Poštnina plačana t gotovini. Leto XV., štev. 246 LJubljana, četrtek 25. oktobra 1934 Cena 2.— Din Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 6. — Teieton št- 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 Luseratru oddeteK: Ljubljana. Selen-burgova ui S. — Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Teieton št 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica St. 2. - Telefon št 190 Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praga čislo 78.180, Wien št 105-241 Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Oln 40.— Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica S. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica tt L Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Gombos v Varšavi Če h: se smelo verjeti službenim komunikejem. potem bi bilo treba priznati. cLa je bil namen, pa tudi uspeh Gom-bosevega potovanja v Varšavo zgolj v poskusu gospodarskega in kulturnega približevanja brez vsake politične primesi Neposredni rezultat tega poseta so, kolikor se vidi na zunaj, konvencija o kulturnem sodelovanju in nekateri dogovori, tičoei se medsebojne izmenjave blaga. Seveda pa je težko verjeti, da bi za take dogovore, ki zanje ni treba bogve kakšnih diplomatskih naporov, vzel sam šef državne politike nase napore potovanja in cseone intervencije, in to v času. ko politični položaj bolj kakor kdaj zahteva od predsednika madžarske vlade, da je prisoten doma. Zato je mednarodno javno mnenje sprejelo službena zagotovila, da se msd Pešto in Varšavo ne bodo pletle nobene politične niti, z neprikrito skepso in obravnava v svojih komentarjih baš politično stran Gombo-sevega potovanja. Zdi se res, da je politični interes na stvari bil precej enostranski. Kajti ofi-dozn: poljski tisk je ostal dosleden in ni prekoračil mej vljudnega poročanja in običajnih izrazov kurtoazije o s zgodovinskem prijateljstvu-- obeh narodov. Opozicijska glasila pa so celo precej ostro odklanjala vsako morebitno poljsko-madžarske politično kombinacijo. Drugače je seveda bilo na madžarski strani. Vodilni vladni listi so spremljali Gombosovo pot z velikim političnim zanimanjem, ki vsekakor ni bilo manj skromno, kakor pred letom dni. ko je iskal isti Gombos preko Sofije in Ankare »širšo cesto v Orient«. Za službeno Madžarsko je pač razumljivo, da si išče novih zvez, ko stoji kolikor toliko razočarana pred izolacijo svojega revizi-onizma. Ni se sicer dolgo, kar je Gombos v znanem radijskem govoru naglašal. da madžarska politika nima povoda revidirati svoje italijanske orientacije, — bilo je to neposredno po konferenci s Papenom, vendar izgleda, da se dvojna vloga Pešte med Berlinom in Rimom ne bo mogla trajno vzdržati, ker ni videt: nobenih zanesljivih znakov, da bi se nemško-itaiijansko razmerje vračalo na prejšnjo prijateljsko bazo. Poljski opozicijski tisk je nami ga val na madžarske sanje o bloku »treh gosposkih narodov«. Ideja izgleda preveč fantastična, 'da bi se moglo o nji resno govoriti, vendar je zanimivo, da io omenja poljska publicistika baš v trenutku, ko ;e madžarski poset prekoračil poljsko mejo. Druga verzija o madžarskem konceptu je bila ?severno-južni biok«. ki bi segal od morja do morja in tvoril jez prot: panslavistični nevarnosti. Vse te kombinacije spadajo brez dvoma v kraljestvo hajk. Prav gotovo pa je, da poljski politični krogi na take ali podobne avanture niti ne mislilo. Sploh dokazuje poročanje informiranega tiska, aa Poljska nima volje, se kakorkoli politično angažirati za interese južno od Karpatov in da se previdno distancira od vsakega posega v kočljivo podonavsko sfero. Mnogokrat. — zlasti od madžarske strani —. poudanena že- VSAK DAN NOVA RAZKRITJA 0 ROVARJENJU ZAROTNIKOV Neovrgljivi dokazi, da sta bila dr. Pavelič in Kvaternik še nekaj dni pred atentatom v Marseilleu, kjer sta izdala zadnja navodila Ija po skupnih madžarsko-ptijskih m?-jah se tudi to pot ni niti za korak približala aktualnosti. Poljska zunanja politika res hodi svoja posebna pota. ki jih je mnogokrat težko razumeti in jih velik del samega poljskega naroda ne razume in ne odobrava. Toliko pa je jasno, da se ne more nikdar pridružiti fronti revizionizma, ako noče zarezati v lastno meso. Tu ie tista nepremagljiva meja. preko katere ni doseči sklada poljskih interesov z Gombosevo politiko. Tako je tudi GombSsev varšavski rose* ostal brez imena vrednih političn:h sadov. Od raznih strani javnega mnenja se je tolmačilo Gdmbdsevo potovanje kot demonstracija proti Mali antanti. Če je imelo ta namen, se ni obneslo. 2a trenutek za to ni bil srečno izbran. Vas svet stoji še pod vtisom marsejskega zločina in simpatije kulturnih narodov so bolj. kakor kdaj, na strani Jugoslavije in n;'enih zaveznic. Gombos je sicer pred svojim odhodom v Varšavo slovesno izjavil, -da ima Madžarska čisto vest Ln se ne boji nobene, še tako rigorozne preiskave Dokler oa ni razrršena zadnja neiasnost, je razumljive, da si ohrani zunanji svet izvesteo rezerviranost. To naravno občutje, ki je prišlo do izraza tudi ob varšavskem posetu v praznih ulicah in popolni apa-iji občinstva, je brez dvoma vrglo močno senco na varšavsko srečanje. Novi maršal dvora Beograd. 24. oktobra. AA. Dolžnost maršaia dvora N*j Ve', kralja bo opravljal kr. poslanik v pokoju dr Stavko Grujič. Konferenca Balkanske zveze Pariz 24 oktobra A A Seji sveta ^Balkanske zveze k: bo oriče1 zasedat' "M), t m bo r>red«ed^va' ?T?k zunanr minister M"Ve;mos Svet R->'Vart«Ve zvez? raz-p-red marseilleskim atentatom v Parizu in Marseilleu. V interesu preiskave drže oblasti podrobnosti o tem za sedaj še v tajnosti Ugotoviieno je. da }e Pavelič stanoval v istem hotelu, kjer so stanovali Georgijev Kralj. Pospišil ter Ra jič. in da ie Pavelič nastopa! v družbi Kvaternika V hotelsko knjigo se fe Pa\'elič vpisal pod imenom Clark iz Londona. Vratarju je Dokazal potni tist na to ime tn s\?ojo sliko. Vratar in dva natakar :a so iz-ia\ili. ko so jim pokazali sliko Pen-eliči*. da morejo priseči, da sta Clark in Pavelič ena in ista oseba. Zdelo se jim ie čudno, ker je Clark ves čas govoril v nekem slovanskem jeziku, in so vsi mislili, da govori rusko Policija pa ima še druge dokaze, da fe Pave/zc nastopal kot diplomat Clark. Clark se je lastnoročno vpisal v kniigo v hotelu. R okopi? je docela enak z vpisom v hotelsko kiirgo v Marseilleu. k>er so u-*oto\ili. da ie to rokopis Paveliča. Tri dni pred atentatom se je Pavelič mudil v Parizu, nato pa je od not oval v Marseille. V istem hotelu je stanovala tudi tajinst\'ena lepa Slovanka tf arija Vondraček za katero je Pa\%elič-Clark najel sobo izdajajoč jo za svoio sorodnico Dne 7 oktobra je Pa\'e-lič-Clark zapustil pariški hotel in povpra-še\'al. kdaj gre prvi vlak proti švicarski meji. \jegova sled vt>di na lyonsko postajo in zato ie razumljivo, da je bil Pavelič 9. oktobra, na dan atentata, zvečer že v Turinu. hoteč na ta način dokazati s\"Oj alibi. Pra\' tako je za Kvaternika ugoto\>-Ijeno. da se je mudil neposredno pred atentatom v Parizu in Marseilleu in se ponovno sestal s Paveličem Mnoge priče so oba spoznale po slikah Za Kvatem:ka je ugotrn-!ieno. da je odpotoval iz Marseillea 9. oktobra zvečer proti italijanski meji. čudna v!o«?a italijanskega tiska Rim. 24. oktobra č. Italijanski tisk tudi danes piše na način, ki jasno kaže. da skušajo opravičiti aretirance v zvez z marseilleskim atentatom. »Tribuna« dokazuje med drugim, da tudi Be'gija v nobenem primeru ne bo izročila aretiranega Perica, ker ni dokazano da je sodeloval pri atentatu. V kolikor je bil član terorist one organizacije, pa se mu to še ne more šteti v greh. zaradi katerega bi ga bilo treba poslati pod giljotino Peric se bo moral zagovarjati edino zaradi ponarejenega potnega lista Tržaški »Piccolo« objavlja zelo tendenč-no poročilo o preiskavi v Franciji in pra-vi. da zločina niso organizirali samo znani teroristi, marveč predvsem makedonski revolucionarji. Marseilleski atentat je bi! že dolgo pripravljen in je vse bilo storjeno, da se zabriše sled za pravima storilci. Zato je prav težko izkonstruirati krivdo Paveliča n njegovih ustašev. Resnica o tem atentatu po mnenju lista najbrže nikoli ne bo prišla na dan. Artukovičeva priznanja Pariz, 24. oktobra, č. Aretirani dr. Ar-tukovič je bil včeraj in danes ponovno zaslišan in je priznal, da se je v Bresciji v Italiji ponovno sestal s Paveličem in bivšim polko\-nikom Ivom Perčevičem. Ta krat je bilo v Bresciji 16 do 20 zarotnikov ter so pripravljali napad »ustašev« v Li-ko Prav tako je Artukovič izpovedal, da se je ponovno sestal s Pa\'eličem in Peri-čem v Milanu v Via Bombava pri nekem Pavlu Gjuriču. ki je vzdrževal zvezo med Paveličem in zarotniki. Takrat sta bila navzoča tudi Peter Jovano\r'č in Vladimir Kremrir Glede svojega madžarskega pot nega lista je izpovedal, da ga je dobil od polkovnika Iva Perčeviča. ki ima zelo dobre zveze z oblastmi, ket je njegov svak baron VCester tajnik madžarskega poslaništva. Perčevič mu je že svOječasno dal dva potna lista enega ng pravo ime. enega pa na ime dr. Da\nd Arnautovič. Kadar ie imel posla s polici io. ie Artukovič pokazal na pravo ime glaseči se madžarski potni Ust drugače va se ie legitimiral r lažnim imenom Ko je bil lani izgnan iz Avstrije so mu madžarske notne ?!*te odvzeli ma džarsko noslaništvo na rhinaiu pa ie 'n ter\>en'ralo Dri dunajski notici }i in do trdi'o de ie notni tisi irdan od mfdrfrrskjh oblasti ter ie rahtevplp nai rmj g* vrne io kar se ie tudi zgodilo Artukovič ie nadalje priznal, da je stalno vzdrževal rveze z madžarskim polkovnikom Petričevičem in madžarskim majorjem Balenovičem. ki sta oba voditelja madžarske špijonaže. Atentatorji so bili do zadnjega časa na Madžarskem Pariz. 24 oktobra, č. Madžarske oblasti so zanikale da bi bili atentatorji Kralj. Pospišil in Rajič bival' na Madžarskem, češ da tam spioh niso mani Zaradi tega odgovora so vse tri atentatorje snoči ponovno zaslišali. Vsi trije so ponovno izpovedali da so stalno bivali na Madžarskem. in sicer do zadnjega časa, ko so direktno iz Madžarske odpotovali v Pariz odnosno v Marseille. da izvrše atentat. Rajič je do zadnjega trenutka stanoval na Janka puszti. ki je bila že v likvidaciji. Kralj in Posp^šM sta stanovala v Veliki Kan ži. v Gorthvjevi ulici št 23. pri nekem .Antonu Diuriču V teku zaslišanja so vsi trije iznovedali še razne druge podrobnosti o svojih zvezah s Paveličem in Kva-ternikom ter o njunem neposrednem sodelovanju pr marseilleskem atentatu, tako da imajo francoske oblasi več kot dovolj gradiva, ki v polni meri opravičuje zahtevo po njun izročitvi. Kdaj je bil sklenjen umor kralja Aleksandra Pariz, 24 oktobra č. »intranr.geant< je poslal svojega posebnega poročevalca v Saraing v Belgiji, kjer je bilo glavno torišče aretiranega Periča. Tam je dom hrvatskega »Domobrana«. kjer je bil glavni center *ustaše\•«• Tu je bila ietos 1 aprila glavna skupščina »ustaše\>*. na kateri je bil sklenjen umor kralia Aleksandra. O sklepu je bil takoj obveščen Pavelič v Italiji. ki je pooblastil Periča. da v njego\'em imenu določi atentatorje. Ker pa v Sarain-gu ni bilo pripravnih ljudi je Pa\%elič med svojimi že izvežbanibti teroristi na Janka puszti določil atentatorje in jih dirigiral v Pariz, kjer se je z njimi sestal in jim dal podrobnejša navodila. Kvaternikova krivda Pariz. 24 oktobra, s Dosedanja poizvedovanja francoske polic, te so dognala, da so trditve Kvaternika, če$. da od L 1930 ni več stop'1 na francoska tla. popolnoma neresnične. Po iz?avah hotelskega osobja so na podlagi prijavnic nedvoumno utfoto- viP, da je bil Kvaternik dne 26. sep*em-tra t L v Lausann:. pozneje v Parizu. Avig-nonu in ALru. Nadalje je ugotovljeno, da se je Kvaternik sestal z neposrednimi zarotniki. kar se v ostalem strinja tudi z iz-povedbami doslej aretiranih oseb v zvezd z marseilleskim atentatom. Jndežev denar L»«fe. 24. oktobra. AA. Preiskava je dognala. da ie dvignil Perič v Liegj kreditno pismo z zneskom 4SOO Trankov, ki mu za je poslala neka švicarska bank« v Lausanni. Perič je dvignil znesek v prisotnosti svojega prijatelja Antiča, Eana ustaške organizacije v Seraingu Atentatorska trojka v Londonu Pari«. 24. oktobra, p. Pariška policija je naprosila Scottland Yard. naj energično sodeluje pri preiskavi, ker ie ugotovljeno, da ie b;!a neka atentatorska trojka t>o naročilu Pavlica odooslana tidi v London, kjer naj bi izvršila atentat na kralja Aleksandra- če bi iz Pariza odpotoval v London. Peric je sodeloval pri atentatu na Rathenaua Parit. 24 oktobra, p. >Excelsior< je objavil danas senzacionalna odkritja v zvezi s preiskavo o ma-seilleskem atentatu. V Lie-eu aretirani Perič je priznal, da je bival I. 1922-23 v X»raciji ter bil član tajne teroristične organizacije, ki je takrat izvršila Po Nemčiji celo vrsto atentatov. Med drjgim je priznal, da je sodeloval pri atentstu na b:všega nemškega zjnaniega ministra Ralhenaua so ga nemške oblasti zasledovale je pobegnil preko Gdanska v inozemstvo in bival od takrat na Madžarskem, v Ttaliji in v Belgiji. Takrat so nemške oblast5 odkrile na nieg>ovem stanervanri v Berlinu cel arzenal orožja, bomb in peklenskih strojev Perceceva ljubica obsojena na smrt Pariz. 24 oktobra, p »Petit Soir« poroča, da eo aretirani atentator® priznali, da je Paveli?f»va teroristična banda obsMH2 bivšo Perčecevo ljubico Jelko Pogorelec t>a smrt. ker iib ie izdala in pobegnila nazaj v J'lrl v trenutku. ko so ga aretirali, ker ga je zadela kao. Zahteva po izročitvi dr. Franka Milan, 24. oktobra, č- >Corriere della Sera-: poroča z Danaia, da ao jueoelovenske oblasti zahtevale od madžarske vlade, naj izsledi in aretira dr. Iva Franka, ki je znsn organizator >ustaše^< m ki je aktivno sodeloval pri raznih atentečih ▼ Jugoslaviji Jugoslovenske oblasti so točno navedle naslov dr. Franka, ki biva v Budimpešti Še en zarotnik aretiran Budimpešta. 24. oktobra p. Madžarske oblast: so na energično zahtevo jugoslovenskega poslaništva aret ra'.e nekega Janoša Szendreja. ki je stanoval v Bjdrmpešti v Atilovi ulici 81. Nd še znano, ali se pod tem imenom skriva Gustav Perčec ali pa zloglasni Servazi. Belgija bo izgnala nezaželjene tujce Bruselj, 24. oktobra, p. Belgijska vteda je snoči na svoji seji sklenila, da bo izgnala vse nezaželjene tujce- Policiiske oblasti eo že dobile nalos. naj po vsej državi izvrše stroco racijo in aretirajo vse samljive tujce. Zasledovanje teroristov v Rumunijf Bukarešta, 24. oktobra, p. Rumunska vlada ie pre:e!a od francoske in nisosloveneke polieiie opozorilo, da so neketeri sokrivci atentata v Marseilleu pobegnili v Rjmun> jo Vlada je takoj izdala stroge ukre-pe. da se izslede in izroče francoskim oblastem. Aretacija v Solnogradu Dunai. 24- oktobra, t Pred kratkim :e prispel iz Monakovega v Solo ograd jjgosk* renski državljan po imenu Vinko Stohlsr. V Solnogradu so ga aretirali, ker eo našli pri njem potne liste, gteseče se na razna imena. Pri prvem zaslišanju ie izpovedal, da vč ra^ne senzacionalne podrobnosti o atentatorjih in atentatu v Marseilleu. Zaradi tega so ga prepeljali na Dana-, kjer so ea ponovno zaslišali. X;ogove izpovedi pa so teko nelogične in proti^ervns. da ni verjeti Policija misli, da ie bil to le izgovor. da bi si zagotovil potovanje iz Soln«-grada na Dunaj, bržkone v pričakovanju, da mu bo t»r«oioma uspelo pobegniti. Borba za ustavno reformo v Franciji Sklicanje francoskega parlamenta za 6. novembra — Demokratska levica senata proti načrtom za reformo ustave Paril. 24. oktobra. A.A. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bil podpisan odlok o sklicanju francoskega parlamenta-Obe zbornici se bosta sestali 6. novembra- Predsednik republike in trije ministri narodne obrambe so poročali o svojem potovanju v Jjgoslavijo na pogreb pokojnega kralja Aleksandra, k: ga ie objokoval ves njegov narod. Poročila so napravila na ostale ministre globok vtis. Pravosodni minister je nato naznanil, da bo poostril kazni za tu*e. Poostrene bodo v prvi vneti kazni izgona. Čim se bo sestal parlament, bo predsednik vlade Gaston Doumergue predložil senatu in skjpščini zakonski načrt o sklican iu velike narodne skupščine. Po tem zakonskem načrtu naj bi velika narodna skuoš^na zasedala vsaj teden dni. Sestala se bo po vsei priliki šele po 15 ali 20. novembra t. 1. Poučeni krogi trdijo, da so vsi doslej obfevljeni podatki o vsebini posameznih predlogov o izpremembi ustave preuranjeni- Poudarjajo, da uradni ali pol-uradni nredlogi o te' izorememb' še niso izšli. Vlada hoče počakati **a kongres radikalne in radikalne socialistične stranke v Nantesi. da vidi. kakšno stališče bosta ti dve velik-" stranki zavzeli napram vprašanju o iznremembi ustave Na vsak nečin bo Doumergue nostavil r>ri vprašanju o določitvi dnevnega reda velike narodne skupščine rn pri vr>rašaniu skHcania te skupščine. vprašanie zaupnice. Če niegovi predlog ne bodo prodrli, bo podal optavko. Proračunska raznrava v parlamentu se ne bo nričela. dokler parlament ne bo rešil vpra-«an:a velike na-odne sk ipščine. Vodstvo demokratske levice v senatu e imelo v ponedeljek sev>. na kateri se ie izreklo proti Prmmergueovim načrtom ra revizijo ustave. JavnrvH in list'" n;sn računali s tako naEcho de Pariš« ie prepričan, da Donmerrneiu ni treba n5č?«ar bati. če le pokaže dovoli odločnosti. Ce bi ga nerla-men? vrgel, bo tudi sam podlegel splošnemu ogorčenja in protiparlamentarnemu razpoloženju. Radikalno gasilo >Oeuvre< «e boji za bodočnost Socialistični vodja Blum nsda-liuie p svojim' člpnki nmti »s^flvni rafor-mi. Bl"m nravi da b: v bodočnost; nosi-meme vlade vladale t nsailTVmi nd a Ti r-e se Prvmo-T-ner.j ifi tvvs^bS ni" na '»stavnn rofoTns V1M>> hi ne bila ve* PariamentflTrj« in tnd; 'Franriia bi prene Pariz. 