KATQLJSK CEHKVEN LIST.
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto '*■ gl. 20 ki\. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za čefert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za ' , leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta iK_» kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj XLVIII.
V Ljubljani, 26. mal. sekana 1895
List 30.
Pismo Nj. Svetosti Leona XIII
po Božji previdnosti papeža,
do nadškofov in škofov Zedinjenih deržav v Severni Ameriki.
Papež Leon XIII.
(Dalje.)
Ne dvoçiimo, da so k temu srečnemu pOlo" žaju prav mnogo pripomogle vredbe in sklepi Vaših cerkvenih zborov, zlasti onih, kateri so bili sklicani in poterjeni po pooblaščenju svetega stola. Veuh tega — kajti prav radi priznamo, kar je res — epodobi se tudi največja hvala pravičnosti zakonov, pod kterimi živi Amerika, in pa dobro vredeni deržavi. Zato je pri Vas Cerkvi dopuščeno, ne da bi jo kaka deržavna vredba ovirala, da vživa prostost svojega bitja in delovanja v varnosti. Dasiravno je pa to res, se vendar ne sme kdo motiti in morda misliti, da se nahaja v Ameriki vzgled najboljšega stanja cerkvenega, ali da bodi dopuščeno in posnemanja vredno, naj sta deržava in Cerkev ločeni po amerikanskem načinu. Kajti, da se pri Vas Cerkev tako lepo razcvita, za to se nam je zahvaliti Božji moči življenja, s katero je obdarovana Cerkev, in katera, če nima nobenega nasprotnika in nobene ovire, se sama razcvita in razširja; Cerkev bi pa še veliko b^.tejše sadove rodila, ko bi razun svobode & hla tudi vgodnosti postav in zavetja vnanje nbÎL'ti.
Mi pa, kolikor so nam saj razmere dopuščale, smo katoličanstvo v Vaši domovini vedno hranili in še bolj vterjevali. Zato, kakor Vam je že znano, smo pred vsem delo začeli: pervič pospeševanje vednostnih študij, drugič popolno
podobo cerkvene vprave. Kajti čeravno je bilo več, in sicer tudi koristnih in izverstnih krajev z vseučilišči: vendar smo smatrali za dobro, da se je vstanovilo jedno tudi z apostoljsko oblastjo, ki obstoji še sedaj obdarjeno z vsemi pravicami svetega Stola: ondi podučujejo katoliški učeniki ukaželjne mladenče: pozneje pa, ko bo čas dopustil in razmere, jih bodo učili i v ostalih predmetih. zlasti v onih, katerih nastanek in dopolnitev spada v .naše stoletje. Kajti vsaka olika je še pomanjkljiva, ako ni v zvezi z znanstvi, ki segajo v drugo stroko. Saj morajo vendar v duševnem prizadevanju, v hvalevredni in častni vedoželjnosti katoličani biti na čelu, ne pa, da bi šele drugim sledili; zato se morate okovariti z vsemi veduostnimi pripravami ter porabiti vso bistroumnost, da zasledite resnico, in kolikor mogoče preiskavate naravo. Ravno to je vedno hotela in želela Cerkev in je vsak čas razšir-jevala meje vednosti in zoanstev, kolikor je le znala in mogla. Zato smo z okrožnico 7. mar-cija 1*89 po višjih vednostih hrepeneči mladini povzdignili visoko šolo v glavnem mestu \Vašing-tonu, katero ste Vi sami z veliko večino zaznamovali kot za najsposobnejši sedež za vede, študije. Ko smo o tej stvari poročali častitim bratom, kardinalom svete rimske Cerkve v konzistoriju (30. decembra 18S9), smo tudi razodeli, kako^e naša volja, da naj na tisti visoki šoli velja kot zakon, olikanost in učenost združiti z neoskrunjeno vero, in da se podučujejo mladi ljudje ravno tako v veroznanstvu, kakor v druzih predmetih. Zato smo vravnali, da naj napravijo učni načert in disciplinarni red škotje Zedinjenih deržav, in da podele službo kancelarja Baltimo skemu nadškofu. — Začetek je bil z Božjo ^^
v ¿.V""**

— «as —
močjo res prav vesel. Kajti, ko ste praznovali Vi stoletnico duhovne vlade, se je nemudoma z danim znamenjem našega legata pričelo s pod-učevanjem bogoslovja, in od takrat se pečajo, kakor vemo, z bogoslovjem tudi imenitni možje, kateri nadarjenost in učenost združujejo z izvan-redno zvestobo in udanostjo do svete Stolice. In pred kratkim smo zvedeli, da se je po radodar-nosti nekega duhovna napravilo poslopje za pod-učevanje duhovne in svetne mladine. l7paino, da si bodo vzeli someščani na tem možu vzgled, kajti značaj Amerikancev nam ni neznan, in ne more se Vam skriti, da vse, kar žertvujete za to stvar, bi se poravnalo z neizmerno koristjo.
(l>alir sledi.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Homec, prelepa bcžja pot v mičnem logu. kaj je storil potres s teboj? Prelepa cerkev, djal bi. je na stran, v kot potisnjena, kakor bi se sramovala svojega razdjanja. in na strani je dolga lesena baraka s tisočerimi špranjami, skozi ktere žalostno gleda solnce na Najsvetejše in na milostno podobo Matere Božje v sprednjem oddelku Vse je sicer lično, vender kot kaka misijonska stavba za najpervo silo. Kaj bode po zimi s tako rcerkvijo za silo," kaj z božjo službo v mrazu, ako ne bo mogoče še do hudega mraza kaj vravnati. zvezati, skleniti, spolniti, kar se da? O to je ginljiva, sveta „idila" na tako lepem kraju! Naj bode Marija s cerkvijo in s pre-blagim gospodom duhovnim pastirjem živo priporočena med drugimi tudi romarjem, ki radi prihajajo na to milo božjo pot
Vodice po potresu. Videl sem marsiktero hudo in pr-hudo razdjanje vsled sedanjih potresov; vendar tako groznega nikjer ne, tudi v Ljubljani ne, kakor je v Vodicah. Ne v cerkvi in ne v duhovski hiši ni nobena stvar na svojem mestu, da bi ne bila po-derta. razdjana ali vsaj premaknjena. Po druzih hišah je bilo enako, kar so pa s skerbljivostjo gospoda deželnega predsednika barona Heina in v. č. g. župnika Žužeka že precej popravili in vravnah; le v župni cerkvi in župnišču dozdaj ni bilo mogoče kaj storiti, ker je vse razdjano. — in kar j»* glavno. — ker denarja ni Božja služba je v šotorčku zraven žup-nišča. —
Čudovito je. da pri tolikem podiranji se nobenemu človeku in nobenemu živinčetu kaj hud»'» ža-lega ni zgodilo, dasiravno so !»ili innogi ljudje in guv»-da dostikrat tako rekoč podsuti. in so zlasti otroei kakor červiči lezli iz posipin Kaj bo s cerkvijo. in kdaj in kako se bo župnišče vravnalo. kdo to v»*-V Tu je velike, najizdatnejše pomoči potreba!
