VETA
MM a. UmMi A«
Offle* of PttUl^ttMi Uwndato Am
silo slovenske narodne podporne jednote
STEV.—NUMBER 130
Stavka razvažalcev
is oioktrKarJov
Na vfcNk« ie ni iagleda za po-
ramnvo obeh stavk.
Pittabohrh. Pa. — Javni urad-niki obračajo, delavci pa obrnejo, se lahko reče glede stavke razvaieleev mleka in elektrlčsr-jev v tem mestu. Polkovnik John Prfee, prvi delavski komisar v drŽavi Pennsylvanija je nedavno, čestital» industrijskemu in delavskemu depart-mentu radi prijateljskih stikov, ki postoje med delavci in podjetniki, to se je pokazalo, da je nopolnoma ponesrečilo izravnavanje dveh stavk s prijateljskim prigovarjanjem.
Stavka 410 elektrlčarjev v podjetju AHis-Chalmers kom pa-nlj* In stavka r«zvažalcev mleka ss po fttiritedenski stavki na-daljnjeta in nobenega izgleda niv"kdaj bodeta končali.
Pviganjaške metode so povzročile stavko v podjetju Allls-Chalmers kompanije. Pritožbe proti delu od kosa so bile vrže-ne v koA in vodstvo tovarne se ni oslralo nanje, ampak je ilo svojo pot naprej. Ta je pa bila škodljiva za delavce. Ko je ta kompanija kupila še Pittsburgh Traniformer kompanijo in nova vodstvo ni hotelo vpoitevatl delavskih zahtev, so delavci za-stavkali. Na hodnikih so napisali znamenja, ki so svarila delavce, da je stavka v tovarni. Ostali so «tiri tedne na stavki in na to so ss pridruiill uniji elektrlčarjev. i ,	, V5 i
Razvaftalci mleka stavkajo en mesec in so ves čas zelo solidarni. Samo trije razvaftalci »o se vrnili nazaj na delo. Liber-
iWMi. naj bf njegova aferaViila pred odbor za proi-	ffi?	v^htn V^ Društvo
in pritožbe. Kot član je bil dolžan to »poročiti. Predsednik jeti leH?oVe depu ije in Jih	JM^^^Df^m
r>ojasni, da je zadev« rešena in se ne more spravljati pred MM +	ZJ^T^M^lSno
Deveta redaa konvencija
S« Na P. J«
Zapisnik devetnajste konvenčne seje
(Nadaljevanje.)
Tretja resolucija se izreka za podpiranje "Mednarodne rad-ničke pomoči" po jednoti in društvih. Odbor je tudr tukaj mnenja, da se zadeva podpiranja te organizacije prepusti posameznim članom jednote ali društvom, ker jednota si je že ustanovila ovoj lasten in še najpraktičnejši sistem direktne podpore stav-karjem ali Članom, ki so prizadeti po kaki večji nesreči. Priporočamo pa ¿lanstvu, da še nadalje moralno in gmotno podpira delavce, ki so ali ki bodo na stavki in sicer tam^največ, kjer je potreba največja ter brez ozira, katera orgaiu^cija slučajno vodi stavko.	.	%
Resolucijo proti vojni diktaturi v Jugoslaviji je odbor prejel od del. John Rimaca in jo predložil konvenciji.
Odbor za resolucije: A. Garden, pred. ; A. Hrast, taj.; Chri-stina Omahne, zapis.; John Lokar Jr., Frank Barbich.
Poročilo se sprejme.
Brat Pleshe od št. 118 pravi, da mu je žal, ker ni bil navzoč, ko je bila sprejeta resolucija radi federacije organizacij. Bove
0	svojih skušnjah z drugimi organizacijami ter da bi bila federacija kot nekak "clearlng house" za članstvo. Brat Hrast po-jaHitfrda resolucija to že vse vključuje.
Delegat od it. 477, ki je bil odsoten radi dela v odboru za prošnje in pritožbe, ugovarja proti temu, da konvencija nI sprejela resolucije za Mednarodno delavsko obrano, ki se bori za interese delavcev in ko je na pr. pomagala 21 delavkam iz ječ v phio, so bile med njimi celo članice SNPJ. Zakaj bi torej ne podprli organizacije, ki dela tudi v dobrobit našega lastnega članstva? Brat Zavertnik od št. 557 zahteva, da gre poročilo odbora na glasovanje.
Po petnajst minutnem odmoru brat Zavertnik poziva delegate, če imajo še kakšno zadevo, ki spada pod njegov odbor, naj jo predložijo takoj, da se še upošteva.
Brat Kastelec se zahvali za darove, katere je delegacija darovala v svrho Mooneyja In Billingsa, ter sestri Zakovšek za trud. Vsota je 150.06, katera je izročena predsedniku Csinkarju. Druge prispevke bo pa zbirala Proeveta, na kar se skupno pošljejo društvu št. 304 v San FrSnciscu, katero jih bo izročilo tozadevnemu obrambnemu odboru. Brat Shaltz omeni prošnjo dveh članov svojega društva, katera je pdverjena odboru. Brat Somrak pravi, da bo odbor takoj poročal, ko se stvar uredi.
Brat Turk od št. 86 želi besedo glede brata Radanovicha pri	.
svojem društvu. Pravi, da se mu gp^i krivica, ker ni bil nikoli * j^^JE?	"2;
rasi
mu
zbornico še enkrat, razen če se ponovno obrne na odbor sa prošnje in pritožbe.
Odbor za pravila poroča glede 20-letnega in starostnega zavarovanja. Starostno je bilo že sprejeto na splošnem glasovanju. Brat Turk pojasni, da je bila zadeva raiena ravno obratno. "V to svrho se mora priglasiti vsaj petsto članov," pojasnjuje brat Vider, "toda do zdaj se jih je priglasilo šele nekaj »ad sto." Prs-vi, da je sam vedno za izpopolnitev poslovanja, toda za kakšnih bto članov ae eksperiment ne izplača, ker bi ga mogoče morali pozneje opustiti. Predlog, da se tako »Varovanje uvede, ko se dobi 500 članov za tako zavarovanje, je podpiran.
Razvije se kratka debata. Brat Zevnik meni, da dvajsetletno zavarovanje ne spada v bratsko organizacijo. To Je dobro za velike zavarovalne korporacije, kjer je glavni nsmen le kupčija. Mi kaj ttkfga ne moremo uvesti, kot imajo velike družbe.
Brat Turk pravi, ko je šla stvar na splošno glasovanje, je bilo sprejeto, da se mora priglasiti vsaj 600 članov, predno se tako zavarovanje uvede. Za starejše člane tako zavarovanje ni praktično, dobro pa je za mlajše. Pri tem brai Turk pojasnjuje ugodnosti za tiste člane, ki so že dalj časa v organizaciji, če spremene svoje zavarovanje v 20-letno. Ta sklad bi bil popolnoma ločen od sedajnega posmrtninskega. On je za to, da se tako zavarovanje uvede.	t
Delegatinja od št. 102 zagovarja ta predlog. Ce imajo druge organizacije tako zavarovanje, zakaj bi ga mi ne mogli imeti. Uhko bi ga bilo uvesti, le da bi ga Proeveta malo bolj oglašala. Istotako priporoča tak predlog brat Prošek, ki pove o mladini v Denverju, da je za kaj takega. Brat Žugel ugovarja le radi dvoumnosti in pravi, da stvsr ni dovolj jasna. Ns vsak način Imajo ljudje rsjši zavarovalnino, dokler so živi kot pa se brigsjo za posmrtno zavarovalnino. Članstvo je pričakovalo od starostpege zavarovanja» da član, ko plačuje do 60. leta (ali druge določene starosti), lahko dvigne vsoto, dokler je zavarovan, ko doseže določeno starost. Ako se uvede tako zavarovanje, se bo priglasilo dovolj članov. Delegst od it. 48 pravi, da so mu društva št. 48,
1	it 587 naročila, da moramo uvesti dvajsetletno zavarovanje in da bi jih kmalu dobili petsto. Debata Je s tem zaključena, govorijo pa še naslednji: Delegst od it. 47, ki prsvi, ds ni mogel dobiti ni enega,' da bi se za tako zavarovanje priglasil; delegst od št. 296, ki pove, da o stvari ni bil na jaanem; delegat od it. 170, ki pravi, ako hočejo mladi 20-letno zavarovanje, naj si ustanove novo organizacijo; delegat od it 666, ki pojasnjuje o dvajsetlet-nefa in starostnem zavarovanju; delegat od it. 267, ki pravi, da pri njih mladina ni vedela, da imajo že dovoljeno dvajsetletno zavarovanje; delegat od it 268. ki priporoča, naj zavarovalnina ostane taka, kot je; delegat od i*. 9, ki vidi v tem predlogu le možnost, da ae mladina loči od starih, posebno če se zavaruje samo za posmrtnino; delegst Zsvertnik od it 669. ki pove, koliko jih je že pri njegovem društvu vprašalo po takem zavarovanju in ki stavi predlog, da bi tako zavarovanje takoj uvedli in ne odlašali vedno do druge konvencije; delegat od it. 48, katerega društvo Je s veliko večino glasovalo proti penziji in proti 20-let-nemu zavarovanju. K temu ie govorijo delegatje od št. 129. 426, 200. 1. 666 ter brate Turk in Cainkar. Za predlog odbora, da « dtajsetleno zavarovanje vpelje, ko se priglasi 600 članov, je oddanih 110, sa amendment brata Zavertnlka. da se taka zavaro-vslnina takoj vpelje, pe 88 glasov. Konvencije ae tudi ne atrinjs r tem. da bi stvar ils na aplošno glasovanje
Sledi razprava o raadelltvl po dletriktlb Bret Zaje pravi v imen« odbora za pravila, da ae sprejeli pet dlatriktov in JS» . v	<Ddja ss t strani)
licaji so sami protestirali proti opravljanju službe pastirjev za stavkokaze. Štirje policaji so bili suspendirani, nakar je pri* šel preklic odredbe.
Neko kompanijl naklonjeni sodnik je isdti sodniJsko prepoved, ki prepoveduje nagovarjati one, ki se niso pridružili stav ki, da puste delo.
Serlfovl deputljl so ustrelili Michael Rockforda, ko so on in drugi stav kar j i ustavili voz, naložen z mlekom. Nekaj minut kasneje so stavkarj! ustavili drug voz in ga prekucnili.
Dva deputlja, eden po imenu Fink, sta bila aretirana in pridržana na obtožbo uboja.
Zboroval)* Strokovno h-
up ¡obraimho
Vršilo se bo koncem me
N«w York, N. Y. — Zborovanje Strokovne unijske izobraževalne lige bo pričelo dne 81. avgusta in bo trajalo tri dni. Na zborovsnje bo prišlo veliko število zastopnikov, nekateri govore in pišejo, da jih bo tisoč. Koliko bodo ti zastopniki zastopali organiziranih delavcev, je seve-ds drugo vprašanje. Zborovs nje se bo vrMlo i namenom, da se sa levičarske ali komuni stične unije ustanovi centrala, kf bo tekmovala s Ameriško delavsko federacijo* Zborovanje se je imelo vršiti dne prvega in drugegs junija, a Je bilo preloženo na zgoraj omenjeni datum Te komunistične unije imajo malo članstva. / Navadno so od-aranžirani delavnični odbori. V tovarni deia na pr. tisoč delavcev, tak odbor pa Ima le dvajset ali malo več članov. Na drugi strani pa to pomeni, da bo številtfdeiegstov ali zastopnikov izredno veliko. Ta organizacija nima nobenih stikov s Konferenco se progresivno ali napredno delavsko akcijo, ki se je pred kratkem ustanovile v New York«. Komunisti se hočejo postaviti na laetne noge. »posneli se, da v delokrogu drugih organizacij nimajo vpliva.
VESTI Z INDUSTRIJSKEGA
WMJI
Velenakupna zadružna centrala pomnožila promet. — Pomoč pralniškitu delavcem v liuttu. — ProtiftalJ*« tovarna na prodaj. OrganiasriiH brlv. sklh pomočnikov In podpora ter drugo.
Superior, Wis. Velenakupna zadružna centrala "Cooperative Central ExcMge'' za zadružnike v severni« državah je imela v mesecu aprilu za $160,-280.74 denarnega prometa. Njen denarni proiftet se je povišal nad denarnim prometom v mesecu marcu sa pet tieoČ dolarjev. Največja pošiljka jt pet in šest-deset železniških voz moke in krme, štiri vozove mrešnega papirja in il60 zabojev vžigalic.
Butte, Ment —»Organizacija pralniških delavcev in peric je naložila svojim članom po 26 centov izrednega tedenskega a-sesmenta, da p^mafs stavku j o-čim pralniškim delavcem in pericam v Buttu. v Tako poroča James F. Brock, predsednik te organizaciji, v ^ ( . „
Milwaukee, Wl«. Krojaška tvrdka, ki je pred štirinajst me-SjBci izprla svoj« delavce, ki so organizirali zadružno tovarno, ima zdaj svojo tovarno na prodaj. Tak" je sa trdovratno tvrdko končal boj, «ki ga je Izzvala sama.	4
St. Paul, Minn. ~ Tukajšnja lokalna orgflftlsacija brivskih pomočnikov j« od dne 1. marca 1926 izplačala svojim članom $10,869 Mfor«. Bamo posmrt-nineje ispitfčala $6|J0.
m oglih je sko«i tri leta vodilo tako vztrajno agitacijo, da je vprašanje starih in onemoglih bilo predloženo kongresu
Kongresni* Hamilton Fish la New Yorka j« predložil kongresni zbornici reaolucijo, ki poziv IJe predsednika zbornice, da i menuje izreden odsek, ds Studi ra problem tavarovanja proti starosti.
Senator DIH je predložil ena |po resolucijo senstu. Ts resolucija je bila odkazana justične-mu odseku, kateremu predsedu Je senetor Norris. Pričakuje se ugodna akcija od tega odseke.
A. Epstein, tajnik Društva za penrfljoniranje starih in onemo-
«ih, smatra te resolucije sa ko-k naprej, da ae Združene države pridružijo ns rodom, ki akr be za svoje «tare in onemogle Med temi narodi ao vse države, razen Kitaja in Indije.
Rock Islsad, III. — Letne konvencij« Driafne delavske federacije prične zborovati v Um mestu dne 9. septembra t. I.
Chicago, lit—Tukajšnji om<* tači bodo nadaljevali z delom, ko se bodor njih odborniki pogajali s podjetniki sa en dolar povišanje dnevnega zeslužka. Pogodbi je potekla dne 81. maja. O pazovalri prerokujejo, da bo mezda povišana za petdeset centov, tako de bodo ometečj zaslu-žili po $13 JO na <ian
Štrajk krojaških
iavaov viol aa alH
Najbrž prične zgodaj v juniju.
meaecU
9
Sovjet! najeli Ameriten« ss MCarijo.
Moskva, 8. Jun.—Sovjetski vrhovni svet narodn«' ekonomije je najel amerlMiega hlvdraličnegs inženirje Urnen* K. Bishops is Den ver J«, Colo., da bo nadzoroval Izvrševanje v«-likege inga-
cljskega projekta v sovjetekem__
Turkestan«. Btroik! tega delajo so preračunani na stotine Jonov dolarjev.
New York, N. Y. — Tov*m«r-ji, ki izdelujejo ženske plašče in Ženske obleke se nikakor ne morejo ločiti od svoje zahteve, ki je v delu od kosa. Ta nepopust-ljivost In trmoglsvost sta tako napeli razmere v tej industriji, da prične najbrž stavka zgodaj v mesecu juniju.
Ako se v tej industriji uvede delo od kosa, tedaj nastanejo zopet stare kaotične razmere v industriji. Tako sodijo delavci. In to je tudi vzrok, da delavci zahtevajo odpravo dela od kosa v tej Industriji In da se uvod« mezd« n« teden.
Tovarnarji imajo zdaj pravico odsloviti na leto de««t odstotkov delavcev v svoji tovarni ali delavnici. Od njih s« zahteva, da pristanejo, da ne morejo odsloviti predsednik« delavniAkega odbora. Tovarnarji in delodajalci se dostikrat poslužijo te reorganizacije po tej klavzuli, da spravijo Is delavnic in tova-ren najbolj sa organizacijo delavne delavce.
Delavci zahtevajo, da se tak« metod« odpravijo in da se reor» ganizacija n« sme vporabljati kot sradstvo sa inižanje mezd«.
Mozdao otaajo stavbnih dolavoov v OMoagu
Pogodbe več unij potekle 1. junij«. nov« leetvlce p« i« nI«« «prejete.
Chicago.—V Chlcagu J« okrog 89 unij rasnih «4*vbin«kUi «trak. Vsaka unije Ihta pogodbi» *so
s stavbnimi podjetniki. Večina /nezdnih pogodb Je potekla v maju. Nekatere unije so Is podpisale nove pakt4 s zvliano mezdo, druge se p« ie pogajejo in v par slučajih je unij« podkrepila svoj« zahtsvs s Št raj kom. Tu sledi seznam mezdnih lestvic posameznih stavbnih unij Iti razlika med starimi In novimi« kjer je nova pogodba ie sprejeta:
2elezostavbni delavci $1.60 na uro, nova še ni sprejet«; sidsrji s opeko $1.70, sUr« $1,62^; kopači temeljev $1.26,. pr» J $1.20; tes«rji $1.66V4, prej $1.60; cementerjl $1.6614, prej $1.60; električerjl (nov« ie ni sprejet«), prej $1.60; oporaterji dvigal $1.62<4. prej $1.60; na-vadnl delavci 96c, prej 90s; krti-čarjl (nova i« nI sprej«ta), prej $1.62S/fc; prevsžalci strojev $1.46, prej $1*40; z«blj«čl hlodov $1.661/4, pfsj $1.60; offilta-či (nova is nI sprejeta), prej »1.621/i; krovci $1.62^, prej $1.60; prevažalcl kamn« $1.20, prej )1.16; azbestarj! (starš lestvica) $1.62Vil, kotlarji fl.fto, gradbeniki dvigal («levAters) $1.60, njihovi pomag«čl $1.12. poklftdalc! plinskih cevi $1.6m. strojniki $1.60. pleskarji $1.621/*. monterji vodovodnih cevi $1.62^, kleparji $1.60, |hk kladalci psrnih cevi $1.62^,
kamnoseki $1.76 na uro.
■
i i fii' ^firii/4 ps a vito v Franciji.
Paris, 8. jun<—Plsmonoie v Psrlzu nameravajo SMtavfcatl v konfliktu t vlado radi plače. Za<l nji petek je 1800 pismonoi stav-kaJo pet ur in poštna oblast J« takoj suspendirala njihove slui
Železniški
signalniki napredujejo
Pridobili so ns čUnstvu v svoji organisecijl In na saaluiku.
Chicago. III. — Bratovščina železniških signalnlkov ima sedaj najeto Že dvakrat tako velike prostore sa svoj glfcvnl stan, kot jih je imela pred enim le-torn.
T. A. Austin, tajnik in A. K. Lyon, pomočnik predsedniku S. W. Heltu, sta podala poročevalcu Federalističnega tiska podatke o uspeAnih kampanjah «a pridobivanje novih, Članov ln povišanje zaslužka na sapadnih, vahodnih in juinqyshodnlh pokrajinah de|«le.
Vse zspadn« železnice rasen Or««t Northern in Chicego Bastern Illinois, ki Imata kom-panljsko unijo, so povlisle zs-sluiek. Sporazum Je prliel med dnem 1. iebruarj« In dnem 1. marca t. 1. Stalna mesds za sig-nalnlke je zdaj 78 centov na uro, sa vajence p« od 66 do 67 centov ns uro. Pomočniki Imsjo po 68 centov na uro.
Vse vzhodne jtolesnlike družbo razen N«w Hsvsn, ki se pogaja. so povtšsle mezdo. Steins mesds js 82 centov ns uro. Blg-nalnlki trn t joga razreda prejemajo pa o<1 00 do 74 c«ntov, slg-nalnlkl v izrsdnth razmerah kot na Long Islandu p« po 94 o«n* tov. ,
Južne železnice, rasen Southern železnice, so pristale ns sporazum. T« plačujejo po 80, 66-71 ln 66 centov na uro, vlile Tsrmjnal v FMč[ čuje po W, *r-tr ln M ns uro.
Odksr se Je odeeplls orgsniss-cljs od Ameriške delsvske fsde-raclje zaradi jurl«dlkcijsk«ga spora, Je organlslrals slgnslnlke 100-odstotno ns Denver 4 Rio Grande želesnlcl In sdsj pričakuje organizacija, da kmalu sklene pogodbo s to železnico.
Organizacija Je jmmn&ll« svoje vrste v teku zsdnjsgs leta za približno šestnsjst sto članov. Ob času zadnje kpnvsncljs Je organizacija iUla okoli d«««t tisoč članov.
Vsaka organizacij* napreduje, ako članstvo del« sporazumno z vodstvom v korist org«nl zacije In \odstvo ns drži svojih rok križem, ksd«r J« treba delati, ampak M zaveda nalog«, ki mu jo j« odksssla konvencija. # tkii >
Tomaki, vottjo r®okik wift 0 4 ll|0 v 11 i ■
Deenlčaniki komunisti padajo e« reeto v Moskvi I« n« «Jlho-ve me»V> prihajajo Miallnov| « pristaši. .
• mmmmmmmmmm
Moskva, 8. jun.—Mihael Tom ski, kl Je bil od x«A»tka Hovjet-ske Rüslje pnilsednlk zveze d«-Isvsklh strokovnih unij, Js od-slovljen In z njim vred so Izgubili službe njegovi itjrje prijatelji, Ns njihovo mesto so priill Stalinovi pristaši. . J|B|d|fl Uveden je nov sekrstarljet, v katerege so imenovent Dogadov, Akulov, A verni k, Weinberg ln Bvrsjjnov, ki Ijodo odslej upr«v Ijsll 63 unij, v ksterih je «nejet
, _	milijonov d«nov.
be z« mesec dni. To je razks Kjlkor VM klitl,t |„K|„ d^ni.
čilo osUle poštni» nameščenca ln f||ri| v rutk| komunistični stran-
zdlj se pripravlja popdaa «Uv.L, (Hjwtriini4rt|1 Vi4)h Vsžnlh
iks. Vsi poitnl delevsl so arga	^^
mHI* nizlranl.	^	x	■
rped v aevjetake
Berlin. Z ju«, r-i Karl Schräder. urednik komunieUčnegs II-•U "Rote fehne", je bil obsojen ne leto dni sspora n« obtožbo. 4e je eb priliki prvomejsklh de-moaetrarij počival delavce ne naeilno vstajo.
V «wfcüfcl «erkvl Me vrtali za KiUj-ka taji vpad > olje.	I	kansulate
Mexico City. 8. Jun.«—V glavni] Nanking. 8 jun.--Kitajskd katedrali v Mehiškem mestu, ki «unanje ministrstvo IzJavIJ«, d« je najstarajie in največja kato ne v« nič o policijskem vpiuiu v lišk« cerkev v Mehiki, bodo vr-i">vJeUfcl konzuUt v Heroinu, tali za petrolej, ki se menda ne- Mandžurija, in da nI «k^o ^ hejs pod cerkvijo. Tako nas na časer glede odpoklice klUJsklh nje vlednl odd** tr^vin«, In- diplometov v Mc^kvl kot se gk-dustrlj In dele.	•■> vmi v Inozemskem čsSopIsju.
Mavstvo v Angliji ao pripravijo za vlada
Ma<-Donald naložil odgovornoet sa vsako kriso naaprotaiko«. Liberalci dobe priliko ss sods-lovanje. • ^
I ondon, 8. jun.—Končano ite-tje glasov Je pokazalo, da nima nobena stranka absolutne večine v novem angleškem parlamentu. Delavska stranka ima 290 po-slancev, torij! Jih Imajo 466 ln Lloyd George Ima,67; ostall Ima-jo osem mandatov. Posledica je, da Ima Lloyd George kontrolo ravnotežja. Ako se pridruži torijem, lahko prepreči delavsko vlado; če pa bo skakal sem In tja in pomagal sdsj tej ln zdsj oni stranki, povzroči zsstoj, večno krizo ln potrebo novih volitev v enem letu.
Voditelji delsvske strank« se zavedajo, da krlvds sa vsako krlso pride od nasprotnikov. Zavedajo ss tudi, da Je potrebne nekaka koalicija, če hoče dslav-sks strsnks prevzeti vlsdo In v , tem slučaju ns bo mogoče zdaj ie Izvejstl najradikalnejilh točk socialističnega programa. 8o ps mnogi problsml, zunanji In no-tranji—n. pr. javna dsls sa odpravo brezposelnosti—glede ksterih Lloyd George ne bo nasprotoval Isborltom.
Ramsay Mac Donald ja isjsvil včeraj, da ssstsvs novo vlsde pripads dslsvskl stranki, ki je dsnss najmočnejše v zbornici In odgovornost zs vsako krlso, ki se porodi Is intrig oposlolj«, ps-dd na liberalce In tori je. On Je proti temu, ds bi se kmslu vrille nove volitve. Ako J« liberalcem res zs Intsrsss ljudstv« kakor so kričali v volilni kampanji, naj sds^ to pokaisjo ln naj ns ovl-delavcev prMzvsjanJu nji*
Imajo iniciativo ip Js ns dsjo Is rok," Js rekel Mss-Donald. "Bsldwln mora sdsj obveatltl Javnost ksj so njsgovl n«m«nl. Hodba volllcev j« Jasna kaj hočejo. Povedali so liberal, sem, da Jih ne marajo. Edina alternativa >, da dslavstvo
pre-
vssmr vlado. Jas bi islel, da ' Imamo vsčino nsd vssmi strankami. sli ker te nI, se moremo ssdovoljltl s tem, ker imamo In vstrajatl glede nailh pravic."
Mohlika Morarhija ao poiajon m
Cerkev prlsna ««lavo ln vtada ko dala neke J konrenij.
«MMMMi
Mexico City, 8. Jun.—Enem*, nj« so tuksj, d« s« dolgi konflikt med katoliiko cerkvijo ln v Udo v Mehiki bili« h koncu. M«d zsstopnikl predsednik« Ollss In neksterlml škofi so v teku pogsjftnjs In neki odlični cerkve, njek Je dejsl včeraj «meriike-mu poročevslcu. kd« hosts obe stranki nekoliko impustlll In sklenili kompromis.
N« temelju nameravsnegs kom pron ilsa
odstopi cerkev od svojih zehtev, d« se spremeni ustav« In d« Im« cerkev mopo pol ned osnovnimi iolAmi. Cerkev dovoli, osirom« prizns ssds> nji zakon, ki prepoveduje vero-nauk v Jsvnlh Mah. ns drugi strani ps vlsde prlsne cerkvi, da 4ma lahko svoje privatne io-le, ki bod6 odprte ob nedeljeh se vse ona, ki Jih hočejo pohe-jati.	* . .
Nadalje cerkev odstopi od svojs zahteve, da država ne sms kontrolirati njenih poseetev; cerkev prizns podrtsvljenje cerkvenih ln drutflh poslopij pod njenim področjem. Vlada pa prizna, da samo oni duhovni, ki Jih prizna cerkev, smejo služIti v cerkvah In de imajo vso svo* bodo V svojih verskih zadevah.
stavka za petdnevelfc.
Davenport, Iowa. ^TuSSjinJI ofganlslrsni nvHiterJI vodovodnih sevl (plumbers) so ssatsv-ksli i« skraJšsnja delovnlka na pet dni In svl dnevne mezde ne $11.
i
J,.


PROSVETA
GLASILO SLOVENSKI NARODNI PODPOINI JKDNOTI
LASTNINA SLOVENSKI NAROUNI PODPOINI JEDNOTB
C«M OfiaMV 90
Rokopisi
M M WT%U)o,
Narofaiaa:	dri«?» (I sva* Chlcafft) ft4t M UU.
H Uu; Chicago Id Ctearo $7J0 m UU, ».71 n »d teto, l> n
MIT U S». LivaMi Avmm, Ckkas».
•THE ENLIGHTENMENT"
Orgs* * tkm BIotmm N«tl«Ml Bsasflt S«Mf.
OvB^hf Um Stomas Natiasal Smaft
Advftlatog r.«« «■
U altad HUtM (ascapt Chicago) and
r; Ckl^go »7A0, a»* forajga «wntri* «iAt f*c feas.
MKMHKlt 01 THE FEDERATED PRESS
m
" Datum v okUpaiu, a. pr. (May 81-192») pol« vaíaga Imana na naslovu pJS;.? fiTZm -Inrvom pouki, nnroénin.. Ponovita Jo pravoéasno,
da so vala no uitoivl U»t. _
«gMiMMM•■^l^mmmmmmmaKirtrmmmmmmtmmmmmimm^^^^^^^
PACinfhtA P0RA2ENA NA NAJVIŠJEM :	. SODIŠČU.
i rt
«OltlM
S. N. P. J«
Znano je, da je bil sprejet Kelloggov pakt eoper vojskovanje. Sprejele so ga vse države.
Ni pa tako znano po vsem svetu, da je najvišje zvezno sodišče odklonilo pacifistki Rosiki Schwimmerjevi prošnjo za drugi državljanski papir, ker je pacffistka. Odklonitev je prišla 0 šestimi proti trem glasovom. Vsled te odklonitve je tu vprašanje: Kdo na svetu bo še verjel, da je Kelloggov pakt zoper vojskovanje prišel od srca, ko ae ženi, ki je stara dva in petdeset let, nd da državljanskega papirja, ker je pacifietka.
Sodnik Pierce Butler je izdelal mnenje večine. Sodniki Holmes, Brandeis in Sanford so ostali v manjšini. Butlerjevo mnenje je to, da ne sme noben tujezemec postati ameriški državljan, ki se ne strinja s tem, da služi v vojni, ako ga pozove vlada. Po mnenju večine je Schwimmerjeva pacifistična pisateljica in predavateljica, je nasprotnica oborožene domače obramb in je kljub njeni starosti 52 let nesposobna postati ameriška državljanka.'
Večina sodnikov je rekla, da je zavedno ugovarjanje proti vojni bolj nasprotno principom ameriške vlade, kot samo odpoved za nošenje orožje. Z drugimi besedami to pomeni, da je oni bolj nevaren, ki zavedno tfgovarja vojni, kot oni, ki se brani samo nositi orožje, kajti zaveden ugovornik sploh ne mara služiti v armadi ob vojnem Času, medtem ko se oni, ki se brani samo nositi orožje, lahko uporabi pri takih oddelkih, ki ne nosijo orožja. <
Manjšina sodnikov je pa rekla, da se zdi, da je prosilka ženska višjega značaja in inteligence kot navadni željeni državljan Združenih držav. Preiskava glede njih mnenja pokazuje, da ne pripadaj nobeni zdaj obsovraženi struji, verjame v organizirano vlado in nad vsemi vladami daje prednost vladi Združenih držav.
Zanimiv je zaključek manjšine, ko pravi», da so kve-kerji opravili tudi avoje delo, da je ta dežela to, kar je in zato ni-bilo treba obžalovati, ker oni verjamejo več v pridigo na gori, kot kateri izmed nas.	/n,
Zanimivo je, da je Schwimmerjeva zmagala na zveznem apelnem sodišču. Na to je pa justični tajnik Sargent vložil priziv na najvišje zvezno sodišče. , To akcijo sta odobravali organizaciji Ameriška legija in Hčere ameriške revolucije.	'v	v »m j
Svet se bo čudil, da je najvišje ameriško sodišče godalo tak odlok. Ako bi se to zgodilo pred deset leti, ko je povojna histerija le kraljevala med nami, l>i ljudje to razumeli. Ampak danes zmajavajo z glavami. Danes je svet popolnoma drugih misli. Svet se je streznil. Spo* znal je, kakšno gorje povzročajo vojne za ves svet in po vtem svetu je v zamahu gibanje proti oboroževanju na suhem in na morju in zoper vojskovanje, od vseh strani prihajajo pozivi, da ae vojna postavi istan zakona in vrla se mednarodne konference in posvetovanja, da se najde prava pot za ohranitev trajnega mjru.
Zgodovina nam pove, da je^bllo vojskovanje med srednjeveškimi grofi, vitezi in baroni postavljeno isvon zakona. Tudi ti so se upirali novemu toku—novi ideji ta-danjega časa, a končno ao podlegli. Organisirale ao aa države in nekdanja viteška, grofovska vojska se je isprt-minjala v cesarsko najemniško vojsko, cesarska najem niška vojska pa v ljudake obvezne armade. To je menda najvišja atopnica v razvoju armad. Danes se pa dela na to, da ae vojskovanje popolnoma odpravi in se prisili države, da gredo svojo pravico iskat pred mednarodno sodišče, kakor jo mora iskati navadni državljan pred narodnimi sodišči.	i /
■t •	.	.
Schwimmerjeva je žrtev starih pfcdsodkotf in naao-rov. Se preden bo minilo sto ali petdeset let in m misel ho zmagala po svetu; takrat se bodo čudili, da as ie vojna smatrala sa potrebno zlo In da niso slavili pripovednikov In učiteljev, ki so učili 1jyristvs. ds naj se vojskovanje odpravi kot nekaj strašnega In hestijalnega, kar ponižuje ljudi na stopnico divje živali.
(Nadaljevanja ■ 1. airan i.) predlagajo. Distriktni odborniki bodo kot nckski nadzorniki in konzuli za BNPJ. K temu pove tudi, koliko ilanov imajo rame države. Pennaylvanija vodi a 11 560 ¿lani, sato jc priporočljivo, da J« diatrikt tase, Ohio 6844 članov, Illinois 6998 članov. Toda odbor ni rasdelil distriktov toliko na podlagi članetva. pobro je kajpada, da Je izvoljen za distriktnega odbornika kdo, ki je kj« v sredini ¿lanskega okolllča. Potovanja odbornikov ne bo toliko, v glavnem Je, da ti odborniki uatvarjajo dobro mnenje. Sugestija Je bila podana, da je pet takih odbornikov premalo. V spremembo k. predloženemu načrtu brat Cainkar priporoča, da bi vzhodni Michigan priključili distriktu vzhodne Kanade. Vrli se glasevsnje za posamezne distrikte. Pri distriktu glede Ohlja in Indiana opozarja brat Bregar, kako izolirana je Indiana in da so um zase vsa društva. Tudi brat Cainkar mialf, da Indiana veliko bolj teži na Illinois in Chicago kot pa na vzhod. Rasprava je zlasti glede petega distrikta, ki je preobžiren po teritoriju, a po člar* stvu razmeroma majhen. Delegat Stonich od It. 462 predlaga, naj bosta dvs distrikta, ker je teritorij preobsežen in so države po tieoč milj oddaljene.. Najmanj le eden ali dva distrikta bi se morala dodati. Brat Zaje pojasni, da odbor ni proti temu, vpra-šahje pa Je, če delegacija želi povečati glavni odbor le za dva ^ lana. Brat Crnich od It. 79 predlaga, naj bi državi Kolorado in N. Méx. bili vključeni v četrti distrikt. Brat Vukmanovich pa predlaga, naj bi bil poseben distrikt za zapadno Kanadp. Brat J>rotek naglala dejatvo, da je Kolorado oddaljeno od San Francisca 1400 milj. Brat Geshel ponovi svoj predlog prejlnjega dne, da bi se ustrojila pogorski in pacifični distrikt. Ko brat Podboj vprala, koliko članstva je po teh državah, brat Zaje čita posamezne drŽave in njih Itevilo članstva. Brat Stefančič priporoča sistem petih distriktov. Brat Pergar od It. 313 pravi, kako nepraktično je, če pride delegat iz oddaljenega distrikta, pa nima ničesar poročati. V takem slučaju pa na j bi odbornik poslal pismeno poročilo seji. Razprave se udeleže le bratje od It. 567, 76, 43, 122, 12. K predlogu, da je pacifični diatrikt zase, doda brat Kaaielec amendment, da bi temu odborniku né bilo treba udeleževati se sej. Za razdelitev v šett distriktov je bddanih 12 glasov, velika večina pa Je za pet distriktov. Da se distrikti sprejmejo, je tudi odobreno. Distrikti so, kot sledi:
OKROŽJA DI8TRIKTNIH NADZORNIKOV
i iDi&raiKT
6LAS0VI IZ NASELBIN
Ivss Molak:
'Pennsylvania
. Now York All Now Enfland States Atlantic Coast Statee
II.	DISTRICT Ohle Indiana West Virginia Kentucky lastom Mich If an Tonnoasee i * Alabama T Mississippi
Vshodns Kanada y..
III.	DI8TIIKT Northern Michigan Minnesota Wisconsin
No. Dakota .. So. Dakot«) f - jv Srednji del Kanade
IV.	DISTRIKT Kansas Missouri 4 Arksnsas
Iowa . J Nebraska Oklahoma & H Texas
V.	DISTRIKT ArUotth Colorado ' California Idaho Montana Nevada New Mexico Oregon v. Utah . | Wyoming . j „ Washington Zapadnl del itanadS

iiA

*4ftu
it
k M ■ *f K *......
~" Država Illinois ne spada k nobenemu teh okrožij, ker Jt v nji «1. urad In isvrftujojo lahko funkcije dlstrlktnih odbornikov gl. uradniki.
¿L ((j'1	i
Delegat Smrekar od It. 122 predlaga, naj bi te dittriktni nadzornik udeleževal tej. Predlog je podpiran. Brat Zaje pojatnju-je, da je dobro, čt te udeležuje dvakrat na lete tej, Vpodleg ima v delo avojega distrikta in če bo spotoben, bo tudi imel kaj poročati,
Delegatinja od It.. 102 vpraluje, kaj je,pa t pravili mladin tkega oddelka. Predsednik ji pojaani, da te uredi glavni odbor.
Brat Vldrich, v imenu odbora za plače, predložr zadevo Mla dinakega lista, ki te urejuje zuntj uredništva in urednik prejema ta to $56 na mesec. Odbor za plače priporoča, naj bi te to urejevanje vržilo pri Proavetl. Zaalllal je upravnika. Brat Malgai vpraša, če je bil urednik tam o stvari zaslHAn. Delegat od It. 168 vprala, kako to, če dozdaj uredništvo Prosvete ni moglo ure-Jevtti Mladinskega lieta, da bi ga tdaj pa lahko. Brat Oodin» avetuje, da te taalilljo le uredniki. Delegat od It. 124 mit», da to nI dalo tako hudega dela in če je glavni urednik odgovoren, naj ae le Mladinek! Hat urejuje pri Prosveti. K temu govore le brstjs od It 204, 667, brat Vldrich, ki zopet pojasnjuje, da bi bila edina razlika, samo da se v dveh mestih ne- dela, delegat od It. 9, kl pravi, da so smstrali, da so Itirje na uredniltvu za vte delo že do lanake pomladi. Nameato da bi v bodoče rabili pet ■toči pri uredniltvu, predlaga, naj raje ostane tako, kot je.
|Brat Turk od št. 132 medtem predlaga glede mladinskega oddelka, naj bi te določili kaklni pogrebni strotki tudi sa člane Ha oddtlka.
Brat Terčelj glede Mladinskega lista priporoča, če ni bilo od nikjer pritožba, naj ostans po starem. Brat Zaje pa pri tem ras-Jasnl potek razvoja pri Proavetl In Mlad i nakani listu glede na atavljenlh moči. Sprva je Proaveta imela tri urednike in Mla-dinakl Hat j# bil urajevan separatno. Ko je bila Proaveta povečana na sedem kolon, je bik» treba pol moči več ln tako je prilel k Proavetl nov urednik in Mladinaki list se Je ted*J urejevali uredniltvu. Od takrat Je urejeval Mladinaki list Andrej Kobal In ko Je ta lel it uredništva', mu je bilo poverjeno urejevanje Mladinskega llsts. Radi strotkov ae Je odbor opravičil, da nova moč dobiva manj plače in da ae sato lahko izplačuj* posebno urejevanje Mladlnakega lista, a ko se nova moč itvelba, da ae Mladinaki Mat sopet urejuje v uredniltvu. Tako pojasnjuje tudi brat Zupančič, kl mlali, da bi te oba litU t Itlriml uredniki lahko urejevala. dobiti ps bi bilo t»ba korektorja, M bi prevzel odgovor-aott ta vte korekture in tudi oglasa. Brst Zavertnik te strinja t bratom Zupančičem. Pravi, da ao Itirje uredniki dosti. 6e se Jim dods korektor, kar Je tudi bolj paatetno glede vodttva. Brat Cainkar pa na to pojaani. da bo p* korektorja treba plačati po $66 na teden, kateri te tdaj Itdajo sa meeec uvodniku Mladinskega lista. Brat Zavertnik ugovarja. M, na j pa Ae eaega urednika vržejo ven. če mialijo. da ae tako lahko izhaja s delom. Brat An-setc od It. 48 predlaga, naj zadevo uredi upravni odbor tam. Brat Zaje mu odgovori, da upravni odbor ne bo nftteaar uredil, a brst Vldrieh pravi, da odbor lahko Ae taalili urednike. ,
Brat Novak vprala radi pravi, kdaj stopijo v veljavo in pa do kdaj bodo urejena. TtAavno bi bilo vse <Me tsvržiti do 1. julija Sklenjeno Je. da jo bolje najeti Isredne meči to dovržiti delo, kot pa odlatat! t veljavnostjo novih pravil, katara stopijo v veljavo I. julija.
Odboru sa pravila, v katerem ae nahajalo brstje:' VMer. Afteah. Zaltz, Modveehek. Tekauta. se podali nosvetb odborniki In delegat je priporočila svojih druitev:
(Dal|s na 1 «treni.)
Colo. — Kakor vaako
leto tako se tudi letoa pripravlja agflno pevsko druitvo "Pre-" na tvoj letni koncert, ki se bo vrl!! dne 9. junija ob 8. uri zvečer v dvorani drultva Sv. Jožefa.
Kdorkoli je posetil koncerte pevskega drultva "Prešeren", se je vedno laskavo in pohvalno Izrazil o* njih, letos bo pa zbor "Preleren" veselo presenetil vse. Letos nastopi zbor v moškem zboru, zatem pa v mešanem zboru. Proizvajale se bodo krasne slovenske arije, tako z molkim, kakor tudi t mešrfntm zborom. .
Program bo približno ta-le:
1.	Molki zbor poje "Venec slovenskih narodnih pesmi". Zatem pride eolospev in zbor v znani pesmi "O ja, zmiraj vesel". Zatem bomo slišali krasno čelko popevko "Kje domov moj". Nato pa sledijo povrsti: "Paatirček", "Zvonikarjeva", "Sijaj, tijaj soinčice", • Mornar", "Oj, dekle, kaj ti tak žalostno" in .'•V hribih te dela dan", nato pa nad vte kratna "Hilica pri cesti ttojr. *!j 'U|
2.	Mežan ?bor poje "Sweethearts on Parade" in "CaVolina Moon", solotpev in zbor. Nato pride "En itartek je živel",'bas solo in zbor. ta pesem se bo proizvajala kolikor mogoče v živi sliki. Zatem sledijo nadvse krstni "Triglav". "En hribček bom kupil", "Ljubca, povej, po-
J vej", krasna Gregorčičeva "Na-zvezda", zatem kitica "Slo: venskih narodnih pesmi", poje ženski zbor ter nam nikdar po-zabna pesem "Oj zbogom ti planinski svet", nakar sledi "Star Spangled Banner", zopet kolikor mogoče v živi sliki. se koncert zaključi. |
Po mofem mnenju bo to eden izmed najboljlih programov kar jih Je le kedaj zbor "Preleren" podal na slovenskem odru. Radi tega se pa pričakuje naj večje udeležbe. i>rultvo "Pre^ leren" ni sebično druitvo. Je vedno etsio in tudi le danes stoji na staHtču, ds prihiti na pomoč svojemu bližnjemu: »kadar je v sili. Zaradi tega se pa tud pričakuje od naroda, ds stor svojo dolžnost, in ta je, da »e udeleži v največjem Itovilu nji hovega koncerta dne 9. junija.
Naj ob tej priliki tudi nazna nim, da društvo "Prešeren" gradi svoj novi Dom v prijaznem gorskem kraju blizu Pueb-la, Rye, Colo. Da nam je bilo to mogoče pričeti, je k temu pri pomogel eden izmed nalih častnih člsnov, kateremu je pevsk zbor tako pri srcu, da čeprav ne živi več v Pueblo, je vseeno podarit drultvu lepo sveto denarja, s tem pogojem, da si društvo zgradi lep Dom ta tvoje člane in družine, in obenem bo pa tu di odprt vsej slovenski javnosti* posebno pa našim podpornim druttvom, kjer bodo lahko od
čaaa dp časa prirejala tvoje veselice in druge tllčne zabave.
"Prešernov" Dom v RJ*> Co-lo., bo zgrajen nekako r dred meseca julija letoa. Pfttftapje bo stalo okoli oaem tisoč dolsr jev. Seveda društvo nima še Vtfega denarja skupaj, ampak te bo moralo en par tisočakov za dolžlti.
Radi tega apeliram na vso Ju goalovsnfcko javnost v Pueblu kakor tudi v okolici, da se seda gotovo koncerta udeležijo, kaj ti sedaj denar krvavo potrebujemo. Mi bomo pa tulh gledali da ob vsak! priliki ustrelemo in nasaj povrnemo. V Imena "Preloma" vas le ertkrat ulju dno vabim na nal koncert, le posebno pa vse nale rojake it bližnjih našemi n toio. opringa, uanon CHjr la Walsenburga, kjer nimate prflotnosti, da M slišali
TOREK, 4. JUNIJA
OPAZOVANJA
Prihodnji meeec bomo deliH ...	gom rek "Eigentum ist Dieb.
Prijatelja Trunka želim obve-	staM" (lastnina je tatvina)-
stiH, da bomo tocialisti prihod-	ted*i j« delitev aocUlistiinegi
nji mesec začeH deliti imetje,	>n kapitalietičnega premoženji
premoženje in zasebno lastnino	tudi resns stvar, ni nobena ku.
aploh. Ker Je Trunk tudi soda-	vwt« kako je h to reiJ0
list—sam se je priltel k pamet-	Vsi oni» ki nas ima g. Trunk u
nim socialistom — pričakujemo,	tepce in bedake, smo že pred
da bd tudi on zraven.	petindvajsetimi leti čitali in „li.
Začeli bomo najprej pri sebi,	i0cih]^h
kajti Amerika še ni Anglija, to. ^^SaSnS	h(K
rej ne moremo že danes razdeliti HV ^ .¿^r Vnozenje ! Roskefellerjevih milijonov in ™B Fordovih avtov; za te se rezer-
v i ramo za v bodoče v upanju, da	^^ č' »
tudi g. Trunk dočaka dotično le- ^J^J-^ * * ,a8t* to. Razdelimo si Uko, da g. g^^.1"". cent v ta»! Trunk dobi moje brezverske	uT, u I-1"^
knjige in povrhu še hišo, ki pa Br. hočejA° r**h'tl doi" in boTevelika zanj, ker on nima druž!"sko 8rff° ^ ki družine, jaz pa mogoče dobim	fj	^
njegov vinograd v Kaliforniji L™ ¿e do. (aH je oranžni ali mareličnl vrt, aH0'J "^ «n ^ - 80Ciat I should worry). Ne vem, kdo ± * ™	™ to j
dobi farmo Jožeta Zavertnika s ^J" hočej7°' In kokošmi vred, upam pa, da jo	• J^fWJ» bi. bilo v«.|
dobi krščanski sodrug Česen iz	f
Chicaga, ki navadno Uko kiha '^L^V^X^^ kakor g. Trunk piha, dočim Jo-	V	T''
ie morda dobi njegov fotograf-	4e n kdarKni
tki aparat. Upam, da ne bo nih- ^	Ut.Dieb8 ah ;'
če zadovoljen—in bal zato bo- ^ ^J^J ^0 f T*' d€' mo delili, da bo potem čim več
nezadovoljnosti med "pametni- SJl/Hfi^f Tpunk.^ J
mi" socialisti.	^fk ti M? J ^^
... . .	_ , ,	ki I Ce on vidi, je res—dasi v
Ali je to samo šala?	drugi veftt6f da je kž Kaj
Kakor hočete. Ce mislite, da	hočete?	■■
se prijatelj Trunk šali, kadar Torej pripravimo se na delk
razlaga socializem, je tudi naša	tev. Ko bomo s tem gotovi,"
delitev zelo groba šala. Ako pa	pojdemo vsi skupaj za g. Trun-
smatrate; da je socialist Trunk	kom po oni sod zlaU, ki leži ni
resen, kadar slovesno tolmači,	drugem koncu mavrice. In ko
da se razredni boj vrši po volji	bomo s tem gotovi, pojdemo v»
socialistov in da "skoroda nI Ate-	skupaj za g. Trunkom po lestvi
vilke pri Prosveti, kjer bi U ali	iz fontanske srobotnine v «veti
drugi ne klical itatpomin todru-	nebesa. . .
Pridite dne t. junija v Pueblo, pa ae bomo skupaj a "Pral« nomH zabavali In v njihovem krogu preživeli par veaellh ur.
Posdrav jugoslovanski javnosti v Ameriki!
J. Wm. Germ, flan pevskega Jtbora "Prtfttrtsr.
USTNICA imsmnftTVA.
Dm St. junija 1«» Je bH v8an-U Barbari. California potrta, kl Je aahteval ena jat človdkkih življenj, ¿kod* Je bilo sud deaet
t
Petindvajset let boja—zakaj?
Predaval Ivan Molek pred delegacijo S. N. P. J. dne 20. maja 1929
V tem oziru je bilo že dosti naših razmer se izcimlja nase zamujenega in zanemarjenega, kulturno, versko in deloma go-Jednotine publikacije morajo apodarsko življenje. Nada la.st-pomagati sUršem, ki vzgajajo na politika, ki se sme tako ime-avoje sinove in hčere v dobrem, novati, se lahko nanaša le m naprednem smotru. V tej kri- sUro domovino, kajti kot sen tlčni prehodni dobi, ko je javno rekel: v ameriški politiki mi ne ameriško mnenje le vedno re- moremo biti nobena stranka z* akcionarno, in prav Uko je re- (redke izjeme so bile tupa-akcionarno javni šolska vzgoja, tem v lokttlnI PoUtiki), lahko p« moramo mi sami skrbeti - ko- V0?™™ Priveski ameriških.
Ukor moremo - da bo tudi mla- ?oIit!čnih strank; Je faš« dina mislila in čutila kakor mi. tranje razmere lahko kontrol,
ramo in oblikujemo. 'To tudi
Vsi oni, ki ugovarjajo boju, delamo. Najprvo smo se začeli češ, da nimajo člani kot pota- udejstvovati vertko in gospodar-mezniki in jednoU kot celota 8ko, kar dokazujejo cerkve prvih nič koristi od te*a, so v veliki naseljencev, dslje dvorane in zmoti. JednoU ima korist, ker razna zadružna podjetja; soci-je baš tvobodomiselno načelo glno-zavarovalno udejstvovanje pogoj njenega napredka. Posa- M kaže predvsem v podpornih mezniki irnajo korist, če jo ho- društvih in organizacijah; dri-čejo, da se lahko otresejo vsaj matska društva, pevski zbori, ene forme izkoriščanja, ako se ¿agopM ln založbe knjig, knjiž-že ne morejo otresti vseh. Jed- nice in čitalnice, razsUve »lik noU sicer ne sili članou» da mo- ftd. 80 znakl našega kulturnegi rajo sprejeti novi življenski na- življenja. Ce sledimo razvoju zor, ker rc zaveda, da usiljeno tega našega notranfe-javne*a prepričanje še ni prepričanje življenja v Ameriki, vidimo naj-dotičnika. Vaakdo mora ssm prej U8pch v orgsnizacijah in spotnsti kaj je prav. JednoU de]u v verski atmosferi. To fa-samo pomaga do spoznavanja. xo Mm VAm orisal v »začetku. JednoU izobrazuje v tem sml- N0Va faza se začne t pojavom alu-	"Glasa Svobode" in utUnovitvi-
Jugoslovani v Ameriki to v jo S. N. P. J. Meja je Jaano za-svoJIhNodnošajih s splošnimi a- črtana. Kulturno udejstvova-meriškimi razmerami brez mo- nje se šele razmahne v novi do-či. Teh razmer ne moremo mi bi. Prej je spalo. Baš na «>-kontrolirati. Ce se borimo kot cialno-kulturnem polju je bil .delavci za gospodarsko svobo- dosežen nejvečjt irffc>eh. do ln indiistrijsko demokracijo, in IzobllČiil smo največjo in nsj-se moramo boriti v na splolni jačjo podporno organizacijo in fronti z vsemi ameriškimi de- obenem je bilo ustvarjenega ve-lavci vred; aami ne opravimo Kko dobrega za tamolzobrazbo ničesar. Nal boj na političnem nalega delavca. Z usUnovitvi-ln industrijskem polju mora Jo S. N. P. J. se je naše doma-bfti boj vseh ameriških delav- če, notranje življenje razklalo cev. Ml sami ne štejemo nič. in nova, napredna strujs je Lahko smo vsi Slovenci in Hr- svojo pot, ki Je popolnoma loft-vatje v Ameriki socislisti sli ko- na od one sUre struje, kstera munistl In Če smo samo ml Je ostala pri svojem prvotnem ne bo smegllkega kapitalizma življenjskem nazoru. Ta samo-nikoli konec. V tem oziru smo stoj na pot gre dalje in mi mo-tlabi, če to delavci v splošnem ramo naprej, ako nočemo iti na-slabi, lahko pa smo močni, Uko taj. Druge poti ni — in sUti so Vmerilki delavci v splolnem na mestu ne moremo, dokler ti-močni in zavedni.	rimo. Naprej ali nazaj! Hi
Vte drugače pa Je t našimi nazaj ae pravi Iti v mrtvilo it domačimi ali notranjimi raime- smrt. Torej naprej! rami, ki ao nam akupne. It teh	. (DaU* Jatti)
drugače porazdeljena. Barv« bo ista kot na starem papirju: zelena na eni strsni in črna n« drugi, razlika pa bo v itrlalnih številkah, ki bodo rmene na zls-tih certifikatih, zelene ne f«*" ralnih rezervnil. nMah !n rjav« na narodnih ban kavnih notah
^•o* papirna 11
Washington. D. C —Prihodnji prične kreftitl nov papirnati denar. Novi bankovei od enega dolarja do 910.000 bodo eno tretjino msnjži. Tiskani bodo na novem papirju, kl bo bolj trpežen In svila v njem bo
TOREK. 4. JUNIJA.
f HQS VETA:
lil
t
ZfiMSMT 9.
KQWHCIJE S. N. f.l
naiefa, avojega 'umetnike. Z besedo in melodijo, ki jo je pel nem it opernega in koncertnega odra, bo stopil tudi med rojake v Ameriki, kamor misli oditi menda junija ali julija. .
Koncert Banovca, ki je bil zadnji pred odhodom od nas, je bil dobro qbiskan ter je uspel. Dodati in ponavljati je moral več pesmi. Vnele so slasti narodne. ki jih je .priredil sanj komponist Pavčlč. profesor klavirja na našem konservatoriju. Adamič pravi h koncu svojega poročita: "Njegovega toplega, liričnega tenorja prijetne božajoče barve bomo doma prav selo pogrešali."
Ga. Lovšetova pa je imela na svojem programu same skladbe
(Nadaljeyanje « t. strani.)
Za gl. odbor: Jakob Baloh, John Vogrich, član združitvene-ga odbora Peter Geahel. član odseka za pravila Math. J. Turk. Minneaotaka Federacija SNPJ, predloženo-po delegatu društva št. 110. gl. odbornika Tony Shragal in John Gorahek, društva SNPJ v PitUburghu in okolici. Miiwauško-West Alliška Federacija društev SNPJ. Chisbolm, Minn. Federacija SNPJ v Mirinesoti. Združena društva v južnem Illinoisu, Alesh, član gosp. odbora, društva št. h 2. 6, 7, 10t 13. 14, 19, 106, 411, 33, 34. 39, 12, 49. 46. 613, 666, 60, 62, 43, 111, 678, 47. 68. 66, 69, 64, 62 k 390, 64, 66, 66 A 201, 79, 72, 76, 70. 80, 81, 82, 92, 88, 102, 137, 96, 96, 106, 109, 624. 117, 114, 118,122, 129, 132, 119, 142, 147, 166, 669, 168, 170, 466 & 636, ,72, 228, 163, 481, 172, 174, 197, 200, 204, 206, 216, 226, 287, 226, 232, 820, 326 & 406, 190, 346, 234, 262, 267, 572, 284, 288, 601, 263, 289, 292, 296, 32, 422, 113, 227, 266, 316, 317, 326 & 406, 836, 120, 326, 372, 304, 344, 388, 386, 396, 478, 491, 403, 427, 434, 649, 618, 682, 626, 696, 668, 124, 338, 216, 218, 658, 198, 204, 284, 394, .66, 478, 667, 631, 632, 610, 669, 308, 387,
344.347.299,642,694.668.623,604.	. .JJBPM ... , . _
Delegat Pleshe od št. 118 vpraša glede upravnih stroškov, da *73tS£!*L» J I? nj\b;ral*i! bi bili mesečno priobčeni v Prosveti. Pravi, kako važno je. da se podaja celokupno izvestje o rsčunih. Tozadevno stavi tudi predlog. Brat Novak nato odgovarja o finančnih poslih. Priobčeni so računi preglednikov, kar vzame precej prostora, torej če se priobčajo izdatki, kot priporoča brat Pleshe, naj bi se tiskali računi preglednikov kondenzirani. To je radi prostora v listu. Brat Pleshe sprejme k svojemu predlogu tozadevni dodatek. Tudi brat Turk se strinja in poroča, da de je to že vršilo ter da so priobčali, ko je bil on tajnik, klasificirano vse sodnijske stroške. Ko je on pustil službo, da ni bilo več tega, temveč stroški so bili priobčani skupno. On podpira predlog, da se v listu podrobno priobčajo vsi stroški. Brat Novak odgovarja, da se v tem pogledu, kar je on zraven, ni nič spremenilo in očita bratu Turku, taka j reflektira vso zadevo nanj. Brat Zaje istotako pravi, da bi brat Turk na smel reflektira ti- na Novaka. Dejstvo je, da so se strolkj tak« priobčali, ko je brat Richard Zavertnik prihajal kot nadzornik # zahtevo po takem priobčanju. Jn s tem, da se je zelo zameril. To povzroči precej protestov in šuma v dvorani, očitki gredo proti predsedniku, da nekaterim ni dal besede, da bi se zagovarjali, toda ura je pet in seja je zaključena.
Predlog brata Plesheta sprejet.	•<
Andrew Kobal, zapisnikar. Vincent Cainkar, konv. predsednik.
V	Joseph A. Siskovlch, konv. tajnik.
Ameriki za časa svojega bivanja preko oceana. Ze kot tak import je bil spored vsekakor zanlmii in nam je pevka pokazala mnogo novega. Pesmi so pridobile zlasti z načinom, kakor jih je pevka interpretirala.
Premijers Izvirne alovenake
KAKO PONAREJAJO DUHOVNIKI VINO.
(Isvtnio.)
Maribor, 7. maja 1929.
Danes je bila pred mariborskim okrajnim sodiščem na zatožni klopi duhovniška vinarska zadruga iz Melja v Mariboru in njeni voditelji: profesor Alojzij Rezman. kaUhet na gimnaziji, kaplan Franc HrasteU» !pod-ravnatelj klerikalne tiskarne v Mariboru in nekaj odbornikov dotične "vinarske" zadruge. Proti njim je državno pravdništvo
vložilo tožbo radi ponarejanja, jim n| nedovoljenega, kot dušni
vina, zvanega muškatelec.
Zanimivo je, da je ovadbo vložila'Milka Pihlerjeva, bivša na-čelnica mariborskih Orlic, klerikalnih telovadkinj. Ona je v ovadbi navedla: Meseca junija 1928 se je vršila odborova aeja Osrednje štajerske vinarske zadruge, pri kateri je naročil kaplan Franc Hrastelj odborniku zadruge Ivanu Lorbeku, naj poskrbi za ponarejanje muškatel-ca primerno količino špirita, ki ga bo dobil pri zagrebški tvrdki Arko. Lorbek je rea na to naro» čilo potoval v Zagreb, da preskrbi nabavo vinskega cveta. Franc Hrastelj je bil torej dobro poučen o ponarejanju muškatel-ca in je s tem soglašal. Odbornik Košar pa je za ta namen naročil tudi večjo količino sladkorju. V jeseni 1928 Je U "vinska tvrdka" ponaredila 80 hI muškatelca s tem, da je dodala vin-Hkemu moštu okrog 1000 kg Hladkorja, ki ga je dobavil vele-trgovec Schmidt, in okrog 170 litrov špirita, kupljenega na ime Ivana Lor belca, ter,okrog 40 kg očiščenega besgovega cvetjs in dozdevno še drugih primesi. Tako narejenega muškatelca Je zadruga prodajala goetllnlčarjem v mariborski okolici. •
Na razpravi sta izvedenca, tako inž. Mohorič kakor inž. dr. Cazafura izrekla avoje strokovno mnenje o sestavi muškatelca. Inž. Mohorič je Izjavil: . Muškatelec je na poseben na* čin predvsem v mariborski okolici pridelsno vino is muškatne-gs grozdja. Tak muškatelec ima poseben, naraven vonj in osobito okus po muškat nem grozdju, ker mora tak mošt ležati kot mošt dalj čaaa na zmaščen i h grozdnih jagodah. Preiskani vzorec pa nima nobenih ter lastnosti v po-polni meri. marveč le približno diši pe muškateleu. Ker pa ae Je to ponarejeno vino stavilo v promet pod znamko pristnega muškatelca. Je kaznjlvo. "
Krtek o je Izpovedal drugi ts-Vrdenec Inž. dr. Časa/ura Vino diši po muškateleu. okusa pa ni-
ma kakor ga ima muškatelec. Priče samfe so deloma potrdile navedbe obtožbe, ter je priča Pihler celo navedel, da se je začelo s ponarejanjem 1. 1927.
Obtoženci se sicer predlagali druge izvedence, češ da sta ta-dva napačno ocenila muškatelec, Rodišče pa je razpravo prekinilo s trditvijo, da je že dovolj dokazano ponarejanje. Razprava oa je preložena, ker so obtoženci in zagovorniki odklonili sodnike in izvedence. m v»
Jezuitsko vzgojeni ljudje se res podstopijo vsake stvari. Nič
pastirji skrbijo za to, da servi rajo ljudem ponarejeno pijačo, ki prinaša njim dobiček. Kšeft jekšeft..1.
v Dva aollatovaka koncerta.
Ljubljans.
Dne 1L maja je imel koncert tenorist naše opere Banovec. par dni nato pa je imela koncert gs. Lovšetova. ki se /e bila pred tedni vrnila s svoje turneje po A-meriki. Oba koncerta je kritika zabeležila kot uspeh.
Banovec je prvi tenorist naše opere ter je v mnogih operah dosegel lepe uspehe. Mlad je in se razvija venomer v čim dalje boljšega pevca. Na svojem koh-certu v pondeljek je pel umetne In nerodne slovenske pesmi. Skladatelj Emil Adamič je napi-sal v svojem poročilu o koncertu tudi sledeče besede:
"V pondeljek zvečer je v Filharmoniji priredil koncert slov. umetnih In narodnih pesmi g. Banovec, reči moram z zelo mešanimi občutki, bivši tenoriat naše opere. Vem, d^je namenjen za nekaj Čaaa v Ameriko, slišal pa. sem tudi, da se je obvezal za Češkoslovaško. Bodisi tako ali tako: Mlad. podjeten, ukaželjen Je še In tujina bo zanj izvrstna šola. Ko se vrne, vedel bo on in vedeli bomo mi šele njegovo pravo cen^Na njegovem umetniškem potu pa mu želim najlepših uspehov."
Tenorist Banovec se Je torej omočil zapustiti za nekaj časa našo opero in naš koncertni o-der ter oditi ven, iz domovine, v tujino, ki bo po mnenju komponista Adamiča sanj. mladega in ukaže! J nega najboljša šola. Gre. da se vrne. gre, da se nauči kaj novega, da pridobi na svoji gU4-beni izobrazbi in da ae vrne. Tega smo veeati. Zakaj u ver Jen i smo. da ea vrne kot še večji u-metnik. kakor smo ga imeli priliko sUlatl toliko večerov t ši operi. In še pojde v Ameriko ter obišče tudi naše rojake, ga bodo U poadravili z kakor hitro bodo v njem opazili
Ljubljana.
Dne 8. maja se je vršila v o-pernem gledališču premijera izvirne nove slovenske opere , Črne mask$", ki jo je na Andrejeva tekst uglasbil Marij Kogoj. Po dolgem času je to prva slovenska opera zadnjih let. JCot tak je treba ta dogodek zabeležiti.
Leonida Andrejeva dramo "Črne maske" je pred leti poslovenil Josip Vidmar, V narodnem gledališču jo je hotel vprizorlti režiser Putjata. Ker zahteva drama muziko kot spremljavo nekaterih mest in ni bilo mogoče dobiti partitur iz Rusije, so poverili sestavo scenske muzike komponistu Marija Kogoju. On je začel komponi-rati in napravil Iz drame — o-pero, iz scenske muzlke celo operno psrtlturo. Dramski režiser Putjata je umrl,v drame menda ne mislijo uprizoriti, jiač pa smo za sedaj dobili pre-mijero opere "Črne maske".
Opera je bita že par let na programu. A ker je glavna partija silno obsežna ln talka In so se barltonisti pri naši operi precej menjavali, nI bilo mogoče naštudlratl do letošnje sezone. Letos je začel študirati psrtlturo glavne vloge vojvode Lorensa baritonist Primožič ter tako o-mogočll po večmesečnem študiju premijero opere.
Opera je bila včeraj vsa razprodana, vse gledsllšče je/ bilo zasedeno, dokaz, da se je publika zelo interesirala za novo naše operno delo. Beležiti je uspeh. Več o operi bomo poročali po reprizi, ki pa se bo vr« šils šele Koncem maja, ker je operni ansamj>el odšel gostovat v Dalmacijo.
Razsodba v procesu Gabrijela Brnita.
Ljubljana, 2. maja 1929. . Razprava proti zagrebškemu mesarju Gabrijelu ftmitu, ki je obtožen, da je 1. decembra stresaj na policiste v Zagrebu o priliki demonstracij, se Je 29. aprila končala s tem, da se razsodba izreče naslednjega dne.
Razsodba ae je proglasila 30. aprila. Sodišče se Je IsJsvllo zs nepristojno za presojo te zadeve ter Je vrnilo predmet sodnemu stolu v Zagrebu, kl naj uvede redno ppstopanje pred rednim sodiščem. 8 tem je sodišče naglaallo, da se je preprt» čalo, da se obtoženi ni pregrešil t nobenim dejanjem proti državi ter radi tegs ne spada pred Izredno državno sodišče.
Tako je potekja prva razprava pran temilrfavnim sodiščem, ki so j^Tirvataki "sudije" Is prevelike gorečnosti poslali v Beograd, kl ae jim je pa revan-širal s Um, da jim Je obtoženca in obtožbo — vrnil. Hud poper ta zagrebške eodnlke.	_
Dalmatinsko obal so obiskali smeriški turisti. Dne It. maja so bili na SuŠaku s ladjo Iz Amerika. Na SuŠaku so ostali dva dni, nakar so prepotovali hrvaško Primorje In Dalmacijo vse do Boke Kotoraks. V Dalmacijo prihaja vsako leta mnogo ameriških potnikov — izletnikov, ki skapno najamejo velike ladje, kl vzbujajo med našimi Primorci mnogo zanimanja ter sprejemajo tujce a vso gostoljubnostjo. Tujci pa ee tsši zadovoljni s našimi kraji In Ij idm.
Detektiv *mdt*ril pol milijona.
Beograd, 11. maja 1929.
Pred dvema dnevoma sa, je razgtfaik neka afera s detekti
vom beograjske policije. Policij ski ursdnlk Žarko Radulovlč je ukradel is blagajne na policiji pol milijona dinarjev ter pobegnil. Pred pravoslavnimi velikonočnimi prazniki je zaprosil ln dobil 7-dftevni dopust. Prodno je odšel na dopust, je odprl blagajn^ ter ukradel denar. Ker jr bila velika noč in je vrhu tega imel še fcedjn dni dopusta, je i-mel dovolj čaaa pobegniti Čez mejo, kamor ja gotovo odšel. Od ukradenega danarjs je pripadalo 420,600 dinarjev konkursnl masi Svetolika Saviča, dočim je ostanek isviral iz rasnih taks itd. Blagajno je bilo treba odpreti z dvema ključema, katerih enega je Imel Radulovič, drugo ključavnico pa je moral ali sam ali pa a#pomočjo kakega ključavničarja šiloma odpreti.
Za detektivom je izdana tiralica. Tako bodo detektivi lovili detektiva . . .
Z alkoholom «morili. — Alojzij Struna iz (Jaberja pri Stični, star 40 let, aa je v nedeljo vračal od neke druAbe. Prišel je mimo gostilne, pred katero je stalo vič znancev. Vprašal jih je, ali dajo kaj za Žganje? Kupili so mu pol litra špirita, ki ga Je iz-pil v dveh pollrkih. Kupili so mu špirita Še pol litra in nato Še oaminko. Domov je še lahko prišel, doma pa ja obležal in drugi dan, v pondeljek popoldfte umrl, ne da bi se prej ssvedel. 2e večkrat smo zabeležili take ponorele slučaje. Če nič drugega, to vsekakor Je podivjanost.
Smrtna neareča na Jentnlcah.
Včeraj, 7. maja med peto in Šesto uro zvečer jo na Jesenicah med kolodvorom in Cufarjevo gostilno povotil lesni trgovec is Dobrave Anton Kunčič s moto-clklom upokojenega finančnega kontrolorja Karla K<*a, ki Je o-stal na meatu mrtev. Kako je prišlo do nesraše še ni ugotovljeno. Pozrfo zvečer je prišla na mesto nesreče komlsijs, da ugotovi dejanski st^n.
ILa« tm ImUaLa VmIIbs riMf IZ JIHJvM ArljlM
V	Trstu Je bilo v aprilu rojstev 898, smrtnih primerov 389; v marcu je bflo rojstev 818, umrlo je 610 oaab. «Diference snaša pri rojstvih manj 16 In pri smrtnih primerih inanj 171.
V	Opatiji so viled letošnje ek-• trem ne žime hudo trpeli številni nasadil Po vrtovih sekajo drevje ln mečejo proč upsdle rastline. Proti temu se je postavil podaš tat in razglasil, da se mora vaaks nameravans odstranitev drevja Iz nasadov prijaviti občinskemu načelništvu, katero bo razsodilo, ali se odstranitev pripusti ali ne. Pode* Štat povdarja, da ja neobhodna potreba. <U obdrži Opatija svojs vrtove.
Pet otrok je bilo ranjenih v Gradežu od eksplozije neke pa-trone. ki. so Jo našli na vrtu In razbijali po nji. Poškodovani so posebno po obrszu. Enegs so oddali v tržaško bolnico.
821etnl posestnik Fran Furlsn v občini ftptarjt Je snsžll svoj revolver. Mislil Je, da ni v nJem nobenega naboja. Ali nenadoma je počilo 4n furlan se je zgrudil, zadet v aree, mrtev na tla.
V	Tržiču se Je vršilo veliko zborovanj» delavcev Iz tamošnje ladjedelnice. Domeneghlnl, predsednik delavskih sindikatov. Jim je oblJubfLnovs pogajanja za sestavo delovne pogodbe.
Kako io naš živelj Izseljuje: Z Vogrskftga v Vipavski dolini jih je čez $0 zapustilo zs vedno svojo domovino. Iz Kubeds v Istri: Dva tpaU sta odšla v Južno Ameriko. Bdetji pisal, da je že dobil delo, Drežnlca v Gorah: Zaslužka al, zato Je več ljudi odšlo v Ameriko Pišejo, da so Um zadovoljni. Zagorje ha Pivki: Nekaj fantov Je šlo v Argentino. Pa nič kaj dobrega ne pišejo Šempeter na Kraen: Pretekli teden je Hb precej fantov v Argentino In eden v severno Ameriko po srsčo. fttanjel ne Krasa: Fantje naa zapuščajo. Kmalu ne bo ostal doma drag kot tisti, ki prav ne amre «opustiti rodne strehe. Plaalna pri Vipavi: Prvo peročMo o iaeelJeneJJi treba popraviti: V resnic! jih je: v se-verni Ameriki 64, v Franciji 2. v/JuM Ameriki 7, v Jugoslaviji 30.
Potrt«! hvoSttka ioNih taksijev
Dvajaet dolarjev zaalužka na U-i den In štlrinajat ur dnevnega dela.
New York. N, Y. — Neki is-vošček žoltih kebov je potoži) poročevalcu Federallzlranega ti-aka svoje potežkoče.
Dejal mu je: Mt nismo orgs nrzlraoi. Delati moramo štirinajst ur na dan in sicer od 7. zjutraj, pa do devetih stečer. Srečen sem, Če zaslužim dvajset dolarjev na teden. Tu so všteU tudi napojnine.
Ta kompanija ima 200 kebov v New Orleansu. To Je trikrat toliko, kot jih je twtoa. To je vzrok, da moramo križarltl okoli po ulicah In loviti pasallrje. Kompanija nas pa odslovi, ako imamo veliko mrtvih milj.
Sprejeti moram Uke rasmere, kajti denar potrebujem sa pre-hranitev. Dostikrat se moram tudi spoprijeti s sirovlnami, kl nočejo plačati voz ni ne.
Oni dan je stopil v vozilo neki pijanec. Plačal bom Ukole, je rekel, In skočil iz vozila. Prejel nisem centa voznine od nJega
J ^	Taka prošnja je "(
reKanju je plačal.	Ha%,u» u	in m.,M
"Čakaj," Je rekel. Potegnil Ja Iz žepa samokres. Ta ssmokres
je oddal v zsstavnjco za šaat dolarjev. Dal ml je dolar 86 centov in me pogledal Uko grdo, kakor da bi me hoUl prebost! s očmi, ko mt je Izročil denar,
Sodnik dobil Hearatovo nagrado glade prohlblcije. Chicago.—Hesrstov! listi so v nedeljo naznanili imena zmagovalcev v tekmi za ns j boljši načrt, kl reši problem prohlblclje. Predloženih Js bilo 71,248 načrtov In prva nagrada v vsoti 126,-000 Je priznana Franklinu Chase Hoytu, predsedniku mlsdiflike-ga aodlšča v New Yorku. Ostale tri nagrade po 96000, 12000 in 91000 so dobili general Albert C. Dalton v Washingtons kapi-Un Thomas W. Therklldsen v New Yorku In Jsmes B. Quin-lan, kontraktor v Alhambrl, Cal. Vsi štirje zmagoviti načrti pri-poročajo zatrtje žganih pijač in dovoljenje vina ln piva kot edino
praktično rešttev.
■ ■■ ................
Zenaks. rešena am rti na vešaNh,
r«vrinil ptrmii
, Ob tem letnem času je priseljeniška oblast preplavljena s prošnjami sa povratna dovoljenja (permit to reenter). Teh prošenj je prsvssprsv vedno mnotfo 120,000 do 140,000 ns leto, ali sc-daj jih je največ.' V tednu koncem aprila je priseljeniška oblast prčjela 4200 prošenj, kar znaša povprečno 700 na dan. Skoraj vsak dan priseljeniški urad vrača povprečno kakih sto teh prošenj v svrho popravka. S tem ne čas zsmudl in stvar provsroča sitnosti toliko poedlnou kolikor priseljeniški oblasti. Priselje-niško oblast zsto opozarja, naj se prošnje vlagajo i malo več pažnje.
Najbolj navadni pogreški, kl se pri tem vršijo, so:
1.)	Prosilec Je pozabil podpisati svojš Ime na obeh fotografijah, ki jih mora priložiti prošnji, aH pa jih je netočno podpisal. Inio mora biti napisano čas sliko, aH na čez lice. Vallc jasnim rutvodllom, mnogi podpisujejo ivoje ime na obratni strani aH pa sploh ne podpisujejo.
2.)	Mnoge projnje niso pra-
no
affi-
davlt" if prosilec jp mora podpisati pred javnim noUrJem ali drugim javnim uradnikom, ki Ima pnvtoo zaprisegati stranke. NoUr mora podpisati ln pritisniti svoj pečat. Mnoge prošnje so brtz podpisa noUrja. Pri nekaterih js noUr pozabil na pečat.
V navodilih Jt Jasno reče-no, ds treba v prošnji navesti zadnji prihod v Združene države. Mnogi Inosemcl pa tahte-vajo "parmlt" na podlagi prejšnjih prihodov ln s Um la kom-pllcirajo rešlUv prošnje.
4.) Ddštikrst se "porjmKM ne izda, ker Mtnam potnikov nar-nlka. s katsrim je prosilec baje prišel, ns Izkazuje njegovega Imena. V Uklh slučajih se ne da ničesar stor 11\ Prosilec Je gotovo oaveedl v prošnji, kar najboljša ina. Naj se posvetuje a
»matral kot da bi pretrgal "nepretrganega bivanja" v Združenih državah. Kaj pa je začasni odhod T O tem se sodišče odločevala različno, v glavnem pa se je smatrala odsotnost od več kot ftest meaecev kot nekaj, kaj prt-trga nastanjenost.
Dne 1. julija stopiv veljavo nove bpremembe \i naturall-zactjskemu zakonu. Te spre-membe med drugimi stvarmi n-vedejo enotno prakao v pogledu pomena račasne odsotnosti. V glavnem se bo odsotnost cj kvečjemu šest mesecev smatrala vedno kot začasna in ne bo pretrgala nasUnjenoeti (rvsi-dence.) Kdor se Je torej v petih letih pred nsturaHšaoljo oddaljil od Združenih dritav vsaki-krat za ne več kot šest meječe v/ ne bo Imel nlksklh sitnosti gle-de naturalizacije; smatralo se bo kot da bi bil tukaj ostal vseh pet let. Ako oaUne v inozemstvu več kot šest meseeev, aH manj kot eno leto, bo moral prosita dokazati, da je Imel Uhtne rasloga, zakaj je osUl v Im>-lematvu \eč kot šast mesecev. Ako je Ukom svoje odaotnoiU (od več kot šest mesecev aH od manj kot leta dni) sUnoval na le v svoji rojstni domovini» marveč tudi v drugih inoaem-sklh deželah, se bo v vsakem slučaju njegova odsotnost smatrala kot začasna. Vsaka odaot-nost pa za več kot leto dni se bo smatrala kot taka^ kl prekinja naatanjenoat v Ameriki. Inoaa-mec bo moral po svojem povrat-ku čakali nadaljnlh pet lat, predno sme zaprositi zs naturalizacijo. Da se Je povrnil s per-mltom, prav nič ne pomeni v kolikor so tiče naturalizacije.
Pristojbina sa permit znaša 98, Ko inozsmec zaprosi aa permit, mora priložiti Istočasno poštni aH Rgpreas Monejr Order m ta znesek. Vilic Jaanlm navodilom v tiskovini, mnogi po- • šlljajo denar v gotovini aH s privatnim čekom. - Vse tabe polt-Ijatve se ne sprejemajo In se vračajo prosilcu s navedbo, naj pošlJt denar na predpisani način, Ako človek aahtava permit tudi za ženo ln otrobe, treba po-
Chlcago.Mrs. Catherlne Cassler, kl Je bila pred dvema letoma obsojena v smrt ns ve-šallh radi zapleUnoati pri nekem umoru In kl Je bila potem oproščena pri ponovni obravnavi, je bila pred par dnevi aretlrans na obtožbo novsga umora. Ovadil jo je njen ločeni soprog Trumsn Caaslsr, kl je Informiral policijo, da je njegova žena ustrellls dekle, CammeoUJo SouUr, s ka-Urd Je on živel, ko Je bila žena v /sporu._
Junijska iIma.
Chlcago. — Letošnje pijano vreme, kl ga že od !. januarja prav pošUpo lomi, ae Je a prlh* dopi junija spat postavilo na glavo. Zadnji teden Je bila vročine blizu 90 stopinj, da eo IJad-Je umlrsll, v soboto je pa Čez noč Umperatura padla brat mslegs 60 stopinj. Bilo js samo 11 stopinj nsd ledlščem ln Uko mrzlo, ds so Cikažanl oblekli zimske suknje. _ ^
mavknjafi šeleaaalavbnl deUvel
Chlcago. — Voditelji železo-stavbnih delavcev, kl so v sobo-to zssUvkall, so v pondeljek konferlrall s podjetniki. Unija zaftUva zvišanje meade na 91.62H na uro, podjetniki pa ponujajo 91 M**. Reden j. ča Je 91 60,: Okrog 8000 delavcev Je v boju. Delodajalci za-htevsjo, ds se spor poravns s raznodiščem.
Harrow gre v Nemčijo
Chicago. — Clarence Ofcrrow. znani alovsčl odvetnik In ffl<*«of, je včeraj odpotoval a svojo soprogo v Nemčijo, kjer se nastani sa tri mesece v toplicah Nauheim, da si utrdi svoje sdrsvje.
JÜMUI
katere je ladala In lam na Književna matica i. M. t. J.
Naroči al
nri lateHi soootnlkl sli nst eebna prošnje aa .vsaka» eiana ^ÄlÄrimlte -?šine. Ravno Uho treba po-
sa ugotovi, kje Je vzrok pogrt» Šks.
■Drugs stvar, kl jo prosilci dostlkrst pozabljajo, js, da tre-b. vposlafl prošnjo najmanj ^^
trideset ^n! pred odhodom, ako naj se permit dobi pravočasno. Poprej so se ti permit! pošilja^ jo prosilcu po pošti, tudi ako je bilo saprušeno, sa nJim v sUrl kraj. Sedaj Je io odpravljinto. Prosilec mora sam osebno Iti po permit mi priseljeniški urad, nsvsden v prošnji. Permit ae ne Izroča nikomur drugemu kat prosilcu samemu, ko Je ddkasal svojo IdentlUto. Le v Izjemnih slučajih «p permit pošlje sa njim v sUrl kraj, ali v tem sločaju al more prinkrbetl pred odhodom odobrenje s strani priseljeniške» gs urada; kjer bi drugače dobil permit.
Povratni permit velja navadno sa šest mesecev, ali se dosti* krst izdajo tudi za krajšo ali za
iiljšo dobo. Kezun Uga se vc
svnost permlU more ob dobrem vUmeljevanju podaljšati. V Ukem tfučaju treba pred zapadlostjo Izvirnega permlU pl-sati generalnemu priseljeniškemu komisarju v Waahlngtonu za podaljftanjs. S U prošnjo treba poslati tri dolarje potom InUrnatlenal Money Order na Ime: Commissioner General of Immigration. Ako inosemec navede Uhtne vzroka sa nadaljno bivanje v inozemstvu, mu permit podaljša.
Glede uradnegs dovoljenja sa Inozemčev bivanje v Inosem-stvu pa treba opozarjati na ne-kaUre zmedene poj»"*. W pre-v lad u jejo glede pravnega učinka permfU. Permit se tiče pri-aeljenlškefs zakona, naturalizacije^ sakon pa Js druga stvar. S podaljšanim permitom more Inosemec oeUti v Inozemstvu to-dl čet leto dni, dve leti ali morda še več. Permit, doklfr Je v veljavi md garantira, da se bo povrnil kpt povratni priseljenec is ven kvoU. To pa Je tudi vse. Z nstursllsarijo pa je druga stvsr. Naturalizacijski zakon predpisuje, da mora prosilec za naturalifacijo sUnovati neprenehoma v Združenih državah tekom petih let pred vMItvijo prošnje. Začasni odhod se nI
sebnega Money Ordre «a vsako prošnjo. Mnogokrat ljudje pošiljajo Money Order sa akapnl inesek. Tedaj sa prošnje poši-To vse pomenja sa-
Steklenice v morju. Meteoro-
loglčnl urad angleškega mlnl-strstvs za zračno plovbo Je organiziral obsežno in aelo zanimivo akcijo za raaiekovanje morskih ukov. 8 494 bojnih ln trgovinam ladij spustijo vsak dan eno sUklenlco ,v morja vsega sveta. Steklenice so herme-tlčno zsprte In vsebujejo samo luišček papirja s datumom, krajam, kjer so bila spuščena v morje, In naslovom navedenega urada. Kdor ulovi Ukšno sUklenlco, odpošlje papir, kl ta prej še primemo Ispotnl, v London. Od Um mu plačajo vse eventualne strošks.
Mnogo steklenic Je opravilo prav iolgo pot, preden so jih našli. Tako so našli steklenica, kl Je napravila 4060 km poti v 434 dneh i» Tihem ocenu, prodan so Jo našli ob severni sv. strelski obali. Z mane ladje "Celtic", kl Js nssedla lanskega decembra ob Južni Irski obaH, so spustili ateklenlco 20. Julija 1927 bllsa Newyorka. Pred kratkim so Jo ulovili ob frsncoskl obali. •
tlšaljen pea. Na vrtu neke pa-ritk« reetevreeijo Je sedel «a-spod in se s svojim psom (skoai trebuh) Uko-ie pogovsr jal: "Kaj ty>š pa daaes Jedel T* "Br-žolo s pečenim krompirjem." — 'To Je predrago sata. moj dragi." ~ "Naj bo pa zopet kuhana govedina." — "Dobro; treba je biti skromen." — Vsi okoli asd* #1 gostje so pogovor začudeni poslušali. NeU meščan ja pa stopil h goepodtf In ga vprašal: "AH J» pre na prodaj T — "Je, toda drsg Ja. 8006 frankov." — "Dam 4000, če ml Jamčite, da Je paa zdrs v. V varleUja ml bo kupnino k mahi odatušll." Kupčija se J t sklenila. Parišan fo odštel denar. Ko pa je prijel paa za ovrstnik, da bi gn odpeljal a seboj. I* pes Jezno za renčal: Čakaj, nehvaležne*, sedaj lw al me prrdnl. nikdar več


~ *tosfi*s
Anion Cehov,—U—a:
Kaj prfpoitiij« HalaNfa VMpirovna
Pred devetimi leti proti večeru, ob 6asu košnje, «v« jezdile s preiskovalnim sodnikom Petrom Sergjejičem ns pošto po
pisni»'
Vreme je bilo jssno. Ko pa sve se vračale, je začelo K r meti, in-težki preteči oblaki so se hipoma vzeli od nekod in se zbirali nad nama.
Toda te sva bila doma. Nala hiša in vaška cerkev, vsa bela, se je te bleščala pred nama. Visoki, Vitki topoli SO lefietaU V vetru. Diialo je po dežju in po-koleni travi.
Moj spremljevalec je bil vee razigran in tidane volje. Smejal se je in telit: "Kaj," je dejal, "ko bi bila naletela na poti srednjeveški grad, ves zapuščen in poraščen z mahom. Tam bi bila vedrila, končno pa bi v naju treščilo."
Cez polje Je savel prvi val. Veter je zapihal in v vrtincu se je dvignil prah s ceste v zrak. Peter Sergjejič se je zasmejal in spodbodel konja.
"Divno," je vzklikal, "divnol"
Njegova razposajenost se je prijela tudi mene. Misel, da bom takoj premočena do kože, in da morda trešči v naju, me je silila na smeh.
Vsa zasopla sva prijezdila na dvorišče. Veter se je polegel in že so padale debele kaplje nA streho in tla.
V hlevu ni bilo nikogar. Peter Sergjejič je sam razuzdal
konja, ju vedel v hlev in privezal k jaslim. Čakajoča nanj, sem stala na pragu. Ifottf sena je bil tu opojnejšl nego na polju. Vsled temnih oblakov je bilo skoro mračno.
"Sedaj je zares treščilo," je vzkliknil Peter Sergjejič, ko je vnovič silno zagrmelo, in stopil k meni.
Stal je poleg mene na pragu in me gledal. Se je bil zasopljen od hitre ježe, naglo je dihal in čutila sera, da me požira z očmi.
"Natalija Vladimirova," je dejal. "Kaj bi dal, da bi vas smel vedno gledati; čudovita ste lepa nocoj"
Njegove oči so me prosile, bil je bled, na bradi so sa mu svetlikale dežne kaplje, in zdelo se mf je, da me tudi one zaljubljeno
bil* rada gledala v njegove jasne oči in ga poslušala.
"Vi molčite? — Tudi prav!" je dejal. "Le molčite!"
Meni je bilo prijetno. Veeelo nem se zasmejala in stekla v plohi proti hlŠl. Tudi on se je smejal In mi velikih, hitrih korakov sledil.
Hrupno, kakor dva razposajena otroka, mokra in vsa zasopla sva drvela po stopnicah in planila v sobo.
Oče in brat, ki nista bila vajena mojega smeha, sta me začudeno gledala in se tudi smejala.
Oblaki so se razpodili, grom se je oddaljeval, a na Petrovi bradi ae se še vedno lesketale dežne kaplje. Pel in žvižgal je ves večer. Glasno se je igral s psom In se podil ž njim po sobah, da bi bil kmalu prevrnil strežaja, ki je nesel samovar Pri večerji je s slastjo jedel in se šalil, češ. da čuti spomlad v ustih, ČC ugrizne pozimi v kislo kumarico.
V svoji sobi sem pozneje od prla okno na stežaj, preden sem se vlegls. Nedoločen občutek mi je objel dušo. Zavedala sem se, da sem svobodna, zdrava, odlična, bogata in da sem ljubljena. Toda povsem mi j« bila pri jetna zavest, da sem odlična in bogata.	. . *
„	----~------t. i Hlad, ki je prihajal skozi od
bila sem odrvenela. In nisem prto okno v sobo, me je zazibal
gledajo.
"Ljubim vas," je dejal, "lji* blm vas in srečen sem. da vas smem gledati. Dovolite mi, da vam povem, da ste ml nad vse draga, dovolite mi, da vas vedno gledam."
Čutila sem njegovo pbčudor, vanje. Zrla sem v njegov ožafr jen obraz, poslušala *jfgov gia#,
se mogla ganiti. Brea konca bi
v prijeten polsen. In v tem pri-
F. M. DeHsJsvsMJt
ZLOČIN IN KAZEN
v fefftih d«Mh s Poslovenil Vlsdfaair
"Jutri Večer ga peljem na lzprehod!" je sklenil Razumihin. "Najprej v Jusupov vrt in potpm v Kristalni dvorec."
"Jas bi ga jutri ša ne vodil, sicer pa — nekoliko — no, bomo videli."
"Oh, škoda, danes prasnujem selitev, kakor nalašč; tudi on bi bil lahko poleg. S«j bi lahko ležal med nami na divanu! Ali prideš ti?" je vprašal Rasumihin Zosimova. "Le glej, da ne posabiš, saj si obljubil!"
"Morebiti pridem malo kasneje. Kaj pa si pripravil tam?"
"Nlčeear posebnega: čaj, lganje, par sla-nikov in pašteto. Zberemo se sam! vfanci."
"Kdo vee?"
"Val ao tukajšnji in akoro vsi svobodo-mlselci, res — moj stari stric je tukaj, a tudi on je naprednega mišljenja. Sele včeraj je prišel v Petrograd po opravkih; vsakih pet let se enkrat vidiva."
"Kakšen človek pa je?"
"Vse svoje življenje je prezebal kot okrajni pofttar. Zdaj ima že petinšestdeeet let tn dobiva majhno pokojnino, n! da bi govoril . . . Sicer pa ga imam rad. Tudi Porfirlj Petrovič pride, tukajšnji preiskovalni sodnik — dober pravnik je. Saj ga menda pozna* T
"Ali je tudi on tvoj sorodnik?"
"Jako bddaljen; a kaj se kremšlš? Ali zato ne prideš, ker sta se enkrat sprla V'
"Menim se zanj! ., ." » • "Tem bolje. No, ln tudi dijaki bodo med družbi, neki učitelj, uradnik, glasbenik, neki častnik itf Žametov . . ."
"Povej mi, kaj moreš Imeti ti aH tale," — Zosimov je pokazal s glavo na Ražkolnlkova, — "skupnega i Za metov I m?"
"Oh, kakften križ je s temi isblrčnežil Načela! ... Ti si ves v načelih, kakor na peresih ; niti obrniti se ne upal po svoji volji. Po mojem mnenju pe je vr! človek — tudi to je načelo — in drugo me ne briga. Žametov je izvrsten človek."	\
"KI se s tem okorišča." ■in če se okorišča, kaj to meni mar! Kaj I okorišča!" je vskllknll Razumihin | razburjen. "Ali sem ga Že kdaj pohvalil, ker se okorišča? Rekel sem le, da je v svojih mejah prijeten človek. Ako pa se hočemo postavljati na vsa stališča, koliko ljudi pa ostane potem dobrih? Prepričan sem, da dobim potem sase celega, s kožo In kostmi, morsbitl vsegs skupaj za eno pečeno čebulo in št to le tedaj, ako boš ti sa nameček!"
"To je premalo; Jaz bi dal sa tebe dve ..
"Jas pa zate samo eno! In potem ae uje-daš! Žametov je še mlad. Jat ga bom že še mi-kastil, a treba ga je navezati nase, ne pa odbijati. 8 tem, da človeka odbijaš, ga ne popraviš, najmanj pa mladiča. Z mladimi ljudmi je treba dvojne previdnosti. EJ, vi topogiav-ei, ki ne razumete nlčeser! Vi ne spoštujete človeka in s tem škodujete ssmim sebi!... Ako pa že hočeš, potem ve<fl, da imava res neko skupno zadevo."
"Rad bi Jo poznal."
"Gr* namreč sa tistega slikarja, se pravi, plrsksrja ... O. ga še Ismatono! Sicer pa" stvar ni tako huda; zadeva J« jasna kakor beli dan. Vzemimo na primer . . ."
"Kaj je s tem plosko r Jem?"
"Ali ti še nisem pripovedoval? Kaj? Da. res je. povedal sem ti s*mo začetek; sa umor tisi* «tare «teruhinje gre, uradniške vdove — v to zadevo ae Je zapletel sdaj tudi pleskar . .
"O tem umoru sem sliAs! že prej nego ti;
sato, če se nenavadno
tudi jaz se nekoliko zanimam zanj — in v ča-sopiaih sem čital!... Toda ..
"Tudi Uzabeto ao ubili!" je nenadoma bleknlla Naetazlja, in •« obrnila k Razkolni-
kovu.	,
Vaa čas je bila v sobi, slonela ob vratih in
poslušala.
"Lisabeto?" je jeknil Razkolnlkov z jedva
slišnim glasom.
"Veš, Lizabeto, tisto kupčevalko; ali se je ne spominjaš? Večkrat je hodila v to hišo spodaj; še tebi je šivala srajco/'
Razkolnlkov se je obrnil k steni, kjer si je na umasanl? rumeni tapeti z belimi cveti-cantf izbral belo cvetko r rjavimi črticami ln jo začel ogledovati, koliko listkov ima, kakšni zobčki so na listkih in koliko črtic je na njih. Čutil Je, da so mu odumrie roke in noge, kakor bi mu bile odpadle, pa se tudi ni poizkusil ptomakniti, marveč je strmel nepremično v cvetico.
"No, kaj je torej s pleskarjem f je prekinili Zosimov s neko posebi^ nejevoljo Naata-zljino govorjenje.
Nastasija je vidihnila ln umolknila.
*"In še celo umora so ga obdolžili!" je z vnemo nadaljeval, Basumihin.
"Ali se obirajo na kake dokaze?" j "Kakšne dokaze, vraga! Sicer imajo res dokas, ki pa ravno ni dokaz; to jim je treba dopovedati. To je baš tako, kakor v začetku, ko.jo prijeli in oeumlli tistega — Kocha in Paatrjakova! FajT Kako neumno se dela vse to, da se gabi ša človeku, k! ga stvar nič ne briga! Pestrjakov pride danee morebiti k meni .. . Ti, Rodja, to stvar že menda posnaš; pripetila se je le pred tvojo boletnljo, ravno dan poprej, preden al omedlel v pisarni, dočlm so se razgovarjali o tem . . ."s	" •
Zosimov je radovedno pogledal Ražkolnlkova; ta se nI premaknil.
"AH vsš kaj, Razumihin? Ce te človek prav. pogleda — kakšen skrbnež si vendar!"-, je dajfl Zosimov.
v"NaJ bo, kakor hoče, a rešil) ta bomo vslka temu I", jo kriknil Rasumihin ln udaril s pestjo po mlaj. "Veš kaj ja najbolj šaloatno? Ne to, da se mottJo; zmota Je dobra stvar, ker vodi do reenlttU Ako blebetajo neumnoetl, to še ni tako zoprno, pač pa to, da al delajo sbog njih poklone. Res spoštujem Porftrija, toda ... Veš kaj Jim je najbolj smešalo razum? Vrata so bila zaprta, ko pa sta prišla s hišnikom, so bila — odprta; Is tega sledi, da sta jo Koch ln Peetrjakov umorila. Takšna je njihova logika!"
"Ne razgrevaj se, saj ao ju le priprli. Kar tako vendar ni mogoče ... A, da ne pozabim, srečal sem tega Kocha; zdi ae, da Je kupoval od starke sapadie reči! Kaj ne?"
"Da, on Je takšne vrste lopov! Tudi menice kupuje. Obrtnik je. A vrag s njim; aH veš, zakaj se Jesim? Nad njihovo onemoglo, neporabno ln obrabljeno rutino se jesim . . . Tukaj, v tej sadovi, je mogoče najti popolnoma novo pot Samo s dušeeiovnimi podatki se da pokasatl, kako je treba Iskati pravo sled. "Mi imamo dejstva!" — tako govorijo, toda dejstva niso vse; najmanj polovica vee vaš-' nostl je v tem. kako zna Človek ravnati s dej rtv l!"
* Ali znaš ti ravnati s dejstvi r
"Saj je vendar nemogoče molčati, ako človek čuti ln vidi, da bi lahko pomagal, ako bi.., Toda kaj! . Ali ao ti znane podrobnosti te stvari?"
"Saj že čakam, kdaj ml poveš tinto o pleskarju"
"Saj res! Poslušaj torej vso istorijo: revno tretji dan po umoru, ko so si še beHII glave s Kochom in Pestrjakovim — dasiravno sta te dva dokasala vsaj svoj korak, da je bilo jasno ko beli dan — se je zdajci našlo popolnoma nepričakovano dejstva . rqj	(Dalje prfkedeJN.) ^
' TOREK, 4. JUNIJA.
etnem, lenem polenu sem se vpraševala, da-li ljubim Petra Sergjejiča. Toda preden sem si bila s tem vprašanjem na jasnem, sem zaapala . . .
Ko sem se sjutraj zbudila, so se po moji postelji igrali solnčni žarki in sence lipovih vej. Živo sem se opominjala včerajšnjega dogodka. 2ivljenje se mi Je zdelo bogato, pestro in mično. Prepevaje sem se oblekla in odhitela na vrt In kaj potem? Nič!	%'
Pozimi, ko smo se vrnili zopet mesto, nas je včasih obiskal Peter Sergjejič. Počitniški znanci so samo na deželi in poleti zanimivi, toda v meetu in pozimi izgube polovico svojega <!ara.
Ako pridejo pozimi v mesto k nam na obisk, se nam zde nekako tuji, in če jim postrežemo s čajem, ga mešajo vse predolgo z žličko. Tudi v mestu mi je Peter Sergjejič. včasih govoril o ljubezni, toda io ni zvenelo tako, kakor todšj na letovišču. V mestu se nama je zdela stena, ki Je bila med nama Še neprodir^ nejša. Jaz bogata, odlična on vbog in niti plemiški, sin djakona, preiekovalni sodpik — in nič več. Oba, jas vsled ne-izkušenoeti, a on bogve iz kakega vzroka, sva smatrala to steno res za zelo visoko in debelo. In če je bil še kdo pri nas v salonu, se jo Peter Sergjejič pri siljeno smehljal in kritiziral 'višjo družbo!' ali pa je bil mrk in je molčal.
Ni je stene, ki bi se je ne moglo prodreti, toda junaki današnjih romanov, kolikor jih jaz poznam, so plahi, leni in polni predsodkov. Le preradi se yda-jajo prepričanju, da nimajo sreče, da jih je življenje za njo ogoljufalo. Raje ko da bi si srečo priborili, kritizirajo, grajajo svet in pri tem pozabljajo, da so sšmi tudi graja vredni
Jaz sem Ml« ljubljena in srečna. Zjvela sem vsaj v tej zavesti, ne da bi kdaj vpraševala, kaj mi prinese bodočnost, kaj smem in moram o4 življenja pričakovati in upati. A čas je potekal in potekal je brzo . . , Ljudje ae*4H mimo mene svojo ljubeznijo. MJmo so šl jaani dnevf in tople noči. Slav-čevo petje, opojni vonj pokoše-nih trav, vee .milo ln drago, ki mi sili sedaj ? v spomin, je šlo mimo mene, naglo in brez sledu,< ne da bi znal%to v pravem času ceniti. Kje jf vse to?
Oče mi je umrl. Jaz sem se starala. Vse, kar mi je ugajalo, ml laskalo, ml polnilo srce z nadaml, misli na sreoo, zaljubljene besede, vee to je ostalo samo spomin. Pred sabo zrem pusto ln samotno cesto, ki pelje v temno praznoto, nikjer ob njif žive di^še . . Ji
Zvonček na vratih je zapel. Peter Sergjejič je prišel. Ce gledam pozimi gola drevesa, se spomnim, da so v poletju zame zelenela in šepetam: "O moji dragi!" In če vidim ljudi, s katerimi sem preživela svojo mladost ml je žaloetno in toplo pri srcu, ln šepetam: "Oj, moji dragi!"
Peter Sergjejič je bil na pri-prošnjo mojega očeta Že davno premeščen v mesto. Je nekoliko poetaran in eključen. Ne govori več o ljubezni ln se ne šali več. S svojim poklicem je zadovoljen, trpi na raiočaranju ln Je naveUčan življenja. v
Sedel je h kaminu ln molče zrl v ogenj . . y
Ker nisem vedela drugega, sem ga vprašala: "Kako je kaj T' -"Tako, tako," je odgovoril. In zopet molk. Odsev ugašajočega ognja v kaminu je hušknll čez njegov otožni obraz.
Hipoma ml je stopila prošlost pred oči. Kakor pod vdarcem no se ml »tresla nfaena, glava ml je klonila ln bridko sem sa-ihtela. Neznoano mi je bilo Šal «<-he in bile mi je žal tega moža. Strastno sam sahrepenela po vsem, kar ja minula, à aa več ne povrne. Nié. več nisem mislila na to, ds sem bogata ln odlična, bridko 4jm urihtels: "Moj Bog, moj Bogi Zlvljeaje Je tz-
lim človekom, ki me ni znal privezati nase. Ko sem ga spravila do veŠe, mi je zdelo, da si namenoma oblači kožuh počasi. Dvakrat mi je molče poljubil roko in mi dolgo zrl v objokani obraz. Zde-o se mi je, da mu je v mialih ona davna nevihta, ploha, najin smeh in nrioj tedanji, obraz. Rad bi mi bil nekaj reKitl in bi bil tega, kar bi mi bil fi-kel, vesel, toda molčal je. Stresel je z glavo, mi krepko stisnil roko in odšel.
Bog ž njim!
Ko sem se vrnila v sobo, sem sedla h kaminu. Žerjavica se je pepeiila in vgašala. Mraz je iščal na okna ln burja je tulila okrog voglov . . .
Služkinja je vstopila in me poklicala, kajti mislila je, da sem zaspala.
SLOVENSKI FANT
srednje htarosti, se želim seznaniti s Slovenko isto tako srednje starosti v svrho ženi-tve. Imam 380 a k rov obsegaj o-čo farmo in brez dolga. Vse kar želim je dobiti dobro gospodinjo. Pi^mu priložite vašo sliko in pišite na nasloV: KMET, 2657 S. Lawndale Ave., Chica-
go, 111.
(Adv.)
Deblo kot skladišče. V Ellen-burgu na Pruskem so posekali zanimivo topol. Ko so jo hoteli razžagati, so odkrili v no-tranjosti mogočnega debla nepričakovano skladišče. Deblo je bilo izvotljeno oz. napolnjeno po neki podlasici z zimskimi zaloga-mi. Cisto spodaj je ležalo 44 mi- «***** ši, ki so bile skrbno pokrite, a u ivoJcem peskom in zemljo, tako da zrak ni mogel do njih in da so ostale sveže. Nad ? mišmi je sledil* plast z raznimi «ptiči, a nad -to tretja, največja, z. želodom. Zaloge so bile čisto nedotaknjene, iz česar sklepajo, da je podlasica poginila še pred zimo. V i-stem deblu so našli še eno votlino, ki jo je veverica napolnila z zimskimi zalogami.
Mamutov sob bttsu Frank-fUrta. Lani v oktobru je lastnik nekoga posestva v Eschbor-nu pri Frankiurtu kopal na avo-jem zemljišču pesek. Pri nakladanju peska je natovoril na voz tudi precej veliko kamnito ploščo s čudnim reliefom. Doma jo je vsidal v vrtno ograjo, da si jo je lahko vsak mimoidoči ogledal. Mimo je prišel tudi neki geolog, ki je začel najdbo natančno preiskovati in je prišel do zaključka, da predstavlja izdolbina na kamnu kos mamutovega zoba. Geolog je iskal v peščenici naprej ln je naletel še na druge entanke mamuta. Vse najdbe so prenesli v muzej, kjer bodo razstavljene v posebni sobi.
Nič več ni glavobola, In Ima mirno spanje po noti.
Mr G. H. BowiU. gpoooarport. M. T„ Ja iuMd tfapfrv, ki J« hvalatrn Nu*a-Tonu, trn dobrot«, ki mu Jo J* »torij. On pite Rabil k« Nusa-Toa* do w<taj in I d« Jo vlnvobol iivinil in po mirno, oktopCuJoio .panj« j m mi ainvjm vm«s vank dnn na boUftc."
Nuo-Ton* Je v«Uko »torti u trp^. «Jo-veštvo. Ono k vrnilo mo* in adravj« bolni« In «Ubotnim, «rodilo neprabavooat. »boljanlo ftiab »petlt, otnjtelo ilveo ir mili««, dnlo noro no« vataim organom, povo« tjio Ulaan in vrnilo mimo tor okrepčajo*« ■panj«. N uca-Ton« J« princa* I sdravje In v«« kot milijonu naafcnm. in iato ko atorilo tudi trn vaa. Lahko ra kupite v vaa-ki trgovini. kj«r ao prodajajo adravila. V ■lučaju, da bi val trgovce na imel Nuga-Tomr v aalfci, mu rotite naj ga v«« naroči od aalagatolja t adrnvili.	(Adv.)
KAD BI IZVEDEL, kje se nahaja Anton Smerdel, doma iz Gradca pri St. Petru na Krasu, okrajno glavarstvo Postojna! Pred vojno in po vojni se je nahajal nekje v državi Colorado Iščejo ga njegovi bližnji sorodniki. Komur je znan naslov; ali če oglas sam čita, je naprosi, naj se javi na naslov: Joseph Penko, 16335, Waterloo Rd., Cleveland, Oh jo.-— (Adv.)
NOVOST Vrtnica kot prerok
kUi i, kakor-v vaiem
■TH
On pa je mirno obsedel in molčal. NI rekel: "Ne plakaj-tot" Ratumel je, da je nrlšel črna, da moram plakati, čutila sem. de se ma smilim, tudi on se je mspii smilil, a Istočasno bila- ogorčena nad tem pla-
Kako pa, da si danes tako priden in tih, Tinček?" — "Veš, tetka, mamica mi je obljubila velik kos čokolade, č<> ne bom nič rekel o tvoji smešni bradavici, ki jo imaš na bradi."
IB ate še naročili Preeveto ali Mladinski Hat svojemu prijatelju ali sorodniku v domovino?^ Ta je edini dar trajne vrednoetl denar lahko pošlje-WÉmám
Kkvnokar Cvropc i »rodno | im U videli niate tivtjcnju. K «kaj «noovi*,»^ ! To Jo Vrtnica ~ prerokovalao. kal«.
•
»r» rnaHtoo barva, rudeic plnoo in papalnaatu. ravno pred rrvmona. Tn vrtnico vam pove • tvojimi barvami »pranaombo vremena u u ur v nap red. J« kraana VRTNICA v cvet-UKnoaa lončku, nikdar n« umre in vedno im bran voda. Mmorkoll Jo danate Ja vedno okra« an va» dom In aanimiva »a vaakogar. Ml vam potUamo to čudovito VRTNICO po*talne proatp. po ppr«J«aau 60c v gotovini. Mi no »prejmemo plačila v poštnih »nam k a h. Tri teka vrtala« »a |lil. En ducat vrtnic
14 00 VARIETY SALES CO., L7|) If. Kefei« Ar«. Chic«Ko, III rf-	Dept. m.
NAROČITE SI KNJIGO "AMERIŠKI SLOVENCI."
IZVRSTNA PRILIKA
Clanl in članice a N. P. J.
Sedaj lahko dobite liat Proeveta vsak dan sa ss» lete ta knjiga AMERIŠKI SLOVENCI, vredno ffi.00 ako aaas pošljete brea odbitka svete $640.
A» pa tri lujife: SLO V.-AN GLEdKA SLOVNICA« vredna $1M, ZAKON SIOOE-NEZBE, vredna %XM, In PATER MALAVENTURA V KABARETU, vredna 91.50, aknpaj vredneet 96.00 in dnevnik ProaveU sa eno lete aa avoto 99 JO.	*
Te velja aa llana B.NJJ. aa vw stare In nave naročnike. Ne Oanl pla ¿aje 9740.
Lahke dobite pol lata dnevnik ProaveU in vrednosti aa 92.50 kn jig, n. pr. JIMMT HIGGINS, ŽA-1 KON BIOGENEZIJE, aH pa ZAJEDALCE in HRBTENICO ln INFORMATOR ako nam pofijete avoto 9S40. Nedanipoiljejo 94.50. Ali pa aa 92.90 pol lala
Hst^ProeveU ln knjigo JIMMT HIGGINS. Neflani
' . --
Te vse velja aa stare in neve narotnJks. Vsak celo svoto bres odbltkV t^enar In
petfjite m npmvnifttvo na
PROS VET A, 2657 So. Lawndale Ave^ Cbieaga, BL Poftiljam 9......................
M. ...............M.....
Naslov
Drkava.


Cl. društva.
Ta znižata cena knjig Književne Matice SNN.
VELJA DO ta JULIJA 1929
sedaj je priflka, bentje ki eaatre, da al vaakdo lahko aaroêi eno aB veš knjig pa aeb aiaki ceni Knjiga aa dobre, pontee In morali U jih imeti v vaaki hiši. ^
AMERIŠKI SLOVENCI—«a knjiga obsega 682 strani In mnogo krasnih agodovinaklh aUk, je prijaana sa šitaoje in vaiñ daje veliko pooka o igo-(krrini Amerika, ameriških Slovencev in naša a N. P. Jednote. Knjiga ^dfO^^^^dâj ................«...........................................................« ....91.50
SLOVENSKO-ANGLEdKA SLOVNICA-—-izvrstna poučna knjiga aa učenje angleščina in naaiml drugimi pojasnili, vredna 92.0a-^edaJ.._^..50«
ZAKON BIOGENEZUE—ta knjiga pojasnjuje splošni navoj in naravna tahona, vsebuje veliko poučnega aa vsakega človeka, vredna $1.B0—
aadai ......................................."<W»W»w««l»M«M«»«..««w»«».»WW.»»WIWMH»W»».H»»«»«MWt
PATER MALAVENTURA Y KABARETU—povset la Urljanja mmWUk frančiškanov In došhrljaji rojaka. vaebu)e precej aMk. vredna 91.50—
H...........
ZAJEDALO—povest in aiika skritega šivljenja slovenskih Habvnav v Ameriki, wadna 91.T6—sedaj.
JTMMTE HHWIHi ssnknlva in kraena povest, spisal dobraanani pisatelj Upton Sinclair, poslovenil I. Molek, vredna 9100 aedaJ_____59c
Odtrgajte ta Uatak, priložite potrebno avoto v pisno In pointe aa
PROSVETAa Ü67 S. Lawndale Ave^ Chicago, m.
pošOjam svoto	kot naročilo sa sledeêe knjiga:

Knjige pošljite na nariov:
Naslov.
Meato.
Drla va.
tnrti
N
pWajo

(To
list P ron veta avala 9*
94 JO, n pol lata 92 40 In ne
velja
Chicago, Cicero