24 oVtoVa w Socialistično radi-kalna zbornična skupina je proučila vpra- šanje državne reforme Skupina zavzema glede revizije ustave načeloma ugodno sta-I: ., je pa proti temu. e b 1 pokojni jugoslovenski kra_j, še bolj odločno nadaljevala. Jamstvo za to daie rekonstrukcija jugoslovenske vlade. Poleg dosedan;ih ministrov Uzuno-vičevega kabineta so vstopili v viado vsi trije ministrski predsednik: šestojanuarskega rež ma, kar :e jasen dokaz, da -e bo nadaljevala politika miru "ln iskrenega zavezništva med Francijo ln Jugoslavijo Pred rekonstrukcijo Gombosove vlade V zvezi z zadnjimi dogodki bo v madžarski vladi po Gombosovem povratku iz Rima izvršena večja rekonstrukcija Budimpešta, 24. oktobra AA. Takoj po včerajšnji seji parlamenta je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala kasno v noč. Na seji je Gombos poročaj o svojem potovanju na Poljsko in o razgovorih, ki jih je imel s poljskimi državniki. Večji del seje pa je bU posvečen razpravi o položaju, v katerega je zašla Madžarska zaradi nedavnih velikih dogodkov in ki je po mnenju madžarskih političnih krogov zelo re^en. V političnih krogih Se je včeraj raznega ve»t o skorajšnjem odstopa GomboSove vi a. de. Vzrok za odstop je v zvezi z zadnjimi dog«dkl Tudi v krogih, ki so bliža vladi, to "vest napol potrjujejo, vendar pa pristavljajo, da bi imel Gombosov odstop samo formalen značaj in da bi šlo dejansko samo za rekonstrukcijo vlade. Po teh informacijah bi Gombos podal ostavko *voje vfarte takoj po vrnitvi rz Rima. pariz, 24 oktobra g »Temps« ugotavlja da Gombos n: našel v Varšavi podpore za svojo revlri oni stično politiko Nemško -poljsko-madžarsk: b?ok ie zamisel, pri kateri ni nihče računal z realnostio politične, ea podate Res ie da se -ie i?točaet! fo okoliščine zadostujejo popolnoma, da bo varšavska vlada ravnala z vso previdnostjo in čuječnostjo. Varšava, 24. oktobra. w. Krakovski »Hu-strowany Kurier Codziennv« objavlja razgovor z madžarskim m:n strskvm predsednikom Gombosom. v katerem je podal svoje nrsli glede zopetne obnove srednje Evrope Madžarski prenrer je mnenje da bi se dala obnova pospešiti s tem. da bi se navezali odnošaji povsod, kjer n' nobenih interesnih n3sprotstev. S takšnim sodelovanjem na gospodarskem in ku-umem polju bi se dali rešit' številn problem V času svojega b^vanie v Varšav- je Gombos proučil gotove podrobnost- polisko-ma-džarskih trgovnskh odnošajev ki bi mogli pozneje privesti do kompenzacijske pogodbe. __ c*rategični pomen Panamskega prekopa Cristobal, 24. oktobra AA_ Ameriška vojna mornarica, v celem 88 vojnih ladij, je prenlula Panamski prekop v teku ene noči Medtem so prekinili ves trgovinski promet. Dosedaj je ameriška vojna mornarica r>r»trebovala za to vožnx> 48 ur. POOT^^ orpnerf»lj» VJnHrr Berlin 24 oktobra w Na pokot>ališču v Stahnsdorfu se ie vr£f) daries svečan državni pogrreb umrleea vc^ko-od-ie iz svetovne vome generalnega polkovnika Aleksandra Klucka, Kje so dobivali teroristi podporo in zaščito Za izvrševanje atentatov so se pripravljali v Italiji in na Madžarskem — Teroristi so razpolagali z bogatimi denarnimi sredstvi Pariz, 24. oktobra d. Zasliševanje terorističnih zarotnikov, ki so zapleteni v mar-8eilleski atentat, je odkrilo razne podrobnosti o njihovem prejšnjem žavijenju, kakor tndi, kako sta Pavelič in Perčec pripravlja člane svoje organizacije za izvršitev odvratnega zločina v Marseillen. Dr. Pavelič in Perčec sta po konferenci s skupino teroristov meseca julija 1. 1930. na Dunaju dobila podporo pri nekaterih tujih državah, nakar sta pričela pripravljati teroristično akcijo proti Jugoslaviji. Dve skupini Ustanovila sta dve posebni skupini. Ante Pavelič se je postavil na čelo »vrhovnega domobranskega starešinstva«, kakor ga je imenoval in ki je Imelo dajati navodila vsem ostalim centrom teroristov v Italiji. V vrhovnem starešinstvu so bili poleg Paveliča tudi ootorni zločinci Vekoslav Ser-vazi, Stanko Hranilovič, Anton črnič. Marko Došen ter Andrej Artukovič ki so se vsi nastanili v Italiji, kjer so Izbrali za prva zbirališča teroristov Zadar, Reko in Trst. Drugo skupino je vodil Gustav Perčec, ki se je imenoval Paveličevega pobočnika. V njegovem vodstvu so bili tudi zločinci Mijo Seletkovič, Ignac Domitrovič ln drugi, ki so stanovali v Budimpešti, dočim so taborišče za člane teroristične organrzacije osnovali na Janka puszti. kamor ga je prihajal Perčec od časa do časa nadzirat. Poleg tega so imeli teroristi na Madžarskem Se druga manjSa taborišča. Ko so našli podporo v inozemstvu, so teroristi započeli poleg atentatov s peklenskimi stroji, ki so jih prenašali na jugoslovensko ozemlje, v svojih taboriščih na Madžarskem I- v ttaliji priprave za teroristično akcijo večjega obsega, ki so jo pričeli izvrševati v početku L 1933. Ponesrečen vpad v Liko Tako je meseca oktobra L 1932. vipadla skupina teroristov ii Zadra v Liko ln Hrvatsko Primorje. Pavelič in Perčec sta prepričala svoje inozemske zaščitnike, da bosta mogla zanetiti v Lifki vstajo, če jima dajo na razpolago zadostno količino orožja in denarnih sredstev. Z motornimi čolni in ladjami, ki so iih dob!!i na razpolago v inozemstvu, so prepeljali orožje in razstrelivne snovi v Devčič ter Barič Drago in druge manjše Inke ob malo nase. Ijeni obali Hrvatskega Primorja. Njihov voad v Uiko je propadel in se končal z napadom na neko orožniško postajo, ker prebivalstvo ni hotelo nuditi pomoči tujim plačancem. Po tem neuspehu je Hla organizacija teroristov izvršena na drugi podlagi. Taborišče „ustašev" v Italiji V Borgotaru, Vischettu. Bovegnu pri La-gu tT Iseo, pri Marcellu Pistojeze In končno v Abrucih pri Rimu so ustanovili taborišča, v katerih so se vežball za izvrševanje atentatov. Teroristi, ki so se imenovali »usitaše«, »o bivali v taborišču Borgotaru pod Monte Pelpijem in Monte Chiarom v Apeninih meseca maja ln junija 1. 1933. Svoj tabor so imeli v vili »II Pala-zzo«, kjer jih je bilo v prvem času 60. notem pa je njihovo šrt.e. vilo naraslo na 100. ker so tjakaj spravili mnoge brezposelne nesrečnike, s katerimi •jo prišli v zvezo in ki so mislili, da si bodo na ta način zagotovili eksistenco. Teroristi so se v počertku predstavljali za bolgarske oficirje, ki so prišli v Italijo na praktičen tečaj. V svojem taborišču 6o se javno vež-bali v rabi vseh vrt orožja ter eksplozivnih snovi in njihovo vežbanje je vedno gledalo tudi vaško prebivalstvo ter so o njem vedele tudi civilne in vojaške oblasti. Dne 4. julija I. 1933. so ob priliki blagoslovitve nove cerkve v Borgotaru ustašl prisostvovali svečanosti oficlelno kot četa z orožjem ter so ob tej priliki izkazali čast zastopnikom lokalnih oblasti. V početku meseca julija 1. 1933. so se izbrali teroristi v osamljeni vasi Vischettu, ki ima kakib 20 hiš in leži približno 5 km zapadno od mesteca Bardi. Nastanjeni so bili v večjih poslopjih in sicer v enem poleg ceste, za čegar popravilo je bilo izdanih 30.000 lir, in v drugem manjšem blizu vasi Greco V prvem poslopju je bilo nastanjenih 230 teroristov, v drugem pa 60, njihovo število pa se je pozneje povečalo približno na 100. Vsi so biti oboroženi z novimi modernimi puškami izdelanimi v državnih tvornicah, z bombami in strojnicami ter so imeli tudi vsa potrebna sredstva za Izdelovanje Peklenskih strojev. Na razpolago so Imeli tudi avtobus, večje število motornih koles ter bicikljev, da so lahko vzdrževali zvezo s svojim glavnim štabom v Bresciji. Nalog za atentat v Zagrebu Ker so zahajali pogosto v gostilne in prihajali na ta način v stik s podeželskim prebivalstvom, je bilo splošno znano, kdo so ti ljudje, ki se vsak dan vežbajo v streljanju, metanju bomb in peklenskih strojev. V taborišču v Vischettu so se vežbali tudi Peter Oreb ter njegovi tovariši za izvršitev atentata na pokojnega kralja Aleksandra, do katerega bi moralo priti lani meseca decembra v Zagrebu. Pavelič je tedaj obljubil Orebu in njegovim tovarišem nagrado pol milijona lir, če se Jim posreči izvr-šiti. atentat na jugoslovenskega kralja. Ko je preiskava proti Orebu in ostalim prijetim atentatorjem odkrila početje v teb taboriščih, so teroristi po Paveličevi odredbi odpotovali letos v noči na 6. februarja iz taborišča v Vischettu ter se preselili v doslej neznano taborišče, menda v okolic' Bresclje. Preselitev teroristov Razen teh taborišč so imeli svoja zaveti, šča, kadar jim je bilo potrebno, tudi v Ta-rantu, Peruggiji, Padovi, Anconi, Pazlnu, Veroni, Gorici in na otoku Lastovu. Paveličeva teroristična družba je razpolagala z velikimi denarnimi sredstvi, o katerih ne more biti dvoma, odkod so prihajala. Tako je znano, da so I. 1933. dobili poleg uniform, izdelanih posebej zanje, ter orožja tudi 6 milijonov dinarjev v tuji valuti, letos v prvi polovici leta pa je Pavelič prejel milijon lir za vzdrževanje tero. ristov v Italiji. Glavno taborišče na Madžarskem Dočim se je ta morda večja skupina teroristov vežbala v raznih taboriščih v Italiji za izvrševanje atentatov, je na Madžarskem obstojalo njihovo glavno taborišče na Janka pusati, kjer so Obrali razne brezposelne delavce iz Belgije, Amerike, Madžarske in Avstrije, kakor tudi begunce, ki so po izvršitvi raznih nevarnih zločinov pobegnili z jugoslovenskega ozemlja in našli tu varno zavetišče ter dobro plačane zaposlitev. Tudi na Janka puszti so se teroristi vežbali kakor njihovi tovariši v Italiji v rabi orožja, bomb in peklenskih strojev, zlasti pa so se specializirali v raz-diranju železniških objektov ter polaganju peklenskih strojev v vagone in na železniške proge. Na Janka puszti Bo imeli svoj pcpoln laboratorij za izdelovanje peklenskih strojev, kakor tudi večje skladišče orožja, opreme in eksplozivnih snovi. To je bila prava šola za atentatorje. Po dovršenem vežbanju na Janka puszti so teroristi razporejali vzdolž jugoslovenske meje, po večini v Veliki Kaniži, Vizvarn, Mura-Kereszturu in Benezinu. Njihovo število ni bilo stalno, v gotovih časih pa jih je bilo branih po 300. S Perčecevimi teroristi sta imeli zelo živahne zveze tudi madžarski iredentistični organizaciji Tes In Move in VMRO na Bolgarskem najprej preko Dimitrija Avramova, kasneje pa preko Ki-rila Drangova. Skupna fronta z makedonstvujuščimi 2e v aprilu 1. 1929. sta Pavelič in Perčec ki je šele prispel iz Italije, odpotovala v Sofijo, kjer sta skupno z Vančo MihaJIo-vim in člani VMRO ustanovila skupno teroristično fronto. To sodelovanje z makedonstvujuščimi se je zelo živahno nadaljevalo 1. 1932., ko je bil poslan Georgij Cer. nozemski na Janka puszto za inštruktorja. Po eeli vrsfti atentatov s peklenskimi stroji, ki so imeli edini uspeh, da je izgubilo življenje več nedolžnih ljudi, žensk in . otrok, po neuspelem atentatu, ki bi ga imel Oreb izvršiti v Zagrebu, sta PaveMč tn Perčec pričela pripravljati na Mrši podlagi izvršitev atentata na pokojnega kralja Aleksandra ob njegovem obisku v Franciji. Dočim sta Pavelič in Kvaternlk dajala najprej navodila iz Italije in sta potem prešla v Francijo, da izdata poslednja navodila, je skupina atentatorjev krenila * Janka puszte direktno v Francijo, preskrbljena od madžarskih oblasti s pravilnimi madžarskimi potnimi listi, ki so bili isdand na lažna imena, da bi se "zabrisala sled. Tako Je imel morilec Vladimir Georgijev pravi madžarski potni Ust na Ime Rudolf Suk in potvorjen češkoslovaški potni list na Ime Peter Kelemen. Zvonimlr Pospišil je imel madžarski potni list na Ime Ungar Istvan ter potvorjen češkoslovaški potni Ust na Ime Jaroslav Novak. Ivan Rajlft je imel madžarski potni list na Ime Jožef Sever ter potvorjen češkoslovaški potni tlet na ime Beneš. Mijo Kralj je imel madžarski potni list na ime Kolar Istvan, drugega pa na ime Ingar Sungar. Francoska sodba o Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu Pariz, 24. oktobra. A A. »Journal des Debats« objavlja uvodnik Fr. Gasseta, v katerem piše najprej o marseilleski tragediji, ki je globoko zadela vsakega Francoza, nato pa pravi med drugim: V strašni tragediji so nam v tolažbo poslednje besede umirajočega kralja. In to sveto poslanstvo bo izpolnjeno, kajti izvršil ga bo Nj. Vis knez-namestnik Pavle. Knez Pavle je ne samo knjževno visoko kultiviran, temveč je tudi velik duh, čigar inteligenca obsega vse probleme. Njegove misli so zmerom konstruktivne. Kadarkoli sem doživel srečo, da sem mogel z njim govoriti, sem se vselej spomnil enciklope-distov 18. .stoletja. Posebno značilna pa je njegova umenjenost, njegov minr in zdravi smisel, ki se je pokazal že v njegovi zgodnji mladosti že v Oxfordu, kjer so se njegovi tovariši obračali k njemu vselej, kadar so imeli potrebo po dobrem svetu. A tudi v burnih časih, ko je nevarnost pred spodrsnjenjem večja, nam je dober zgled. V pričakovanju polnoletnosti mladega kralja so vsi pogledi Franoije uprt v Nj. Vis. kneza-namestnika. Njegova čvrstost in bistroumnost so nam uteb« v tej težki tragediji ki smo jo morali doživeti. Med užaloščeno kraljico in mladim kraljem stoji Nj. Vis. knez Pavle kakor ona lilija iz legende, k; je vsak dan vzcvetela na veji in se v času nevarnosti vsako noč izpremenila v meč. Ameriški polet v stratosfero Detroit, 24. oktobra AA. Brat prof. Pic-carda in njegova soproga sta včeraj poletela v stratosfero. Pristala sta v Ohiu. Pri pristanku je gondola trčila v drevo in se poškodovala. Aerona-"ta sta ostala nepoškodovana. Doseg-]- sta 15.000 m višine. Posledice predolgega sedenja prerano staranje, popuščanje moči, neredno delovanje črevesa. Pijte redno ROGAŠKO SLATINO pa se obvarujete vsega tega! 165a Pismo iz Češkoslovaške H. _ Praga, 23. oktobra. Jesensko zasedianje češkoslovaškega narodnega predstavništva, ima v prvi vrsti namen, sprejeti državni proračjn za 1. 1935 Načrt zanj ie že davno trotov in ie del že skozi komisijo za št eden je, tako da ee lahko predloži obema zbornicama. Temelj načrta je ostal isti kakor lani: I teden je v vseh pogledih. Sicer tudi ta proračun kaže primanjkljaj. vendar znaša slednji Se ne eno tretjino lanskega. Ako pa se v teku prihodnjega proračunskega leta zviša kupna sila notranjega trga, bi ta deficit lahko popolnoma izginil. To pa seveda zavisi od momentov in eil. ki niso v dosegu vlade, zato se 6 tem ne more trdno računati. Tjdi zato še ni določeno, kako bo krit primanjkljaj proračuna za 1. 1935-: s tem vprašanjem ee bo bavilo zimsko zaeedanie. Notranjepolitični položaj je silno zapleten, ozračje ie napeto in stranke kažejo razburljivo občutljivost. V 6trai«kah in med strankami slede posvetovanja drugo za drugim. Veliko olajšanje pa je vsekakor prinesla vest. da se ie zdravstveno 6tanje predsednika T. G. Masaryka močno poboljšalo. Dr žavnega poglavarja eo fotografirala v Lanih na izjprehodu, drjgi dan pa eo napravili v grajskem parku celo filmski posnetek, tako da je najširša javnost lahko videla, kako se je popravil od nedavne bolezni. O možnosti novih volitev v narodno predstavništvo se sicer ne govori več, vendar dokazuje povečana strankarska delavnost, da so stranke na straži, boječ se, da bi jih razpis novih volitev morda le ne presenetil, zato ee opaža nov val demagogije, osobrto pri opoziciji in pri Nemcih. Zlasti nemške stTanke eo podvojile svojo agitacijo. Nemce ženejo dogodki v Nemčiji v skrajni nacionalizem in temu podlegajo tudi one nemške stranke, bi so danes še v vladi, češkoslovaške stranke a svoje strani poudarjajo nezanesljivost Nemcev in kličejo po narodni koaliciji, t j. po zameni Nemoev v vladi s Hlinkovo ljudsko stranko. Slovaška Ijjdska stranka pa Je Wla ie večkrat v vladi, pa nje sodelovanje nikoli ni bilo zanesljivo trdno. Hlinka peč ni državnik, marveč le demagog in ljudski tribun, ki živi od vačne opozicije in ee skrbno iaogiblje odgovornega dela v vladi. Pater Hlinka hoče imeti za ^vojo demagogijo vedno proste roke. zato doelej ni državi koristil niti toliko, kolikor so ii pomagali oek> Nemci. Njegova 6tranka ie zaradi svoiie separatistične usmerjenosti stalno v nevarnosti, da postane zatočišče vseh izrazi to protidržavnih življev, ki stoje v tuji službi in ne sovražijo Slovakov nič manj kakor Cehe. Nedavno je V strank? še gospodovalo madžaretvo in madžarski agent Tuka ie razpolagaj e stranko in s Hlinko, kakor so te želeli in 'ikaaova-li iz Budimpešte. V novejšem času Hlinka na«rlaša potrebo koalicije katoliških strank. V njej bi bila Šramkova čsl. ljudska stranka, Hlinkova slovaška ljudska stranka, nemški krščanski sociaici in morda tudi madžarski. O slednjih pa je znano, da se pod tem nazivom skrivajo madžarski šovinisti, ki so slepo pokorni poveljem gospoda Gombosa. Katoliški blok se ni uresničil in ee tudi ne bo, dokler Hlinka zahteva kot pogoj, da ee msgr. Sramek popolnoma odreče poseganja na Slovaško. Prelat Čramek pa ve, da bi ga HI Loka samo rad izrinil iz Slovaške, da bi potem gospodoval po mfifc volji nad Slovaki. Šramekova stranka je na Slovaškem zelo močna in ker stalno rase, bi se je rad Hlinka iznebil, zato zelo cesto iznaša potrebo katoliškega bloka. Pametni in trezni Slovaki katoliške smeri že sedaj dajejo prednost Šramkovi stranki pred demagogijo patra Hlinke in njegovo jalovo bojevitostjo-Ker je Šramek odločno odklonil zahtevo, naj se umakne iz Slovaške, je Hlinka bahato izjavil, da ho odslej tjdi on posegel na Moravsko in Češko. Zdi ee. da je pater pozabil, kakšen neuspeh je bil dosegel pri zadnjih volitvah, ko ie postavil svoje kandidate po vsej državi. Njegovi kandidati so prejeli malenkostno število glasov m za Hlinko so šli samo taki živlai. ki jih nobena druga stranka ni marala. V javnosti se tudi mnogo razpravlja o novem zavezništvu poslanca Stfibmega. z na Trdnimi demokrati. Slednji so bih pred prevratom glavna češka stranka, danes pa črpajo svojo moč le še iz tega, da zastopajo interese veleindustrije ir vslekapitala, zato jim vsake nove volitve prinašajo čedalje večje izgube. V zbornici Darodno demokratska stranka ne pomeni ničesar, ker je splošno znano, da je v službi generalne-ga ravnatelja živnostenske banke in Zveze industrijeev proti interesom širokih ljudskih slojev. Stranka ima denar, volilcev pa nima, zato misli, da bi si pil volitvah pridobila glasove z radikalizmom, ki ga ima v obilni meri struja Stfibrnega. Cujejo se glasovi, da je slednji že pristopil k narod, nim demokratom ali pa da bo vstopil v stranko, brž ko se pokaže za to primeren trenutek. Z druge strani pa zopet naglašajo, da Stfibrnemu ni dovolj zveza z narodnimi demokrati, marveč da stremi po protisociali-stičnem bloku. Zato se bliža tudi Hlinki in slovaškemu avtonomistu Razusu. Takemu bloku bi se morda pridružila tudi šramekova stranka, slutijo celo, da bi tudi agrarci ne bili sovražni nevi skupini. Na temelju dosedanje razdelitve sil pa bi bila vlada brez socialistov — sem štejejo na češkem tudi narodne socialiste, ki jim je Stfibrny posebno sovražen —, naravnost nemogoča. To spoznanje seveda močno krepi položaj socialistov Stfibrny in narodni demokrati na vse grlo kriče po novih volitvah, toda zelo dvomljivo je da bi ta izid volitev prinesel tako izpremembo sil v zbornici, da bi ta kričaška opozicija dosegla svoj namen. S tega vidika bi bile nove volitve samo eksperiment in resne stranke zanj nimajo kar nič smisla. V krvi zadušena španska revolucija Nad 3000 smrtnih žrtev v bojih z uporniki v Asturiji GRANDE GRILLE- H0P9TAL- CELESTINS- . jetra želodec in {reva ledvice Ovledo, 24. oktobra d. Po končanih bojih z uporniki v glavnem mestu Asturije in na deželi so se nudili povsod grozni prizori. Na cestah v Oviedu je ležalo tisoč razpadajočih trupel, ki so jih morali takoj sežgati. Koliko je bilo smrtnih žrtev, koliko je izgubilo ljudi življenje v plamenih ali pa pod razvalinami porušenih hiš, se točno ne more dognati. Nekaten sodijo, da so boji v Asturiji zahtevali nad 3000 smrtnih žrtev, po pesimističnih cenitvah pa celo 10.000. V mnogih krajih so poklali uporniki vse policiste z rodbinami vred. V Oviedu eo porjšene skoro ulice. Uporniki so streljali s topovi, ki so jih oropali v tvorniei orožja, na stolpe katedrale, razstrelili so podružnico Narodne banke, iz-ropali njene blagajne, kakor tudi mnoge trgovine ter prenesli svoj plen v poslopje železniške postaje, kjer so napravili skladišče za preskrbo med obleganjem. V prvih dneh revoluciie so ee vozili uporniki e tovornimi avtomobili po mestj ter eo vsakogar ustrelili, kdor se jim je postavil nasproti. Mnogo so preganjali tudi duhovnike in so baiie enega izmed njih živega križali ter nato sežgali. Ko so čete generala Oehoa zavzele predmestia Ovieda, so skušali voditelji upornikov pobegniti, vendeT pa eo jib mnogo zaneli. Postavili so jih na čelo čet ki so korakale v Oviedo, ter jim zagrozili, da bodo takoj postreljeni, kakor hitro bi padli prvi streli upornikov. Ko so revolucijonarii pričeli streljati, je general Oehoa sam ustrelil enega