Dozdaj je le bližnja cerkev sv. Lucije v Ska-ručini pripravljena in pod vodstvom J»-l)lingerjevem v taki stan djana. da se bode že o najpervem shodu it. j. v nedeljo p«» sv. Jakobu i mogla božja služba |M->poln«»ma zversevati. in morejo romarji brez bojazni m nevarnosti priti na božjo pot. — pa tudi kaj darov sehoj prinesti, ker tudi ta poprava je priza-
dela velike stroške. Se vé. prelepe slike ob oboku so razdjane, in le s težavo in z znatnimi stroški bi kak umetnik imel gotovo več tednov opraviti, da bi grozne lise in obdergnine kaj nadomestil in z ostanki slik kako zedinil Eden umetnikov je menda rekel, da za plačilo po 10 gld. na dan, s hrano in vsim drugim potrebnim vred bi se morebiti lotil tega dela; pa še ne rad.
Predpretekli teden so delavci odhajali. Gospod župnik Žužek z ondotnim v. č. g. kuratom g Fr. Hrovatom sta si veliko prizadela za novo vravnatev božjepotne cerkve. Ali stroški, kdaj in odkod se bodo poravnali?
Potres, kakor se naznanja „Slovencu" iz Ajdo vice. je bil zjutraj 15. t. m. ob lni jako močan; kake šestkrat je butilo, da se je vse gibalo in šklepetalo. Čutili so ga ondi tudi 14 dni poprej in sicer dvakrat. V petek 5. jul. se je treslo okoli x¡\ 11 po noči.
Iz Št. Hipólita, 21. julija. (Ginljiva cerkvena slovesnost.) Naše lepo in prijazno škofijsko mesto je praznovalo danes dopoldan prav redko slavnost, o kteri poročati me veže dolžnost kot zvestega Vašega rojaka. (Prav serčna hvala! Vr.) Spomin na to slovesnost bom ohranil, doker bodem živel.
Razven stoljne župnije ima Št. Hipolit še drugo, namreč ono čast. oo. iz slavnega reda sv. Frančiška, kakoršno ima tudi Ljubljana. Redovna župnijska cerkev je bila potrebna obnovljenja, in dolgo se niso mogli k temu odločiti zaradi pomanjkanja pomočkov. Naposled pa vendar niso mogli in ne smeli dalje odlašati. Pred tremi leti so v ta namen odlični meščani in duhovni vstanovili odbor, kteri je prevzel zveršiti nalogo prenovljenja Božje hiše z nabiranjem prostovoljnih darov. Ni bilo dolgo, in že so imeli toliko, da so pričeli delati. Najpervo in sicer v začetku aprila t. 1. so se poprijeli zvonika, ker bilo je to najbolj potrebno. Od konca maja sem imel tudi jaz prijetno priliko gledati vsak dan skozi okno napredovanje tega lepega. Bogu ljubega dela, pri kterem so se res trudili, da so ga kmalu zveršili, in, hvala Bogu. danes, 21. julija, so že blagoslovili zvonik, štiri zvonove in križ na zvonik, kterega so potem tudi povzdignili na silno višavo. — Slavnost je bila odločena na deveto uro.
Ravno ob omenjeni uri so se pripeljali vč g. mil škof dr. Janez Rüssler pred frančiškansko cerkev, kjer je zbrani preč. samostan in na tisoče ljudstva pozdravilo z veselimi klici višega pastirja. Sledila je daritev slovesne svete maše, pridiga, in slednjič so slovesno kerstili zvonove in blagoslovili križ. Pri najlepšem dnevu, kar jih pomnim, ni samo župna cerkev v. č. oo. Frančiškanov naredila velik vtis, ampak tudi ves prostor pred cerkvijo, ki je bil do cela napolnjen od meščanov in ljudstva z dežele. Vsi so z ^idno nesterpljivostjo gledali na zvonik, ki je imel a ozališan z vzvišenim znamenjem večne zmage .1:.d smertjo in peklom, z znamenjem odrešenja vsega človeštva.
Konečno. okoli poli dvanajstih so vzdigovali blagoslovljeni križ počasi na kviško; marsiktero oko je skerbno pogledovalo v silno višavo, kjer je bilo kakih 20 delavcev praznično oblečenih — Tukaj, o prekrasen, oj nepozabljiv trenotek. — se prikaže veličastno znamenje, v kterega smo gledali v nepre-tresljivi veri, v terdnem upanju in sinovski najzve-
stejši ljubezni, znamenje, ki gospoduje že 19 stoletij nad svetom in bode gospodovalo vse čase — prikaže se na vzvišenem svojem mestu, in tedaj, ko bi trenil, se je odkrilo vse ljudstvo, staro in mlado, in tisočeri so s svetim strahom na zemljo pokleknili, — gromoviti slavoklici zadonč po tergu, in daleč tje so se razlegali — tudi z zvonika. In tisti hip se razveje z zvonika silna množica listkov na vse strani, z lepimi pomenljivimi versticami:
„Heiliges Kreuz! sei hoch verehret,
Hartes Ruhbett unsers Herrn!
Einstens seh'n wir dich verkläret,
Glänzend wie den Morgenstern.-
0 sveti Križ, češčen nam bod'!
Na tebi umeri je naš Gospod.
O milost, kadar zabliščiš •
Na sodnji dan, o sveti Križ!
V tem. tako slovesnem trenotju se tudi jaz nisem mogel več zderževati solza, ker take slovesnosti nisem videl še svoj živ dan. Ves pretresen od presunljivega prizora, se veržem na kolena, in opravil sem s ponižnostjo in serčno gorečnostjo nekaj kratkih molitev v čast svetega križa. Pri tem sem mislil, in to je mislil gotovo še marsikdo izmed tisočev gledalcev, na
Dies irae, Dies illa.
Dies magna et amara valde!
Strašen dan bo dan plačila,
K' se bo zemlja v prah zdrobila!
O dan jeze. o veliki, o bridki, o strašni dan. ko bodo prišli vsi narodi, potem ko jih bodo trobente angeljev zbudile, pred Sodnika, in ko bodo videli sveti Križ. na kterem je nekdaj ljubljeni < »drešenik in Zveličar terpel in umeri, videli ga v večni lepoti, v neizmernem sijaju na obnebju. in pri Čegar pogledu si bodo mnogi prestrašeni obraz zakrivali in klicali: „Gore. padite na nas. hribje, pokrite nas!"
