Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965
St. 8
avgust
1986
Število
izvodov
1400
Leto
izdajanja
XXI
« « «««<$«« « -S « « <$ S <$ <S $	« 'S
«
«
«
«
«
$
telefonski imenik internih in zunanjih telefonskih linij t o s a m a
Vem, da nimate radi sprememb, sploh ne v poletni vročini, še ^ t1131!] pa ne sprememb številk, ki se jim največkrat reče — višje cene.
. To pot ne boste razočarani, ravno obratno! Za vse uporabnike <3£ eletonov smo izdelali »nov« telefonski imenik internih in zunanjih tele-onskih linij Tosama. To bo brez dvoma koristen pripomoček vsem, ki kličejo v Tosamo in seveda v Tosami. Kar priznajte, da ste kaj takega z? nekaj časa želeli in pričakovali, saj se je v letu dni, od objave zad- ® nJega telefonskega imenika naših internih številk, nabralo kar precej sprememb na tem področju.	<3£
Kljub poletni otopelosti pohitite in si priborite najnovejšo, avgu-stovsko številko Tosame, kjer boste našli najnovejši imenik internih in ~ zunanjih številk telefonskih linij Tosama.	„
(51ij
Pregled novega telefonskega imenika internih številk pa	še pose-
Dc)	priporočam vsem tistim Tosamovcem, ki so se	pravkar	vrnili iz	®
počitnic... in zakaj? Sprehod po teh številkah bo na vas deloval prav Pomirjajoče, saj so le trimestne ... V cenikih turističnih krajev so bile <$
Če pa težko prenesete večmestne, šestmestne	številke	zunanjih	®
telefonskih linij, si skušajte zapomniti le prvi dve:	centrala	Tosama,-	^
sporočite pa jih še drugim, vsem tistim s katerimi sodelujete!
T. C. _
s S -s ^ ;S	s «!'« « ®	® *
dopustniki
Siv. ^rv’ .dttpustniki so se vrnili iz na-n novih počitniških zmogljivosti in arr* posredovali tudi prve vtise.
__ dopustniki iz Medulina menijo: najbolje se je peljati na Buzet, čeprav je cesta z več ovinki, vendar
__ 1° *?°*j Prazna
kraj, postrežba, zabava, vse brez Pripomb
~ Prikolica ob morju je izpostavljena večjim pihljajem vetra in bi 50 morda ob nevihti kdo slabo počutil. Prikolica v sredini kampa je tnorda bolj kateremu po volji, ven-uar je tista ob morju prekrasna za razgled, posebno ob večerih
—	meso in nekatera živila so cenejša kot pri nas, sadje ne
—	zabave je dovolj, tako za otroke kot za odrasle
—	na sindikatu naj že enkrat sklenejo, da bi letovali 10 dni, ker je 7 dni premalo za oddih
Dopustniki iz Marede menijo:
—	dvoje lepih stanovanj v pritličju, prav prijetnih
—	škoda, da je v stanovanjih tapison, ker ga je težko vzdrževati in je že polit
—	plaža oddaljena 300 m, včasih to malo moti
—	ker je vse še bolj v gradnji (to še ni Červar) me je motilo veliko kartonske embalaže, ki se je je

bilo treba izogibati, manjkali so tudi kontejnerji za odpadke
Dopustniki iz Dolenjskih toplic:
—	teden dni je premalo za dopust
—	motilo nas je le slabo vreme
—	pogrešali smo navodila za luč, ker nekaj ni funkcioniralo, drugače je bilo vse v redu
-K
-h ■fr ■fr ■fr ■fr
■fr ■fr ■fr ■fr ■fr ■fr ■fr ■fr ■fr ■fr ■fr ■fr •fr ■fr ■fr ■fr ■fr ■fr ■fr ■fr ■fr ■fr ■fr
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆
Iz vsebine:
—	Poslovanje v TOZD Saniteta
—	Kako so omejeni OD in skupna poraba,
—	Požarno varstvo,
—	Počitniški delavci,
—	Naš športnik,
—	Mladinski kotiček,
—	Turizem smo ljudje.

avgust 1986
POSLOVANJE TOZD SANITETA
Pogoji poslovanja so se v letošnjem letu bistveno spremenili. Največje spremembe so povzročili novi predpisi o zunanji trgovini in deviznem poslovanju. Novi sistem ni ustrezen in povzroča motnje v poslovanju, ker premalo stimulira izvoz. V prvem polletju pri nas do večjih motenj ni prihajalo, ker smo imeli precejšnje zaloge materiala še iz preteklega leta. Ker pa so nam zaloge pošle, uvoz materiala pa se le delno realizira, obsta-
ja velika verjetnost, da bo v drugem polletju prišlo do večjih zastojev, če se razmere ne bodo spremenile. Poslabšale so se tudi razmere pri prodaji na domačem in tujem trgu. Povsod je huda konkurenca, zato imajo cene relativno padajoči trend.
Spričo zaostrenih razmer smo lahko toliko bolj zadovoljni z doseženo proizvodnjo TOZD SANITETA, ki je 2 % nad planirano vrednostjo, kot bi bilo sicer. Pri večini skupin izdelkov smo plan presegli. Za planom pa smo zaostali pri izdelavi virfixa, ker je prišlo do zastojev zaradi pomanjkanja materiala in neplaniranih menjav, zaradi manjših tržnih potreb pa smo zaostali za planom pri obližih, trioglatih rutah, vatirancih, standardnih zavitkih, ovojih za prvo pomoč ter hlačnih in tosama plenicah. Vate smo proizvedli manj zaradi povečanih kvalitetnih zahtev, kar je povzročilo, da mikalniki obratujejo z zmanjšanimi kapacitetami. Vzroka za manjšo proizvodnjo sta tudi pomanjkanje delavcev in investicijsko vzdrževalna dela v oddelku vlaknovine.
Predvidevamo, da bomo nekatere zaostanke za planom v drugem polletju nadoknadili z večjo proizvodnjo. Možnosti za to so realne pri skupni
komprese, nekaterem blagu, hlačnih plenicah in vatirancih. Prizadevati si moramo pa seveda tudi pri proizvodnji ostalih izdelkov, zlasti pa v belil-nici, v vlaknovinskem oddelku in mi-kalnici, to je tam, kjer so ozka grla oziroma plan ni bil dosežen.
V primerjavi z lanskimi dosežki proizvodnje v enakem obdobju, ugotavljamo, da je indeks finančnega obsega proizvodnje 104 in da je za 4 %
tudi večja produktivnost. Navedena podatka omogočata, da proizvodne dosežke v prvem polletju ocenimo kot
dobre, ker so predvsem plod boljšega dela in večjih vloženih naporov vseh zaposlenih.
Razvojna prizadevanja so bila usmerjena predvsem na dela v zvezi z realizacijo nekaterih investicij. Tako so bila v tem času uspešno izvedena investicijska vzdrževalna dela v vlaknovinskem oddelku, kjer pričakujemo v avgustu prvo dobavo strojev za novo linijo, ki predstavlja največjo investicijo v zadnjem času. Realiziral se je tudi nakup rezalnega stroja za gazo in dveh strojev za komprese. Navedeni stroji bodo v avgustu pričeli z rednim obratovanjem. S to investicijo bomo močno povečali proizvodnjo kompres — predvsem za izvoz. Zaradi povečanega povpraševanja po elastičnih ovojih je z obratovanjem pričel tudi pletilni stroj v trakotkal-nici. Vsak čas pričakujemo tudi nov belilni kotel, kot zamenjavo za iztrošenega v belilnici. V teku je še nekaj manjših investicij, katerih realizacijo pričakujemo ko-ncem leta.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa plana investicij ne bo mogoče v celoti realizirati. Izpolnjen pa ne bo tudi zaradi človeškega faktorja. V prihodnje moramo predvsem čimpreje razčistiti, kakšna je vloga posameznih služb in posameznikov pri razvoju delovne organizacije, ker se iz poročil strokovnih služb da razbrati, da še vedno ni vse jasno. Pozablja se namreč, da se morajo interesi podrediti skupnim ciljem, ki so zapisani v planih in da je realizacija le-teh prvenstvena naloga vseh, ki so odgovorni za razvoj.
Nabavna služba je svoja prizadevanja usmerjala predvsem na pravočasno dobavo kvalitetnih reprodukcijskih materialov, ker je bilo ob istočasnem zmanjševanju zalog še zahtevnejše delo kot doslej. Zaradi različnih
vzrokov je prišlo do občasnega po-manjkanja materialov predvsem zaradi težav, ki so jih imeli dobavite,iji v proizvodnji.
