St. 71 četrtek 20. junija. IV. tečaj. 1871. v Vtorek, četrtek in so-hoto izhajn in velja v Mariboru brez ponižanja na dotu \ so leto 8 g. — k. pol lota 4 „ — „ četrt „ „ 20 „ Po po-ti : vse leto |0 k. —k pol leta .r> „ — ■ M in, četrt o/ nn u i la Za navadno tristupno vrnto m» plačuj» • •i kr. (p se tiska lkrat I ,, ,, ,, ikrat, 4 „ h »krat. veče |>iHTiu»nke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisak je plačati kolek (stempeli) sa 80 kr. VredniitTO in opravniitvo je na itolnem trgu (Domplatie) h«, it. 179. Bokopisi ■« ne vračajo, dopisi naj te blagovoljno frankujejo . ■ ii O m nI iona I. Asocijaciji Pod tom imenom osnovano in v ogromnih razmerah obstoječe društvo mednarodnega združenja jo r.adnji čas, ?lasti v sle d dogodjajov v Parizu, si pridobilo toliko dvomljivo, da De rečemo žalostne slave, d:\ ne bode odveč, ako nekoliko o njem, aosobno pa o njegovi organizaciji spregovorimo. Društvo se jo pričelo 1. 1863. Vsled nesrečnega poljskega upora ubožni Poljaci v Londonu so namreč hoteli ustanoviti med seboj društvo, ktcreinu bi bil glavni nalog: vzajemna podpora. Pri mnozih posvetovanjih v tem nziru jo pa bilo nazočih tudi več socijalistov in po teb jo prišlo tudi na dnevni red de-lalsko vprašanje in socijalisti Eccarius, Marx, Sievera in drugi so napravili načrt, naj se ustanovi društvo z namenom, brez ozira na narodnost „splošno zlo" odstraniti. Ta načrt so odobrili Poljaci, med ktoiiini je bilo tudi socijalistov v obilnem številu, in tako jo nastalo društvo „International". Društvo je naznanilo svoj program, po klerom je dolžnost vsacega dolalca bojevati so za političen vpljiv, politično moč v državi ter so osloboditi jarma kapitala. Te novo, nenavadno misli so pri delnlcih padlo nn ro-dovita tla, kajti nikomur ni težko dokazovat?, k a J« prijetno po volji delati in po volji uživati, le me D j pa delalcem, kterih stanje je v istini nepovoljno in treba ronozega preustroja. V Nemčiji jo bil malo poprej nastopil sloviti vodja delaloov Lasallo, kteri je svojo prikupi ji vo prikaznijo, svojo izvrstno zgovornostjo, izvanredno omiko in nekako drzovitostjo v obnašanji navduševal delalo za se in za svoje nazore. Njegovi nazori in navki so Kazali delalcem pot in način, kako bode mogočo so rešiti svojega uhornega stanja, če tudi no hipoma, pa vsaj gotovo. Siromaški tkalci v malem selu na Saksonskem so bili napravili prvo socijalistično društvo, potem sn pa druga društva kar H tal rasti«. Tu jo našlo društvo .Internationale" povoljno ledino, v ktero jo sejalo rvojo ideje in kakor dan denos vidimo z volicim vspehom. Na Angležkem in Francoskem so bili dolalci že poprej za ta načelr. pridobljeni, ravno tako v Belgiji in Švici, kjer je pri velicih tovarnah privrelo delaleov od vsoh votrov, kterim so jo v primer stavilo bogastvo posestnikov tovarn in lastno Biromaštvo ter tako vzhujala nezadovoljnost med njimi. Prvi nalog društvu mednarodnega združenja je bil, Bi pridobiti privrženeov kolikor lo mogoče, DOglede na razločke med francoskim, angleJkim in nemškim sncija lizmom. Ko so imeli že dovolj družabnikov po raznih državah, začeli so organizacijo Razdelili bo namreč društvo v odseke, vsak odsek obsega eno deželo, da si so nokteri odseki ludi monjši, kjer to zahtevajo posebne lazmero delalcev. Tako bo za belgijski okraj Seraing, na Francoskem pri pre-mogovih jamah v Verviers-u , v Nemčiji v Muhlhatisen posebni odseki. Glavni odseki so pa : angležki za celo angb žko kraljevino, amerikanski za celo Amoriko, francoski, belgijski, laški, nemški, slednji za Nemčijo in Švico, španj-ski itd. Po vseh deželah se je razširilo to društvo, kjer cvete veleobrtnija, ktero pa povsod spremlja siromaštvo in revščina, kajti najvišemu bogastvu kot kontrast vsig-dar odseva jok iu stok. Celo v Kino so zanesli angleški delalci pojme o socijalizmu in pridobili muogo dolgo-kitih vernikov. Le Švedska in Ruska ste menda doj sedaj neugodna tla /a nazore in vpljiv mednarodnega druženja. Švedska zbog tega ne , ker nima tovarn in veleobrtnij tedaj tudi tac'ga siromaštva ne, Ruska pa, honwartovo pogajanje s Čehi in Poljaci, kako se boje vsakoršnih koncesij še bolj pa za obstauek Avstrije neobhodno potrebne spravo, kako Prusakom preseda ker se tam širi poseben, mnogo različen socijalizem, že golo imenovanje federalizma, se razvidi iz tega, da Horzen-ov in Bakunin-ov nihilizom , ker Rusi trde , ka dunajski listi vsi prek s posebnim veseljem in nekako bo le njih nazori pravi ter da se mora pravi socija- ostentativno navajajo članek iz wVolkefreund"-ii, pisan listični provrat pričeti le v Rusiji, od nje dobiti nagon, proti federalizmu, kakor bi hoteli s tem dokazovati, ker jo tam najmenj mest, a največ kmetov. -.