0 naj terpeči Odrešenik. kteri bode prišel kot sodnik, podeli nam vsem milost, ločiti se tako iz tega sveta, da narn ne bode treba ob onem strašnem dnevu povračila s strahom in trepetom pogledovati po znamenju našega odrešenja, temveč da ga bodeino s serčno gorečnostjo pozdravili v blaženem upanju in veselju	Prof Janez Repič.
7 Andrej Piaprotnik.
Nekoliko čertic o njegovem življenju.
(Dalje.)
L. 1 ^48 probudilo je bilo avstrijske narode tudi v tem. da so jeli zahtevati zlasti za ljudske šole poduk v prirojenem domačem matemem jeziku. Pri nas so bile do takrat slovensko-nemške šole. v katerih je pa le prerada nadvlada'a nemščina. Ugovore od nasprotnih strani: da Slovenci nimamo potrebnih učnih knjig, je pričel v pervih verstah spodbijati t Andrej s tem. da je še v Kamni gorici že spisal učno knjigo „Spisje za slovensko mladino," ki je doživela do zdaj že peti natis. Vsako poznejšo novo izdajo je popravil in pomnožil.
Ker do 1. 1848 razun v bogoslovju slovenščina ni bila v nobeni naših šol učni predmet, toraj tudi Praprotnik ne bi bil zamogel dokazati zmožnosti slovenščine vkljub temu, da je toliko pisal za razne slovenske časnike Ker je pa vsled novih postav vedel, da bi s časom vtegnil potrebovati takega spri-čala, pripravljati se je začel že v Kamni gorici za dotično preskušnjo. Ko se je zarad nje oglasil pri tedanjem profesorju slovenščine č. g. Fr. Metelko tu, ga je gospod šaljivo vprašal: „Ali mar mislite, da vam ne bodo verjeli, da ste Slovenec?" (češ. ako mu bo to kedaj dokazovati treba). Verjeti mu pa tega gospod profesor tudi sam menda ni posebno maral, ker mu je stavil nek precej težica vprašanja.
Že sem povedal, da je pokojnik v Kamni gorici preživel menda najsrečnejša leta svojega življenja, kar nam dokazuje, da je bil ondi silno rad. A duh njegov hrepenel je naprej in višje; prosil je torej 1. 1851 za izpraznjeno učno mesto pri glavni ljudski šoli v Škofji Loki in jo je tudi dobil, in se je o pri-četku šol. leta 1851 52 preselil tje doli. (Bistro oko tedanjega c kr. dež. šol. nadzornika sla vnozna nega g. dr. Franc Močnik a ozirati se je bilo jelo namreč na izvanredno marljivost in napredkaželjnost Pra-protnikovo in želel mu je pomagati naprej.) Ločitev pokojnikova cd Kamne gorice pa je bila silno britka. Kakor je baje resnično, da se navadno mladi gg. duhovni s sercem in dušo oklenejo perve svoje du-hovske službe, tako se je bil tudi f Andrej navezal na Kamno gorico tako, da bi djati smeli, da se je s kervavečim sercem ločil od ondot. Pesmice njegove „Ločitev" perva kitica, ki jo je bil takrat priobčil v „Slov. Bčeli." in se je glasila:
„Oh ločitev ti nemila, Kak ganila si me zlo!
Kaj solzic si mi rodila, Kak tolažim se težko!" —
nam je to očitno dokazovala. —
Službovanje v škofji Loki duhu Andrejevemu ni nič kaj vgajalo. čemur se pa ni bilo čuditi. Prišel je bil namreč v čisto nove položaje V šoli je bil navezan na »-no versto otr»k; orgljanje v cerkvi cskerbljeval j^ drugi g součitelj rl Jos^p Podobnik«, toraj mu je bilo ukrateno to jako prijetno in priljubljeno opravil««. Peti nn k»r p« je hodil pri v rad ' > prostih urah pf<*al s»' je največ s sklad snj^m ¡»'Sini' in sostavo druzih literarnih izdelkov. katere je pošiljal raznim slovenskim časnikom P^vstv /lasti iz Selške doline poznalo ga je ž«» «hI p*»pred k t po-strežljivega podpornik.» <"vrk\vm*f»a |>-tja toraj s<; je o potrebi rado obernil«» d • njega zi ..kaj nov-ga". Tako je bil n pr pevkam pri Sv Lenartu na-! Skofjo Loko o posveč-v anju nove on lotne «*erkve *' i I» -j Danica- 30. list 18."»:») k napevu |esm»v .Bog je IiuL. je brez telesa." napravil nov tekst:
„Bod pozdravljen svet' kraj mili.
Srečen, srečen danes si.
V	tvoj czidje smo dobili.
Vir nebeške milosti.
Nova cerkev se čistuje.
V	hišo Božjo posvečuje,
Naj za to razlegajo,
Glasi slave se v nebo'" itd.
Ravno taisto leto sostavil je bil za praznike ss Petra in Pavla Selškim pevkam za „patrocinium" ondotne cerkve z napevom vred pesem:
„Bod' češčen apostelj velki, Sveti Peter, višji knez.
Zvest si bil namestnik Božji Imaš ključe od nebes! —
Si solzice milo točil, Greh nekdanji pokoril,
Si ovčice svoje pasel.
In neutrudno jih učil!" itd.
< Kolikor mi je znano, teh pesmic nobena ni bila natisnjena.)
Z že takrat slavnoznanim probuditeljem zlasti Koroških Slovencev in našega naroda sploh, č. g. Andr. Einšpilarjem sta bila posebno o onem času v prav pogostni pismeni dotiki.
Menim, da se prav spominjam, da je bil v Skofji Loki sostavil f Andrej tudi za slavno Mohorjevo družbo zbirko povestic za mladino (morebiti: „Knjižnico za slovensko mladino" ?). Družbeno vodstvo priznalo mu je bilo nagrado za to, to vem; vem pa tudi, da družba knjižice ni izdala Ker se je zlasti v novejših časih že večkrat povdarjalo, naj bi se slavna družba nekoliko tudi ozirala na spise, namenjene naši šolski mladini, je morebiti beseda o pravem času, če bi slavno društveno vodstvo pregledati dalo svoje rokopise in bi knjižico prilično izdalo. Se ve, da je to le pohlevni nasvet! —
(Dalje nasi.)
Naši prihodnji Salezijanci.
(Dalje.)