...Uvoz je v letošnjem letu znatno nižji kot v preteklem, indeks je 60. Kljub temu do zastojev ni prišlo, ker smo razpolagali z visokimi zalogami. v tem obdobju je uvoz znašal skupno 1.926.526 dolarjev. Iz klirinškega pod-rocja smo uvozili za 913.887 $ reprodukcijskega materiala, ostalo pa predstavlja konvertibilni uvoz. Od tega smo za opremo namenili 274.212 $. faradi težav pri plačilih v inozemstvo obstaja resna bojazen, da bo uvoz ma-fenala obstal in s tem tudi naša proizvodnja. Zato bo morala uvozna služba poiskati v bodoče vse možne oblike uvoza, da bi tako preprečili večje zastoje v proizvodnji.
Prodajni plan je bil presežen za 1%, a5 ocenjujemo, da je to dober do-SfZK- • s.ai se razmere na tržišču po siabsujejo, ker je vse večja ponudba. Manjše povpraševanje je bilo po Togama plenicah, obližih, razen pri mi-ropor obližih, mavčevih ovojev, hlačah m trioglatih rutah ter ovojih za prvo pomoč. Primanjkovalo pa je Predvsem sanitetne vSte, jasmin vate, azinic in ožjih kaliko in krep ovojev.
Predvidevamo, da bomo s sprot-*m spremljanjem gibanj na trgu in z elastično politiko cen in pogojev ter propagandnimi akcijami uspeli tudi v drugem polletju doseči plan. Potreb-0 bo tudi tesno sodelovanje s kup-i, saj naše blago ni več tako iskano k°t je bilo.
h ^avarni se srečujemo tudi pri rn u naše8a blaSa v tujino. Na ev-PsKcM trgu so se namreč pojavile izdelki naše vrste vzhodno azijskih za v z izredno nizkimi cenami, tako, smo prisiljeni zniževati cene. Kon-parfnco, Pa povečujeta tudi Španija in ortugalska, ki sta pristopili k EGS sta tudi močni proizvajalki sanitetnega materiala.
1 mZn i?V0ff0rn Jelkov v vrednosti Pri ^ 10 $ srno Plan izvoza izpolnili. hfrL, • pa smo zaostali za 5 % za anskim poHetnim izvozom. Vzroki za
a)s!. Izvoz so predvsem v manjši uaji plenic za enkrartno uporabo ngienskih vložkov. Oba izdelka sta r P^larda, zato bo treba čimprej ena lai.rat* načrtovane investicije v po-h„ i 'tev teh strojev. Računamo, da ° nekateri dogovori s tujimi kup-skornj realizirani in da bomo tudi i n izvoza ob koncu leta dosegli.
Realno presojo doseženih rezulta-ieno°Vlni visoka Inflacija, ki je vgra-tc 7 Vr planirane in dosežene rezulta-• ^.ato moramo pri presoji uspešno-Posiovtinja upoštevati več kriteri-slovanja^' Pr'^' do rcalnc podobe po-
kažpr™criava rezultatov s planom rili ’ 4,3 SITI0 vse pomembne planske le presegli. Manj kot smo planirali, zal?, ?stvarili prihodkov od izvoza, bo potrebno okrepiti prizadeva-"la za prodajo izdelkov na tujem.
Porabljena sredstva so višja, kot smo planirali. Pri analizi stroškov smo ugotovili, da na večja porabljena sredstva pomembno vpliva realnejše izkazovanje porabljenih materialov in po-troškov osnovnih sredstev v obliki amortizacije. Z navedenimi finančnimi ukrepi želi družba preprečiti delitev neustvarjenega dohodka in potrošnjo družbenega premoženja, čemur moramo vsekakor slediti. Ugotovili smo trn di, da stroški materiala rastejo v skladu z inflacijo, da pa prekomerno naraščajo stroški vseh storitev, prispevki in davki ter drugi indirektni stroški, kar kaže na izrazito potrošno usmerjenost naše družbe.
Za ustvarjeni dohodek lahko rečemo, da je glede na to, ker je realne izkazan, dosežen v zadostni višini in omogoča pokritje vseh kategorij de litve dohodka. Ker pa je od višine do hodka odvisna tudi delitev osebni), dohodkov, bo potrebno v drugi polovici nadaljevati prizadevanja za vec ji dohodek, saj nam doseženi še nc omogoča večjega povečanja osebnih dohodkov.
Primerjava z rezultati enakega ob dobja lanskega leta kaže, da dosegamo višje nominalne rezultate za okoli 100 — 110 odstotkov, kar pomeni, da so realno nekaj boljši kot v preteklem letu, ker je tudi izkazovanje družbenega premoženja realnejše. Gibanja posameznih kategorij celotnega prihodka in dohodka nam tudi narekujejo usmeritev na znižanje vseh vrst stroškov, saj le s povečanjem cen ne bo uspešnega gospodarjenja.
Tekom prvega polletja se je občutno izboljšala tudi likvidnost. K temu sta največ prispevali dve dejavnosti. Največji vpliv so imele močno znižane zaloge surovin in izdelkov, ter ustaljen delež meničnih plačil, ki ie vse do sedaj stalno naraščal. To nam je omogočilo vrnitev nekaterih kratkoročnih posojil in s tem zmanjševanje stroškov za obresti.
V obravnavanem obdobju se je zgodilo 24 nesreč pri delu in na poti. Število nesreč je večje kot v lanskem
prvem polletju, ker se je na poti zgodilo 7 nesreč več. Na delu pa se je zgodilo 16 nesreč, ena manj kot v lanskem prvem polletju, vendar je bila resnost poškodb večja, ker je število izgubljenih dni večja za 49 dni. Skupaj je bilo izgubljenih 222 delovnih dni. Ponovno ugotavljamo, da moramo disciplino pri izvajanju ukrepov iz varstva pri delu še povečati, ker se večino nesreč zgodi zaradi neupoštevanja predpisov.
Rastosebnih dohodkov je nižja kot v republiki in občini, ker politika delitve OD v DO vseskozi zasleduje na čelo, da je potrebno najprej ustva riti in šele nato deliti. Osebni dohodki so zato blizu ravni dovoljenega in nas zato novi ukrepi bistveno ne bodo prizadeli. Natančni izračun in ocena poslovanja do konca leta pa bosta pokazala možnosti za nadaljne zvišanje osebnih dohodkov.
Poslovni rezultati, poročila in razprave o polletnem poslovanju potrjujejo splošno dobro oceno našega poslovanja. Z ustrezno poslovno politiko smo uspeli tudi v vsak dan težjih razmerah uresničiti vse pomembne planske cilje in se prilagoditi spremenje nim razmeram. Zato lahko mirneje pričakujemo nadaljne ukrepe usmerjene k stabilizaciji našega gospodarjenja.
Veliko dela pa bomo morali še op raviti. Kajti naše gospodarjenje še ni na ravni, ki jo zahteva razvito tržno gospodarstvo. V ta namen moramo izboljšati poslovanje in delo predvsem na naslednjih področjih:
—	povečati moramo učinkovitost umskega in fizičnega dela s pomočjo doslednejšega nagrajevanja po delu;
—	zmanjšati moramo potrebna materialna vlaganja za dosego določenih rezultatov;
—	pospešiti je treba izdelavo razvoj-no-investicijskih programov, ki so tržno zanimivi in
—	motivirati vse zaposlene za varč-neje in racionalno trošenje energije, materiala in živega dela.
Leskovec Janez, dipl. oec.
avgust 1986
Kako so omejeni OD in skupna poraba
NOVO V ZAKONODAJI
Dne 25. 6. 1986 je bil uveljavljen Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke, za skupno porabo delavcev in za določene poslovne stroške za leto 1986. Ker omejitve poslovnih stroškov po tem Zakonu ne zadevajo naše DO, bomo v tem sestavku pojasnili le način omejevanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, kot nam to določa novi Zakon.
Osnovni cilj navedenega Zakona je, da zagotovi uresničevanje z Resolucijo, Družbenim dogovorom in panožnimi samoupravnimi sporazumi določenih oziroma dogovorjenih razmerij delitve dohodka. Za neizpolnjevanje določb tega Zakona so predvidene precejšnje kazni (do 5 mio din za OZD in do 250.000 din za odgovorno osebo v OZD).