^„Ida'jc federalizem nemogoč, zlasti tedaj, ako „Volks- Štovilo družabnikov tega društva jcenijo angložki freund"-u ni povšeči. listi ni 2.300 000, ktero razdrlo na posamezne dežele j Do gdaj nazovi — liberalcem tako zaničevani vitez takodo: Na Francoskem s Parizom 800.000; na An-, BVolksfrruodu je ugoden aoborilec proti federalizmu, gleškem ravno toliko; v Belgiji 200 000; v Švici 60.000 v Nemčiji 300.000; Špunjska 40.000; Italija 100.000. Organizacija je strogo centralistična, glavno voditeljstvo biva v Londonu in načelnik mu je Kari Marx. Vsak odsok ima dolžnost, vsako leto predložiti natančno poročilo o delalskem gibanji v deželi, ustanovljati nova društva, sklicavati zboro in organizovati „strike." V vseh važnejih zadevali pa dobivajo odseki povelja od glavnega voditeljstva, ktero tudi vredmka za dolaUke časnike inu nuje iu nastavlja načeluiko morodajnim društvom. V delniških društvih so sic^r načelniki volijo, pa le na videz, ker nikdar se ne vlečo drugo imo s šarico, nego po glavnem voditeljstvu predloženo. Nikdo med družabniki ne smo imeti lastnega mnenja, ampak podvreči so poveljem, to zahteva disciplina stranke. Ta disciplina jo pa jako trinoška, despotičoa in v svojih srt d^vih no sosebno zbirčna. (Jotovo je, da bi so v Parizu ne bilo godilo tako grozne b.ubančno reči , da ni dalo glavno voditeljstvu v Londonu tako povelje, vsled kterega, bi so bil — da so imeli uporniki časa in moči — razdjal in požgal ves Pariz. Kdor se no drži pravil in ne spolnujejo prevzetih dolžnosti so izključi in preverjeni hiuo, da bi lJebel v državnem zboru nemškem uc bil storil znanegu izteka, ako bi mu ne bila pred očmi osod.i Tolain-a, poslancu francoskih delalcev, kterega so sramotno pahnili z društva, ker ni hotel zagovarjati pariških besuosti. Denarno zadeve tegu velikanskega društva bo jako ugodne, samo po priuoskih družabnikov, kteri plačujejo po 2 gold. na leto, dobe vsako leto 4,600.000 gold. v blagajnico, bogati družabniki pa plačujejo veče doneske. In bogatašev šteje društvo mnogo, Razve znanih Ledru-Rollin, Cernuschi, Louis Mane i. t. d., ki so miljonarji, so vpisani v to društvo ljudje, o kterih bi to nihče ne mislil. fgovi patroni in nekako smešno je čuti nasvet, naj ae To jo v kratkih črtah osnova društva, ktero vodi j katoliška društvu s politiko ne pečajo, ker politikovanjo gibanje delalcev celega sveta, na ktero stavi proletarec: motj edinost, slogo. Kolikor nam znano, so vsa kato-vso svojo nado. S tem ogromnim materijalom ljudi in hj^a dru5tva osnovana z izrečenim namenom, pečati so denarja bi društvo .Iutei-nalionale" utoguilo ros mnogo tudi s politiko in gotovo jo, da je vaacemu katoličanu hasuiti, da ni zagazilo na kriva pota, da ga ni orna- dolžnost biti dober državljau in kot tak no prezirati mila strast do aadvladanja. Ni mu načelo ravnoprav- Ipoliiičoib dogodeb — ter račuuiti z danimi faktorji, nost, uravnava in rešer.jo socijalnoga vprašanja, ampak j Vsi ostali razlogi so podprti enako logiko, kar jo terorizem didaveov vsem stanom nasproti, boj in požar tu Is Ptuja, konee junija. — (Nekaj o uradniški ■ po v e d niči.) — Izrekla se jo žo v tem listu želja, da bi se kdo v Ptnji oglasil, ter o tukajšnjem uradovanji glede na slovenski jezik kojo spregovoril. — Prepustivši obširniše iu natančnejše poručilo drugim, naj le to omenim, kar sem sam v djanskeni delovanji skusil. — Pri tukajšnji c. kr. okrajni sodniji se redoma nikakor slovenski ne uraduje, tetuuč nemški, kakor drugod. Uzroki temu pa niso taki, kakor drugod. Tu je namreč edini uzrok le ta, ker ni videti nobenih slovenskih vlog pri sodniji. Ako pa vendar jedna ali druga t. j e zajde iz kake pisarne, se goto vo tudi v slovenskem jeziku rešuje. Na podlagi slovenskih to&eb so se zapisavali slovenski zapisniki , so je izdala slovenska razsodba. Na podlagi te slovenske razsodbe so je vložila nova slo.enska prošnja, ki je spet dobila slovenski odlok itd. - U ten primerljaju je tukajšni sodnik, deželni svetovalec gospod Miroslav vitez Scbildenfeld sam vodil pravdo. Njegov pismeni jezik je čista slovenščina v natančni pravniški obliki. Vsi dru^i sodnijaki uradniki dobro razumejo slovenski, bi tud« pisali , ko bi imeli prilike ; pa priznati moram, da bi zato vendar delo malo boij po časi šlo *) Nam bo jako drago. Vredn. od rok, ker je tukaj okraj skoraj tolik kakor mariborski in imajo tako malo delalcev. Vse veliko delo pride le na malo pravnikov; ti pa zato ne morejo še poleg kultivirati slovenski jezik. Mislim pa vendar, da je ta na Stajeru edina sodnija, ktera se slovenske vloge nikakor ne boji. Pa je precej drugih , ki se takih vlog vendar-le bojijo; to so naši nasprotni odvetniki. Primerljaj : Pride slovenska tožba na podlagi slovenske zadnje naredbe v roke g. dra. S tr a f e 1 a ta. Ugovor njegov je se va da nemški, ker slovenski jezik le „riir gevvisse Ideologeu" n»ko vrednost ima. Pa mož je vendar .pravičen" in si še nenadoma želi slovensko razsodbo, prosečsodnijo : „das lobi. k. k. Bez. Gericht gerube die Gegnerin wo moglich auch in der slovenischeu Spracbe abzuvveisen." — Na