Po svojih pravilih in po svojem delovanji ima ta družba Salezijancev v vse sloje človeške družbe doma in na ptujem nekako posebno dovoljen pristop. Ta družba rešuje še tako zanemarjeno mladino, kar je vsaki vladi všeč; zbira krog sebe rokodelce in delavce, olajševaje jim njihove težnje; dobiva si v svoje namene udov pomočnikov iz najvišjih ter najimenitnejših stanov, in je vsled tega tudi kot misijonska družba tem vplivnejša v inozemstvu. Ali ni toraj volja Božja, da tudi mi družbo Salezijancev podpiramo ter po svojih močeh razširjamo njeno delovanje? — Kaj še le, ako bi mi delali celo na to, da bi se tudi pri nas naselili Boskovi sinovi, Salezijanci, ter doma pri nas delali v blagor naše mladine. rokodelcev in obertnikov, na ptujem pa raz-širjevali sv. vero ter pravo omiko med pogani? Ali bi ne storili Bogu posebno prijetnega dela, ako bi po svoji moči pomagali, da bi se pri nas zgradil sa-lezijanski zavod, kolegij imenovan, kakor jih imajo nekteri narodi po širnem svetu, ter se tudi našim slovenskim sinovom ponudila prilika, na domačih tleh se posvetiti misijonstvu ter se pripravljati v domačem zavodu za misijonarje med pogani in nevemiki širne Azije, Amerike ali Afrike? Ali bi ne bila to posebna duhovna sreča dotičnih starišev, kateri bi svojega sina videli delati v vinogradu Gospodovem ter iskati zgubljenih duš med pogani in jih voditi h Kristusu ? Gotovo tak mladeneč, pa tudi
taki stariši so si lahko svesti posebnega plačila pri Bogu. Zakaj „najgotovejša pot izbrisati si lastne grehe, je prizadevanje zabranjevati ptuje grehe" pravi sv. Jan. Damaščan. „Ni ga dejanja, katero bi vsega-mogočnemu Bogu bolj dopadlo, kakor gorečnost za rešenje duš," reče sv. Gregor, papež. In kako imenitno pač to za oznanevalce Božje, zlasti za misijonarje, pa tudi za dotične stariše, kateri svojim sinovom ne branijo stopiti v misijonstvo, kar piše sv. Odo. namreč: „Jako imenitna je pobožna terditev, da bo slehern s tistimi dušami obdan iz groba vstal, katere je s svojim prizadevanjem rešil."
Da bi se to zgodilo v najobilnejši meri, želi pisec teh verstic, da bi le že skoraj zgradilo se pri nas zavetišče in vzgojevališče za zanemarjeno mladino, katero bodo vodili Boskovi sinovi, pa ne samo to zavetišče, ampak da bi skoraj za tem prišel tudi čas, da bi pri nas nastalo tudi salezijansko misijonsko semenišče za vnanje misijone, česar podpisani tolikanj želi. V ta namen je namreč kupil za Sale-zijance celo graščino v Št. Vidu na Dolenjskem; sicer je skoraj še vse na dolgu, a vendar upa, da se bo s Časom s pomočjo dobrotnikov in z graščinskimi pridelki poplačalo in na to bodo Salezijanci imeli to graščino sicer združeno z zavetiščem v Ljubljani, a vendar posebno zato, da ali v graščini sami ali pa iz dohodkov graščine kje v Ljubljani ali na drugem, v to pripravnem kraju na Kranjskem tudi napravijo s časom misijonsko semenišče, kjer bi se šolali naši mladenči, ki bi imeli poklic iti kdaj v misijone v inozemstvo. To je sicer velikansko, a doseglo se bode s pomočjo Božjo in Marijino, pa tudi z Vašo, predragi verni čitatelji, ako stori vsak, kolikor je v njegovi moči, sicer ne naenkrat, pa polagoma. Iz malega raste veliko. Bog bo delo, ki je obernjeno le njemu v čast in v zveličanje duš, gotovo blagoslovil. Trudili se bomo le nekaj časa, a plačilo in veselje imeli bomo zato na vsih vekov veke. Ne ustrašimo se dela. Ako plaši te trud, glej na plačilo! Zaupajoč na varstvo Marijino, priprošnjo sv. Jožefa in posredovanje Jan. Boskota, uverjen sem, da Božja pomoč bo vedno pri nas.	Jan. Smrekar.
Novoposvečenim gg. masnikom še nekaj.
O Marija. Naša ljuba Gospa presv.
Rešnjega Telesa, Mati in zgled
vsem. kako naj molimo Tvojega Sina Jezusa, prosi za nas!
Jkrat (ešrena Marija. (BI. P. Ejraard.)
Sv. Jožef. Prijatelj Presv. Serca, prosi za nas!
(100 dni odp.)
Ta čas nekako vsi duhovni obhajamo spomin svojega posvečenja v sv. mašniški stan. Koliko veselih spominov, koliko skušenj! Tako čez več lčt Človek lahko pregleda, kaj mu je največ prineslo dobička. kaj pa največ zgube. Hvaležnost zahteva, kar vemo dobrega, da tudi drugim podelimo ali svetujemo. Ko bodo to novoposvečeni gg. mašniki brali, glasilo se bo že: „Tu es sacerdos in aeternum secundum ordinem Melkisedek" — ti si mašnik vekomaj po redu Melkisedekovem. Tedaj za večnost velja vse to, za celo večnost: ali neizmerno veselje in čast, ali neizmerna žalost in nečast. Zato gotovo vem, da
boš prijateljski, bratovski svčt rad sprejel in ga po moči spolnoval.
Ko sem opravil spoved pred sv. mašniškim po-svečevanjem. svetoval mi je moj g. spovednik, da naj se vselej tudi pri novi maši vsaj eno četert ure zahvaljujem po sv. obhajilu Težko je šlo, svatje so čakali, ali ostal sem stanoviten. Tudi pozneje sem se deržal tega pravila, gotovo večkrat težko, in če nisem mogel precej po sv. obhajilu dostavil sem tisti četert ure takoj, ko sem doveršil, kar me je oviralo, da nisem tega storil neutegoma, n. pr. če je bila spoved po sv. maši. Večkrat je bilo mnogo težav in izgovorov prestati; ali ravno iz tega spoznaš, kako koristno je to. Ravno po sv. obhajilu satan išče vse polno opravil, izgovorov, da nas od vleče od Kristusa in tako vsaj doseže, da ne dobimo toliko milosti po sv. obhajilu, ker nas ne more že zaderžati od sv. obhajila. Ravno pri sv. obhajilu sedi Jezus na tronu svojih milosti; o sedaj je prijeten čas. sedaj je dan, ura zveličanja, da rešiš svojo dušo, duše tebi izročene.