Način omejevanja sredstev za osebne dohodke v skladu z obravnavanim
obrazcu OD — UDS — 1 ugotovili, da so bila v prvem polletju izplačana sredstva za osebne dohodke v okviru dovoljenega po Resoluciji, zato nam v naslednjih mesecih ni potrebno zniževati osebnih dohodkov. Nasprotno: na osnovi ocene rezultatov poslovanja po devetih mesecih leta 1986 in ob upoštevanju Resolucijskih določil smo izračunali, da lahko s 1. 7. 1986 povečamo osebne dohodke za 15'%, ne da bi nas to vodilo v kršitev Zakona ob koncu devetmesečnega obdobja. Skladno z Zakonom bomo ustreznost izplačane mase sredstev za osebne dohodke preverjali vsak mesec posebej.
Precej ostreje je omejena skupna poraba. Za te namene letos na delavca ne smemo potrošiti več kot zna ša lanski poprečni enomesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu republike. Iz te omejitve so izključena stanovanjska sredstva
Zakonom je določen v posebnem Pravilniku, ki je izšel v Uradnem listu SFRJ z dne 22. julija 1986. Ta Pravilnik nas zavezuje, da moramo po polletnem in devetmesečnem obračunu posredovati SDK podatke o izvrševanju resolucijskih določil v preteklem obdobju. V kolikor bi iz teh podatkov izhajalo, da smo v prvem polletju za osebne dohodke izločili več, kot je dovoljeno po sporazumu oziroma Resoluciji, potem bi morali za preveč izplačana sredstva v drugem polletju znižati osebne dohodke in to na ta način, da bi v vsakem mesecu
2.	polletja znižali sredstva za osebne dohodke za 1/6 presežka. Če bi se po devetih mesecih na podlagi predloženih obrazcev SDK ugotovilo, da se je v zadnjem (tretjem) tromesečju razkorak med dovoljenimi in izplačanimi osebnimi dohodki povečal, bi morali za novo nastalo celotno razliko znižati oktoberski osebni dohodek. Da bi se izognili takšnim neprijetnostim, moramo pri vsakomesečnem izplačilu osebnih dohodkov na posebnem obrazcu OD — UDS — 2 posredovati SDK podatke iz katerih je razvidno, da je predloženo izplačilo osebnih dohodkov skladno z določili panožnega sporazuma oziroma Resolucije. V
V DO TOSAMA smo po polletnem periodičnem obračunu na ustreznem
in tiste obveznosti, za katere je nastalo dolžniško-upniško razmerje pred uveljavitvijo Zakona. Za DO TOSAMA ta omejitev pomeni za desetino zmanjšana sredstva za skupno porabo v primerjavi s tistimi sredstvi, ki so bila predvidena skladno s panožnim sporazumom v GN za leto 1986. Zato bomo morali ponovno razporediti še razpoložljiva sredstva skupne porabe za drugo polletje leta 1986 in ta rebalans plana sredstev sklada skupne porabe potrditi na samoupravnih organih.
Za zaključek naj ugotovimo le še tole: omejitev porabe sredstev sklada skupne porabe je v celoti administrativno določena, zato je v naši moči le optimalna razporeditev vnaprej natančno določenih razpoložljivih sredstev. Pri osebnih dohodkih pa je drugače: z uspešnim delom na vseh področjih v DO lahko povečujemo dohodek, večji dohodek pa bo omogočal tudi večje osebne dohodke. Trenutna višina osebnih dohodkov je določena na osnovi predpostavke, da bo plan dohodka v letu 1986 100 %--no izpolnjen. V kolikor bomo presegli z letnim gospodarskim načrtom predvideni dohodek, bomo lahko skladno z obravnavanim Zakonom povečali tudi osebne dohodke.
Marjan Mlakar
— Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev
Po njem interne banke nimajo več pravice avalirati menic. Na ta način bi se zagotovila boljša kontrola obsega izdaje menic z vpogledom v kratkoročni kreditni potencial bank. Narodna banka Jugoslavije bo lahko vključila menico kot sredstvo plačevanja v okvire svojih projekcij denarne mase in ukrepov kreditno-monetarne politike.
— Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka, dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka
S spremembami se je zmanjšal vpliv dvakratne stroškovne obremenitve organizacij združenega dela, kar je bila posledica revalorizacija zalog in realnih obresti ter tečaja dinarja. Na ta način se bo olajšal položaj dejavnosti z daljšim ciklusom reprodukcije v smislu nadomestila obresti za obratna sredstva in tudi organizacij združenega dela, ki imajo skupne programe razvoja proizvodnje in izvoza oziroma substitucije uvoza. Končni cilj zakona je realnejše izkazovanje finančnih rezultatov poslovanja OZD in manjši vpliv obresti in tečaja dinarja na rast cen.
— Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljih sistema blagovnih rezerv in o zveznih blagovnih rezervah
S spremembami so odpravljene pomanjkljivosti v samem zakonu, ki so oteževale uresničevanja funkcije zveznih blagovnih rezerv, ki jo imajo na tržišču. V primeru, ko nastanejo motnje na tržišču je z zakonom pooblaščen ZIS, da predpiše enotno uporabo intervencijskih ukrepov na tržišču Predpisano je, da se ZIS in izvršni svet republik in pokrajin dogovarjajo in usklajujejo medsebojne obveznosti v smislu oblikovanja, obnavljanja in uporabe blagovnih rezerv.
— Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije in zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke, za skupno porabo delavcev in za določene poslovne stroške
sta dva intervencijska ukrepa, ki naj bi zagotovila uresničevanje ciljev iz resolucije, o politiki družbenoekonomskega razvoja, veljala pa bosta do konca tega leta.	LM
Požarna (ne) varnost in ukrepi
Vse prepogosto nas požarne ne-rece opozarjajo, da je ogenj še kako nevaren človeški spremljevalec.	1.
Požarna ogroženost v naši TOŠA-	2.
)e izredno visoka in predstavlja	3.
esno nevarnost za izbruh in hitro	4.
lrJenje požara in s tem uničenje dolgoletnega prizadevanja. Res je mogo 1. ce, da smo v zadnjem času malo pi-ian o požarni varnosti, skrb za to pa -kliub temu vedno prisotna, ko je bilo vloženih sredstev in
Program požarnega varstva za leto
1985 obravnava
Ocena ogroženosti
Število in vzroki požarov
Program izobraževanja
Program splošnih in posebnih
ukrepov
Ocena požarne ogroženosti je delno opisana uvodoma v tem članku. Požarna nevarnost pa se dnevno povečuje. Preprečevanje je naša skupna velika in odgovorna naloga.
vsrdianV-ta n?mcn' Zaman Pa bi bilo 2. ncei	tako samozaščit-
8 kolektiva in razumnega vodstva.
orni^"0 ncvaren tehnološki proces Proizvodnje nas opozarja, da moranj edn° uP0Štcvat' protipožar- _ in nQndbls°;. b‘b Primerno opremljeni tehnnin°^0^ ,-eni' Z uvajanjem nove pom	,veclno hitrejšim utri-
žarm proizvodnie se kopiči tudi pomora h>Var!10ut Za uadaljni razvoj na vsat1’ Sarb za Požarno varnost kem fakcm del°vnem mestu ob vsa-ventive hi	ustrczne požarne pre
vesticiin t	nesmiselna vsaka in
v Tošarm' Tradl1ciia Pa je že, da ima silska \ 8asilstvo svojc mesto. Ga-KeneJa^0 tura sc ®'ri iz generacije v lja d„ l)0- Vse to pa nam zagotav-ki sp bomo tudi v bodoče požare, v kali m b0d0 še Pojavljali, zatrli Pa opp'nU80lavl>ali ujibov vzrok, ne
a ocenjevali nastalo škodo.
naiThp°Cena °8rozenosti in ukrepov zumein 0po20rilo tistim, ki še ne ra-jim il P??1603 Požarne varnosti in Vide Iasi'stv0 nujno zlo. Rad pa bi jih n'i m >bl se tovrstni dogodki, ki
"eh naše Tosamt1"31 P°jaVili 113 St^
bri nlo za*eita pa mora sloneti na do-no °r8naizaci)i in realnih planih. Rav-Obravn,, - Casu samoupravni organi
PožarnpVa^° ln sprejemajo program i ozarnega varstva z oceno.
V letu 1985 je bilo registriranih 18 pojavov začetnih požarov. Vsi požari so bili pravočasno odkriti in pogašeni. Pri požaru v priročnem skladišču bombaža v belilnici pa je
nastala znatna škoda, ki pa ni prizadela proizvodnje. V letu 1986 se nam je ogenj v obliki požara pojavil 6 krat, kar je za polovico manj, kot lansko leto v istem obdobju. Vsi vzroki požarov so v glavnem tehničnega izvora ali pa tujki v materialu, kar je skoraj nemogoče popolnoma preprečiti.