izmed socialistov, Bonifacija Martina. Po zasedbi Ovieda so ljftledfli uporniško deladišče munieije, ki eo je našli 15 ton. Maroško vojaštvo ni pri naskokj na mesto nikomur prizanašalo. Samo na dvorišču pehotne vojašnice so postrelili 700 upornikov. Koliko so jih ustrelili drugod, ne bo nikdar točno 'Ugotovljeno. Maroški vojaki so v glavnem nastopali proti upornikom z bajoneti m eo v prvih dneh našli mnogo trupel na eestah % racoperanimi trebuhi. Madrid, 24. oktobra. AA. Vlada ie poslala v Asturiio ministra za vojsko, mornarico, pravosodje in »a gradnje, v Katalonijo p« ministra za mornarico. Ministri morajo predložiti vladi podrobna poročila o položaju v navedenih pokrajinah. Tukajšnja »La Epoca« poroča, da so nedavni neredi v Asturiji zahtevah 2500 mrtvih. Vojno sodišče v Oviedu ie obsodilo 4 upornike na smrt. ker so ubili 3 republikanske gardiste Sodišče v Leonu je isto storilo z dvemn obtožencema. V rudarskem revirju Sama so našli 5000 pjšk in mnogo ftrojnie. V Madridu je policiia aretirala predsednika delavske zveze Gracio in ečna CaJtal-lera. Madrid, 34. oktobra. AA. »S Debate« je priobčil delen seznam izgub pri nedavnem upom v Španiji. Po tem seznamu je našlo smrt: v vojski 7 častn;kov, med njima 1 major, ter 18 podčastnikov in vojakov; v meščanski gardi 7 častnikov, med njimi 1 podpolkovnik, in 161 vojakov; pil karairi-njeriih 1 podpolkovnik jn I mejor. List »ABC« '»pop-olniuje to listo ixgdb (Iržavne oborožene sile s podatki o izgubah posebnih zasledovalnih oddelkov v Oviedu in okolici. Te čete so doslej Izgubile 300 mož. Položaj v AsturSi se popravka. V Ortoda so vojaške ob7ast; dovolile prebivalstvu, da sme ostati na trticah do 32. ure. Glavno središče vstaje je bilo v Mljeresn, kjer se }e upornikom posrečilo organizirati pravo tovarno za izdelovanje bomb. Ko so vstajo odušiK, ie bilo posebno veliko žrtev zaradi botribardirank iz vojaški letat Vlada je sklenila na soočnji šefi, da M bo predstavila parlamenta pred začetkom prihodnjega tedna, ker še zbira podatke e zadnjih dogodkih v Asturiji. Novi Izgledi v zračnem prometu Velik uspeh letalske tekme na progi Anglija—Avstralija Melbourne, 24. oktobra. w. Verjetno je, da bosta angleška letalca Sootit in Black proglašena za zmagovalca poleta iz Londona v Melbourne v obeh kategorijah, v hitrostni in v handicap-tekmi. Nizozemska letalca Parmenrtier in Moti sta danes kot druga prispela na cilj. Tri ure pozneje »ta pristala Američana Turner m Pangborn. Tudi oba holandska pilota sta dosegla izredni uspeh, ker sta vso progo preletela z velikim patni&km letalom v 3 dnevih m 18 urah. London, 34. oktobra. AA. Po prihodu prvih treh letal v Melbourne je bilo stanje letalske dirke Anglija-Avstratija davi to-le: Tri letak — angleško, holandsko in ameriško — so priletela na cilj. Eno letalo — angleško — »e je ponesrečilo v Italiji in sta se ob« letalca ub la. Sest letal je odstopilo od nadaljnjega tekmovanja, in sicer dve angleški, med njkm MoBisonova, holandsko, eno novogvinejsko, eno avstralsko in eno ameriško. Deset letal še tekmuje, med njimi 1 britansko, 1 dansko in dve britanski, ki letita proti Zadnji Indiji, drugi dve britanski pa letita čez Prednjo Indijo; eno teh letal ima večjo pokva-ro Eno avstralsko in eno ameriško letalo sta prispeli v Prednjo Indijo. Zaostali sta dve britanski lestali, od katerih se je eno spustilo v Cipru zaradi pokvare motorja, drugo pa na Grškem, ker se mu je zlomil propeler. Listi slavijo uspehe angleskh letalcev m pravijo, ck bo ta polet omogoč;l popolnoma nove zveze med Veliko Britanijo in njenimi preJcomorskimi deželami. Tako so n. pr. mogli v Bagdadu v soboto zvečer či-tati liste, ki »o izšli istega dne v zopadni Evropi. Indijski podkralj pa je v ponedeljek čita! v svoji palači v Dcliuiju sobotne liste iz Velike Britanije. Francois Poncet pri Hitlerju Pariz, 24. oktobra, w. Franooski poslan k v Berlinu Francois Poncet je dopoldne obiskal državnega kancelarja Hitlerja. Večina listov beleži to vest na vidnih mestih in poroča, da se je Francois Poncet zahvalil Hitlerju za izraze sožaija, ki jih je izročil francosk; vladi ob priliki atentata v Marseilieu in Barthoujeve smrti. » L* In-transigeant« naglaša. da je bil danes francoski poslanik od 30. junija prvič »prejet pri Hitlerju in je porabil to priliko, da je razpravljal z državnim kancelarjem o vseh problemih, ki zadevajo Francijo m Nemčijo. Razgovor dokazuje, da se obe vladi živahno bavi ta z nerešenimi medsebojnimi vprašanji Nemšfci poslanik pri Mtissofinfjn Rim, 24. oktobra, Sef italijanske vlade Mussolini je 9prejel danes nemškega poslanika von Hasela* s katerim je imel daljši razgovor. Agitacija za plebis^t v Posaarju Pariz, 34. oktobra, g. Agitacija nemške fronte v Posaarju zavzema vedno bolj teroristične oblike. Vodja nemške fronte Pirro je imel včeraj govor, v katerem je vse, lei hočejo glasovati proti Nemčiji, označil kot izmeček človeštva ter bandite in izdajalce. Temu tonu ustrezajo tudi nasilja, ki se vedno bolj širijo v Posaarju. V teh okoHšinah je posebnega pomena dejstvo, da bo svet Društva narodov, ki se bo sestal 15 novembra, dobil na vpogled poročilo mednarodne preiskovalne kom sije v Posaarju. ki je prišla do zaključka, da je svoboda glasovanja v Posaarju zaradi delovanja nemške fronte ogrožena. V poročilu se zahteva ukinitev lokalnih komisij, ki so po večini sestavljene iz samih narodnih socialistov, in 'menovanje drugih odborov, v katerih naj bi bili zastopniki vseh političnih strui. Nadalje naj bi izid glasovanja ugotavljali nevtralni uradniki. Zadnja dva ukrepa sta naperjena proti volilnim goljufijam, kri se baje v Posaarju pripravljajo v velikem obsegu. V Parizu presojajo tamkajšnji položaj zelo pesimistično in mnogi so mnenja, da vladnemu komisarju ne bo preostalo drugega, kakor pozvati za vzdrževanje miru in reda na pomoč francosko volsko. Trgovina z Letonsko Beograd, 31 oktobra. AA. Prometno ministrstvo poroča, da je letonska vlada zaradi ureditve dev znega prometa izdala zakon, ki pooblašča devizno komisijo pr} I«-tonskem finančnem ministrstvu, da izdaja dovoljenja za železniške pošiljke. Admiral Fisher jugoslovenski mornarici Dubrovnik, 34. oktobra, a. Ob odhoda angleškega sredozemskega brodovja iz jugoslovanskih voda ie po?!ai angleški admiral Fisher poveljniku i-ugoslovenske mornarice admiralu Poliču naslednjo brzojavko: Zapuščajoč jugoslovenske vode, vam v imenu angleške sredozemske mornarice izražam svoio globoko hvaležnost za izkazano nam gostoljubnost in simpatije angleške mornarice do svojih jugoslovenskih tovarišev. Še enkrat mi dovolite, da vam izjavim najgloblje sožalje zaradi tragičnega dogodka, ki ie zadel vašo državo in vaš narod. Bilo m; je v posebno čast da sem mogel sodelovati pri tej vaši veliki nacionalni žalosti. Spomenik pckoinen&ir kralju na planini Romaniji Sarajevo, 34. oktobra, n. Uprava planinskega društva »Romanija« je siki en la postaviti 12 m visoko piiamido kot spomenik kralju Aleksandru na planini Romaniji. V piramido bo vzidana plošča z napisom »Čuvajmo Jugoslavijo!« Na vrhu bo stalno plapolala jugoslovenska državna trobojui-ca. Da se izkaže simbolična ljubezen vseh planincev v državi napram velikemu pokojnemu kralju, bo vzidana v piramido zemlja z vseh naših planin. Venci izseljencev na kraljevem mrtvaškem odru Beograd, 24. oktobra AA_ Med tisoči vencev, ki so jih položili na mrtvaški oder blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, so zbudili posebno po_ zornost srebrni in drugi venci zastopnikov naših izseljencev iz Amerike. Tako so po-siali vence Srpski narodni savez iz Pitts-burga, Jugoslovenski Sokol, Jugoslovenska žena in Jugoslovenska organizacija v De-troitu in Jugosloveni iz Chicagra. Vse ta vence so nosili naši študentje in študentke iz Amerike, gojenci Srbske narodne zvez«, ki študirajo na beograjski univerzi in stanujejo v študentskem domu. SK Jadran sklicuje za danes ob 20. članski sestanek vseh aktivnih nogometašev v klubovem lokalu. Udeležba za vse člane strogo obvezna. Vram0n«lro nonm/pd Zagrebška vremenska napoved ca danes: Oblačno in megleno v nižinah, v gorskih nrorjeiih ?n na Primorju vedro. Dunajska vremenska napoved za fetrtek*. Mirno jesensko vreme bo tiajaJo dalje; r nižinah megleno. Naši kraji in ljudje pospeševatelj Ljubljana, 24. oktobra Znano je, da je bil pokojni kralj Peter L Osvoboditelj velik prijatelj in poznavalec umetnosti, kar je najzgovornejše dokazoval z mnogimi nakupi umetnin. Slovenski upodabljajoči umetniki predvojne generacije so dobro poznali njegovo mecenat-stvo Ob priliki jugoslovanskih razstav v Beogradu 1904 je kralj Peter I. nakupil od njih precej del, največ od našega največjega slikarja Ferda Vesela Kralj je bil tenkočuten poznavalec umetnosti, ki jo je znal prav ceniti. Razstavljalce, ki so se odlikovali z dobrimi deli, je tudi odlikoval in primerno nagradil. Te nagrade in odlikovanja so ob pričetku svetovne vojne avstrijske oblasti tako bodle v oči, da eo umetnike pozaprli m jih več let vlažili po raznih ušivih taboriščih. Seveda je vojna vihra, vpad Avstrijcev ▼ prestolni Beograd, marsikateri umotvor te kraljeve zbirke uničila. Vendar bi bilo xaniv tei obliki prenese tjdi merilo klasične he.-ri''ka« smo videli že tolikokrat nort mil m nebom, ia si Pri čitanin nieies irae. d'es illa«. ali pa molitve in korali, spisani v latinščini neklasičnega kova. toda oresunliivo slikoviti in polni mistične vmeSenosli- »Slehernik« literarna freska srednjeve strahu pred smrtio. ie nastal v istem atolethi ko ie v Fraurni rvsal svoie uporne speve .božanski mzbomik« Franrois V" Ion Evo. to sta dva polarna produkta stoletja. ki je bilo prav tako kakor na? čas doba zbeganosti in iskanja, vek preloma Oba prodjkta sta prišla k ljudstva in ka- žeta značilno razdvojenost srednjeveškega človeka, ki nenehno balancira med zaneseno m požrtvovalno pobožnostio ter težko surovostjo in poltenostjo. Mieterij »Slehernik« je poln verskih alegorij, ki razodevajo duhovno sorodnost z zgodnjim gotskim stilom. — tistim, ki tesno v naših dneh in-epirira spise Paula Claudela —; iz njega se oglaša pomp verskih obredov, turobna razpoloženoet. reduiema v gotskih katedralah Zato pa v pesmih Francoisa Villona stopiš na drugi tečen ugašajočega srednjeveškega duha: Villonova groba fantazija, njegova krepka metafora, ki se ne plaši nsrbolj vsakdanjih besed, niegova zdrava ironija, ki ne klone niti pred velifestvom smrti, je pravo nasprotje »Sleherniku«. Tu »misterijui tremendum«. tam grobost in ironija: to sta dva temeljna konflikta »zbeganega časa*. Oton Zupančič ie tudi v duhovnem ozračju »Slehernika« ostal kot tolmač in pesniški oblikovalec velik umetnik. Z globoko vidovitostio ie dosledal. prav kakor Hjgo v. Hofmannstha>l a morda celo še dalje jn crloblie. bistvene značilnosti misterija: njegovo v iedvi na;vno a prav 7arad' tega cranlirvo gledanje človeka in živlipnia n?e-(tov preprost* » pr.lni »rraz nierrovo sorod nns» 7, ver*Vrmi obredi in molitvami Zat" ie Žiman^evn rvredelpva .^!eh«»rnika< ko zvesta duhu r>rvo*nib avtoriev k«ko' da bi nssniVnvo ®rce rrrels ista vera in krčil °nak atraii nred smriio: i^raz naiisi se si-ceT še tol:kan! prilaga sodobnemu okisu. ima tudi ▼ Zupančičevi predelavi barve srednjeveške popularne litemture. ki je nastajala med pridigami m latinskimi molita vami. Zipančičev »Slehernik« je dostojen avtorja, ki je že ▼ svoji pesmi »Dies irae« občutil plahutanje srednjeveškega duha nad seboj. Knjigo, Id obsega 118 strani, k rase posnetki srednjeveških grafik, ki ee lepo prilegajo njenemu duhi. »Slehernik« ostane tesno zvezan z Župančičevim imenom, saj nedvomno sodi med mojstrovine ▼ dolgi •vreti njegovih prevodov. — 0 mladinski knfigi, kritik} in Se kaj. V napnovejšem (2.) zvezku »Popotnika« je izšel članek s tem naslovom, ki v njem Albert F. Žerjav glosira feljton B. Borka v kultirnern pregledu »Jutra« z dne 20. junija t. 1. in razpravlja o nekaterih vprašanjih naše mladinske književnosti. — I>r. Stanko Gogala je prispeval »Psihološki donesek k problemu aktivnosti učencev v šoli«. E. Vrane pa razpravlja o možnostih večje racionalizacije šolskega dela. Fr Fink niše o L- Lavtariu in njegovi metodi." Jože Tavželj o negi glasi pri petju. Viktor Pir-nat o univerzi na prostem. S M. pa o smotru podeželske Šolske reforme. Številne beležke ter kn:iževra poročila zaključujeio novi zvezek »Popotnika« »DaitaSnta slovenska literatura« ▼ češkem to*>pi*n Literarni časopis »Rozhledy po 11-teratufe a um^ni«. ki izhaja v redakciji dr Mitoslava No vrtnega v Pragi, Je objavil v pravkar »Sli 12.-13. številki dafcK v;vw t urednikom »Jutrove« kulturne rubrike B. Borkom. Interview, ki se to zaključil v prihodnji številki, je spisal znani češki pisatelj A C. Nor ob priliki svojega letošnjega obiska v Ljubljani Tiče so raznih rprašani literarnega in kulturno-političnega značaja ter noših kultirnih stikov s Ceho-slovnki. Obsežni razgovor ie opremljen s el:ko A. C. Nora in B. Borka. Stadija o Dragiši Vasica. Novi kulturni tednik »Ideje« je priobčil v drugi številki zanimiv razgovor e pisateljem Dragišo Va-sičem, ki zavzema ugledno mesto v beograjskem literarnem krogu Pravkar izišla številka revije »Srpski književni glasnik« je priobčila prvi del obširnejše študije o tem pomembnem pisatelji. Studijo je spisal Gjuza Radovi6. V isti številki je poleg krasnega članka o blaigopokojnem kraliu (spisal ga je vseuč. prof. dr. Vladimir čorovič) objavljen prevod R Warnierjeve literarne razprave »Stendhal in njegova aktualnost«. Med književnimi poročili je natisnjen referat o knjigi Jana Hafšmana »Dr. Eduard Beneš«, ki je nedavno izšla v Beograd-1 in te dni (v izvirnem besedilu) v Pragi, medtem ko se slovanski prevod pravkar pripravlja- Tz leposlovne vsebine opozarjamo na prozo Siba Miličida ter liriko A. Tresi-6a-Pavičiča in Nikola Šopa. !i češke literature. Vsdislav Vančura ie izdal nov roman t naslovom »Konec starveb času« — Med najnovejšim,? pripovednimi sp5s? vzbuja posebno pozornost kritike in občinstva kniiga F. V Kfiža »Srdnatfi Marina«. — Karta Capfca dovafi >Angfrfeft M- Ilomače vesti ♦ Jakčeve slike kralja Petra II. Državni in samoupravni uradi, občine, šolska vod. etva, trgovci in privatniki se opozarjajo, da Izide v nekaj dneh z najvišjim dovoljenjem slika v bakrotisku Nj. Vel. kralja Petra II. in sicer: v velikem formatu 70X50 cm po 75 Kn in v manjšem formatu 25X35 cm po 15 Din. Reprodukcije bodo umetniško izvršene, točno po originalu, ki ga je napravil letos septembra akad. slikar Jakac na kraljevskem dvoru na Bledu. Del čistega dobička je namenjen za umetniški fond. Slike se naročajo pri kulturnem oddelku mestne občine v Ljubljani. S to sliko dobimo dostojno umetniško reprodukcijo, ki bo v okras vsaki pisarni, uradu in privatniku, zato priporočamo, da si slike ki so domače delo. takoj naročite! ♦ Propaganda za napredek turizma ob Jadranu. Sporazumno z Zvezo za napredek tujskega prometa v primorski banovini je splitska mestna uprava povabila vsa sre-ska načelstva, občinske uprave in turistične ustanove, da bi po enotnem načrtu vodili propagando za napredek turizma ob Jadranu. Pohabljena oblastva in ustanove so se povabilu odzvale in zbran je že obsežen material, ki bo predložen banski upravi, da bo lahko o njem razpravljala že na prvem sestanku banovinskega sveta. ♦ Zaključek mednarodnega Potniškega prometa po Dunavu. Naša državna redna plovitl>a je za letos zaključila svoj mednarodni ekspresnl potniški promet na Dunaju, ki so ga upravljale na^c največje rečne potniške ladje. Mednarodna potniška eks-presna proga na Dunavu je bila uvedena pred nekaj leti in sicer najnrej na progi Beograd-Zemun^Novi Sad-Budimpešta-Bra-tislava-Dumaj. Letos je bila proga podaljšana v Rumu ni jo do Tum-Severina Tudi Prvo dunavsko parobrodno društvo, ki je skupaj z Rečno plovidbo opravljalo potniški promet na tej progi, ustavlja te dni svoj promet Iz Beograda bo odplula na Dunaj letos zadnja ladja 27. t. m. URAH KREMA napravi Vaše lice očitno lepo, gladko in cvetoče. Dobiva se povsod. Razpošilja Parfumerija Uran, Stari trg 28. 8794 ♦ Bilanca potniškega prometa z letali izkazuje lep napredek. Pred dnevi je bila za letos ustavljena tudi zveza Zagreb-Beograd ki je imela zelo 'epe uspehe. Statističnih pt.Uat.kov sicer še ni, lahko pa se reče, da je bil promet zelo živahen. Največje napredke pa je letos pokazala zveza Sušak. Zagreb-Praga. Prihodnje leto bo treba Izvesti načrt proge Zagreb-Split, ki letos še ni poslovala •zaradi tega, ker so bile močno znižane državne sivbvencije Društva za zračni promet. Za uvedbo te proge pa bo treba preurediti tudi splitski aerodrom, ki je že neugoden zaradi tega, ker je preveč oddaljen od mesta. ♦ Važno tehnično delo v drlnskl banovini. PlaniDski kraji vzhodne Bosne so všteti med naSe pasivne kraje zaradi velike nadmorske višine in zaradi slabih komunikacij. V teh krajih je najvažnejša gospodarska panoga živinoreia in tudi pri njej so bile velike zapreke, ker veliki predeli niso bili oskrbljeni z vodo. Glasinsko polje, ki je bilo tudi krvavo torišče svetovne vojne, je bilo doslej na najslabšem. Polje je med planino Romani jo In med grebeni Kopita na daljavo okrog 70 km ter v širini povprečnih 15 km, dočim znaša nadmorska višina 900 m. Ze od pamtivekov je to polje naseljeno, kar dokazujejo tudi najdeni ostanki rz predzgodovinskih dob. Prebivalstvo Glasinskega polja živi v staL ni borbi s prirodo, ko pa je tudi v te kraje prodrlo moderno življenje, je bila soglasna želja vseh prebivalcev, naj bi Jim oblastva uredila vodovod, ki je neobhodno po. treben 13 vasem. Prej nekdaj v dobi strankarske borbe so razni agitatorji vozili v vasi Glasinskega polja že vodovodne cevi, češ, da bo kandidat gotovo izpolnil davno željo prebivalstva. Ko so bile volitve končane. pa so cevi spet odDeljali in vodovoda ni bilo. S pomočjo ministrstva za socialno politiko pa je banska uprava sedaj dovršila zgradbo vodovoda, ki bo oskrboval z vodo 13 vasi, v katerih redijo posestniki okrog 20.000 glav drobnice. ♦ Prvi smučarji ob Plltvlčklh jezerih. Najmočnejše se je začela zima uveljavljati v planinah Bosanske krajine. Na planini Borji je že dobrih 10 cm snega, ravno tako pa je tudi okrog Glamoča, na planini Grmeku ter na vseh vrhovih od Bihača do Plitvišk''h jezer in Leskovca. V zadnjih dneh prihaja v te kraje že precej smučarjev iz Zagreba in drugih krajev. ♦ Aeroklub opozarja vse brezmotoraše ln prijatelje jadralnega letenja, da bo imel danes med IS.20 in 18.40 inž. Boris Cijan predavanje v radiu o slovanskem jadralnem letalstvu. ♦ Nov grob. V Čatežu Ob Savi Je umrla gospa Jeanetta Miheličeva, vdova po okrajnem sodniku. K večnemu počitku jo bodo spremili Jutri ob 9. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Smrt zaslužnega srbskega rodoljuba. V Topoli Je umrl nekdanji narodni poslanec in bivši dolgoletni predsednik občine Gaja švabič. Pokojnik je bil dolga desetletja pr-vak in vodja svojega kraja in širše okolice. Politično se je udejstvoval pred vojno kot član nekdanje liberalne, po vojni pa kot član bivše demokratske stranke. Največje zasluge pa si je pridobil kot predsednik občinske uprave v Topoli. ♦ Nesreča v rudniku Lavšu. V banovin-sko bolnišnico v Banja Luko so pripeljali iz rudnika Lavša rudarja Antona Lipovca in Danila Ninkoviča, ki sta po nesrečnem naključju postala žrtvi rudniške nesreče. Rudarja sta v rovu z dinamitom rušila sklade kamenja in pri tem eden od nabojev ni eksplodiral. Ko sta rudarja naboj iskala, je udarilo nanj kamenje in naboj je eksplodiral. Pri eksploziji pa sta bila oba delavca hudo poškodovana in je sploh čudež. da nista izgubila življenja ♦ Savez nesamostojnih zobotehnlkov Ju. goslavije v Ljubljani. Glasom potrjenih pravil, kraljeve banske uprave v Ljubljani, z dne 3. oktobra 1934, II No l«894/2 je bil ustanovljen »Savez nesamostojnih zobo-tehnikov Jugoslavije« s sedežem v Ljubljani. Ustanovni občni Zbor se bo vršil v nedeljo 28. t. m. ob 10. dopoldne t društvenem lokalu. V tej enotni organizaciji, kjer bodo združeni vsi nesamostojni zobo-tehniki kraljevine Jugoslavije, je pričakovati močnega stanovskega gibanja. ♦ Pred veliko razpravo proti Foglfardiju in drugim oderuhom v Zagrebu. Obtožnica proti italijanskemu trgovcu Leonu Fogli-ardiju in tovarišem, ki so v Zagrebu izrabljali stisko vseh slojev ter posojali večje in manjše svote proti ogromnim obrestim, je že gotova in bo malu razpisana razprava, za katero vlada v Zagrebu največje (zanimanje. Fogliardi je lani in letos vodil v Zagrebu brez dovoljenja navidezno zastavljalnico, ki je Imela nenavadno velik promet. V prostorih raznih svojfh pomočnikov je imel tudi velika skladišča najrazličnejših zastavljenih predmetov, žrtve oderuhov so zastavljale poleg zlatnine in drugih dragocenosti tudi avtomobile, klavirje, pohištvo, najrazličnejše orodje in celo drva. Za posojila pa je bilo treba plačati tndi velike obresti v gotovini in so se te oderuške obresti seveda tako dolgo prištevale iz. posojeni glavnici, da Je oderuhu zapadlo zastavljeno blago, ki je večkrat presegalo vrednost Izposojenega denarja. V zvezi z zastavljalnico in oderuško posojilnico so imeli oderuhi urejene seveda tudi proda-jalnice zastavljenih predmetov. Obtožnica dokazuje Fogliardiju 149 primerov najhujšega oderuštva. Tako n. pr. je navedeno, da je bilo treba plačati za 2000 Din posojila po 400 Din obresti za vsak mesec, za 400 Din posojila pa 100 do 200 Din obresti mesečno. Itd. Obtožnica bi bila seveda še dosti obsežnejša, če bi se bili prijavili vsi oškodovanci. ♦ Pergamentne In eraquele senčnike najnovejših oblik null papim'c« M. TIčar, Ljubljana. ♦ Obledele obleke barva v razlISnih bar-vah In plislra tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Nova dela kiparja Goršeta. Akademski kipar France Gorše, ki spada med naše najbolj simpatične upodabljajoče umetnike, je v svojem ateljeju t Tivoliju prav. kar dovršil velik relijef doprsne podobe Kristusa-sodnik« t nadnaravni velikosti, Relief, ki je delan iz hrarskega marmorja in predstavlja sodobno dovršeno umetnino, bo postavljen kot nagrobni spomenik na viškem pokopališču Malo prej je Franoe Gorše v kararskem marmorju izdelal kipe štirih znamenitih mučencev, sv. Kancija. sv Kancijana, sv. Kancijanele in sv. Prota. Kipi, ki predstavljajo mučence ▼ klečečih pozah, so postavljeni ob tabernakljn v glavnem oltarju župne cerkve v Kranju. Tudi ta najnovejša dela so dokaz, da je France Gorše kipar, ki zna lz materije pričarati življenje in vdihniti snovi smisel in duha. u— V počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja je društvo trgov, in TPmit do ČVskoflovenska* Spis sodi med najobsežnejša memoarsks dela. Avtor v njem podrobno opisuje boj«1 češkoslovaških lesi i na R iskem in v Sibiriji ter vrnitev legionnrjerv v domovino. Mnoge mot;ve iz le z^odovins-ke dobe. ki ii je posvečena tudi v slovenščino prevedena pove<=*t Fr Langerja druge četec. ie Merlek obdelal že v svoiih leposlovnih spisih — Tzmed obilne prevodne literature, ki ponla-vlia tudi češki knjižni trs. je omenili Pavla E-speria prevod mogočnega romana Franza Werfla »Štirideset dni Mojzesove gorer. ki cnisuie strahotno tragedij armenskega naroda med svetovno vojno in ie eden naivečiiti in najboljših romanov zadnjega časa v vsei svetovni literatiri. — O surrealizmu. ki ie nedavno močno raz-burial češke literate. ie nra^kar izšel zbornik »Surrenlismus v difkisi« — Čehi «1 «e nenavadno ogreli za problematičnega francoske^ pisatelj^ L F. Cčlina. čigar roman »Vovage au bnt de la nuit« je do segel lani na Češkoslovaškem izreden 'jsneh. (Pri na« ?a je po pravic* odklonil A Debelak e člankom v »Življenju in ste-tu«) Pravkar je Fr Borovy izdal Cčlinov drngl sp's »Cerkev«, ki se v niem brutalno norčuje Iz vsega in nomiebiie tako zvanim >kfwencionalnim idealom« današniega človeštva, ne da bi povedal, kaj naj 6topi na njihovo mesto Značilno destruktiven pisatelj! — Pri »Orbisu« je pravkar izšla obsežna knjiga Emila Straussa o postanku češkoslovaške države. V mihskripciji so dani zbrani spisi nadarjenega, pred leti umrlega pisatelja in čPfmikaria Rudolfa Tesno-hlidlca. kj ie bil eden vodilnih pisateljev Moravskega Pisateljskega kola. — Fr. Lan-ger je spisal novo igro »Zakon. d. d. z o. z c, ki izide v kniigi. Heinriphn Mannn. bratu Thomasa Manna, ki je moral zaradi svoiih demokratičnih nazorov in soisov zapustiti Nemčiiio in živi sedaj v emigraciji, so priredili minule do! v Pragi literarni večer. Avtor »Velike stvari« (prevedene v slovenščino) je predajal o Schilleriu kot pesniku svobode in fla«ni-ku svobodo!iubnega nacionalizma. Večera so se udeležili Cehi ta Nemci. Spis o Wilsonti. V založbi pariške Mai-eon neive je izšel spi« Luriena Lehmana »Wi1&on anotre et martvr« (Wilson. anostol in mučen ik) 4n0 strani obsegajoča knliga je slavostpev možu. ki ie mnogim majhnim narodom pripomogel do svobode in ki mu gre velik del wftlug tudi za naše osvobojen ie. Nasproti obrekovalni kammpinji revirionistič-nesa tiska in temni mržnii evropskih re-akcionarier stavi Ljcien Lehman zelo visoko Wilsonove ideje in na mirovni konferenci izvršena deienia- Dr. Ale?« Ftcoher. »ffensranMseh -stieohes Handhtirlilein 193R«. V znani založb G Frevtag & BenHt n« Dunaiiu in v Lip-skem ie pravkar izšla knnžica z navedenim naslovom, ki fe zaradi svoje pri ročnosti in lahke uporabnosti vredna opozorila in pri- poročila. Prinaša med drugim najvažnejše zemljepisne podatke, razdelitev človeštva po rasah, narodih in jezikih, nato pa statistične razpredelnice o vseh državah sveta z imeni vladarjev (za Jueolaviio je na prilepljenem listku označen kralj Peter II.). površino. Številom prebivalstva, s podatki o glavnih mestih o valuti, o najrežnejšlh izvoznih predmetih. Nato ee vrste podatki o Drjžtvu narodov, o novi avstrijski ustavi, o novi upravni razdelitvi Nemčije, o saar-skem ozemlju, o novem italijanskem kor-porativnem sistemu, o španskih manjšinskih problemih, o problemu evropske populacije. o bojj za Arabijo in dr. — vsi z zemljepisnimi skicami. Zanimiv je grafični pregled krize, produkcije in nezaposlenosti ter konkurenčnega boja na svetovnem trgu-Številne statistične preglede zakliučiie pregled — oborožitve evropskih držav, kar je nedvomno »času primerno*. — Nezadovoljni pa smo z dejstvom, da ta priročnik na-vaiia narodna kraievna imena na5'h mes4 v oklepaju, v ospredje pa sili nemška. Ali ee Nemci rps ne morejo sprijazniti, da imena Agram. Laibach. Marburg. Spahrto itd. sodilo že dolgo v preteklost? Če se Se ne morefo posloviti od njih. maj jih dajo vsaj v oklena'. kjer sedai tiče e«dino pravilna imena! Taka konservativnost ee nam *di zla«4i pri priročnikih, kj imajo m erednjo RvrotKi mednarodno ceno. nenotrebn« In »mešna.. Vsekakrt ie to samo znak. da Nemci še vedno premalo razumeva in psihologijo in narodno vrednost svojih slovanskih sosedov. to. Pripeljano ga Je bilo do 20.000 kg po 0.70 do 0.75 Din za kg na debelo. Zeljnatih glav Je bilo 15 voz, po 0.75 Din komad ali 0.30 Din kg. Krompir je bil prav hitro prodan. Ljubljančani se hite preskrbovati s njim, računajoč, da se bo znatno podražil. u— Hipotečni trg v septembru. V septembru je bilo pri 62 zemljiškoknjižnih vložkih intabullrano sknpno 4,029.422 Din raznih hipotečnih posojil. Najvišja terjatev 2/>00.000 Din je bila po cesiji zaznamovana pri nekem hišnem objektu v mestu. In-tabulirana pa so bila posojila po 100.000, 160.000 in 200.000 Dm. Na nepremičnine nekega mizarskega mojstra je bila prisilno vknjižena globa 1000 Din, ker je zaposlil nekega inozemskega mizarskega pomočnika brez zaposlitvenega dovoljenja. Mizarski mojster je na sreskem načelstvu izjavil, da je res prišel k njemu mizarski pomočnik, ki ga je prosil za podporo, češ da je brez posla. Usmilil se ga je ter ga Je zaposlil tri dni proti temu, da mu Je plačal hrano v neki gostilni. u— Nov kiosk. Na vogalu Masarykove ln Tyrševe ceste so postavili nov kiosk za trafiko Stoji tik za sedanjo trafiko, ki pa je stala preveč na hodniku tn ovirala tak0 promet. Poleg stare trafike stoji tndi lesena baraka v kateri je delikatesna trgovina. Ta baraka ima še nekaj časa pravico do obstoja, dočim bodo staro trafiko že v kratkem podrli. Kako bo urejena okolica pozneje ko bodo zazidali dosedaj še proste parcele ob Masarvkovi cesti, še ni znano. u— Cestna dela na Rimski cesti in pa na koncu Groharjeve ulice ter Tržaške ceste so zdaj v glavnem že dogotovljena. Svoje delo je opravil tam tndi že cestni valjar m je cesta zdaj povsem zravnana in stlačena. Tudi so delavci te dni spravili s ceste gradbeni material, v prvi vrsti knpe kamnitih kock, bi so t nemali meri ovirali tamkaj vozni promet in tndi pedce. Na Rimski cesti je treba samo še dokončati dela na nekaterih predelih hodnikov, kar bo najbrž tudi v kratkem gotovo. u— Prometne nezgode na ulicah. V LJubljani celo odrasli pešci niso bogve teako disciplinirani, kaj šele otroci. Na najbolj prometnih križiščih se stvarjajo često cele gruče ljudi, ki stoje ali se počasi premikajo, navadno r živahnih pomenkih, ne glede na vozila spred in zad. Res, čudno, da v LJubljani ni več prometnih nesreč. Zlasti kadar so na ulicah otroci, na poti ▼ šolo ali iz nje. Posebno opasen Je ta nered na ulicah za kolesarje, ki prav pogosto najdejo svoje žrtve med pešci in so včasi zaradi tega tudi sami deležni hujših po-šodb. Včeraj so prepeljali v bolnišnico dva otroka, ki so ju podrli kolesarji, v bolniško oskrbo pa je moral tudi neki kolesar, ki se je ogibal na ulici gruči otrok tn nato sam treščil v ograjo. u— Zaradi krampa sta ee sprla. Včeraj dopoldne sta se sprla na progi pri Skofji Loki delavec Stanko Gašperšič in tovariš zaradi krampa, ki si ga je bil Gašperšič izposodil od njega. Naenkrat sta se pričela ruvati in je nasprotnik dregnil Gašperšiča s tako silo v prsi, da mu je zlomil nekaj reber. Gašrperšiča so morali seveda odpraviti v bolnišnico. Tja so pripeljali zjutraj tudi 5£. letnega zidarja Jožeta Premka iz šmartna pod Šmarno goro. Padel Je bil doma z zidarskega odra in dobil hude po. šikodbe na glavi. u— Zaradi čevljev — 6 mesecev strogega zapora. Mali senat Je včeraj olbsodfl na 6 mesecev strogega zapora Janeza lz Zmin-ca, ker Je 25. septembra ukradel posestniku Gašperju Pečniku v Gostečem par čevljev, vrednih 150 Din. Čevlje je potem prodal za 70 Din. Janez Je tat Iz navade, bos-jak in prosjak. Bil je zaradi vlačuganja in tatvine že neštetokrat kaznovan. Pred leti Je bil celo zaradi požiga obsojen na 8 let ječe. Predsednik mn je to pot prijazno vo. ščil: »čez zimo boste preskrbljeni. AH ste zadovoljni s sodbo?« — »Pa kako!« je veselo odrezal Janez. o— Po lan gorska mačka, gornja polovica črne, spodaj bele barve s košatim temnim repom, je ušla, ko Je bila pred tedni oddana ▼ Rožno dolino. Vljudno »e naproša, kdorkoli ve, kje se nahaja živalica, da sporoči to na naslov: dr. Maicen, Miklošičev* cesta 34-12. Iz Celja e— Spomenik kralju Aleksandra L ▼ Celja. Sokolsko drultvo v Celju ie na seji' »pravnega odbora v torek sklenilo, da po-krene akcijo za postavitev spomenika blagopokojnemu Velikemu kralju v Celju. V ta namen bo povabilo na slaipni dogovor zastopnike celjskih društev in korporac j, izmed katerih naj se osnuje odbor za izvedbo tega načrta. Nacionalna čast Celja in naša hvaležnost kralju, k;, je za srečo svojega naroda in bodočnost države žrtvoval tudi svoio dragoceno kri, zahtevata, da damo viden in trajen izraz najglobljim čuvstvom, ki nas prevevajo ▼ teh težkih dneh. e— Omejitev obratovanja z etektričninri motorji Mestna elektrarna v Celju ra®-giaSa, da bo v novembru in decembru ob časa razsvetljave od 17. do 19. prepovedano obratovanje z električnimi motorji e— Plačilo davkov. Davčna uprava t Celju razglaša, da morajo davčn i obve-zanci plačati zemljar no za dmgo polletje 1934 najkasneje 1. noverribra, zgradanoo, pridoibnino, rentnino, družbeni davek, splošni davek na poslovni promei in voi-nico za četrto četrtletje 1934 pa najkasneje 15. novembra. Prijave za odmero zgra-darine je trefca vložiti v časn od 1. do 30. novembra. e— Samo do konca oktobra fe čas za obnovo srečk drž. razredne loterije, fiove srečke dob te v podružnici »Jntra« ▼ Geto*. h Maribora a— Zalna maša. V torek ob 14daeawf tragični ^mrti viteškega kralja je btia r frančiškanski cerkvi žalna služba božja. Pri maši, kj se je je udeležilo mnogo občinstva, je pelo društvo poštnih uslužbencev in igrala poštna godba. a— Ljudska univerza Napovedana predavanji za četrtek in petek g. univ. prol dr. Ljudmila Hauptmana sta ponovno povedani zaradi podaljšanja najgloblje««, žalovanja. a— (BedaSški abonenti, ki so se prti»- viii za abonma, naj čimprej dvignejo svoje izkaznice, ker se bo sedaj zvrstil a Borze 24. oktobra Na ljnibljanski borzi se je danes devtza Newyork ponovno okrepila m tudi London je bil nekol ko čvrstejši. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling nespremenjeno 8.10 do 8.20 (v Zagrebu promet po 8.15). Angleški funti so bih v zagrebškem privatnem kliringu zaključeni po 227.60, grški boni pa po 2S.25. Španske pezete so se v Zagrebu nudile po 5.8250 Na zagrebškem efektnem tržišču je b la vojna škoda za kaso zaključena po 350, pozneje pa se je nudila po 347 (v Beogradu promet po 305). Zaključki »o bili zabeleženi še v 7 odst. investicijskem posojilu po 71 in v 4 odst. agrarnih obveznicah po 41-50. Devire. Ljubljana. Amsterdam 2302.07 — 2313 43. Berlin 1365.69 — 1376.49, Bruselj 793.85— 797.79, Curih 1108.35 — 1113.85, London 167-92 — 169.52. Newyork 3361.05—3389.31. Pariz 224.02—225.14. Praga 141.90—142.76, Trst 290.57 — 292.97 (premija 2S.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 do 8.20. Zagreb. Amsterdam 2302.07 — 2313.43, Berlin 1365.09 - 1376.49, Bruselj 793-86 do 797.79. London 167.92—169.52, Milan 290.57 do 292 97, Newvork kabel 3333 06—3411.31, ček 3361.05 - 3389.31. Pariz 224.02—225.14. Praga 141 90 — 142.76, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.2125, London 15-17, vork 306.1250. Bruselj 71.6250. Milan 26.2650 Madrid 41.8750, Amsterdam 207.7250. Berlin 12325. Dmaj 57.05. Stockholm 78.20. Oslo 76.20. Kobenhavn 67.70. Prosa 12-81. Varšava 57 90. Atene 2.92, Bukarešta 3.06 Dnnai. (Tečaii v priv. kliringu.) Beograd 12.36. London 26.84. Milan 46.10. Newvork 537.19. Pariz 35.56. Praga 21.86, Curih 175.61. tOfi S v zlatj 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 350 bi.. 7% inve-sticjsko 71 den., 8% Blair 67 bi.. 7% Blair 55 bi., 4% agrarne 41 den., 6% begluške 60 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 345—347, za dec 340-^345, 7% invest 71—72. 4% agrarne 41—41^0, 7% Blair 56 bi, 8% Blair 67 bi.. 6% begluške 56.50 do 57.50; delnice: Narodna banka 4075 do 4250, PAB 206—215, Šečerana Osijek 13S do 145, Trbovlje 85—100. Beograd. Vojna škoda 350—350.50 (350). 7% in vest. 71—71.50. 4% agrarne 41.50 do 4? (41.75), 6% begluške 57.50-38, 7% Blair 56 bi. Nar. banka 4)125 den. (4125), PAB 206 den. (?0S. 206). Dnnai. Dunav-S.iva-Jadran 12.95. Državne železnice 14.90. Trboveljska 13 20, Alpine-Montan. 9.85. Žalna svečanost v Čeških Budejovicah Č. Budejovice, 23. oktobra ČešJroslovenska-jugoslovenska liga v Čeških Budejovicah je pretekli teden priredila žalno svečanost za blagopokojnim viteškim vladarjem Jugoslavije. Žalne svečanosti, ki je bila v veliki dvorani Besede, so se poleg vseh članov l:ge udeležili tudi zastopniki mestne občine, oblasti, številnih društev posebno pa je bilo prisotnih mnogo zastopnikov armade * visokimi častniki Žalno svečanost Je pričelo pevsko društvo »Foerster« z I. B. Focreterjevo: Z usodno roko, nakar je b»v5i poslanec in član osrednjega odbora OJlig dr. Anton Uhlir s krasnim žalnim govorom opisal življenje in delo kralja Uedinitelja bratske Jugoslavije. Za tem je pela gdč. M. Humhalova Jos. Berana Biblijske pesmi op. 6 s spremi j evan jem Sukovega kvarteta, vokalni zbor pa ie zapel Foersterjevega »Orača«. Z obema himnama je bila žalna svečanost zaključena Budejoviška liga jo ena najdelavnejših v bratski republiki in so posebno znane njene patriotske prireditve, pri katerih vedno sodeluje tudi armada. S predsednikom dr. Ivanom Beranom na čelu neutrudno deluje za podrobno spoznavanje Jugoslavije in ne zamudi prilike, vedno znova dokazati in poudarjati bratsko ljubezen med obema narodoma. Liga je bila med prv mi, ki so na tako pietetni način počastili smrt blagopokojnega viteškega kralja, za katerim žaluje v veliki boli vsa češkoslovaška republika. 1742 vpisov na nniverzi Ljubljana, 23. oktobra Zanimiv je stafstični pregled, ki ga je danes sestavila kvestura univerze kralja Aleksandra I. o rezultatih letošnjega vpisovanja. Do danes, vračunsi doslej naknadno vpisane, je vpisanih vseh slušateljev in slušateljic 1742. Značilen je padec odnosno prirastek pri posameznih fakultetah. V oklepajih je število vpisanih v lanskem zimskem semestru: filozofska fakulteta 488 (485), juridična fakulteta 562 (602), medicinska fakulteta 144 (218, uveden je nume-nts clausus), teološka fakulteta 160 (167), tehnična fakulteta 388 (485). Med slušatelji je zlasti mnogo Dalmatin-cev na tehnični fakultet-, dalje sta vpisana dva Sarajevčana, na juridični fakulteti pa tudi neki Berlinčan, ki govori prav dobro slovenski. Bolgarov letos ni vpisanih, pač pa je vpisan neki Grk, po rodu iz Trsta. Slušatelji se pritožujejo, da morajo vsak semester posebej plačati šolnino, dočim jo plačajo dijaki na srednjih šolah samo ob začetku šolskega leta. So pa tudi težave v tem. da je univerza pomaknjena glede šolnine v I. razred. Finančno ministrstvo ie oprostilo šolnine mnogo primorskih akademikov, ki imajo starše v Julijski Benečnt. Vsak primorski akademik ie moral sam vložiti zadevno prošnjo na omenjeno ministrstvo. Sadjarstvo v celjskem srezu Celje, 34. oktobra Celjski srez ima v svoji Savinjski dolini in v ravninah proti Frankolovemu in Sv. Juriju rodovitno, skoraj od narave vrtno zemljo ki jo prebivalstvo skrbno obdeluje. Kraji vzhodnega dela sreza. tudi hriboviti so polni sadnega drevja, dočim ima Savinjska dolina sicer lepe, a večinoma še mlajše nasade. Id se bodo razvil* šele v nekaj letih. Radi ugodnih hmeljsk h cen se je v Savinjski dolini nekaj časa Naročite — čitaHe „LJUBLJANSKI ZVON** Blagovna tržišča HMELJ + Čvrstej&a tendenca na hmeflskib tržiščih. Iz Zatca poročajo, da ie tendenca na tamošn.iem hmeljskem trž šču nadalje zelo čvrsta in da so se pri živahnem povpraševanju cene ponovno nekoliko dvignile zia-sti za srednievrstno blago, tako da se je okvir cen od spodaj zoži«! na 1700 do 2050 Kč za 50 kg. Tudi v ousteškem okolišu so se cene dvignile za 50 Kč. Na nurnber-škem brneljskem trgu, kjer je pretekli teden zavladala miačnejša tendenca, se je prav tako položaj v tekočem tednu zbolj-šal in so bil zopet zabeleženi večji nakupi. ŽITO. + Chicago. 24. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 98.1250. za mai 98.25, za julii 93.3750; koruza: za dec. 71.1250. za maj 77.1250- + Winnipeg. 24. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 76-75. za december 77.8750, za maj 82.3750. 4- Ljubljanska borza (24. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudi ee (vse ra slovensko postaio. plačljivo v 30 dneh): pšenira (po mlevski tarifi): baSka 78 kg po 160-162.50: bsška 79 kg po 165—167.50; koruza (po navadni tarifi): stara suha za oktober do 147.50 — 150: nova umetno sušena s kvalitetno garanciio po 117.50 do 120: času primerno suha po 10750 Jo 110: moka: baška »0* po 260 — 265; banat-ska »0* nc 265 — 270 + Kovosadska blagovna borza (24. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška okol- Sombor in Nori Sad, tužnobanatska 109 — 111: srednjeba5k* ;n trorniebaška 111 — 113: baška, ladia Tisa 121 — 123; ledja Begej 119 — 121: slavonska. gornjebanatska 110 — 112; sremska 114 — 116. — Oves: baški. sremski in slavonski 70 _ 72 50; baški ladja 80 — 82.50 _ Rž: baška 102.50 — 105. — Ječmen: baški. sremski 65/66 ka: jari. 67'68 kg 120 do 122.50. — Koruza« baška in sremska 80 — 82; baška in sremska. nova. sjgena 65 — 67: za december - januar 60 — 62: banatska. nova. sušena 63 — 65; sremska, sušena, ladja 72 — 74 — Moka: baška. banatska (v oklepajih 6remska in slavonska): >0s« in ,0ge. 187 50 — 207.50 (186—196); »2« 167.50 - 187.50 (165 _ 175); >5< 147.50 do 167 50 (145 _ 155); >6* 125 - 145 (122.50 - 132.50): »7« 110 — 112-50); *8< 104 - 106 (104 — 106). — Otrobi: baški, sremski 79 — 80; banateki 76 — 78. — Fi-Sol: baški. sremski beli 130 — 132.50. 4- Bndimpnštanska terminska borza (24. t. m.) Tendenca stalna, promet slab. Pšenira: za oktober 15 83 — 15.85. za marc 16-72 do 16.74. za mai 17 _ 17.02: koruza: za maj 10 70 — 10-73. 'PALMA O K M A PODPLATI IN PODPCTHHO SO NCSPOlIinTI. PO CEHI IM SKOBAI MINltUlIl VABUJEJO OSCUTIJIVI JlOGE IN PBEO nOKBOTO. •••• u »•« •»*«» einiKt sadjarstvo zapostavljalo. Kmetovalci pa so uvideli, da prinaša hmelj le periodično visoke cene, in so si ustvarili z nasadi sadnih dreves stalne letne dohodke, kj pridejo posebno prav takrat, ko ima hmelj svoja slaba leta. Tako se je tudi v Savinjski dolini razvilo pravo razumevanje za sadjarstvo. Dolina aama ima nekoliko ostrejše podnebje, kakor n. pr. južno pobočje Pohorja ali Slovenske gorice, in pridelki dozorijo nekoliko pozneje Zato tukaj ne uspevajo v enaki meri vse sorte sadja. Razlika je že celo v srezu samem, med vzhodnim delom in Savinjsko dolino. Mošančka n. pr. raste v vzhodnem delu dobro, v Slov. goricah izborno, v srednjem delu Savinjske doline rodi le slab. droben sad: isto velja za ananas. Izbomo pa uspevata bobovee in krivopecelj. Ontario uspeva pri Sv. Juriju ob juž. žel in v sosednih krajih izborno, Savnjska dolina pa je zanj preostra, kar se je pokazalo še nekaj zim zaporedoma. Treba bo urediti ponovno sadni izbor za celjski srez, zksti kar se tiče Savinjske doline. To bi se najlažje in najbolje uredilo na razstavi šolskih vrtov v Celju, ki se otvori dne 27. oktobra t. 1. ob 10. v narodni šoli Celje-okolica in bo trajaila do vključno 30. oktobra. Tu bodo zbrani ob otvoritvi predsedniki občin, kmetijskih in sadjarskih podružnic, vsi pionirji strokovnjaki v sadjarstvu in sreski kmetijski odbor, ki ima nad razstavo pokroviteljstvo. Na razpolago bo dovolj sadja 'z vseh krajev sreza. Ob taki priliki in od tako kom- Eetentnih činiteljev določeni sadni izbor i bil potem gotovo pravilen in bi prinašal največ koristi prebivalstvu. Je pa tudi nujno potreben, ker se vsako leto več sadi. Treba je poskrbeti, da bodo zasaje- j ne le take sorte, ki v srezu uspevajo in ki se renti raj o. Krvav spopad na velesejmu Ljubljana, 24. oktobra Mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je danes razpravljal o krvavem dogodku, ki se je 5 septembra ponoči primeril na veseličnem prostoru velesej-ma pri paviljonu Gospodarske zveze. Nastal je med plesalci hud tepež. v katerem je bil mizar Andolšek Lojze iz Ribnice z nožem sunjen v prsi, da je bilo njegovo življenje v nevarnosti. Zaradi tega je bil obtožen France Križaj, 281etni lastnik vrtiljaka, po poklicu natakar. »Križaj, povejte, ali se čut;te krivega?« »Ne. Ne morem biti kriv! To, kar priče govore, sploh ni mogoče. Neumnost sem storil, ko sem šel zraven in sem ga samo dvakrat udaril. Ženske so vpile: Ubili so ga!« »Ze to je bi! neumen korak, ker ste k njemu skočili Ali ste mu sploh kaj storili?« »Ne rečem, da ga n;sem udaril, toda z nožem pa ne. Nisem imel nič od tega. Eden me je udaril, jaz pa nazaj.« Priča Marolt, Andolškov tovariš, je podrobno opisal kako je prišlo do tepeža. Nekdo je Andolšku zabrusil, da je »smr-kovec«. Nato je nastal vrvež. Planili so na Andolška in ga tiščali k tlom. Najprej ga je Križaj sunil z roko v prsi. Čez čas še enkrat. In tedaj je Andolšek zaklical: »Jezasl Kri!«... Zgrudil se ie. Bila sta v spopadu sama. Andolšek in Križaj. Slednji je imel pumparice in sviter. kakor zdaj pri razpravi. — Druga priča Kemeter je povedal, da je po Andolšku mahalo svojih 20 ljudi. Križaj je imel. kakor misli, dolge hlače, toda prav isti sviter kakor danes Stražnik Grdelj. ki je obtoženca aretiral. je potrdil da je imel Križaj desnico okrvavlj eno Pogledal je na stražnici natančno če ima obtoženec kako rano. pa je ni imel Križaj se je namreč izgovarjal da se je bil poprej ranil pri vrt;ljaku. Razprava je trajala do 14. ure nakar je bila preložena, da zaslišijo še poškodovanca AndolSka in nekatere nove priče. Sokol Sokol Ljubljana Tabor. Po sklepu pred-njaškega zbora Sokola I Tabor bo poslej redna telovadba po nasJednjem. novem urniku: Člani: torek in petek od 20. do 21.30. Članice: ponedeljek in četrtek od 20. do 21.30. Moški naraščaj: torek in petek od 19. do 20. Ženski naraščaj ponedeljek in četrtek od 19. do 20. Moška deca I: ponedeljek in četrtek od 17. do 18. Moška deca II: ponedeljek in sreda od 18. do 19. Moška deca ELI: četrtek in sobota od 18. do 19. Ženska deca I: torek in petek od 17. do 18. ženska deca H: torek in petek od 18. do 19. — Zdravo! Prednjaški zbor. Repertoar Zaradi odredbe ministrskeeai sveta ostane Narodno gledališče zaprto do petka 26. oktobre, DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 26-: Zaprto. Sobota, 27.: Hlapci. Premiera. B» OPERA. Začetek ob 20. Petek. 26.: Svečani žalni koncert v počastitev spomina Viteškeea kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Izven. Sobota, 27.: Hoffmannove pripovedke. Premiera. Izven. ★ V sob°to 27. t. m. bo premiera narodne drame v petih dejanjih »Hlapci«. To delo našega največjega slovenskega pisatelja je podoba iz našega življenja, a kljub temu, da je odraz lokalnih usod in življenj je umetnina, ki bi bila prav tako lahko slika kateregakoli drugega naroda. Povsod ae dobri in slabi ljudje, poštenjaki in denuncijanti, in povsod se nagiba v večni labilnosti tehtnica dobrega in zla, poštenosti in hinavstva zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Cankar je za nas Slovence naša vedno živa vest, ki nam kaže obraz naroda in moramo si biti na jasnem, da je po svoji visoki etiki Cankar izbran za vzgojitelja in vodnika naroda. Delo je na novo zrežiral g. Ciril Debevec. Premijera je za abonma B. Prva oficijelna prireditev, s katero nadaljuje Narodne gledališče prekinjeno sezono, bo svečani žalni koncert v počastitev spomina Viteškega kralja AJek i mdra I. Uedinitelja 26. oktobra ob 20. uri v opernem gledališču. Svečanost otvori z govorom ban dr. Drago Marušič, zatem izvaja operni orkester pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča Beethovnovo tretjo simfonijo »Eroico« Nato se bosta izvajala dva odlomka iz Wagnerjeve opere Parsifal, in sicer Svečana daritev in čar velikega petka. Sodelujejo: ga. Bernot-Golobova, gg. Betetto, Primožič in Marčec. Nato se izvaja Leskovčev samospev s spremljevanjem orkestra: »Vidiš vse te naše križe« po gospe Zlati Gjungjenac. Zadnja točka je Bravničarjeva »Hvmnus Slavicus«. Izvajajo ga solisti in pomnoženi zbor in orkester. Vstopnice za svečani žalni koncert so v predpiodaji pri dnevni blagajni v operi. Za ponedeljek kupljene vstopnice za ta koncert veljajo za petek. P. n. občinstvo prosimo, da ne ploska. Premijera v operi. V soboto 27. t. m. se vrši premijera Offenbachove fantastične opere »Hoffmannove pripovedke« z g. Gostičem v naslovni partiji in z gospo Zlato Gjungjenac v glavnih ženskih partijah. Opera je popolnoma na novo našti-dirana, prevedena in inscenirana. Režijo in muzikalno vodstvo ima kapelnik Niko Strltof, inscenator je g. B. Jakac. Občinstvo opozarjamo na ta izredni muzikalni dogodek v operi. Izven abonmana. Abonente reda Četrtek opozarjamo, da bodo imeli predstavo prihodnjo sredo, to je 31. t. m mesto na praznik v četrtek 1. novembra. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota. 27.: RokovnjačL Otvoritvena predstava. Nedelja. 28 : Rokovnjači. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek. 26.: Žalni večer za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom L Uediniteljem. Dramske cene. Bloki veljajo- Sobota. 27.: Hlapci. B. Nedelja. 28.: Idealen soprog. Premiera. BlokL ★ Žalni večer v mariborskem gledališč® bo jutri, v petek Na sporeda so spominski govor, orkestralne točke gledališkega orkestra pod taktirko kapelnrka Herzosa, dekla-macije in Rayna!ova tragedija »Grob junaka« v prevodu Otona Zupančiča ter v režiji glavnega režiserja J. Koviča. Vabimo vse mariborsko občinstvo, da se žalnega večera v nožem Talijinem hramu udeleži pol-nošlevilno. Cene so dramske. Blokj veljajo. »Hlapci«, mogočna Cankarjeva umetnina, ki je ob letošnjih uprizoritvah dosegla uspeh, kakor že dolgo ne v mariborskem gledališči, se ponove v soboto za red B. Abonentie dvignite svoje izkaznice čim prej. ker ee bo sedaj zvretil abonma za abonmanom v zelo kratkih presledkih! Premier« zaradi nargloblje žalosti odpovedane Wi1deove Igre »Idealen soprog« bo to nedeljo ob 20 Že kupljen in rezer virane vstopnice veliaio pri tef predstavi. Prmiera bo zanimiva razen učinkovitosti napetega komada bidi Se zato. ker nastop« prvič nova članica Sava Severjevn. ReSr« VL Skrbinšek. Bloki veljajo. Gost: »Trikrat sem že naroČil pivo, pa mi ga Se niso prinesli!« Natakar: »Prinesite vendar tema gospodo tri vrčke piva!« Duša in bolezen Telesna obolenja In dnševnost — Manifestacija podzavesti pri bolezenskih pojavih »če bi bolniki ne imeli dude, bi bilo zdravnikom delo lažje,« je dejal peihotera-pevt prof. dr. Schultz na zadnji seji Medicinske družbe v Berlinu, ki se je bavila specielno z zvezami med telesnim obolenjem in duše' nostjo. Znanosf mora priznati, da je za ozdravitev v -parsikakšnem primeru »meso« dosti boJ voljno nego duh, ki se v podzavestju včasih na najbolj nesmiselni način upira odstranitvi oolezen-ekih pojavov. Koliko krat sta n. pr. »mrzla groza« ali »živčni šok« imela hujše posledice nego poškodba organizma sama na sebi. Mnoge vojne poškodbe po zasutju ali drugih težkih doživljajih niso bile nič drugega nego poškodbe »duše«. Zanimivi poskusi z živalmi so potrdili te pojave. Z bacili inficiranim morskim prašičkom so n. pr. priskrbeli trobentača, ki jim je trobil na ves glas. Pokazalo se je, da jim je trebušna mrena razdražena, a umrljivost je med njimi hudo narasla Tiha »muzika« pa je učinkovala blagodejno na potek infekcije. Te stvari gredo očitno na račun »podzavest ja« morskih prašičkov, kajti pozneje so dobili razdraženo trebušno mreno že ob samem signalu s trobento. Glasni zvoki trobente jim torej zmanjšajo odpornost proti infekciji. S tem se skladajc opazovanja, da postanejo neki ljudje v stanju strahu in v času, ko je ozračje prepolno cvetnega prahu, dovzetni za naduho, ki se jim potem vsako leto ob tem času ponavlja. Takšne »alergije« nastanejo lahko tudi na bolj zamotan način. Ce se hrani dojilja n. pr. prevneto z jajci, se lahko zgodi, da postane otrok preobčutljiv za to živilo, čeprav ga ni nikoli jedel ali z zavestjo videl. Seveda pa ima psihični moment pri naduhi in bolni preobčutljivosti le v posameznih primerih bistveno vlogo. Gešče vplivajo prestane infekcijske bolezni in podedovana nagnjenja. So cele družine, v katerih naletimo na vse vrste alergij: seneno mrzlico, naduho, migreno itd. V nekem pri. Pred odletom iz Mildenhalla Številno občinstvo pri letalu Jima in A m y Molllsonove, ki sta tokrat zaradi defekta v stroju ostala zadaj — V ovalu letalo Holandcev Parmentira in M o 11 a po starta Velikodušen domoljub Mož, ki je omogočil polet iz Londona v Melbourne V zvezi z veliko letalsko tekmo Anglija- Avstraliji, so poročali listi, da jo finansira neki zasebnik, bogati avstralski industria-lec Mac Phearson Robertson. Ta velikodušni mož se je rodil pred 64 leti na škotskem kot sin ubogih staršev. Nekega dne se je odločil, da se izseli. V najbližjem pristanišču se je neki parnik baš odpravljal v Avstralijo in tako se je zgodilo, da je Mac Phearson Robertson krenil tja. Imel je prav za prav namen, da bi se na novi celini posvetil iskanju zlata, a ker je imel premalo denarja, je začel v Melbourneu, kifer se je izkrcal, z majhno prodajalno slaščic, ki jih je sam izdeloval. Stvar je šla dobro, najel si je pomožne sile, zgradil hišico in sčasoma celo tovarno. Nekega dne je ugotovil, da je že prestar za življenje iskalca z'ata, poleg tega pa si je zlata nakupičil tudi tako do. čudaštva velikih mož Charles Dickens je imel navado, da je v vsaki svoji sobi naravnal posteljo s kompasom v roki tako. da je ležala v severno. južni smeri. Dickens je bil namreč sveto prepričan o veliki vrednosti magnetskega toka, ki naj bi se po njegovem telesu pretakal od nog do glave. Belgijski kralj Albert je nekoč izpovedal: »Veliko veselje občutim, če pomakam pri zajtrku svoj kruh v kavo. Kraljica pa tega ne vidi rada in mi to dovoli samo tedaj, če ni razen družine nikogar blizu.« Lordu Greyu je v starosti pretilo, da oslepi. Zato si je pravočasno nabavil knjige s pisavo za slepce ter se naučil to pisavo čitati. K sreči se mu je vid pozneje izboljšal, a knjig za slepce vendar ni prenehal čitati. Ko ga vprašali, f.akaj to dela. je odvrnil, da se je navadil čitati zvečer v temi pod odejo in ta način čitanja mu je tako simpatičen, da. ga noče opustiti. Calvin Coolidge je bil vnet igralec na harmoniko. Na njegovih potovanjih ga je stalno spremljala in čestokrat se je oglasila med njegovim predsedovanjem v Beli hiši. Henrik Tbsen je bil nečimern. Ob sveča, nih prilikah ae je pojavil vedno v gaJi z mnogimi redi, vrhu tesm. je imel na dmi svojega cilindra vdelano zrcalo, da se je lahko tudi na cesti v njem neopazno ogledoval ... volj, najmanj toliko, kakor če M ga izpiral iz peska avstralskih rek. Angleška banka in največji avstralski denarni zavodi upravljajo danes milijonsko imetje največjega fabrikanta čokolade na južni polobli Mac Phearson Robertson dobiva že sedmi križ na hrbet, toda njegova podjetnost se ni še prav nič ustavila. V zadnjih letih se je vrgel na šport. V starostni dobi, ko drugi negujejo svoj revmatizem in govore o starih dobrih časih, igra on golf in nogomet. Najnovejša njegova strast je letalstvo. Ko se je v Melbourneu organiziral odbor za proslavo stoletnice tega avstralskega velemesta, je sir Mac Phearson Robertson stopil k temu odboru in dejal: »Tu imate ček za osem milijonov, želim pa, da jih ne porabite za kipe, temveč da organizirate letalsko tekmo iz Londona v Melbourne.« In tako je ta velikodušna gesta, ki je v takšnem nasprotju s tradicionalnim naziranjem o škotskem ^kopuštvu, omogočila največji letalski podvig vseh dosedanjih dni. meru se je zgodilo, da se je cele vasi lotila alergija proti žitnim pršicam, v neki tovarni so oboleli vsi delavci, ki so imeli opravek z nikiom, za niklasto alergijo, ki se je kazala v podobi izpuščajev na koži. Medicinska veda je poskusila že vse mogoče razlage za nastanek takšnih pojavov. Zadnja teorija, ki jo zagovarja posebno prof. Bengmann. pravi, da so posledica staničnih okvar. Kako nastanejo takšne okvare ? Normalni mišični napori tvorijo mlečno kislino, ki se po kisiku iz krvi spet spreminja v grozdni sladkor. Ce kisika ni dovolj, se količina mlečne kisline seveda prekomerno zviša, pa se lahko zgodi, da vdere v stanice. kar uniči ravnotežje med kislinami in bazami v telesu, škoda se prenese tudi na dihalni center in nastopi napad naduhe. Bergman crdi. da so sploh vse preobčutljivosti posledica prekomerne mlečne kisline, dražilne snovi kakor cvetni prah v zraku pa vplivajo le posredno s tem. da spremenijo dihanje. To domnevo bi potrjeval primer, da dobi nadušnik. ki je preobčutljiv za pernice, svoje napade tudi tedaj, če spravijo ponoči takšno pernico v njegovo sobo ne da bi jo sam videl Otroci ki so preobčutMivi za mačle dlake, dobe dihalni krč v prisotnosti mačke, tudi če spijo Ps^hoterspevti potem sicer pravijo, da je otrok mačko v spnniu »doživel«, a dokazrati tega ne morejo. Zna. nost teh problemov še ni rešila Oslepljeni otroci Grozo vitosti kratkotrajne komunistične revolucije v Španiji Tekoči vitar*in Kemična tvrdka Merck v Darmstadtu je že pred letom pridelala vitamin C sintetično in ga spravila v obliki tablet v prodajo. Sedaj poročajo, da ji je po mnorih poskusih uspelo pridelati ta vitamin tudi v tekoči obliki. V tej obliki ga bo mogoče neposredno vbrizgavati v kri. od česar si strokovnjaki obetajo pospešitve zdravilnega postopka. Dolg izlet V Kraljevec je prispela neka 50 letna Francozinja, ki je izjavila da je že od letošnjega januarja na »sprehodu« od Moskve v Pari z Upa. da dospe tya v januarju prihodnjega leta. Zmagovalca v zračni tekmi iz Anglije v Avstraliio V času. ko smo pri nas žalovali sa blagopokojnim kraljem Aleksandrom so imeli v španski Asturiji kratkotrajno a nečloveško vlado rdečega režima. Posebno mesto Oviedo je preizkusilo v tistih dneh vso grozovitost komun stične strahovlade Začelo se je s tem, da so rdeči uporniki naskočili orožniške straže v Llaneri. Ollo-niegu. Carbavinu, Mieresu m drugih krajrih ter jih premagali. Uporniki so večinoma pomoriP svoje ujetnike, s katerimi so ravnali tako zverinsko, da je stotnik Alonso Hart v Felgueri rajši izvršil samomor, kakor se predal revolucionarjem, lci so ga še mrtvega obglavili ter razstavili njegovo glavo v izložbenem oknu. Kmalu zatem se je pojavilo v Oviedu kakšnih 600 upornikov Imeli so puške p -štole ročne granate m dmamitne patrone. Z njimi so napadli orožnike in jih obvladali. Oddelke čet ki so nastopile proti upornikom m niso b'1e dovolj močne, da b jih prisilile k predaji, so uponrki pomorili. Potem se je začela nadčloveška borba za stan civilnega guvernerja Borb« je trajala vso noč. nakar so tudi tukaj zmagali uporniki m pregnal' vladne čete. Posledice tega poraza so bile strašne. Uporniki so dobesedno poklali orožnike m razobesili povsod rdeče zastave Naposled so uplenil- še top, s katerim so streljali na državno oboroženo silo. Po tem dogodku je nastal položaj, ki si ga niso orebivalci Ovieda niti od daleč predstavljali: nastonil« je lakota. Nihče ni simel iz hiše m ženske, ki so se zaradi stiske upale na ul co. so UDorniki pozdravili z ogniem iz stromic in z granatnimi izstrelki. Začele so se tudi sistematične plenitve, ki so jim sledile nepopisne grozo vitosti. V tem položaju so se nad Ov;edom pojavila letala ki so metala upom kom letake s pozivom naj se predajo. Toda komunisti so se iim rogali rekoč: »Revolucija je zmagala?