Edizione per 1'estero. «— Inozemska izdaja Leto LXXI	Štev. 117 a
Naročnina mesečna 18 Lir, ea tnozem« ftvo 31.50 Lir • ne-deljsks Izdaja ce« loletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za Inserat«, Podrninlcai | Novo mesto,
Izključna pooblaSfenlfs ta »glaSeranJe Italijanskega ln lujega lzvorai Unione Pubblicita Italiana S.A*, Milano,
Izhaja vsak dan cjntraj razen ponedeljka la dneva po praznikih
S Uredništvo In npravai Kopitarjeva 6, LJubljana, s Redazione, Ainniinistrnzinnei Kopitarjeva k, Lubiana. I	Telefon 4001-4005.
Abbonamentl: M».
18 Lire. Estero. mesa 31 50 Lire. Edizione doroenica, sn-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C. P.l Lubiana 10 650 per
gli nhbonamentl, 10.349 per le in-serzloni.
Filial«! Novo mesto,
Coneesslonarla Melnslra per la puhbTIeflJ dl provenlenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana
Vojno poročilo št. 1092
Gve sovražni ladji potopljeni
Nemška letala bombardirala Malto Sovražnik je včeraj izgubil 27 letal
Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Naša lorpedna letala in nočni bombniki so napadli sovražno spremljavo ob tuniški obali: s torpedi sla hila zadeta in potopljena ena več kakor 5000 Ionska petrolejska ladja in en parnik; neka druga cdinica, verjetno petrolejska ladja, se je užgala. zadeta od bomb.
Nemška bojna letala so mejala bombo na letališča na Malti in povzročila obširne požare; spremljevalni lovi i so zbili dva »Spiflira*.
Sovražne letalske skupine so delovale nad kraji Mcssinskc ožine, Sicilije. Sardinijo in nad Pa n t e 11 e r i j o ; znatna škoda je nastala na hišah v Messini ia v R egg i o. Ca 1« -lir i a. kjer .je neka bomba treščila v liajdcnišuico.
Sovražnik jo zgubil 27 letal: 1!) so jih sestrelili italijansko-iieniški lovci, S pa protiletalsko topništvo i u sicer dve nad Sardinijo, tri nad Pantellerijo in Iri nad Messino.
Dodatek k vojnemu poročilu šl. 1X02:
V nastopu proli sovražni spremljavi, napadeni oil naših letalskih skupin, kot govori današnje vojno poročilo, so se odlikovale posadke pod vodstvom naslednjih častnikov: kapitan Sequie Carlo iz Triosta. poročnik Servido (iianoarlo iz Milana, podporočnik Vella Natale iz Rima.
Dodatek k vojnemu poročila št. 1092:
Doslej naštete žrtve v današnjem poročilu omenjenih napadov znašajo 100 mrtvih in 102 ranjena vReggio Calabria in V i Ha San t! i o -v a n h i, 4 mrtve in 10 ranjeuih v Messini.
Četrta obletnica jeklenega pakta
0b obletnici pakta in po zmagovitih nastopih kot jih svet doslej še ni videl, pozdravlja narodno-socialistična
Nemčija rimsko zaveznico z Ducsjevo besedo: zmagati
Berlin, 22. maja. AS. Za obletnico podpisa jeklenega pakta je nemški list IJAZ v včerajšnji jutranji izdaji nouduril temeljne točke zgodovinskega dogodku ter posebej naglasil, da je bil pukt sklenjen 29. maja 1939 kot odgovor sil osi nn novo obkoljevalno politiko, ki jc /e tedaj dobivala jasne obrise. Prav v času, ko so v Rimu in Berlinu polagali temelje novega pakta, so Angleži ščuvali Poljake, naj 'e ppro rešitvi danziuškega koridorja, ter trkali na francoska in moskovska vrata, ker hi se radi posvetovali v vojaških zadevah. Sklenitev pakta je bil silen političen činilelj, ki jo svaril, naj se nihče ne igra z ognjem. V duhu lega pakta sta italijanski in ncihški narod poslej tesno sodelovala.
Skupaj sta konec avgusta, in ob začetku septembra 1939 napregla vse sile, da bi evropsko cclino obvarovala no*.e vojne nesreče.
Ko sta Anglija in Frmciji »-prožili vojno pod danzinško pretvezo, «e je Italija najprej kot nevojskujoča se država, spomladi 1940 pu kot vojaška zaveznica pridružila nemškim oboroženim sil,nn, da bi v tnvariškein boju dosegla skupen cilj. Na mnogih bojiščih, najprej v Franciji, potem v Afriki in na vzhodnem bojišču so se italijanske divizije borile v tesnem sodelovanju z nemškimi tovariši za svobodo svojih dežel in Evrope. Duh tovarištva se je najlnilj pokazal v Afriki, čeprav je bil pu<t tudi na političnem in gospodarskem polju kar moč uspešen. Pakt je slonel na qsebnem prijateljstvu dveh vojakov v prvi bojni črti, Adolfa Hitlerja in Bcnita Mussoiinija, un skupnosti fašističnega in nacionalno socialističnega nauka, na sorodnosti zgodovinske usode obeh
Izjalovljeni sovjetski napadi pri Lisičansku in Suhiničih — Nad Nemčijo je bih včeraj uničenih 21 nasprotnih letal — London bombardiran
Nemško se že dalj časa opazuje zbiranje sovjetskih čet. V berlinskem poročilu, kateremu se pripisuje uradni značaj, je rečeno, da ogledniška letala niso zapazila le zbiranja velikih pehotnih oddelkov, marveč tudi številne oklepno oddelke, ki se premikajo po cesti iz Moskve proti Suhim Ničem Iz tega se da sklepali, da ima sovražnik napadalne namene. Ta skleji potrjujejo-Iudi veliki konvoji avtomobilskih cistern, s katerimi dovažajo Sovjeti bencin in pripravljajo velika petrolejska skladišča blizu bojišča. Nihče pa seveda ne more reči, kdaj bo prišlo do bojev in Iudi ne, kje bodo Sovjeti morda začeli napadati.
V uradnem poročilu se nahajajo imena Suhi Niči, Orel, Kursk. Prav verjetno bodo Sovjeti tukaj začeli napadati. To pa je seveda le preprosto ugibanje, kajti vedno lahko pride do nenadnih sprememb, čeprav se iz navideznih znakov, ki se zapazijo na bojišču, da sklepati prav nasprotno. Boji bi utegnili oživeti tudi pri Leningradu, kjer nemško težko topništvo brez prestankn uničuje vojaške naprave v mestu in na otoku Kronstadlu.
Na srednjem odseku se množe ogledniški spopadi, kar dokazuje, da oba nasprotnika tipljeta drug drugega in da bi rada od vojnih ujetnikov kaj več izvedela o nasprotnikovih načrtih. Srečen udarec je izvedla patrola nemških arditov, ki so v pokrajini Orel prekoračili majhno reko Neruk, se prebili skozi sovjetska minska polja in na en kilometer širokem odseku uničili nekaj utrdb. Ko so se Rusi otresli prvega presenečenja, so lakoj organizirali protinapad z mnogo večjimi oddelki, tako da so se arditi morali umakniti. Preden pa so prekoračili reko. 60 uničili še 25 čolnov na vzhodnem bregu Nemka. (sLe Ultime Notiziec).
Berlin, 22. maja. AS. Preteklo noč je imela nemška prestolnica letalski alarm. Poročati ni nit posebnega. Ni bilo ne izgub med prebivalstvom, no škode.
Hitlerjev glavni stan. 22. maja. vrhovno poveljstvo objavlja:
Krajevni sovjetski napadi severno od Lisi-čanska in jugozapaduo od Suh i niče v so ho izjalovili v borbah od možu do moža z visokimi izgubami za sovražnika. Letalstvo je podpiralo obrambne hojo kopne vojske z neprestanimi napadi strmoglavili)! in bojnih letal.
V	zaledju srednjega odseka vzhodnega bojišča je bilo razdejanih 15 taborov tolp. tolpo samo pa uničeno in zaplenjenega mnogo orožja in zalog.
Na ostalem vzhodnem bojišču samo obojestransko delovanje izvidniških iu napadalnih odsekov.
V	vodah Ribiškega polotoka jo bil z bombnim zadetkom potopljen sovražni 40<I0 tonski tovorni parnik.
V	Sredozemlju jc uničilo letalstvo včeraj 18 sovražnih letal. Pod lovsko zaščito napadajoča hitra nemška bojna letala so včeraj podnevi '/. dobrim učinkom obstreljevala letalske oporišča na otoku Malti.
Pri .dnevnem letalskem napadu sovražnika na Nemški zaliv jc imelo prebivalstvo izgube. V mestnih področjih Wilhelmshavena iu Krdeli a je nastala večja škoda. Lovci in protiletalsko topništvo z morja in s kopnega so sestrelili 17 na padajočih štirimotornih bombnikov. l)vn nemški lovski letali sla bili pri letu izgubljeni v letalskih bojih. Pri poletih nad zasedeno zapadli o ozemlje so bila uničena štiri sovražna letala.
V	noči na 22. maj so hitri bombniki ponovno obstreljevali posamezne vojaške cilje na področju Londona in ob južni obali Anglije. Izgubili smo eno letalo.
Pri posameznih sovražnih in vzncmiricvalnih poletih so letala ponoči priletela nad zahodno in severno državno n z c m 1 j e.
Berlin. 22. mnja. Južno od Moskve, in sicer pri Suhih Ničih, ki tvorijo nemški kljun proti vzhodu,
Zadnje priprave za poldne feoje
Berlin, 22. maja. Vojaški sodelavec nemške k nemške poročevalske agencije, je ugotovitev, da uradne poročevalske agencije piše: V dobi, ko se bodo imeli znaten vpliv na potek bodočih dogodkov kakor je v začetku vojne običajno, izvajajo zadnje
priprave za poletne boje, 6e lahko reče, da na nemški strani lahko uresničujejo vse svoje postavljene načrte, čeprav se nc more reči, so li obrambni ali napadalni.
Kar pa ni več nobena tajnost, je dejstvo, da ti načrti temelje tia novih in točnih odkritjih letalstva, na zahodu pa tu-Ji na odkritjih posebnih edi-nic nemške mornarice. Tako ima danes nemško vrhovno poveljstvo jasen pogled o sovražni razvrstitvi, končani pred nekaj tedni, zlasti mu je ločno znano vse. kar so Sovjeti delali južno od Moskve in na odseku pri Kursku. Iz vsega sledi, da namerava sovražnik izvesti veliko poletno ofenzivo in da bi rad med drugim uničil tudi nemški klin na odseku pri Orlu.
Dejstvo, ki se ga je treba v zvezi s temi pripombami zavedali, nadaljuje vojaški dopisnik
Nov turški notranji minister
Ankara. 22. maja. AS. AS. Poročajo, da je sinoči iz zdravstvenih razlogov odstopil turški notranji minister Kecep Peker. Za novega notranjega ministra je bil imenovan dr. Duran, ki je bil v Itieiiijevi vladi gradbeni minister, nato pa podpredsednik parlamentarne skupine republikanske ljudske stranke.
narodov in na skupni cro/nji istih sovražnikov ler tako postal ustvarjalna sila nove Ev-rope in resnična os nove Evropo. Pakt je kljuboval pritisku, ki ga ie hotel zdrobiti. Sovražniki so v miru «kušnli ločiti zaveznici « prili-zovnnjem in obljubami, v vojni pn z crož-njami. obrekovanjem in žalitvami. Vprav v zadnjih tednih so upali, du os ne bo premagala tuniške preskušn ie. Toda kakor nem:ki narod tako je tudi italijanski narod dal edini odgovor: vera v skupno delovanje, posvečena v času. ki zahteva skrajen napor in zagrizen duh vdanosti.
Četrla obletnica sklenitve Jeklenega pnkla daje priložnost, da se vnovič poudari ta <-kun-nosl. Dan pred padcem Ttinisa je Duce obnovil vero in italijanski narod mu je pri*rdil z žele/no voljo in s po|>oliio zavestjo preskušenj, ki gu še čakajo.
Italijanski podtajnik za zunanje zedevo Bn-stianini — nadaljuje list DAZ — je v svojem govoru v senatu s fašistično treznostjo razložit, zakaj ne more Italija iti po drugi poli. razen po |xili časti, ki je edino imetje ra.».dedinjenih narodov. Znova je potrdil skupnost misli in dejanj, ki veže Italijo z vsemi njenimi zaveznicami. l ist zaključuje. dn bo izmenjava pozdravov med Rimom in Berlinom, ki se jima bodo pridružili še drusi člani trojne zve/", opravljeno v čnsii, ki zahteva skrajne napore in zagrizen dnlt vdanosti. Ob obletnVi pakta in po zmagovitih nastopili, kakor jih doslej svet se ni videl, pozdravlja nacionalno socialistična Nemčija rimsko zaveznico z Ducejevo besedo: zma"ati.
Berlin. 22. maja AS. Diplomatski urednik nemške poročevalske atrencije se ie posebej spomnil zgovinskogn dne, ko je bil podpisan pakt, ter zlasti poudnria, da pakt ni bil sk'e-nien samo zato, da bi se Italija in Nemčija združili v skupnost za mirno rešitev vseh problemov, ki jih je zakrivila versniska mirovna pogodba in s katerimi je odražala obstoj Evrope, marveč tudi zato. da bi «o skupaj postavili |*i robu vsem poskusom, ki bi pretili italijanskemu in nemškemu življenjskemu prostoru, in
vsem silam, ki bi hotele nasilno zavirati življenjski razvoj obeli narodov. Potem je o|>o-/oril na besede, ki jih je svoj čas izrekel Rib-bentrop glede vzorne zamisli, ki je prevevala os, da bi namreč branili mir, pravičen mir in tak mir, tla bi Evropi zagotovil trajen re I. \ rudar pa so nasprotniki na resno voljo |m» miru in obnovi odgovorili tako, da so sprožili spopad, ki se je razvil v svetovno vojno in v kateri je os prestala preskušnjo krvi in ognja. Imamo jekleno zve/o, pravi dalje, ki se bo uprl vsakemu poskusu cepitve in ki nudi poroštvo, da bodo nemški, italijanski in zavezniški vojaki branili sleherno ped evropske zemlje, ki bi bila ogrožena po zunanjih silah. Pakt je tudi poroštvo, du lio ta nevarnost tudi dokončno odpravljena, zuknj skupnost "miO milijonov liudi, ki jo tvorijo Nemčija. Italija in zavezniško sile, je trdno odločena /drobiti slehernega nasprotnika, ker se zaveda, da ure za življenje itli za smrt. Ob obletnici jeklenega pakta je liolj ko prej veljavno geslo, da tvorita Italija :ii Nemčija nera/družljivo zve/o in da tega dejstva nobena sila nn svetu ne t>o mogl i spremeniti. Duh, ki preveva to skupnost, je obsežen v zgodovinskem govoru, ki ga je :mel Duce 2S septembra 1937 v Berlinu: »Govorili moramo jasno in iskreno in kadar smo prijatelji, moramo kornk'1'i »kuiiaj do konen <
Berlin. 22 maja AS. Današnji tisk posveča dolge članke čelrti obletnici podpisa jeklenega pakta. Listi povzdigujejo vojaške kreposti italijanskega naroda in duha jeklenega pakla. ki je slrnil v čudovit blok moralne in unioliie sile dU'h velikih narodov v borbi za obnovo Kvrope in za dosego večje pravičnosti na svetu Jekleni pakt — p.-o Volkischer Beobachler« — je v leku le vojne ponovno dokazal da dela čf.st svojemu imenu. Mussolinijevo ljudstvo - pripominja s svoje tirani Biirsen Zeitung« — dokazuje svetu neukrotljivo vero in čudovito moč. italijansko ljudstvo kaže, kako se njegove narodne lastnosti usmerjajo ter postajajo orjaške v času, ko -e tnnožc težave, ki jih mora premagovali. Isti cilji, isti ideali, iste življenjske potrebe in isti sovražniki, nadaljuje gladilo nemških oboroženih sil, kal.or pri nemškem ljudstvu.
Hermeiicen molk sovjetskega tiska
Davies dvori boljševikom, ker bi rad dosegel dovoljenje za uporabo ruskih letališč za napade proti Japonski, Sov?eti pa trdovratno molče
mnogi Rusi, Ukrajinci. Kozaki, Talari, Kavkazijei ter člani drugih osvobojenih ali Se pod sovjetskim jarmom živečih narodov, ki so ustanovili kompaktne skupine prostovoljcev in ki se nameravajo živahno udeležili borbe za dosego svoje neodvisnosti in svobode. («11 Piccoloi.)
Berlin, 22. maja. Poročilo, da je muršal Stalin sprejel Duvicsu, ki mu je prinesel Ro-scvcltovo pismo, je danes nu častnem mestu v anglosaški propagandi. Moskovski tisk do danes ni črlinil besedice o Duvicsovi navzočnosti v Moskvi, kakor tudi o Churcliillovi napovedi jestunku v treh. Davies je takoj zbral tuje d<* isnike in jim govoril o brezpogojnem občudovanju boljševizmu. Romal je celo v Stu-lingrad in položil venec v spomin hrabrim borcem. Spričo tega je sovjetska rezervirunost še značilnejša. V Berlinu smatrajo, da se Davies zaveda težavnosti svoje naloge. Na vse načine se prilizuje boljševikom ker vidi, du je zuupu-n a m ii naloga zelo trdu.
»National Zeitungc piše, da je i/, dopisov anglosaških dopisnikov v Moskvi razvidno, da bi zavezniki radi dosegli oil Sovjetske zveze neko novo posebno pomoč. Ta pomoč naj bi bila v zvezi z zaostritvijo vojne proti Japonski. .Zato pravi list, da je lahko uganiti, kuj hoče Davies. Očividno je njegova naloga v zvezi /. vuzniini vojaškimi vprašanji, ki so jili preizkusili Amerikanci v iS mesečni vojni proti Japonski. Napovedano boinbardirunjc ju-lionskih mest jo težko izvesti zgolj / letalonosilkami in zato Iu potrebovali bližja Iclul-.ska oporišča, Gdringovo glusilo jc mnenju, dn se ne da predvideti, kako bodo v Moskvi sprejeli ameriške zahteve. Naglasa pu v nekem dopisu iz Ankare, du sta konferenca v \Vushing-tomi ter llooseveltova poslanica Stalinu začetek nove in važne dobe v odnošajih med Sovjetsko Zvezo in demokracijami.