3.	Program izobraževanja:
a)	seminar za novosprejete delavce
b)	letni sistemski preizkus znanja vseh zaposlenih o preprečevanju in gašenju začetnih požarov
c)	usposabljanje operativnih enot IGD, CZ in vseh delavcev, ki delajo na tretji izmeni.
4.	Program splošnih in posebnih ukrepov :
a)	Urejanje problematike požarnega varstva, kajenje, čiščenje prostorov in naprav, varna uporaba električnih grelnih teles in nevarnih snovi.
b)	S posebnimi ukrepi se poveča pozornost oddelkom, ki so požarno še posebno ogroženi — mikalnica, tkalnice, vlaknovinski oddelek in skladišča. Vsi omenjeni oddelki so že pokriti s sistemom avtomatskega odkrivanja požara in vezani na enoto za alarmiranje in obveščanje. Planira se, da se na določena mesta, ki so požarno posebno nevarna, namestijo naprave za preprečevanje in avtomatsko gašenje požara. Ves ta zaščitni mehanizem pa mora pokriti finančni plan, ki se sprejema v okviru gospodarskega načrta. Mnogokrat je že bilo dokazano, da so sredstva v protipožarno zaščito dobro naložena in se bogato obrestujejo.
Bizilj Franc
'v
£ži&Lženže teče
Ana BARLIČ, ki je vsa delovna leta preživela v trakotkalnici, ne bo na svoj življenjski praznik v službi, ker mora opraviti zdravniške preiskave in bo vzela dopust.
Ana, skromna, a z velikimi življen-skimi izkušnjami ne bi bila rada v središču pozornosti in tudi posebnega praznovanja si ne želi.
Rada bi pa, da bi bila njena družina zdrava in otroka uspešno dokončala šolanje, ker sta oba še šoloobvezna.
Ana, morda so prav to leta, ko bodo naklonjena Vašemu zdravju in izpolnitvi želja, zato bodite tudi po petdesetem letu polni optimizma.
Mi Vam iskreno čestitamo in želimo sreče, zdravja in zadovoljstva v krogu družine ter na delovnem mestu.
Počitniški delavci
Lansko leto so se prijavili na Zavodu za zaposlovanje, dobili delovno knjižico za vpis delovne dobe in prejeli zaslužek delovnega mesta z začetno kategorijo.
Letos so se prijavili na Študentskem servisu, si priskrbeli osebno izkaznico, zaslužek bodo prejeli od delovne ure.
GREGA KOVAČ
Sedaj so tu med nami, da delajo in zaslužijo.
Kar tri fante, ki obiskujejo kovinarsko stroko smo našli v skladišču materiala. Mitja Cedilnik bo v jeseni spoznaval svoj poklic, Grega Kovač
MITJA CEDILNIK
in Blaž Jere pa sta led prebila, ker je prvi letnik že za njima. Prav zadovoljni so pri delu, v prostem času pa se tudi ne dolgočasijo. Glasba, kolesarjenje, dobri kolegi, pa delo na kmetiji, kjer Blaž najrajši vozi traktor, vse to izpolnjuje njihov počitniški čas. Kaj vse si bodo lahko kupili z zaslužkom se bo načrtovalo ob prejemu vsote.
Vodja skladišča, ki je prisostvoval pogovoru, je na koncu dejal:
»Takile fantje, ki imajo radi kolesarjenje, pa glasbo in vse ostalo, že tudi radi vržejo eno oko za »fletnimi dekleti«.
In vsi trije so se tako prisrčno zasmejali, da je bilo videti, da naš resni Ivan že ve kako in kaj je v teh lepih fantovskih letih.
V oddelku mikalnice in oddelku filtrov smo našli dekleta Simono Vod-lan, Andrejo Rožič, Vido Dolenc in Marjano Lavrič.
Andreja obiskuje tekstilno, Simona zdravstveno, Vida komercialno in Marjana ekonomsko šolo. Vse so se zaposlile po končani šolski obveznosti, zato sedaj težko pričakujejo svoje prave celodnevne počitnice, razen Vide, ki bo odšla delat še za en mesec v Žito zaradi boljšega zaslužka. Vse zelo rade berejo knjige, Vida obišče včasih disko, Simona ima rada glasbo, dopisuje se z dekletom iz Japonske, Andreja šiva in Marjana plete. Marjana si bo lahko kupila volno, Andreja blago, ki ga rabi za šolo, Vida bi rada ob pomoči očka kupila motor, Simona pa, ki je že tretje leto na počitniškem delu si ne načrtuje preveč
MARJANA LAVRIČ
želja, ker ima že izkušnje kako hitro prislužena vsota skopni.
Tič Karmen dela pri Virtampu. Letos je na počitniškem delu v TOSAMI že drugič. Je študentka Pedagoške akademije in si rada sama zasluži kak dinar. Delo se ji ne zdi prenaporno, čeprav je tempo hiter, le vročina je malo moti. Zaslužek bo porabila za izdatke, s katerimi ne bi rada dodatno obremnjevala staršev.
KARMEN TIČ
V mesecu avgustu bodo zopet novi počitniški delavci med nami, zato zaželimo sedanjim, ki zaključujejo delo, na svidenje, mnogo uspeha v šoli, prihodnje leto pa naj spet radi pridejo delat k nam.
TELEFONSKI IMENIK INTERNIH ŠTEVILK DO JOSAMA"
POMEMBNE INTERNE
telefonske Številke »tosama« !
Gasilci	201
Gasilska garaža	203
Vratarji	200
Telefonska centrala	9
Glavni direktor DO-Tosama	216
Direktor TOZD-Saniteta	315
Direktor TOZD-Filtri	280
VODSTVO DO-TOSAMA
Peternel Edvard, glavni direktor 216 Berlec Vladka	214
Služba za organizacijo dela
Kralj Janez, vodja službe	231
Cerar Tone	259
Oražem Malči	231
Služba za delitev po delu
Kosmač Albina, vodja službe	219
Skladišče surovin in pomožnega materiala Žargi Miloš, vodja skladišča	307
Grujič Peter	307
Štempihar Franc, Kos Ivan	305
Cedilnik Ani	308
Štiftar Nuša, Juhant Vera,
Pichler Zinka	306
Prodajna služba
Pižmoht Janez, vodja službe	322
Florjančič Matevž, Štrukelj Minka 210 Rode Neli	209
Miculinič Dušan,
Razboršek Marija	208
Muhič Joži, Judež Zvonka	207
Skladišče gotovih izdelkov
Slapar Marjan, vodja skladišča	275
Jeretina Marica, Jančigaj Tone	272
Aleš Mimi, Dernulovec Urška,
Hafner Mojca, Jerman Joži	274
Transportna služba
Vodnik Vencelj, vodja službe	202
a
s
Kalkulacije
Kubelj Andreja, Avbelj	Danica 230
Stroškovno knjigovodstvo
Drešar Pavla, vodja knjigovodstva 262 Rode Brigita, Kozjek Jože,
Štempelj Danica	262
Računski center
Merlin Danica, vodja RC	257
Rode Sonja, Slapar Silva,
Korošec Tatjana	257
a
TEHNIČNO razvojni SEKTOR — TRS
Peterlin Franc, vodja sektorja	241
Domitrovič Vanda	240
Tehnološka služba
Breznik Helena, vodja službe	325
Kamin Pavli	325
Bučar Milica, Merkužič Danica	325
Kontrolno raziskovalni laboratorij
Videnšek Antonija, vodja KRL	238
SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR ~ ~ SKS
EKONOMSKO RAČUNOVODSKI SEKTOR — ERS
Vhodna kontrola
Kerč Joži, Gabršek Andreja 298, 227
Anžin Franc, vodja sektorja Primožič Vlasta
Splošna služba
Vodlan Feliks, vodja službe
Lubimc Marjana
Korošec Nada, Mežnar Silva,
“ročkuMvanka. p0žek Melita
Rrv>b<rSMk Polona- t61- centrala Breceljnik Nuša. kopirnica bejna soba I
Služba varstva pri delu in zavarovanja
MaroJt Franc, vodja službe
GasilcfranC' Bi2ilj Franc Gasilska garaža Vratarji
Kadrovska služba