tak ugovor sledi spet slovenska replika, na-njo pa nemška duplika in tako ima sodnik nekaj pred sebo, kar ni miš ne tič. — Kdo bode potem z veseljem slovenski pisal ? Stranke same naj tirjajo od svojega zastopnika, naj tudi slovenski piše, ker bi ga drugače ne pooblastile; potem naš jezik ne bode več tako zasmehovan. Naj še pristavim, da skoz te vrstice nisem hotel nobenemu tukajšnjih gg.uradnikov škodovati in jih zavoljo znanja slovenskega jezika pri viših sodnijah za-tožiti, ker se mi jako dozdeva, da je vednost slovenskega jezika velika „macula" pri naših uradnikih, ktera ima za posledico, da takega, slovenski uradujočega sodnika koj pošlejo v ..Hartberg'" ali na kakov drug trd breg; med tem pa le nemški uradujočim sodnikom po-stiljajo na blazine ter jih pošilajo za plačilo njih „za-slug* za —?— na viša sodišča. — Nisem so pa tudi hotel zameriti skoz te vrstico slovenskemu narodu, ako bi iruole za posledico , da bi se nam takoj trdn»mec urinil na tukajšnje sodišče a In Hofmann in Sockin spe v Mariboru, medtem ko izvrstni slovenski pravniki zastonj prosijo ter prosijo za službo, pristojno njihovi izdani delavnosti. Iz Šmarja, '26. juo. [Izv. dop.] (Šo enkrat T o m š i č - o v spominek.)*) Vašemu dopiaoiku mi C -1 j - x ni bil po volji rnoj nasvet, da naj bi se rajnemu Tornšič-u stavil dostojin spominek na pokopališči, veči del nabranih novcev pa bi se naj porabil za literarno ustanovo. X i ta dopis nisem hotel prej odgovoriti, preden nisem pozve .aval, kaj drugi darovatelji mislijo o tem nasvetu. Med tem sem imel priložnost, se pogo-*) Ker se je že debata o tej zadevi pričela >i ne moremo kaj, da bi ne dali prostor temu dopisu, akoravno nam dohaja mnogo in to izbornih glasov, ki ravno nasprotno zahtevajo, bieer si pridržimo v tem ozisu pri prilici povedati mnenje dotičnega odbora, kakor tudi svoje. Vredništvo. Listek. Josip Jurij Strossmayer. (Po „Svčtozoru" posnel LavsI. Gorenjec. — Podgorićan.) (Konec.) Ko je Schmerling rogovilil, naj smemo omeniti Strosamajerjevo žurnalistisko vojsko s kardinalom Hav-likom zaradi povabila v državno svetovalstvo. Nepre-atrašeno spominjamo čitatelje Da sodbo o februarskem patentu. Boj, ki ga je pismeno vodil Strossmajer, ta boj je vladika tudi ustmeno gojil 1365. leta v zboru, sklicanem po Schmerlingovem padci. Kako veljavna je bila njegova politiška modrost, to nam najboljše priča to, ker so ga izvolili za prvoaednika regnikolarne deputacije, ki je aprila meseca 1866. leta sla v Pešto, zato da bi se tam pogovorila z ogr-iko komisijo o razmerji troedine kraljevine k ogrskej kruni. Vladika in vse poslanstvo so zagovarjali samosvojstvo svoje kraljevine, Ogri pak bi jih bili z nekovimi koncesijami radi vjeli v svojo past. O takovih okolnostih obravnavanje ni steklo, deputacija se je torej vrnila v Zagreb. A po vojski 1866. leta so se Ogrom izpolnile želje, vstal je bil duvalizem. Vlada je znala, da je vladika strašen sovražnik takej vladnosti, za tega delj se je potrudila, da je najviše kroge pregovorila, da so mu nasvetovali, da ne bi zahajal v zbor. Strossmajer se je tedaj vzdigni i maja meeeca 1867. leta in odšel v Pariz. Ali hrvaški zbor je ostal resen, resen svojim zahtevam: v svojej adresi 18. dan maja meseca 1867. leta je razodel, da ni živa duša troedine kraljevine ne sme vdeležiti se carjevega kronanja v Pešti, ko hitro se ne zadosti kraljevini, to jo: njenim vladnim pravicam. Vsled tega so zbor bili lazpustili 27. dan maja meseca, vladika pa se je vrnil domu. Po tem dogodjaji so se Ogrom jele sline cediti po troedini kraljevini ; da bi se jim preinja posrečila, upotrebljali so vsakojaka sredstva. Kedor koli jim je bil na poti, brž so ga ali pahnili z njegove odločne stopnje, ali pa so ga oslabili, omajali, podkupili, kar je sploh navada slabim politiškim značajem. Zvlasti jim je bilo do tega, da bi blagodejooat pred prag ne posijala vsem tiatim, ki so bili na nogah 1848. in 1849. leta, pa da bi tačasno arbski-hrvaškega narod i zasluge za državoo brambo ne imele kake moči do ogrskih agitacij. Zaradi tega je slovo dobil ban baron Šokčević, odgo-jenec Bachove soustave in prijatelj centralizmu; na njegovo mesto je šel baron Levin Rauch, madjaron, človek, kteremu ni bilo nobeno sredstvu preslabo v dosego svojih sebičnih namenov, iz kterega je izborno sosel program madjarske politike. Vstalo je bilo ob njegovi vladi strašno preganjanje : reve so bile vse — kakor koli odvisne narodne duše, ki se niso požurile bile, torej —• ki so zamudile v naročje vjeti se novi vladi. Marsiktera družina bi bila morala tačas boriti se z ogromno revščino, da, ne mara bi bila marsiktero celo obupitoeet umorila, da vladika ni svoje darežljive roke podajal preganjancem in sužnjim. Njegova rado-darnost in dobrodejnost je v tem oziru vredna veče hvale in bodrejšega čutja, zato ker je bil zavetnik takovim ljudt.ni, ki niso pregrešili se sami, — ljudem, ki so bili pravi mučenik i. Strašaiisk terorizem je brzdal občo nevoljo, splošno razgrutost , ki jo je plodila Rauchova prekanjenost. Izdajalstvo se je zaleglo povsodi tako, kakor se zaseja plevel, da človek svojih misli ni smel oglasiti nikdar vendar-le jo Strossmajerjev vpljiv bil dosti mogočen. Zato pa so njegovi vrazi sklenili med narodom zadušiti priljubljenost do njega, — odločili so, da morajo njegovo imo pooblačiti vstmu svetu. Radovedni, omi-kanejši narodovci gotovo šo pomnijo, kako so začeli grditi tega velikana, kakor na kako znamenje. — Njegovo vnenje in zasobno življenje ao blatili novinarski članki, ktt-re so posnemali ali ponatiskovali različni j njemu iu slovanstvu sovražni novinarji. Podkupljivo novinarstvo ga je obiralo, kedar in kder ga je le moglo; očitali so mu priprostosti — čem množnejše, tem hujše; njegova izvestija, njegove besede so pačili, kakor so le mogli, njegove dobro dej nosti so poniževali in sumničili : a vse to se je godilo zato, da bi mu bili ime uničili • da bi bili umorili spomin na-nj ; da bi bila narodu vgasnila ljubezen do njoga. Da, njegovih sovražuikov celo ni bilo strah, da so očito kričali, ka mora zgubiti svojega stanu čest iu stopnjo. varjati z veljavnimi rodoljubi in reči moram, da nisem ne enega našel. kteri bi bil z novoljo sprejel moj nasvet, kakor trdi Vaš dopisnik , temuč vsi se zlagajo v tem mnenji, da bo Tomšič-evo ime dalje živelo v slov. narodu po literarni ustanovi, kakor po najlepšim spominku na mariborskem pokopališču, kterega bo le malokdo videl in ki se v kratkih letih lahko razruši. Vse drugače bi bilo, ko bi se toliko novcev nabralo, da bi se v mestu stavil spominek. Na pokopališčih pa se navadno ne stavijo velikanski spominki, ampak le toli-košni. da zaznamvajo mesto, kjer truplo počiva. Če se zarad Vodnikovega spominka nič ne stori, naj to zagovarja dotični odbor; Tomšič-evi spoštovatelji pa bodo gotovo skrbeli, da se TomŠič-eva ustanova takoj razpiše, kakor hitro bo znesek nabranih novcev 1200 -1500 t. Sicer pa odločivno besedo le ima zbor darovateliev; torej bi dobro bilo , da bi sedanji odbor, ki nabira novce, sklical občni zbor darovateljev , kteri bi definitivni odbor volili in izrekli svoje mnenje , ali so le za spominek ali za ustanovo. Ta zbor bi naj se sklical tisti dan. kedar bo mariborska čitalnica obhajala svojo detet* letno obletnico, kor se bo tačas gotovo mnogo rodoljubov v Mariboru zbralo. Politični razgled. Obo zbornici državnega zbora ste imeli vtorek seje, pri kterih so se obravnavali predmeti brez posebne politične važnost'. V gosposki zbornici so se sprejeli postavni načrti o uravnovanji plače učiteljev na državnih pripravnišČih in vajnih učilnicah, ktera so s prvimi v zvezi, potem postava o organizaciji rudniških oblasti in o nekterih železničnih predlogih. Zbornica poslancev pa je imela na dnevnem redu postavo o zemljiščinih knjigah ter pri tej priliki sklenila po-silno povćrjenje (Legalisirungszvvank-) po § 31. postave za zemljiščine knjige, vsled ktero bo morajo vsa pisma poveriti, da so sposobne za vknjižbo (Inta-bulation). Glede sprave s Čehi se poroča, da sta imela Rieger in Pražak vtorek zadnjo konferencijo z grofom Hohenvvartom, ter da so se porazumeli o vsem, kar jo bilo v spomenici zahtevanega. Odvisno je tedaj edino le od krone, kdaj se bode sprava potrdila. Z Nemčije se bere važna vest, da se je na Hanoveranskom pričela opozicija proti Prusom. Mestni zbor glavnega mesta namreč z 12 proti 11 glasom ni dal privoljenja, da se mesto okinča pri vhodu vojakov, akoravno se jim je bilo naznanilo, tla bode sam cesar Kaj so Ogri dalje počenjali s Hrvaško ; kaj so novo oktroirali in kako strašanski vmazano so narodno stran izrinili iz zbora; kako so naposled sklepali tako imenovano pogodbo, to je vam, čestiti bralci, Še dobro znano vsem. Strossmajer se po tem Času ni, vsaj očito ne, nič več pečal s politiko, pač pa je dalje gojil svojo blagodejnoat. Najposlednejši čas ga najbolj /. mirnije stavba nove stolne cerkve v Dijakovu, — stavba novega svetišča, ki bode baje našemu veku spričilo največe umeteljnosti. Zato stavbo je vladika dosle že dal 200.000 gld.; vrh tega je založil 50.000 gld. zazidanje na dalje, 53.000 za materijal, za malerijo na zidi v svetišči pa 100.000 gld. — Ko bi našteli vse, kar je ta vzornik podaril cerkvi in narodnim namenom v dvajsetih letih, gotovo bi bilo novcev ogromen znesek. Strossmajer je krasen moški, brhek, visok, visokega čela; vede se prav elegantno, vendar neprisiljeno : njegova resnična prijaznost se edini z redko duševno vzvišenostjo; njegova beseda je neizrečeno čaralna. Njegov značaj je slovansk, rahel, ali neomajljiv. Strossmajer je izborno omikan in učen. Svoje vednosti je pomnožil s pogostim popotovanjem po zapadne Evropi. Zolasti ljubi umeteljnosti znanstvo io torej najraji občuje z učenjaki in umeteljniki. Za tega delj je znan z odliČniki — slovanskimi in ptujimi. Lehko smo Jugoslovanije ponosni na tega korenjaka, na tega narodnega velikana. Živela Jugoslavija ! Živel na vekov veke Josip Juraj Strossmajer! Viljem pri vhodu nazoč. „Bresl. Ztg." pravi, ka so agentje bivšega hanoveranskega kral a ljudi strašili s tem, da bo v četrt leta že vojska med Prusko in Avstrijo, kteri bo Ruska pomagala, potem bo Pruska zmagana. hacoveranski kralj se vrne na prestol in bo vse odpad nike strogo kaznoval. Sicer pa sploh dobivajo Nemci po končani zuiagini svečanosti otekle lase, Virtember-žani že tožijo o nehvaležnosti Prusov in celo pri dvoru je nastala nevolja. Zarad denarja odločenega kot darilo vojskovodjem se pi pijejo na vse kri pij e, da bi se le za t( ga ali onega generala kai odŠčipnilo Zasluge, ktere se navajajo, bi zadostovale vsem evropskim generalom na stoletja. Južnonemški knezi dobe vkup štiri milijone tolarjev. S cesarskim (pruskim) ukazom ste razpuščeni druga in tretja vojska. Posadne trume na Francoskem stopijo v enotno zvezo in poveljnik jim je general Man-teuffel. V Parizu je republikanični glavni odbor v Tur-bigoulicah naznanil svoje kandidate. Na čelu stoji Gambetta, kteri jo kandidaturo tudi prevzel. Razve volitev pa najbolj zanima velikansko posojilo dve miljard. ktoremu so nadeli pomenljivo ime 9V emprunt de la delivrance" in ktero se zvršuje dosti dobrimi pogoji. Promet v Parizu se je oživel v vsacem oziru, samo brzojavno zveze še niso vss gotove in je telegraf prost samo za vesti, ktere so v zvezi s posojilom. Vojaške sodniji še niso pričele svoje delavnosti, ogromna število vjetih upornikov, pri kterih se vsigdar niti identiteta določiti ne more, zahteva mnogo priprav. Rochefort, ki pride prvi na vrsto je Še vedno bolan, zagovarjal ga bo imenitni odvetnik Lachaud. O prilici odhoda prinčev orleanskih piše „Times" poseben članek, \ kterem posebno to povdarja, da so Orleanci bili tako pošteni, ka so se ves čas svojega večletnega bivanja na Angleškem zdržavali vsake politično splelkarijo. Ravno to, da niso gostoljubne tla angležke zloporabili za polično tajno snovanje, jim je pridobilo spoštovanje vseh Angležev. To jo jasen migljej staremu zarotuiku v Cbiselhurst, Napoleonu, in treb& je vse njegove nesramnosti, da tega noče razumeti. Dalje svetujo „Times" princema orleanskima, naj si obranita še dalje politično potrpežljivost, kajti sovraštvo in moč demokracije sta sedaj na Francoskem mnogo burnejša, nego za časa njihovega očeta. Iz A 1 g i j e r a se piše, da upor še ni končan in zmagan. General Ceres je prodrl do vasi Bordj, ktera je popolnem vpepeljena; posadka bližnje trdnjavice je zdržala 46 dnevno obsedanje. General Lallemand pa je baje še vedno v Tizi-Uzu, kjer se združita t generalom Ceies-om, da gresta vkup rešit trdnjavo National. Upor se šo širi. Razne stvari. * (Razpisana je služba) finančnega kou-cipista pri primorskem finančnem ravnateljstvu v Trstu z letno plačo 700 gld. in sistcmizirano stanovniuo 200 gld. Dotične prošnje ako je mogoče z dokazom znanja vseh deželnih jezikov (laškega, nemškega in slovenskega) naj se predlože v treh tednih finančnemu ravnateljstvu v Trstu. * (Na C e s k e m) se je nad mestom Tachau oblak vtrgal in nastala je taka povodenj, da je odnesla 60 hiš iu raztrgala mostove iz rezanega kamenja. Vsa živina je potonila, vrti in polja so strašno razdjani. Ljudi je 18 poginilo. * (Nezaupnica.) Odbor katoliško-političuega društva v Mariboru jo državnima poslancema Brand-staf.ter-ju in Seidl-nu Doslal nezaupnico — , ktero, če mogoče, prihodnjič priobčimo. * (Statistika nezakonskih otrok) po najnovejših razkazilih kaže naslednje jako zanimive razmere. Med 100 novorojenci je nezakonskih: na Koroškem 44.45; na spodnjem Avstrijskem 31.50; na Sol-nograškem 31.16; na Štajerskem 30.29; na gorenjem Avstrijskem 20.94; na Češkem 15.51; na Moravskom 12.03; na Kranjskem 12.05; v Šleziji 10.69; v Bukovini 10.30; na Primorskem 8.10; v Galiciji 8.09; v Ti-rolih 6.41 ; v Dalmaciji 3.88 * (O dopisnikih^ zlasti v „Tagespost", nam dohaja toliko pritožeb, da ne moremo vsim kaj. Tako imamo obširno poslano o dopisniku iz Ormuža, kteri sliši travo rasti, ali vsaj reči poroča, ktere niso resnične. Zadnjič je pisal v Tagespošto o nesreči blizo Ormuža, ktera se je pa v Zagorji, več nego deset ur daleč pripetila. Ravno tako poroča o sklepih čitalnice, o kterih niti udom ni nič znanega. Kakor se vidi se je laži Že privadil, vrh tega si pa tudi kaj zasluži, kajti „Tagespost* mu za vsako vrsto plača vsaj 3 krajcarje in to pri njegovih dopisih znaša za vsacega okolo 9 do 24 kraje. — ali pa mu pošilja vendar list zastonj. — Ravno tako piše dopisnik v dunajsko .Tages-presse" neke praznosti o našem listu ter pristavi, da je gosp. Jurčič že pred nekaj dnevi prišel v Maribor, da-siravno mi še nismo bili tako srečni,1 ga videti v Mariboru, dasiravno gosp. Jurčič, kolikor povzamemo iz njegovih listov, v tem trenotku potuje onkraj turško m ej e, po Bosni. * (Evropska Rusija) šteje sedaj 17.500 ljudskih šol s 722.000 učenci. Večina ljudskih šol je v primeri s prebivalstvom v baltiških pokrajinah in v Kavkazu. Število novorojenih iznaša po „Golos-u" vsako leto 3,022.476. med njimi je 108.620 nezakonskih. V glavnih mestih se suče število nezakonskih porodov med 4 do 7 %• Sploh pa se računi na 100 prebivalcev 5 novorojencev in med 100 novorojenci 4 nezakonski. — *(Iz Novega mesta) se nam piše, da baje tamošnjim deželnim brambovcem za kazen, ker ne razumevajo izrazov „in Doppelreihen", „rechts um' i. t. d. in so vsled tega nevkretni, nalagajo tornistre obložone s kamenjem ter da se morajo vaditi noseči tako breme. Ne vemo ali bi se tako postopanje imenovalo „ nemška omika** ali kako, samo to dobro vemo, da bi bilo to surova neotesanost, kakorŠna je le pri nas mogoča, kte-rej bi se moralo nemudoma priti v okom. Vstreženo bi nam bilo tedaj o tem zvedeti kaj natančnejega. * (Uradniška spoved niča.) Iz Celja se nam nadalj'vaje poroča o ondotnih uradnikih :'C. k. okrajno glavarstvo: Slaboznani gosp. Schonvvetter lomi „bindiš", slovenski ne zna ne pisati niti brati. Sicer pa menda naši bralci itak kaj tacega o njem niso pričakovali ; okrajni komisar Franc Kotnatz ne zna slovenski; okr. komisar dr. Pavel VVagner, govori „bindiš", slovenski ne zna pisati, ne brati, a za vajo zadnji ča3 prestavlja svoje lastne koncepte; Franc Kankowsky, ne govori slovenski, pa svoje koncepte šo nekako srečno prestavlja ; konceptni pristav : J o h a n n E i n f a 1 t je glede slovenščine v istini „Einfalt"; finančni komisar p 1. Garzaroli govori in pišo slovenski; tajnik Ludwig Peer govori „bindiš*, slovenski ne zna. C. k. davkarija: Davkar Avgust VVenedikter lomi „bindiš", slovenski ne zna niti brati ni pisati; preglednik Aloizij Bregant govori iu piše slovenski; cficijala : Anton Costa in Johann Zisel govorita „bindiš", slovenski ne znata ne brati ne pisati, oficijal Anton Kuko vič govori in piše slovenski ; akcesist Josef Simoni tseh govori „bindiš", slovenski ne zna; c. k. komisar finančne straže Franc Spon, govori tudi le „bindiš". — Pri c. k. rudniškem glavarstvu uameščeni uradniki: Franc Kameri a n d e r , Johann Tuskany, Anton Kern in Johann L i 11 w i n o v , ne znajo čisto nič slovenski, ravno tako pri c. k. okrajnem stavbenem uradu gospoda Otto\Vagner in W i 1 h e 1 m H a-I a d a , ktera sta tudi v slovenščini nema, kakor riba. * (Ga ri b a 1 d i j u) so v francoskem departe-mentu „Alpes maritimes" ponudili kandidaturo pri prihodnjih volitvah, ktere pa ni hotel sprejoti , ampak je lakoničuo odrekel: „Grazia, non posso accettare 1" (Hvala ne morem prevzeti.) Tako kratkega pisma nismo navajeni od tega moža, a narekovala mu ga je francoska nehvaležnost in brezozirnost. * (V C o 1 o v c u) se je včeraj odprla unietnijska in obrtnijska razstava, nadarjena neki z jako lepimi predmeti. — * (Mariborska čitalnica) napravi 3. julija t. 1. zvečer ob osmih občni zbor, pri kterem bo g. denarničar položil polletni račun in pri kterem pridejo na vrsto nasveti posameznih gg. udov. VsilGosp. Štefan Golicmk, prnvizor v „Bla častiti gg. udje čitalnice se k zboru V Mariboru 26. junija 1871. rljuduo vabijo. Odbor. Za Tomšičev spominek: Prencsok . P. n. društvo „Sokol" v Planini . . Gosp. Janez Kovač v Ljubljani . . ■ „ Jožo Sever, kaplan v Trebovljah „ Štefan Pornavsl, župnik v Kalilnici .......... 4 952 •jo 1 1 1 gld. 30 kr. 40 gnvihdvorih" na Hrvatskem Sebastian Roš, inženir v Vrbov-skem na Hrvatskim .... France Repič, duhovnik v Gra- čiši'i (Galligoano)..... Janko Si oni«", duhovnih pri s*. Lorencu v puščavi ..... Skop . Dunajska borsa 28. niirj Srebro ........... 1 Napol............ 2 gld. — kr. o • h »i 1 „ — m 1 „ — m 981 piti. 70 kr. Na prodaj 22 gl. — kr. 9 .. 88 _ je posestvo, ki ima 4 oralo dobro obdelanega zemljišča, lepo, prostorno in zidano hišo z enim nadstropjem, dobro klet, spodaj 2 sobi, kuhinjo, „štibelc", v prvem nadstropji ravno tnko. K hiši spada tudi kozolec v najboljšem stanji in zidan konjak za 10 repov. — Posestvo jo pri sv. Janezu, okraj Šmarje pri Jelšah, in bi bilo sosebno z i v pokoji živečega prikladno. Več o tem pove lastnik (8) Jurij Vratarič, posestnik in krčmar v Laškem trgu. Vse predmete, ki se naznanjajo po raznih časnikih, naj spadajo v eno ali drugo struko, poskrbi IV. Glatt:m-a Bazat* za 10 •/„ ceneje, kakor jih dotične firme naznanjajo. — Popolni cenik o več nego 15.000 predmetih zastonj in franko. Po naslednjih čudovito nizkih cenah prodaja in razpošilja v kronoviuo N u-a prv asa Avstrijo n&i ttiinaji, Stadt, vcrlaiKjerte Karntnerstrasse, Nr. 51, v Totlesco-vi palači. darila za gospode, gospe in otroke: Blago Iz dunajskega usnja, z.nano kot najbolji fnbrikat na svetu. Hot-iic lorblee aa ženskea jeklenim obročem, ena prav velika gld. 1.20, 1.50; izi nnjfinejega šagren-usnja s pozlačeno kiju-J čavnicoin okvirom, ena po gld. 1.80, 2.50 ;[ velike gld. II. 8.40; prav velike gld. 3.80,'i 4; s predtorbico za 1 gld. več. Praktični purlemoimaiH. za gospe, gospode in otiuko, s pozlačenimi zapornicami ali i gumi-t rakom po kraje. 86, 50, B6j lini gld. 1, 1.30, 1.70; prav lini gld. 1, 2.50, 3, 3.60*| Praktični toki za Niiiuilkc po kraje 10, 80, 40, 60, 60; s prav lepo slikarijo kr. 40, 1.50, l.'.lO; Alpaka-dežnik gold. 2.80, 3.50; 60, 80, gld. 1,1.20,1.40; najkrasneje oprav- Dežnik i/, ponarejene svile (Znnella) gld. ljeua gl. 1.80, 2, 2.50, 2.80, 3.20, 4.80, 6; 8.20, 8.(50, 4; iz težke bonsko svile po gld. Noucpiet cvetlic s znotraj skrito pahljo,j 6, 5.50, G, 6.50, 7, 7.50. ktera po volji izgine, po kr. 8H, gld. 1, 1.50; Solin'•niki. Pomladni solnčnik lionske svile gld. 1.90, 2.20; s svilno podlogo gld. 2.80, 8; iz nnvadnega blaga kr. (tO, 80; velik solnčnik iz tkanine kr. 80, gld. 1, 1.20; iz težke svile gld. 2, 2.40, 2.80 ; s svilno podlogo gld. 8.20, 3.80, 4, 4.50; senčniki gld. 1.80, 2.50, B. 20; l'obvodni glavnik za otroku kr. 10, 20,|'l\)v..rniška Zaloga najboljših prerarnnic, 25, 30; 1 žepni glavnik h zrcalom in kr-; za kk.rc, H0 dajo porošt vo. Dvoje i/, angleš-tačo kr. 26,.80, 40, 50. kili koncev kr. 46. 60, 8U; svilnalib kr. 85, najtineje po gl. 2.50, 8, .'t.50. Nu|liol|i glavniki V, trdega kavčuka, česnlni glavnik kraje. 15, 20, 25, 80, 35; 1 gost glavnik kr. 20, 25, 30 ; I glavnik z ročajem kr. 26, 30, 8b ; 1 vtekljivi glavnik kr. 30, 40, 50; 1 žepni glavnik kr. 10, 15, 60, 80; lini gld. 1,1.20, 1.50; najtineji gld. Najboljše, po novem načinu napravljene I Q6, gld. 1.10, 1.00. Du, oo giu. i. kr. 80, 35, 40, 5U, ou, eu. A~ ■■, ,, "fon i ■ turi..i i. »^mojMiM« MOJ«, »'■"-Toalet.......llo nmo pcmbBO lin«, la ko»ov ES.V M a*%T£^Jtv™'J&m£ rmroly^iT^ -iuju. LM. ia KK.rebro . , o u, ■», .ju, -t..-.v. j i velikih kosov mila iz grenkib maudelnov , .... , , . .. tosti, i , , .i,, i____„:„*....i.„ ......m*. boljši kot navadno ki 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50. Platna* In denarno*« s praktičnimi predeli po kraje. 60, 80, gld. 1. ; fine gld. 1.30,, 1.60, 1.80 ; najfineje gld. 2, 2.40, 2.80, B.20, 4.1 Enainnc knjižice (noti*) kraje 10, 16, 20,1 25, 30; najfineje v usnji vezano, kraje. 40,| 50, 00, 80 gld." 1. Petne porno 3.10 velikosti. \Vat« i piool -popolni koVČejgl, praktično upravljeni in razdeljeni po gld. 2.40, 2.80,1 3.50, 4; prav veliki po gld. 4.50, 5, 5.50,6. Potu« ukleiiicc s kupico in usnjem prevlečene po gld. 1.20, 1.50, 1.80, 2.10, 2.40. Krasni albumi na izbiranje in v čudoviti mnogovrstnosti, eden za 25 podob kr. 35, 60, 80, gld. 1 ; najfineje okinčan gld. 1.20, 1.50, 1.80, 2, 2.50; ia 50 podob kr. 65, 90, gld. 1.20, 1.50; najfineje okinčan s podobami itd gl. 1.80, 2, 2.50, 8, 3.50, 4; album za 100 podob gl. 3, 3.50, 4, 5 do gl. 12 ; za 200 po krtače, kaknršne se lo tu dobe. 1 krtača Imenitni peivsmki in noži i/ bessetner-za glavo kr. 30, 40, 50; fine kr. 65, 85,j jek|ft) /nani kot nnji)0ijjjj ,m SVetu, po kr. gl. I; najfineje gl. 1.50; I krtača za obleko JJ0 (ju s0 ■ u, , , .J() , r,n kr. 50 60, 80, gl. I, 120; mijlineje gld. Imonjtn'0 1.50, 1.80, 2; 1 prav ima krtina za zobe . . kr. 15, 20, 25, 30, 35,40; 1 krtača za nohtei kr. 25, 80. 35, 40, 50, 60, 80. iz besseincr-juklii, dobro po-kakor srebrne nikdar barve ne sprO-1 Ivanujslorka jedilnih žlic kr. 85, dvanajstorka žličic za gl- dob "gl. 4, 4.50, 5, 5.50, 6, 7 do slednji v najnoveji krasotni obliki. Albumi z muziko. igrajo, ko se odpro, dva lepa nnpevn, jako pripravni za darila in kinč salona. V obliki pol osmerke, najele-gantneje vezani gld. 8.50; 5e fineji gl. 11, najtineji gld. 14, 16, V obliki osmerke ravno tako upravljeni gld. 11, 12, 14, 16, 18; krasotvori v obliki četvorke gld. 14, 16, 18, 20, 24. Piane mape, vsaka s zaporom, jako praktične gld. 1, 1.20, 1.50, 2; s popolnim pisilniin orodjem gld. 2, 2.20, 2.50, 3, 8.60, 4, 4.60. Neseeer|l najoknsneje izdelani z vsemi šivalnimi potrebščinami po kraje. 45, 60, 80, gld. 1; veliki gld. 1.50, 1 80, 2 itd.; prav veliki, najtineji gld. 2.50, 3. 3.50, 4, 4.50, 5 ; krasotvori za darila gld. 6, 7,8, 10, 12, 14. Pahlje za plese in Šetanje, kr. 85, gld. l.jo; dvanajstorka cvetličnega mila z raznimi vonjavami gld. 1.00, 2.50; dvanajstorka mila v podobi raznovrstnega sadja kr. 06. Sicer vse druge baze. 1 piana garnitura, obsezajoča 100 najfinc-jih listov papirja 8 povoljnimi črkami in imeni, 100 najtinejih zavitkov in 100 pečatnih znamk. Vse to vkup za gld. 1; še fineji gl. 1.35; najfineji z barvanimi zavitki gld. 1.70. 100o pečatnih znam!;, pozlačeno tiskanih na nov patentiran način gumirunih, s povoljno firmo, grbom itd., velja le gl. 1.60j 500, gld. 1.26. 