še bolj jasno govore o vsebini Roosevelto-vega pisma nekateri švicarski listi, ki pravijo, da bi se sestanek treh. utegnil vršiti takrat, ko liodo Amerikanci imeli vtis, da je Moskva v načelu sprejela II oo se ve I to ve zahteve. Do sestanka bo prišlo le, ko bodo boljševiki pripravljeni odstopiti ameriškim oboroženim silam letalska strateška oporišča nu svojem ozemlju za bombardiranje Japonske. Ker je to vprašanje zelo kočljivo, so berlinski politični

še en razkol med »zavezniki«
V sporu s Sovjeti je Beneš zabodel Poljake v hrbet
Stockholm, 22. maja Tako imenovani združeni narodi so morali doživeti drug razkol, ki gotovo ne bo cementiral bloka v Londonu živečih beguncev. Prvemu odkritemu diplomatskemu sporu med Rusijo m Poljaki fae je pridružil spor med Sikorskim in Benešeni. Londonski poljski krogi poročajo, da se je Beneš pred odhodom v Washington pogajal s Sikorskim, toda pogajanja so se nenadno prekinila. Poljaki obtožujejo Beneša izdajstva in du nima niti malo čula solidarnosti pred sovjetsko nevarnostjo. Beneš, ki je skozi dvajset let pokazal, da je popoln politični akrobat, je izrabil rusko-poljski spor, da bi zabodel Poljake v hrbet. On slavi bodočnost svoje države na sovjetsko karto, upajoč, da bo So-vjelska zveza po vojni gospodarila v vzhodni
Evropi. Beneš je nespremenljiv v svojem prepričanju in ga ne ganejo ne poljske prošnje, n^ obtožbe, da je orodje v rokah boljševikov. Londonski Poljaki so prepričani, da hoče izrainti spor nu d Poljsko in Sovjeti in da bi rad odlraal Poljakom del ozemlja. Beneš je prekinil pogajanja s Poljaki iz treh razlogov: 1. zaradi slabih odnošajev med poljsko in sovjetsko vlado; 2. zaradi sovražnega zadržanja poljske vlade do tešinskega vprašanja in končno 3. zaradi dvounineca poljskega stališča do Madžarske. Poljaki so lako zgubili prijatelja, ki bi jih lahko podpiral, ker je Beneš podpiral zvezo med Poljsko m Češkoslovaško, katero sta tako hvalila Churchill in Eden iu jo slavila za vzgled drugim begunskim vladam, (ill Piccolo...)
krogi seveda zelo rezervirani. Govornik nem« škega zunanjega ministrstvu je le pripomnil, da l hurehiil in Roosevelt nujno potrebujeta Stalinu za izvedbo svojega liučrla /u nadaljevanje vojne. .Ne moreta pa skleniti, ali bo imela prednost Evropa ali Azija. Amerikanci Iri radi osredotočili svoje sile proti Japonski, Angleži pu proti osi. Kompromis ni mogoč. Rešitev lahko pride iz Sovjetske Rusije in zato Churchill iu Roosevelt ne moreta ničesar storiti, dokler nista /vedela za Stalinovo mišljenje in njegove namene, /.uto si je Churchill tuko ponižno želel sestanek z rdečim diktatorjem. Stalin ve. dn sta Roosevelt in t hurcliill v škripcih in tako i/.korišča ugoden položaj. Njegov u tuktika je istu kakor pri konferenci v Casablanci: odgovori tako, da se narediš gluhega. To je pomen molka sovjetskega tisku o Duviesovem poslanstvu ter o Churcliillovi želji po sestanku treh. Stalin ve. du bo s čakanjem končno dosegel vse, knr hoče. šel lio na sestanek takrat, ko bo mislil, da bo največ dosegel. ( ena. ki jo zahteva, pn je: Anglosasi naj boljševizmu priznajo prosto roko v L\ topi. (Piccolo)
Najvišje odlikovanje admiralu Yamamoti
Tokio. 22. maja. AS. Japonski cesar je imenoval slavno padlega admirala Vainanioto. vrhovnega poveljnika japonske mornarice, za velikega admirala in ga odlikoval z najvišjim jap. odlikovanjem. Telesni ostanki admirala bodo v nedeljo prepeljani v Tokio, nato pa ga bodo pokopali nn državne stroške.'
Tokio. 22. maja. AS. Admiral Vamamolo jo v japonski zgodovini prvi poveljnik mornarice, ki je našel smrt na polju časti. Pogreb na državne stroške, ki. ga je odredil cesar, je velika počastitev za junaškega admirala. V moderni japonski zgodovini je bilo le I!) ljudi deležnih takšne časti.
Odločen japonski odpor na otoku Attu
Tokio, 22. maja AS. Načelnik poročevalskega urada pri japonskem glavnem sluiiu poroča, da se ju poti s k c sile na otoku Altu (Aleutski otoki) odločno upirajo pred številčno močnejšimi ameriškimi silumi. ki se vedno bolj množe. Dodal je, da je sovražnik začel izkrcavati tanke in drugo težko orožje že 16. maja. Japonskim četam pn se je posrečilo očistili vzhodno obalo tega otoka vseli sovražnih sil. ki so se. tamkaj t/.krcule. Sovražnik ima približno eno divizijo oboroženo - tanki," težkimi topovi, podpirajo pa jih močne pomorske in letalske silo. Ju potiske sile so zadale sovražniku težke i/gube nnv/.liv sovražnemu letalskemu in topovskemu bombardiranju.
Bivši poveijnik ameriške mornarice umrl
Lisbonu. 22. maja AS. ]/ Wasiiingtona se je i/vedelo tla |o umrl liiv-i poveljnik severnoameriške mornuricc admiral Iicnry \Villcy.
Angleški tisk dvomi v letalsko ofenzivo
Litvinov se verjetno ne bo več vrnil v Washington
Stockholm, 22. maja. Angleški tisk ugiba o bodočih bojih proli evropski trdnjavi, vendar na priporočilo vlade ni več tako optimističen. O pqložaju v Sredozemlju se londonski list »Eveni-ng Standard« takole izraža: »Zaključek tuniške bitko Se ni prinesel svobodne poti za angleške ladje med Gibraltarjem in Suezom. Zato še ni mogoče reči, da so Angleži in Amerikanci dobili popolno pomorsko premoč v Sredozemlju. Pomorski promet v Sredozemlju je še vedno težaven in nevaren.«
Angleži so začeli tudi nekoliko dvomiti o uspešnosti terorističnega bombardiranja Italije in Nemčije. Vojaški sodelavec lista »Yorkshire Post« je mnenja, da ni treiia staviti preveč upanja v zavezniško letalsko ofenzivo in v možnost, da bi ta ofenziva resno vplivala na moralo osnih narodov ter poudarja, da bo.io lahko zadale sovražniku končni udarec le 6uhozemskc čete. Doslej se je po-
kazalo, da so tako Nemci kakor Italijani dobro prenesli bombardiranje, vsekakor boljše kakor Angleži. Tudi tako.imenovani nevtralni lisk, ki je zvesto posnemal angleška obrekovanja na račun Italije, se je začel upirati anglosaški propagandi, poudarjajoč, da se Italijani no dajo prep'ašiti od angleških strahovalnih napadov. Tako piše »Dagens Ni-heter«, da italijansko ljudstvo popolnoma mirno zasleduje anglosaško propagando, naperjeno proti njemu. Živčna vojna, ki 60 jo začeli proti Italiji, jo propadla.
Dopisnik »Tidningena« pa poroča iz Washing-tona, da jo izvedel iz zanesljivega diplomatskega vira v severnoameriški prestolnici, da tamkaj zelo dvomijo, da bi 60 Litvinov po svojem potovanju v Moskvo, kamor je bil poklican, še vrnil nazaj v Waskington. (»Corriere della Sera«.)
Avstralske izgube na Bližnjem vzhodu
Lorcnzo Marquci, 22. maja. AS. Iz Melbour-neja poročajo, da so imeli avstralski oddelki po izjavah avstralskega vojnega ministra Horda precej hude izgube v bojih na Bližnjem vzhodu. Te izgube znašajo 3147 mrtvih, 8218 pogrešanih, 82-19 ujetih, med njimi je 1072 častnikov in 18.800 vojakov. V Egiptu je zgubila znana avstralska napadalna divizija 5891 mož.
Ribbentrop se zahvaljuje Estevi za sodelovanje v Tunisu
Berlin. 22. maja. AS. DNB poroča, da je poslal nemški zunanji minister voij Ribbentrop francoskemu admiralu Estevi, ki je bil v Tunisu, pismo, v katerem priznava prizadevanje francoskega admirala za obrambo tuniškega ozemlja pred angleškimi in ameriškimi vsiljivci in pred odpadniškimi francoskimi generali. Von Ribbentrop priznava admiralu Estevi zaslugo, da je omogočil sodelovanje med raznimi sloji tuniškega prebivalstva ter nem-ško-italijauskinu vojaškimi edinicami in je tako pomagal osnim silam. Admiral Esteva se je zahvalil s posebnim pismom ter je poslal posebno poslanico maršalu Pelainu in predsedniku vlade Lavah!, izražajoč svoje zaupanje v politiko maršala in Lavalove vlade.
Velike poplave v Ameriki
Buenos Aires, 22. maja. AS. Zadnja poročila h Združenih držav pravijo, da je okoli 108.000 ljudi brez strehe zaradi poplav v državah Indiaua, Illinois, Oklahoma, Missuri. llaicanaas in Kansas. Vojaki in civilisti mrzlično utrjujejo nasipe ob re-
aasBaaBBBBBBaBBBBsaaBoiBBaBBBBBBaB
Katoliški delavci Jakošu in Polšeiu
Najlepši mesec v letu hrani za nas mlade katoliške delavce žalostne spomine. V maju sta pre-lila nedolžno kri dva naša prijatelja-borca.
Ko je lansko leto že V6e ozelenelo, ko se je narava že pokazala v vsej 6voji lepoti, ko je ljubka šmarnica vzcvetela, takrat sla tragično končala naša mučenca Jakoš France ia Polše Janez. Brez-božniki 6o uničili mladi, nadepolni življenji.
Kaj si storil, dragi France, da so te v strašnih mukah usmrtili nat Polici? Bil si dosleden katoličan, zalo si bil v napotje brezbožnikom. Že v počitku si odklanjal sodelovanje, ker 6i dobro poznal njih nakane. To pa je bilo dovolj, da so te mučili in nato usmrtili.
In kaj si storil ti, dragi Janez, da so te pobili in vrgli v Savo? Tudi ti si bil med prvimi, ki se nisi zbal groženj, ker si dobro vedel, kam vodi početje brezbožnlkov. Nisi se uklonil, zalo 6i padel kot mučenik.
Draga prijatelja! Z življenjem sta dokazala, kako je treba vztrajati v katoliških načelih. Vajin zgled nam predočuje ljubezen do katoliških idej in apostolske dejavnosti. Katoliška delavska mladina po vajinem zgledu odklania vse, kar je polovičarsko, ali nasprotno katoličanom. Vajina na-čslna jasnost nam je nov zgled. Kot vidva, se do-!>ro zavedamo, kam vodi komunizem, zato ga odklanjamo. Prava katoliška delavska mladina išče rešitve samo v katoliških načelih, za katera sta ludi vidva žrtvovala življenje.
Tovariši Vama ob letu kličemo:' Počivajta v miru, prejmita zasluženo plačilo in prosita pri Bogu za nas, da vztrajamo v idejni borbi do končne zm age l	Pr i jatel j i-sodelavci.
Vremenska napoved 23. maja (nedelja):
spremenljiva oblačnost, krajevne padavine, 24. maja (ponedeljek): večinoma jasno.
kah Miseisippi, Illinois in Wah asa. Samo v državi Illinois je oslalo 22.000 ljudi brez strehe. Zveze z vzhodnimi državami so večinoma pretrgane. Delo po številnih podjetjih počiva zaradi škode in prekinitve prometa. Državni tajnik za notranje zadeve Sches je povedal, da 60 bile zaradi poplav prekinjene dobave premoga vsem pokrajinam ob atlantski obali.
Nesreča turškega parnika
Ankara, 22. maja. AS. Turški parnik »Sakaria« jo naložen s kromom plul iz Carigrada v Mersino. Pri Antali je zagledal dve plavajoči mini. Da bi so izognil minam, se je nag'o obrnil in treščil v pečino. Parnik se je dobesedno razbil na dvoje in se takoj potopil. Zdi 6e, da so bili vsi člani posadke rešeni.
»Prima linea« št. 29
Nova številka tedenskega glasila Zveze bojev-
DALE CARNEGIE ■
Haho si pridobiš prijateljm
»Srečni zakoni so skoraj le sad slučajev,«
GOSPODARSTVO
zadoščenje za skrunjenje nedelj in praznikov, S
pomoči t ja, kjer jo bomo gotovo našli, k Ma- *
Navodil a pripravljalnega odbora za spravni teden
Vse Slovence vabi naš vladika dr. Gregorij Rozman, da se udeleže pobožnosti spravnega tedna, spokorne procesije in posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu, v nedeljo, dne 50. maja.
Spravni teden od 23. do 29. maja naj bo
čas najgloblje priprave vseh Slovencev brez izjeme nu končno posvetitev škofije brezmadežnemu Marijinemu Srcu, ki bo v nedeljo, 30. maja, po vseli cerkvah pri dopoldanskih mašah.
V nedeljo 23. maja, po Angelovcm češčehju zvečer bo povabil veliki zvon po vseh cerkvah k pokori in zadoščevanju. Kjer koli kdo je, naj tiho zmoli vsaj en Očenaš za spreobrnjenje grešnikov, za duhovni preporod Ljubljane in drugih krajev naše škofije, kjer so še Slovenci, ki se še niso vrnili k Bogu. Po družinah pa naj vsi pokleknejo k kratki skupni molitvi v ta namen.
Od ponedeljka, 24. maja, pa do sobote,
29.	maja, so po vseh cerkvah zjutraj ob 6 ali pa ob 7 (glejte oznanila) sv. maše /.a dober uspeh posvetitev. K tem mašam so vabljeni vsi, posebno pa še mladina in moški. Četrt ure pred šmarnicami je povsod po cerkvah molitev rožnega venca.
Po Angelovem češčenju bo vsak dan vabil veliki zvon k pokori in zadoščevanju.
Spokorno-spravni dan je sobota, 29. maja. Ta dan bodo skoraj po vseh cerkvah sv. maše, kakor ob nedeljah. Glavna maša bo spravna maša zn odpuščanje grehov. Udelezujmo se v rim večji meri češčenju sv. Rešnjega Telesa, ki bo ta dan ob določenem času izpostavljeno v posameznih cerkvah.
Spokorna procesija bo v soboto, 29. maja, popoldne okoli 3 na Rakovnik. Procesije se bodo udeležile vse .ljubljanske župnije. Verniki se bodo zbrali v času, ki je za vsako^aro posebej določen v svojih farnih cerkvah, od koder sc bodo procesije razvrstile. Po Angelovem češčenju v soboto, 29- maja, bo slovesno zvo-njenje oznanilo
slovesni dan posvetitev
vsega našega naroda brezmadežnemu Marijinemu Srcu, katere posvetitve bodo v nedeljo,
30.	maja, dopoldne po vseh cerkvah in pri vseli glavnih mašah (glejte oznanila!).
Vsak naj v tednu sprave in pokore žrtvuje molitve, dela in trpljenje kolikor le more za grehe drugih, za zvišeni namen posvevilve brezmadežnemu Marijinemu Srcu.
Na spravno-spokorni dan. v soboto, 29. maja, pa naj bi se vsi verniki še posebno odlikovali z molitvami, češčenjem Najsvetejšega, s postom. Rekli boste, saj se že dovolj postimo.
niških fašijev v Ljubljani, »Prima linea«, prinaša B na prvi strani članek, posvečen Stlriletnici jeklo- g nega pakta. Na drugi strani je pomemben članek o ■ pouku italijanščine v novih pokrajinah, dalje čla- B
nek o komunističnih zloSinih na Balkanu. O vpra- a .	~r , r- -	• c___i „f
šanju proizvodnje razpravlja članek na četrti sira- u P™v' dr. Butterfield m še dodaja: «Spol m nic ni. zanimiv je članek o sodobnih stanovanjskih jjj drugega kakor ena od mnogih ugodnosti za-slavbah. Predzadnja stran je v glavnem posvečena g konskega življenja, o če te intimne vezi nc de-organizatornini vprašanjem in bojevnikom. Na zad- a bijeio, kakor je treba, tudi nobena druga stvar nji strani pa je članek o hrvaških vseučiliških g *?? v redu delovala.«
vprašanjih. Kakor vedno, je tednik zanimivo ilu- m lorcj.	. , n ..
gl'riran	g »Nepravo sramežljivost,« pravi dr. Butter-
B field, »mora nadomestiti možnost objektivnega
Koncert vojaške godbe v Tivoliju S [-[^rS
V nedeljo. 23 t. m., ob 18 bo godba XI. ar- H knjige, ki o tem razpravljajo.« madnega zbora začela v Tivolskem parku z vrsto jjj Naslednje pravilo za srečno zakonsko živ-tedenskih koncertov s sledečim programom: Mi-m ljenje jc torej:
sasi: Eros — koncertna koračnica: VVagner: Moj- g Berite kukšno dobro knjigo o zakonskem slri-pevci iz Niirnberga (preludij) po Vesšelu: Jj življenju!
Verdi: Traviata, 1. dejanje, po Misasiju; Verdi: ■	Deset vprašanj za može.
Sicilske večernice, simfonija po Cireneiju.	g j A]. ge (k] 5aea do ?afia prine6ete evoji ženi
g v dar šopek cvetlic, kakšno darilo ob njenem rojst-5 nem dnevu, ob obletnici poroke, ali ji še naklonite ■ lu in tam majhno prijaznost?. " 2. Ali pazite na to, da je nikoli ne kritizirate Nemčija posoja žito Bolgariji. Med nemško g§ vpričo drugih oseb? in bolgarsko vlado je prišlo do sporazuma, po B 3 A|j jj daste denar za njene poljubne po-katerem bo Nemčija posodila Bolgariji za p'e- g trebe, neodvisno od gospodinjskih stroškov? ' rano njenega prebivalstva 30.000 Jon rzi m a 4 A„ so kdaj p(>,rudj,e, da bi razumeli njeno
občutljivo dušo ter ji pomagali, ko pride nad njo nervoznosti in razburljivosti?
vsaj polovico svojega oddiha
omenjene' količine iz evropskega presežka in Jj v družbi svojo žene? jih bo Bolgarija vrnila iz donosa letine 1943 ■ 0. Ali se premagate in ne primerjate njenih 111 sicer 30.000 ton rži in 6600 ton koruze. ■ gospodinjskih in kuhinjskih sposobnosti s sposob-Racioniranje v nevtralnih državah. Tur- p nostmi svoje matere ali žene vašega prijatelja, čija je uvedla racionirunje kave. Na prebival- a razen če jih v teh sposobnostih nadkriljuje? ca pride 100 gramov na osebo (odraslo nad 20 g 7 Aj[ SB zanjmate za njeno umsko življenje, let). — Portugalska namerava razširiti racio- B 7a njeno dr„ibo. za njene knjige, za njeno miš-niran je, ki je veljalo doslej samo za oglje, jc- ja ijenj0 0 socialnih iu političnih vprašanjih? dilno olje in milo, tudi na druge predmete. ■ g A„ m(>rete preneBtii da zap)pše ,udi , dru.
ni——!wi— ................b gtmi in da sprejema tudi od d'ugih izraze prija-
B teljstva, ne da bi ji zaradi tega povzročali očitkov S in sumničenj?
U 9. Ali uporabite vsako priliko, da ji izrazite S priznanje ter izrečele odkritosrčno občudovanje za A le pomislimo, da so mnogi, ki še bolj trpe B njene lepe lastnosti?
pomanjkanje kakor mi. Pritrgajmo si kuj, toda Jj 10. Ali se ji zahvalite za vse majhne usluge, z namenom, da to, kar si pritrgnino, damo B kakor n. pr. če vam prišije gumb, zakrpa noga-drugiin ki so podpore potrebni. Odlikujmo se B vice, oiisli obleko? ta dan torej z miloščino.	B
Kjer je le mogoče, naj bi na spravno-spo- H	Deset vprašanj za žene.
korni dan v soboto, 29. mnja, delo počivalo v
6000 ton ječmena. Bolgarija je namreč žo tri M ,.„ d 5 t „ leta imela podpovprečne letine lani pa jc b, a g	ZLl letina izredno slaba tako za človeško kot za ■ J živalsko prehrano. Nemška vlada je dovolila B 5. Ah preživite vsi _______:____ 1.______„1----- -----^U« ,„ ■ v družili fivoie zene.'