RPa^er»Marjan' vodia službe Kpr*CJ^arjana- Cerar Breda. Kerc °*8a, Strmšek Tončka
Sirf?* družbene prehrane Kuhinja Mar)an' V°dja °brata
S
KOMERCIALNI SEKTOR — K‘
Babnik Janez, vodja sektorja Služba raziskave trga M0arrSčunnrE°UaŠan' V°dja službe
Jzvozno-uvozna služba gt ™3? Janez' vodja službe Kokalj Zade!Sda' Kerč Francka
Nabavna služba
Streha” Kare?"’ ^ ^ Osolin Dušan
?SXkV™a DC6eVC Matian
Belcijan Bernarda
212
215
224
224
213
9
204
228
220
201
201
203
200
220
301
225
220
Mlakar Marjan, vodja sektorja	264
Deisinger Štefka	232
Računovodstvo
Repnik Marinka, vodja račun.	263
Finančno knjigovodstvo Vrenjak Milena, vodja knjigovodstva TOZD-Saniteta	265
Brnot Irena	267
Avbelj Julijana	266
Hribar Tončka, vodja knjigovodstva TOZD-Filtri	265
Urbanija Marinka, vodja knjigovodstva DSSS	267
Rihter Breda	266
Materialno
knjigovodstvo
Miš Albina, vodja knjigovodstva	269
Drobne Ljuba	269
Jamnik Janez, Kamin Miranda	268
Blagovno knjigovodstvo in drobni inventar Klopčič Stanka	258
Knjigovodstvo OD Florjančič Olga, vodja knjigo vod.	237
Sevšek Franci, Narobe Vera	237
Mavrin Slavica, Peterka Tinca	302
Finančna služba
Dolgan Majda, vodja službe	270
Paštebar Simona	271
Knjigovodstvo terjatev in obveznosti Grajzer Vera, vodja knjigovodstva	261
Kupci: Kokalj Marta	261
Dobavitelji: Ferlič Cecilija	260
Blagajna
Nahtigal Marica, Kočar Bojana	287
Planska služba
Resnik Olga, vodja službe	229
Prelovšek Minka. Gajšek Tanja	229
Analitska služba
Jeretina Metka, vodja službe	232
Limoni Anka	229
Fizikalni laboratorij Vodlan Vida, vodja laboratorija	298
Kosirnik Marjeta	298
Kontrola filtrov	273
Kemijski laboratorij Presekar Marija, vodja laborat.	299
Svetlin Marija, Hribar Joži	299
Konstrukcijska služba
Rožič Franc, vodja službe	242
Velkavrh Janko, Vehovec Boris, Dolinšek Marjan	243
Gradbena služba
Dimic Janez, vodja službe	244
Elektro služba
Dolgan Dušan, vodja službe	300
Bolhar Erika	309
Elektro delavnica
Jamšek Franc, vodja delavnice	281
Delavnica	282
Mehansko vzdrževalna služba
Kerč Miha, vodja službe	303
Strmljan Franc, Kerč Jože	304
Marinček Danica	303
Mehanična delavnica Novak Franc, vodja delavnice	284
Delavnica	285
Mizarska delavnica
Juteršek Bogdan, vodja delavnice 289
Termoenergetika Bergant Andrej, vodja termoenergetike	283, 304
Kompresorska postaja	310
Kotlarna	311
Inštalaterji	283
Zidarji, pleskar	291
Skladišče rezervnih delov
Križnar Peter, Rode Janez	286
s
TOZD FILTRI
Cerar Franc, direktor TOZD	280
Ocvirk Tinca	279
Tomažič Stane, vodja proizvodnje 279 Zupančič Miran, vodja oddelka	206
Kočar Peter, Budnar Danijel, vodja izmene	273
Oddelek filtrov	290
Mavčevi ovoji	276
Šivalnica vlaknovine	249
Predelava vlaknovine in staničevine	253
©
TOZD SANITETA
Leskovec Janez, direktor TOZD 315 Drčar Marta	316
Vodstvo TOZD Saniteta
Podpeskar Jože, vodja proizvod. 321 Gorenc Vojko, pomočnik v. proiz. 321 Pungerčar Marjeta, Kurnik Dragica, Urbanija Marinka	319
Hrovat Marija	320
Sanitetna konfekcija
Hribar Lojzka, vodja oddelka	246
Florjančič Vasilija, Stupica Franc, Tomažič Olga, vodje izmen	247
Evidentičarke: Grošelj Angelca,
Hribar Stanka	245
Vzdrževalci	248
Otroška konfekcija
Murn Maruša, vodja oddelka	251
Merkužič Marjan,
Urbanija Irena, vodja izmen	250
Evidentičarka: Pirnat Mimi	250
Vzdrževalci	252
Oddelek otroške konfekcije — hlačke	254
Mostno sekalni nož	253
Tiskarna	288
Vlaknovinski oddelek
Gornik Franc, vodja oddelka	255
Orehek Marjan, Antonijevič Igor 255 Klopčič Slavko, Cerar Franc,
Limoni Janez, vodje izmen 255, 256 Vlaknovinski oddelek	256
Belilnica
Drčar Milan, vodja oddelka	278
Grum Milena,
Prenar Jože, vodja izmene	278
Evidentičarka: Rahne Mimi	278
Oddelek belilnice	277
Oddelek belilnice-bater	296
Mikalnica
Dolenc Viljem, vodja oddelka	294
Kerč Helena, Miš Franci,
Judež Alojz, vodje izmen	293
Evidentičarke: Pavli Ivi,
Žebovec Olga	292
Vzdrževalci	295
Oddelek mikalnice	297, 296
Pripravljalnica
Svetlin Marjan, vodja oddelka	317
Požar Anton,
Zupan Rafko, vodja izmen	314
Šrobilnica	314
Tkalnica širokih tkanin
Potočnik Avgust, vodja oddelka 317
Križman Oton,
Videnšek Andrej, vodja izmen	312
Evidentičarka: Mohar Helena	317
Oddelek TŠT	312
Tkalnica ovojev
Cerar Ivan, vodja oddelka	318
Peterka Anton, Pirnat Vinko, Andrejka Andrej, vodje izmen	313
Evidentičarka: Pišek Nada ' 318 Oddelek TO	313
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZUNANJIH LINIJ DO T O S A M A
Vsem uporabnikom telefona sporočamo, da ima TOSAMA, z upoštevanjem novih in obstoječih zunanjih telefonskih linij, naslednje veljavne številke zunanjih telefonskih linij:
(061) 721-511 Centrala
723-262 Centrala
723-083 Glavni direktor DO Tosama
723-092 Vodja Tehnično razvojnega sektorja
723-581 Vodja Komercialnega sektorja
723-589 Izvozno-uvozna služba 723-594 Nabavna služba 723-597 Nabavna služba 721-404 Prodajna služba 723-485 Prodajna služba 723-495 Prodajna služba.
S SSŠŠ :£	S S S
OBVESTILO: Obenem obveščamo vse uporabnike telefona, da bivši zunanji telefonski liniji centrale, s številkami: 722-660 in 722-661, od junija 1986 nista več last Tosame in sta privatno stanovanje!
‘S«'*®®*®®*®*®*®*«®«
Maš športnik
Sodobna jadralna letala so v večini izdelana iz plastike (epoksi, fiber-glas, kevlar) in kovinskih materialov. Ti materiali so odpornejši za obremenitve in lepše se oblikujejo, zato so skoraj v celoti izpodrinili les in platno.
Motorno letalo potegne jadralno letalo do višine, katera zadostuje za izkoriščanje dvigajočih zračnih tokov. Na tej višini jadralno letalo odpne vlečno vrv. Ko jadralno letalo »nabere« dovolj višine, se lahko s te višine odpravi na pot proti drugim dvigajočim zračnim tokovom. Po večini so jadralna letala enosedežna. Dvosedežna jadralna letala služijo za šolanje in trenažo.
Kako se leti in kakšni so občutki
u
pri tem športu, smo vprašali našega jadralnega pilota Andreja Berganta.
Andrej, kdaj si se navdušil za ja dralno letenje?
»V času počitnic med šestim in sedmim razredom osnovne šole, sem se odpravil s kolesom na staro ljubljansko letališče v Polju. To je bil moj prvi stik s športnim letališčem in letali. Drugače pa sem z veseljem opazoval ptičke kako svobodno krožijo po nebu. Spuščal sem tudi papirnate zmaje in prebiral vso dostopno letalsko literaturo. V moji glavi se je porodila zamisel: Ko bom velik bom letel!«
Kakšni so pogoji za začetniško šolanje jadralnega letenja?
»Starost 16 let, pisna privolitev staršev, pozitivni zdravniški pregled in veliko veselja ter navdušenja nad tem športom.«
Kako so te sprejeli na ljubljanskem letališču?
»Lepo. Vse so mi razložili, nato sem jim pomagal pospravljati hangar, čistiti letala, zbirati odpadni papir in s takim sodelovanjem počasi postajal del njih.
Leta 1974 sem opravil začetniški tečaj za jadralne pilote. Po selektivnem izpitu teoretičnega znanja in obširnem zdravniškem pregledu sem bil izbran za letenje. Ob šestih zjutraj sem divjal s kolesom proti Ljubljani, za kosilo sem imel marsikdaj konzervo ali mortadelo, pa to mi ni bilo mar. Za mene je bilo važno to, da sem vsak dan letel tudi po tri štarte. Proti koncu praktičnega šolanja sem zbolel za pljučnico. Zato začetniškega šolanja v letu 1974 nisem končal. Moje navdušenje za letenje se ni zmanj
šalo, zato sem zopet začel leta 1979 v Portorožu. V dobrem mesecu sem tam opravil 20 samostojnih letov in s tem zaključil osnovno šolanje jadralnih pilotov.«
Ali je bila velika selekcija pri teoriji in praksi letenja?
»Zelo velika. Takrat se je vpisalo 50 ljubtieljev tega športa, nato pa nas je za letenje ostalo osem. Vztrajnost, to je ključ do uspeha.«
Katere predmete si se učil pri teoriji jadralnega letenja?
»Zgodovino letalstva, aerodinami ko, tehniko jadranja in preletov, meteorologijo, uporaba padala in postopki v sili, pravila in predpisi, uporaba radiopostaje in komuniciranje, inštrumenti v letalu, navigacija, gradnja jadralnih letal.«
Kakšne so osnovne tehnike načina jadranja?
»To je jadranje na pobočju, jadranje ob termičnem vzgorniku, jadranje pred fronto in jadranje na valovih.«
Kakšno je povprečno jadralno letalo in njegove karakteristike? S katerimi jadralnimi letali letiš?
»Povprečno jadralno letalo standard klase je enosedežno in ima razpon 15 m. Teža praznega letala je približno 250 kg. Minimalna hitrost se giblje od 60 — 70 km/h. Hitrost jadranja je od 80 — 110 km/h. Mak simalna dovoljena hitrost pa se suče okoli 250 km/h. S skoraj vsemi jadralnimi letali so dovoljene osnovne akrobacije, kovit, zastoj, looping, re-versman. Letim z vsemi jadralnimi letali, ki so na razpolago v ljubljanskem Aeroklubu. To so: Blanik, Pila-tus B-4, Club Libella, Ciruss, Elan DG-100, Phoebus in Vuk-T.«
Ko prideš na letališče, kako poteka priprava na let?
»Pripnem padalo in se udobno namestim v kabino. Še enkrat preverim instrumente, radio postajo in ročice letala. Nato vodja letenja da važnejše napotke za varen let in preveri, če je vse v redu. Nato zaprem kabino. Motorno letalo napne vlečno vrv in počaka. Stisnem taster mikrofona in rečem: »Pilatus 60 pripravljen!« Motorno letalo doda plin. Pri hitrosti 60 — 70 km/h se odlepim od tal malo zatem še motorno letalo. In že smo v zraku.«
Ali lahko pride v letalu do slabe ga počutja pri vseh teh manevriranjih?
»Ha, ha meni še ni prišlo do slabosti. Morda pa pride do dekompre sije v ušesih, do krča v nogi, bruhanja in podobnih človeških problemov. Ob podaljšanju dovoljenja jadralnega pilota imamo reden zdravniški pregled pri doktorju športne medicine. Za svoje počutje pa najbolj vem sam.«
Ali jadralno letenje veliko stane?
»Se zmore. Na to ne gledam, ker mi toliko pomeni, kot drugim smučanje ali katera koli oblika športa. Vsak sc pač z nečim ukvarja.«
Kakšni so tvoji dosedanji osebni rekordi?
»Moj najdaljši prelet je Lesce — Kranjska gora — Soriška Planina — Krvavec — Lesce. Dosežena višina 4200 m nadmorske višine in trajanje 6 ur 17 min.«
Kakšni so tvoji občutki v višni?
»Krasni. To se mora doživeti, občutiti moraš na svoji koži. Zato te povabim na en polet v Lesce, da se prepričaš, kako to izgleda.«
Andrej, oprosti, ker ne sprejmem tvojega povabila, saj se najbolje počutim na trdnih tleh. Zato si bom le predstavljala še v naprej s pomočjo tvojega pripovedovanja, kako lep šport je jadralno letenje.
Andrej, želimo ti še veliko poletov, nebo brez altokumulusov, altostratu-sov, varne pristanke, tako kot jih ima lastovka, ki se s poletov vrača v gnezdo, k svoji družinici.
Mladinski kotiček
Dobili smo dva nova delegata v predsedstvo. Določena Šlajmer Ana je izvoljena v predsedstvo OO ZSMS Tosama. Prav tako tudi Mulec Iztok. Zadolžena sta, da na svojih delovnih področjih obveščata mlade za delo OO ZSMS TOSAMA.
Ana skrbi za mikalnico. Iztok pa za TŠT. Obema veliko uspeha pri na-daljnih novih zadolžitvah.
Izlet v Umag, 19. 7. 1986 nam je lepo uspel. Drugič ste vabljeni v še večjem številu.
STARE BUTALSKE
— Ka pomenijo našitki na rokavih Butalcev?
Trije našitki: zna brati in pisati.
Dva našitka: zna telefonirati.
En našitek: pozna nekoga, ki zna brati in pisati.
— Zakaj gredo Butalci z vžigalicami in kamnom v posteljo?
S kamnom ugasijo luč, z vžigalicami pa pogledajo, če je luč res ugašena.
— Zakaj imajo Butalci toliko bušk na glavi?
Ko pijejo vodo, jim pokrov školjke vedno pade na glavo.
— In kaj se zgodi, če Butalec požre muho?
E, kaj le! Takrat ima le več možganov v trebuhu, kot v glavi.
AVGUST 1700 .. .
—	3. 8. 1921 je bil sprejet v Beogradu zloglasni zakon o zaščiti države
—	5. 8. 1859 je umrl marksist Fride-rich Engels
—	10. 8. 1893 se je rodil romanopisec Lovro Kuhar - Prežihov Voranc
—	21. 8. 1780 se je rodil slovenski učenjak Jernej Kopitar
—	24. 8. 1941 so Nemci ustrelili narodnega heroja Slavka Šlandra
—	28. 8. 1851 se je rodil slovenski pisatelj Ivan Tavčar
Mesec avgust pravi:
Ako je vreme na sv. Lovrencija n, sv. Jerneja lepo bilo, se tudi v jeseni skalilo ne bo. Če je v Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vina piti. Hladne rose sadje in žita zorijo, pa tudi večkrat črvavijo. Če Lovrenc je jasen, bo grozdec in vincar glasen, prijetna jesen.
Skupna lastnina
»Mo madona Peter, a je tistale stoenka tvoja?«
»Ja, tko ne, včasih ja ...«
»Ja posluš, kako včasih, a pol ni tvoja, a kaj?«
»No, a zastopš, kje lepo uprana je od žene, kje ples je od hčerke, kadar je obkrožena s skupino mulcev je od sina, kje pa za popravt je pa moja.«
OPRAVIČILO
Opravičujemo se našemu 50-letni-ku CIRILU KUMPU zaradi izpada njegove fotografije iz prejšnje številke pod naslovom Življenje teče — tiskarske težave pač.
Zato tokrat objavljamo povsem svežo fotografijo, ki je nastala na veselem slavju ob praznovanju njegovega jubileja.
Kadilska
Andrej je prišel k zdravniku zelo nervozen in suh, saj ne more jesti ne spati. Zdravnik ga pregleda in mu reče: »Veste kaj, najbolje bo, da opustite cigarete. Pokadite jo lahko le po jedi, ampak samo eno!«
Mine nekaj tednov in pride pacient na pregled. Zdravnik se začudi, ko ga ugleda.
»No poglejte,« zavpije zdravnik. Kako ste nasmejani, popravili ste se in se celo zredili.«
Pacient: »Ni čudno, ko pa vsak dan najmanj desetkrat jem.«
Kebrček
Za navdušene gobarje:
Pri gobarski dejavnosti gojimo etiko nabiranja tako, da:
—	pri nabiranju kocen zavrtimo oziroma odrežemo pri dnu, luknjo pa zasujemo z zemljo, da se micelj ne posuši
—	nabiramo le zrele primerke, zelo mladi osebki mogoče še nimajo razvitih vseh razpoznavnih znakov
—- razpadajoče gobe pustimo pri miru. Pomembne so za drobne živali, ki živijo v njih ali se z njimi hranijo
—	gobe, ki jih ne poznamo, jih pustimo na miru
—	ne opazujmo gobe le skozi želodec in ne nabirajmo več, kot jih lahko uporabimo
Poročilo o gibanju OD v Tosami za mesec junij
Poročilo vsebuje podatke o gibanju OD po oddelkih, sektorjih, po posameznih TOZD in DSSS ter celotno delovno organizacijo.
v podatkih so zajeti osebni dohodki za polni delovni čas in nadurno delo z normalnim doseganjem delovnih rezultatov. Prav tako so v podatkih zajeti osebni dohodki pripravnikov.
Podatki o poprečnem, najnižjem in najvišjem osebnem dohodku v TOZD, DSSS in DO so povzeti po metodologiji izdelave obrazca RAD.
POROČILO 0 GIBANJU OD v DO TOSAMA ZA MESEC JUNIJ 1986
štev. poročila ^/86
Razeedi v din	TOZD SANITETA										TOZD PTt.TRT		D	S Š	S			DO TOSAMA
	PR	TO	AT	BE	MI	SK	0K	VL	VOD.	SKUPAJ		EPS	TRS	SKS	KS	VOD.	SKUPAJ	
—do 70. ono	i	3			3	2		i		10	4	i					i	15
Ifh-Ooo-Bo.nnn	6	17	7		66	18	14			128	28	2	2	4	6		14	170
	R	18	4		47	3B	33			142	29	1	6	8	23		38	209
2IL-Q.no-1 np ppp	R	1 R	1 R	9.	13	16	6	5		77	13	5	7	2	13		27	117
I21L000-no.om	i	2	2		3	5		5		18	1	1	11	5	7		24	43
^0,000-120.000	2	2	4	i	3	1	i	3	i	18	3	5	16	5	8	i	35	56
12°. 000-130.000	2	1	2	8	7				i	21	1	5	15	1	5	2	28	50
1 30.000-140.000	2	1		9		2	2	1	i	18	2	1	7	4	5		17	37
14 o.ooo-i so.onn	1			3	3	1				8		3	3		5	1	12	20
150.000-160 nnn	1			2				2	i	6	1	2	4	2	7		15	22
160.000-170 000			1	1	1			1		4	1	1	1		3		5	10
LZO^OOO-ISO.OOO				2		1				3			3	2	3		8	11
rao.ooo-i9o.ooo													2		3		5	5
																1	1	1
^UlL-OOO-21 o ooo														1			1	1
^iiLiioo-^o nnn												1					1	1
—nad 220.ono									2	2	1		1			1	2	5
skupaj	26	59	45	28	146	81	46	18	6	455	84	28	78	34	88	6	2 34	773
^ajnižjj 0D									6-)	L 570	67.72'						71.668	64. 570
NaJviš1i OD									226	. 207	220.716						255,980		255. 980
-.Povprečni OD									86	. 103	84.613					112.153		93.243
w sej
t- Sprejme se Samoupravni spora-2'im o trajnem poslovnem sodelova-n)ti in združevanju sredstev in dela nied SOUR Unija Zagreb RO Dalmos Split OOUR Trgosirovina Sinj in TO-SAMO Domžale.
v. Potrdi se sovlaganje sredstev v vi-Sln‘ 125.000.000 din z OOUR Trgosi-tovina Sinj za nabavo linije za čišče-n)e bombažnih odpadkov na načelih skupnega dohodka.
Dovoli se angažiranje deviznih Pravic za uvoz opreme za uvoz linije za čiščenje bombažnih odpadkov.
2-	Sprejme se informacija o poslo-vanju v I. polletju 1986.
Sprejme se sklep o povečanju vrednosti obračunskih kategorij za 15 % °d 1. 7. 1986 dalje.
3-	V zvezi s prodajo izdelkov II.
vrste so člani skupnega delavskega sveta sprejeli naslednje sklepe:
— Za vsakokratno prodajo se določi število upravičencev glede na razpoložljive količine plenic na osnovi številke po spisku upravičencev.
— Upravičenci za tkanine (gaza, tetra, kaliko) so vsi zaposleni. Za vsakokratno prodajo tkanin se določi število upravičencev glede na razpoložljive količine tkanin na osnovi številke, ki jo ima vsak delavec.
— Spiske upravičencev izdela splošno kadrovski sektor in obvesti upravičence za plenice o njihovih številkah.
— Prodajo izdelkov II. vrste organizira komercialni sektor, sprejet način prodaje pa začne veljati s 1. 10. 1986.
1 V Skupščino krajevne skupnosti
Dob se namesto tov. Hafner Marjana
imenuje tov. Franca Novaka.
2.	Sprejme se:
—	SaS o temeljih plana SIS za ceste za obdobje 1986-1990
—	SaS o temeljih planov SIS za letališko dejavnost za obdobje 1986 -1990
—	SaS o ustanovitvi SIS RTC Velika planina
—	SaS o temeljih srednjeročnega plana območne SIS za PTT promet Ljubljana
—	SaS o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije
—	SaS o temeljih plana SIS za železniški in luški promet za obdobje 1986-1990
—	SaS o temeljih plana posebne SIS za nafto in plin v SRS za obdobje 1986-1990. Za delegata se predlaga tov. Dušana Osolina
—	SaS o temeljih plana posebne SIS za elektrogospodarstvo in premogovništvo v SRS za obdobje 1986-1990. Za delegata se predlaga tov. Svetlin Vinka.
Potrdi se Aneks k SaS o združevanju sredstev za delo Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Jarše.
Pristopi se k SaS o trajnem poslovnem sodelovanju in doseganju ter razporejanju skupnega prihodka z Medifarm iz Beograda. Za člana poslovnega odbora se imenujeta: tov. Babnik Janez in tov. Pižmoht Janez.
3.	Sprejme se sprememba Pravilnika o oblikovanju cen in sicer 11. člen, ki se spremenjen glasi:
Razlogi za postopek spremembe cene so podani v kolikor se ugotovi, da so se spremenili elementi za oblikovanje cen za več kot 5’°/o (8. člen tega pravilnika) oz. če so se spremenili do te mere, da je pokritje (postavka D) padla pod 50 °/o. Pri oblikovanju nove cene upoštevamo pravilo, da naj bo najnižje pokritje vsaj 55 %.
4.	Spremeni se višina osnove za izračun stimulativnega dela OD šoferjev in sicer:
—	prevoženi km	6,50	din
—	tekoči km	4,50	din
—	spremljevalec	tovora	3,io	din
Nove osnove	veljajo od 1. 6. 1986
dalje.
5.	Odobri se uporaba sredstev za nakup oziroma zamenjavo električnega pisalnega stroja za potrebe SKS v vrednosti 1.150.000 din.
Osebne vesti
• Rojstni dan praznujejo v mesecu avgustu 1986
TOZD SANITETA Pripravljalnica
Gregorin Marija, Mohar Helena, Peterka Marija, Klarič Iva
Sanitetna konfekcija
Birk Stanislava, Hriber Stanka, Knez Ani, Mandelj Marija, Pestotnik Ljudmila, Piliček Olga, Marinček Marija, Kočar Peter
Mikalnica
Balažič Marija, Burja Marija, Cerar Marta, Cerar Frančiška, Košak Kristina, Borošak Mojca, Kramar Majda, Kvas Ivana, Mladenovič Rozi, Pervin-šek Janez, Pirnat Ivanka, Strmšek Jernej, Urbanija Janja, Lekan Suzana
Otroška konfekcija
Arh Ivan, Bela Ljudmila, Cerar Vida, Mežnar Zlata, Stanojevič Liljana, Zabret Vilma, Žavbi Marija
Tkalnica ovojev
Černivec Ljudmila, Gajič Ana, Pišek Nada, Svetlin Vinko, Burja Ani
Odobri se uporaba sredstev za nakup električnega pisalnega stroja za potrebe TRS v vrednosti 1.150.000 din.
Odobri se uporaba sredstev za nakup električnega agregata v znesku 670.000 din za potrebe gasilske službe.
Odobri se uporaba sredstev v znesku 332.000 din za nakup:
—	1 kom pisalna miza
—	1 kom stol vrtiljak
—	1 kom računalnik Vektor z ekranom	v
za potrebe skladišča surovin.
Odobri se uporaba sredstev v znesku 145.000 din za nakup ročnega pa-letnega vozička za potrebe skladišča izdelkov.
Odobri se uporaba sredstev v znesku 1.189.344 din za nakup usmernikov za potrebe skladišča gotovih izdelkov in skladišča surovin.
Odobri se uporaba sredstev za nakup tovornega avtomobila ZASTAVA v znesku 5.778.279 din.
Odobri se uporaba sredstev za nakup računalniške opreme v vrednosti 25 mio din.
6.	Potrdi se izplačilo nagrade za prvo in drugo leto koriščenja inovacije avtorju Bokal Francu v skupnem znesku 118.538 din za inovacijski predlog — kalužna voda.
Izvajalcem inovacije se izplača nagrada 25 % od nagrade, ki jo prejme avtor za prvo leto koriščenja inovacije.
Tako izvajalec inovacije tov. Petek Franc prejme 13.087 din, tov. Pavlič Ivan 1.636 din, ostalim izvajalcem (Kuhar Viktor, Habjan Stane, Kušar Franc, Resnik Franc) se izplača nagrada v višini 1.000 din na izvajalca.
Belilnica
Sevšek Jernej, Udovč Avgust
Vlaknovinski oddelek
Divjak Bojan
Tkalnica širokih tkanin
Jaklič Gizela, Korošec Frančiška, Mestek Silva, Pirnat Marija, Potočnik Avgust, Rožič Antonija, Udovč Marija, Urbanija Marta, Hančič Mihael, Mulec Iztok
TOZD FILTRI
Baloh Zorislava, Bernot Rozalija, Črnič Marija, Ocvirk Antonija, Gregorič Zdenka
KOMERCIALNI SEKTOR
Aleš Marija, Gaberšek Rok, Kokalj Zdenka, Kebert Cveta, Lavrič Ivan, Pižmoht Janez, Pichler Vehovec Zinka, Štiftar Anuša
SKUPNE SLUŽBE
Bizilj Franc, Dolinšek Jože, Habjan Stanislav, Kos Miroslav, Lubinič Marjana, Mlakar Marjan, Oražem Malč; Resnik Franc, Rode Janez, Slapar Silva, Sever Janez, Skubi Ferdinand, Štrukelj Marjan, Zalokar Janez, Rc žič Milena
• Odšli iz delovne organizacije:
—	Podbrežnik Jože — sporazumno
—	Zajc Albina — inv. upokojitev
—	Švigelj Ana — upokojitev
—	Kavka Mira — upokojitev
—	Zupan Francka — inv. upokojitev
• Prišli v delovno organizacijo:
—	Osolin Božo — pomožni obrati
—	Prelesnik Janez — pomožni obrati
—	Sršen Janja — pripravljalnica
—	Štirn Milan — mikalnica
—	Florjančič Sonja — otroška konf.
ZAHVALE
Ob smrti najine mame Anice Kralj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka sanitetne konfekcije in mi-kalnice iskreno zahvaljujeva za izraze sožalja, cvetje, denarno pomoč ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč.
Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Kralj Valentina, Štrekar Zvonka
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Djuraševič Rajko
Ob nenadni izgubi mojega očeta Cirila Lundra se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Filtri ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Milena Lunder
Uredniški odbor:
Vodlan Vida, Kokalj Zdenka, Paštebar Simona, Cvetkovič Stanka, Gorenc Vojko, ing. Mcr-lin Danica, Berlec Vladka, Drčar Milan, Klemenc Brigita, Korošec Nada — blagajnik. Stare Tone — fotograf, Lubinič Marjana, dipl. iur. — glavni urednik
Tisk: TCP »Djuro Salaj« TOZD Papirkonfekcija Krško
Utrinki z dopustniških dni
Turizem smo ljudje
sti ^u®os*a.v'ja ima čudovite možno-1:urizem. vendar jih očitno ne se dovolj izkoriščati. Do gostov c„ n?,večkrat vedemo kot do vsiljiv-Drin .P02adijamo, da nam prav oni oknr83 °. dragocene devize. Tudi do ie i n*mamo pravega odnosa. Žal lier,3 e' ^ se Sredo turizem zelo raz-io * .d j e. Tisti, ki turizem razume-č„' la ^isti- ki jim je figo mar, kolik-turi tunstd.om kolač bomo imeli. Kajti, _ ‘zem ni le ena panoga. Turizem ni
le hotel, kjer gostje jedo in spijo. Turizem tudi nista le morje in sonce. Turizem je specifična in predvsem zelo raznolika dejavnost, v kateri sodelujemo dobesedno vsi.
Slageniia
** Moja dežela.
In ko so na Gospodarski zbornici dojeli, da je turizem ansambel skupine ljudi, ki se med seboj ne poznajo,
a je od njihove uglašenosti odvisen končni izkupiček, so se odločili za veliko akcijo. Saj jo poznate:
—	Slovenija, moja dežela,-
—	Slovenija, na sončni strani AIp;
—	Turizem smo ljudje.
Ja, turizem smo ljudje — tudi vi, ki tole berete. Postavite na svoje okno rože, uredite okolico svoje hiše ali bloka, očistite svojo okolico vseh odpadkov. Ne nazadnje, v urejenem okolju se bomo tudi sami bolje počutili.
Ljudje, ki so zadovoljni in srečni v svoji okolici, so tudi prijazni.
MM
kpl.z^n.k»
f	dnevnik	610VNIČN0 število	OBISKOVALI msTim Kraja	ZdMIČUlV " IZRftZ 5» ZA DdHOVNM	JFZJK ČRNCEV BANTU	PESNIK GRKtt- NAUfR	SFSTAVILfl V. V.	OZIRALNI ZAIMEK	TELESUI DEL	NOČNI LOKAL	JOŽNO.- AVieft. GOROUJL	MlLjENEc	VISOK MOŠKI GLAS
							KEMIJSKA PMINMCn] BMERTI1M IGRALKA						
OLEPŠEMNJE													
VRANIČNI prisad					A		5	GR DAV s ATMOSFERp					
lokal V LJUBLJANI				ODDELEK RIMSKE KONJE JllCf	ZELENICA REDKO ŽENSKO IMF					NAROD V NIGERIJI DE1- > „ pohištva			
?Lir/NA JEKLA IN NIKLJA					R	ŽITNI PLOD					LOJZE ROZMAvl PLOSKOVNA		
GOROVJE NA jaltj	J		1			SORtlEJt			MESEC V LFTO morič DUŠAM				SLOV. PESU UOVR\
		%	r			SLIKA z VODNIMI aukVAHi /f tfzov 0K$	'L							0
SVETILO	mie MIHAILO	muc ČASA	v	FIZ. mA DEU POJAV NA MORJU	F			DOKTOR kesanje			NIKELJ KEM.SiM^L PROTAKT/N/j		
													
mm									KLIC POZIV majhna L AS				
	DOLGORF« PAPIGA				DRU6I ADAMOV SIN KOSILO					6ERT0NCEL			
			lAVREHCE OLIVER			ŽUŽELKA				Italijan Reka po	1® fV,		
			KEM.*SIH80L JADOUMU			NE6RI							
								sabatier ML SCEDRIN MIHAEL			SREBRO VAVPOTIČ Rudi	f)c,K h	
	tfAKARSKA	iftr.VKNiV					TABORNIK	h					
	)												
ARABSKI ŽREBEC			ŽENSKO IME'				GLAVNO MESTO SPBNUE						
NAGRADE
To pot se je sreča nasmehnila naslednjim reševalcem:
1.	nagrada: ŠTRUKELJ Zdravko — DSSS
2.	nagrada: MARENK Vida — sanitetna konfekcija
3.	nagrada: CIMBOLA Anica — mi-kalnica
Čestitamo!
NAGRADE Iz prejšnje številke:
1.	nagrada: Miro JERE — vlaknovin-ski oddelek
2.	nagrada: Pavle KOSMAČ — belil-nica
3.	nagrada: Franc KOS — TŠT Čestitamo!
MALI OGLAS
•	Prodam žensko kolo Maraton na 10 prestav, dobro ohranjeno. Informacije na int. 224.
•	Prodam dobro ohranjeno otroško kolo, primerno do 10. leta starosti. Informacije na int. št. 220.
•	Prodam avto Fiat 126 P. Informacije na int. št. 292.