Ko se po sv. obhajilu zahvaljuješ, premišljuj vselej nekoliko Kristusovo terpljenje. To priporoča posebno bi. Hofbauer. Stori, kakor bi gledal zeleno travo, saj imaš pred seboj podobo križanega Jezusa. Le glej Nanj, On te tako ljubi, tebe mašnika, da bi ti od veselja umeri, če bi vedel, kako te On ljubi. Ljubi tudi ti Njega in glej, na križu se bo posebno vnela tvoja ljubezen. In kaj On druzega hoče, kakor ogenj zažgati v tvojem sercu? Ogenj sem prinesel na zemljo in kaj hočem druzega. pravi On, kakor da se vname. Vnemi se tudi ti, vnemaj s to ljubeznijo tudi druge, to je Božja ljubezen, in ta je sedaj potrebna, ker hudobija je sedaj velika, ljubezen pojema. „In ker bo hudobija obilno rastla," pravi Kristus, „bo ljubezen pri mogih omerznila." (Mat. 24. 12.) Hudobije je sedaj veliko, žuga še hujše, ako veš, kaj se godi v prostozidarskih ložah, posebno s presv. R. Telesom.
Še neki svet bi ti dal, morda bo že prepozno, pa naj bo, morebiti vendar kaj koristi. Veš, kaj mislim ? To-le: Mnogi dolgo časa odlašajo opraviti pervo sv. mašo, cele 4 tedne dolgo. Škoda, ako se toliko sv. maš opusti! Ne mara so tvoja mati umerli, umerli tvoj skerbni oče, umeri kdo tebi dragih, ki si jim dolžan hvaležnega se skazati: o hitro pristopi, hitro gasi ogenj v vicah! Ali se morda k temu bolje pripraviš, če toliko časa odkladaš? O gotovo ne! Najbolj si pripravljen, ko si posvečen; čem dalje odlašaš, tem bolj se oddaljuješ od Boga, tem bolj žališ av. Duha!
Pristopi berzo, saj si dosti pripravljen, in spomni se tudi mene, spomni se vseh nas duhovnov, mi se bomo pa tebe; in ne le danes, ampak še vedno se nas spominjaj pri vsaki sv. maši! Molimo drug za druzega, da bomo ohranjeni, da bomo zedinjeno podirali kraljestvo satanovo, kraljestvo pregrehe; zidali
S a kraljestvo Kristusovo, kraljestvo svetih čednosti! ioli vedno, da bi k nam prišlo kraljestvo Kristusovo v sv. Rešnjem Telesu, da bi kakor On v sv. Rešnjem Telesu popolnoma tudi mi sebe v nič devali, svojo lastno ljubezen in goreli in delali le za čast Božjo in zveličanje neumerjočih duš!
Pristopi tedaj: Introeas ad altare Dei. ad Deum, qui laetificet iuventutem tuam; pristopi, novoposve-čeni mašnik! Le vedno tako ostani, vedno se pri-
pravljaj in ohrani milosti sv. Duha, in vedno bodeš vesel, vedno zadovoljen!
Izročam te presv. Sercu Jezusovemu, tvojemu največjemu dobrotniku, izročam usmiljenemu Sercu D. Marije. Njo časti vedno, saj se imaš za to milost za Jezusom zahvaliti D. Mariji, za milost, da si postal duhoven za večno: Tu es sacerdos in aeternum sebundum ordinem Melkisedek! Tvoj angelj naj te popelje k altarju!
Memento, prosim prav goreče za se in za vse meni izročene.	D.
V spomin nove maše č. g. Jerneja Bernarda, dne 28. julija 1895. v uršnlinski cerkvi v Škof j i Loki.
Mesto naše ni prezreti,
V	pervo versto sme se šteti, Ker odgaja verle sine
V	čast Bogu in domovine
Zopet zvezde tri nam h krati Zabliščijo v zar'ji zlati. Perva danes zasvetila. Boga k zemlji naklonila
Loka danes se raduje, Sina svojga preslavljuje. Ki je stopil v cerkev našo, Darovat dans pervo mašo.
Čist mladeneč, blag, nadarjen, Duh s telesom nepokvarjen, Bogu stvarniku daruješ.
V	službi sveti posvečuješ.
Ni te begal duh prostaški, Zgled prelčp si bil dijaški, Tebi ljubljena sobana Bil je dvorček samostana.
Cerkvica prijazna, mila. Vedno k sebi Te vabila. Dans ponosno Te pozove Mašnika zaveze nove.
Srečni! ki nastopaš zvesto Angeljem zavidno mesto — Srednik boš zaveze nove, Razvezaval boš dolgove.
Strežnik prej si bi' altarja, Zgodaj napovč že zar'ja: Strežnik enkrat boš Gospodu, Služil Bogu in narodu.
Samostan, ti se raduješ. Ker prelepi dan praznuješ. Delež je v okrilju tvojem. Mašnik v pribežaljšču svojem.
Srečna mati smeš se šteti, Mašnika obličje zreti, Prošnje daroval bo zlate, Za ves narod ino za-te.
Zdaj pa blagoslov podeli Družbi naši zlo veseli. Za začetek vsaki srečni, Za vsak blagor časni, večni.
Mi pa slabe t ud' molitve Združimo z močjo daritve, Nova maša iz spomina Naj nikdar nikar ne zgine.
K sklepu bodi še pozdravljen,
V	stan prevzvišeni postavljen, Mnoga srečna živi leta,
V	blagor večni ti prišteta!
P» d>jra$ka.
Razgled po svetu.
V	Mostu na Češkem so se dogodile strašne reči: 18 hiš se je v zemljo pogreznilo, pri 22 druzih pa žuga ravno ta gro^ovitost. Kolodvor Tepliški se je v dolgosti 20 metrov vderl 15 metrov globoko. Po malo poznejših poročilih je 25 hiš popolno pogreznjenih, v kterih je bilo 236 strank s 1012 ljudmi; 18 hiš je na pol vdertih. v kterih je 25 strank z 411 osebami, 39 hiš ima prav nevarne razpoke, torej jih je moralo 23 strank s 1039 osebami zapustiti. Sploh je 2462 oseb stanovanja zapustilo. — Pogre-zovati se je pričelo mesto 19. t. m. o poli lOih zvečer; plinove svetilke so hipoma ugasnile po vsem mestu; voda je začela v enem kraju iz zemlje vreti in hiše so se podirale in vdirale zaporedoma. O poli 11 ih je vstal strašen ropot in cela versta hiš je zginila s poveršja zemlje v kolodvorskih ulicah; kako četert ure pozneje se je razsula velika gostilna, ki je obsegala več hiš, in plamen je švigal izmed razvalin; kmalo nato je bila v zemlji dvenadstropna hiša ob „fohnsdorfski" cesti, — le streha je bila še videti. In tako se je razdjanje veršilo nadalje.