1. Ali pustite svojemu možu popolno svobod«.
, ., -,	, - , « y , - .. ■ , Ev poslovnih zadevah, ne kritizirate njegovih tova-
katcrih skrunitev je bilo med naSim narodom g riž.,-v, njegovega tajnika, njegovega dnevnega reda?
VC 'Skupinske organizacije naj skupno ta dan » 2- Ali,,«e P0.,rl!'.li,e-..df hi tnu njeg°ve Pr06te počaste Najsvetejše.	g ure naredili Čimbolj prijetne?
Vsak naj si še sam prizadeva, da doda B . 3. Ali spreminjate jed tako, da mož nikoli ne vsem tem željam še sam kako dobro delo, saj J vč, kaj ga čaka na mizi?
bo s tem koristil sebi in vsemu nušemu narodu- n 4. Ali dovolj poznate poslovne zadeve svojega Slovencil Prizna jmo odkrito, da moramo B moža, tako da se lahko z njim o tem pogovarjate, v marsičem spremeniti mišljenje in življenje, g iu čo treba, da mu morete dati tudi dober nasvet? da bomo mogli vsestransko preroditi naš narod, a 5_ AH znate p0c,umn0 in hladnokrvno prenesti Pojdimo zato vsi brez razlike pogumno iskat B denal nj polom, ne da bl kritizirai; 6Vojega moža
B zaradi njegovin napak ali pa ga primerjali z dru-
riji, naši Kraljici; po kateri bomo mogli prav g	ki so imeli yeč grc5e-,
spoznati časni in vecnostni pomen življenja po ■ „ ,,. ..	, . .	...
božjih" zapovedih in naukih Cerkve.	S b- Al' «e prijazno vedete z njegovo materjo in
S prostovoljno pokoro, ki nas edina naj. Jvna splošno z njenimi sorodniki? bolj gotovo vodi na pot'resnice, pravice in le- j* 7. Ali upoštevate njegov okus za barvo in modo, pote božje, bomo gotovo postali vredni znšeite {j kadar si izbirate novo obleko? in priprošnje Matere božje, ki nam je v Fa- n 8. Ali znate popustiti, ko gre za majhna nc-timi oznanila toliko časnih in večnostnih dobrot. B soglasja?
Škofijski prijiravljalni odbor petih prvih sobot, il 9. Ali se potrudite, da bi se naučili iger, ki so Ljubljana.	g možu všeč, tako da lahko z njim preživite njegove
jj proste ure?
H 10. Ali se zanimate za poiitična in socialna _	.,	., [J vprašanja, za fiove knjige, za nove ideje, tako da
Danes popoldne ob petih bo po vseh zupnih " 60 morc mo2 z ,vami o leni pogovorili? cerkvah v Ljubljani posvetitev zakoncev. — Za-
konci vabljenil	B	KONEC
Posvetitev zakoncev
Zapustila nas je za vedno naša nad vse ljubljena in dobra žena, mama, stara mama, sestra, tetu, svakinja, gospu
Jožefa Kosec ro:. Stamol
Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, dne 23. maja 1943, ob 2 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Maribor, Sisak, dne 22. maja 1943. Žalujoče rodbine: Kosec, Gustin, Močnik in dr. Stamol
Poleg velikih knezov, ki smo jih pravkar našteli, je carska rodbina štela še nekaj knezov, ki so nosili tuje naslove: Oldenburški knezi, vojvode Meclemburg-Sterlitz, vojvodo Leuchlenberški. Bili so lo potomci velikih knpginj, ki eo se Jioročile s tujci, ki pa so se na-solili v Rusiji in tvorili stransko vejo carske rodbine. Nove zakonske /.veze so pozneje še tesneje povezale to sorodnike s carsko rodbino. Ti knezi, ki so se popolnoma ^porušili«, so služili v ruski vojski, kakor oMali člani carske rodbine, a njihove vloge so bile malo pomembne, izvzemšl vejo Oldenburg, ki se je odlikovala po dveh pomembnih možeh.
Slari knez Peter Oldenburški je v dobi Nikolaja 1. in Aleksandra II. bil neutrudljiv ustvarilelj velikih socialnih ustanov, ustanovitelj šol, bolnišnic in zavetišč. Eno njegovih najp9membnejših del je bila ufitanovilev »Višje pravne šole«, ki je bila eden izmed najboljših vzgojnih zavodov v državi. Njegov sin, knez Aleksander, je posnemal očelov zgled, toda posvetil jc vso svojo pozornost zdravilstvu in fiziologiji in je velikodušno podpiral vse znanstveno prizadevanje na tem pol ju. Posebno sa je zavzel za 1'asleurjeva odkritja in takoj ustanovil v Petrogradu znanstveni zavod za proučevanje odkrilij francoskega znanstvenika. Po njegovi zaslugi je Rusija dobila »Zavod preizkusnega zdravilstva«, ki je zavzemal odlično mesto med svetovnimi znanstvenimi zavodi. (Ta zavod je bil pozneje prenesen v Moskvo, kjer ga razkazujejo tujcu kot sovjetsko ustvaritev.) V času, ko je Nikolaj II. zasedel prestoi, je bil knez Aleksander še v polni moški dobi in se je z vso vnemo zavzemal za vprašanja socialnega zdravstva. Car ga
o„ | je zelo cenil in ljubil, a le z veliko težavo ga je mogel braniti pred njegovimi sovražniki, kir si jih je nakopal zaradi svojega razburljivega in čudaškega značaja. Njegova žena, kneginja Evgenija, je bila bo-lehna in se nikdar ni pokazala v družbi, vendar je v carski rodbini zavzemala še važno mesto in je bilo njeno mnenje zelo upoštevano. Njegov edini 6in, knez Peter, se je pozneje poročil s carjevo sestro, veliko kneginjo Olgo.
Ta kratek opis carske rodbine zadostuje, da more Eitatelj spoznali, kolike težave so ti ljudje-ustvarjali okrog carja in carice. Kakor smo videli, so bili mnogi izmed teh knezov v zasebnem življenju dobri ljudje. Ker pa so bili postavljenj na vrh mogočne socialne stavbe, so se nemalokrat pokazali za nesposobne, kar je bilo dinastiji v veliko škodo. Tisli, ki so bili samo brezpomembni, so se zdeli še bolj, tako da so bili že skoraj smešni. Ker niso imeli izrednih lastnosti, kar pri večini ljudi ni nič nenavadnega, se je njim štelo v zlo. Tisti, ki so se odlikovali zaradi kake ilegativne lastnosti ali napake, so bili zelo strogo sojeni. Visoko mesto, ki so ga zavzemali, je bilo kakor pove-čalno steklo, ki jc delalo njihove napake še mnogo večje, kot so bile v resnici. Tisti pa, ki so imeli kako sposobnost, se nikakor niso mogli uveljaviti, ker so takoj poslalii predmet ljubosumnosti in sovraštva, toliko s strani sorodnikov, kakor s strani visokih oblastnikov, ki 60 videli v njih tekmece, ki 60 po krivici bili privilegirani. Dokler je bilo šlevilo velikih knezov majhno, jc bilo prav lahko najti častna mesta zanje. Zdaj pa je njihovo šlevilo postalo zelo veliko in tudi so državni posli postali mnogo bolj zapleteni in zahtevali več sposobnosti, tako da takih mest ni bilo mogoče poveriti neodgovornim ljudem. V takih okoliščinah so bili vsi veliki knezi bolni zaradi neutešenc častihlep-nosti in so se spuščali v razne spletko ali pa so 6e čutili užaljene in 6e niso več zmenili za državne posle ter so odhajali zabavat se v inozemstvo. Dobili so sloves labkoživcev, ki je padel na vso carsko rodbino.
Edina rešilev tega položaja bi bila. da bi so uredil položaj velikih knezov nn la način, da bi 6e j i iti čdvzeli privilegiji, ki so jih imeli po rojstvu in utrdile njihove dolžnosti; postali naj bi enaki vsem ostalim državljanom. To <o lalilcvali ruski državniki v dobi Nikolaja II.
Ta pa ni imel dovolj moči, da bi podvzel take ukrepe proti svoji lastni rodbini. Ravno nasprotno: Ker je bil v začetku svojega vladanja popolnoma zmeden in se je zavedal svoje neizkušenosti, 6e je rad obračal na svoje starejše sorodnike za nasvete in jim na ta način vzbudil upanje, da bodo mogli doseči važna politična mesta. Kmalu pa je spoznal, da mu more njihovo sodelovanje le škodovati, zato jih je skušal zopet oddaljili s precejšnjo odločnostjo. To pa je dalo povod najprej skriti nevolji, ki je postajala vedno bolj očita in prav kmalu je bila vsa družina nasprotna svojemu poglavarju. To nasprolstvo pa se je pokazalo najprej proti carici, ker so jo obtoževali, da v tem smislu vpliva na carja. Ta obdolžilev pa ni bila popolnoma brez podlage. Že takoj v začetku, ko je bila šele zaročenka, je carica, svarila svojega zaročenca, naj se ne pusti preveč vplivati od strani svojih sorodnikov. Pozneje, ko si je ustvarila svoj način gledanja na carja, jiosebno po kronanju, se ji je zdela žaljiva domačnost, s katero so veliki knezi občevali s svojim mladim nečakom ali bratrancem. Vedno se jo bala, da bi bili do njega premalo spoštljivi, nevoljna je bila, ker so ravnali z njim kakor z otrokom in je hotela, da bi se zavedali, da so v prvi vrsti podaniki, nikakor pa ne carju enaki. Vsa rodbina je slutila to njeno stališče in prav to je bilo vzrok, da so ji pozneje odkrilo kazali svoj odpor. V tem kakor v drugih slvareh carica ni znala biti uvidevna in ni znala odnehati. Neznana ji je bila umetnost, kako doseči svoj namen, ne da bi ranila občutljivosti drugih. Posledica je bila ta, da si je ustvarila celo vrsto zagrizenih sovražnikov, ne da bi ji bilo uspelo razčistiti škodljivo ozračje. Osamljenost carske dvojice, njeno pomanjkljivo zanimanje za družbo in njeno odmaknjeno življenje so preprečili vsak slik s katerim koli drugim okoljem. V prvi dobi carslva nihče drug ni prišel v bližino carske dvojice razen najožjih sorodnikov. Toda prav to prijateljstvo, ki je obsegalo le nekatere sorodnike, je vznevoljilo vse ostale. Tudi te bi bilo treba sprejemali pogosteje kakor tuje ljudi in lako je nastal nekak krog sorodstva, ki je še bolj odtrgal carsko dvojico od ostalega svela, ki je domneval, da je. vpliv sorodstva na carja še večji kakor je bil v resnici. Ta osaroelost pa je ludi preprečila, da bi si car, posebno pa carica, razširila svoje obzorje.
Odkop umorjenih Novakovih fantov na Brezovici
V četrtek 20. maja pop. se je nenadno razširila novica, da bo fantje na Brezovici v svoji dopoldanski akciji našli v »ključu« nad bezeni-škim grabnom grob Novakovih fantov iz Brezovice. Pri odkopu jame so ugotovili, da ležita skupaj eden vrli drugega na zobeh, žalostna novica je zadela vse po!teno misleče ljudi, ko so zvedeli, na kakšen način so bili pobiti, najbolj pa je pretreslo očeta in mater, ker sta imela še vedno trohico upanja, du še živita.
Akademik Janko Novak in brat Zdravko, abiturient sta bila vzeta dne 13. avgusta zvečer na domu ruvno ko sta se pripravljala, da ležeta h počitku, tako da so bosa odgnali v temno usodepolno noč. Prav isti večer so odpeljali razbojniki tudi Scverja Vinka iz Brezovice ter ?o vse skupaj pozno ponoči prignali y tabor v Ključu. Drugi dan so bili kot najhujši zločinci obsojeni na smrt samo zato, ker so bili pošteni, zavedni, katoliški fantje, zato ker niso odobravali zločinskega početja ko- i munizmu. Sodil jih pa ni kakšen bandit z Do-
lenjske, temveč domačin. Zastraženi so prebili še eno noč, ki je bila dolgu kot večnost. Naslednji dan. ko je sonce vzhajalo in v slovo pošiljalo Jaukotu in Zdravkotu svoje mile poslednje žarke, so prva dva odpeljali vstran, ntcd teni ko je ostal Vinko še v taboru zastru-žcn. Takoj se je slednjemu porodila zla slutnja, ki se je nu žalost uresničila. Kihalu nato sta namreč približno 200 m nad taboriščem odjeknila dva strela, ki sta fantoma vzela življenje. Vinko pn je v tistem trenutku pahnil stražarja vznak, se zavalil z močnim sunkom navzdol ter tako srečno ušel gotovi smrti.
Na tnko krut način sta bila pobita fanta, ki nista storila nobenemu nič zalega. Njuno lepo, vzorno življenje, bila sta zn vzgled drugim, jc peklo nekatere ljudi, zato so ju spru-' vili s poti.
Pogreb pokojnih tovarišev bo v nedeljo, dne 23. majnika popoldne. Nesrečni Novakovi družini izrekamo iskreno so/uljel
Izpiti pred vrati - »Hannihal ante portas«
Ljubljana. 22. maja.
Medtem ko se večina ljudi lahko veseli lepega poniladnaskega vremena iu izrablja sleherno urico za kratek in prijetsa sprehod v pro.-to naravo, so mora večina študentov lepo držali doma in sedeti pri knjigah. To bi bila nekaka kratka oznaka za vse tiste napore in trpinčenja, ki jih ntora uboga študentovska para doprinafati. če hoče, da bo kdaj kaj iz njega, ne samo v zimskih mesecih, pač pa še bolj v maju, juniju, nekateri še v juliju. Zdaj so vsi zaposleni — akademiki kakor maturantje, prav tako pa tudi tisli. ki se bore za to, da bi srečno in nakljub vsetn Scilam iu Karibdam prepluli skozi viliarue izpra-šovalne prelive in ožine.
Prepričan sem, da marsikateri . tudml zavida svojim bližnjim njihovo prosto razpolaganje s časom; in pogosto si ne moro kaj. da jo tudi sam ne bi mahnil na kratek sprehod, od katerega pričakuje navžitja novih sil in potrpežljivosti. Tako se pogosto zgodi, da se najdejo tovariši iz istega letnika in iste fakultete, ki se pripravljajo na bližajoči se izpit. Strah in hkrati tiha zavest, da vseeno že nekaj znajo, jih vzpodbujata k medsebojnemu izpraševanju in ponavljanju najvažnejših in najbolj izpraševauih poglavij iz tva-rinc. Zalo ste lahko tako |>ogosto priče čisto strokovnega pogovora mladih ljudi, o katerih bi sicer mislil, da se bodo pogovarjali vse kaj drugega kakor pa tako resne zadeve. Od kemijskih formul do ne vem kakšnih aksiomov, do popolnoma medicinskih izrazov ien slovesnih naštevanj tega ali onega paragrafa — vse slišite; maturantje so pogovarjajo o zgodovinskih dogodkih, o slovnici in matematičnih rešitvah, pa še o tem in onem, tako da nikdar ne zmanjka snovi.
Zato nikar ne ltodite presenečeni, če boste kdaj videli koga sedeti na drevesu, s knjigo v roki in napetimi živci, da človek že na zunaj ugane, da gre tukaj zares; videli jih boste ludi ležati v travi, r razgrnjenimi skripti pred solmi in z roko v laseh, kakor da bi kar z rokami radi
privlekli iz glave vse mogoče še prazno predaleč, kamor bi še nekaj tvarine šlo. Mislim, da nilrn-berškega lijaka prav z:i nikogar ni treba, kajti toliko smo pa že znani, da nam gre vse z lahkoto v glavo, včasih šo preveč hitro, da malo škoduje. V prosto naravo se zatečejo taki, ki ne morejo študirati skupaj z drugimi po knjižnicah in i čitalnicah, ali pa tudi taki, ki so se douta na sto- |
lu že preveč utrudili. Zadnjič mi je celo nekdo pravil, da se prav udobno namesti na divanu in so guli, kolikor mu duša da. No vem, če jo to kaj primeren prostor; a načinov itudiranja je toliko, kolikor je glav: vsak zase najbolje ve, v kakšni pozi se najugodneje počuti in kje mu gro največ v glavo.
Takrat, ko bodo akademiki že sedeli pred izpitnimi komisijami in se znojili v potu svojega obraza, se bodo pričela šele mučenja maturantov. Ti so sicer v glavnem že celo leto po malem ponavljali maturiietno snov, po končanem pouku pa jo treba napeti vse razpoložljive sile in stisniti na vse kriplje, da bo legitimacija za vstop v življenje res pravo zrcalo dobrih in lepili lastnosti ter temeljito potrdilo usposobljenosti. Z njimi skupaj so bodo polili najmlajši, ki prvič polagajo izpit malo večje važnosti. Ti samo to vedo, da se morajo pošteno naučiti, kajti so še pridni in nepokvarjeni ler ne računajo na različne trike ali poskuse. Izkušnje več položenih in srečno pre-slanih izpitov marsikoga opogumijo, da se z.a sleherni izpit, ki sledi prvemu, vedno manj pripravijo; narediti izpit ob popolnem znanju tvarine ni nikaka umetnost, narediti ga s pomanjkljivo pripravo in znanjem, to nekaj pomeni. Znajti se v nemogočih položajih in jih srečno prevozili — to jo najboljša šola za življenje.
Študent ima torej svoje pasje dneve prav v dneh. ki se jim bližamo z nezaželjeno naglico, llesnični pasji dnevi, ki se jih običajni smrtniki lako boje, predstavljajo zanje prijeten odlomek v celotnem počitniškem življenju. Kdaj bo spet Izpit in kdaj bo treba spet sesii h knjigam, lo vsekakor ni važno. Zaenkrat je nevarnost minila, kdaj bo spet zadonela tromba, bomo pa že še videli, to io kratek povzetek mnenj po preslanem izpitu.
Ob cvetočih akacijah na živilskem trga
„NAŠA KNJIGA", LETO IV., ZVEZEK 3
V četrtek 27. maja izide roman sodobnega srbjkega pisatelja, avtorja PoKošenega polja
B R A N I M I R A ČOSIČA
®VA SVETOVA
(predgovor Milan V. Bogdanovi č)
Prevedel prof France Jesenovec — Opremil arch. V. Gsjšen — 330 strani
Čoa'6 (1913—193P je poleg Jakovljev ča in Crnjanskeua tretii najpomembnejši stbski povojni pisa elj. Csprav je umrl že v svojem 31. letu, ie vendar dal srb3ki književnosti nekat del traine vredni sli : Pokošeno polje, Dva svetova, Vrzinokolo. Sijajen opisovalec narave, osler opazovalec zapičenih duševnih pojavov in analitik povojne beogtaiske družbe. je v romnnu Dva svetova, ki mu je središče ljubezensko doživljanje in borba s puhlo meščansko miselnostjo za moralne in osebne vrelnote, dal delo izredne sugesiivne sile in globoke Movečsnske problematike. Nekatere strani se bero kot Dostojevski. Dejanie se godi v Beogradu in v nekem starem srbskem samostanu. Pestri opisi in razgibano dejanje inočni Beograd, požar pri samostanu, hajduk O-toja) dajejo temu odličnemu romanu barvit in privlačen zunanji okvir.
ZALOŽBA „N A Š A KNJIGA"
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5
' Ljubljana, 22. maja.
Lani ob tem času smo zapisali, da so se začele akacije, zasajene na živilskem trgu, sušiti. Mestna občina je bila nato prisiljena, da je vse posušene akacije odstranila in zasadila novo drevje. Ohranjene 6o bile le nekatere akacije, ki so ostale še zelene, in to na spodnjem delu 4, na zgornjem delu ob Vodnikovem spomeniku, kjer prodajajo vrtnarji 6voje sadike in cvetlice, pa 3. Letos so začele te akacije izredno lepo cveleti in dajejo tržnemu vrvenju posebno poanto.
Današnji trg je bil razgiban. V znamenju majni-ške kraljice, to je mehke glavnate solate, ki so jo Trnovčanke in Krakovčanke pripeljale večjo množino, ko je bila druge dneve bolj poredkoma naprodaj. — Te so ženice ustavljale že med potjo, od tromostja naprej. Zenice pa so jim kratko odgovarjale, da bodo »mnjniško kraljico« prodajalo in tehtale na trgu, ne pa med potjo, ker čas je drag in se s tem le zamude. Preccj je bilo na
t P. Valerijan Landergott ,v "A \
V preteklih dnevih smo brali kratko, a lom Itolj žalostno sporočilo o smrti o. Valerijana Lan-dergott. Kako turobno so morali pač zapeti daleč naokoli najlepši in največji zvonovi, njegovi ljubljenci, za katere je toliko žrtvoval in zanje trepetal! Kako se je nedvomno v žalost zavila zadnja lučka Matere Milosti, s katerimi je z nedosegljivo ljubeznijo krasil svetišče Matere božje. Kako čakajo iz dneva v dan nanj orgle, ki jim je izvabljal toliko lepot in ubranosti v neštetih slovesnostih. Kako sameva njegova spovednica, lako pogosto iskana in množično obiskovana v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah in tolikokrat tekom dneva! In njegova pisarna? O težkih cer-kveno-pravnih zadevah, o najrazličnejših dušno-pastirskih in vsakdanjih življenjskih vprašanjih je razpravljal zdaj z najvišjim zdaj z najnižjim, z obema enako ljubezniv in poslrežljiv. Toda. kdo bi vse naštel? Bil je v popolnem pomenu besede duhovnik, učitelj in pastir, kar bodo potrdili vsi, ki so ga poznali in prišli v kakršnem koli oziru z njim v slik. Gloltoko spoštovanje in vsestranska priljubljenost o. Valerijana je segala preko meja njegove župnije. V najrazličnejših zadevah so ga klicali, se z njim posvetovali, 6e mu zaupali; z'a-sti so ga želeli nešteti, ko so pres^pali prag večnosti. Smilil 6e nam je. ko je moral ponoči neštetokrat na skrajno periferijo tnesla, potem .to je ves dan neumorno delal in si ga v >ozni noči našel z rožnim vencem v roki, da [e sjlolnil doiž-nost, ki so mu jo nalagali redovni predpisi. Vse njegovo ogromno delo je ocenila in priznala škofija, ki ga je nagradila z imenovanjem za konz.i-storijalnega svetnika, nagradila pa ga je tudi pro-vincija Sv. Križa, ki mu je zaupala najodgovornejše službe. Bil je kustos provincije — namestnik provinci;ala, ko v svoji skromnosti ni hotel sprejeti dostojanstva provincijala! Ponovno je bil definitor provincije; župnikoval je v največje zadovoljstvo vseh 21 let. Baziliki Matere Milosti je nabavil nove zvonove, nov križev pot, poskrbel s prav posrečenim posegom v zgradbo bazilike za močnejšo svetlobo, ker se je zdela prejšnja nekaterim preveč mistična, oskrbel in uredil župniji lastno pokopališče vkljub težkim oviram, ki jih 1 je zmogel le on s svojo žilavosljo iu vztrajnostjo.
trgu berivke, ki pa počasi pojenjuje. Za berivko ni bilo tolikšno zanimanje kot za glavnato solato. Mnogo špinače in radiča je bilo naprodaj. Naprodaj je bilo (ialje nekaj gorizijske bele čebule.
Gospodinje so se dalje zelo zanimale za domačo letošnjo zeleno kolerabico. Na trgu so bile dvokolnice s kolerabico kar oblegane, tako kakor one z glavnato solato. Bila pa ie v soboto ludi neka novost. Breceljnikova mamica z Opekarske ceste je pripeljala na trg prvo domačo cvctačo. Bile so lepe in zdravo glavice. Ob semenišču na Pogačar-jevem trgu je neka Barjanka prodajala žabje krake po ceni, kakršno smo včeraj navedli. Neka oko-ličanka je prinesla na trg smrekove vršičke, ki so dobri za pripravljanje posebne tekočine, narejene tako, da se dene v veliko slcklenico za kompote plast vršičkov, nato pa plast sladkorja. Steklenica se nato zamaši in postavi na primerno dober sončen kraj, kjer se začne počasi proces vrenja in ki-penja. Vršički so bili po 2 liri liter. Kislo zelje in repa 6ta šla v dober kup.
Ki bilo podrovja, ne v cerltv-jno-p-av-iern. v verskem in moralnem, ne v gospodarskem pogledu, kamor ne bi segla njegova vešča roxa in ga izvedla z vso natančnostjo. Provinciji je takorekoč podaril baziliko Matere Milosti in samostansko hišo, ko je odkupil parcelo verskega zaklada iu jo vključil v pravno območje provincije.
O. Vnlerijnn se je rodil 28. novembra 1870 v osrčju Slovenskih goric pri Sv. Trodri. kjer je vzljubil materin jezik, ki ga je izpričal pre j vsakomur tudi v naj!>olj kritičnih monuntiii. Gie mižijo je obiskoval v zgodovinsko slavnem Ptuju, kjer je začutil poklic, da bi jm> vzgledu asiškega ubožca Sv. Frančiška Izoblikoval svoje življenje. Po končani nižji gimnaziji v Ptuju je nadaljeval svoje študijo v takratni tirolski frančiškanski provinciji in jih dovršil v frančiškanskem bogoslovnem uvilišču v Salzbugu. Novo mašo je zapel v svoji rojstni župniji dne 28. der. 1803. Po dovršenih študijah je prišel kol katehet in kaplan v Maribor, kjer je ostal do svoje smrti dno 1">. t. m., kar je redek, čc ne edinstven slučaj za frančiškana. Bil jc ves čas desna roka pok. p. Ksli-sta. graditelja bazilike Matere Milosti, in ima tudi v leni oziru velike zasluge.
Iz gospodarstva
Promet nn italijanskih borzah je zadnja dva tedna oživel, kot zuuno je bila s koncem aprila ukinjena naredba, po kateri se je moralo za isto vrednost kot je bila vrednost na-kupljenih delnic nakupiti 3.3% posebnih državnih bonov. To je povzročilo povečanje prometa na borzah. Tajvo jc znašal dnevni promet na milanski borzi meseca marca saino 2000 delnic, sedaj pa je v zadnjih dneh aprila narasel celo na 80.000 delnic dnevno. V najnovejših časih je promet zopet zelo skrčen.
Tvornica papirja Milan Vapa v Belogradu izkazuje za lansko leto pri glavnici 31 milijonov dinarjev izgube 2.87 milij din. dočim je znašala izguba za 1941 3.3 milij. din.
NAR06AJTE »SLOVENCA«
Ivan Kologrivov:
Duh in cilji komunizma
Nikdar ni človeštvo doiiveio lako podlega, naravnost demonskega vladnega režima kakor ja boljševiški, ki predstavlja najbolj grobi materia-lizeni in ogroža vso evropsko kulturo v njenih te-moljih in ne skuša uničiti samo Cerkve in krščanstva, ampak tudi zatreti v kali vsako vero v Boga in vsako versko čustvo. Podobo in značaj tega iz marksistično-judovskega duha porojenega sistema krepko osvetljuje članek enega prvih strokovnjakov. Pisec Ivan Kologrivov. ti izhaja iz starega ruskega plemstva, se je l<ot huz.arski častnik udeležil svetovne vojske in je potem po boljševiški revoluciji moral bežati iz liusije Od ledaj, predvsem pa odkar je postal duhovnik, je videl svojo življenjsko nalogo v borbi proti boljševizmu. V mnogih evro|>skih deželah je proti njemu govoril in navduševal, pri čemer je — kar je značilno — zadel na najtrši odpor ravno na judovski strani, kakor n. pr. v Pragi in ZUrlchu.
Tudi s svojim peresom so je v mnogih razpravah moško boril proti boljševizmu, tako med drugim v svojem od kritike zelo pohvaljenem spisu »Dio Mclaphysik des Bolsche\vi.smus« (11)34). ln r. svojem sijajnem velikem delu »Das \Vort des I.e-bens« (1938) so je po sodbi neke odlične katoliške avtoritete kakor rekdokdai krk teolog boril proti
boljševizmu za moč liadnaravuooti«. Op. prev.
• *
Boljševizem Imenujem ono zvezo med pojmovanjem neko določene politične ideje in dejanji pravih zločincev, iz katere sledi z dosledno nujnostjo uničenje vsak" resnične kulture. Politična • ideja boljševizma je prav iste kakor uleja marksističnega socializma. Čeprav ta ideja temelji na zmoti in je škodljiva — kajti v resnici dobrino uničuje, namesto da bi jih pravilno pornz.delje-vala — se pa oni element, ki je ideji v oporo in širjenje, pokaže še vse bolj strahotno. V njem tiči udarnost boljševiške propagande; z njim si razložimo vso njeno škodljivost, odkriva nam pravi obraz vsega sistema. A vse lo vendar ne more preprečili, da ravno tega elementa nasprotniki boljševizma ali sploh ne opazijo in o njem ne razpravljajo, ali pa delajo lo samo v neznatni meri. Ali se namreč no trdi. da predstavlja boljševizem celoten svetovni nazor, ki je z njim treba hočeš ali nočeš računali; da hoče ustanovili socialno državo bodočnosti, ki naj vstane namesto kapitalistične države, da je celo »neko ne vedno prav pojmovnim, še večkrat napačno usmerjeno, a v jedru še naravno pristno mladinsko gibanje novega človeštva«? (Gerniania, 20. jul. 1921. Nedeljska priloga.)
Nesmisel! Predvsem je boljševizem psihoza, duševna bolezen, kuga, in sicer laka. ki so no širi sama od sebe, ampak ki jo po načrtu razširjajo in goje. Ni samo neke vrste kužna bolezen, marveč sistem o t>"tn. kako du'o pokvariti. Kajpada je tudi političen, gospodarski in kulluren pojav, vendar pa lak, ki izključno in povsem dela le na lo, da se po njem tnko politika kakor tudi gospodarsko in kulturno življenje popači, izpridi in končno propade.
Vedno iu povsod je pri vseh narodih duh tisti, ki mu gre zasluga, da živi jen e in kultura obstaja in se razvija /.daj pa hoče boljševizem uničiti prav duha, ker ni sam nič drugega, kakor razkroj duha, in sprosti vse nagone v človekovi duši. Duhovno počelo, ki človeka obvladuje, se razkroji in oslabi, zalo da napravi prostor živalskemu nagonu. Ko jo nagon zakonov duha osvobojen, se odslej javlja kot neustavljiva poželjivost, ki misli le na čutno užitke in zemsko zadovoljstvo ler si zato prizadeva, da zamori vest, to se pravi. ia\no ono, česar no more pogrešali ne noben poedinec, ne nobeno skupno življenje. Boljševizem hoče okrniti vsak čut zn čast in dolžnost, zadušili duha prave domovinsko ljubezni, iztrebiti vsako veno, zasuti \se duhovne vrelce, da s" lako nn najbolj premišljen in nenavadno spreten način sprostijo najnižje in surovo duševne sile. Človeka vtakne v šolo sovraštva, zavisti, sumničenja in pregrehe. Dobrega od slabega ne more več razlikovati. Tako zavlada duhovna raz-krojenost. V duševnem življeiru razlikujemo nagon, ču-tvo, domišljijo, voljo, pamet. Strup boljševizma skuša vso te sile okužili.
Najprej se obrača proti vsakemu, človeku lastnemu gonu po samoohrnni in si prizadeva, da zbudi v po3dincu silno nagnjenje do najskrajnejše 6eb č-nr»di (t. j. razredna korist, razredni boi, razredno diktature, razredna strahovlada). Da zadovolji gonu za sanioohrnno. mu je vse dovoljeno Prav lu posebno veljajo Leninove besede »Morite, rušite, ne puščajte kamna na kamnu, vse je dovoljeno, samo da pospešuje revolucijo. Nasprotno pn se spet laskajte in dobrikajte, olepšavajte, če tako morete koristiti revolucionarnim ciljem.«
Tako nezdravo podžiganje razrednega nngona vodi k uničenju vseh drugih oblik družabnega življenja. Tako morajo propasti družina, cerkev, narod. To je v resnici razredna blazno-t, je razsulo vsakega življenjskega oblikovanja, ki se ne da uvrstiti v pojem »razred«, je ugonobitev vseh »razredov« v korist enega samega. Kazen za to blazno početje tiči v tem početju samem. Tisti razred, ki ie obseden od lake blaznosti, hkr-iti propade duhovno. intelektualno in gospodarsko. Da se o tem prepričamo, je dovolj, če prelistamo današnjo rusko leposlovje, ono leposlovje, ki je nekdaj bilo ponos in slava Rusije. Isto velja v sovjetski glasbi, o stnv-barstvu, da, o vseh umetnostih Sovjetske Rusije.
(Dalje.)
KULT8RM OBZORNIK
švicarska planinska povest
V »Slovenčevi knjižnici« štev. 51 je izšla v lepem Robičevem prevodu znana planinska povest švicarskega duhovnika pisatelja Henrika Federerja »Pilatus«. Federerja so včasih pri nas precej prevajali, da navedem samo povesti »Sisto e Šesto«, »Patria« itd. ter je imel pri nas lep krog občudovalcev. Ena najlepših in najbolj znanih njegovih povesti pa je gotovo »Pilatus«, ki smo jo dobili sedaj v lepem prevodu tudi v slovenščini. Je to planinska povest prve vrste, saj — kdo naj piše planinske alpske povesti, če ne Švicarji, katerih lepa domovina je polna visokih gora in dolin? ln tako nam je Federer pokazal tu življenje in usodo pastirja in vodnika Maksa Omlisa, živečega v podnožju in na vrhovih gore Pilatus, po kateri si je sam nadel ime »Pilat«. V prvih poglavjih nam pokaže mlade študente, ki sredi študija mislijo na planine, med njimi zlasti Marksa, ki iz same ljubezni do gorskega življenja zapusti šole. Tako je on že ves gornik, ko njegovi tovariši maturirajo ter pelje dvojico izmed njih na Pilatus ter ju izzove, naj si natrgata očnic. Pri tem se eden ponesreči (Florin) ter po nekaj letih na posledicah umre. Marks po nemirnem življenju zapravi domačijo, ki jo razprodajo, ostane pa mu še po materini strani koča na pobočju Pilatusa, kamor se preseli v samoto, ves zaverovan v gore. Tedaj se odloči, da se bo oženil, ter gre po dekleta Janjo v samostan v bližnje mesto, kamor jo jc poslala mati Neža, da se je — iznebi in se sama lahko drugič poroči. Ti prizori x samostanu, ko pride
Marks po dekleta pod izgovorom, da prihaja kot brat po sestro, ter potem njuna pot v gorsko samoto, so naravnost krasne idile. Sploh je vsa ta polovica povesti, ki govori o svojevrstnem sožitju te dobre, potrpežljive ženice, svojevrstno mojstrstvo. Močno je popisan razkol v družini, kjer je mož zaljubljen v planine in lov, ženo pa mika dolinski svet in družinski mir. Tu pride do izraza Marksova samozavest, oblastnost in egoizem, pa ženina čudovita žrtev in velika ljubezen. Ta je simbolno izražena v Marksovi izrezljani škratovi glavi na pipi: ve, da ne more prenašati dima, pa mora vendar držati pipo, da gospodar lahko kadi... Janja gre v nosečnosti sicer v dolino k materi, pa ne vzdrži brez moža, vrne se prav na predvečer velike povodnji, ko hudourniki s Pilatus^ uničijo hišo in premoženje pa tudi življenje dveh: žene Janje, ki umre na prezgodnjem porodu, in otroka. Tako je Marks izgubil vse in odslej je šele začel ceniti svojo ženo, ki mu poleg smrti tovariša Florina teži dušo Umakne se svetu in zaživi samo gori kot vodnik tujcev. Življenje hoče darovati drugim, kakor je onim trem vzel. Tako postane vodnik, razprt s svetom, ki pa dobi nekaj razvedrila v rešencu Emilu, poznejšem inženirju, ki hoče graditi med vsemi stvarmi — mostove. Marks pa je bil človek, ki si ni znal premostiti prepade med gorami in mestom, med sabo in sosednjo dušo, ki je s svojo ljubeznijo ubijal, ki pa je bil pošten in dober, le preveč zaverovan v gore in nezavisnost otroka narave. Ko dobi po ženi veliko dediščino, jo zapusti za mestne ubožce in sirote, ki naj se jim preskrbi oddih v gorah, sam pa sc znajde na roba prepada in bolesti od strašne osamljenosti. Njegov rešenec ga reši in mu vdahne nov smisel za življenje. Pa tudi X planinah začuti novo potrebo po ljubezni, po
mostovih z ljudmi, z mestom. Ko se vrne v mesto med ljudi in obišče svojo rojstno hišo, mora najprej ubiti svojega psa, ki ga ne pozna več. In zato se vrne v kočo med vrhove, kjer zve, da ga iščejo orožniki zaradi divjega lova. Svet mu ne zaupa, on ne svetu, ne prizna postave, hoče biti svoboden in gre s kožico med pečine. Ko je hoče rešiti z neke police, pade s kozo vred v globel, kjer ga zakrije sneg in mir.
To je zgodba človeka, ki je ves navezan na planine in gore, pa je zaradi svojega nemira in strasti izgubil stik z ljudmi in svetom, živel osam-!|en in osamljen umrl s svojo tragično ljubeznijo. Dober človek in vihrav, junak gora, ves njihov otrok. Nemiren duh, ki je ljubil gore in bil ljubljen od žene. Zapustil je za sabo spomin dobrotnika in nesrečnega človeka Bil je do dna sin planin, ki so mu pomenile živbenje. In tako je Federer to svojskost tega lepega in izrazito ori-sanega Švicarja zaodel v tako poezijo, kot jo zna samo pravi planinski pisatelj, poznavalec gorskih lepot, nevarnosti in naporov, pa tudi poznavalec človeških src. Skratka: umetnik. To nevsakdanje življenje gorskega vodnika je živo ohranjeno v tej lepi planinski povesti, katero bo vzel v roke rad vsak, ki ljubi planine in si želi umetniško polnega planinskega opisovanja.	td.
Predavanje prof. Eug. Dupre Theseidera o sv. Katarini Sienski
Prof. Eugenio Dupre-Theseider, ki predava na ljubljanski univerzi zgodovino, je imel v okvirju Zavoda za italijansko kultuio v Ljubljani predavanje o sveti Katarini Sienski in njenem času. Gospod predavatelj, ki je znan pisatelj zgodovinskih razprav iz tega časa, je x krasnem preda-
vanju, govorjenem z gracioznostjo predavatelja in preciznostjo zgodovinarja, podal portret te popularne italijanske svetnice, ki ;e izrazito vplivala na usodo Cerkve v svojem času. Predavatelj je orisal njeno postavo in značaj, njeno zunanjo različnost od francoske Dcvice Orleanske, in njen vpliv, kakor ga je imel samo sv. Dominik, v katerega red je stopila. Toda za svojo nalogo si je vzel njeno politično delovanj^ njen vpliv na raz-vrvani čas XVI. stoletja, ko jc svetnica postala neko središče italijanske in svetovne politike, kajti k njej so se zatekali po nasvete kralji in kardinali in papeži. Opisoval jc. kako se je zavzemala za križarske vojske, kako je mirila posamezne kneževine in mesta (Firenze, Siena itd.), ki so se upirale papcžur kako jc mirovna posredovalka posegala v najvišjo cerkveno politiko. Bil je tedaj čas razcepa papeštva in selitve v Avignon. In Katarina Sienska se jc prizadevala za vrnitev papeža iz Avignona, v čemer je uspela ter je to eden njenih največjih zgodovinskih uspehov. Govoril je tudi o njenih nasvetih papežu za notranjo obnovo Cerkve v času sijaja in dekadence. Gospod predavatelj jc kot zgodovinar orisal ves ta razrvani čas medsebojnih trenj, uporov, inter-diktov, križarskih vojsk, pape*kcga razdera itd., ter podčrtal posredniško vlogo velike svetnice, ki je akt ivno oblikovala svoj čas. Ni pa sc dotaknil sv. Kat arine kot pisateljice, o čemer bo mogoče govoril drugekrati. — Predavanja so sc udeležili Zvezni tajnik z gospo, coni. Raimondi, min. inšpektor za ljudsko vzgojo, Kr. tiskovni ataše, profesor Mantuani, zastopnik nemškega lektorata itd., ter odlični predstavniki slovenskega kulturnega življenja, zastopnik škofa, predstavniki univerze, Akademije. Narodne Galerije itd. Avditorij je s hvaležnostjo odobraval odlično predavanje.
^hO&MM* §&0¥JL£&
Koledar
Nedelja, 23. velikega travna: Jan. Rossi, spoznavalec; Deziderij, škof in mučenec, Bu-zilej, škof in mučenec.
Ponedeljek, 24. velikega travna: Pomoč kristjanov; Suzana, mučenica; Afra, mučenec.
Torek, 23. velikega travna: Gregor VIL, papež; Urbun L, papež in mučenec; Bonifacij IV., papež.
Zgodovinski paberfci
23. velikega travna:
1. iro: se jc rodil v Rasli ul tu na Švedskem naravoslovec in zdravnik Karel Liune, mož izredne delavnosti, ki je združeval univerzalno znanje svoje dobe in bil največji botanik 18. stoletja —
1. 19(16 jo umrl v Oslu norveški dramatik Ilenrik Ibsen; kot neusmiljeni kritik pulile in plitve meščanske družbe je hotel »prezračiti osrnrajeno, gnilo Evropo«. Rodil se je marca 1S28. leta v Skienu, se to/ko prebijal skozi leta mladosti, delal kot vajenec v lekarni in postal vodja gledališča v Bergenu, potem v Oslu. Fanatično se je boril za resnico in raz-krinkaval hinavski svet. Glavno mu jc bila človekova osebnost: Kar koli si, bodi to z vsem bistvom, polno in dosledno! Vseeno je. kaj hočeš; glavno je, dn hočeš, kar po svoji nuturi moraš hoteti.« Njegova dela razpadajo v tri razdobja: t. narodno romantično, pomembno samo za rojake, 2. narodno kritično in zgodovinsko filozofsko, ki pomeni višek in prelom s tradicijo, 3. družabno kritično, ki mu je ustvarilo svetovno slavo in ime ter pripravilo pot naturalizmu. Posamezna njegova dela in ideje so vplivale tudi na našega Ivanu Cankarju —
1. 1937 je umrl slovstveni zgodovinar in redni profesor ljubljanske univerze Ivnn Prijatelj. rojen 23. decembra 1873. leta v Sodražici na Dolenjskem. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani in študiral nu Dunaju slavistiko. Po večletnem potovanju po Rusiji je prevzel službo v dvorni knjižnici na Dunaju, od koder je odšel po prevratu v Ljubljano, kjer nuin je poleg obširnega zgodovinsko - literarnega delu vzgojil celo vrsto odličnih slavistov.
Gsefene novice
— Na pravni fakulteti ljubljanske univerze
je bil diplomiran g. dipl. comm. Anton Berko-pec, uradnik Gospodarske zveze, domu iz Vinice v Beli Krajini. Čcstitamol
Velika Marijanska akademija ijudskošoiskih otrok bo danes ob 11 dopoldne
v veliki unionski dvorani pod pokroviteljstvom našega nadpastirjn dr. Grcgorijn R o ž m a n a.
Spored akademije je sledeč:
1.	P. Krizostom: »Marija imam te resnično rad«. Recitacija.
2.	P. Frančišek Ačko: »Poglej oltarček...« Breda Sček: »Sto tisoč pozdravov«. Stanko Premrl: »Peščena Morija«. Mihelčič: »Slovenska zemlja«. Poje otroški zbor.
3.	P. Krizostom: »Moje strune kronani kraljici.« Recitacija.
4.	P. Krizostom: »Marija sprejmi me v svoje Srce«. Zborna recitacija.
5.	Vodopivec: »Nedeljsko jutro«. Pojo deklice.
6.	Lojze Mav: »Najmanjši izmed malih ven-ča.jo Marijino Srce.«
7.	Nikolaj Jeločnik: »Marijin čudež« — Prizorček.
8.	P. Krizostom: »Na^a trdnjava«. Zborna
recitacija z glasbenim vložkom p. Frančiška Ačka.
Vstopnice se dobe eno uro pred pričetkom akademije pri blagajni kina Union.
Cerkveni vestnik
Slovesen shod križ.nnske moške kongrega-cije, sprejem novih članov in obnovitev posvečen ja, bo danes, v nedeljo, ob šestih (ne ob petih). S tem je udom omogočena udeležba pri procesiji na Rakovniku oziroma posvetitvi v domači župni ccrkvi. Želimo polnoštevilue udeležbe.
*
—	Ob obletnici smrti g. Iva Pcršuha bo
sv. maša v četrtek, 27. lnuja, ob 7 zjutruj v župni cerkvi sv. Petra.
—	Rakovnik. Danes v svetišču nn Rakovniku slovesno praznovanje Marije Pomočnice kristjanov. Sv. maše od 6—11- Ob 10 slovesna sv. maša. Popoldne ob pol 4 govor, nato slovesna procesija s kipom Marije Pomočnice kristjanov. Ker je namen pobožnosti piošnja k
Pomočnici kristjanov za dober uspeh |X)svetit-ve brezmadežnemu Srcu Marijinemu, zu mir in blagoslov narodu, pričakujemo velike udeležbe.
—	Trij« večeri italijanske dramatike v Drami. Vstopnice z.a gostovanje znamenite italijanske igralske skupine Henzo Kirei so že v predprodaji v opernem gledališču (od pol 11 do pol 13 in od 17 do 19). Prvi večer, v ponedeljek. 24. maja, bodo igrali sodobno komedijo Vincenza Tierija. »Amarsi eosi«, V torek. 25. maja, bodo predvajali igro »Skupno življenje« (Vivere insieme), ki jo je spisal Cesare Giulio Viola, eden najvidnejših predstavnikov sodobne italijanske dramatske produkcije. To igro študira v slovenskem prevodu trenutno tudi naša Drama in bo premiera že prve dni prihodnjega meseca. — Pred kratkim umrli nestor italijanskih dramatikov Itoberto Bracco bo zastopan treljj večer s svojo dramo v petih dejanjih »II piccolo santo«. Ta drama je v polpretekli dobi vzbujala po vseh evro|iskili odrih veliko zanimanje in ponesla ime avtorja širom sveta.
—	Železniški upokojenci! Po pozivu Pokrajinskega sveta korporacij v svrho preskrbe drv, mora postaja Ljubljana predložili odgovarjajoči seznam. Vsi upokojenci okoliških občin mesta Ljubljane kot .ležica, Dev. Marija v Polju, Dobrunje. Rudnik. Brezovica in Dobrova naj se nujno zglasijo na postaji Ljubljana v pomožnem uradu nasproti vozov-no pisarne v sladišču. Bok do vključno 29. t. m.
_Ku	_
Dom in svet
1888, 1899, 1892, 1893, 1895, 1901, 1907, 1915, 1916, 1921, 1926, 1929,1937/8,1939 Duaaiski zvon 1880 Ljubljanski zvon 1936, 1987, 1938, 1689, 1941, 1912
Ljudska knjigarna, Ljubljana
— Naslovno stran mujniške knjižice krasi lepa dvobarvna slika Marije Pomagaj z. Brezij. V knjižici je še Lungusovn slika »Marijino Srce« (iz. šempetrske cerkve). Preberite to knjižico v teli dnevih pred skupno posvetitvijo. — Cena 1 liru.
SSSSs&B © d p r t o
— K dežju se dolgo pripravlja. Od spremembe lune, ko je 19. maju nastopila polna lunu, se vsak dan proti večeru pripravlja nu dež. Tudi v petek se je silno pooblačilo, pri-čukovati je bilo hudo ploho, todu črni oblaki so se kmalu razpršili in v soboto zjutraj je bilo nebo jasno, ažurno čisto. Ni bilo megle. Jc že 12. dan brez dežja. Vsi kmetovalci in vrtnarji si sila žele blagodejnega dežju. V petek jc bila zaznamovana najvišja dnevnu tem-
peratura +21.8», v soboto pa minimum '+7.6» C. Zračni tlak se manjša. Barometer je v soboto zjutruj kuzal 764.9 111H1.
— Zukaj ni gob? Mnogi se sprašujejo, zu-kuj letos ob tem časti ni gol). Nekateri so resno računali nu dobro pomladansko letino gob. Veselili so se jurčkov in delali nučrte, kam bodo zahajali v gozdove, da bi si preskrbeli jurčke in jih pripravili zu poznejše čuse. Toda jurčkov ni sedaj nikjer, ko so se še pred dnevi mnogi pohvalili, du so imeli srečo pri gobah. Glavni vzrok, da ni jurčkov, je v tem, da so noči še premrzle, du so hladna jutra, ko pncle temperatura celo na +5" C, in ker ni dežja, ko vlada že dolgo lepo vreme.
K^majta BABV-KOL
nego otiok m r. p h. j. k o l a r
dobi se v vseh lekarnah in drogerijah
—	Premog in drva pri tvrdki »GORIVO«, Karlovšku K. Lastnik Lojze Jerunčič mlajši.
—	Gad gu je pičil. I/. Podlipe pri Vrhniki so pripeljali v ljubljansko bolnišnico na ki-rtirgični oddelek 13 letnega posestnikovegu sina Franceta Urim. V gozdu gu je v desno nogo pičil gad. Pravijo, da bo letos pravo gadje leto. luko zgodaj že kmalu ni gad začel pikati.
Po težki operaciji mi /e rešeno živi/enje m vrača se mi zdrav/e. Smatram za svojo dolžnost, da se tem potom zahvalim gosooou p rim arij u Splošne bolnice dr. BI u m a ue r i u m gosooou dr. Kušarju za človekol/ubno skrb in nego. Avšič Frančiška — Sneberje IS
—	Praktično knjigovodstvo od inž.Smrtnika-čuku je izšlo. Knjigu jo tiskuna nu večbarvnem papirju ter ie namenjena vsakomur. Naroča sc: Smrtnik, Celovška cesta 14, tiskarna.
—	Ljudska knjigarna kupi uli proti odškodnini židi dobiti 1111 vpogled knjigo: Totli:
I.Vducution du Jeune llomuic«, ed. Sulvutor, Mulhouse 1939.
—	Zu sončenje in proti sončnim opeklinam: Tschumba Fii. Dobi se v vseli lekarnah, drogerijah in parfiimcrijah.
—	Velika llova gora. V nedeljo 16. t. m. popoldne okrog 3 ure se jc nenadoma napravilo k nevihti. Franc Meliic, Tomčev oče, ki je opravljal ccrkovniško službo, je šel zvonit hudi uri, kur udari strela v zvonik in moža 1111 mestu ubije. Vse sočustvuje z ubogo družino, ki je že itak zadnje čase hudo prizadeta. Itajnki Tomčev oče je bil odločen in značujen krščunski mož, splošno spoštovan povsod, kjer so ga poznali. Naj uživa zasluženo plačilo pri Bogu! Težko preizkušam Toinčevi družini nuše sožuljc!
Iz Eovega mesta
Opozorilo lastnikom pisalnih in računskih strojev ter registrirnih blngnjn »National«! V Novo mesto pride vsakih 10 dni strokovnjak Boris Simundl iz. Ljubljane. Naročila sprejema iz prijaznosti g. Burborič-Butu, Novo mesto.
lz dela in življenja - o J m 4am
S Spodnjega Štajerskega
Ormož jo pogostil ranjene vojake. Za materinsko proslavo je Ormož povabil 40 ranjenih vojakov iz Novega Celja na obisk. Ko je pripeljal vlak v Ormož, je ranjence na postaji sprejela godba, nakar so dekleta izročile vojakom šopke. V prijetni družbi so si ranjenci popoldne ogledali vinograde v ormoški okolici in tako z lepim izletom zaključili prvi dan. V ponedeljek so nadaljevali obiske pri gostoljubnih Ormožanih, ki so jim ob prisrčnem slovesu poklonili 75 litrov vina, dva zaboja vina v steklenicah in še mnogo drugih zavitkov z dobrotami. Vsak obiskovalec je dobil tudi sliko mesta Ormož z.a spomin.
Uspešen zaključek zimskih tečajev. Štajerska domovinska zveza, ki je v zimski delovni dobi priredila na Spodnjem Štajerskem 2400 jezikovnih tečajev, je sedaj delo v teh tečajih zaključila. Vsi sloji prebivalstva so pokazali veliko zanimanje za tečaje, prav tako tudi prebivalci najrazličnejše sta-
Dotrpel jo naš ljub! oče, stari oče, stric, svak, gospod
Jožef Vaiipotič
oskrbnik vinogradov grašč. Ulm
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, «4. maja 1943, z Lešnlškega vrba na mestno pokopališče Ormož.
Lešniški vrh, Ormož, dne 22. maja 1913.
žalujoči sinovi: •TOJtE, JAKOB, FRANCE, LUDVIK, IVAN in MATIJA; hčerke: BARBARA, TEREZIJA in ANA. ter ostalo
sorodstvo
rosti. Veliko je bilo tudi število mladinskih in obratnih tečajev, ki pa bodo s j)Oukoin nadaljevali tudi čez poletje. Za udeležence sedaj ukinjenih tečajev bodo prirejeni čez poletje posebni govorilni večeri.
Delovne žene pri Sv. Lovrencu na Pohorju so pod vodstvom gospe Novakove pred nedavnim pripruvilc darila za vojaško bolnišnico v Mariboru. Ob obisku v liolnišnici so poleg dru-gegu darovale ranjencem močnate jedi, sadje, vino in 1 "MK) cigaret, 20 kg keksov pu so odposlale domačinom, ki so odšli služit vojake.
Poroke. V Celju so se poročili: Jožef Pirih in Marija Prevolnik, oba iz. Celja; Kari Schnuderl iz Gradca in Albina lladner iz Sp. Hudinje, Ri-hard Ulaga iz Štor in Ana Žagar iz Celja; v št. Juriju ob j. ž. Blaž Vrečko in Julija Šoliar, oba iz Lokarij, Jožef Jager in Pavla Zgonec, oba iz Št. IIja.
Smrtna kosa. V Mariboru je umrla 401etna vi-ničarka Frančiška Tratnik iz Kapele, hčerka nameščenca Regina Dolar, v Celovcu je umrl 03letni posestnik Jožef Počkaj iz Svečine, v Gradcu je umrl mariborski brivec Otmar Rescheneder. V Št. Juriju ob j. ž. in okolici so umrli: Katarina Komplet iz Dobja, Franc Juhart iz. Šetine in Marija Soline iz. Trnovca. V Celju in okolici so umrli: Ivan Resman, Prida Roje. Marija Breznik, Neža Knez, vsi iz, Celja; dalje Franc Lešek iz Prožina pri Teharjih. Peter Bornih iz. Ponikev in Alojz Gajšek ter Robert Prevolnik, oba iz Čreta pri Teharjih.
Iz Hrvaške
Letalska zveza Dunaj—Zagreb. Od dne 17.
! maja dulje vzdržujejo na letalski progi Du-
i naj—Zagreb zopet reden potniški in poštni promet letala nemške Lufthanse, ki opravljajo to službo dvakrat tedensko. Lufthansa je sedaj letalsko progo od Zagreba podaljšala še do Sarajeva.
Ugodilo stanje posevkov v NDH. Hrvaško čusopisje poroča, da je nu podlagi vseh v Zagreb prispelih poročil stanje posev kov v NDH zelo ugodno. Zima posevkom ni povzročila nobene škode, letošnja pomladanski! setev je pu bilu tudi pravočasno izvršena. Povsod kažejo dobro tudi vinogradi.
Čebelarska zadruga v Novski. Na pobudo nekaterih železničarjev so v Novski ustanovili posebno čebelarsko zadrugo, v kateri so čluni tudi drugi čebelarji, neželezničarji.
Letošnji tobačni pridelek v NDH. Na tobačnem področju Nl)ll bo hrvaška inonopol-sku ii|)ruva letos zasadila okoli 322 milijonov tobačnih sadik. Od te količine odpada na Lju-buški 60 milijonov, Čapljino 4t milijonov, Mo-stur 40 milijonov, široki Bri.jeg 40 milijonov, Iinotski 33 milijonov, Stolne 34 milijonov, Vr-gorac 12 milijonov, Trebinje 10 milijonov, Brutunuc 8 milijonov, Sinj 8 milijonov, Orašje s milijonov, Drniš 8 milijonov, Metkovič 7 milijonov, Foča 7 milijonov in Dubrovnik 3 milijonov tobačnih sadik.
Iz Srbije
Popolna preosnova vodstva srbskega radruž-
ništva. Srbska vlada je izdala novo zakonsko uredbo o organizaciji srbskih zadružnih organizacij, ki je z.a nadaljnje poslovanje posameznih srbskih zadrug izredno važna. Po tej uredbi so namreč dne 3. t. m. ugasnili mandati vseh predsednikov ter članov upravnih iu nadzornih odborov Privilegirane agrarne banke v Beogradu, Glavno zadružne zveze. Zveze srbskih kmečkih zadrug in vseh ostalih srbskih zadružnih zvez z izjemo vseh tistih zvez, ki imajo svoje jedeže v Ba-natu. Predsednike in člane upravnih in nadzornih odborov v vseh navedenih zadružnih osiednjih organizacijah ho sedaj imenoval sam ministrski predsednik na predlog pristojnega resornega ministra. Po določilih omenjene uredbe se na na-meščenstvo vseh zadružnih organizacij raztezajo tudi določila zakonske uredbe o odstranitvi iz službe vseh narodno in sorialno nezanesljivih elementov ter odredbe o posebnih discipl. kaznih.
V zvezi s to uredbo je srbski ministrski predsednik podal tudi izjavo, v kateri poudarja, da io sedanja srbska vlada dala zadružništvu vso možnost za uspešno delovanje v korist skupnosti v času, ko je treba reševati skupnost samo. Zalo je brezpogojno potrebno spraviti v sklad delovanje zadružnih organizacij z izvajanjem splošnega državnega gospodarskega načrta. Po Nedičevi izjavi je namreč zadružništvo poklicano, da da temelje za novo srbsko kmečko zadružno državo. To preosnovo je pa mogoče izvesti samo z izdatno državno podporo kmečkemu stanu. Srbska vlada se trudi, da napravi iz zadružništva važnega posredovalca v izmenjavi blaga, ki naj privede zadružne organizacije do harmoničnega sodelovanja med vasjo in mestom. Pri imenovanju novih predsednikov ter članov upravnih in nadzornih odborov v posameznih zadružnih zvezah in zadružnih ustanovah se bo po Nedičevi izjavi, srbska vlada ozirala na lo, da bodo prišli na čelo gospodarskih in zadružnih ustanov zadrugarji. katerih strokovna izobrazba ler moralne in narodne laslnosti bodo dajale zadostno zagotovilo za uspeh zaupanih jim zadružnih organizacij in ki si niso pridobili zaslug samo za razvoj zadružništva samega, temveč tudi za državo in narod.
Izjavo srbskega ministrskega presednika generala Nediča je še spopolnjeval s potiebnimi pojasnili srbski minister za narodno gospodarstvo dr. Nedeljkovič, ki je zatrjeval, da srbska vlada pri izvajanju svojega gospodarskega načrta ni naletela na dovolj razumevanja in podpore nri posameznih zadružnih organizacijah. Po njegovi izjavi tudi poslovno vodstvo baje ni bilo povsod na višini. Kakor znano, ima v Srbiji največ zadrug organiziranih v Zvezi srbskih kmečkih zadrug biv. minister g. Voja Djordjevif.
Podražitev tobaka v Srbiji. Radi pokritja izdatkov, ki jih ima srbska vlada z rednim vzdrževanjem državne uprave, je bila vlada prisiljena s prvim aprilom znova zvišati cene vsem tobačnim izdelkom in ostalim monopolskim predmetom. S prvim aprilom so stopile v veljavo sledeče cene za posamezne monopolske predmete: zavitek zetskega tobaka stane sedaj 22 din, savskega 18 din, tobaka za pipo 10 din. Zavitek Vardar cigaret slane 50 din, Drina 50 din, Morava 50 din, Zeta 26 din, Ibar 22 din, Drava 16 din. Cena cigaram je določena na 5 din komad, knjižici cigaretnih papirčkov na 3 din, škatlica vžigalic 3 din. S prvim aprilom se je v Srbiji podražila tudi sol ter stane sedaj 1 kg kuhinjske in živinske soli 15 din, industrijske pa 5 din.
čez dva dni bo izšel p°d s!ovenskim naslovom
HRAST
znameniti poljski roniun »DEWAJTIS«
To med Poljaki najbolj brano delo je spisala znamenita pisateljica MARIJA R O D Z W I E \V I C O V N A
Drobita ljubljanska kronika
Druga Izvedba Toničeve kantate za soli zbor iu orkester: Križev pot ho v sredo dne 2. junija ob 7. zvečer v ljubljanski stolnici. Pri tej priliki se bo izvajalo delo a spremijevanjem orgel, kakor je tudi napisano v originalu. Spremljavo je prevzel iz posebno naklonjenosti naš na.iodlič-nejši mojster na leni najveličastnejšem instrumentu prečastiti gospod mons. Stanko Premrl. Solista bosta: altistka Kranja Golobova in basist Julij Botetto. Pevski zbor Glasbene Matice ho pel zborovski del, koncert pa bo vodil ravnatelj Mirko Polič. Na drugo izvedbo dela, ki je doseglo pri prvi izvedbi veličasten uspeh, opozarjamo. Opozarjamo pa tudi, da borno v prihodnjih dneh priobčevall kratko analize posameznih postaj Križevega pota v lažje razumevanje poslušalcov. Predprodaja so ho začela jutri v ponedeljek v Knjigarni Glasbeno Malice.
V nedeljo, 23. t. m., nas bo oh 1(1.30 spet vodil v Obersnelovi galeriji slikar Edo Der-ža.i. Občinstvo je z. odkupom slik in obiskom razstave že do sedaj dokazalo, da ve peniti prizadevanja tega našega slikarja gora in gorske pokrajine. Ker je razstava odprta le še kratek čas. vabimo vso ljubitelje umetnosti, da si jo ogledajo.
Razstava Kalin. Kregar, Mnšlč. Omersa, Patrih. Seile.l v Jakopičevem paviljonu zasluži po mnenju dosedanjih obiskovalcev vso pozornost, ljubljanskega občinstva. Razstava ie odprta dnevno od 9.30—19. V nedeljo bo Imel ob 11 vodstvo po razstavi predsednik DSLU prof. Saša Santel.
Tlljak 1-1 n|c 3. In 4. razredov gimnazije In 4. razredov meščanske šole prijavite se 7,!1 posebne instrukeije v predmetih za malo maturo. Ločeni oddelki po Šolali in razredih!
Učni honorar nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Informacijo in prijave dnevno dopoldne od 9 do 12, popoldne od 4 do 0: Specialne strokovne Instrukeije za gimnazije In meščanske šole. Mussolinljev (Kongresni) trg 2, II. nadstropje. Središče mesta!
V I.juhljanl so umrli od 14.—2(1. maja: Fink Antonija roj. Godec. 78 let, zascbniea, Japljeva 2; Protner Kranja, «7 let. zaseb-niea, Podrnilščakova .r>7; Zupančič Olga, 24 let, trgovska pomočnica, Itegerčna vas 4<i; Pogačar Ana roj. Zupančič, 7.*> let, žena železniškega krotničnrja v p.. Janševa S: Ce-liovin Karolina roj. lvenda vd. Petaros, 54 let, žena železniškega uslužbenca v p., Zo-leznilarjova 33; Mizerit Koza, sestra lloza-rija, 84 let, usmiljena sestra sv. Vineenclja Pav., Slomškova 211; Schambeek Avgusta roj. Gregorič, 7li let. vdova polkovnika. Kolodvorska 28; Hiehter Katarina roj. Malič, 8(i let, znsehnica, Hrenova 17. — V ljubljanski bolnišnici ro umrli: Baltlč Ivana, 70 let. kuharica. Močnikova 4; Perko Anion. (18 jot. zasebni uradnik v p.. I!iei\vci-sova 35 a: Petrič Uršula, 71 lot. Stari trg; Mat jašič Brigita, 14 let, hči delavca. Zalog 29: CornejSek Marija, sestra Antonija, 77 let. usmiljena sestra sv. Vincencija Pav., Slomškova 20; Strgal- (Uzrla, 38 let, hči kleparja. Vidovdanska 9; Drašler Stanko. 49 let. Poljanski nasip fiU; Janko Ivana. 51 let. žena čuvaja. Ortenek 55 pri Ribnici; Stok Amalija ro.i. Slabina. 33 let, žena lehn. pristava. Mnriborskn 25; Sršen Avgust. 41 let. kamnosek. Napoleonov Irg 7: Kote Ma-iija, tiii ler, mestni delavce. Gerblčmii 18.
Slaršl dijakov In dijakinji Še jo čas, dn vaši sinovi In hčerke popravilo slabe ocene! Vpišite jih k nainl Pripravljali jih bomo vestno Iz. vseh predmetov, na željo tudi posamezne Instrukeije. Prav tako priprav-
ljamo dijake (inje) za nižji ln višji tečajni I/,pit. Honorar zmeren. Vpisovanje dnevno od 8—12 iu od 14—10. »KorepetitorlJ«, Mestni trg 17-1.
lz zemljiške knjige. Grošelj Celestina, posestniea v Ljubljani, Poljanska cesta 7, jc prodala Franu Virniku. gostilničarju na Poljanski eesli 7. zemljiško parcelo štev. 430-3 travnik k. o. Karlovsko predmestje v izmeri 1665 kv. metrov za 25.000 lir. — Ana Štrukelj, posestniea v Ljubljani. Zaloška cesta 8, je prodala Mariji Šavsovi. zaseb-nlei v Ljubljani, Cesta na loko 37. nepro mičnino vlož. št. 1588 k. o. Trnovsko predmestje (hiša in vrt) z,a 80.0110 lir — Eia Vukič, posestniea na Viču 113, je prod" Franu Jagodieu, mesarju v Ljubljani, Ka-runova ulica 5, zemljiško parcelo št. 152 k. o. Vič (koča in 2 travnika) -/.a 85.000 lir. — Ivnn Samec, trgoveo v Ljubljani, Mestni trg 21, jo kupil nepremičnino vlož. št. 8^ k. o. Poljansko predmestje (hiša št. 7 v Slrcliški ulici) za 370.0(10 lir. Hiša jc bila prej last Elizabeto Kornove roj. F.berle. Svoj čas pred 80 leli je bi! lastnik le hiše Gašper Doberlot, po njem pa njegovi dediči.
Gledališče
O p e r a i
Nedelja, 53. maja, oh 17: »Travlata«. Izven.
Cene od 28 lir navzdol. Poncdellek. 21 mala: Zaprto. Torek. 26. mn.la: Zaprlo, Sreda, 27. maja: ob 18: »Prodann nevesta«.
Rod Sreda.
Četrtek, 28. maja, ob 18: »Madame Hutter-
f1y«. Red fclrlek. Petek. 2». maja. oh IS: »Vnebovzetje H. D.
M.. Ora torij. Red
(i. Verdi: »Travlata«. Opera v Štirih slikali. Osebe: Vloletta — Vitfalijeva, Klora — Poličeva, Anina — Ramšakova, Alfred — Čuden, Germont — Jnnko, Gaston — 11. San-cln, Douphol — Anžlovar, Obiguy — Delni-
čar. dr. Grenvil — Lupša, Dirigent: D. Zebre, rožija in scena: C. Debevee, zborovodju: 11. Simouiti, koreograf: inž. P. Golovin.
Urama)
Nedelja. 23. maja ob 15. »Primer dr. THrna«
Izven. Cene oil 15 lir navzdol. — Oh 18. »Jurijeva ličl.« Izv. Cono od 20 lir navzdol.
Ponedeljek, 21 maja, ob 18: »Amarsi eosi« — Tako ljubi I« gostovanje italijanske gledališke družine ltenzo Ricci. Cene od 20 lir navzdol. Torek, 25. maja. oh 18: »Vivere Insleme« — •Skupno življenje«. Gostovanje italijanske gledališče družino Renzo Rieci. Cene od 20 lir navzdol.
Naznanila
RADIO. Nedelja, 23. maja: 8 Napoved čnsa, poročila v italijanščini — 8.15 Koneert organisla Domenica D'Ascolija — 11 Prenos peto maše iz bazilike presv. Oznanjenja v Kircnzi — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (o. G 11. Marino) — 111.15 Razlaga evangelija v slovenščini (o. K. Sekovanič)
—	12,30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Klasični orkester vodi dirigent Manno
—	13.45 Operna glasba na ploščah — 14 Porodila v italijanščini — 11.10 Koncert malega orkestra vodi dirigent Slnne Lesjnk — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Inž. .Innežič Franc: Hoj vrtnim zajedalcem, predavanje v slovenščini — 17.35 Koncert Adamičevega orkestra — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa. porodila v italijanščini — 20.20 Cilea Adriana Leeouvrenr; v odmorih predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini. predavanje v slovenščini, po končani operi poročila v italijanščini.
Ponedeljek, 21. maja: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Napolitanske pesmi — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Koneert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sija-nec, glasba zu godalni orkestor — 13.40 Pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Simfonična glasba — 14.25 Moderno pesmi vodi dirigent Zeme — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved čaas, poročila v italijanščini — 17.15 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 17.45 Pesmi in napevi —
19	Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini —
20	Napoved čnsa. poročila v italijanščini — 20.20 Koračnice izvaja orkestor, vodi dirigent Albert Di Miniello — 20 50 Pisana glas-ha — 21.10 Pelllnatljeva sivoz.elena fantazija — 21.4.0 Predavanje v slovenščini — 21.50 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent 1). M. Šljunec. sodeluje sopranistka Ksenija Vidali. operna glasba — 22 20 Predigre in inlermezzi znanih oper — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne:
v nedeljo: mr. Leustek, Resljova cesta 1: mr. Babovee. Kongresni Irg 12; mr. Komo-tar, Vič. Tržaška eesla 48: v ponedeljek: dr. Pieeoli, Blein-eisova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta (12, in mr. Gartus, Mosto, Zaloška cesta 47.
Poizvedovanja
Izgubljen« sta bila v petek, 21. t. m., v Tivoliju med 7 in 8 zvečer dva zvezka z etiketama na ime ftenk in Rus. Ker ju lin.ino rabini, prosim poštenega najdiloljn, naj ju odda proti nagradi uri .vratarju ua univerzi.
Spori
Ljubljana : Tobačna tovarna
Že včeraj 6ino objavili, da je Lahkoatletska zveza odložila 6vo.jo propagandno tekmovanje, predvideno za današnjo nedeljo, na poznejši čas. Tuko bodo danes na vrsti samo nogometne tekme in teh bo v Ljubljani kar sedem! Glavni dogodek bo 6eveda srečanje med enajstorico Ljubljane ln med Tobačno tovarno za točko v I. razredu. Položaj v razpredelnici je doslej tale:
Ljubljana 2 2 0 0 9:4 4 Ilermes	3 2 0 1 6:5 4
Mars	3 1 0 2 7:9 2
Tob. tovarna 2 0 0 2 2:6 0

IIvit in zdimit
Bliža se čas nabiranja zdravilnih rož in zeli. Ta zdravila so potrebna v vsaki hiši, pa tudi zaslužite lahko z nabiranjem Najboljše navodilo o uporabi in nabiranju zdravilnih rastlin dobile v knjigi
MiheičičFr.: Zdravilne rastline
251 strani s 86 slikami v bar-votisku, kart. L 36.—, vezana v platno L 48.—
Priporočljive knjige za vsako družino:
Kun z te J.: Zdravilna zelišča
6l strani, broširana L 3.— Humek S t.: Prehrana po novih zdrav-stvemh načelih, 224 strani, broš. L 12.—, vezana L 20.— Dragaš dr. B.: Pomoč novorojenčku in dojenčku, 224 str., broš. L 10:—
Ljudska knjigarna v Ljubljani ,
L Pred škofijo št. 5 in Miklošičeva cesta št 5 i
____A
To bo torej srečanje med prvim in četrtim. Upoštevati pa moramo, da je imela Tobačna tovarna že dve točki, ki pa jih je izgubila zaradi kazni s slrani Nogometne zveze, ker je nastopila z igralcem, ki ni bil verificiran. Favorit je vsekakor Ljubljana, tekma pa bo v toliko zanimiva, ker smo prepričani, da se bo borila enajstorica Tob. tovarne s priznano žilavostjo in zagrizenostjo. Začeli bodo ob 17 na igrišču Ljubljane.
Pred glavnim dogodkom bo na istem igrišču tekma II. razreda med Vičem in Ža lijakom. Oba sta doslej še hrez točk in bosta napela vse sile, da bi se iznehila neprijetne ničle na razpredelnici. V tekmovanju juniorjev in rezervnih moštev bo današnji urnik tale:
Ob 9.15 Vič : Mars (juniorji); ob 10.15 Ilermes : Mars (rezerve); obe tekmi bosta na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno;
ob 9.15' Zabjak : Tobačna tovana (juniorji); ob 10.15 Ljubljana : Mladika (juniorji); obe tekmi bosta na igrišču Ljubljane;
ob 10 Ljubljana : Korotan, (rezerve) ua igrišču Korotaua.
Športni drobiž
SK Žnlijak. I. moštvo naj bo za nedeljsko prvenstveno tekmo z Vičem ob 14.15 na igrišču Ljubljane. Vsi sigurno! Moštvo in mladina naj prinesejo s' seboj s porine izkaznice.
1'lnalno tekmo za francosko nogometno prvenstvo bodo morali ponoviti. Že pred dvema tednoma so igrali finale med Girondinsom (Bordeaux) in tned Olyinpiqueom (Marseille) in izid je bil 2:2. Pozneje pa so ugotovili, da je igral za Bor-deaux neverificiran igralec in tako so proglasili Marseille za prvaka. S lem pa se ni strinjal francoski športni vodja polkovnik Pascot. ki je menil, da ne are reševati lakih S|>orov pri zeleni mizi ter odredit, da bosta morali moštvi šo enkrat Igrati. Tekmo bodo ponovili danes v Parizu.
Na atletski prireditvi v Budimpešti je padlo
nekaj prvih boljših letošnjih znamk. Najuspešnejši so bili metalci krogle: Ne me t h 15.08 111, Schmid-bauer 14 15 m in Csanyi 14.0fim. Med tekači velja zabeležili Kovarija v teku na 5000 m 1"> min. 51 sekund.
Anekdote
Profesorja Galettija. ki jo poučeval v Gothi in je bil znan zaradi svojskega izražanja, so nekoč vprašali dijaki:
»Ali sla Friderik in Avgust Viljem Schlegel brala, ali kaj?«
Galetti je malo pomislil, nato pa odgovoril: »O Frideriku dobro vem, da je, o Avgustu
Viljemu pa nisem prepričan.«
*
Aleksander llumboldt je s svojega južno-ameriškegu raziskovanju prinesel s seboj kameleona. Takrat te živali v Nemčiji še niso poznuli in zato jo je podaril samemu kralju rrideriku Viljemu III. Učenjaku se je zdelo potrebno opozoriti kralja nu to. da ta žival poljubno spreminja barvo in pn da zna r enim očesom gledati v nebo, z drugim pa v tla.
A kralj se ni tej prirodoslovni redkosti niti malo začudil, marveč je kratko dejal: »Vse to znajo tudi moji ministri.«
Hrišanka št. 88
1	!	3	4	5	0	1	B		10	11	lz	13	14	15	10	17	li	1*
20					21						22			23				
24				25					20					27				
28						29	30			11			32	33	34	35		
36		37	33	39	40				41		42	43		44				
45			46		47	48	49	50		51	52	53					54	
55				50			57				,8			59				
60				61				62							63			
Vodoravno: 1. bodoči vladar, 18. pouk, 20. ranocelnik, 21 hriliovec, oseba iz Pahorjevega romal Iii
romana, 22. tlel dneva, 23. prizor i/, kmečkega življenja, 24. angleški politik, 25. Gregorčičeva pesem, 26. poljedclec, 27. dvoparkljnr, 28. vzrc-ja, 30. starokrščanski pozdrav, 31. svetopisemska oseba, 34. p ris ka, 42. pleme,
oseba, 34. prižnica, 36. zapreka, 40. evropska re-rodovina, 44. del obleke, 43. izvir,
DI
BANCA Dl INTERESSE NAZIONALE - BANKA DRŽAVNE KORISTI AN NO Dl FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE
LUBIANA
FILIALE D 1
PODRUŽNICA V
Marijin trg 5. teleL 4316-4317
i
TUTTE LE OPERAZIONI DI BANCA - VSI BANČNI POSLI


Zahvala
Za vse Izraze Iskrenega sočustvovanja, kt smo pa lilli deležni ob izsubt naše srčno ljubljene ženke, ličerko edinko, gospo
Malci Štok-ove roj. Slabina
soproge p. t. pristava
se na tem mestu prisrčno zahvaljujemo. Predvsem smo dolžni Iskreno zahvalo fastitl duhovščini in vsem onim. ki so s svojim spremstvom na njeni poslednji poti počastili njen drag spomin; posebno So zastopniku predstavnika-Visokega komisariata g. dr. Kastrelliju, predstavniku pokrajinskega poštnega ravnateljstva g. dr. Lebarju, direktorju Mestne elektrarno inž. Soncu, predstavniku Srednje tehnične šolo g. inž. rurnsku, tovarišem tehničnega odseka in ostalemu uradnlštvu postnega ravnateljstva, kakor tudi osebju Mestno elektrarne ljubljansko. Posebno smo hvaležni vsem cenjenim gospem, gospodičnam in sosedom, ki so v tako obilnem Številu pospremili drago pokojnico na njeni poslrrtn.il poti. — Vsem In vsakomur šc enkrat, prisrčna hvala! Maša zadušnica bo darovana v torek, dne 25. maja 1913. ob 7 zjutraj v farni cerkvi
Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. z »
V LJubljani, dno 21. mala 1043. Žalujoči rodbini 1 n g . Š t o k in S 1 a b i n a
46. reka na Hrvatskem, 48. svojat, zarod, 53. kovinska mešanica, 53. kislina, 56. mesto v severni Italiji, 5". rimski cesar, 58. tuje moško ime, 50. prizadevanje, na|vor, 60. obvodna žival, 61. dišava, 62. prebivalka Kitajske, 63. pleme (tujka).
Navpično: 1. izrek, 2. kraj v Gorjancih, 3. trojapksi junak, 4. prevozno sredstVo, 5. čebelji samec, 6. ogledovanje, 7. maščoba, 8. vihar, 9. rodovitna zemlja. 10. reka v Švici, 11, sorodnica, 12. krivoverec, 13. državna blagajna, 14. darilo, 15. šivalna potrebščina, 16. gora v Mali Aziji, 17. umetnina, 18. cesta, 19. puščavska skupina, 29. prevoznik, 32. ukaz, 33. reka v Bosni, 34. francoski vladar. 35. moštvo (tujka), 37. prebivalec Irske, 38. pokrivalo, 39. državica v Zadnji Indiji, 41. žensko ime, 43. svetopisemski prerok, 47. turški naslov, 49. žensko ime, 50. zdravilo, 51. pripadnik izumrlega naroda, 52. ud družine, 54. del obraza.
Rešitev križanke št. 87
Vodoravno: L. Domačija na meji, 15. kramp, 20. oko. 21. žito, 22. liga, 23. Kcrr, 24. ikre, 25 minuta, 26. Žun, 27. Ens, 28. kmetavs, 29. astra, 30. Leiuan, 31. Noln, 32T Sedati, 33. Chieti, 36. Fiat, 58. otok, 40. Smeli, 42. Megle, 44. itn, 46. pomislek, 50. mat, 51. Ur, 52. obln, 53. Vinča, 54. Kiel, 53. Oise, 5b. Magajna, 57. Jordan Jovkov.
Navpično: t. doinn, 2. okis, 3. Monti, 4. nžur, 5. čitatclj, 6. Italijan, 7. Jožef, 8. aluminij, 9. Nina, 10. agent, ti. Man, 12. eksotika, 13. jeklo, 14. Irmn, 15. kres, 16. ritein, 17. akademik, 18. mrva, 19. pesnitev, 31. nomad, 33. etn, 34. Ilern, 33. Elba, 37. apno, 39. klej, 40. selo, 41. iuso, 43. C,og, 45. Eva, 47. oer, 48. sin, 49. kov, 51. um.
O T lt O S K I KOTIČEK
Lca Fatur
Roža in Kopriva
(Pripovedka)
Ko prideta mati in hči pred stolp, in seže mati po veliki ključ, sloji tu mladi Turek in se .smehlja: »Imate pač velikega razbojnika tu notri?«
»Imamo ga res, pa dobro zavarovanega — poskusite sami, če odprete ključavnico.«
PQda mu ključ in migne z očmi hčeri. Ko se zavori odposlanec njenega moža v odpiranje, sežeta graščakinja in njena hči po bodalcu. Pa bodalce se ustavi ob železni srajci, Turek se obrne, zažvižga in prime graščakinjo za roke. Zdi se, da je zraste! do neba, ko zagrmi: »Ti hudobna ženska! Umorila bi svojega lastnega sina!...«
Graščakinja strmi z očmi okrog, spoznava črte svojega sina — a preden se zave, kako bi se razmeram primerno izgovorila, je polno kmetov za njo in med njimi oni štirje Turki, ki bi morali biti že mrtvi.
»I/dajstvo in prevara!« vpije graščakinja. »Lastni sin preganja svojo mater!«
Pa že so jo potisnile močne roke v stolp, že nese Kato rahlo in skrbno ubogo, ranjeno Kožo na sonce, na mehke blazine. Mati in hči se sededeta v mrzli ječi. Mati se boji in tolaži: »Gotovo pride kmalu moj mož — prišel bo k meni in ovila ga bom kakor vedno okoli prsfa. Potem bo nagnal lega ničvrednega fantu in Roža pride nazaj sem.«
Kopriva pa ni nič upala od očetovega prihoda, jokala se je tako, da je blato kar zalivalo obleko, in kregala se je tako, da je kar rastel kup kopriv.
Od zgoraj, iz zunanjega sveta, je bilo slišali trobentanje, ropot orožja, vzkliki veselili po/.dravov. Zamrežena liudobnica je zastokala:
»Tihomil se je vrnil! Tu jc bil, v bližini, in je zvedej vse. Ni jc več pomoči za naju, ubogo dekle!«
»Lepo si res skrbela za svojo hčer,« jo je grizla Kopriva.
(Dalje).
/
DOTRPEL JE NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT
rOCREB BO V NEDELJO. DNE 23. MAJA 1943, OB POL TREH POPOLDNE Z ŽAL, JZ KAPELE SV. JAKOBA K SV. KRIŽU.
LJUBLJANA, DNE 21. MAJA 1943. RODBINA DR. CAPUDROVA
rcfišn EBIPII3USKEBPI P13DKRfl[:3R
U. Mioni
■37-
Ob skopi svelobi dveh plamenčkov se pokaže koščena postava velikega črnca, z divjim obrazom, z ognjevito drznimi očmi, rdeče obrobljenimi, kuštravimi sivimi lasmi, oblečena v revne in umazane cunje.
»Ze vrnili?«
»Žal,« odgovori Bnket.
»Tudi zdaj se vam ni posrečilo?« vpraša zaničljivo črnec.
»Ramuzenti nas je izdal,« odgovori Ameni, ki je sovražil malega roparja.
»Ramuzenti je zvest. Nakana je bila preveč drzna. Prijeli so ga,« brani Baket.
»Torej nič?« vpraša Sjabako, Etiopcc.
' »Nič.«'
»Niti enega prstana?«
»Nič!«
»Slabo, slabo!«
»In povrhu izpostavljeni veliki nevarnosti. Nekateri naših so bili ujeti prej, Ramuzenti zdaj. Gorje, ako bo moral kdo povedati!« reče Aineni.
»Nobeden nc bo govoril,« odgovori Baket z gotovostjo.
»Toda, nko bodo morali govoriti?«
»Ne bodo povedali. Sicer pa nas tu nihče ne odkrije. Nuš dobri Sjabako nas bo dobro skril.«
»Bom, ker sem obljubil, pa samo še zdaj,« pravi Etiopec neprijazno.
»Eli, kaj? Ali nas drugič ne boš več skril?« vpraša Baket,
»Ne. Vi mi že nekaj časa pripravljate snmo skrb in sitnost. Predzadnja zadeva je slabo izpadla; zadnjo podjetje je bilo še slabše; ne samo, da niste dobili nobenega plena, marveč ste celo izgubili nekaj naših, drugi so na povrhu šc jetniki: nevarni jetniki, ki lahko govore, nas izdajo in ne pogube le Hns, marveč tudi me|ie- Ker vas je tnko malo, česa naj od vas pričakujem? Moram se izpostavljati velikim nevarnostim zaradi vaših poželjivih oči in dvomljivega ugodja vam pomagati. Pri Arsnu-fiju, najmogočnejšem med hogovi, ako bi ne bil obljubil, tla vas nocoj sprejmem in skrijem, bi vaiii poknzul vrata in vas pognal,« pravi Etijopec, ki.je bil popoln sebižnež.
»Ali pozabljaš, da smo ti dali mnogo zaslužiti,« odgovori Buket, ki se je kar tresel od zadržane jeze. On je potreboval tega človeka, zato je moral to gladko požreti.
»Malo ali nič!« reče prezirljivo Etijopec,
»Stotine in celo na tisoče prstanov naenkrat.«
»Pretiravaš. Sploh pa, zakaj se niste obrnili drugam? Ker bi nihče, pn pruv nihče ne bil tnko neumen, da bi vam plačeval po najvišjih cerinh kot jaz.«
»Tvoj zaslužek je bil ogromen.«
»Zelo majhen v primeri z nevarnostjo; in vedno sent vns branil- Toda nko te moje besede žalijo, lnliko greš,« pravi Etijopec, ki ni imel nobenega ozira več tin roparju. Cenil je ljudi po dobičku, ki so mu ga prinašali. Kakš-
no korist naj še pričakuje od Baketa zdaj, ko je izgubil že skoraj vse svoje zveste?
Baket kar drhti od prikrite besnosti.
»Počakaj mulo! Nobene zadeve ne bom več sklenil s teboj,« reče grozeče.
»Se prav rad odpovedujem,« odgovori Etijopec prezirljivo. »Ako hočeš, luliko greš.«
»Kaj bi porekel, ako bi odšel k sodniku in prosil nekazniVost za plačilo, da ovadim tebe, ki si največji zvodnik?« ga Baket zelo neprevidno vpraša.
»Ali! Tako daleč smo že?« pravi Etijopec sam pri sebi. »Dobro, da vem. Bo treba pod-vzeti gotove mere.«
Ne pove pa tega glasno, ker noče s tatovi popolnoma prelomiti.
»Nocoj se skrite na navadnem kraju. Pripravljena je večerja in vino. Jejte, pijte, drugo se pa pomenimo jutri,« pravi glasno.
Baket je vesel odgovora. Prepričan je, da ima zvodnika v rokah in nadaljuje še bolj nespametno:
»Ah! ti se bojiš...«
Drugi ne odgovori, marveč kuje v svojem srcu maščevanje.
Odpelje roparje v klet brez oken, katero ie skopo razsvetljevala oljnica. Nn mizi je bil kruh, meso in velik vrč vina. V nekem kotu ie bil kup slame. Bili so zadovoljni s tem, kar hladno poslovil od njih.
Baket skrbno zapre vhod.
»Tu smo nn varnem,« reče in si mnne roke.
»Jaz pn nič ne zaupam,« pripomni Ameni.
»Ti vedno ugovarjaš. Nasprotuješ vsemu, kar jaz rečem in ako trdim jaz, da jc zdaj noč,
stavim, da boš rekel, da je poldne,« reče ne-voljno Baket-
»Dozdaj sem imel vedno prav jaz,« se brani .Ameni,
»Nikoli.«
»Nocoj na primer.«
»Prvič, da si uganil «
»Pa njegovo govorjenje prej?«
»Sjabako ni nikoli zadovoljen.«
»Na tuk način se ni še nikoli izrazil,« pripomni Meni zaskrbljeno,
»To pomeni, da je imel danes slab dan.«
»Da nus le ne izda?«
»Tega ne stori. To bi šlo na njegov račun. Ne sineš pozabiti, nko bi nas on izdal, bi ne le izgubil vse dohodke, ki mu jih mi prinu-šnmo.. •«
»Zadnji čas presneto malo.«
»Jutri bodo lnliko veliki. Pa je vprašanje, ako bi m ii dovolili nekaznivost...«
»Gotovo m 11 jo bodo dovolili...«
»Ne bo mogel več opravljati svojega dobič-kanosnega posla,« pripomni Baket.
»Kilo pravi, da ne mogel nadaljevati?«
»Vedeli bodo. da je bil zvodnik.«
»Ne bo povedal,«
»Povedali bomo tni. 'Dobro bodo pazili nanj in mu ne bodo dovolili nadaljevati posla, brez kuterega pn on živeti nc more.«
»Prav nič mu ne zaupam,« ugovarja Ameni.
»Etiopcc jc in boljše je. da tem ljudem ničesar ne zaupamo,« pripomni Meni.
»Kaj pn torej hočeš?« ga vpraša Bakef.
»Du odidemo.t
»Se nocoj?«
»Da.«
S. S. VAN DINE:	76
Umorjeni Kanarček I
»Ta podlež!« je dejal Spotsvvoode s prezirom. »Da, jaz sem ga umoril in žal mi je, da tega nisem storil že prej... Nisem imel prilike za to... Skrit je bil v omari tisti usodni večer, ko sem se vrnil z dekletom iz gledališča. Brez dvoma me je videl, ko sem umoril plesalko. Ce bi bil vedel, da se skriva v zaklenjeni omari, bi jo bil odprl s silo in ga spravil s sveta. A kako naj bi bil vedel? Zdelo se mi je poj>oliioma naravno, da je bila omara zaklenjena... niti zmenil se nisem zanjo... Naslednji večer mi je telefoniral v klub. Najprej me je iskal doma v Long Islandu, tam pa je zvedel, da stanujem tu. Prej ga nikdar nisem videl. Zdi se pn, du je on mene dobro poznal... morda je del denarja, ki sem ga dajal dekletu, Sel v njegove žepe... V kako blato sem zagazil...! Ko je telefoniral, mi je omenil gramofon in spoznal sem, da je nekaj našel. Sestala sva se v dvorani \Vnldorf, kjer mi je povedul vse podrobnosti. Nisem mu ntogel ugovarjati. Ko jc videl, da sem prepričan. da jc videl vse, je zahteval od mene tuko visoko vsoto, du sem kar odrevenel.«	I
Umolknil je in si prižgal eigareto.
»Nisem več bogat, gospod Markham. Ve- |
dite, da sem na robu propada. Imetje, ki mi ga je zapustil oče, je že eno leto zaplenjeno. l'o-sestvo v Long Islandu je last moje žene. Malo ljudi je, ki vedo za vse to. Tudi če bi'hotel biti podel, ne bi mogel Skeelu dati vsote, ki jo je zahteval. Dal sem mu nekaj denarja, da sem ga pomiril za nekaj dni. Obljubil sem mu, da bo dobil ostalo, kakor hitro se mi l>o posrečilo prodati nekatere vrednostne papirje. Upal sem, da se mi bo medtem posrečilo dobiti v roke gramofonsko ploščo in mu tako zbiti orožje iz rok. To pa mi ni uspelo. Ko mi je zagrozil, da vam bo vse povedal, sem mu obljubil, da mu prinesem denar v soboto zvečer nu dom. Domenil 6em se za sestanek s trdnim namenom, da se ga zu vedno znebim. Bil sem zelo previden, ko sem prišel k njemu, čeprav me je natančno poučil, kako naj se ravnam, da me nihče ne bo opazil. Ko sem prišel k njemu, nisem izgubljal časa. Izrabil sem prvi ugodni trenutek in izvršil svoj načrt... Nikukor se tega ne kesam. Zaklenil sem sobo in mirno odšel ter so vrnil sem. Mislim, da sem povedal vse...«
Vance ga je zamišljeno gledal.
»Ko ste povišali postavko pri pokru, je vsota, ki so jo predstavljale igralne znamke, bilu za vas prccej pomembna.«
S|)otswoode se je lahno nasmehnil.
»Predstavljula je vse moje imetje.«
»Čudovito...! Ali bi mi hoteli še povedati, čemu neki ste izbrali za svojo ploščo listek z Beethovnovim «Andante»?«
»Tudi to je bila pomota. Domneval sem, da bi v primeru, če bi se mi ne posrečilo tako kmalu odnesti ploščo in bi kdo hotel uporabiti gramofon, brez dvomu zamenjal klasično glasbo in izbral raje kuko moderno popevko.«
»Slučajno je prišel do gramofona prav nekdo, ki iz vsega srcu sovraži moderne popevke. Zdi se, da vum v tej igri 6reča ni bila naklonjena.«
>Res je... Če bi bil veren, bi lahko govoril o božji kazni.«
»Kad bi vas še vprašal glede draguljev,« je dejal Markham. »Nikakor bi vas ne nadlegoval več z vprašanji, če bi vi sami že prostovoljno ne bili iz|iovedali najvažnejših stvari.«
»Nobeno vaše vprušanje ne more biti zame žaljivo,« je odvrnil S|K)tswoode. »Kakor hitro sem pobral svoja pisma iz skrinjice za dokumente, sera v stanovanju vse razmetal, tuko du bi bilo videti, kakor da gre za roparski umor... Seveda nisem pri tem delu slekel rokavic, lz istega razloga sem vzel tudi dragulje. Sicer pa sem večino teh draguljev plačal sam. Ponudil sem jih Skeclu, ta pa se je zbal in jih ni hotel; zato sem sklenil, dn se jih iznebim. Zavil sem jih v časopisni pupir in jih vrgel v košarico za papir v bližini pufuče Flatiron.«
»Zavili ste jih v jutranjik »Herald,« je dejal Ileath. »Ali ste vedeli, da Cleaver čita saino ta časopis?«
»Gospotl narednik!« mu je Vance pretrgal besedo. »Prav gotovo gospod Spotsvvoode tega
ni vedel... drugače bi brez dvoma ne bil izbral pruv ta časopis.«
Spotsvvoode je s pomiltijočim pogledom pogledal lleatha, nato se zahvalil Vanceju s pogledom, končno pa je zopet nagovoril Markhama:
»Eno uro potem, ko sem odvrgel dragulje, me je začeia vznemirjati misel, da jih bo morda kdo našel in po časopisu uganil, odkod so prišli. Kupil sem torej drug časopis in nadomestil tistega, ki sem vanj zavil dragulje.«
»Je to vse?« je vprašal čez nekaj časa.
Markham je prikimal.
»Hvala. Vse... Zdaj pa vas prosim, da bi šli s teiua policistoma . ..«
»Če je tako,« je popolnoma mirno povzel besedo Spotsvvoode, »tedaj bi vas rad prosil še za malo uslugo. "Rad bi pisal nekaj vrstic svoji ženi... Zadošča mi samo nekaj minut. Imam vse potrebno tu, v sosedni sobi.«
Odšel je v drugo sobo, oba policista pa sta šla v majhni razdalji za njim. Skozi vrata smo ga videli, ko je «edel k pisalni mizi in iztegnil roko proti malemu predalčku nad ploščo mize. Nenadoma smo opazili, kuko je Ileath skočil naprej. V istem hipu se je zaslišal pok. Vsi trije smo planili v sobo, a ko smo se približali pisalni mizi. je Ileath držal v rokah mrliča.
»Brez oklevanja jc hotel nlačati svojo stavo,« je zamrmral Vhnce, ko 6iuo odhajali. »Bil je zares igralec do konca!«
Konec.
Temeljita priprava za primer vdora v Francijo
Nemci niso zgradili le močnega obrambnega zidu ob obali, pač pa so primerno poskrbeli tudi za obrambo v notranjosti Francije
O močnih utrdbah oziroma o več ali manj strnjenem obrambnem zidu, ki so go Nemci zgrudili od skrajnega severnega koncu Norveške do španske meje na Pirenejih, so zlasti nemški in italijanski listi zadnje čase že mnogo napisali, n še vedno nos presenečajo z novimi podrobnostmi, kako temeljito so se Nemci pripravili v Zahodni Evropi za primer, če bi Angleži in Amerikanci skušali vdreti v Evropo. Nekaj novih zanimivosti o tem obrambnem za-hodno-evropskein zidu nam popisuje italijanski posebni dopisnik Rafaello Romano v svojem poročilu od nekje iz Francije. Med drugim piše tudi tole:
»Sodobna vojna je iznašla že vse mogoče načine, kako sovražnika presenetiti z napadom. Spričo tega se je rodila potreba zavarovati se pred vsako možnostjo. Zavedajoč se tega so naši zavezniki Nemci uredili v zasedenih deželah kar cel obrambni sistem. Zlasti v Franciji je ta organizacija dosegla takšno stopnjo popolnosti, du sc zdi res vsega občudovali ju vredna.
Čez vso Francijo je razpeta
naigostejŠa mreža vojaško važnih naprav
glavnih utrdb in postojank za lažje orožje. Tam iiiiujo cestne zapore, ovire vseh vrst zn primer, če bi sovražnik poskušal prodreti s svojimi oklepniki in motoriziranimi oddelki, opazovnli-šča. priprave, s katerimi lahko že na velike razdalje slišijo, da se bližajo sovražna letala, ter nešteto drugih stvari.
Potem ko sem videl vse obrambne naprave ob belgijski in francoski obali, ob Rokavskein prelivu in ob Atlantiku ter obrambne naprave ob Sredozemskem morju, sem si šel ogledat tudi, kako so poskrbeli za obrambo na notranjih predelih Francije. Ncnici dopuščajo med drugim naslednji
dve enostavni možnosti
1.	Sovražnik ima lahko srečo pri svojem .zkrcanju, lahko se mu tudi posreči prebiti naše številne obrambne črte na kakšni točki ter prodreti v notranjost dežele.
2.	Sovražnik lahko tudi nepričakovano spusti kje svoje padalce in z letali prepeljane čete na kakšnem kraju zasedenega ozemlja.
Vprav spričo teh pomislekov so tudi v notranjosti dežele storili vse potrebno. Tako so se zavarovali, kakor da ne bi bilo tiste strahotne obrambne črte ob obali. Povsod so zgradili utrdbe iz železijjietona in jih sijajno ina-skirali. Nad vsakim cestnim križiščem bedi nrtilerija in nad vsakim krajem, ki je količkaj važen, preže puške ali kakšna dobra strojnica. Mostovi, železniške proge, električne centrale, gasometri, radijske postaje, telefonske centrale, mesta in podeželski kraji, ravnine in hribi, bližnje okolice mest ter odprta polja zunaj na deželi — vse to je zastraženo z vojaškimi posadkami, ki budno pazijo na vse, kar bi se utegnilo zgoditi. Vsako najmanjšo stvar imajo pod svojim nadzorstvom.
Zaščita dežele — navsezadnje je to tudi splošna zaščita Evrope, zakaj vsaka odrezana točka, kamor bi se sovražniku posrečilo stopiti, lii takoj postnla nevarna točka za vso evropsko ce]jno — je zares totalna, zakaj Nemci so znali na občudovanja vreden način ukreniti vse potrebno.
Videz in resnica
Na videz se zdi, kakor da na vsem tem širnem področju ni nikjer nobenega nemškega vojaka, pa tudi ne nobene strojnice. Toda v resnici so to morda vprav tisti kraji, kjer so obrambne naprave najmočnejše. Vse je maski-rano in skrito tako, da človek skoraj ne bi mogel verjeti. Vse je urejeno tako, da človek še daleč nima vtisa, da so to zasedeni kraji. Povsod železna roka v »žametastih rokavicah«.
Toda te žametasto mehke roke znajo biti če je'treba, tudi jeklene. Nemci v^ Zahodni Evropi niso zgradili le najsodobnejših utrdb in obrambnih naprav na' podlagi skušen j, ki so si jih pridobili v bojih na tolikih krajih v Evropi in Afriki v času sedanje vojne, pač pn so t ja poslali tudi zelo mnogo divizij najbol jših vojakov ter jih opremili z najpopolnejšim orožjem.
Najnovejše orožje
Prav tako kakor na evropskem vzhodu nimajo nemški vojaki — vsaj po veliki večini ne — nič več takšnega orožja, kakor so ga bili imeli ob začetku vojne. Tudi na tem polju vedno kakšna novost, zaradi katere jc nemška vojska na zahodu lahko obdržala največjo udarnost. Ta napredek glede orožja gre vzporedno z vsemi napredki vojne tehnike. Med najnovejše orožje, s katerim razpolaga nemški vojak, spadajo na primer tudi najsodobnejše vrste strojnic tn protitankovskih topov ter velik
tank »Tiger«, ki je najpopolnejši nn svetu. To najnovejše orožje je dokazalo svojo veljavo na vzhodnih evropskih bojiščih, in to orožje imajo zdaj pripravljeno tam še v dokaj večjem številu za tedaj, ko se bodo vneli spet hujši boji. Če bo sovražnik hotel, bo to orožje tudi na zahodu pokazalo, koliko je vredno.
Tudi v notranjosti dežele
neprestano urijo vojake
v robi orožja in v izvajanju vojaških nastopov. Neštetokrat nas je kje na francoskih cestah, po katerih smo se časnikarji vozili s posebnim avtobusom, iznenadilo regljanje strojnic in grmenje topov n<;kjc v bližini, često smo tudi videli, kako se je pehota pbgnala v naskok na namišljeno sovražnikovo postojanko, ali kako so navalili tanki in druga oklepna vozila. Sreča za lins, da so bile vse to samo vaje in du so bile krogle iz lesa ali iz papirja, zakaj vojaki, ki so imeli pred seboj edini cilj, zavzeti »sovražnikovo« postojanko, ki so jiin jo v svojem bojnem ukazu označili njihovi poveljniki, sc niso prnv nič zmenili za ropot našega avtobusa. Ljudstvo po teh krajih je bilo opozorjeno na te vaje in zato takrat ni hodilo po teh cestah', kjer bi jih tudi lesene krogle iz strojnice lahko ranile. Mi pa smo se čisto nepričakovano prepeljali tam mimo, in častnikom, ki so nas spremljali, je bilo naravnost všeč, du so okrog nas frčale tiste neškodljive krogle.
Akrobatska spretnost
Nekoč sem imel priliko gledati vaje z oklepnimi vozili. Vsak vojak, ki pripada posadki teh jeklenih orjakov, najsodobnejših boj-
nih sredstev, kar so jih zgradili Nemci, je strokovnjak zase. Vsak vojak ima svoje orožje, ki gu pozno do vseh potankosti. Ne moreš 11111 zastaviti vprašanja, s katerim bi gn spravil v zadrego. Na vse ti zna odgovoriti. Najprej sc vsak vojak nauči, kako se skače na oklepno vozilo in kuko iz njega. Ta začetni pouk traja tri mesece. Vsak dan takšne vaje ponove neštetokrat. Nu koncu sem videl, kako so vojaki skakali v tanke in iz njih s takšno spretnostjo, du bi jim jo še poklicni akrobati zavidali.
Potem jih začno učiti, kako je treba voditi vozilo, kuko ravnati z radijskim aparatom in z orožjem. Treba jc znati vse to in še marsikaj drugega, če na j sc vojak, ki pripada oklepnemu oddelku, v vsakem položaju znajde. Neverjetno je, ka j vse premorejo ne samo težki tanki, pač pa tudi lažja bojna vozila. Ne zadrži jih nobena stvar, ne zuruščen gozd, ne strma vzpetina, ne vodu.
Hvaležni Angležem, da so prišli pogledat ,
Posebni dopisnik potem piše, dn je nekoč prisostvoval tudi veliki bitki med oklepnimi vozili, bitki, ki so sc je udeleževala tudi letala. Pravi, da je med temi vajami priletelo nekaj sovražnikovih oglednih letal. Protiletalske baterije so začele streljati nanje, ne dn bi vedele, tla so to sovražna letala. ■ Angleški letnici niso pričakovali takšnega sprejema. Takoj pn so se dvignila z letališč, ki jih je v Franciji vse polno, tudi nemška lovska letala in Angleži so i-e morali zaplesti v boj. Slednjič so jo angleški lovci morali pobrisati in povedali so mi pozneje, — končuje italijanski časnikar svoj popis — dn se je eno sovražnikovo letalo v zraku u>i.'a'o in treščilo na tla. Sodniki, ki so bili določeni, da povedo svoje mnenje o vojaških vnjoh, pa so rekli, da so Angležem zelo hvaležni, ker so nemški vojaki še bolj resno vzeli svoje vaje, ki so vprav zaradi prihoda angleških letal mnogo pridobile na svoji vrednosti.
Ali je mogoče zmagali samo z letalstvom?
Po mnenju nekega ameriškega, strokovnjaka bi za zmago zadostovalo r-, .j 3000 bombnikov, ki bi zagnali 12.000 bomb na dan
V turinski »Sfampi« beremo zanimiv članek, v katerem nekdo iz Carigrada razpravlja o vprašanju, katero od dosedaj znanih vrst orožja more biti odločilno za zmago. Članek se zdi prccej tehten in poučen in ga prinašamo v izvlečku tudi za nnše bralce. V njem piscc nekako takole razmišlja:
Kako sodita moskovski in washingtonski Rus
Nekateri verjamejo, drugi ne. Nekateri mislijo, da je letalstvo tisto, ki bo v sedanji vojni prineslo odločitev, drugi spet to zanikajo. Povsem jasno je, je zapisal ruski general Jour-nalcv v »Rdeči zvezdi«, da samo letalstvo še ne zadostuje za končno zmago. Edino sredstvo, s katerim je mogoče zmagati, je močan udarec z vsemi silami, kopenskimi, pomorskimi in letalskimi.«
Napačna je razlaga nekaterih anglosaških vojaških strokovnjakov, ki pravijo, da se nobena dežela in nobena vlada ne bi mogla upirali načrtnemu obdelovanju s tri tisoč bombniki, ki bi zmetali vsak .dan po 12.000 ton razstreliva. Omen jeni sovjetski general skuša ovreči to trditev ter končuje svoja izvajanja s pripombo, da niti sovražnik, ki bi razpolagal z veliko številčno premočjo v letalstvu, ne bi mogel dobiti vojne ali doseči ločene zmage, če bi Ic naletel na močan in zagrizen odpor v zraku in nn močno protiletalsko obrambo.
joiirnalev, kakor 6e zdi, odgovarja majorju Aleksandru Severskemu — ameriškemu tehničnemu strokovnjaku, po rodu Rusu, ki je med drugim dosegel velik uspeh s svojo knjigo pod naslovom »Zmaga z letalstvom«, toda Scverskv, ki ima precej revolucionarne nazore, ne odneha in v glavnem zatrjuje, da je konec koncev vse odvisno od načina vojskovanja in od sredstev, ki jih kdo v boju uporablja. Po njegovem mnenju mora zmagati tisti, ki ima večje število letal in jih zna modro uporabljati.
Vloga letalstva v bojih na kopnem
Najprej si je treba biti nn jasnem glede vloge, ki jo lahko odigra letalstvo kot samostojno orožje. Na bojiščih je letalstvo bistvene važnosti: je učinkovito ko nobena druga stvar, in tam gre za očiščenje terena, da se pospeši prodiranje motoriziranih divizij, manj učinkovito pa je, če nima opore na tleh, kar se z drugimi besedami pravi, da sami letalski napadi na kakšno deželo, kjer istočasno ne more nastopiti tudi pehota, pomeni malo in še manj koristi, če sovražnik, ki takšne napade uprizarja, ne zna izbrati pravili ciljev. Zmota je. če kdo misli, da bo s svojimi letalskimi napadi, skoro izključno namenjenimi civilnemu prebivalstvih omajal moralo, namesto dn bi napadal letališča in vojaške cilje. Prav tnko je zmota — pravi Seversky — zanašati se samo na število
letal, pri tem pa ne gledati tudi na to, kakšna so ta letala, dobra ali slaba. Napačno bi bilo misliti, da večje število letal luliko nadomesti slabšo njihovo grajenost.
... na morju
Sedan ja vojna pa je še lep^e prikazala vlogo, ki jo letalstvo igra v bitkah na morju. Angleži so to prvič skusili na Kreti, drugič pa se je to pokazalo, ko so Japonci potopili oklep-nici »Prince of VVales« in »Rcpulsc«, dokazali pa so na drugi strani tudi sami, ko so preganjali in razbili »Bismarka«, prav tako kakor so tudi Amerikanci dokazali, ko so Japoncem potopili bojno ladjo »llaruna«. Vsekakor jc treba poudariti — pripominja Seversky — da ranljivost kakšne površinske ladje ni manjša, če takšna ladja razpolaga s tako imenovanim »zaščitnim dežnikom«, zlasti ne. če gre za kakšno letalonosilko. Takšna zaščita bi morda zadostovala v primeru, če ladjo ogrožajo letala s kakšne sovražnikove letalonosilke, toda kadar morajo odbiti val sovražnikovih letal, ki pri-lete z letališč kje na kopnem, je v smrtni nevarnosti. Letalonosilka je bombnikom tudi si-^ajna tarča in je zato njena korist razmeroma omejena. In res se je v sedanji vojni še skoro vedno zgodilo, da je bila letalonosilka, ki so jo napadla letala od kje s kopnega, potopljena ali vsaj poškodovana. To potrjujejo boj za Norveško, bitka za Kreto in krvav dogodek z letalonosilko »lllustrius«. — Napad na Pcarl llarbour se je posrečil samo spričo dejstva, kjer je bil izveden nepričakovano. Kjer pa ogledniška letala preprečijo takšno presenečenje in kadar sovražnik, ki mu je napad namenjen lahko pravočasno pošlje s kopnega zadostno število bombnikov, ki se lahko potem spet vračajo na cclino. da se založe z novimi bombami, in ki so neskončno bolj okretni kakor pa letala z letalonosilk, se morajo napada-dalčeve oklepnice in letalonosilke, če hočejo ubežati popolnemu poginu, na svojem umiku neprenehoma boriti.
Neki pisec smatra za pametno priznati, da glede tega
niti vojna taktika niti tehnika še nista spregovorili zadnje besede
da je med pripravljanjem in urjenjem vojaštva, pripravo, ki traja dosti dlje, kakor pa je mogoče sestaviti razne vojne stroje, treba računati z dejstvom, da neznansko hitro raste šle-viio letal, ki predstavljajo takšno oviro, dn so nasproti njej tudi najdrznejši teoretiki brez moči. Pa tudi s stališča tehničnega napredka je treba upoštevati, da preteče precej časn od trenutka, ko se komu porodi načrt /,a kakšno novo letalo in do tedaj, ko se takšna nova letala lnliko že v velikem številu uporabljajo.
Ta tehnični strokovnjak tudi nič kaj pre-
Francozi so omogočili . ameriške uspehe v Afriki
V Severni Afriki so poskrili ogromne količine orožja in streliva, namesto da bi ga izročili komisiji za premirje
Francoski častniki so v Severni Afriki poskrili velike količine orožja, namesto da bi ga izročili komisiji za premirje.
Da so pri izkrcanju angleško-ameriške vojske v Severni Afriki sodelovali s temi iz-krcevalnimi četami tudi Francozi, dokazuje neka brzojavka iz Eisenhovverjevego glavnega stana, ki jo je te dni objavil »United Press«. Francozi so bili tisti, ki so Amerikancem pomagali. da so lahko izvedli svojo nalogo. Ta brzojavka iz Eiscnliovvcrjcvcga glavnega stanu pravi:
Zdaj se je zvedelo, da je francoskim častnikom uspelo skriti velike količine vojnega blago, ne du bi bila za to vedela komisija, ki je sklenila premirje z Nemčijo in Italijo. To orožje in strelivo je za opremo francoskih čet zelo dragoceno. Znaša tretjino tistega, kolikor ga je bilo izročenega komisiji za premirje leta 1940. Prišlo je iz evropske Francije v Severno Afriko in je bilo skrito v podzemskih rovih, rudnikih, na polju in drugod. Razposlali so ga leta !94t in poskrili po raznih krajih, navzlic temu da je bilo v deželi mnogo nemških in itulijunskih agentov.
S pomočjo senegnlskih strelcev in domačinov iz Severne Afrike so francoski častniki organizirali tajno organizacijo, ki je skrbno varovala to rožje.
Ko so se lani novembra meseca \merikon-ci in Angleži izkrcali v Severni Afriki, so našli v Mcosti 20.000 pušk. 30 pol jskih 'opov. 30 manjših topov, 15 težkih strojnic, 160 metal-ccv granat, 4000 lahkih strojnic, 43.000 ročnih granat in 173 (j.3 cm granat, lz enega samega skrivališča nekje v gorah so privlekli 73 avtomobilov in nad 700 ton razstreliev. (Štefani.)
širite najboljši slovenski list »Slovenec«!
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Joži Kramar«
Izdajatelj; Inž. Jo2i Sodla
več ne verjame v tiste presenetljive iznajdbe, ki naj bi povsem spremenile sedanje letalsko vojskovanje. In ko nekateri govore
o letalskem motorju, ki bi imel
8000 KS
se posmehljivo sprašuje, zakaj ne mislijo še malo na takšno letalo s katerim bi lahko bombardirali luno. Seveda je mogoče zgraditi* motor, ki bi imel 8000 konjskih sil, toda nastaja vprašanje, kako bodo tak motor namestili v letalo, ki bi v vojaškem oziru tudi kaj pomenilo.
Tedaj ko se je vojna začela, je moč letalskih motorjev na splošno nihala med 1000 in 1200 konjskimi silami. Danes imajo lovska letala motorje s 1300 do 1800 K. S. in ne bo več dolgo, ko bodo lovska letala gnali motorji z 201M) do 2200 konjskimi silami. A skok od 2000 na 8000 je Ic mulo prehud.
V	začetku vojne so imela razne vrste svoje čisto določene naloge. Bombnik je bombardiral in lovci so samo »lovili«. Kmalu nato pa so se pojavili lahki bombniki, ki so bili prav tako odporni kot težki bombniki ter enako nagli kakor lovska letala. Vedno jasneje se kaže težnjo, da bi težka letala lahko dosegla višine med 10.000 in 12.000 metrov. In ta letala letajo najraje ponoči. Vsi testo, pri čemer danes ne gre Ic za bombardiranje, je zaupano srednje velikim letalom, čimbolj omejeni pa so poleti velikih bombnikov, ki jih morajo v vsakem primeru podnevi spremljati pri nastopih na kratke proge lovska letala. Veliki štirimotor-niki kljub svoji močni oborožitvi in oklepom podnevi nujno potrebujejo spremstva.
Nov način boja proti »letečim trdnjavam«
V	zvezi 7. vprašanjem težkih bombnikov poroča ameriško časopisje o novi japonski taktiki proti »letečim trdnjavam«. Ta nov način boja obstoji ne morda v tem, da bi na leteče trdnjave streljali z letal, nač p v tem, da bi se najprej dvignili tako visoko nad leteče trdnjave! da jih izstrelki s teh trdnjav ne bi mogli več doseči,' potem pa metali nanje leinpirane bombe, ki nnj bi eksplodirale v bližini teh orjaških štirimotornikov. Amerikanci pa seveda pravijo, da bombe, ki so jih doslej spuščali z višine nad 300 metrov na »leteče trdnjave«, niso mogle povzročiti nobene škode.
Nrednilu Viktor Cenlii