen
V zboru uporabnikov delegati odločajo in se sporazumevajo zlasti o:
—	predlogu elementov plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih se zagotavljajo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemajo v svobodni menjavi dela;
—	obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem povezanih medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene, ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev;
—	sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z izvajalci zdravstvenih storitev;
—	izvoliti delegata v zbor uporabnikov Medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije;
—	drugih zadevah, ki so v pristojnosti zbora uporabnikov.
16.	člen
V	zboru izvajalcev delegati odločajo in se sporazumevajo zlasti o:
—	elementih plana s stališča potreb in interesov prebivalstva po zdravstvenem varstvu ter strokovnih, kadrovskih, tehničnih, materialnih, organizacijskih in drugih zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij in skupnosti, ki opravljajo zdravstvene storitve;
—	organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev s ciljem, da se uporabnikom zagotovi strokovno, pravilno, pravočasno, celovito in učinkovito zadovoljevanje potreb po zdravstvenem varstvu;
—	delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela na podlagi programa zdravstvenega varstva;
—	organizaciji in opravljanju zdravstvenih storitev ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v razmerah splošnega ljudskega odpora;
—	problematiki s področja vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev ter raziskovalnega dela na področju zdravstvene dejavnosti;
—	izvolitvi delegata v zbor izvajalcev Medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije;
—	drugih zadevah, ki so v pristojnosti zbora izvajalcev.
ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR
17.	člen
Nadzor nad uresničevanje pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti in njene strokovne službe, ki opravlja strokovna in administrativna dela, opravlja odbor za samoupravni nadzor.
Sestavo odbora, postopek za njegovo izvolitev in njegove naloge, ureja statut skupnosti.
b) Organi skupščine skupnosti
18.	člen
Za pripravo predlogov in za izvrševanje odločitev skupščine ali posameznega zbora skupščine skupnosti in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki so:
—	koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge,
—	koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in
—	odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Za posamezna področja dela in za posamezne naloge ustanovi skupščina na skupni seji zborov še druga stalna ali občasna delovna telesa in imenuje članeteh delovnih teles.
19.	člen
Sestava skupnih organov skupščine skupnosti in njihovo področje dela ureja statut skupnosti.
IV. PLANIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
20.	člen
Svoje celovite osebne in skupne potrebe po zdravstvenem varstvu ter medsebojne pravice in obveznosti določajo uporabniki in izvajalci s sporazumom o temeljih plana in z drugimi planskimi akti v skladu z družbenim planom v občini in republiki.
21.	člen
V postopku planiranja v skupnosti uporabniki in zdravstvene temeljne organizacije oziroma zdravstvene delovne organizacije usklajujejo zlasti naslednje elemente:
— program zdravstvenegavarstva, ki obsega vrste in število
ta. s.avttovoptaN ra tsaA-toT
STRAN 18 VESTNIK, 28. JULIJA 1983
Samoupravni nadzor nad uresničevanjem pravic in bbvexnosxi iz. zdravstvenegavarstv a,obtikovanjemnvporabo Sredstev,riresiatevanjem planov, programov 'm nalog ter delom organov skupnosti in strokovne službe,ki opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela za skupnost, uresničujejo uporabniki in izvajalci neposredno inprek odbora za samoupravni nadzor.
30.	člen
Člane odbora za samoupravni nadzor volijo in odpokličejo delegacije uporabnikov in izvajalcev preko skupščine skupnosti. V odbor za samoupravni nadzor ne more biti izvoljen člandelegacije, kije izvoljen v organe skupščine skupnosti.
31.	člen
Odbor za samoupravni nadzor ima 6 članov.
Člani odbora izvolijo predsednika in podpredsednika odbora.
Odbor za samoupravni nadzor organizira in opravlja nadzor na način, ki ga sam določi, lahko pa sprejme poseben poslovnik o svojem delu.
32.	člen
Odbor za samoupravni nadzor spremlja in nadzoruje:
—	uresničevanje pravic delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov iz zdravstvenega varstva,
—	izpolnjevanje obveznostim odgovornosti pri oblikovanju in porabi sredstev za zdravstveno varstvo po finančnem načrtu,
-	- uresničevanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana in drugih planskih aktov,
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, izpolnjevanje sprejetih odločitev m sklepov uporabnikov in izvajalcev.
—	delo organov skupnosti.
—	delo strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela,
—	opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakonov in samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
33.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti lahko odbor zahteva od skupščine skupnosti in njenih organov ter strokovne službe in vodja strokovne službe podatke, kijih potrebuje pri delu, ima pa tudi pravico pregledati vso ustrezno dokumentacijo.
Odbor opravlja nadzor po svoji pobudi, na pobudo delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnosti, njihovih delegacij in delegatov, prav tako pa tudi na predlog skupščine skupnosti, njenih organov in vodja strokovne službe.
Odbor mora o svojem delu obveščati delavce, druge delovne ljudi in občane; o ugotovitvah poroča skupščini skupnosti in če ugotovi nepravilnosti, predlaga ukrepe, da bi jih odpravili.
IV. ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI
34.	člen	„	....
Za izpolnjevanje sklepov skupščine, pripravo predlogov, ki so v njem pristojnosti in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti naslednje skupne organe uporabnikov in izvajalcev:
—	koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge,
—	koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in — odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Skupne organe uporabnikov in izvajalcev sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge
35.	člen
Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge ima 12 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora.
•	36. člen
Odbor opravlja naslednje naloge:
—	pripravlja predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov m ukrepov o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in izvajalcev v zborih ah skupščini skupnosti.	.....	•<.
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki so bili sprejeti v zborih ah v skupščini skupnosti,
—	skrbi za uresničevanje razvojnih načrtov jn drugih ukrepov s področja zdravstvenega varstva, ki jihje sprejela skupščina skupnosti kot enakopraven zbor v skupščini občine,
—	seznanja zbore in skupščino skupnosti s problematiko uresničevanja politike zdravstvenega varstva in predlaga ustrezne ukrepe,
—	poroča o svojem delu skupščini skupnosti,
—	zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi občine, drugih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini,
Shayne.	Vato c.	jc.	iVto
upcrabmVcN wviteor nvajatceN.
Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela
31.	člen
Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela ima 6 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora.
*	38. člen
Odbor opravlja naslednje naloge:
—	skrbi za vsklajene aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev,
—	v sodelovanju z zdravstvenimi temeljnimi organizacijami oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela,
—	poroča skupščini skupnosti in predlaga ustrezne ukrepe,
—	opravlja druge naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev.
Predsednika koordinacijskih odborov
39.	člen
Predsednik koordinacijskega odbora opravlja naslednje naloge:
—	vodi in vsklajuje delo koordinacijskega odbora ter skrbi za izpolnjevanje nalog skupnosti,
—	sklicuje in vodi seje koordinacijskega odbora ter predlaga njihov dnevni red,
—	skrbi za zakonitost dela koordinacijskega odbora.
—	poroča zborom skupščine o delu koordinacijskega odbora med dvema sejama zborov in o izpolnitvi sprejetih ukrepov.
—	po pooblastilu skupščine in koordinacijskega odbora opravlja druge naloge.
Če je predsednik koordinacijskega odbora odsoten, ga nadomešča podpredsednik koordinacijskega odbora.
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno amozaščito
40.	člen
Za neposredno izvajanje priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima skupščina skupnosti odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 6 članov.
Člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvoli skupščina na seji obeh zborov v enakem številu med delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, pri čemer upošteva tudi funkcionarje skupnosti, ki so člani odbora po položaju.
Predsednik skupščine skupnosti je po položaju predsednik odbora.
41.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge:
*	— predlaga skupščini skupnosti ukrepe za vsklajevanje zdravstvene dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno varstvo prebivalstva,
—	pripravlja obrambni načrt skupnosti,
—	pripravlja načrt delovanja skupnosti ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na zdravstveno varstvo prebivalstva,
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog skupnosti s tega področja.
Sprejme ukrepe, ki so v pristojnosti zborov skupščine skupnosti, če se skupščina zavoljo izrednih razmer ne more sestati.
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi'družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	poroča skupščini o svojem delu in o sprejetih ukrepih.
Odbor za varstvo pravic uporabnikov
42.	člen
Zaugotavljanie in odločanje o zahtevkih, predlogih, prošnjah in ugovorih uporabnikov, ko so kršene pravice, ki jim greao po zakonu in samoupravnem sporazumu o pravicah m obveznostih iz zdravstvenega varstva in za odločanje o neizpolnjevanju predpisanih obveznosti uporabnikov ima skupščina skupnosti odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Odbor ima 6 članov. Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora.
Odbor laho dela v senatih v sestavu najmanj 3 članov. Odbor imenuje predsednika in člane senata.
43.	člen
Odbor odloča o zahtevkih, predlogh, prošnjah in ugovorih uporabnikov zlasti v primerih, ko:
zdravstvenih storitev, standarde in normative za opravljanje zdravstvenih storitev, pogoje dostopnosti do zdravstvenih storitev in posebne pogoje dela v zdravstvenih temeljnih organizacijah oziroma v zdravstvenih delovnih organizacijah, potrebne rezerve zdravil, sanitetnega materiala in nadomestnih delov;
—	predvideni obseg potrebnih sredstev za izvedbo programa zdravstvenega vartstva;
—	pričakovane rezultate dela izvajalcev zdravstvenega varstva;
—	pravice do socialne varnosti;
—	ukrepe za odpravljanje motenj na področju zdravstvenega varstva, ki nastanejo zaradi sprememb materialnih in kadrovskih sposobnosti pri izvajalcih;
—	postopek in način vračila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov zdravstvenega varstva.
22.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti temelji na usklajenih elementih iz 21. člena tega samoupravnega sporazuma in obsega zlasti-
—	program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg zdravstvenega varstva, ki se zagotavlja s svobodno menjavo dela v skupnosti ter po njej v Medobčinski zdravstveni skupnosti Pomurja in v Zdravstveni skupnosti Slovenije;
—	osnove in merila za določanje cen zdravstvenih storitev;
—	osnove in merila za oblikovanje sredstev ter količino sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti;
—	obseg in način soliarnostnega združevanja in razporejanja sredstev;
—	program skupnih nalog in programov naložb;
—	način in roke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti.
23.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temljih plana skupnosti sprejmeta zbora skupščine srednjeročni in letni plan skupnosti v katerih opredelita zlasti politiko in cilje razvoja zdravstvenega varstva, ki se uresničuje v skupnosti in po njej; naloge obveznosti in sredstva prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana; naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, dogovorih ali predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev ter organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog.
,	24. člen
Po načelih kontinuiranega planiranja uporabniki in izvajalci spremljajo in analizirajo uresničevanje planov ter jih prilagajajo dohodkovnim možnostim uporabnikov tako glede pravic kot obveznosti iz zdravstvenega varstva.
V. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA
25.	člen
Svobodna menjava dela med uporabniki in zdravstvenimi temeljnimi organizacijami oziroma zdravstvenimi delovnimi organizacijami, ki so izvajalci zdravstvenih storitev, temelji na sprejetih planskih aktih, na podlagi katerih sklenejo updrabniki srednjeročne ali letne sporazume o svobodni menjavi dela v skupnosti s posamezno temeljno organizacijo oziroma delovno organizacijo, ki opravlja zdravstveno dejavnost.
26.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela določajo v sporazumih oziroma v\ pogodbah o svobodni menjavi dela zlasti vrste in obseg zdravstvenih storitev, standard storitev, ceno oziroma povračilo za opravljeno delo, medsebojna jamstva za sprejetje obveznosti in odgovornosti ter urejajo druga vprašanja, ki se nanašajo na medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev lahko uresničujejo svobodno menjavo dela tudi v neposrednih odnosih, če to omogočajo zmogljivosti izvajalcev in če se s tem ne omejuje ali onemogoča zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenem varstvu, za katerega se sporazumejo v skupnosti.
VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
27.	člen
Sredstva za zdravstveno varstvo, ki si ga zagotavljajo v skupnosti, združujejo uporabniki po načelih vzajemnosti in solidarnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih aktov.
28.	člen
Sredstva za uresničevanje programov zdravstvenega varstva oziroma za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela uporabniki združujejo:
—	iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, iz dohodka delovnih ljudi ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev, za obveznosti, ki izhajajo iz uresničevanja obsega zdravstvenega po zakonu in samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti in za del sredstev za razširjeno reprodukcijo, ki je s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti dogovorjen v ceni storitev;
—	iz osebnih dohodkov delavcev in drugih delovnih ljudi za zagotovitev nadomestil osebnih dohodkov in drugih pravic iz socialne varnosti;
—	iz drugih virov, določenih z zakonom.
29.	den
V samoupravnem splošnem aktu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, se določijo zdravstvene storitve in krog uporabnikov, ki prispevajo del svojih sredstev k stroškom zdravstvenih storitev.
30.	člen
Z aneksom k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana se vsako leto določijo merila za združevanje sredstev za uresničevanje programov skupnosti.
31.	člen
Združena sredstva se s finančnim načrtom namensko razporejajo v skladu s planskimi akti. Ob koncu poslovnega leta se z zaključnim računom ugotovijo rezultati poslovanja skupnosti.
VIL POVEZOVANJE IN SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI
32.	člen
Zaradi uresničevanja solidarnosti pri zagotavljanju pravic do zdravstvenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev, katerih opravljanje ni organizirano na območju skupnosti, zaradi usklajevanja in delitve dela med zdravstvenimi organizcijami, usklajevanje razvoja zdravstvenih zmogljivosti ter uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb, skupnost sodeluje z drugimi zdravstvenimi skupnostmi, se povezuje v Zdravstveno skupnost Slovenije, lahko pa z drugimi zdravstvenimi skupnostmi ustanovi medobčinsko zdravstveno skupnost.
33.	člen
Zaradi usklajevanja programov in planskih aktov sodeluje skupnost z drugimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini, z zdravstvenimi skupnostmi v drugih občinah, na širšem gravitacijskem oziroma zaokroženem gospodarskem območju, pa zaradi zadovoljevanja skupnih interesov na področju zdravstvenega varstva, uvajanja in razvijanja enotnega informacijskega sitema ter drugih skupnih nalog.
34.	člen
Skupščina skupnosti z enakopravno ustreznimi zbori skupščine občine Murska Sobota odloča o vprašanjih, ki so skladno s statutom občine v pristojnosti skupščine občine.
VIII. ENOTE OZIROMA TEMELJNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
35.	člen
Uporabniki na območju ene ali več krajevnih skupnosti Oziroma ene ali več organizacij združenega dela lahko v soglasju s skupščino skupnosti ustanovijo skupaj z izvajalci, ki zadovoljujejo del potreb po zdravstvenih storitvah uporabnikov, enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti.
Enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v samoupravnih splošnih aktih enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti v skladu z zakonom in tem samoupravnim sporazumom.
36.	člen
Enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti je mogoče ustanovoti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	usklajenost vsebinske in programske osnove enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti z družbenim dogovorom o temeljih plana občini, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti in s splošnimi družbenimi interesi na tem področju;
—	enota oziroma temeljna zdravstvena skupnost je zaključena celota v krajevni skupnosti ali v organizaciji združenega dela s specifičnimi interesi uporabnikov glede zdravstvenih storitev na področju osnovnega zdravstvenega varstva, z ustrezno organizacijsko obliko zdravstvene dejavnosti, ki opravlja te storitve;
—	za zadovoljevanje posebnih potreb po zdravstvenih storitvah so v enoti oziroma temeljni zdravstveni organizaciji zagotovljeni dodatni viri sredstev.
IX. POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA
37.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti za odločanje v sporih med zdravstvenimi skupnostmi ter zaradi sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva in pravic do socialne varnosti ustanovijo uporabniki in izvajalci, skupaj z uporabniki in izvajalci iz drugih občinskih zdravstvenih skupnosti ali drugih samoupravnih interesnih skupnosti posebno sodišče združenega dela za področje zdravstvenega varstva.
Pristojnosti posebnega sodišča združenega dela, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic iz njegove pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja, določijo ustanovitelji z aktom o ustanovitvi tega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
X. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
38.	člen
Delo skupnosti njenih organov in organov skupščine skupnosti je javno.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o

---^tnoPr7'tfPe''^a.	r stopn/j,
,	. . —7 določata rnedsebojneprav'ice, dolžnosti In odgovornosti, Hi f^-nujujo iz sodelo vania te skupnos ti z drugimi samoupra mirni interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi skupnostmi ter z drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana;
—	določata postopek in način poračuna presežkov sredstev oziroma valorizacije dogovotjenih sredstev skupnosti, ki so potrebna za uresničitev sprejetih programov zdravstvenega varstva;
—	sklepata o pooblastilih predsednika skupščine oziroma podpredsednika za sklenitev pogodb;
—	sprejemata samoupravni sporazum o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva;
—	sprejemata samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva;
—	oblikujeta in sprejemata osnove in merila za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva;
—	oblikujeta predloge za delitev dela med izvajalci zdravstvenih storitev na območju občine in na medobčinski ravni;
—	določata politiko razvoja zdravstvenih organizacij, kar zadeva teritorialno razporeditev in razširitev materialne podlage zdravstvenih organizacij, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva ter dohodkovne možnosti gospodarstva;
—	oblikujeta kadrovsko in štipendijsko politiko na področju zdravstva:
—	sklepata o uvedbi računalniške obdelave podatkov tero načinu in postopku vodenja evidenc ter drugih administrativnih postopkov na področju zdravstvenega varstva, upoštevaje pri tem racionalnost poslovanja;
—	sprejemata ukrepe za vsklajevanje razvoja zdravstvenega varstva s potrebami splošne ljudske obrambe ter za zagotavljanje materialnih in drugih potrebnih sredstev za izpolnitev teh nalog v mirnem in v vojnem času ter ob naravnih ali drugih hudih nesrečah;
—	sprejemata statut skupnosti, poslovnik skupščine, samoupravne sporazume in druge splošne akte;
—	dajeta soglasje ob ustanovitvi enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti;
—	izrekata mnenje ob ustanovitvi zdravstvene organizacije in soglasje ob statusnih spremembah zdravstvenih organizacij, ki opravljajo svojo dejavnost na območju skupnosti;
—	'sprejemata poročilo o delu skupnosti in njen načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun skupnosti;
—	dajeta soglasje k določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, k programu njenega dela in razvidu del in nalog;
—	sprejemata avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti;
—	sprejemata odločitve, usmeritve, stališča in predloge, ki zadevajo opravljanje drugih nalog skupnosti.