« Za spremljavo pa so ves dan regljale strojne puške. Ker se uporniki še vedno niso predali, so vom« letala nanovo obiskala Oviedo. Nekatera so letela nizko nad strehami m obstreljevala uporniške postojanke, odkoder so jim komunnsti odgovar;«li s salvami oboroženih udarnikov Uporniki so pn obstreljevanju pogodili več letal, sestrelili pa niso nobenega Prebivalstvo se je teh borb tako ustrašilo, da je bežalo v kleti. Komunisti pa so ljudi izvabil- iz podzemlja z grožnjami, da bodo zažgali vse hiše. Pripravili so v ta namen tudi ogromne množine petroleja, ki so ga bili rekvrrrralt v skladišč h oviedskh trgovcev, do izvršitve grožnje pa ni prišlo. Obupna situacija je dosegla višek, ko je začelo primanjkovati vode ki je postala tako redka in draga da so jo kupovali za tobak. In niti za tobak je niso mogli dobiti. Tedajci so uporn;ki sprev delri. da so izgubljeni Voditelji »Hermamos PToletari-os Unidos« (Združenih proletarsk;h bratov) so zbežali, mnogi uporniški borci 90 dezertiraln, drug pa so sami položili roko nase ter izvršili samomor. Požigi so se čedalje bolj gostili. Oviedo je bil ves podoben ognjeni peči. Kmalu nato je dozorela tudi dejanska odločitev. Španska vlada, ki si je medtem utrdila pozicijo v drug h pokrajrinah. je prešla v ofenzivo. Poslala je nad upornike vojaštvo, tujske legije in maroške čete, ki so z vsemi vrstami orožia napadli in pre-magaln upornike. Po tej krvavi borbi, ▼ kateri 90 padale na strani upornikoT tudi ženske, k- so se jim bile pridružile, so vladne čete vkorakale v mesto. A ko je bilo veselje prebivalstva na vrhuncu, je izbruhnila strašna eksplozija Raiztreščil se je glavni stan upornikov in z njim rred je zletelo v zrak petnajst drugih hns. Komunistično razdejanje je bilo s tem končano. Razdejanje je bilo končano, toda ostala Španija ie šele zda i spoznal« strahote rdeče revolucije. V Madrid so pripeljali iz Ovieda 20 otrok asfcurskih orožnikov, katere so uporniki ubili v izvrševanju njiho-vrih dolžnosti. Sirotam, ki so v rdeča revoluciji izgub le očete in matere, so nečloveški okrutženi ;iztaknili oči! Za te oslepele se j« zdaj potegnil vas španski ti^k in znani »ABC« pozriva prebivalstvo, naj sirotam preskrbi eksistenco, lci j to jo je domovina dolžna po burnih dneh strte komunistične revo! te. Ukradena srečka zadela dobitek Kako je Sestorica delavcev prišla ob prihranke Angleška letalca S c o 11 (na levi) tal Black (na desni) Pred časom je kupila skupina šestih delavcev iz nekega pariškega predmestja loterijsko srečko, za katero so možje zložrili denar po centimih tj frankih. Srečko so izročili v shrambo nekemu preddelavcu. Usode pa si je dovolila kruto šalo. Preddelavcu je brli srečk« ukradena iz njegovega stanovanja pred tremi meseci. Policij« je biki o tatvini obveščena, « ni našla tatu. Če so brili delavci pobit že tedaj, ko jkn je bik srečk« ukraden«, si lahko predstavljamo njih ogorčenje te dni, ko so bmli v časopisih, d« je baš ukraden« srečka zadela dobitek 50.000 frankov. Takoj naslednji dan po obga-ri izžrebane srečke so se napotili delavci prod loterijo in so zahteval', d« fin iaplačAjo dobitek. Tod« lastnik prodajalne jim je pojasnil, da ne more ugoditi nflh želji. Francoski zakon namreč izrecno OBLAČIMO BES DOBRO tn poceni. Športne, promenadnc in obleke sa dijak« krojimo elegantno in poceni. VeUka izbera blaga sa jesenska oblačila. Drago Schwab, Ljubljana, Počitek v lotarinški zemlji Raymonda Poincareja so položili k večnemu počitku na pokopališču poleg in matere Krsto z zemskmi ostanki francoskega državnika Raymonda Poincarčja so iz Pariza prepeljali v Nubecomrt na Lotarin-škem, kjer je ležala zadnjo noč pred pogrebom brez straže, kakor je to izrecno želel pokojnik. Položili so jo v kapelico n« pokopališču. 21. oktobra so se zbrali na posvečeni zemlji nufeecouTtSki vaščani, ki so svojega slavnega rojaka pokopali na preprost način kakor vsakega smrtnika. Poincarejevo krsto so nesli v grob občinski svetniki nubercourtski. V sprevodu so najprej korakali družinski in rodbinski člani, za njimi so šli nekdanji Poincarejevi sodelavci, v zastopstvu mm istrskega predsednika Doumergueja pa so spremili držav-nikove telesne ostanke do črnih vrat ministri Herriot, Tandieu in Marin. Navzoča sta bila tudi bivši prozident Millerand ra predsednik pariškega mestnega sveta Con- tenot Iz bližnje okoteoe Ndbencoarta se je zbralo k pogrebu kakšnih 10.000 Ljudi, večinoma bojevnikov v svetovni vojni. Njih zastave so bile edini žalno-skvnoet-na izraz pogrebne ceremonije. Truplo pokojnik« je pred potožrtvijo v zemljo blagoslovil vendunski Škof Ginisty, kri je tuidi opravil molitve, ko se je kreta pogreznila v zemljo poleg Poincarejevifa roditeljev. predpisuje, da se izroči zadeti dobitek ob®-bi, ki predloži srečko ne glede n« to, kako je prišla do nje. Delavci so bili zaradi tega pojasni la ogorčeni, toda pomagati jim ni bilo mogoče Najbolj SC J^ srdil sesta delavec, ki je oče šest h otrok ter bi mu bilo z dobitkom precej pomaga.no. Delavci so kljub svojemu neuspehu pri prodajalca srečk šli še n« policijo, kjer so dosegli, da je oblast do nadaljnjega ustavila izplačilo dobitka. Če bodo dela-tri doka-zali, da so res pravi lastniki ukradene srečke, bo trve-deno proti osebi, ki bo skušal« predlož ti ukradeno srečko, postopanje zaradi tatvine. še eden V Lišgeu je policija prijela zarotnika Stepa n a Perica, pomočnika zloglasnih teroristov Paveliča in Perčeca. Pri Perič« bo našli ček za S milijone Stat ANEKDOTA Temperamentni pianist LeopoM ICsjer je igral nekoč na dunajskem dvora. Kon. certa ae je udeležil tudi stari Franc Jo£e£. Umetnik se je potrudil z vsemi silami ta ko je končal, je nastalo občudujoče odobro* vanje. Cesar pa je gledal s zanimanjem pianistovo čelo, ki je bilo vse Enojno. Sto. pS je k njemu, ga po trepljal po rami ta med tem, ko se je virtuoz globoko prOdo. nfl, mn je dejal a prepričanim glasom: »Slišal sem že Chopina, Lisasta in "ntaJber-ga, vse znamenitosti Evrope. Rečem vam pa, da nisem videl še nikogar, ki bi se IA tako — spotil kakor vi!« VSAK DAN ENA Vsakdo ga lahko Ubije občinski svetniki nesejo Potnearčjevo krsto v vsild V a n c a M i h a j 1 o v, nemirni duh in glavni rovar macedonske organizacije »VMRO«, čigar življenje je postavila bolgarska vlada jtoven zakona. Morilec Kelemen-Georgi jev ie bfl njegov šofer. Izraz! tuge In prisege zvestobe Šmartno pod Šmarno goro. V četrtek 18. i. m. se je vršila žalna svečanost tudi pri nas. Pred šolskim poslopjem se je zbralo okrog 1000 občanov z gasilci na čelu. Šolski upravitelj g Macarol je v krasnem govoru opisal zgodovino blagopokojnega kralia ter predočil velikansko izgubo, k- jo trpi Jugoslavija zarad- strašnega zločina. Kakor sirote smo Držatii pa se moramo sporočila Blagopokojnega: Čuvajte Jugo-goslavijo! G Macarol pa je na koncu še osrčil jokači narod, da imamo sedaj mladega. najmlajšega kralja, v katerega zaupamo in čakamo, da nas povede v zarje Vidove. Šolska mladina je pod vodstvom učiteljice ge. Velnarjeve zapela tri žalo-stnke. Otroci so peli s takim občutjem, da se je orosilo vsako oko. Dob. Na skromen, a dostojen način se j-e prebivalstvo Doba in okolice poslovilo od svojega mrtvega kralja. Na dan pogre-ha je bila v nabito polni farni cerkvi služba božja, nakar se je v šoli vsa šolska mladina zaobljubila mlademu svojemu kralju Petru II. Med turobnim zvonjeniem so se domačini že ob 14. zbirali na prostranem prostoru pred spomenikom v svetovni voin' padlih občanov. Spomenik je bil ves prekrit z državnimi trobojnicami in E rep le t en s črnimi trakovi. Pod sliko po-ojnega kralja, vso v črnem, je mogočno plamtel napis: Čuvajte Jugoslavijo! Okusno sestavljena sikupina zelenja je izp-e-menila spomenik v oltar žalovanja. Občin-skr odbor, šolska mladina. Sokol ;n gasdci vseh treh čet ter ogromno prebivalstva se je 7hr.'&lo k žalnemu zboru, ki ga je vodil šolski upravitelj Majer. V srce segajoč je b;l molk. s katerim so vsi počastili spomin velikega kralja-mučenika. Pretresljive so bile poslovilne besede govornikov, staro in mlado, vse si je brisalo solze. Zamolklo se je tz drhtečih ust razlegalo: »Slava, slava!« Ob koncu žalne manifestacije, ki je jasno pokazala žalno razpoloženje prebivalstva, je ves zbor navdušeno vzklikal mlademu kralju Petru II. Borovnica. Globoki žalosti zaradi smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Uedmitelja jc dalo prebvalstvo doline najdostojnejši izraz na žalnem zborovanju, ki ga je priredil S^kol 14. t m v Sokolskem domu ter nanj po vab H poleg članstva vse urade in društva. Oder v dvorani je bil izpreme-njen v žalni oltar s sliko blagopokojnega kralja-mučenika. Komemoracijo je otvoril starosta Sokola Svagelj, član uprave Drago Zalar pa je v lepem govoru poveličeval spomin pokojnega vladarja ter pozval zbo-rovalce k vernemu izpolnjevanju vladarjeve oporoke. Na dan pogreba se je vnovič zbrala po žalni službi božji vsa dolina ter počastila spomin Viteškega kralia Uedinitelia in nrisegla zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. Grosuplje. Prebivalstvo je na najlepši način izrazilo svojo tugo ob smrti? Nj. Vel. kralia Aleksandra I. ter svojo zvestobo domovini in Nj. Vel. kralju Petru II. Žalne seje so priredili člani občinsikega odbora, potem člani Sokola ter šolska mladina, ra pogreb«i dan pa je bilo po maši zaduš-nici veWcs žahvo zborovanje, na katerem so zastopn-lfci vseh organizac;j podpisali spominski list, ki bo kazal še poznim rodovom vdanost in zvestobo vsega prebivalstva. domovini in vladarskemu domu. Dolenja ves pri Ribnici. V soboto 13. t m. so Sokolsko društvo. JNS in strelska družina priredili v šoli žalno zborovanje, ki ga je otvori starosta Henikman. šolski upravitelj Vončina pa je očrtal vrline "in zasluge pokojnega kralja. S »Slava« klici visokemu pokojniku in obljubo vdanosti novemu kralju Petru IT. je bila prireditev končana in narod se je v žalosti raz-šel. Savezu Sokola, predsedniku JNS in strelski zvezi pa so bile odposlane brzojavke. — V nedeljo 14. t m. je bila žalna seja v občinski posvetovalnici za občinski odbor, predstavnike društev, organizacij in ostalo občinstvo. V lepo okrašeni dvorani je predsednik občine Hribar govoril o življenju in delu velikega kralja Uedinitelja potem pa občinski odbor zaprisegel novemu kralju. Popoldne pa so imele svoje žalne seje še nekatere organizacije in videlo se je, da je na vse brez razlike smrt blagega kralja Uedinitelja vplivala zelo porazno. Sokolsko društvo §t. Janž na Dolenjskem je sfklicalo 15. t m. v Sokolsk'- dom sestanek zastopnikov vseh uradov in društev v občini zaradi dogovora o skupnem nastopu pri žalni svečanosti. Pred sestankom je bila žalna seja društvene uprave, s katere je bila poslana sožalna iziava SSKJ. V četrtek 18. t. m. se je potem zbralo v Sokolskem domu v Krmeljn članstvo in naraščaj. Odkorakali smo pred rudniško pisarno, nato pa z vsemi službe prostimi uradniki '"n rudarji z njibovo zastavo na čelu odšli v St Janž. Cerkev je bila polna do zadniega, z obrazov se je brala globoka fcugs G župnik je prečital Škofovo .poslanico. ¥4 maši se je vsa množica podala v cerkveno dvorano, ki je bila pretesna :?a toliko Ij-udi. Na odru je bila kraljeva slika, ki so jo šolarji ovili v črno, ter lepo okrasili z rožami. Sokolski pevski zbor. ojačen s cerkvenimi pevci, je pod vodstvom občinskega delovodje g. Groma zapel žalostinko »Usliši nas. Gospod!«, nakar je zastopnik občine g. Štirn pozdravil navzoče z lepim govorom. Globoko so vse presunile besede g. kaplana, ki si jih naj ohrani jo vsi v spom nu in v njih smislu tudi delajo. Zatem je zbor zapel žalostinko -»Človek, glej!«. V imenu Sokola in šole se je poslovila v daljšem, vznesenem govoru od vel?kega pokojnika s. prosvetarka Lazarinijeva. ki je pozvala vse in posebno Sokole, da imajo vedno pred očmi kraljevo oporoko Sokolstvu: pozvala je nadalje mladino, da se vsa posveti našemu mlademu kralju. Slednjič je zapel zbor državno himno, nakar 90 vsi ganjen; zapustili dvorano. Sokolsko društvo je takoj po grozni tragedijri spremenilo svojo dvorano v svetišče s kraljevo podobo na oltarju, kamor so prihajale in še prihajajo klanjat se Njegovemu spominu množice prebivalstva iz vse okolice in poslušat poročila naš'h oddajn h postaj do kasno v noč. Na pogrebu je zastopala našega Sokola tnčlanska deputacija. obenem sta poslali gasilska zajed ni ca St Janž svoiega predsednika g. Ivana Majcena ter občina člana uprave g. A Beca Mokronog. Prebivalstvo Mokronoga je lepo izrazilo svojo žalost in domovinsko zvestobo na žalnih zborovanjih, ki so jih prirejale rasne organizacije. V dvorani So- kolskega doma je bil v črnini in zelenju postavljen katafalk s kipom pokojnega vladarja mučenika, ki je bil ovenčan s tr-njevim vencem in rdečimi nageljni. Pri častni straži so se izmenjavali Sokoli, gasilci ter člani Združenja obrtnikov in Katoliškega prosvetnega druživa. Venomer so prihajali prebivalci častit spomin kralja-mučenika. Posebno veličastna pa je bila javna žalna komemoracija 18. t. m. Cer-kev je bila nabito polna udeležencev. Po maši pa se je vršilo na trgu žalno zborovanje, med katerim so združeni pevski zbori peli žalostinke. Spomin velikega pokojnika pa sta poveličevala šolski upravitelj Herbst in učitelj Višček. Zborovanja se je udeležilo nad 1000 oseb in vsi so se razhajali v veliki tugi, ko je državna himna zaključila veličastno zborovanje. Popoldne pa se je zbralo okrog 500 ljudi v sušilnici Mokronoške tovarne usnja ter pred zvočnikom stoje razkritih glav in ih-teč prisostvovalo v duhu pogrebnim slav-nostim na Oplencu. Bučka. V četrtek 18. t. m., ko je bil bla-gopokojni kralj Aleksander položen k večnemu počitku se je vršila pri nas veličastna žalna slavnost, ki je združila predstav, nike in člane vseh organizacij ter vse sloje prebivalstva, že v sredo zvečer je bil pred šolo urejen govorniški oder s sliko pokojnega kralja in napisom »čuvajmo Jugoslavijo!«. Gasilci so vršili častno stražo, žal. no zborovanje je otvorila ob 8. zjutraj služba božja, katere se je udeležila vsa šolska mladina z učitelji, Sokoli, gasilci, občinski odborniki ter mnogoštevilno občinstvo. Po službi božji je krenil dolg sprevod skozi vas proti šoli. Vsa okna so bila razsvetljena in grobna tišina je zavladala, ko je stopil na govorniški oder šolski upra. vitel j Resman ter s spretnimi besedami orisal življenje in poslanstvo pokojnega vladarja. Z največjo pozornostjo so poslušalci poslušali tudi spomenico banske uprave, ki jo je mladini prečital učitelj Babič. žalno zborovanje je bilo zaključeno z državno himno, šolska mladina pa je ImeJa svojo posebno žalno prireditev že 16. t. m. v šoli. Kostanjevica. Žalna seja podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda se je vršila 16. t. m. ob obilni udeležbi članov. G. dr. Vilko Maurer je v lepem, globoko zasnovanem govoru orisal življenje in delovanje. Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Vse navzoče so oblile solze tuge in žalovanja nad izgubo našega tako srčno ljubljenega kralja. Metlika. Kakor v vseh drugih krajih, tako je vest o kraljevi smrti tudi v Metliki bolestno odjeknila. Da bi na čim dostojne jši način izrazila svojo žalost, so priredila vsa metl ška društva žalne komemoracije. V petek zvečer je bila seja občinskega odbora in je predsednik metliške mestne občine g. Ivan Malešič v lepih besedah očrtal veliko delo pokojnega kralje. S solzami v očeh so odborniki vzklikali »Slava!«, nakar je g. Malešič naglasil, da je dolžnost vsakega državljana z mirom in razumevanjem prenesti težak udarec. Vsi odboru ki so naposled'z vzklikaniem položili prisego mlademu kralju Petru II., a maršala tu dvora je bila poslana sožalna brzojavka. — V nedeljo dopoldne je imelo svojo žalno komemoracijo domače sokolsko društvo, ki je na pogreb blagopokojnega kralja odposlalo tudi svojo deputacijo z društvenim praporom. Zvečer je veliko število meščanov in okoličanov pohitelo v Karlovac in Zagreb, da se poklonijo posmrtnem ostankom nesmrtnega kralja. V Karlovou je bil na progi od Splita do Zagreba prirejen najlepši sprejem. Vojaštvo, zastopniki vseh društev, vsa šolska mladina in Sokolstvo je poleg prebivalstva od blizu in daleč dočakalo dvorni vlak na kolenih ihte. zavedajoč se ogromnega pomena dela in žiivljenja blagopokojnega kralja. V torek 90 imeli svojo žalno komemoracijo tudi strelska družina, združenje obrtnikov in šolska mladina, a enako so žalne seje sklicala tudi vsa okoPŠka društva brez razlike. V četrtek, na dan kraljevega pogreba, je bila v Metliki prirejena še posebna žalna svečanost. Ob 8. zjutraj je bila v fami cerkvi darovana svečana žalna maša. pri kateri je spregovoril pomembne besede domači župnik ili prost nemškega viteškega re.da g. Gregor Cerar. Žalnega cerkvenega opravila so se udeležili predstavniki vseh oblasti z vsem podrejenim uradništvom, vsa društva s celokupnim svojim članstvom in šolska mladina poleg izrecno številnega meščanstva. Polnoštevilno je bilo zastopano tudii naše vrlo gas 1-stvo, ki je takoj po maši imelo svojo žalno sejo. Pred mašo in po njej je na Aleksandrovem trgu igrala mestna godba žalostinke. Popoldne ob 2. se je pred mestno h šo vršila še javna žalobna komemoracija, ki so ji prisostvovali skoraj vsi domačini brez razlike. Od druge do poltretje ure so grmeli možnarji in zvonili vsi zvonovi. Po petminutnem molku je župan g. Malešič ponovno v zanosnem govoru očrtal pomen kraljevega dela in življenja, a prapori vseh društev so se na to poklonili lepo okrašenemu katafalku s kraljevim kipom. Potem, ko je godba zaigrala še državno himno, so se pričeli ljudje z žalostjo v srcih in solzami v očeh razhajati na svoje domove s čvrsto voljo, da bodo vedno vestno izpolnjevali kraljevo oporoko. Brežice. Tužna vest o smrti kralja Aleksandra je globoko odjeknila v srcih vsega prebivalstva Občinski odbor in posamezne društvene uprave so imele že drugi dan po vladarjevi smrti svoje žalne seje, Sokolsko društvo pa je na dan pogreba sklicalo žalno zborovanje za članstvo in ostale meščane v dvorani Narodnega doma. Nabit t polna obsežna dvorana je bila najboljši dokaz splošne tuge. . Veličastni žalni zbor je otvoril starosta Sokola dr. Zdolšek, prosvetar Božo Srebre pa je v daljšem govoru poveličeval spomin pokojnega vladarja. Po njegovem govoru je moški pevski zbor zapel žalostinko »Usliši nas, Gospod ...