Kalifornija in Slovenci. (Konec.) Pisal in povedal bi Ti, dragi mi „Am. Slovenec", še mnogo več lahko in tudi rad, o našincib. v „zlati deržavi* (Kaliforniji). Samo bojim se, da bi se kdo vsled mojega poročila nad teboj hudoval. No, sej veš! Resnica, čeprav večkrat v oči kolje, vendar je najbolje, da na dan pride, kajti le: „veritas vos liberabit, — resnica vas bode rešila " In če se kdo nad Teboj kerpenči, le prosto navali vsh breme cele odgovornosti na široka pleča „Tornimovega Petra." pa povej, če treba, kako mu je še drugač ime. —
V	San-Frančišku živi okoli 700 Slovencev. Iz-jernši sam<> kakih 200 iztočnih razkolnikov. so vsi k-Tsčeni od kat. mašnikov. — Kerščeni, pravim. — l)a. dragi moj. k« rščeni in s tem je po večem konec. Dalmatinskih Horvatov j^ skoro dve tretjini. Vendar, ¿ah. jih je veliko r/ined njih. ki niso pravi katoličani. Tudi „Kranjcem" so precej gorki. Poznaš me, da nisem It-nuh Precej. ko sem tu sem prišel, sem se začel učiti hervaščine. Tudi sami priznajo, da ne dela jezik za časno nikakih zaprek več. Vendar trud je bob v steno in voda v sito. Enaki so slovaški loncevezci.
Slovencev je tam okoli 1000 duš So med njimi dobri, pošteni katoličani, možje in ženske, ki so vredni vsega spoštovanja; dosti jih je pa, da se Bogu smili, tudi takih, .ki so ušesa resnici zaperli," in ne ma-
rajo veliko za nauke sv. Cerkve in za njene duhovne. — Po velikem trudu se mi je posrečilo vsta-noviti „Slovensko kat. podporno društvo." Udov šteje društvo začasno 70. Ravno se napravljamo. da pri. stopimo k „Jednoti" (splošni katol slovenski amerik-družbi). To društvo je temelj mojega upanja za versko bodočnost Slovencev v Kaliforniji. — Toda. kadar seješ na duhovnem polju zdravo seme, priplazi se gotovo hitro za teboj zelčnec, ki ti skuša delo za-treti ali vsaj pokvariti. Tako tudi tukaj. Naši modrijani imajo nekak „Ferajn" iz nekterih Kranjcev, ktere ima na motozu par tujcev. To družbo je vstanovil že pred par leti pameten mož, ki je zdaj v Pensilvaniji. Mož je imel dober namen. Kmalu pa je sprevidel, da za slovenskega katoliškega poštenjaka ni taka .družba." Zato je menda tudi šel iz Kalifornije — Ni še dolgo tega, ko sem hitel v nedeljo okoli 9ih zjutraj v našo sedanjo kapelo, da bi imel ob lOih službo Božjo. Oni modri možakarji pa so šli ravno takrat na svojo „Ferzomlungo." — Ta je lepa? — Cerkve nimamo še, pa če ne bo šlo bolje, je tudi ne bo v San - Frančišku za Slovane. — Jaz sem se trudil in trudim se še na vse kriplje; mil. g. nadškof so mi vedno velikodušno pomagali. Pa kdor neče, da mu pomagaš, temu ne moreš pomagati. Res, da časi niso najboljši, boljši so pa vendar še, kakor pri vas na iztoku (v Minnesoti in drugod), in slabši tudi ne, kot si jih je zaslužilo ljudstvo samo San Francisko šteje nad 300.000 prebivalcev. Več kot 150.000 bi jih imelo biti katoliških. Pravih katoličanov pa ne našteješ nad 80.000. — Res, naši ljudje niso premožni. Ne eden nima v mestu lastnega stanovanja. Ako pa greš po 3. ali 4. ulici nedeljo popoldne, gledaš malo bistro okolo sebe in nekoliko poslušaš, zazdelo se ti bo, da morajo biti ravno naši možje premožni in imeti polne žepe denarja . . . Meni pa se godi v gmotnem oziru ravno tako, če ne še slabše, kakor enemu Vaših g. škofov, o kterem ste nedavno poročali.
Slovenci stanujejo v precejšnjem številu tudi v Lake Co. in v rudnikih na Oat Hill v Napa Co. Oba kraja sem že obiskal. Lake Co. enkrat. Oat Hill večkrat. V Lake Co. so postali reveži; akoravno stanujejo v topli Kali, so merzli. Še o velikonočnem času niso poklicali duhovna, da bi jih oskerbel. — Na Oat Hill. če se mi posreči, da pridem o pravem času med rudarje, že še gre; če pa pridem, ko so se na-serkali otrovne laške „čorbe* (ne kalilorniškega vina), je pa vse zastonj. Sedaj poznate moj. menda ne ravno prijetni položaj.
Toda barva upa je zelena. Zelenja pa vidiš skoz celo leto vse polno. Zanesem se. da me upanje ne ogoljufa, pa da pomore dobrotljivi Oče vseh na rodov tudi slovenskim sirotam do boljega stališča v „zlati" Kaliforniji. —	Tomincov Peter.
Iz Afrike. (Strahotna nesreča ) Iz proste Oranške deržave poročajo: Neka žena je zgubila v enem dnevu štiri otroke. — Trije, en deček in dve deklici, so šli iskat tičjih gnjezd. Deklica vtakne roko med dva kamna v gnjezdo, piči pa jo strupena kača. Prihiti še starejša sestra, da bi uno rešila, ali pičila je smerti-nosna kača še njo. Deček teče urno domu, nesrečo naznanit. Mati, ktera je umivala v širokem škafu, polnem vode, svoje najmlajše dete, pustivši otroka v vodi, hitro šine po konja, da naj deček jaha po očeta. Vzdigne torej dečka in ga posaja na konja; a revefc
pade na drugi strani s konja in obleži mertev. Tedaj se nesrečna mati domisli otroka; hiti v sobo k škafu; — toda prepozno! Otrok je bil utonil. Mislite si bolečino ubozih starišev! Kako potrebno je, naj vsaki sebe in svoje vsak dan zvesto priporoči angelj-varhu. da bi bdi obvarovani dušnih in telesnih nesrčč. —
Iz Afrike. (Boj s kobilicami.) V Natalu, po Šepstone-u in po druzih krajih je na milijone po 5 cm dolgih kobilic opustošilo veliko lepega polja, vertov in travnikov. Naj so jih še tako pokončevali, nič ni pomagalo. — Še le hudo deževje je pomorilo škodljive kobilice. — Toda, pustile so neznansko veliko drobne zalege, iz katere je izlezlo v jednem dnevu na milijone novih kobilic. — Ko si ljudje niso mogli nikakor pomagati, začeli so iskati Božje pomoči: molili so neprenehoma in razne pobožnosti obhajali. In res so slednjič vendar izumeli nekaj po-močkov, s čimur skušajo škodljivi merčes pokon-čevati. To delajo tako-le: Sredi ozemlja, kjer je vse polno kobilic, narede dva čevlja široke in ravno toliko globoke jarke Potem se zedini daleč okrog stanujoče ljudstvo, beli in čemi, mlado in staro, ter se pripravijo na lov. Obstopijo z lopatami oboroženi ozemlje kobilic, ter začno goniti in razbijati po kotlih, kakor pri zajčjem lovu. Toda kobilic ne streljajo, temveč jih priženejo v jarke, kjer jih pomore s tem, da jih potresejo z neugašenim apnom, tudi jih mečkajo, ali pa nanje persti namečejo. Ta skušnja ni ¿isto nova; jednako so delali na otoku Cipru, kjer so poleg jarkov raztegnili oljnatega sukna, da so kobilice tem ložje vanje počepale.
Bratje maristi v Afriki. Maristi, oblati, to je red Marije Device, vstanovljen 1. 1815 od Karola Macedod-a, Škofa za izgojo mladine in bolnike, vnovič pa za mi-sijone. — Pred kratkim je prišel br. Prokop, asistent generala maristov, zaradi vizitacije v Uitenhag ter je sklical istočasno vse mariste iz Južne Afrike k duhovnim vajam. Prihod 36ih bratov v malo, tiho mesto je provzročil veliko zanimanje. Prišli so iz Johannesburga, Kapstadta in Port-Elizabete; povsod vodijo po dve šoli, jedno za duhovnike (klerike) in jedno visoko šolo; sploh so jako čislani kot izverstni učitelji. Uitenhage je prijazno vertnarsko mestice. Bratje imajo tam veliko, lepo poslopje s krasnimi vertovi; zato so si izbrali za shod ta prostor, čeravno ni pravo središče za one kraje. Tudi več duhovnov je prišlo k slovesnosti, katera se je veršila kot prijazen in nepozaben dogodek. Predno se je shod sklenil, je storilo več udov sv obljube za ta novi red; mnogi dobili so redovno obleko. Redu voščimo plodonosnega napredka v njegovem lepem poklicu. Malo prej je vodil č. o Fagan iz kolegija sv Ajdana duhovne vaje za mašnike iz srednje Kapske kolonije, pri katerih so bili razven druzih visokih gospodov duhovnih tuii mil škof «lr. Strobmo.
Marijanhil. (Iz nekega pisma > Jeseni se začenja za Zamorce veselo življenje. Koruza, njih glavni živež, dozoreva. K*fri jo kuhajo, ali pa. kar je še bolje, jo kar na ognju pečejo Taka pečena koruza je res okusna. Dalje je zrelo tudi sedaj iinfe (neka versta cukrovega tersjai, ^esar se zlati otroci vesele Tudi buče. ki so za Kafre zelo imenitne, bodo kmalu zrele. Najpervo jih skuhajo, potem /.režejo na kosce, in jih jedo. — ah jih pa tudi zakuhajo s turšično moko, kar se imenuje risijingiu. Kaj dobro se da jesti tudi
Sweet - Potatoes, neki sladak krompir, ki pa zraste še-le pozneje. Okus ima taki, kakor pečeni kostanj, in je za čemce perva sladčica, če je pečen. Konečno je še „izinhlubu", neke verste bob. toda veliko okus-nejši kakor navaden bob, potem „amadumbi." nekaka čebula brez posebnega okusa, in nazadnje še posebno ,amasi,u kislo mleko, toda na čisto drugačen način pripravljeno, kot pri nas. Vse to so glavne jedi Kafro v. —
Marijanhil. 13. sušca je umerla na misijonski postaji sv. Mihaela ena sestra, in 23. aprila zopet ena. Obe sta služili Bogu 8 let kot šivilji v našem misijonu in sta pričakovali smert dobro pripravljeni. Bog sprimi svoji zvesti služabniki v sveta nebesa!
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec vel. serpan (avgust) 1895. a) Glavni namen: Delavno kmečko ljudstvo po deželi. b) Posebni nameni:
1.	Verige SV. Petra. Ta in vse druge dni mesca naznanjene. pa ne še zaznamnjane ali nenadoma nastale zadeve. Kon-gregacija najsv. Odrešenika. Važne volitve Rešenje Rima iz okovov samosilnikov.
2.	S. Alfons Marija Llgvorl. Pomnoženje duhovnih bojevnikov molitvenega apostoljstva. Kongregacija najsv. Odrešenika. Ponesrečeni.
3.	S. EvfronlJ. Mnogi družinski očetje, kterim žuga polom. Hudo bolni in umirajoči. Posrečenje težavnih operacij.
4.	S. Dominik. Dominikanski red. Spoznanje in zboljšanje napačnih meddružbinskih zadev. Pospeševalci molitvenega apostoljstva. —
5.	Marija Snežnica. Da bi se duhovni in učitelji obilno vdeležili duhovnih vaj. Marijina božja pota. Zlajšanje prebuditi bridkostij in skerbi.	^Da,jc nasl >
II. Bratovske zadeve N. lj. Oospč presv. Jezusov. Sere a.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Sena s/. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov m vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklmjevanja in vse pošastne pregrehe. — Neka oseba, da bi na priprošnjo N. lj. Gospe dobila kako službo za postrežbo pri bolnih. — B>lna na roki — /a srečo pri kupčiji - Za ohranjerije zdravja - Oseba za zdravje m dušni mir priporočena. —
Zahvale.
V sled priporočila otrok k N. lj. Gospej s«, se mi vsi ozdravili. in torei naznanjam očitno prav serčno zahvalo Bogu m Materi Božji'. -	Mar,J* Vranč» .
Očitno na/.nanjujem prisrčno zahvalo Bogu in Materi Božji. ker na priprošnjo Naše ljubo Gos p«' presv. Sena je moj oboki, otrok ozdravel.	Hvaležna mati /. Gorenjskega
Listek za raznoterosti.
I^ubljana. V sredo ob lOih dopoldne je prečast. stoljni kapitelj z načelništvom čč. redov, s profesorji, župniki in drugim duhovstvom ljublj. mesta prevzvi-šenemu gospodu škofu opravil navadna voščila za prečastiti god Nj. prevzvišenosti.
Sv. Jakopa dan zjutraj je prejelo 19 mladih duhovnikov iz roke premilostnega gospoda kneza in škofa zakrament mašniškega posvečevanja. Bog daj svoj sv. blagoslov!
V	sredo dopoldne ob lOih so gg. poslanci v stoljnici imeli sv. mašo za srečen začetek deželnega zbora; maševal je deželni in deržavni poslanec kan. v. č. g. Karol Klun.
Nova maša v Marijanišču Prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m. bo imelo Marijanisče nenavaden domač praznik. Daroval bo namreč ob 9ih dopoldne novo mašo bivši gojenec zavoda, g Frančišek Oswald. Popoldne bodo litanije ob 3. uri. Omenjamo, da imajo letos trije bivši Marijaniščniki nove maše. Več prihodnjič. —
Bratovščina Vodnega češčenja sv. Rešnjega Telesa
bo imela 1. avgusta, kot pervi četertek v mescu, navadno bratovsko mesečno pobožnost v popravljeni uršulinski cerkvi. Ob 5ih zjutraj bo slovenska pridiga in sv. maša pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom; med mašo bo sv. obhajilo. Tudi zjutraj ob 4ih bo sv maša za ude bratovščine sv. Rešnjega Telesa. —
Umeri je 23. t. m. v Gradcu po dolgi, mučni bolezni č. g Ivan Šega, župnik Podlipski. R. I. P.!
Župni upravitelj v Št. Lambertu je imenovan č. g. Ivan Neman j ič, kapelan v Rovtah.
Poterdilo. Ne vem, če sem Vam poterdil, da sem prejel a) 20. apr. t-iuinque ad alt. privilegj; b) G. maja. c) 20. maja dto) v začetku jun. zopet 13 sacra (l ad alt. privileg ) — Da bo vse v redu, sedaj poterjujem. — Lepa hvala — vse je opravljeno.	Jeglič-
Sarajevo 17. jul. 1895.*
Od nekod. Te dni sem bil pri znancih v .. . in pravil mi je pošten mož naslednje: v vasi ... je živel posestnik S., ktereinu je bilo malo mar za lioga in božje zapovedi. Tudi jest sem ga pred par leti slišal in je tako gerdo preklinjal, da sem ga moral očitno svariti pričo žene in otrok, da naj vender tako gerdo ne preklinja ... V nedeljo. 7. jul., je celi dan sušil mervo; še v cerkev ni šel, ampak sušil je mervo, sen<'», pa tudi domu vozil; celi dan je delal kot delavni dan, sicer iz namena, da gre v ponedeljek z voli v mesto na sejrn. Res gre v ponedeljek z voli v . .. ., vole proda, gre v kerčmo pit, pokliče posodico pwa, ali pri tej priči se zgrudi mertev na tla — umeri je nagle smerti! Kaj ima zdaj od svojega dela v nedeljo in od svojega preklinjanja? Bog je ukazal 6 dni delati, 7. dan pa počivati. —
V	Berlinu so nedavno posvetili novo katoliško cerkev; pokojni verli poslanec Windthorst je bil sprožil misel, da naj se zida.
Iz Neapola naznanjajo: 7. t m. je Vezuv zopet pričel iz sebe metati ognjeno žlindro (lavo). Blizu 100 kvadratnih metrov zemlje je pokril 4 metre visoko ter tako naredil mnogo škode. Bližnje prebi-
valstvo v Resini v velikem strahu moli v procesijah in prosi Boga za odvernjenje nesreče.
Srečnejši sem jaz.
ŠkerjanČek nam poje in peva, Ves dan gostoli.
Res modro rabiti umeva Od zgoraj mu dane dari.
Pod solnce se dvigne visoko Bogu v čast žgoleč;
In dol spet spusti se globoko Bolestna nam serca tešeč.
In vendar sem jaz. moj predragi, Bolj srečen kot ti.
Ker duh moj v nadzemeljski snagi Še višje od tebe vzleti.
Nad solnce v višavo nebeško Pred božji prestol;
Trenutek in zopet človeško Na zamlji zre togo in bol.
Serce pa mi pesem nareka, Oj dragi mi stvor!
Polneč s hrepenenjem Človeka, Da prišel nad solnce bi gor.
J. V.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo• h Mengša brez imena z naj blagširo sercem 10 gld — Neimenovana iz L. 1 gld. «za kruhe sv. Ant.>
—	Preč. g. dek. Tom. Kajdiž 2 gld. — Neimenov. o gld. «za kruhe sv. Antona » — Iz Žuženberga 10 gld. — J. M. 70 kr. »za kruhe sv. Antona.»
Za sr. Detinstvo: Č. g. Viktor Steska. kapelan v Kočevju 23 gld. — Č. g. Janez Brenee, župnik pri sv. Gregorji, o gld. — Č. Celjske šolske sestre. 9 gld. - Č. g. L. Smolnikar, kapelan na Verhniki. 42 gld. — Čast gosp. L. Zaletel, kapelan v Mengšu. 44 gld. 68 kr.
Za pot rt senc*: S pristavkom: Prosim Vas. izročite poslanih 50 gld. kaki o potresu poškodvani cerkvi, ki je posvečena Materi Božji ali sv. Jožefu v čast M. D. (Zgodilo se bode vestno. Vr.)
Za nbotjt pitjorelce r Sajci Doi>ror*ke /are: Blaga dobrotnica Jožefa Černoga v Gradcu 2 gld. 80 kr. — P. n. g. prelat dr. A. Čebašek 10 gld. —
Za cerkev ur. Jožefa r Prjedoru: J. M. 1 krono vsled usli-šanja v bolezni
Zii opravo ubožnih cerkev: Z Roba 10 gld. — Iz Strug 30 gld. - Iz Mošenj 15 gld. 55 kr. — Iz Police 28 gld. — Iz Zaliloga 18 gld. 30 kr. Iz Smiednika 23 gld. — Iz Zapog 5 gld.
—	Z Želimelj 7 gld. — Z Gorjan 50 gld. — Iz Roteč pri Škofji Loki 12 gld. 77 kr — S Trate 25 gld. — S Toplic 33 gld. — Iz Sostrega 40 gld 55 kr. — Iz Cirknice 32 gld 70 kr. — Od sv Gregonja zopet 1 gld 40 kr. — S Kamne Gorice zopet 3 gld. 90 kr. — Iz Valte Vasi 9 gld. 63 kr. — S Stopič 26 gld. 50 kr.
Za bratovščino sr. bizma: Iz Reteč donesek udov 44 kr. Zu katol. misijone: Iz Žuženberga 40 gld. Za deško ubožnico pri oo. Trapistih v Marija - Zvezdi: Ne-men. iz Teržiča za vdeleženje ss. maš 1 gld. — J. M 1 krono.