Če zbora zasedata skupno, Se delegati posameznega zbora izrekajo ločeno.
Odločitev o zadevah iz 1. odstavka tega člena je sprejeta, če je sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu. Če pa pri sklepanju v zborih ne pride do rešitve oziroma do odločitve v enakem besedilu, je potrebno opraviti vsklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine občinske zdravstvene skupnosti.
21.	člen
Če zavoljo različnih stališč zborov tudi po vsklajevalnem postopku ne pride do odločitve o vprašanjih, ki so pomembna za zadovoljitev potreb oziroma interesov delovnih ljudi in občanov na področju zdravstvenega varstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje s svojim sklepom.
22.	člen
Na skupni seji oba zbora odločata zlasti o:
—	zadevah, o katerih odločata enakopravno s pristojnim zborom skupščine občine,
—	izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev ter stalnih komisij za določene naloge,
—	imenovanju vodje delovne skupnosti, ki opravlja dela in naloge za skupnost.	. .
—	imenovanju članov organov, kijih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnosti ustanovita za izpolnjevanje skupnih nalog.
23.	člen
V zboru uporabnikov delegati odločajo zlasti o:
—	elementih plana na področju zdravstvenega varstva ino predlogu osnov in meril, na podlagi katerih združujejo sredstva za obveznosti. Id jih prevzemajo v svobodni menjavi dela z izvajalci zdravstvenih storitev;
—	obsegu in načihu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem pogojenih medsebojnih pravicah, obveznostih iri odgovornostih, o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene, ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev,
—	varolirizaciji nadomestil osebnih dohodkov in drugih denarnih dajatev,
—	nadomestilih osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zavoljo bolezni, poškodb in nege otroka ter o merilih za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev, potem, ko so bili le-ti vsklajeni v občinski skupnosti socialnega varstva,
—	sklenitvi samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev,
Predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih ofva nizacijahzdruženega in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih m v krajevnih skupnostih, ki zadelajo uresničevanje zdrav stvenega varstva prek skupnosti,
—	določitvi delegatov za zbor uporabnikov skupščine medobčinske m republiške zdravstvene skupnosti.
—	oblikovanju občasnih komisij in delovnih teles zbora, — drugih zadevah, ki sodijo v njegovo pristojnost.
24.	člen
V zboru izdajalcev delegati odločajo zlasti o:
—	elementih plana s stališča potreb in interesov prebivalstva po zdravstvenem varstvu ter strokovnih, kadrovskih, tehničnih, materialnih, organizacijskih in drugih zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij in skupnosti, ki opravljajo zdravstvene storitve,
—	organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev, da bi tako zagotovili uporabnikom strokovno, pravilno, pravočasno, celovito in učinkovito zadovoljevaje potreb po zdravstvenem varstvu,
—	delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela na podlagi programa zdravstvenega varstva,
—	organizaciji in opravljanju zdravstvenih storitev ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v razmerah splošnega ljudskega odpora,
—	predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in krajevnih skupnostih, ki zadevajo uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva,
—	problematiki s področja vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev ter raziskovalnega dela na področju zdravstvene dejavnosti,
—	določitvi delegatov za zbor izvajalcev skupščine fneddbčinske'in republiške zdravstvene skupnosti,
—	oblikovanju občasnih komisij in delovnih teles zbora in o drugih zadevah, ki so v njegovi pristojnosti.
25.	člen
Odločitve o katerih sklepajo delegati na skupni seji obeh zborov skupščine so sprejete, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh zborov.
Odločitve o katerih sklepata oba zbora enakopravno, se sprejete, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve o katerih sklepa posamezni Zbor samostojno, so sprejete, če je zanje glasovala večina delegatov posameznega zbora.
Predsednik in podpredsednik skupščine ter obeh zborov in predsedstvo skupščine skupnosti
26.	člen
Predsednik skupščine skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	predstavlja občinsko zdravstveno skupnost,
—	organizira delo skupščine,
—	sklicuje, in vodi skunne seje zborov skupščine skupnosti,
—	predseduje predsedstvu skupščine,
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine,
—	daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji skupščine ter sodeluje pri morebitnem vsklajevalnem postopku.
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je skupnost,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti.
Predsednik skupščine je za svoje del odgovoren skupščini skupnosti.
Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine. Podpredsednik lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja.
27.	člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata naslednje naloge:
— sklicujeta in vodita seje Zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov,
—	skrbita za izpolnjevanje sklepov zbora,
—	dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov ter sodelujeta pri morebitnem vsklajevalnem postopku,
—	opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine skupnosti.
28.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine skupnosti predsednika in podpredsednika obeh zborov in predsedniki skupnih organov skupščine skupnosti sestavljajo predsedstvo skupščine, ki:
—	vsklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede teh sej,
—	skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v zborih,
—	skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih SIS, z družbenopolitičnimi organizacijami in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	po pooblastilu skupščine določa predstavnike skupnosti v delovanje ustreznih organov in organizacij,
—	opravlja druge naloge, ki zadevajo vsklajevanje dela skupščine in zborov.
V
Predsedstvo skupščine ni organ skupnosti temveč oblika dela.
STRAN 19 VESTNIK, 28. JULIJA 1983
nroblemih. stanju ter razvoju zdravstvenega varstva v ob tj ni, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za opravljanje in uresničevanje samoupravnega nadzora.
Način obveščanja uporabnikov in izvajalcev ureja statut skupnosti.
XI. STROKOVNA. SLUŽBA SKUPNOSTI
39.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del za skupnost, oblikuje skupnost strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju socialnega varstva, lahko pa tudi skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini.
Na delovno skupnost strokovne službe ni mogoče prenašati pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti.
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum.
40.	člen
Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja, ki ga imenujejo in razrešujejo skupščina skupnosti in skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so skupaj oblikovale strokovno službo, ko dobijo mnenje delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe.
41.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih se ta oblikuje, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog daje soglasje skupščina skupnosti.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42.	člen
Dokler ne bo ustanovljeno posebno sodišče združenega dela zdravstvenega varstva po 37. členu tega samoupravnega sporazuma, je za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki * in izvajalci v skupnosti, v sporih med skupnostmi in zaradi sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva in pravic, do socialne varnosti pristojno sodišče združenega dela splošne pristojnosti.
43.	člen
Ta sporazum začne veljati ko ga sprejme večina delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov samoupravno organiziranih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih in ko poda k njemu soglasje skupščina občine Murska Sobota, • kar ugotovi skupščina skupnosti s sklepom, objavi pa se v uradnih objavah skupščin Pomurskih občin.
Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota (Ur. objave skupščin Pomurskih občin štev. 7/77).
Številka: 677/1983-1-1/1
Na podlagi 15. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota (Ur. objave Pomurskih občin štev. 7/77) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota na skupni seji dne 24/6-1981 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o sprejetju sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota
1.
Ugotovi se, da je bil predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota poslan 132 temeljnim organizcijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim. Sklepe o tem, da sprejemajo predloženo besedilo sprememb in dopolnitev je sprejelo 100 temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, ki imajo svoj sedež v občini Murska Sobota. Tako je besedilo sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota sprejeto v večini temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti.
2.
Ta sklep z besedilom sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota velja od dneva ko je bil sprejet.
Številka: 01/1-442/80
V Murski Soboti, dne 24. junija 1981
Predsednik skupščine: dr. Franc ŠTIVAN, 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE
MURSKA SOBOTA
Na podlagi 68. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. 1. SRS, št. 17/79) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota
obiavePomurskiYi	je	oXatXxvc
ta na seji zbora združenega <ie\a in zbora V.xajevniki sVmpnosti, dne 2.5. septembra sprejela
■SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota.
Daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota.	• '
Štev.: 022-17/80-2
M. Sobota, dne 25. september 1981
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Karel SUKIČ
191
Na podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota sta zbor uporavnikov in zbor izvajalcev na svoji seji dne 31/8-1981 in 20/6-1983 sprejela spremembe in dopolnitve statuta Občinske zdravstvene skupnosti Murska Soboia tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
STATUT
OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI MURSKA SOBOTA
1.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je ustanovljena s samoupravnim sporazumom, sklenjenim dne 27. 12. 1974. kot samoupravna interesna skupnost uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva zavoljo uresničevanja skupnih interesov in potreb ter svobodne menjave dela.
2.	člen
Ta statut podrobneje določa:
—	status skupnosti.
—	naloge’skupnosti.
—	organizacijo in upravljanje skupnosti, s pravicami in dolžnostmi organov skupnosti.
—	organe skupščine skupnosti. ‘
—	družbenoekonomske odnose v skupnosti.
—	obveščanje in javnost dela skupnosti,
—	postopek sprejemanja in spreminjanja samoupravnih splošnih aktov in
. — položaj strokovne službe.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota. Sedež skupnosti je v Murski Soboti. Titova 24.
Občinsko zdravstveno skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti zomejitvijo. da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. V odsotnosti predsednika zastopa skupnost podpredsednik skupščine z enakimi pooblastili.
Za skupnost podpisuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali pooblaščeni delavec delovne skupnosti.
4.	člen
Dejavnost oziroma področje dela skupnosti je zagotavljanje zdravstvenega varstva z združevanjem dela in sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter z uresničevanjem svobodne menjave dela.
5.	člen
Skupnost nastopa v pravnem prometu samostojno in brez omejitev.
. Skupnost odgovarja za svoje obveznosti v pravnem prometu z drugimi z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
6.	člen
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z napisom: Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
7.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v zdravstveni skupnosti, uresničujejo skupne ihsplošne družbene interese ter opravljajo naloge, določene v zakonu, v ustanovitvenem in v drugih samoupravnih sporazumih, s tem, da predvsem:
—	sodelujejo pri oblikovanju usmeritev družbenoekonomskega razvoja in politike v občini in na medobčinski ravni ter vsklajujejo svoje razvojne načrte in programe zdravstvenega varstva;
—	določajo temeljne usmeritve razvoja zdravstvenega varstva ter sprejemajo program zdravstvenega varstva, ki ga zagotavljajo s svobodno menjavo dela v skupnosti ter prek nje v medobčinski in v Zdravstveni skupnosti Slovenije;
—	določajo osnove in merila za oblikovanje sredstev ter obseg potrebnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela in za zagotavljanje pravic do socialne varnosti;
STRAN 20 VESTNIK, 28. JULIJA 1983
,..	Xxn. o'o'j e-TAxeysAk vz. 7Ax-acM‘s\» »ivvi^cK ^x%Vj a. \e>x ■sN&x-
oi^o 7/a rveposreArvo vanetiaivtiax<}e tiv NXYe^YAteN <vn\e ve\x pvawt;
— do\o£a\o potitiko razvoia zAtanzsAx^yyAx OT&ax\Y7.ac.\\ s statika. Ve-rxtoriaXne razporejenosti in raz&riwe materialne podlage zdravsVvertiti organizacij, upoštevanje pri tem potrebe in interese prebivalstva po zdravstvenih storitvah na območju občine in na širšem območju ter dogovorjeno delitev dela in dohodkovne motnosti gospodarstva;
—	vsklajujejo razvoj zdravstvenega varstva v občini m ha medobčinski ravni s potrebami ljudske obrambe in družbene samozaščite, skrbijo za zagotovitev materialnih in drugih potrebnih sredstev za opravljanje teh nalog ter vsklajujejo in'usmerjajo zdravstveno dejavnost ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v drugih izrednih razmerah ter v. razmerah splošne ljudske obrambe;
—	prek skupščine skupnosti soodločajo kot enakoptaven zbor skupščine občine Murska Sobota o vprašanjih s področja zdravstvenega varstva ali pa v soglasju s skupščino občine sprejemajo odločitve, ki odločilno vplivajo na uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju zdravstvenega varstva;
•	— sprejemajo ih oblikujejo stališča, mnenja in predloge o vseh zadevah, ki jih pri uresničevanju in izvajanju zdravstvenega varstva uresničujejo v medobčinski zdravstveni skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije;
—	sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume ter sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi;
—	uresničujejo druge skupne interese in prizadevanja za vsklajen razvoj zdravstvenega varstva v občini in na.med občinski ravni.
8.	člen
Pri opravljanju nalog delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v skupnosti, sodelujejo tudi z drugimi interesnimi skupnostmi, zlasti pa:
—	z občinsko skupnostjo socialnega varstva pri uresničevanju skupnih interesov inzadev v zvezi z določanjem nadomestil osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zavoljo bolezni, poškodb in nege otroka ter pri določanju meril za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev;
—	z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva pri načrtovanju gradnje socialnih zavodov in pri razmejitvi stroškov za zdravstveno varstvo oskrbovancev v teh zavodih, prav tako pa tudi pri opravljanju drugih nalog, ki so skupnega pomena;
—	s skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije v postopkih za ugotavljanje invalidnosti zavarovancev kot tudi pri omejevanju in preprečevanju poškodb pri delu ter izven dela, poklicnih bolezni in invalididnosti.
Skupnost sodeluje tudi z drugimi občinskimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti, z združbenopolitičnimi in z drugimi družbenimi organizacijami ter z zdravstvenimi, strokovnimi društvi, da bi tako vsklajevala posebne in skupne interese ter reševala druge zadeve s področja zdravstvenega varstva, pomemebne za vse . prebivalce v občini.