«. Zadnji govornik je bil dr. Drnovšek, ki je v svojem govoria orisal delo in borbo pokojneiga vladarja za osvo. bojenje Jugoslovenov in za zgraditev nepremagljive Jugoslavije. Po žalnem molku je starosti zaprisegel članstvo kralju Petru TI. mala deklica je deklamirala pesmico >Mali kralj«, moški zbor pa je zapel državno himno. Štalcerji — Noyl lazi. Ob smrti kralja-mučenika je zavladala najgloblja žalost Turobno so neli zvonovi in oznanjal1 bridko resnico. Krajevna organizacija JNS je sklicala na dan pogreba žalno sejo, katere se je udeležila šolska mladina in narod ter zastopniki vseh krajevnih društev, skupno 217 oseb. Govorili so predsednik Poje Josip, tajn:k, šolski upravitelj Vrabič Rudolf in upokojeni šolski upravitelj Witme Josip. Zborovalci 90 počastili spomin pokojnega vladarja, prisegli zvestobo njegovemu nasledniku, na kraljevski dvor pa so naslovili svojo sožalno brzojavko. Pragersko. Tudi prebivalstvo Pragerske-ga se je dostojno oddolžilo spominu kralja Uedinitelja ter se zaobljubilo v duhu njegovih zadnjih besed. Na žalnem zborovanju, ki ga je sklcal Sokol 14. t. m., je bilo nad 350 občanov, ki so verno sledili spominskemu govoru. Žalno spomenico, ki je bila poslana maršalatu dvora in predsed-ništvu vlade, so podpisali zastopniki naslednjih organizacij: Sokola. Jadranske straže. Družbe sv. Cirila in Metodas Sadjarske podružn ee in Preporoda. Šmarje pri Jelšah. Kakor po vsej Jugoslaviji. je tudi v našem kraju neizrekljivo bolestno odjeknila tužna vest da smo iz-gubli svojega voditelja. Vest so ujeli nekateri poslušalci radija že isti večer, nakar se je takoj raznesla ne samo po trgu, temveč po vsej okolici Pa nihče ni mogel prav verjeti. Šele ko je prišlo uradno potrdilo, smo uvideli, da je grozna vest resnična. Vse, prav vse sloje je zajela globoka žalost in stud nad največjim zločinom. Starček iz okolice, k ni jokal od pogreba svoje matere, se je. ko so mu povedali to vest razjokal kakor otrok. — Da se vsaj nekoliko oddolže Velikemu vladarju, so vse organizacije in vsa društva sklicala žalne seje. Na dan pogreba pa je poseben odbor sklical komemoracijo na trgu. Na verandi Habjanovega hotela je g. Bercč postavil primerno dekoracijo v obliki spomenika z relijefom Viteškega kralja. Ko so ut hnili zvonovi, so se sklonile glave navzočih v molku. Nato je povzel besedo podpredsednik občine trga Šmarje pri Jelšah dr. Hra-šovec Sandor. otvoril žalno svečanost ter podal besedo kaplanu g. Rančigaju, ki se je v krasnih besedah spominjal velikega pokojnika. Po vzklikih novemu vladarju so se vsi mirno razšli. Rogaška Slafna. Prvi slovenski kraj, ki mu je bil blagopokojni kralj Aleksander gost še kot srbski princ. Rogaška Slatina, je na posebno iskren in svečan način dokazal svojo veliko žalost nad težko izgubo. ki jo je občutila vsa Jugoslavija. Vsa v črno in s kraljevimi slikami v oknih se je Rogaška Slatina dostojno pripravljala na žalno svečanost ki se je vršila v četrtek popoldne pred Zdraviliškim domom. Med impozantno domovo kolonado je bil postavljen velik katafalk s kraljevo sliko, a veliki stebri so bili vsi zaviti v črno. Že ob 14. 90 pričele prihajati velike množice okoličanov, potem pa šolska deca iz Sv. Križa in Rogaške Slatine s svojim učitelj-stvom. Po petminutnem turobnem molku je stopil pTed katafalk naš znani pesnik dr. Alojzij Merhar in v lepih verzih izrazil globoko narodno žalost ob prebridk' izgubi našega kralja in očeta. Odrasli in mladina so ihteli in tako najlepše pokazali svojo iskreno žalost in bolest. V krasnem govoru je življenje in delo pokojnega kralja orisal ravnatelj zdravilišča g. inž. Anton D trich. ki je omenil, kako so se zbrali najvišji dostojanstveniki,iz vse Evrope poleg nepreglednih množična sega naroda, da se poklonijo manom velikega kralja, ki je padel kot žrtev gnusnega zločina baš v trenutku, ko je hotel ponesti oljko miru v zavezniško Francijo in druge države. Velika množica zbranega ljudstva je ob koncu govora zaklicala nesmrtnemu kralju trikrat »Slava!«. Sv. Ana v Slovenskih goricah. Tudi naša obmejna občina je častno počastila spomin pokojnega kralja Uedinitelja ter se zaobljubila v duhu njegove oporoke. V nedeljo 14. t. m. je imel žalno sejo občinski odbor iz Sčavnice v šoli ob navzočnosti zastopnikov vseh društev m učiteljstva. Žalno zborovanje je vodil predsednik občne Franc Breznik, šolski upravitelj Jakob Stuhec pa je orisal življenje m zasluge velikega pokojnika. Sožalno brzojavko so podpisali zastopniki občine in vseh društev. Istega dne so imeli žalno zborovanie tudi Sokolri, gasilci in člani CMD ter veliko štev;lo ostalega prebivalstva. Največje žalno zborovanje pa se je vršilo na dan pogTeba v šoli, prišlo pa je toliko zboro-vaicev, da so morali zborovati kar pred cerkvijo. Zasluge blagopokojnega vladarja sta poveličevala učitelj Porenta in župnik Soško. Črna. Bolest obmejnega ljudstva se je stopnjevala iz dneva v dan. Višek sočustvovanja pa je bil dosežen po žalni maši. V šoli se je zbrala množica ljudstva, kakor ga še ni videla Črna. Več ko polovica ljudi je morala ostati izven telovadnice. Učiteljstvo je sliko blagopokojnega kralja odelo v črno in cvetje. Ob strani pa je bila slika kralja Petra II. in državni grb. Svečanost je otvoril pevski zbor z ža'o-stinko: »Oj, Doberdob«. Potem je sledila deklamacija »Mali kralj«. Zbrano občinstvo je nagovoril g. inž. Uršič. Obč nstvo z zastopniki vseh društev je kloneč v žalosti in s solzami v čeh poslušalo globok in pretresljiv govor. Prisegajoč, da bodo gorele njegove poslednje besede kot luč v naših srcih in mi }i bomo prilivali olja, da bo plamen ljubezn; in bratstva zajel poslednjega Jugoslovena. je zaključil svoj govor. Nato je pozval navzoče, da so zaklicali Viteškemu kralju trikratni »Slava!«. Pevski zbor je zapel »Vigred se povrne«, nakar je deklamirala ena izmed učenk Aškerčevo »Svetopolkovo oporoko«. Potem je spregovoril na kratko župnik g. Razgovšek. Poudari! je, da se tako kot danes v skupni boli še nikoli nismo čutili vsi enega. Vsi smo bratje in sestre, ki v veliki hiši Jugoslaviji plakamo za skupnim očetom — kraljem. Predlagal je, da se odpošlje sožalna brzojavka Nj. Vis. knezu Pavlu. Vsi so se temu odzvali. Nato je ljudstvo zaklicalo novemu kralju Petru, II. triktatni »Živio, s čemer je bila svečanost zaključena. Besnica. Na dan pogreba Viteškega kralja Aleksandra I. je Imel občinski odboT z gasilsko četo v navzočnosti šolskih odborov, učiteljstva in šolske mladine iz Bes-nice in Podblice po žalni sv. maši žalno zborovanje v Gasilskem domu. Zborovanje je otvoril podpredsednik občne g. Knific. ker se je predsednik podal na pogreb v Beograd, občinski tajnik g. Tomaševič pa je v lepem govoru orisal nevenljive zasluge pokojnega vladarja. Sprejeta je bila tudi žalna spomenica. Popoldne je poveličevala spomin pokojnega vladarja šolska mladina pod vodstvom upraviteljice gdč Ka-lanove in so se tudi tega zborovania udeležili zastopniki občine in člani gasilske čete ter mnogoštevilni občani. ŠPORT Nadaljevanje športnega obrata Tragičen dogodek v Marseillu Je globoko zadel tudi ves naš šport. Vzel mu je Najvišjega Pokrovitelja in velikega podpornika. Samo po sebi se je razumelo, da se je spričo tega moral prekiniti tudi ves športni obrat, ki se je nahajal v teku sezone. V nedeljo se ta zopet prične. Jugoslovenski nogometni savez je odredil za vse svoje področje obvezen spored. Tekmovalo se bo v prid snujočega se Fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Odrejene so tekme med lokalnimi rivali po vsej zemlji. V okviru teh prireditev bo slovesna zaobljuba športnikov, da bodo vedno in db vsaki priliki spolnjevali poslednje sporočilo Velikega kralja. Ljubljanski nogometni podsavez je na svoji torkovi seji določil spored za vsa mesta in kraje svojega teritorija. Za Ljubljano je določena tekma Birija : Primorje. Ljubljansko športno občinstvo bo tudi ne glede na to srečanje v polnem umevanju značaja prireditve v kompletnem številu šlo na to prireditev in ji ustvarilo primeren okvir. Podrobnosti bomo Se objavili. Ssužbene objave LNP (Seja u. o. dne 23. X. 19S4.) Dvigne se suspenz, izrečen nad Cakoveč-ki SK in SK železničarjem, ker sta poravnala dolžne zneske SK Iliriji. SK Zalog se poziva, da v izogib suspenza v roku 8 dni uredi svoje obveze napram SK Zagorju. Vzame se na znanje konstituiranje okrožnih odborov v Celju (nam. predsednika HonLgman, tajnik Mahkovec, blagajnik Jegrišnik, kapetan o. o. Krell) ter v Trbovljah (tajnik Bostič, blagajnik Doli-nar, kapetan Lavrič). SK Triglav — Hrastnik se obvešča, da ne more igrati prvenstvenih tekem, ker še ni sprejet za rednega člana JNS. SK Disk — Domžale se poziva, da naredi bariero tudi ob cestni strani igrišča najkasneje do 1. marca 1935. SK Reki — Ljubljana se sporoča, da vloge Stev. 314 podsavez ne more smatrati za protest, ker ni priložena taksa ter je bila vloga v tem primeru prekasno vložena, enako ne za vlogo za obnovo postopka, ker nI ugodeno predpisom § 82 do 86 kaz. pravilnika Upravni odbor je na svoji seji ugotovil, da je izrek kazenskega odbora pravilen in osnovan na predpisih § 19 odst. 3 k. p. ter odgovarja izrečena osemmesečna kazen deliktu. Kazen traja z uporabo § 67 k. p. m. odst. do inkl. 22. IV. 1935. Ustavi se postopanje proti SK Šoštanju zaradi incidentov po tekmi dne 23. IX., ker se je ugotovilo, da klub ni kriv na incidentih, preda pa se kazenskemu odboru reditelj SK Šoštanja g. Tonko, ki ne sme do izreka k. o. vršiti nikakih funkcij. Kaznuje se SK Panonija — Murska Sobota po § 51 k. p. zadnji odstavek in § 1 o. p. JNS z enomesečno za brano igranja,, ker Je nastopila v Javni, tekmi ® neverifi. ciranitni igrači. V kazen se všteje suspenz in poteče kazen 27. oktobra 1934. SK Laško se poziva, da takoj javi pod-savezu postavo moštva, ki je igralo dne 15. IX. proti Akademikom iz Celja. Suspenz, izrečen nad SK Laškem, se s 27. X. 1934 dvigne. Po nalogu JNS službeno br. 44 se mora Izvršiti v nedeljo, dne 28. X. 1934 v vseh krajih ob 14.30 na za to določenem igrišču (ako je lepo vreme), odnosno v zaprtem prostoru v primeru slabega vremena zaobljuba vseh podaaveznih, okrožnih in klubskih odbornikov, vseh sodnikov in igralcev. Po zaobljubi se vrSe v vseh krajih tekme med krajevnimi rivali v korist >Fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja«. Od 9. do 10. minute prvega polčasa se prekine tekma za minuto molka. Od 28. X 1934 od 14.50 ure dalje se zopet lahko igrajo tekme, vendar se morajo državne in klubske zastave IzveSatl samo oa pol droga, igralci pa morajo imeti okoli levega rokava dresa črn trak. V zvezi s tem nalogom odreja LNP: 1. Zaobljuba se mora Izvršiti brezpogojno 28. X. ob 14.30 uri. 2. Zaobljuba se vrši na naslednjih igriščih in tekme med naslednjimi klubi: v Ljubljani igr. Primorja: Primorje : Ilirija, v Mariboru igr. Maribora: železničar : Maribor, v Celju igr. Celja: Celje : Olimp, v Trbovljah igr. Amaterja: Dobrna : Amater, v Zagorju igr. Zagorja: Zagorje : Svoboda, v Hrastniku igr. Hrastnika: Hrastnik : Rudar, v Cakovcu igr. CSK: CSK : Gradjanski, v Ptuju igr. Ptuja: Drava : Ptuj, v M. Soboti igr. Mure: Mura : Panonija, v Domžalah igr. Domžal: Domžale : Disk, na Jesenicah igr. Bratstva: Bratstvo : Enakost. — V krajih, kjer je samo en klub (Rakek, Kranj, Tržič, Radomlje, škofja Loka, Radovljica, Zalog, Litija, Novo mesto, Krško, Sevnica, La-flko in Šoštanj) odigrajo tekmo med dvema svojima moštvoma prvo. moštvo proti rezervi. 3. Obračun to poročilo službujočega odbornika je poslati točno po navodilih, ki jih prejmejo klubi v posebni okrožnici. 4. Tekme sodijo samo sodniki iz istega kraja. V kolikor v kakem kraju ni sodnikov, se bo naprosila SZNS, da vodi tekmo sodnijski pripravnik, a kjer teh ni, starejši funkcionar ali bivši igrač. 5. Službujoče odbornike za svoja okrožja odrede takoj okrožni odbori, za ostala kraje pa LNP. 6. Za 28. X. se dvigne suspenz vsem klubom, v kolikor je bil izrečen, nadalje smejo ta dan nastopiti tudi kaznovani igralci in igralci, ki še nimajo pravice nestopa zaradi zadržkov po čl. 10 o. p. Pri klubih, ki igrajo z dvema lastnima garniturama, je ta dan dovoljen nastop tudi Se neveri-ficiranim igTačem, v kolikor niso člani nobenega drugega kluba. Vsa ostala navodila dobe okrožni odbori in klubi po okrožnici. — J. Stanko, t. 6. L tajnik. Službeno iz LNP. Drevi ob 20. seja k. o. v tajništvu LNP, nebotičnik, IV. nastr. Na sejo se v svrho zaslišanja pozivajo naslednji: Franzot Lado (Birija), Kovačič Alfonz (Hermes), Tuma Maks (Slovan), Kavšek Maks (Korotan Lj.), Ninkovič Jo-so (Sloga Lj.), Ciuha Valentin (Reka), Ribič (Svoboda LJ.), Lazar Milan (Primorje), Rihter Oskar (Birija). Naproša se tudi g. s. s. Jordan, da prisostvuje seji. Tajnik ra. Uprava teniških prostorov SK Ilirije naproša vse gospode in dame, da dvignejo zaradi priprav za zimsko sezono svoje te. niške potrebščine iz garderobe, in sicer v roku treh dni, ker pozneje zanje navedena uprava ne jamči več. SK Svoboda. Danes ob 19. obvezen sestanek vseh nogometašev v Delavski zbornici. Važno zaradi nedeljskega programa. Vinšek I, Ribič in Gorenc gotovo. Po sestanku seja odbora, katere se naj gotovo udeleže vsi odborniki. TKD Atena. Pozivajo se članice bazenske in lahkoatletske sekcije na važen sestanek ki bo jutri v petek ob 19. v licej-ski telovadnici, članice bazenske sekcijo naj pridejo gotovo zaradi nedeljske tekme v Kifcfllu. Smučarji in Smučarke. Smučarska sekcija SK Ilirije je določila za gospode urnik smučarske gimnastike vsak ponedeljek in četrtek ob 19.30, za dame pa vsak ponedeljek in četrtek ob 18.30 v garderobi drsališča nasproti pivovarne Union. Vabljeni tudi nečlani Smučarski ki oh LJubljana, vabi svoje članstvo na VI. redni občni zbor, ki bo 29. t. m ob 20. v restavraciji Zvezda (pritličje). V primeru nesklepčnosti se vrši občni zbor z istim vsakoletnim dnevnim redom pol ure pozneje ob vsakem števflu navzočih. Samostojni predlogi, ki Se niso bili prijavljeni upravnemu odboru, se obravnavajo le, ako to sklene občni zbor. Prosimo vse članstvo, naj se občnega zbora, ki mu bo nudil mnogo zanimivosti, udeleži v čim večjem številu. SK Birija (smučarska sekcija). Smučarska gimnastika v gardeeobi na draaJiSču danes ob 18.30 za dame, ob 19.30 za gospode. Slalom ldnb S-', tehn. odsek. Danes gimnastika v lokalu in času, kakor objavljeno včeraj na sestanku. Iz Ptuja j— Posojilnica v Ptuju, r. z. z n. z., je votirala o priliki svoje 50 letnice 300 Din za šolske potrebščine revnih učencev na narodni šoli v Narapljah- Prisrčna hvala! j— Kino obvešča, da se prično redne predstave v soboto in nedeljo s filmom »Tebi za ljubezen« (Beti Amann in Pavel Horbiger). Dodatek Foksov tednik. j— Zagoneten požar v Dornavt Nedavno je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Horvata Franca v Doma vi, ki je bilo mahoma vse v plamenih in je do tal pogorelo, z njim pa več metrskih stotov sena, slame, ajde, čebule, fižola in koruse, svinja in več kokoši. Gasilci so k sreči preprečili, da ni zgorela tudi stanovanjska hiša. Škode je nad 50.000 Din Orožniki ao aretirali nekega sumljivca. j— S kolom jih je pobi! do necavesti. Kmečki fant Mihelač Anton se je vračal s Pobrežja ponoči domov. Ni še bil dobrih 60 korakov oddaljen od prijateljeve hiše, ko so ga obstopiii trije neznanci. Prvi ga je tako močno udaril s kolom po glavi, da se je Mihelač takoj zgrudil ves krvav. Imel je še toliko moči, da je zaklical na pomoč, nakar je padel v nezavest. Krik je slišal njegov znanec Peter Martina, ki je pohitel na pomoč, pa je tudi njega doletel udarec s kolom in se je onesvestil. Nato so ju fantje še na tleh ležeča pretepli. Ker Martina dolgo ni bilo domov, je šla pogledat njegova žena na cesto in našla oba ranjenca še vedno na tleh, fantje pa so se razbe-žali. Divjake so orožniki že izsledili. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra. S temperatura. 4. relativna vlaga v odstotkih, 5. smer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1—10. 7. padavine v mm. 8 vrsta padavin. — 24. oktobra LJubljana 7, 7€8.3, 4.0, 93, 0, megla, —, —; Ljubljana 13. 768.3, 10.2, 79, 0, 8, —, —; Maribor 7, 767.2, 3.0, 90, 0, 5. —, —; Zagreb 7, 768-1, 7.0, 90, 0, megla, dež tz megle; Beograd 7, 767.2, 8.0, 90, 0, 0, —, —; Sarajevo 7, 76«.2, 3.0, 90, 0, megla, —, —: Skoplje 7. 766.0, 11.0, 80. 0, 8. —, —; Kumbor 7, 765.7, 12.0 90, NE1, 0, —, —; 6p!št 7, 764.9, 13.0, 60] NE2, 4, —, —; Ra& 7, 766.3, 11.0, 70, 0, 5, —, —; Rogaška S'atina 7, —, 4.0, —-, 0 10, megla, —, —. Temperatura: Ljubljana 12.8, 3.4; Maribor 12.0, 30; Zagreb 12.0, 6.0; Beograd 17.0, 7.0; Sarajevo 13.0. 1.0; Skoplje 14.0, 10.0; Kumbor —, 11.0; Split 21.0, 12.0; Rab —. 10.0; Rogaška Slatina 12.0, 3.0. Spio&nl vremenski pregled 24. t. m.: Ciklon na skrajnem severu Evrope. Oblačno vreme prevladuje v vsej Evropi. V kraljevini Jugoslaviji prevladuje vedro vreme. Megla v dravski banovini In v dolini zapadne Morave. Dežja ni bilo. Najnižja temperatura Banja Luka 0, najvišja Kumbor 21. Novosadeka vremenska naPoved za 8e-trtek; Vedro vreme v vsej kraljevtnl. Radio Četrtek, 25. oktobra. LJUBLJANA 12.13: Plošče. — 12 13: Poročila. — 13: Čas. — 18: Blagopokojni krali med Slovenci (R. Doetal). — 18-20: Slovansko jadralno letalstvo (inž. Boris Cijan). — 18.40: Plošče. _ 19: Nacionalna ura: Smuča retvo naš narodni šport. — 19.25: Radio-orkeeter. — 20: Prenos komemoracijskega koncerta iz Zagreba. — 22.30: Čas, poročila, plošče. Petek, 2€. oktobra. LJUBLJANA 11: šolska ura. — 12: Plošče. — 12-20: Radio - orkester. — 12.50: Poročila. _ 13: Čas. — 18: Pravice in dolžnosti državljanov (N. O). — 18.20: Oplenac (Davorin Ravljen). — 18-40: Plošče. __ 19: Nacionalna ura: Dimitrije Davidovi d. — 19.25: Radio - orkester. — 19-55: Jedilni list. program za soboto. — 20: Prenos svečanega žalnega koncerta iz ooere. — 22: Cafi. poročila. BEOORAD 19.30: Radio - orkester. — 20 ?0: Predavanje o blagopokojnem kralju. — 21: Koncert cerkvenega zbora. — PRAGA 19-10: Otroški koncert. — 20: Operni večer. — BRNO 19-30: Prenos Smetanove opere »Tajnost«. — VARŠAVA 19: Orkestralen in zborovski koncert. _ 20.15: Simfoničen koncert — 22.40: Lahka glasba. — DUNAJ 11.30: Pložče. - 12: Orkester -16.30: Donski kozaki. — 17-25: Pesmi.' — 21.45: Čelo in klavir. — 22.10: Lahka elas-ba. - 23.40: Plošče. — BERLIN 20.15: Mešan Program - 22.20: Komorna elasba. — KflNTGSRERG 20-10: Operni večer -STPTTGART 20.10: Dramski večer. -21.30: Komorna glasba. — 23: Lahka, glasbe. — 24: Nočni koncert » Marceli« Tlnajnre* 38 Upornica Roman »Da,« je odvrnil NoSl, »poznava se že dolgo.« >Ze leto dni!...« >Ne zamerit*- 4ele pol leta; od oktobra meseca.« »Leto dni je, Bfcr sem brala .Delavno ženo'.« »In pol leta, »*lkar sem jaz bral vaš članek. Pol leta je vendarle dolga doba.« »Da, dolga ...« »A če bi bil ostal v Parizu, bi vas poznal že leto dni. Koliko izgubljenega časa! Nikoli se ne bi mogel utolažiti... če bi prihod-njost — zakaj nemara ...« Zapletal se je v vljudne besede, ki naj bi izrazile njegovo obžalovanje, nato pa mahoma priznal: »Kar po pravici vam povem, gospa, da sem v neznanski zadregi.« »Ali, gospod! • • •« »Pot k vam se mi je zdela izprva tako preprosta reč... In zdaj ee čutim mahoma v taki zadregi in sem tako neroden in boječ! Samo zahvalil bi se vam rad, se opravičil in odšel... Drugir bom imel več sreče in upam, da boste dobili o meni boljše mnenje.« Jozana se je zasmejala. Ta veseli smeh je dal njenemu obrazu nekaj otroškega. »Nu, gospod, v tem pogledu vas moram pomiriti; a najprej eedite... Semkaj, prosim!... V zadregi sem — v strašni zadregi... Jelite, če ljudje poznajo drug drugega, ne da bi poznali drug drugega ...