18, ISajpotr-otiiio.jAsi na potovanji je dober l,e!aucheux-revolver, s kto-rini se v6 sekundah zanesljivo (ikrat vslroli, hrez da bi se petelin napel; razen to hitrosti to orožje tudi daleč nese, na 7 milimetrov gld. 13.50. loo patron gld. B.fi0j na 9 milimetrov gld. 17, patrone gld. 4; na 12 milimetrov gld. 19. patrone gl. 4.60. P« sini revolverji 5" dolgi po gld. 8.50, patrone gld. 3.50. Resna beseda kadilcem I Neredko se pri« peti, ka po slabem papirji za cigareto o-stane v ustih slab okus, škodljiv zdravju. Temu sejo prišlo v okom, ker se zamore kaditi turski tabak brez papirja prav prijetno. 1 steklena cev, v ktero se nabaše tubak, ktera nadomesti pajdr in pribrani vso mujo velja le kr. 25. Kolosalna razprodaja i ■ 1111' i k za marele in Žepni trmometri v etui po samo 25 kr. Najnoveji nes'serji v podobi zlatih j'vi<'i v kterih je tul poln šivank, dvojni konci in nuprstnik iz kinežkega srebra, veljajo le kr. 30. Dalekogledi (Perspective) z najboljčim Bte-klom, ki daleč dobro kažejo po kr. 60, 80, gld. 1. Angležke škarjo najbolje baze: škarje za izrezljavanjo kr. 15, 20, 26, 30; 1 škarje za vrezavanje kr. 26, 30, 85, 40, najveće kr. 50, 60, 70 ; krojaške škarjo kr. 45, 65, 80, gld. 1, 1.20; I škarje za luč za svetil-nice s 8mrdljivceni kr. 35; 1 verižica za škarje kr. 20. Žepne BVOtilnioe s tako priljubljenimi sle-pilnimi šipami po kr. 60, 70, 80 ; a 4 krat-nim slepilom gld. 1, 1.20; v podobi knjige za vkup zložiti gld. 2.50; svetilnica za bez-rokavčni lep kr. 80. Okviri z:i fotografije po kr. 4, 0, 10, 15; lini kr. 20, 30, 40; najiitieji kr. 60, 80; v kabinetni obliki kr. 50,60, 80, gld. 1, 1.20. Iz vratne angležke britve (za vsako se dnju poroštvo na dva lota) 1 G I a d s t o n e Raaor kr. 80; 1 Prince of Wa les Razor gld. 1.20; 1 prav fina G ene ral Ma-pier Razor gld. 1.60; 1 najfineja Admiral Razor gld. 2 ; 1 Mod el Razor, najboljša britev na svetu gld. 8. 3.50. Vso britve v nožnicah. Nožnico z dvema britvama najboljše baze gld. 1.80; Milo za brit i kr. 15,20; 1 jermen na vijak kr. 45, brez vijaka kr. 25; pasta za jermen mazati kr. 25. Vsacemu od več na kant prišlil solnčnike. v naječi zberki. Ena priprosta, lepa, kraje. Dežniki (marele). Velika lepa marela gld. Čestiti prebivalci po deželi, ki bi iz Dunaja kar koli radi imeli, naročilo se strogo, solidno in vestno izvrši. rebrnimi pUisč.mi. oljši kot navadno kinežko srebro, ker se predmeti iz kinežkega srebra prevlečejo z močno srebrno ploščo, bo prodajajo le v podpisanem bazarji. Poroštvo za kinežko srebro s srebrnimi ploščami so dajo na 10 let. 12 /.lir le gl. 16.50, žličice "za kavo gld. 0.20; dvanajstorka nožev iu vilic gld. 26.50, 28; žlica EM Noćivjc gl. 3.00, 4.60 ; L2 nožev za desaert gld. 0.80, 12 ; 1 Milnica naj. legantneja oblika gld. 2.40,1 2.85,3; štiipnica (za poper) gld. 1.45, 1.90; rasalpavec za sladkor gld. 1.00, 2.10; 1 velika /.lira za mleko gld. 2.75, 3.40 ; 1 velika žlica za juho gld. 5.40, 6.40, 7; BI onj ak i K a nože v novi jnko elegantni obliki gld. 3.25; 1 par miz ni b svečnikov i^d. 4, 4.90, 5.85, 6.30, 7.25. Kina-Alpnkn žlnle , ubog lepoto in vztrajnosti imenitne. 12 navadnih žlic gld. 2.35, 2.75, 3.50, 4.50, B.20 ; 12 žličic za kava gl. 1.30, 1.60, 2.35 ; 1 velika žlica za juho kr. 00, gld. 1.20; za ,„loko kr. 45, 60. Pravi? pipioe en stnodku i/, morsko pene lepo zrezljane po kr. 50, 80, gld. I ; krasotvori po gl. 1.50, 1.80, 2, 2.50; po ravno taki ceni ho t udi gladko pipieo z ustnikom iz jantara v zalogi. Maiftneji Štajarski in nngležki noži in vilice, dvanajstorka z lesenim ročajem gld. 2, 2.40, 3; z ! ivolo-koščonim ročajem gld. 4.50, 5, 5.50, 85 najfineji gld. 7, 8, 0; dvanajstorka za dessert gid. 2, 2.50, 3, 8.50, 4, 5. Alpaka-svečniki, abuhojeni, j»riznani kot najboljši : visokost 4a 6tt 6U 7a 8M 9" 10' po kr. 40,50,60,70,80, 00, gl. I lahko vse brez izjemka dobe iz N. Glattau a pariškega bazara. Tudi najmanjšo ■ vi gospodu neobhodno potrebno. Zabojeek za briti in toaleto, fin, s ključnico, 1 velikim zrcalom in naslednjimi potrebnimi rečmi: 1 lina angležka britev, 1 milo za briti, 1 Skullja iz kovino, 1 kamen za brusiti in poostriti, 1 glavnik, 1 krta-čica za zobe, 1 fina pasta za zobe, 1 kos voščeno poinado, 1 kos mila za roke, 1 skle-nica fine poinado, 1 flaeon francoskega olja za laso. Vse to vkup le gld. 2.80. Jo klen« peresa: Škatljica s 144 najboljših peres kr. 30; Kubn-ora peresa 1 karton kr. 60, 80, gld. 1; angležka kr. 80, gld. 1, 1.20; dvanajstorka peresnih ročajev kr. 5, 10, 16, 20, 30, 40. Eoritoirea, elegantno polirani kovčeki, s predali, v njih : peresni ročaj, svinčnik, gumi za izbrisati, 12 jeklenih peres, 2 kosa ti noga pečatnega voska le 85 kr. i 1 i 1 i m i do) N. Glaitau-a prvi pariški bazar Zel Avstrijo lici thlllilji Stađt, verlangerte Karntnerstrasse Nr. 51, Kuk der Wallfi8chgašse v Todeeo-vi puhu*i. ^| NB. Prodajalcem posobon rabat. Tiskar ibiduard J«iihcIiUc. Izdatelj in odgovorni vrednik "»larlin Jelovhek. Lastnik: Ur ** Voinjr.fi la dcnajl. 3D