Vsi organi skupnosti in delovna telesa skupnosti delujejo tako, da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju nalog skupnosti.
9.	člen
Skupnost uresničuje svoje naloge na podjagi delavnega načrta, ki ga za vsako leto sprejme skupščina skupnosti.
Delovni načrt upošteva naloge, ki izhajajo iz medobčinskih in republiških ravni in iz letnih resolucijskih in drugih planskih aktov,
III.	ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI
10.	člen
Skupnost je.organizirana tako, da delo v organih upravljanja zagotavlja kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov kot uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega'pomena.
11.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani uresničujejo naloge skupnosti prek skupščine in njenih organov ter odbora za samoupravni nadzor.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov
12.	člen
Delegati v skupščini imajo pravice, dolžnosti in odgovornosti kot jih določa zakon in ta statut, zlasti pa:
—	da izrazijo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	da oblikujejo in sprejemajo skupne 'rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	da predlagajo zboroma skupščine stališča in sklepe;
—	da vsklajujejo svoja stališča s širšimi družbenimi interesi delavcev in drugih delovnih ljudi v občini, na medobčinski in republiški ravni;
—	da obveščajo delavce in druge delovne ljudi ter občane, ki sojih izvolili, o svojem delu v organih skupščine in o delu organov skupnosti;
—	da zahtevajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov. ki sojih izvolili, če niso dobili smernic ali č-e le-te ne zadoščajo; da bi se lahko izrekli o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine;
sC	sVwpxYosXY, nj	o so \Sy\y yin .
Pri sprejemanju stališč o vpra^anjVn. o kaVerWr odloča skupnima, se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih orgamracij m skupnosti in v skladu s temehnimi stalili! delegacij, ki so jih delegirale, skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri izrekanju 'stališč in pri glasovanju.
Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirate, in jim je odgovorenza svoje delo.
Skupščina skupnosti
14.	člen
Skupščina skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora sta v mejah pristojnosti, ki jih imata, samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna.
>	15. člen
Število delegacij in konference delegacij ter način delegiranja v skupščino skupnosti določi skupščina s posebnim splošnim aktom.
16.	člen
Delegate-v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v katerih se . združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lastni občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih.
Zbor uporabnikov ima 67. delegatskih mest.
17.	člen
Delegate ž zbor izvajalcev delegira delavski svet ali drug organ upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve za uporabnike zdravstvenega varstva na vseh področjih-zdravstvene dejavnosti, občinski odbor Rdečega križa in društva, ki uresničujejo program zdravstvenega varstva.
Funkcijo delavskega, sveta ali drugega ustreznega organa upra-.vljanja lahko opravlja pri delegiranju delegatov v zbor izvajalcev tudi posebna delegacija, če jo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah izvolijo v skladu s svojim statutom ali z drugim splošnim aktom.
Zbor izvajalcev ima 18 delegatskih mest.
Ko zbor izvajalcev obravnava zdravstveno varstvo, ki ga zagotavljajo klinike, inštituti ter druge specializirane zdravstvene organizacije, v zboru enakopravno sodelujejo tudi delegati teh organizacij združenega dela. V ta namen oblikujejo posebno delegacijo.
18.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine.
Predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika in podpredsednika zborov skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev so voljeni za dobo dveh let in so lahko za enako dobo ponovno izvoljeni. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvkrat zapored na isto funkcijo.
19.	člen
Delegati v skupščini občinske zdravstvene skupnosti' ali v njenih zborih odločajo o za'devah. ki so v njihovi pristojnosti, na podlagi poprejšnje obravnave delavcev v temeljnihorganizacijah združenega dela in delovnih.skupnosti ter'drugih delovnih. ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ah brez poprejšnje obravnave.
Skupščina skupnosti daje v poprejšnjo' razpravo delavcem v temeljnihorganizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter drugim , delovnim hudem in občanom v krajevnih skupnostih:
—	predlog elementov plana.
—	osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
—	osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah m obveznostih iz zdravstvenega varstva.
—	osnutek samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva.
-	— zadeve, o katerih je potrebno odločati z referendumom, — druge zadeve, za katere tako odloči skupščina oziroma njen zbor.
20.	člen ’
Zbora enakopravno odločata ko:
—	sprejemata skupni predlog elementov plana, ki ga skupnost predlaga delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih;
—	vsklajujeta planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združenimi v medobčinsko zdravstveno skupnost ter med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini;
—	določata predlog samoupravnega sporazuma b temeljih plana;