« »Tedaj si ustvarijo sliko..jc »Ki se nikakor ne sklada z resničnostjo.. x. »Nikakor ne.. .< Tudi on se je zasmejal, in nobeden izmed njiju se ni upal povedati drugemu, kakšno sliko si je ustvaril o njem, da ee »nikakor ne sklada z resničnostjo«. Jozana je sedla za svojo pisalno mizo in jefla Šariti po papirjih, ki so ležali na njej. Gospod Delysle je vprašal, ali mnogo dela in ali je zadovoljna Dodal je: »Bral sem vaše članke ... Nekateri so se mi zdeli zelo čedni.« Ker hi rekel: »Vsi so bili zelo čedni,« je spoznala, da govori od srca, in njegova polovična hvala ji je zelo dobro dela. »Torej berete .Ženski svet'?« »Celo naročen sem nanj — od oktobra meseca.« »Iz radovednosti?« »In iz hvaležnosti...« Nasmehnila se je Opalasti cvet ji je osvetljeval vitke prste, črno svileno bluzo, verižico iz črnih steklenih biserov ... Njen pazljivi obraz se je risal nekoliko više od svetiljke, v barvasti polsenci — in tisto, kar je Noela najbolj mikalo in priklepalo, 60 bile roke: nežne, živčne, izrazite roke, ki se je na njih lesketalo medlo zlato edinega prstana. »Tako vem vse. kaj delate, kam hodite, kaj vidite... Na sveti večer ste bili pri ,Alzaški božičnici', dne 1. januarja v .Sinji hiši' Ganljiv članček ste napisali o tem... Dne 3. februarja ste bili hudo slabe volje Pisatelju romana, ki obravnava žensko emancipacijo, ste nabrenkali nekaj pristrtih, zelo vljudnih in zelo pikrih opomb.« >Ker opisuje emancipiranke po svoji milosti, neresnična, prenapeta bitja. Kar prerazločno je videti, kam pes šapo moli.« »Zvedel sem ie marsikaj dragega.« »O čem? Razživeda sta se. No^lu Delysleu je bilo zdaj laže pri duši, in Jozana, ki jo je razgovor zanimal in zabaval, je spet našla svojo prekipevajočo dobro voljo, svoj mik in svoj čar... »Kakšne so tiste druge reči, ki ste jih zvedeli?« je ponovila. »Na primer to, kar mi je Foucart nedavno pripovedoval o vaši mladosti, vaši vrlosti in o spoštovanju, ki ga vsi imajo do vas.« »Gospod Foucart je zelo prizanesljiv in prijazen, posebno odkar sem 6e vrnila.« »Ali vas ne izkorišča preveč?« »Imam stalno plačo za neko število člankov, ki jih napišem vsak mesec, in določeno število delovnih ur v uredništvu... Kakor prejšnje čase, opravljam zdaj to, zdaj ono delo... O, ne morem se pritožiti.« Pri telefonu je pozvonilo. V sobo je stopil sluga in poklical gospo Valentinovo. »Ne, ne,« je rekla Jozana Noelu, »nikar ne vstajajte — takoj se vrnem...« Odšla je venkaj in se takoj spet vrnila. »Nesporazum: Floryjevko so klicali.« »Plavolaso Floryjevko?« »Mar jo poznate? Res je videti, da poznate ves svet...« >Videl sem jo na neki jubilejni večerji. Prišla je s svojim prijateljem, nekim slikarjem...« »Ne, bankarjem!« »Ob tistem času je bil slfkar... Potem je menda prišel glelfc-liški igralec... Floryjevka je imela prostorno srce. Ali ima »Ženski svet* mnogo sotrudnic takega kova?« S £ N E MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Uln 2.— davka za vsan oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov piaAajo oni. ki Iščejo služb Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln tenitve se zaračunajo po Oin 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje aaslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din I.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na šifre ne prilaga ite znamk! Le. Ce zantevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n!« « _ „ odeovnr priložite U1I1 V ZnamKan. Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. GOSTILNIČARJI! Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko BERMET-VINO Črnino iz Frnške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINK O V, Sremski Karlovci, Fruška gora. peoeda l Dtn aaveK 2 Din U Slfro ali dajanje na slova 5 Oln. Naimanjs enesek 1? D1n. ni i«ti 19 m® Tujih jezikov (nemški, francoski. angle-Ski. italijanski) se oaučite brezhibno v 4—6 mesecih, sten-grafije v 2 mesecih po-tooi d opisovan;*. Me-sečno 30 Din. Prospekti, poskusne lekcije brezplač d«' — Dopisna šola tujib Jezikov »Perlekt«, pošt. preL 557, Beograd. 248-4 Knjige Beseda 1 Din davek 2Din ea šifro ali datanle aa •lova 5 Din. Na i manJSl znese* 17 D1n Patol. anatomije R:.bbert-ove, novejšo kda-}o kupim. — Ponudbe ca oglas. oddeiek »Jutro« p<"'d »študij«. 31473-8 Slu žbo dobi 1 eseda I Din davek 2 Din ee. Slfro ali dajanje na ■lava S O n Najmanjs' enesek 17 Din Iščemo zbiralce naročil! Tudi take ki ie prodajo-jo trgovcem i® pekom moko Ponudbe naslovita aa: Separator. Lju.bljc.iia po 6r.nl predal 307. Znamko ta odgovori 166-1 Hišnika sprejmem taikoj. Obrtniki imajo predn-os-t. Proeto stanovanje. Gradišče lfr'I — od li.—.12 y2. a; 495-1 Gostilniško poslovodinio »li poslovodjo i osebno p-n vi po. iščem t januarjem 1935 ia prevzem sezonskega obrata (ra'etišče) v kopališču ob morju. Pismene ponudbe na naslov: I% Pto-een. Her-cegovac kod Belo-vara. 31475-1 Gospodično sprejmem ze negovalko k dvema fantkoma v s-taro-ettri 6 in 2 let. Predn-nsi! z manjem nemščine. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra 31926-1 Brivskega pomočnika dobro iztirjenega sprejme takoj Konoipa, Logatec. 31504-1 Mladega natakarja ka va rmiško-restavTaici jskega. solidnega, perfektnega v soveraSčioi in nemščini sprejmem takoj. Ponudbe s sliko in prepisi spričeval na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Letino na-mešienje«. 31528-1 Pomožne slfkariee za igrače, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3152-4.1 riesPda 1 Din davok 2 Dir za Slfrc ali dajanje na =ilova S Din. NajmanlS-znesek 11 Din Trg. vajenca s primemo izobrazbo sprejme takoj J-cnsip Ogoreroaz, trgovec v Novem meetn-31302-44 Brivski vajenec ki se je že učil dve leti iui pol brivske obrti, išče mo;stra, kjer bi imel brezplačno vso oekrbo v hiši. Ivan Muha, Vrhnika §t, 8. 31500-44 Sluf.be išče leseds 50 para lave* Din za Slfro ali da anje naslova 3 Din Na) manlš' mnelt l? run Korespondent za srbski, hrvatski ic nemški jezik, knjigov-odja-bilanoist, starejša verzira o* moč t dolgoletno prakso, prevzame zaposlitev na ure, za zmeren honorar Cemjene ponudbe na ogl. oddeiek »Jutra« pod Šifro »Srbski koreepomdeot«. 31436-2 Otroška vzgojiteljica ki ima lepa dolgoletna spričeval! a, ki govori per-fekmo nemško in ki bi pomagala tudi v gospodinjstvu, išče mesto. Ponudbe pod »38.906« na Puhlici tas, Zagreb. 31-486-2 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Riavec potujeta >koli sveta V smrtnem strahu sta jo Peter in Janko ubrala »levo v krog«. A redar ju je ravno še ujel za tisti konček srajce, ki jima ga ie Bil oravkar Hektor potegnil iz hlač... jojmene, kako sta tulila naša j'inaka! »Mamica! Mamica! Na Pomočiš Toda mamice nI bilo od nikoder. Montažo meh. Jacquard statev prevzamem, event. grem za mojstra. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zagreb«. 31455-2 Brivski pomočnik starejši — dober delavec, bu-bi štucer, išče stalno službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Dobar«. 31000-2 Gospa gre v skupno gospodinjstvo z zna čajnim in boljšim državnim uradnikom. Naslov poslati na oglasni oddelek >Ju'tra« pod šifro »Solidno« t«. 31o12h2 Prodam -seseda 1 Din davek 2 Dtn za Slfro ali dajanle na Din Vabimo Vas k nakupu » oajoenejš* ob lačllnioi A Preeker Sv Patra nesrfa 14 133 Otroški voziček lep, globok, svetl-omoder, proda ga Ambrožič v Celju, MikioSideva štev. 3. S1&30-6 Kupitn H eseda I Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din Najmanj znesek 17 Din Parni kotel moderne konstrukcij«, cca 20 m8 kurilne površine, kupimo takoj. Samo res dobro ohranjene kotle ponudite pod značko »Parni kote<« n® oglasni oddeiek »Juitra«. Navedite vee podatke: sistem, kurilno površino. pritisk, starost in ceno. 31308-7 Vrednote Beseda 1 Din davek 3 Din za Slfro aJl dajanje na slova 5 Din. NajmanjSJ znesek 17 Din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišji!) eera-ah CERNE - Juveller Ljubljana, VVolfova oilca 3 Beseda 1 Din davek 2 Din ?a Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Naimants znesek 1'« Din Moderna spalnica nova, hrastova, ugodno naprodaj. Anton Cmak, mizarski mojster na Pola-el! pri Celju. 314ST-1I2 Pohištvo popolnoma novo (sipailnico z 2 posteljama, samsko sobo in kuhinjo) radi preselitve po nizki ceni takoj prodam. — Vodovodna 36 pritličje. aioftl-12 Oblačila Beseda 1 Dtn davek 2 Dtn za Slfrc ali dajanle na stova 5 Din Nslmanlš* enesek 11 l»tn Flanelo trpežno, od 7 Din naprej, blago za plašče od 30 Din. zimske rjuhe, deike, kov-tre. trikotažo in pletenine najceneje pri F. I. Gori-6ar. Lhibliana, Sv. Petra cesta 29. ' 31916-13 Kapital »seda 1 Din davek 2 Din za Slfro ail dajanje na -lova t Oln. NajmanlS mesek i*» Din Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12. telef. 38-10 24160-16 Vlogo Hramilnioe in posojilnice 61- Vid nad Ljubljano — 45.000 Din — proti goto rimi proda St. Praznik Za,ffreb. Varšavska olica 6 31467 13 50.000 Din posojila za dobo enega leta išč-em proti sigurni garanciji un obrestim po dogovoru. Po sredovaloi izključeni. Vza mem tudi hranilne knjižice po tečaju. Ponndbe na osrlae. oddelek »Jutra« pod »Eno teto«. 314100-16 Hranilne knjige Prve hrvatske Stediooice in Ljubljanske kreditne banke, event tudi knjige hranilnice Dravske banovine kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Ugodna kup-5ija«. 31531-16 Lokali beseda 1 Din davek 2 Din ia Slfro aH dajanje na lova 5 Din Najmanl* znesek 17 Din Lokal in sobico •poleg, oddam za 400 Din ■mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31407-19 Dva lokala -pripravna za odvetniSko aili po-dobnio pisarno, po 600 Din oddam ob prometni cesti. Poizve se v diro-ge-rijii »Hermes«. Miklošičeva cesta 30. 31408-19 Kuču 111 vila sa više stanova, reutabii nu. dobro uzdržaran. kupim n vedem mjesta Slovenije u« primjerenu cijenu. Može biti i sa hipotekora. — Istot-ako manji arondira,ui posjed sa dobrom stanbeniMB i gospoda rekom zigredom — oranioe, vrt, livada, vodnjak. vinograd i šuma. — Opširne toč.ne ponude ntz naznaku zadnje cijene poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slatina«. 31448-20 Dvosob. stanovanje v I. nadstropju, « balkonom in pritifei-inami u 450 Din oddam (manj6i stranki cene'®) na Vodovodni cesti 75. 8160S-S1 Hišo tiSc ob glavni ©esiH nasproti kolodvora Videro-Kreiko prodam. Tnformac.ije daie Jošk-o Vabčič. trg., Videm-Krško. 31488-20 Enodnižinsko hišo t 3 sobami, kuhinjo, priti-k-iinam: in vrtom takoj oddam. Poizve se v C^Vve-ni ulici št. 25. 31529-30 Skladišče parterno. svetlo iin sobo, 80—100 m!. n« prometnem k/raju. tudi dvoriš^nios se išče za takoj aH s 3. februarjem. Po možnosti e prikiVjiučeinvmi pisarniškimi prostori, i emo ali dvema sobama. — »Dkod« d. d., Ljubljana, Tyrševa c. 31. 3151U-il9 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfrc ali dajanje na slova 5 Din Najman is znesek l'< Din Enodružinsko hišo novo, lepo, z vrtom 900 m' pralnico in pritiMi-nami, na Viču prodam. Gotovine vsaj 16.000 Din. drugo hipoteka in knjižice. — Ponudbe pod »Ugoden nakup« na oglasni oddelek Ju.tra. 31519-20 ■Beseda I Din davek 2 Dhi >,b Slfro ali dajanje na *lova S Din NaimanlA-CTieselr t Oln Gostilno dobro IdoSo vzame« r •»-jem. Kupian tudii b®o t gostilno ali pekarno. Ponudbe ped »Goetilnm ali pekaima« na oglasni oddelek »Jutra«. 31506-17 C722I2SE83 eseda 1 Din. davek 2 Dtn ta Slfro aH dajanje na lova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Stanovanje sobe, predsobe im kuhinje oddem mirni stranki e 1. decembrom v Lepodverski ulici 3. 3M9S-ČH Enosob. stanovanje oddam e 1. novembrom v Rožai dolini, cesta VI/48 (Stan in dom). 31508-21 Enosob. stanovanje z elektriko, oddam e 1. novembrom. Naslov poslati na ogi a« oddeiek. Jutra pod šifro »Vila 4«. 31404-21 Dvosob. stanovanje fiolmfoo, parfcetiraoo — in enosobno s kuhinjo oddam oa Rimski cesti 23 L nadstr. 81507-31 £2222023 rieseda I Oln davek 2 Oln ta Slfro al) dajanje o* *iova S Din NajmanlS enesek •"» Oln. Stanovanje 2—Spobno, iSŽ« mira« stranka. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod Šifro »Vsi odrasli«. 3161S-21M Stanovanje 3—Ssobno, iščem s 1. novembrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Sifrft »Šolnino«. a:S3&-2V» IJu£M£LSJm eseda I Din davek 2 Oln •m Slfrc ali dajanje na •lova 5 Oln. Najmanjs enesek 19 Oln Mesečno sobo lepo, • sepa riranjan vbodom, poteg opere oddam s 1. novembrom te stilnemu gospodo. Knafljeva VIL olica 18/1 3U131-23 Sobo s stpai »tj!im vbodom oddam na Kir))!. Naslov v vseh posiovaioMiab »Jutra« 31408-33 Lepo, solnčno sobo s vbo oskrbo, b'irn ooi-vone oddam eoetaa ali dvema dijakoaia, ocirocn« mlajšima gospodoma. Na-eiov v vseh poriovaJcioah »Jutra«. 31518-33 Sobo prasne ali opreOTl je®o, v sredini mesta oddam s 1. novembrom mirnemu go-spodu. Naslov v vseh po- slovalnioah »Juitra«. 31022-20 KUPUJEMO FIŽOL „RIBNIČAN" po Din t- za kg, samo od naših članov., GORENJSKI KMETJE VČLANITE SE PRI Kmetijski okrajni zadrugi v Kranju« Brez posebnega obvestila. Nad vse žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša draga in nepozabna mama, stara mama, tašča, svakinja itd. Jeaneffe Mihelič roj. Svoboda VDOVA PO OKRAJNEM SODNIKU po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere v 78. letu svoje starosti boguvdano zatisnila svoje blage oči. K večnemu počitku jo spremimo na domače pokopališče iz hiše žalosti na Čatežu ob Savi v petek, dne 26. oktobra 1934 ob 9. uri. Naj ji bo lahka zemlja domača! Prosimo tihega sožalja. Čatež ob Savi-Brežice-Zagreb-Marlbor, dne 24. X. 1934. Globoko užaloščeni: Otroci: Fran, gimn. profesor, Irma, Vika por. Veble, Dragan, lekarnar, Regina; snaha: Mihelič Milka roj. Dvornik; zet: Dr. Veble Andrej, odvetnik; svak: Mihelič Anton. Vnuki: Marijan, Andjelko, Renata, Dra-gee in Merw»df»s. Ostali sorodniki. 8801 Več sob za pisarne takoj oddam v ©entno mesta. Naslov v vseh poslovalnicah. »Juitra«. 31505-33 Sobe išče Besed« 90 para davek . Oln aa Slfro aU da anje naslova 3 Dtn Raj •nanjšt enesek U Dtn Sobo strogo seipariraoo, prašno ali opremljeno — oziroma majhno enosob. stanovanje iičem n takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mir«. 3H4S9-2Sa Prazno sobo s posebnim vbodom, ifeč-e gwpod. Ponudbe na ogli. oddelek »Juitra« pod šifro »Samo ©enter«. 31502-33.'» Prazno sobo s kopal nioo In posebnim vbodom, v eemtru meeta i&čem s 1- novembrom. Po-midbe oa oglasni oddeiek »Jutra« pod ■BM 8kx> »Bo(j-K gMpod«. 3!MK-98/» Gospodična res dan odsotna, S$e opremljeno eobo s posebnim vbodom, v bli®h)i Ko-meorirega oUea. Ponudbe * navedbo eeo« ca oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Cista in Tračna«. ai6ai-23/a Za dijaka ftKen staoovsmje prf Si nemški družini. — P>o-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srednje-&o?ec«. 31335-33/» ntj t Heseda 2 Dtn davek 2 Dtn sa Slfrc «11 lajanje oa-»lova 9 Dtn Najmanj*-aoesek » ntn Gospod ne p« svoji krivdi raastsir-1 jen. ie)! znanja c inteli-geotato gospodično ali &'ič no damo — n« starejSo od 28 le< — radi skupreili ne-deijsikib Metov, Športa in iskrenega pri jaiteijebva. — Tajnost zajamčena. Dopiee s sliko na oglasni oddelek »Jnitra« pod »Uradnik«. 31490-34 Glasbila iieseda 1 Din davek a Oln za turo aH dajanje oa slava ft Oln. Najman,* aneuek i? Dtn. Pianino dobro ohranjen, poceni naprodaj v Tavčar )evi od ka it, 3/TV levo. 81X70-36 Pianino v vsakem iua]t ksfrim. Ponndbe i navedbo cene tn sasmke na nielov: De-ž«la. poštni predal 101 — Ljubljana. 81077-36 Mehki rezan les in late kopira prosi vložni fcnfi-Roi K metek« posojamic« v Ljubljani. X. Herliager, Karlova«. 3146&-15 3 eseda 1 Oln. davek 3 Oln .a šifro ali dajanje na-lova S Din. Najmanjši snesek 17 Din. Kislo zelje repo novo, prvovrstno, ln cele glave sa sarmo v sodčkih dobavlja po brezkonkurenčnl ceni Gustav Erklavec Ljubljana Kodeljevo 10. te ieton 25-91. 205-33 naseda • Din davek t Din za Slfro ali dajanje oa stova • Din. NajmanlS (f Din Zimska jabolka namriena. sorBirana v »a-bojikik in sadne drevje visoko la pritlično u jesensko sado-tev. dobite pr« Kmetijekl druEbt * Ljub IjamL Novi trg Stev S 31076-34 Zdravstvo t mil Jave« 4 uu, za turo aU dajanje oa slova 9 Din. NajmanlS eneeek I? Din Slabotni moški! Kad v ste popolnoma sla botia »U nerazpo. ožeči, vam pomore patentirano mehanično sredstvo »SA LUS STANDARD«, b g» je temnil zdravnik in 6i-ga/ učinek so ugotovili mnogi »dravniki m zsseb-oikL — Nove prospekte ►SALUS STANDARD« (sa moško moči razpošiljamo diskretno v taprtil) kuvertah bres vsakega naslovi tvrdke aH vsebine proti 10.— Din v poStnih enam-kah. (Katalog « slikami »Šola ljubezni« ki veebu je intimne pariSke epeca litete za polno Hvijenje v zakofm »snimive novosti. gumaste predmete itd. Din 10.— v poštnih snam-kih) — Zastopstvo »Sa los«. Zagreb d. Jo. Sa mostatiska UL 830-40 Rdzno Telefon 2059 « Preuiog ^r\KiutMpaketf drva In kotu ^^ nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5 Pazite na svoje zdravje in obutev! Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVE-AX«, za katero jamčim, da napravi vsako obutev oepremočljivo. Dobiti jo je v vseh specialnih trgovinah ali pri glavnem založniku: »LEKARNA MR. M. LEUSTEK. LJubljana. Resi jeva cesta fit. 1. PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM. To je doba, ko mora imeti vsako dekle Jako in zdravo kri, močne bi zdrave živce in izboren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev ir teka. >ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol iitrska steklenica Din S&—» Reg. 8. br. 4787-8/ JfcvVsvOJI X SVOJIM- ^^A .n^oro.-, otiftiiANt. Razna sradoa raziskovanja potrjujejo, da saaoret* »F1T0N1N« »porabi jati » p opoino sigurnost jo pri vsek POŠKODBAH, OKVARAH, OPEKLINAH, HRASTAH, ČRNIH PRIŠCIH, LI-ŠAJIH, ČIRIH, RANAH OD LEŽANJA, STARIH, ZANEMARJENIH RANAH ss sogah, skrofuioznih ran ah, odprtih ozeblinah Is odprtih hemoroidih. FTTONIN>( prepreča infekcijo, obosta-11* * * vi krvavenje, ne dopušča, da M se rane osinradile in jih zelo naglo zaceli. Steklenica stane 20 Oin v lekarnah. — Po poštnem povzetju vam pošljemo 2 steklenici za 50 Din. Poučno knjižico br. 14 vam pošlje brezplačno »FITON« dr. z o. Zagreb 1-78. Registrirano pod Sp br. 1*281 — od 38. jufija J88B. Kako je NESPAMETNA — ure in ure urejuje lase, nos pa se ji sveti Ona tako skrbi za svojo zunanjost ter ure in ure urejuje svoje lase, da bi bila pravilno počesana. Najdražje pudre kupuje, njen no« pa j« vendar blesteč. Pri najmanjšem potenju zaradi plesanja ji je polt takoj pokvarjena. Puder ne ostane na licu in je njena koža videti mastna. Ko bi le vedela, kakšna je razlika, če se pudru primeša malo smetanovo penel Smetanova pena je sedaj zmešana c najfinejšim na zraku posušenim pudrom Tokalon (patentirano proizvajanje). To povzroča, da se puder na lice pripoji in da ostane na njem vkljub vetru, dežju ali potenju pri plesu v toplih prostorih. Puder Tokalon odstranjuje tudi najmanjši blesk in mastni videz kože. pri tem pa kožo ne suši, kakor navadni pudri Puder Tokalon olep-iava Vašo kožo ter jo napravi mehko in baržunasto. pri tem pa ostane na licu ves dan. "Treiuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frane Jezeršek. — Za fnaeratid del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani