kulturno - politično glasilo

s v e to\/nih
in domačih dogodkov
10 ieto/št&viika 38
V Celovcu, dne 18. septembra 1958
Cena 1.50 šilinga
Das Nachholprogramm
Ober das Nachholprogramm fiir das Karntner Unterland war in den Karntner Zeitungen sehr viel zu lesen. An 300 Mil-lioncn Schilling waren am Papier vorge-sehen. Ein an der Erstellung dieses Nach-holprogrammes beteiligler Herr meinte zwar schon bei der »Geburt« dieses Pro-grammes: »Wenn Karnten auf dieses Konto 10 Millionen bekommt, muB es zu-frieden sein.« Erst vor wenigen Tagen wurde die Bundesregierung abermals an dieses Nachholprogramm erinnert.
In Wirklichkeit aber ist es um dieses vdrtschaftliche Nachholprogramm sehr stili geworden. Die »Jauntalbahn« wird nicht dampfen, sondern vcrdampfen, die Karntner SiidstraBe bleibt nach wie vor ein Wunschtraum, die Staubwolken er-heben sich audi weiterhin uber die StraBen und Felder des Unterlandes und vcrnebeln nicht nur die Landschaft, sondern auch die Hirne.
Das wirtschaftliche Nachholprogramm aber bekommt einen politischen Nachfol-ger, ein politisches Nachholprogramm. »Der Sturm bricht los«, die Emporung des Volkes wird zur Uberhitze »gestei-
gert«.
Die »Wut« des Volkes gilt momentan der zweisprachigen Schule. Im Jahre 1945 wurde nach den Grauen des zwei-ten Weltkrieges fiir die Gemeunden des Unterlandes die zweisprachige Schule ge-sehaffen. Es war von allem Anfang an der Sinn und das Ziel dicser Schule, die Kinder beider das Unterland bewohnen-den Volksteile zur gegenseitigen Duld-samkcit und Achtung zu erziehen. Dies ist natiirlich nur zu erreichen, wenn fiir die Kinder beider Volksteile auch die Grundlage geschaffen wird, die diese ge-genseitige Achtung begriindet. Alle Kinder dieser Gemeinden hatten beidc Lan-dessprachen zu lernen. Diesen neuen Weg in der Erziehung der Jugend des Unterlandes priesen die Karntner Zeitungen, die Lehrerkonferenzen waren voli des Lobes, die Arbeitsgemeinschaften der Lehrer im Unterland bemiihten sich, die richtigen methodischen Wege zu erarbei-ten, der Karntner Landtag hatte sich in seiner Fcstsitzung am 28. Janncr 1947 feierlich zu diesem Wege bekannt.
Im weiteren Verlaufe sind wohl immer 'vieder Plane aufgetaucht, um die zwei-■sprachige Schule zu reformiercn. Par-teien waren daran beteiligt, Beamte schufen »Entiviirfe« und die Karntner Landesregierung hat am 10. Dezember 1953 der Karntner Dffentlichkeit einen
neuen Entwurf iibergeben, der sich noch crnstlich mit der gesamten Problematik befaBte, wenn er auch die Streichung fast des halben zweisprachigen Territoriums vorsah. Dies war alles noch vor der Un-terzeichnung des Staatsvertrages.
C P*e Tintc war an dem im Wiener bchloB Belvedere unterzeichneten Staats-vertrag noch nicht ganz trocken, als man nereits mit dem politischen Nachholpro-Sramm fiir Karnten einsetzte. Die Um-r,sse dieses Planeš waren 1955 und 1956 ®Icht so klar ersichtlich, wie dies hcute der Fali ist.
Uie Generallinie dieses politischen planeš lautet heute unverbliimt: „ALLES »LOWENISCHE MUSS IN KARNTEN AUSRADIERT WERDEN«!
Uie Schreibweise der »Volkszeitung« u,id der »Karntner Nachrichten« besta-‘•gt dies im vollen Umfange. Am 5. Sep-ember brachte nun auch die sozialisti-Sche Mehrheit der Karntner Landesregie-rung einen neuen Vorschlag zur »Lo-sUng« dicser Fragc.
Dej- § 1 dieses Vorschlages besagt: "Der Lcrnerfolg darf nur nach den Lei-s Uligen des Kindes in seiner Mutter-sPrache klassifiziert werden.«
Der § 2 lautet: »Der Unterricht in slo-^nischer Sprache ist ab der 4. Schul-
Dopolnilni načrt
Namesto gospodarske pomoči - politično zastrupljanje
Koroški časopisi so že mnogo pisali o dopolnilnem načrtu za Spodnjo Koroško. Na papirju je bilo predvidenih 300 milijonov šilingov. Neki gospod, ki je bil soudeležen pri ustvarjanju tega dopolnilnega načrta, je sicer že ob „rojstvu” tega načrta dejal: „Če dobi Koroška - na ta račun 10 milijonov, mora biti zadovoljna.” Zvezno vlado so šele pred nekaj dnevi ponovno opomnili na ta dopolnilni načrt.
V	resnici pa je postalo okrog tega gospodarskega dopolnilnega načrta zelo tiho. »Podjunska železnica” ne bo puhala, ampak bo izpuhtela. Koroška južna cesta bo slej ko prej ostala le privid, oblaki prahu se še nadalje dvigajo nad cestami in polji južnega dela dežele in ne zameglijo samo, pokrajine, temveč tudi možgane.
Politični dopolnilni načrt
Gospodarski dopolnilni načrt pa dobi političnega naslednika, politični dopolnilni načrt. »Vihar zdivja”, ogorčenje naroda se »stopnjuje” do skrajnosti.
»Jeza” naroda velja trenutno dvojezični šoli. V letu 1945 so po grozotah druge svetovne vojne ustvarili za občine Južne Koroške dvojezične šole. Od vsega početka je bil smisel in cilj te šole vzgojiti otroke obeh narodov, ki prebivata v spodnjem debi dežele, k medsebojni strpnosti in spoštovanju. To pa je seveda mogoče doseči le, če bo za otroke obeh narodov ustvarjena podlaga, ki to medsebojno spoštovanje omogoča. Vsi otroci teh občin bi se morali učiti obeh deželnih jezikov. To novo pot v vzgoji mladine spodnjega dela dežele so hvalili koroški časopisi, konference učiteljev so izražale samo pohvalo, delavne skupnosti učiteljev v spodnjem delu dežele so skušale izdelati pravilne metodične smernice, koroški deželni zbor se je na svoji slavnostni seji 28. januarja 1947 svečano priznal k tej poti.
Proti dvojezični šoli
V	nadaljnjem poteku so res prihajali vedno novi načrti za reformacijo dvojezične šole. Soudeležene so bile stranke, uradniki so ustvarjali »osnutke^’ in koroška deželna vlada je 10. decembra 1953 izročila koroški javnosti nov osnutek, ki se je resno pečal
s celotno problematiko, dasiravno je predvideval črtanje skoro polovico dvojezičnega ozemlja. To vse je bilo še pred podpisom državne pogodbe.
Takoj po podpisu državne pogodbe
Ni se še posušilo črnilo na državni pogodbi, ki so jo podpisali na Dunaju v dvorcu Belvedere, ko so že pričeli s političnim dopolnilnim načrtom za Koroško. Obrisi tega načrta leta 1955 in 1956 še niso bili tako jasni, kot so to danes.
Danes se glasi glavno geslo tega načrta:-»F.se, kar je slovenskega, mora biti na Koroškem izbrisano!”
Način pisanja »Volkszeitung” in »Karntner Nachrichten” potrjuje to v polnem obsegu. 5. sept. t. 1. pa je tudi socialistična večina koroške deželne vlade prispevala nov predlog za »rešitev” tega vprašanja.
§ 1 tega predloga pravi: »Učni uspeh se sme ocenjevati le po zmožnostih otroka v njegovem materinskem jeziku.”
§ 2 pravi: »Pouk slovenščine od 4. razreda naprej ni več obvezen predmet.”
(Berite, prosim, še enkrat besedilo obeh odločilnih členov tega najnovejšega predloga!)
Popolna odstranitev dvojezične šole
V praksi pomeni to popolno likvidacijo dvojezične osnovne šole.
Tako torej izgleda v prenapetem koroškem vzdušju spoštovanje drugega deželnega jezika, ki bi moral biti po besedilu državne pogotibe na slovenskem in dvojezičnem ozemlju enakovreden nemškemu državnemu jeziku.
Pojav usodne miselnosti
Nehote se moramo ob tem dejanskem stanju spomniti položaja na Koroškem v letu 1941. Tudi takrat je rojilo v glavah odločujočih deželnih in državnih politikov prepričanje, da je prišel trenutek, ko bi se dalo in moralo izbrisati na Koroškem, vse, kar je. slovenskega. Hitler in Kaibitsch sta porodila to »veliko misel”. Viden izraz tega mišljenja je bil na lepakih, ograjah in hišnih vratih: »Korošec, govori nemško!” Slovenščino so prepovedali v cerkvi, v šoli, v javnosti in jo nadzorovali v družini. Ta načrt nemškega vodje Hitlerja in njegove-
ga koroškega oprode Kaibitscha (= Kajbi-ča) se je izjalovil. Sedaj pa si prizadevajo novi krogi v znamenju »demokracije” uresničiti dopolnilni načrt čisto v smislu njiho-vih nacionalnoideoloških prednikov.
V nasprotju z zakoni
Vsa ta prizadevanja pa so v najbolj ostrem nasprotovanju s celotno avstrijsko pravno navado. Vsak zakon, ki ga sklene parlament ali eden od deželnih zborov, izrecno pravi, da ta zakon ukine vsa prejšnja določila, ki temu zakonu nasprotujejo.
Državna pogodba z dne 15. 5. 1955 govori v členu 7 § 2 o pravici Slovencev do pouka v materinščini in pravi v drugem odstavku, da imajo Slovenci pravico do odgovarjajočega števila lastnih srednjih šol.
Takrat, ko so sestavljali besedilo državne pogodbe, je dvojezična šola obstajala in so jo v besedilu upoštevali in jo zato tudi perpetuirali. Srednja šola leta 1955 še ni obstajala in so jo zaradi tega ustanovili kasneje, leta 1957.
Celotno strankarskopolitično in narodnopolitično ščuvanje zadnjih mesecev je na Koroškem izrazita gonja proti ustavnim določilom in spričo tega izpodkopava tudi stebre države. Kaj pa store deželne in državne oblasti glede kršitev veljavnih zakonskih določil? Nič!
Kakšne bodo posledice?
Ob tem se je treba res vprašati, kakšne posledice bo zapustila ta gonja na otrocih, kako bo potem mogel shajati pedagog v šoli s temi otroki, katerih starši sami kršijo zakonita določila po »višjih navodilih”.
S tem, da molčijo in ničesar ne storijo, izražajo državne in deželne oblasti, da se strinjajo z dopolnilnim načrtom iz dobe tisočletnega rajha.
In kaj hočemo mi Slovenci ?
Slovenci pa nočemo postaviti kitajskih zidov niti na južni, niti na severni meji Avstrije, ki so v dobi atomske bombe popolnoma nesmiselni. Hočemo sporazumevanje na jug in na sever, na za-pad in na vzhod, živeti hočemo v miru in izravnati svojim otrokom vse poti v bodočnost. Slovenci ne poznamo Nietzschejevega nadčloveka in njegovega jezika, ki je prinesel nad Evropo in vse človeštvo toliko gorja. Slovenci hočemo spravo med obema narodoma v deželi, hočemo mir in sporazumevanje preko deželnih meja, hočemo svobodno pot v »Združeno Evropo”.
stufe nicht Pflichtgegenstand«.
(Bitte, lesen Sie nochmals den Wortlaut der bei-den entscheidcnden Paragraphe dieses ncusten Vorschlages!)
Dies bedeutet in der Praxis die volle Liquidation der zsveisprachigen Volks-schule.
So sieht also in der iiberspanntcn Karntner Atmosphare die Achtung der zweiten Landcssprache aus, die nach dem Wort-laut des Staatsvertrages im slowenischen und zweisprachigen Gebiet der deutschen Staatssprache gleichwertig sein miiBte.
Unwillkiirlich muB man sich bei dicser Sachlage der Dinge in Karnten im Jahre 1941 erinnern. Auch damals bestand in den Kopfen der maBgebenden Landes-und Staatspolitiker die Oberzeugung, es sei der Zeitpunkt gekommen, wo man alles Slowenische in Karnten ausradieren konne und miisse. Hitler und Kaibitsch haben diesen »groBen Gedanken« gebo-ren. Man gab diesem Gedanken auch sichtbarcn Ausdruck an allen Plakat-wiinden, Zaunen und Haustiiren: »Karntner, spridi deutsch!« Das Slosvenische wurde in der Kirche, in der Schule, in der Dffentlichkeit verboten, in der Fami-lie kontrolliert. Dieser Plan des deutschen Fiihrers Hitler und seines Karntner Gehilfen Kaibitsch (= Kajbič) miB-lang. Nun bemiihen sich neue Kreise im Zeichen der »Demokratie« ein Nachholprogramm ganz im Sinne ihrer national-
ideologischen Vorganger zu realisieren.
Alle diese Bestrebungen stehen im krasesten Gegensatz mit der gesamten bsterreichischen Rechtspraxis. Jedes Ge-setz, das vom Parlament oder von einem der Landtage beschlossen wird, besagt ausdriicklich, daB alle vorhergehenden Bestimmungen, die diesem Gesetz wider-sprechen, durch das neue Gesetz aufge-hoben werden.
Der Staatsvertrag vom 15. 5. 1955 spricht im Art. 7 § 2 vom Rechte der Slowenen auf einen Unterricht in der Muttersprache und besagt im zweiten Absatz, daB die Slowenen Anspruch auf eine entsprechende Anzahl eigener Mit-telschulen haben.
Zur Zeit der Abfassung des Textes des Staatsvertrages war die zweisprachige Schule existent und somit in der Fassung des Wortlautes beriicksichtigt und daher perpetuiert svorden. Die Mittelschule exi-stierte 1955 noch nicht und wurde daher zu einem spateren Zeitpunkt (i. J. 1957) geschaffen.
Die gesamte parteipolitische und na-tionalpolitische Verhetzung der letzten Monate ist in Karnten eine ausgesproche-ne Hetze gegen die bestchenden Gesetze und Verfassungsbestimmungen und daher erschiittert sie auch die Festen des Staates. Was tun nun die Landes- und Staatsbehorden gegen die Verletzungen der geltenden gesetzlichen Bestimmun-
gen? Nichts! Man muB sich dabei wohl fragert, welche Auswirkungen diese Verhetzung auf die Kinder haben wird, ■vvie dann der Padagoge in der Schule mit diesen Kindern fertig werden soli, deren Eltern uber »hohere Weisung« selbst die gesetzlichen Bestimmungen verletzen.
Durch das Schweigen und Nichthan-deln bekunden die Landes- und Staatsbehorden ihre Zustimmung zum Nachholprogramm aus der Zeit des tausend-jahrigen Reiches.
Wir Slowenen aber wollen weder an der Siidgrenze Dsterreichs noch an seiner Nordgrenze chinesische Mauern errich-ten, die in der Zeit der Atombombe vol-lig sinnlos sind. Wir wollen Verstandi-gung nach Siiden und nach Norden, nach Westen und nach Osten, wir wollen in Frieden leben und unseren Kindern alle Wege in die Zukunft ebnen. Wir Slo-wenen kennen keinen Herrenmenschen und keine Sprache dieses Herrenmenschen Nietzsches, der uber Europa und die gesamte Menschheit soviel Unheil ge-bracht hat. Wir Slowenen wollen die Verstandigung der beiden Volksteile im Landc, wir wollen Frieden und Verstandigung iiber die Landesgrenzen hinaus, wir wollen eine freie Bahn in das »Ver-einte Europa«!
Zborovanje rojakov 21. 9. v Št. Jakobu
V Rožu I (Vabilo na strani 8)
Politični teden
Po svetu...
Končno moremo zabeležiti z občutkom gotove sproščenosti, da je spoznanje nevarnosti atomskih poizkusov, ki je polagoma prodiralo v javno mnenje vseh držav, končno prisililo tudi državnike, da prično upoštevati javno mnenje; kajti za posledice, ki jih povzroči atomski pepel, katerega raznese veter po vsej zemlji neglede na meje in narodnost, so navsezadnje pred svetom odgovorne predvsem tiste države, ki delajo poizkuse z atomskimi bombami. Glavne države, ki take poizkuse izvajajo: Združene države ameriške. Velika Britanija in Sovjetska zveza so se sedaj odločile, da prično 31. oktobra razgovore o začasni prekinitvi poizkusov z jedrskim orožjem. Vsekakor pomeni ta sklep upov polno znamenje in je svetel žarek upanja, da bo slednjič le zmagal razum in da bodo ubrale odločujoče države pot, ki si jo želi vse človeštvo: pot miru in sprave.
*
V	Franciji, kjer so si dolgo belili glave z vprašanjem, ali naj sprejmejo de Gaullov predlog za spremembo francoske ustave ali ne m je bilo veliko nasprotnih mnenj tudi v strankah samih, so slednjič le prišli do zaključka, da bo najbolje sprejeti de Gaullov predlog, ker zna sicer priti do popolnega poloma. V Lionu je preteklo soboto sklenil svet radikalne stranke s 716 proti 543 glasovom, da bodo radikali glasovali pri ljudskem glasovanju v nedeljo 28. septembra za de Gaullov predlog. Do istega spoznanja, so prišli tudi radikalni socialisti in pa socialisti. Potemtakem ni več dvoma, da bo de Gaulle 28. septembra dobil najmanj 70 odstotkov glasov za svoj predlog.
Medtem pa je imel de Gaulle na obisku nemškega zveznega kanclerja dr. Adenauerja in z njim razpravljal o vprašanjih, ki se nanašajo na obe državi. Dotaknila pa sta se prav gotovo tudi drugih svetovnopolitič-nih problemov. Vsekakor je iz njunih izjav razvidno, da sta oba trdno prepričana, da morajo Francozi in Nemci pozabiti na preteklost in odslej skupno krojiti svojo usodo v velikem svetu. Vsa čast možem, ki se znajo znebiti senc preteklosti in si upajo neglede na zakrknjene in zatelebane ozkosrč-neže, ki niso zmožni napraviti koraka iz blata narodne mržnje, stopiti na novo svetlejšo pot, ki more privesti narode do srečnejše, jasnejše bodočnosti in mirnejšega uživanja dobrot, ki jim jih omogočajo znanstveniki s svojim nesebičnim delom.
*
V	Ameriki, v zvezni državi Arkansas, pa imajo opravka z zaslepljenim sovražnikom črncev. Tudi tam razburja duhove šolsko vprašanje. Gre za to, ali naj otroci črncev obiskujejo iste razrede z otroki belcev. Vrhovno sodišče v Washingtonu je 11. septembra odločilo, da je vsako razločevanje med belimi in drugopoltimi otroki nezakonito in da velja to tudi za šole v Little Rocku. Kdor pozna Amerikance, ve, da so bolj zainteresirani na razsodbi Vrhovnega sodišča kot pa na formoškem vprašanju. Odločitev tega sodišča pomeni namreč mejnik v ameriški zgodovini, kajti njegova odločitev presega okvir malega, toda simboličnega rasnega spora v Little Rocku. Vrhovno sodišče je sedaj točno postavilo pravilo, da je treba prenehati z razločevanjem plemen na vsem ozemlju Združenih držav. Ker je Vrhovno sodišče obenem čuvar ustave in kasacijsko sodišče, ki more sodbe razveljaviti, ima njegova odločitev razen pravnega tudi še političen in socialen pomen. Kakšen razvoj bo to vprašanje v Little Rocku imelo, še ni mogoče reči, vsekakor pa je najbolj nevarno v tem razvoju to, da se predstojnik neke zvezne države, verjetno gnan od osebne častihlepnosti, zoperstavlja odločitvi najvišje sodne oblasti in tako izpodkopava načela ameriške ustave, ki so bila doslej nedotakljiva. Verjetno pa bodo v Ameriki prej znali napraviti konec takemu brezumnemu početju kot nekje drugje — tudi v svobodnem svetu. Tudi demokracija mora včasih pokazati roge in prisiliti večino, da da manjšini tisto, kar ji po izjavi o pravicah človeka pripada. Kam bomo pa prišli, če se bo vedno samo večina lahko lastila vse pravice in se pri tem hinavsko opravičevala, da jo manjšina ogroža in jo ..posiljuje”! Normalno je tako, da da tisti, ki ima vse, nekaj od sebe — nenormalno pa je, če hočeš vzeti še nekaj tam, kje že itak nič ni.
Da pa ne bomo zaključili s črnogledimi mislimi, se spomnimo še tega, da so v soboto končali mednarodna konferenco za uporabo atomske energije v miroljubne namene v prijateljskem vzdušju. O tej konferenci je mogoče reči, da je opravičila u-panje, da bo javnost izvedela za mnoge znanstvene podatke s področja industrijske uporabe atomske energije, ki so jih doslej držali v tajnosti. Atomski strokovnjaki 69 -tih držav so si med seboj izmenjali izsledke in ugotovili, da bo treba še naprej sodelovati med seboj v dobro vsemu človeštvu. In tako naj bi bilo!
... in pri nas v Avstriji
Valj gonje proti Slovencem narašča
Neverjetno nesramno skušajo pri nas nepoboljšljivi hujskači zanetiti ogenj nacionalne nestrpnosti. Zdi se včasih človeku, da se učijo pri nestrpnežih v Little Rocku ali v Južni Afriki. Vse to pa se dogaja kljub temu, da vsak trezno misleči človek ve, da mržnja ne dovede do srečnejših razmer, nasprotno — kot to zgodovina vedno potrdi, udari usoda — ali po naše božja šiba — nestrpneže in zatiralce pošteno po glavi.
Ko človek prebereš številke lista „Lands-mannschaft”, se naravnost zgroziš, kake grozotne laži in potvorbe so tam napisane proti nam zavednim Slovencem, ‘kot bi bili kuga tu v deželi, ki nima pravice do slovenske besede v šoli, v cerkvi ali v javnosti in katero je treba hitro iztrebiti. Minuli teden pa se je izkazala v tem pravcu prav posebno tudi „Volkszeitung”, glasilo takozva-ne ..krščanske” OeVP. Vsak zaveden, pošten Slovenec se je moral ob takem pisanju zgroziti in zakleti, da se bo znal takih hujskačev, ki pač pridejo ob času volitev radi tudi v ..ovčjem kožuhu”, varovati.
Spričo takega preporoda hujskanja proti Slovencem, kot ga poznamo iz Hitlerjeve dobe, se že ne čudimo več, da se v Avstriji vedno bolj javno zbirajo
Rablji proslulega Hitlerjevega režima
Tako smo brali, da so se nedavno v okviru „Kameradschaftstreffen” zbrali v Solno-gradu (Salzburgu) nekdanji SS-ovci. Javno so tam celo blatili vse tiste, ki so ..obrnili Hitlerju hrbet in izdali svojo nemško zvestobo”. Ne dosti tega, pri zborovanju in ob
16. septembra se je začelo XIII. redno zasedanje Organizacije združenih narodov, na katerem bodo razen poglavitnih vprašanj Srednjega vzhoda in razorožitev razpravljali tudi o nekaterih drugih pomembnejših političnih zadevah. Dnevni red zasedanja obsega 72 točk.
O nepričakovano zaostrenem položaju v Formoški ožini bodo verjetno razpravljali v generalni razpravi z raznih stališč. Dalj kot prejšnja leta bo gotovo tudi trajala razprava o indijski zahtevi, naj na dnevni red skupščine postavijo vprašanje kitajskega zastopstva v Organizaciji združenih narodov.
Nejasni so izgledi za razpravo o dveh drugih vprašanjih, ki se že leta pojavljata na dnevnem redu Generalne skupščine. Alžirski problem ima za sabo že štiriletno zgodovino. Generalna skupščina je že dvakrat priporočila, naj kolonijalno vojno odstranijo s pogajanji. Po najnovejših poročilih se Francija ne bo udeležila razprave o alžirskem vprašanju. Lanskih priporočil Generalne skupščine za rešitev tega problema v skladu s cilji in načeli ustanovne listine Organizacije združenih narodov doslej niso upoštevali.
Drugi problem, ki se že več let vleče v Generalni skupščini, pa je ciprsko vprašanje. Pred štirimi leti so to vprašanje sprožili, a razpravljali so o njem doslej samo dvakrat v Generalni skupščini. Leta 1956 so sprejeli priporočilo, naj bi s pogajanji našli miroljubno demokratično in pravično rešitev v skladu z načeli Združenih narodov. Za rešitev tega vprašanja doslej ni bogve kako ugodnih izgledov.
Stari vprašanji sta tudi češkoslovaški predlog, da bi skupščina razpravljala o u-krepih za uresničitev in pospeševanje miroljubnega sožitja med državami, ter avstralska zahteva po razpravi o poročilu posebnega odbora za Madžarsko ob smrtnih
vsem takem govorjenju je bil navzoč kot zastopnik avstrijskega vojnega ministrstva neki višji častnik. Za 15. in 16. november pa je napovedan „Europakongress” vseh nekdanjih kvizlinških SS-ovskih enot iz Španije, Francije, Belgije, Holandije, Norveške ter SS-ovskih enot Nemčije in Avstrije. O kakšni „Evropi” bo tam govora, nam ni treba dvomiti, če se spomnimo nazaj, kakšno so ti rablji Hitlerja za časa vojne v praksi gradili: na krvi in solzah nenemških evropskih narodov! Višek naše avstrijske, uradne nesramnosti pa je, da so ta „Kon-gress” najavili v oficialnem listu ,,Reise-nachrichten aus Oesterreich” kot oficialni mednarodni kongres, kot bi to bilo nekaj posebno častnega.
Civilna zaščita
Da bi se nam nevtralnim Avstrijcem ja nič ne zgodilo hudega, se vršijo v vojnem in notranjem ministrstvu na Dunaju, — kot smo omenili že zadnjič, — pogajanja in priprave za ..civilno zaščito” (Zivilluft-schutz, nekaj podobnega kot svoječasni „Luftschutz”). Končno odpotuje sedaj delegacija v Zapadno Nemčijo, da tam študira tozadevne priprave. Zanimivo, da Nemčija v vojaškem pogledu že zopet prednjači in se mi hodimo tja učit! Nemčija seveda ni nevtralna, mi pa, — samo kako se bo to strinjalo, kajti našo nevtralnost ščitijo po državni pogodbi ne le Amerikanci, marveč tudi — Sovjeti.
Ker smo, vsaj tako je zapisano črno na belo, nevtralni, moramo biti na vse strani prijazni. Zato je državni predsednik dr. Scharf tudi z zelo vljudno zahvalo sprejel v minulem tednu
Ko je bilo s šolsko odredbo 3. oktobra 1945 na Koroškem ustanovljenih 107 dvojezičnih šol, se je pokazala potreba po zadostnem številu slovenščine veščih učnih moči. Zato se je začela na celovškem učiteljišču precejšnja važnost posvečati pouku slovenščine in izobrazbi učiteljskega naraščaja za dvojezične šole. Po navodilu deželnega šolskega sveta je sprejemalo ravnateljstvo učiteljišča vsako leto 20% učencev in učenk z osnovnim znanjem slovenščine po uspešnem sprejemnem izpitu v prvi letnik. Tako je prišlo povprečno za sprejem v prvi letnik vpoštev 14 učencev in učenk.
Naenkrat so se začeli nemški nacionalci
obsodbah, izvršenih nad Imre Nagyjem in njegovimi sodelavci.
Za sedanje zasedanje napovedujejo tudi nekatere konkretne akcije Generalne skupščine pri razpravljanju o problemu zračnega prostora, ki se pa postavlja z dveh stališč: Sovjetska zveza predlaga, da bi prepovedali uporabo kozmičnega prostora za vojaške namene in da bi to vprašanje povezali z ukinitvijo tujih, predvsem ameriških vojaških oporišč na ozemljili tujih držav. Združene države ameriške pa predlagajo, naj bi skupščina ločila to vprašanje od vprašanja razorožitve in naj bi sprejela resolucijo, s katero bi podprla izkoriščanje kozmičnega prostora za miroljubne namene. V ta namen naj bi organizirali poseben odbor, ki bi proučil možnost za akcijo Združenih narodov na tem področju. Z o-zirom na izredno važnost tega vprašanja po izstrelitvi ruskih in ameriških umetnih zemeljskih satelitov in velikanskega razvoja dirigiranih izstrelkov pričakujejo, da bo skupščina sprejela ustrezajoča priporočila, naj bi kozmični prostor izkoriščali v miroljubne namene.
Na dnevnem redu bo tudi indijski predlog, naj skupščina priporoči, da bi ozemlje Južnega tečaja uporabljali samo v miroljubne namene in da ga ne bi uporabljali za poostritve mednarodne napetosti. Še posebno pa, da ne bi tam delali ničesar, kar bi vplivalo na spremembo dosedanjega podnebja.
Nazadnje pa bodo tudi proučevali poročila znanstvenega odbora Organizacije združenih narodov o posledicah atomskega sevanja. Glede na to, da odbor ni mogel zbrati natančnih podatkov o obsegu in posledicah tega sevanja ob poizkusnih jedrskih eksplozijah, zatrdno pričakujejo, da bo skupščina naročila odboru, naj nadaljuje na tem področju celo v razširjeni sestavi in delovnem območju.
povabilo maršala Vorošilova,
prezidenta Sovjetske zveze, za obisk Rusije. Ker pa dr. Scharf osebno ni noben prijatelj Vzhoda, kot trdijo, se mu je pri tej prijazni zahvali poznalo, da mu je bilo nerodno. Rekel je zato tudi, da se bo pač treba „še pogajati” zaradi časa in načina obiska, kar pomeni, da se bo obisk še zavlekel.
Gospodarsko
kot smo že pisali, se nakazujejo težave, ker država ne more več v tej meri vzdrževati sVojilr velikih investicij, ker pač v primeri s prejšnjimi leti vojaščina in njena oborožitev preveč stane. Finančni minister si zato pomaga s posojili. Že v prvem polletju 1958 je država izdala notranje posojilo v višini 600 milijonov šilingov, zdaj pa za drugo polovico leta še 500 milijonov šilingov. S tem denarjem bodo plačali investicije za e-lektrifikacijo, za železnice, za pošto itd. Tako se je pri nas nabralo že kar lepo število notranjih posojil. O podrobnostih tega posojila pa pišemo itak na drugem mestu v našem listu.
Motorizacija
pri nas neverjetno narašča. Samo v zadnjem polletju so Avstrijci kupili 32.500 novih osebnih avtomobilov. Promet postaja vedno večji, seveda pa tudi dohodki pri davku, ki je na bencin, naraščajo. Samo se ljudje vprašujejo, zakaj ne izdajo ves ta denar za ceste? Nasprotno namreč napovedujejo, da za novo leto nimajo predvidenih več sredstev za ceste kot v minulih letih. Malo čudna stvar, ko gre bencina vedno več, s čimer je dohodek davka večji; a za ceste pa denarja ni več kot minula leta.
zaganjati proti dvajsetprocentnemu ključu. Niso mogli razumeti, da se mora pač gotovo število učencev, ki obvaladajo slovenščino, sprejeti zato na učiteljišče, ker še ni dovolj učiteljev za dvojezične šole. Z raznimi protesti so nestrpneži dosegli, da je izdalo ministrstvo za prosveto pred dve-mi leti navodilo, da se morajo na celovškem učiteljišču sprejemati vsi učenci pod enimi in istimi pogoji, ker so pač vsi državljani pred zakonom enaki. Na ta način se je moglo pri sprejemnih izpitih v zadnjih dveh letih pripetiti, da precej slovenskih učencev in učenk kljub temu, da so položili izpit v vseh predmetih pozitivno, ni bilo sprejetih na učiteljišče. Ko so njihovi starši vprašali, zakaj to, pa se jim je odgovorilo, da pač pri izpitih niso bili med 40 najboljšimi. Od teh staršev smo potem zvedeli, da se slovenščina za sprejem na učiteljišču sploh ne upošteva več in, če bi imel učenec tudi prav dober red pri izpitu. Ne upošteva se torej slovenščina, ki je materni jezik marsikaterega učenca in hkrati drugi deielni jezik. Od kandidatov celovškega učiteljišča pa smo zvedeli, da obiskuje, odkar velja novo navodilo prosvetnega ministrstva, vedno manj študentov slovenščino. V drugem letniku so trije učenci, v prvem pa sedita sploh samo dva dijaka. Koliko bo od teh doseglo maturo in če bo šolska oblast pri takem številu pustila še poučevati slovenščino v posameznih letnikih, pa je veliko vprašanje. To se pravi, da se nahajamo tik pred likvidacijo slovenskega pouka na celovškem učiteljišču, to pa strogo po ..formalno-demokratičnih” načelih. Torej nam nočejo vzeti le dvojezičnih šol, ampak tudi slovenščine zmožnih učiteljev.
Pa ne smete misliti, da je premalo prijav iz dvojezičnega ozemlja. Saj jih je pri zadnjem sprejemnem izpitu napravilo izpit iz slovenščine in tudi v drugih predmetih 18 učencev in učenk pozitivno. Po dvajsetprocentnem ključu bi morali biti vsi sprejeti na učiteljišče, a glej, vzeli so jih le 9. Od teh pa se je zahtevalo, da morajo prinesti od staršev potrdilo, da bodo obiskovali namesto angleščine slovenščino. Javila pa sta se cela dva učenca. Povsod torej ..Elternrecht”, kadar je treba izpodriniti slovenščino.
Ne čudimo se, da se ob tako močni gonji proti slovenščini, kot jo doživljamo, starši ne upajo več dati podpisa za obisk slovenščine.
Narodni svet koroških Slovencev se je bavil v zadnjih dneh tudi o novem položaju na učiteljišču ter je sklenil primerne ukrepe: Zahtevamo dvojezične paralelne razrede na celovškem učiteljišču, da se spet zagotovi naraščaj učiteljev dvojezičnih šol!
XIII. redno zasedanje Organizacije združenih narodov
Ali je to začetek likvidacije slovenskega pouka na celovškem učiteljišču?
Vsi so-
RADIOAKTIVNI
^ NA TRIDESET MILIJONOV ATOMOV
EN RADIOAKTIVNI
Nenehoma, not in dan in ne glede na letni čas, bombardirajo Zemljo višinski kozmični žarki, katerih vira znanstveniki ' še zmeraj niso pojasnili. Kot drobne dežne kapljice padajo lahka atomska jedra z velikansko silo iz vesoljstva in, če na svoji najbrž milijone let trajajoči poti skozi neskončno praznino vesoljstva zadenejo na ozračje našega planeta, sprožijo cele slapove atomskih razdejanj in preobrazb.
180.000	žarkov v minuli
Vsako sekundo preobrazi kozmično žar-čenje nad vsakim kvadratnim metrom zemeljske površine povprečno 24.000 dušikovih atomov zraka in prav toliko ogljikovih atomov z atomsko težo 14 (C 14). Ta ogljik C 14 je radioaktiven, izloča nevidne žarke in takoj spet spreminja v dušik. Ta proces je zelo počasen, če imamo zdaj deset tisoč atomov C 14, jih bo čez 5568 let še zmeraj 5000, čez nadaljnjih 5568 let še 2500 in spet čez 5568 let še zmeraj 1250 itd. V tem časovnem obdobju namreč razpade zmeraj polovica začetnega števila atomov. V gra-ntu C 14 pa je nad 40.000 trilijonov atomov in tako se v 5568 letih spremeni 20.000 trilijonov atomov. Preračunano na sekundo, pomeni to v začetku 168 milijard atomskih preobrazb in ob vsaki se izloči en žarek.
Znanstveniki so ugotovili, da je v vsakem gramu ogljika živega bitja 1.5 bilijontinke grama radioaktivnega ogljika C 14. V človeškem telesu je ogljika približno 18%. V 65 kg težkem človeku ga je torej kakih 12
257-LETNICA DUNAJSKA KAVARNE
Ta mesec so svečano proslavili na Dunaju 257-letnico dunajske kavarne. V okviru svečanosti v trgovinski zbornici na Dunaju, ki so jo pričeli s svečano mašo v stolnici sv. Štefana je izjavil trgov, minister dr. Bock, da mora ostati avstrijska kavarna neokrnjen del Avstrije in da je prepričan, da se je ne bo dalo uničiti. Ob kavarniških mizah je marsikateri skladatelj, pesnik in pisatelj ustvaril marsikaj vrednega.
Leta 1683, takoj po osvoboditvi Dunaja od turškega obleganja, so nekemu Dunajčanu, Georgu Franzu Kolschitzky-ju dovo-Bli, da izrazi neko željo spričo njegovega junaškega zadržanja v času obleganja. Zahteval je in ugodili so mu, da je smel prodajati poklonjeno kavo, ki so jo zapustili 4 urki na umiku. Odprl je prvo kavarno na št. 6 sedanje Domgasse in je sam ser-viral pijačo oblečen po turško. Tako je ustvaril dobro znano tipično prijetno vzdušje dunajskih lokalov, za ohranitev katerih se je sedaj obvezal trgovinski minister.
kg in v tem ogljiku je 18 milijardink C 14 ali kakih 770 bilijonov atomov. Od teh razpade v minuti 180.000. V eni minuti izloči torej radioaktivni ogljik v 65 kg težkem človeku 180.000 žarkov. Ti žarki pa ne za-puste telesa, ker sežejo samo 0.3 mm daleč.
Največ jih izžareva mlad moški
Znanstveniki so ugotovili, da je v moškem telesu več kalija kakor v ženskem in da s starostjo količina pojema. V moških med 10. in 50. letom je od 0,19 do 0,21% kalija. Naravni kalij je sestavljen iz treh različno težkih izotopov: K 39, K 40 in K 41. V zemeljski skorji pa je 2.6% kalija. V moških med 64. in 84. letom je samo še 0,16% kalija. V ženskah pa pade količina kalija od 0,16 v 10- in 13-letnih deklicah na 0,13 od 66 do 86 let starih ženah. Kalij se namreč nabira v človeškem telesu v glavnem v mišicah. V vsaki minuti razpade
230.000	atomov kalija.
Radij je produkt razpadanja urana in nekaj te surovine je v vseh vrstah rudnin.
V	kilogramu prsti je približno milijardinka radija. Iz zemlje pride v vodo in hrano. Nekaj radija ostane v človeškem telesu in sicer v glavnem v kosteh. V Ameriki so a-nalizirali pepel sežganih trupel in ugotovili, da je v odraslem človeku od 38 do 340 bilijontink grama radija, v pepelu novorojenčka pa samo pol bilijontinke grama. To pomeni, da je v telesu novorojenčka približno 1,5 milijard radioatomov, v telesu odraslega človeka pa od 100 milijard do bilijona. V novorojenčku razpade v vsaki minuti en radioatom, v odraslem človeku pa od 100 do 1000.
V	enem dnevu razpade 600 milijonov
alomov
V 65 kg težkem človeku razpade v minuti kakih 400.000 atomov in človeško telo pri tem izloča žarke. V enem dnevu razpade torej v človeškem telesu 600 bilijonov atomov. To pa ni tako mnogo, v primerjavi s skupnim številom atomov v človeškem telesu, ki znaša kakih 6 kvadrilijard (kva-drilijarda ima 27 ničel) ali 10-trilijonkrat več. Od 10 trilijonov atomov (trilijon ima 18 ničel) razpade torej na dan samo eden. In skupno število radioaktivnih atomov je tudi razmeroma majhno. Šele na 30 milijonov atomov pride en radioaktivni. Za primerjavo naj omenimo, da odmrje v človeškem telesu vsak dan kakih 200 milijard krvnih telesc.
Kadi počasi!
Kadilci so večkrat mnenja, da so cigarete ah cigare svetlejše barve lažje kakor temnejše, da tobak temnejše barve vsebuje več nikotina od svetlejšega tobaka. Dokazano pa je bilo, da ni množina nikotina v nikaki zvezi z barvo tobačnih listov. Večkrat je tobačno listje svetlejše barve bolj bogato z nikotinom kakor listje temnejše barve.
Pri tobaku, cigareti ali cigari je velike važnosti tudi aroma, ki je vse nekaj drugega kakor nikotin. Arome ni mogoče kemično meriti ne pri tobaku, kakor tudi ne n. pr. pri vinu. Ugotovljeno je bilo, da je okus tobaka odvisen od količine nikotina. Če vzameš tobaku nikotina do 0.1%, postane tobak neužiten. Radi odstranitve nikotina trpi tudi aroma.
Vsakega pametnega kadilca zanima vprašanje, kako naj se obvaruje škode, ki jo povzroča nikotin. V tej zvezi je važna ugotovitev, da pri kajenju samo del nikotina preide v dim. če bi použili samo eno krepko cigareto, nam ta lahko paralizira pljuča in povzroči hude posledice; kajenje cigare pa zdaleč ne škoduje tako. Kakor rečeno, ves nikotin ne preide pri kajenju v dim, en del pa se uniči pri izgorevanju. Preiskava je dognala, da približno ena četrtina nikotina prihaja v usta, medtem ko ostali nikotin odhaja v zrak z zgorevanjem tobaka. Pri cigaretah je količina nikotina, ki prihaja v usta, precej manjša (okoli 20%) kakor pri cigarah (30%).
Za kadilca je velike' važnosti ugotovitev, da vsebujejo prvi potegljaji pri cigareti razmeroma manj nikotina in da se nabira nikotina vedno več, čimbolj se cigareta krajša. Zadnja šestinka cigare vsebuje več nikotina kakor vseh prvih pet! V zadnjem ostanku cigarete ali cigare se nabira nikotin, ki se je sprostil pri zgorevanju. Ugotovljeno je tudi bilo, da so količine nikotina, ki se nabira v ustih, mnogo večje, če kadiš hitreje. To se pravi, da se s počasnim kajenjem bolj obvaruješ vsrkavanja škodljivega strupa, če cigareta ali cigara počasi gorita, se nabira v ustih manjša količina nikotina.
Po vsem tem je jasno, da ne igra pri kajenju odločilne vloge samo vrsta tobaka, ampak, da je velike važnosti način kajenja. Kdor se torej hoče obvarovati škode, ki jo povzroča nikotin, naj kadi počasi in nikdar ne do zadnjega konca.
60 ODSTOTKOV POLJSKIH ŠTUDENTOV VERUJE
Pred kratkim je poljsko ministrstvo za pouk izvedlo med poljskimi študenti povpraševanje, ki je pokazalo, da se prišteva 60 odstotkov poljskih študentov med verne kristjane.
■ffilliHRiHafinaiiHBaHaBiHHaHEKgBEi&gss
DARUJ - POMAGAJ - ZDRAVI! Pomagaj tudi Ti Rdečemu križu, da bo lahko pomagal drugim !
Savgaioim mevje
Po njegovi sredini še ni vozila ladja
če gledamo Sargasovo morje z ladje, se nam zdi, da imamo pod seboj neskončno temnorumeno gladino. Potniku se zdi, da je morska gladina suha zemlja.
Sargasovo morje leži v Atlantskem oceanu med 23. in 37. stopinjo severne zemljepisne širine ter med 35. in 60. stopinjo zahodne dolžine. Meri tri milijone kvadratnih kilometrov. Ves ta morski prostor je pokrit z algami, večinoma z algami temno-rumene barve sargazzo.
Ko so še vozile jadrnice po morjih, je bilo Sargasovo morje za plovbo zelo nevarno. Krištof Kolumb se je komaj rešil iz goste mreže alg. če je vihar potisnil jadrnico v Sargasovo morje, so jo alge hitro obkolile in odpor je malone onemogočal plovbo. Niti najmočnejši veter, uprt v razvita jadra, ni mogel jadrnice rešiti iz objema alg. V pričakovanju čedalje močnejšega vetra so posadke mnogih obkoljenih jadrnic izčrpale zaloge hrane. Začela se je lakota in mornarji so od nje in žeje umirali. Sosedne ladje se ji niso upale približati, ker bi tudi same obtičale v algah.
Zdaj Sargasovo morje ni več nevarno za plovbo, vendar pa še nobena ladja ni prevozila tega morja po sredini.
#
TUDI KAJ TAKEGA JE MOGOČE
Neka nova zavarovalnica v Angliji nudi lastnikom oziroma šoferjem motornih vozil gotove ugodnosti, če prisežejo na biblijo, da med vožnjo ne bodo užili niti kaplje alkohola.
Osem mladih nemških delavcev je odpotovalo v Etiopijo, da prostovoljno pomagajo francoskemu zdravniku Peronu pri njegovem življenjskem delu — zatiranju gobavosti v Afriki. Fantje hočejo pomagati pri gradnji doma za gobavce.
PAGON - Živa bitja, ki prežive zimo zmrz-jena v ledu
Nekatera živa bitja prežive zimo zmrznjena v ledu. Vse življenjske funkcije njihovega organizma se zelo skrčijo. Ta kolonija živih bitij, v kateri so zastopane vse vrste vodnih bitij od višjih vodnih rastlin do pražival, se imenujejo pagon. S prvimi sončnimi žarki, ko se začne led topiti, se jame pagon dramiti. Pagonska bitja lahko žive v ledu zato, ker jih pozimi greje. Sneg nad ledom in voda pod njimi varujeta namreč pagon velikih sprememb v temperaturi. Pagonska bitja sicer lahko prezimujejo zmrznjena v ledu, vendar pa zelo nizke temparature ne vzdrže.
70 TON TEŽEK KRISTAL
V Kazakstanu v Sovjetski zvezi so našli geologi kremenčev kristal, tako imenovanega piezokvarca, ki je visok kot dvonadstropna hiša in tehta 70 ton. To je največji kristal te vrste na svetu. Pred leti so v Braziliji našli tak kristal, ki je tehtal 40 ton. Kremenčeve kristale te vrste uporabljajo v industriji elektroakustičhih instrumentov.
FRAN ERJAVEC, Pariz:	206
koroški Slovenci
m. del.
Dva dni po opisani katastrofi v Kanalski dolini je pri-spelo od severa sicer nekaj okrepitve v Beljak, toda na kak resen boj ni bilo mogoče-niti misliti več. Nadvojvoda Karel je v Beljaku zato odredil, naj se navedene okrepitve vrnejo Čez Gornjo Koroško in skušajo dospeti v dolino Aniže, še na poti nahajajoči se oddelki s Tirolske naj pa krenejo proti Innsbrucku, a sam je hitel proti Celovcu, kjer je mogel do 28. III. zbrati komaj dobrih
3.000	demoraliziranih mož. Ker so mu bili Francozi že vllc za petami, je krenil nadvojvoda še istega dne dalje .e/ Gospo Sveto proti Št. Vidu in pustil med Krivo vrbo ln Celovcem le večjo zaščitnico (5000 mož) pod poveljstvom gener. Mercandie-a. Toda tudi francoske čete so sc napotile že dne 31. III. za Avstrijci, zato je moral nadvojvoda nemudoma zapustiti še Št. Vid in odhiteti čez jobniško polje (1. IV.) ter Ureže v Neumarkt (na Zgornjem Štajerskem). Ko so se Bonapartejeve čete bližale Bre-fam, je prosil nadvojvoda za kratko premirje, ki ga je pa r«‘ncoski vrhovni poveljnik odklonil, ker je želel popolnoma uničiti bedno Karlovo vojsko. Že dne 2. IV. je pri-S ° Pr* kopališču Einod in nato še pri Neumarktu do tntuijših bojev z zadnjimi stražami bežečih Avstrijcev, ki J0 hiteli še dalje v dolino Mure in po njej proti Juden-Urgu, a Massenove prednje straže so jih gonile le do Senimeringa.
krancozi so torej zadnji teden meseca marca izsilili Prchod skozi Kanalsko dolino in pognali Avstrijce, da so e/;iH skozi slovensko južno Koroško na Celovec in od
tam po dolini Gline, Krke in Mure daleč na Gornje Štajersko. Prišedši iz Kanalske doline do Beljaka, so poslali Francozi generala Z a j o n c z e k a, po rodu Poljaka, po dolini Drave na Spital, da je stopil preko Lienza v stike s francosko vojsko na Tirolskem, a glavnina pod poveljstvom Massene je sledila bežeči Karlovi vojski skozi slovensko Koroško na Celovec. Od tu so Avstrijci že poprej odpeljali vse državno imetje, strahopetni deželni glavar grof W u r m b r a b d je pa z večino uredništva dal zgled za splošni beg velikega dela drugega iinovitejšega prebivalstva (bežali so celo na Dunaj in na Moravsko), saj je avstrijska propaganda poprej že cela leta pripovedovala o grozovitostih francoskih ,,jakobincev” in njihovih giljotinah. Predvsem so pa bežali seveda vsi francoski emigranti, katerih je bilo precej tudi na Koroškem, a ostalo prebivalstvo, med katerimi je bilo tudi mnogo beguncev s podeželja, ki so se skušali v Celovcu vsaj za silo skriti, je pa prav tako v paničnem strahu pričakovala prihoda Francozov. Ker so državni uradi prenehali delovati, se je postavil na čelo prebivalstva stari framason, ugledni grof Fr. Enzenberg, da bi vzdrževal red ter zastopal deželo in prebivalstvo pred bližajočimi se okupatorji.
Francozi so stali že dne 29. III. opoldne pri Krivi vrbi in od tu so poslali zgodaj popoldne svoje predstraže proti Celovcu, a »cesarski” (tako je prebivalstvo navadno nazivalo avstrijske vojake) so dali tedaj znak za zažig še preostalih vojaških skladišč v Celovcu. Francozi so naleteli na cesti pri Krivi vrbi na zadnje avstrijske straže in ob 2. uri popoldne se je razvil manjši spopad. Francozi so del Avstrijcev zajeli,'ostanek je pa zbežal proti Gospe Sveti, ker so Francozi že poslali stfoje oddelke od Sv. Primoža čez Magarek, da bi jim presekali umik v št.
Vid in jim je grozilo, da bi bili zajeti vsi. Tako so imeli Francozi vhod v Celovec popolnoma prost. Pri Beljaških vratih jih je že čakalo odposlanstvo-deželnih stanov in meščanstva. V njegovem imenu je prosil prof. Len/, po rodu Luksemburžan, poveljnika francoskih prednjih čet, generala G u y e u x - a , za prizanesljivost, kar mu je general tudi obljubil. Tako so na večer Francozi (skupno 18.000 mož), vodeči s seboj tudi avstrijske ujetnikp, med trobentanjem vkorakali na celovški Novi trg in takoj zastražili glavne točke v mestu.
Že ob 8. uri zvečer je dospel v Celovec tudi prvi Bo-napartejev podpoveljnik, general Massena. Nastanil se je v škofijski palači in tu še sam sprejel stanovske in meščanske odposlance, katerim je v osornih besedah naznanil svoje zahteve. Ob 1. uri ponoči so raznesli po vseh hišah ukaz, da morajo pripraviti do 6. ure zjutraj pred duhovnišnico (ta je služila za začasno skladišče) 36.000 hlebčkov kruha, vino, meso, zabelo in vse druge potrebščine, razen tega pa še 86.000 gld v gotovini za Masseno. Seveda so se preplašeni Celovčani požurili, da so ukaz tudi izvršili, razen denarne zahteve. Razen tega je Massena še tisti večer svojim vojakom dovolil, da so oplenili stanovanja pobeglih francoskih emigrantov. Precej teh se je bilo namreč že v prvih letih revolucije zateklo tudi na Koroško in v Celovec. Med njimi je bilo tudi več duhovnikov. Dva izmed njih (Tir ion a in d’Oswalda) je vzel pod svojo streho škof S a 1 m , tretji (F r e n o t) je bil pozneje župnik v Šmohorju, četrti (R i g o 1 e t) je bil pridigar v cerkvi sv. Uije v Celovcu, nekateri drugi pa še po raznih drugih nemških župnijah. O stanovanjih vseh emigrantov so bili Francozi po svojih ogleduhih že poprej natančno poučeni.
(Dalje prihodnjič)
n nas mT&mkem
DVE SMRTNI ŽRTVI OTROŠKE PARALIZE
Celovški mestni zdravstveni urad je pretekli teden sporočil, da sta zbolela v Celovcu dva otroka, stara pet in šest let, na otroški paralizi. Otroka sta po kratkem času umrla, ker je nastopila ohromitev dihal.
Ta žalostni slučaj znova priča o nevarnosti otroške paralize, ki sicer le poredko napade večje število ljudi, a udari zato obolele tem huje. Z ozirom na pogostejša obolenja v zadnjem času — posebno na Nižjem Avstrijskem in v Vorarlbergu — priporoča Zdravstveni urad opuščanje prekomernega kopanja na prostem in sončenja, daljših potovanj, izlfetov, napornega treninga itd. Dokazano je namreč, da je človek, ki je izčrpan, veliko bolj sprejemljiv za to bolezen.
Ker doslej na žalost še ne poznamo u-spešnega zdravljenja te bolezni, je najboljše sredstvo proti njej zaščitno cepljenje. Prebivalce mesta Celovca zato ponovno opozarjamo, naj ne zamudijo prilike in naj dajo svoje otroke zaščitno cepiti proti otroški paralizi. Zaščitna cepljenja bodo v oktobru tega leta. Cepili bodo otroke od enega leta do osemnajstega leta starosti. Rok za prijave poteče 19. septembra.
Oba žalostna smrtna slučaja naj bosta staršem v opomin, da nadoknadijo zamujeno in prijavijo svoje otroke za cepljenje.
Edina zaščita pred infekcijo je zaščitno cepljenje!
ŠT. JANŽ V ROŽU
f Mežnarjev oče
V soboto dne 30. avousta smo čuli spet glas mrtvaškega zvona iz stolpa šentjanške cerkve, ki je naznanjal zmago smrti nad človeškim telesom. Izvedeli smo, da so se tokrat v zgodnjih jutranjih urah poslovili za vedno od nas Rupert Švajger, pd. Mežnarjev oče v št. Janžu. Nenadoma so nas zapustili, še dan pred svojo smrtjo so Šli pogledat k svojim čebelicam. Ta njih pot je bila zadnja, vzeli so slovo od živalic, na katere so bili tako navezani. Krajšali so si dneve z njimi posebno v zadnjih letih, ko se niso več mogli tako oprijeti poljskega dela. Ko so kakih osem dni pred svojo smrtjo dobili strašne srčne krče, so prosili Boga, da bi jih pustil živeti vsaj do njihovega rojstnega dneva, ki je bil devetega septembra, da bi dopolnili celih 72 let. Angel smrti, ki ne pozna usmiljenja, jim te zadnje želje ni več uslišal; zapustiti so morali prerano ta svet, vzeti slovo od svoje žene in ostalih in se tako preseliti na kraj večnega miru. V ponedeljek, prvega septembra, jih je spremila velika množica njegovih prijateljev in znancev na kraj večnega počitka in jim s tem izkazala še zadnjo čast. Ob odprtem grobu so se v ganljivih besedah poslovili od rajnega domači gosp. župnik, šentjanški moški pevski zbor pa jim je doma in ob odprtem grobu s pesmijo žalosti izkazal zadnjo čast.
Mežnarjev oče so bili stara rožanska korenina; vse svoje življenje so se borili za pravice naroda in mu tako ostali zvesti do smrti. Ko se je leta 1908 iz krepkih mož in fantov rodilo „Krščansko prosvetno društvo za št. Janž in okolico,” so bili tudi Mežnarjev oče med tistimi, ki so stali ob zibelki in se lotili tega napornega prosvetnega dela. Več let so delovali tudi v odboru šentjanške hranilnice in posojilnice. Bili so tudi krščanski mož. Ko je šentjan-ška cerkev v letih po prvi svetovni vojni dobila nova zvonova, so k temu veliko pripomogli Mežnarjev oče. Vselej, kadar se je nam približevala huda ura, so Mežnarjev oče pustili vse delo, hiteli so zvonit. Znali so tako lepo zvoniti „križ”, ki ga danes ni več slišati ob taki priliki. Tako so neštetokrat obvarovali našo faro marsikatere nesreče. Pri vsakoletnem žegnanju so bili pri tistih, ki so nosili veliko ,,bandero” Kristusovo v procesiji skozi vas in cvetoče polje. Odkar so onemogli, ni več naslednikov za njimi. Zastava božje časti pa stoji iz leta v leto nepremično na svojem prostoru v cerkvi.
V poletnem času so radi hodili na pokopališče prilivat vode rožicam po grobovih, da niso trpele prehudo žejo. Kakšno skrb so imeli, če par dni ni bilo dežja.
Dragi rajni! Nikakor ni bil Vaš trud poteptan v prah, v času rož in cvetja ste zatisnili za vedno oči. Veliko vencev iz lepili rož je čuvalo Vaše truplo, ko ste ležali na mrtvaškem odru — v zahvalo Vaši dobroti. Ni Vas več, par korakov od Vašega nekdanjega zemeljskega doma spite sedaj večno spanje,' ampak vez med Vami in nami
ostane, dokler se ne snidemo spet vsi v večni domovini.
Globoko žalujoči ženi in ostalim naše iskreno sožalje. Rajnega dušo pa priporočamo pri Vsemogočnemu mili sodbi.
GLOBASNICA Rozalsko žegnanje
Rozalsko žegnanje se vrši letos 28. septembra. Red božjih služb je sledeči:
Od 8.-9. ure sv. maše. Po prihodu pro-xesij so litanije in ofer okoli oltarja, nato ob lepem vremenu na prostem sv. maša s jiridigo in ljudskim petjem in zopet sv. maše v cerkvi. Vmes spovedna priložnost.
Starodavna lepa romarska božja pot nas vabi v jeseni zopet na hrib sv. Heme in Rozalije, kamor so tako radi pohiteli naši blagi predniki, ateji in mamice od daleč in blizu in izročevali svoje vroče prošnje za vse svoje skrbi.
Tudi letos ste verniki še prav posebno lepo vabljeni iz daljnega Roža in širom Podjune k tej dragi romarski cerkvi; z veseljem boste namreč zapazili, da je dobila nov čeden klobuk — novo streho, ki bo morda eno stoletje stražila in varovala lepo svetišče. Zalivala gre tu prav posebno tvrdkama Francu Puschnigu, tesarskemu mojstru, in Mayerbrugger iz Celovca, ki sta z ljubeznijo in skrbjo izvršile to delo. Ker je streha zelo razsežna in je cerkev sv. Heme suha kot cerkvena miš, ko nima nobenega premoženja, je čisto navezana na plemenita dobra srca vernikov-dobrotnikov. Stroški so zelo veliki in deloma še niso kriti, zato prosimo letos vse rozalske romarje, da iz svoje denarnice malo več ven potegnejo, da ne bo tako napeta. Sveti varuhinji svetišča naj bosta vam vsem bogati priprošnjici za vsa vaša priporočila. V naprej že iskren: Bog plačaj in lepo srčno vabljeni.
Župnijski urad' Globasnica.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Odkar so umrli naš g. župnik, je pri nas vse nekam pusto, prazno, mrtvo. Prej so bili povsod in za vse in kakor sonce ogrevali vso faro, sedaj jih povsod pogrešamo. Šele sedaj čutimo, kaj so nam bili.
Pogrešamo jih tudi v tem, da v „Našem tedniku” ni poročil iz Šmihela, kjer smo prej zvedeli za vse življenje v fari, za vesele in žalostne dogodke.
Toda ko bi vsaj že dobili naslednika — pa nam novega g. župnika ne dajo. Nekaj časa so bili vsaj g. kaplan Nemec, sedaj pa še teh ni, ker so radi prevelikega napora zboleli in so sedaj v bolnici. Zato je' najbolj pogosto vprašanje v Šmihelu: kdaj dobimo novega župnika?
Zdi se nam, da gre sedaj vse bolj narobe. Izmed pogrebov so večinoma ponesrečenci. Prvi, ki je odšel za g. župnikom, je bil Tehtarjev otrok iz čergovič, ki se je doma ponesrečil. Pri krstitvi so ga rajni g. župnik pokrižali in rekli: Le priden bodi, da boš ti prvi prišel za mano. In res je prišel. Potem je bil pogreb Pekove Rezi, ki jo je ubila strela. Nato pogreb Urhovega Pe-pija, ki se je ponesrečil z motorjem.
V četrtek, 11. sept., se je zgodila nova nesreča. Jurij Sadjak, pd. Užnikov iz Rut, se je z mopedom zaletel pri Železni Kapli v • vlak („fiki”) in bil takoj mrtev. Delal je pri regulaciji hudournikov in ker je radi svoje poštenosti in značajnosti užival pov-
sod spoštovanje, so ga delavci izvolili za svojega zaupnika. Prihodnji dan bi moral iti v Beljak kot zastopnik delavcev na zborovanje in zato je zvečer šel k frizerju v Kaplo in se potem peljal domov. Najbrž so ga zaslepile luči nasproti vozečih motorjev, da ni dobro videl vlaka.
Jurij je bil vzoren fant, požrtvovalen in povsod priljubljen. Kako je skrbel za svojo bolehno mater, še v torek jo je prišel posebej iz Bele obiskat in drugo jutro navse-. zgodaj odšel za vedno. Rad je pomagal sosedom. Verske dolžnosti je vestno izpolnjeval. Še zadnjo nedeljo je bil pri sv. spovedi in sv. obhajilu in je potem rekel: „Le veseli bodimo! Danes sem bil pri spovedi in obhajilu, pa naj se sedaj zgodi karkoli!”
Pogreb v nedeljo dopoldne je izpričal, kako so ga vsi spoštovali. Izredno velika množica ga je spremila na zadnji poti. Pogreb je vodil ob asistenci č. g. Verhnjaka vogrški provizor č. g. Vinko Zaletel. V nagovoru je poudaril pokojnikovo živo vero v večno življenje, ki se je pokazala v praktičnem katoličanstvu. Iz te žive vere je hodil k sv. maši in prejemal zakramente, je ljubil tudi bližnjega in mu pomagal. Zato je bil lahko notranje srečen in vesel. Naj bo zgled vsem možem in fantom in naj bo sedaj njihov zaupnik v nebesih, da jim bo izprosil živo praktično vero, da bodo prejemali kruh za večno življenje in da bodo vedno tako pripravljeni na smrt kot on.
Cerkveni zbor pod vodstvom pokojnikovega prijatelja g. Miha Sadjaka mu je v slovo lepo zapel več žalostink.
Vsej družini, posebno materi, ki je zgubila tako ljubega sina, naše iskreno sožalje!
še isti večer, ko smo pokopali Užnikove-ga Jurija, se je smrtno ponesrečil Ažmanov Hanzej. Pri Likebu je zvečer pomagal krmiti živino in je pri tem padel v lijak za krmo. Ker je padel z glavo navzdol v rezano krmo, si ni mogel pomagati in se je zadušil. Ko je nato hlapec hotel vzeti krmo, ga je našel mrtvega. Hanzej je bil dobrodušen, prijazen, zato je nesreča vzbudila splošno sočustvovanje. Pogreb je bil v torek dopoldne. Tudi Hanzeja so ob asistenci č. g. Verhnjaka pokopali g. provizor
Vinko Zaletel. Žalujoči sestri naše sožalje!
Same nesreče! Bog nas varuj še nadaljnjih, da bomo prihodnjič lahko poročali kaj bolj veselega!
„3eg.uMieni »in“ o Št. Qanx.u.
Kakor je bilo napovedano, je farna mladina v št. Janžu na dan Marijinega praznovanja in pranganja priredila ljudsko igro v večjem obsegu in pod milim nebom pred farno cerkvijo. Povedano je tudi bilo, da je šentjanška mladina pripravila to prireditev v spomin 190-letnice koroškega pes-nika-samouka Andreja Schusterja-Drabos-njaka. Igrali so prav njegovo igro: „Izgub-Ijeni sin”, katero je napisal pred 140 leti. Igra živo popisuje v zelo razširjeni obliki zgodbo izgubljenega sina, ki zahteva od očeta svoj del, nato se poda v svet, kjer v razuzdanosti in veseljačenju zapravi ves denar, dolgove pa plačuje z dragoceno obleko; nazadnje se pa po hudi lakoti, po preskušnjah hudiča in v varstvu po nasvetu dobrega angela poda domov, da skesan prosi odpuščanja. Oče mu dobrohotno vse odpusti, sprejme ga kot najdenega o-
Pred 50 lefi med
ko veš ki mi cSlooenei
„Mir”, glasilo koroških Slovencev z dne 3. oktobra 1908:
»Vabilo na slovesno otvoritev prvega slovenskega delavskega doma na Koroškem v Podljubelju dne 18. oktobra 1908. — Spored:
ob i/29. uri sprejem na kolodvoru v Pod-gori.
ob 9. uri slovesna sv. maša Podljubeljem.
Po sv. maši blagoslovljenje novega delavskega doma.
Nato zborovanje, ki bo trajalo do 12. ure.
Po blagoslovu se ob y23. uri zborovanje nadaljuje.
Nastopijo kot govorniki gg. Janez Arnuš, državni poslanci dr. Janez Krek, Franc Grafenauer in eventualno tudi dr. Anton Korošec, zastopnik delavstva.
Po popoldanskem zborovanju je na sporedu nastop osem koroških pevskih društev in tamburašev.
K obilni udeležbi vabi slovenska krščanska socialna zveza za Koroško.”
SatsUi Ucaflc Uta 191Z
Na ljudski šoli v Selah sta dva razreda, eden slovenski, drugi utrakvistični, de fac-to nemški. Zavedni Selani so seveda hoteli, naj se njihovi otroci najprej izobrazijo v svojem materinskem jeziku in potem na njegovi podlagi šele v nemščini in so otroke pošiljali v slovenski razred, ki je bil leta 1912 prenapolnjen, nemški pa je z 19 otroci komaj životaril. Bilo je pričakovati, da se bo moral ta zaradi pomanjkanja otrok zapreti in bi Sele dobile dvo-razredno slovensko šolo. Da se kaj takega ne zgodi, je skušal učitelj Millonig spra: viti več otrok slovenskega razreda v nemški razred in sicer s tem, da jih je grozno trpinčil. Ni jih pustil na stran, lasal jih je, suval in ni bilo redko, da so otroci vsi pobiti in krvavi prijokali domov in se branili iti v šolo. Ker pritožbe niso nič izdale — šolska oblast je sirovemu učitelju dajala le še potuho —, so bili starši prisiljeni otrok ne pošiljati več v šolo. Toda namesto da bi šolska oblast uvedla zoper učitelja disciplinarno preiskavo, je tožila več našincev hujskanja itd. in nazadnje sta bila po mnogih homatijah na podlagi ma-loverjetnega pričanja neke šolarice obsojena dva moža (Šiman Pristovnik, p. d. Hus, in Janez Oraže p. d. Ožbavt) na denarno globo po 100 K, učitelj pa je bil „za kazen” prestavljen na boljše mesto v Št. Lenart pri sedmih studencih. Krajevni šolski svet pa so razpustili in imenovali za administratorja grajskega logarja Budo na Bajtišah, ki si je za vsako malenkost pot bogato zaračunal. Tako hoče šolska oblast Selane prisiliti, da se ji popolnoma uklonijo, pa upamo, da se bo varala. Od nemških nacionalcev pač ni pričakovati nobene pravice. •
troka in ga v spremstvu vse družine in angelov ob zvokih orgel in slovesnega Te Deum pelje v dom nebeškega kraljestva.
Igro so mladi igralci prav dobro podali, čeprav so take vrste igre zelo težke; saj je cela igra pisana v verzih. Poleg tega je to prava duhovna oziroma verska igra, ki za dostojno uprizoritev zahteva zelo mnogo truda od igralcev. Prizori, ki se odigravajo na očinem domu, so bili podani tudi v ro-žanskem dialektu. Da so kljub tem težkim okoliščinam igralci svoje vloge dobro podali, zaslužijo vso pohvalo.
Poudariti je tudi treba, da se je na prireditvi zbralo zelo mnogo ljudi. Z velikim zanimanjem so sledili igri, pri kateri je bila lepo povezana vloga igralcev, gledalcev, zvonov, orgel, fanfare, kočije in voza z vprego, pevskih vložkov fantovskega okteta in zbora ter plesnih in godčevskih vložkov. Vse to — povsem novo — je pripomoglo k zares lepemu uspehu celotne prireditve.
Napovedano je tudi bilo, da naj ta prireditev velja v proslavo 50-letnice kršč. kulturnega dela v šentjanški fari. Na bolj iskren in polnovreden način bi pač ne mogli obhajati tega lepega jubileja. Izvršilo se je to brez velikega hrupa povsem z mladimi močmi in prav to je najbolj razveseljivo, da prizadevanja 50-letnega dela še prinašajo obilne sadove tudi za bodočnost.
.......................................................................................
Krščanska kulturna zveza
vabi ob 50-letnici 1. shoda Slovenske krščansko-socialne zveze na velik
KULTURNI SHOD
ki bo
v nedeljo, dne 21. septembra t. I. pri Sv. Katarini v Podjuni
Pri prireditvi bodo sodelovali zbori iz Roža, Zilje in Podjune pod vodstvom g. prof. Silva Miheliča ter mladina iz Globasnice in Šmihela; izvajala bo posebej za to priliko napisano dramatsko sliko preč. g. Lovra Kasla.
SPORED: Ob 11. uri sv. maša v farni cerkvi v Šmihelu. — Ob 2. uri popoldan začetek kulturne prireditve. — Ob slabem vremenu bo kulturni shod v Farni
dvorani v Globasnici.
PRISRČNO VABLJENI!
iiiiiiimiiMiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii
Za naše kmefovalce:
Da bo kislo zelje res dobro
Ljudje splošno mislijo, da je kisanje zelja tako preprosto, da o tem sploh ni kaj pisati. Zakaj pa potem naletimo tolikokrat na kislo zelje s takšnim ali drugačnim okusom?
Kaj moramo torej storiti, da si bomo pripravili dobro kislo zelje? Pojdimo po vrsti:
Posoda „
Zelje kisamo v lesenih kadeh; vsaj v kmečkem gospodinjstvu je taka posoda najprimernejša. Za kisanje zelja moramo uporabljati vedno isto posodo in to samo za kisanje zelja. Novo posodo moramo najprej izlužiti. To storimo talko, da jo izpiramo s kropom, kateremu smo dodali luga, 'lesnega pepela, sode ali kaj podobnega. To ponavljamo toliko časa, da odteka skoraj že čista voda. Potem napolnimo posodo z vodo in jo. pustimo v njej nekaj dni, nakar vodo zopet premenjamo in ponavljamo toliko časa, da je nazadnje voda v resnici povsem čista.
Drugače pa je, če imamo posodo, v kateri se nam je pri prejšnjem kisanju zelje kvarilo. Ako si ne moremo nabaviti nove posode, moramo staro temeljito razkužiti. V primerni posodici zažgemo nekaj žvepla, čeznjo pa hitro poveznemo kad in jo pustimo nekaj ur. Potem kad nekaj dni zračimo, naposled pa pomijemo kakor zdravo posodo.
Ribanje in tlačenje zelja
Samo pripravljanje zelja za kisanje res ni nič posebnega. Glave očistimo, razpolovimo in štrclje temeljito izrežemo. Pri nekaterih vrstah zelja imajo zunanji listi izredno debela rebra. Tudi ta izrežemo, zlasti če nimamo dovolj finih nožev in noče-nro debelih reber v zelju. Na okus pa rebra nimajo posebnega vpliva.
Naribano zelje tlačimo sproti v kad. Dno posode potresemo s soljo; nato vsujemo vanjo plast zelja, ki jo posolimo, stlačimo, vsujemo novo plast, spet posolimo, stlačimo i. t. d. V majhni posodi ga lahko stlačimo z batom, v večji kadi pa ga mora teptati človek, čim bolj zelje tlačimo, tem manj soli potrebujemo in tem bolj bo zelje trpežno.
t
Sol in drugi dodatki
Na splošno računamo na 100 kg zelja Pol do 1 kg soli; med sol zmešamo precej kumine ali tudi nekaj malega brinjevih jagod. Posebej, pa dodajamo zelju še koščke po dolgem narezanega hrena in sem
pa tja kak lovorjev listič. Nekateri priporočajo razpolovljena, neolupljena jabolka, drugi grozdje itd. Ko smo stlačili v kad vse zelje, ga pokrijemo najprej s čistim prtičkom, nato pa z umitimi gladkimi ozkimi deskami, ki jih obtežimo s čistimi kamni toliko, da se zelje vkljub močnemu kipenju ne bo dvigalo, ampak počasi sesedalo.
Kipenje
Kakovost in trpežnost kislega zelja je odvisna od pravočasnega in pravilnega kipenja. Za to je potrebna — če smo seveda vse drugo pravilno pripravili — primerna toplota.
Bakterije, ki povzročajo kisanje, uspevajo najbolj pri 20 do 30 stopinj Celzija. Torej mora biti kad z zeljem v primerno toplem prostoru. Najboljše so podzemne kleti, ker so zavarovane pred toplotnimi spremembami, ki so zlasti pogoste v jeseni in v začetku zime.
Po kakih treh do štirih tednih, ko je glavno kipenje končano, zelje prvič očistimo, to se pravi odstranimo zelnico in pene, ki so se nabrale nad deskami. Prtiček, s katerim smo pokrili zelje, operemo, deske, kamenje in vse, kar je onesnaženo s penami, pa temeljito umijemo. Nato zelje pokrijemo in obtežimo. To ponavljamo od kraja vsakih štirinajst dni, pozneje
pa vsake tri tedne. Ko zelje drugič očistimo, ga že lahko odvzamemo za uporabo v kuhinji. Pozneje ga pri vsakem čiščenju odvzamemo toliko, kolikor ga bomo porabili do prihodnjega čiščenja. Ko je kipenje docela končano, čez dva meseca, lahko uteži znatno zmanjšamo.
Napake in bolezni zelja. — Zelje z neprimernim okusom
Vzrokov za to napako je več; vendar pa je najpogosteje temu kriva posoda, ki je iz neprimernega lesa, ki smo jo premalo pomili in razkužili ali ki smo jo prej uporabljali za kaj drugega. Mogoče pa je tudi, da kipenje samo ni bilo dovolj čisto in da so se med bakterije mlečne kisline naselile kake divje kvasovke.
Mehko zelje
Najbolj pogosta napaka, ki povzroča veliko škode, je tako imenovano mehko zelje. To je pravzaprav nekakšna gniloba, ki se začenja vselej ob stenah in se širi od vrha navzdol, nikdar pa se ne pojavi v sredini posode. Glavna krivda bi utegnila biti v tem, da je bilo zelje ali premalo stlačeno ali pa ni bilo vedno zalito z zelnico. To je omogočilo, da so se na zelju naselile gnilobne bakterije. Kdor je imel večkrat opraviti s to napako, naj si po možnosti preskrbi novo posodo; če pa tega ne more, naj posodo pred nadevanjem zelja temeljito zažvepla, zelje nekoliko močneje soli, skrbno stlači in gleda, da bo vedno pokrito z zelnico.
Iz ženskega sveta — med ženski svet
Shranimo za zimo dišave!
Nekatera zelišča, ki jih uporabljamo v kuhinji kot začimbe in dišave, lahko posušimo za uporabo pozimi. To so med drugimi: majaron, gorčica, janež, šatraj (Boh-nenkraut), zelena in por. Peteršilj pa bi izgubil vso aromo, če bi ga sušile in mora ostati zato vedno zelen. Zelo dober prostor za gojenje zelenega peteršilja pozimi je kot v kleti, kjer ne zmrzuje. Korenine peteršilja položimo na plast zemlje in jih pokrijemo z. zemljo. Zelenje mora seveda gledati iz zemlje. Potem napravimo drugo vrsto in tako naprej, dokler nismo tako rekoč zasule vseh korenin peteršilja. Zelenje peteršilja, ki stoji v velikih šopih, se nadalje razvija in je tako dnevno na razpolago.
Če nimamo na razpolago primerne kleti ali nimiuno prostora, moremo konzervirati peteršilj tudi v soli. Vzeti je treba ko-
zarec za vkuhavanje, v katerega nasujemo najprej malo soli, vrh te položimo zelenje peteršilja in nasujemo nanj spet soli in to ponavljamo, dokler ni kozarec poln. Kozarec nato zavežemo. Peteršilj, bo ostal dolgo časa svež v njem. Pred-uporabo peteršilj dobro operemo, da jed ne bo preslana.
Posušena dišavna zelišča shranjujemo v dozah ali kozarcih. Vlaga jim škoduje, dobro pa jim tudi n e d e , če stojijo v bližini močno dišečih stvari. Najbolj pripravni so za shranjevanje takih dišav kozarci, ki imajo vijačni zaklep (Schraubverschluss). V takih kozarcih ostane vsa aroma.
Katera pa ima na razpolago priprave za pridobivanje soka iz zelenjave in zelišč, naj pa nalije sokove raznih takih zelišč v manjše steklenice.
Delo na vrtu v septembru
Izkoristi priliko!
Kmetijska zbornica za Koroško je spe: Pričela akcijo za jagodičasto sadje. V okvi l,u te akcije oddaja pocenjene sadike rde rega grozdičja in malin. Naročila je tre )a oddati najkasneje do 5. oktobra pr sadjarskem in vrtnarskem oddelku Kme tijske zbornice v Celovcu.
*
Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in goz-1 aistvo nudi tudi letos za pospeševanje prodaje ovac sredstva na razpolago. Pode-rJtev teh premij pa je vsekakor vezana na gotove pogoje. Izvleček iz tozadevnih do-°čd je objavljen v zadnji številki strokov-ne8a glasila Kmetijske zbornice. Podrob-'losti izveste lahko tudi pri oddelku za živinorejo pri Kmetijski zbornici in pri živinskem oddelku Deželne zveze kmetij-skfh zadrug v Celovcu.
VZEMITE LUČ S SEBOJ
V zadnjem času se množijo slučaji, da so "Razsvetljena vprežna vozila in živina na ptvnih cestah in potih krivi tudi hujših Prometnih nesreč. Zlasti v teh jesenskih tednih, ko boste gnali živino in drobnico s pinnin, posebno pazite!
Kdor je ob nastanku teme na cesti z Jozom ali živino, mora skrbeti za to, da Je voz oziroma živina razsvetljena. Vozila teorajo imeti luč spredaj in zadaj. Če pa Sunite živino ponoči, mora iti pred njo in Za njo kdo z lučjo, da opozori ostala prometna sredstva na živino.
Zelo neodgovorno je puščati te nasvete vnemar, kajti lahkomiselnost v tem pogledu lahko zahteva celo smrtne žrtve. Zato upoštevajte ta nasvet in ne pozabite vzeti te-* s seboj, če veste, da se boste z vozom a i živino vračali ponoči na dom!
Na zelenjavnem vrtu prelehamo izpraznjene grede m jih lahko še posejemo z motovilcem in zimsko solato. Sadimo zimski česen in šaloto. Delimo in presajamo rabarbaro in druge trajnice.
Zgodnje zelje dozoreva. Glave, ki začno
Stiskalnice za sadje (Obstpressen), kakor tudi stroje za drobljenje sadja (Obstreiber) v vseh velikostih, pa tudi vse kmetijsko gospodarske stroje vam nudi najceneje firma
JOHAN LOMŠEK
Št. Lipi, Tihoja, p. Dobrla ves
pokati, poberemo in spravimo v hladne prostore ali pa jih zrežemo in ukisamo. Paradižniki zore. Obiramo uvelo listje in prikrajšujemo nad petim nastavkom vršičke. Se bolje pa je, če potrgamo cvete in drobne nastavke. Nabiramo in posušimo peteršiljeve liste, ki so zdrobljeni prav odličen dodatek k raznim jedem. Izkopan krompir naj se dobro osuši, preden ga spravimo.
Belimo endivijo. Proti koncu meseca pognojimo in prelehamo izpraznjene grede ter jih pustimo v brazdah, da se zemlja napoji z vlago in pozimi bolj premrz-ne. Rastlinske ostanke odlagamo na kompost, ki ga konec meseca prekopljemo in premečemo.
Na zelenjavnem vrtu uničujejo zelenjavo, posebno endivijo, gosenice. Poiščimo jih v območju korenin ali poprašimo grede s praškom ali vsaj z apnenim prahom.
Na lepotnem vrtu sadimo na izpraznje-
ne in pospravljene grede mačehe, marjetice, potočnice in druge spomladi cvetoče cvetlice. Delimo in presajamo trajnice, sadimo čebulice narcis, tulipanov, hija-cint i. dr. Čim prej jih presadimo, tem bolje se bodo ukoreninile in lepše bodo cvetele. Pri sajenju pazimo, da ni pod njimi praznega prostora. Presajamo tudi lilije in sicer najbolje v skupine ne na presončne prostore. Lončnice začnemo pripravljati za uzimljenje.
SOL VEDNO PRI ROKI
Da se nam v pečici ne prižge pogača ali drugo pecivo, potresimo pod obliko nekoliko soli.
Ako hočemo cvreti meso, vrzimo na dno posode ščepec soli, s čimer preprečimo, da bi mast pokala in škropila čez rob.
Če dodamo beljaku nekaj zrn soli, se nam bo pri stepanju raje strdil v sneg.
Sol je tudi dobro čistilno sredstvo. Železno posodo odrgnimo s soljo, pa bo kot nova.
Preproge ohranijo svojo barvo, ako jih najprej posipljemo s soljo, nato skrtačimo in nazadnje zbrišemo s čisto, vlažno bri-salko.
Okna, zrcala in vsako drugo steklo se posebno lepo umije s slano vodo.
Rob, ki se napravi od vode v kopalnih banjah in drugih posodah, odpravimo, ako nasujemo na vlažno krpico soli in z njo odrgnemo robove.
Špirit ali salmijak, v katerem raztopimo ščepec soli, je izvrstno sredstvo za odpravo madežev, uporabno tudi za občutljive svilene tkanine.
Na sveže madeže rdečega vina ali črnila potresimo soli, da se madeži ne razširijo.
Da nam oprano perilo pozimi ne zmrzne, pridenimo pri splakovanju zadnji vodi
par pesti soli.
Sol nam služi v neštetih slučajih kot zdravilno sredstvo. Mlačna slana voda je učinkovito sredstvo za grgranje.
če nam poide zobna pasta, si za par dni lahko pomagamo z drobno soljo. Trajno pa zob ne smemo drgniti s soljo, ker so njena zrna pretrda.
če nas piči osa, čebela ali drug mrčes, položimo na ubod z vodo ovlaženo sol. To omili bolečino in oteklino.
POGLED V KUHINJO DRUGIH NARODOV
Bolgarski džuveč
2 žlici masti, 1 debela čebula, 25 dkg svinine ali drugega mesa, malo popra, 14 1 stročjega fižola, 4 do 5 paradižnikov, 14 1 narezanega surovega krompirja, 5 do 6 zelenih paprik, 14 dl riža, 14 1 vode, sol.
Na masti prepražimo sesekljano čebulo. Ko porumeni, ji dodamo na kose zrezano meso, ki ga malo popopramo in dušimo tako dolgo, da se sok posuši. Nato zložimo v kozico po vrsti: riž, meso, zelenjavo, spet riž ter vse skupaj polijemo s slano vodo in postavimo v pečico, kjer pečemo, da se vse zmehča.
Zelenjavo za ta džuveč pripravimo takole: fižol otrebimo in ga prerežemo po dolgem, lahko pa tudi na krajše koščke počez. Paradižnike zrežemo na tanke rezine, prav tako krompir, papriko pa razpolovimo, jo otrebimo semenja, nato pa zrežemo na ne pretanke rezance.
Špageti po rimsko
špagete kuhamo v dovolj veliki količini osoljenega kropa. Nekaj minut, preden so kuhani, jih denemo na cedilo. V kozici prepražimo na masti ali na surovem maslu 10 do 20 dkg suhe, na koščke zrezane slanine, dodamo še 1 do 2 razžvrkljani jajci in 2 žlici naribanega sira. Okus izboljšamo z jušno kocko in po želji še z malo popra. Na vse to denemo kuhane špagete, narahlo premešamo in pustimo nekaj minut.
Francoska mesna rulada
Mehko, dobro uležano goveje meso, približno pol kg, razrežemo v velik zrezek, ki ga solimo, popramo, namažemo z jušno konzervo in nato obložimo z lepimi pori, ploščicami zčlene in korenja. Vse skupaj pokrijemo s tankimi rezinami suhe slanine. Tako obložen zrezek lepo zvijemo in povežemo z vrvico. Rulado pečemo na olju ali surovem maslu. Med pečenjem jo polivamo z nateklim sokom. Da se ne zažge, prilijemo, ko je že lepo zarumenela, nekaj žlic vroče vode, dodamo še eno jušno kocko in končno prilijemo še kozarec vina. Vse skupaj dušimo do mehkega. Meso vzamemo ven, ostanek uporabimo kot omako, ki ji po potrebi prilijemo še malo vroče vode in nato zgostimo s francoskim maslom: v kroglico surovega masla ugnetemo toliko moke, kot je maslo sprejme, in nato denemo eno ali po potrebi več takih kroglic v omako. Pečeno rulado, ko odstranimo z nje vrvico, zrežemo na rezine.
Madžarski rezanci s skuto
Rezance skuhamo v slanem kropu, odcedimo in polijemo z mrzlo vodo. V kozici razpustimo maščobo in vanjo zamešamo rezance, ki jih nato zložimo s skledo, stoječo nad soparo. Najprej denemo plast rezancev, nato skuto itd. Potresemo vse s sirom in pregrejemo nad soparo.
Cvetača po italijansko
Razpustimo 10 dkg surovega masla ali druge maščobe in denemo vanjo 4 sesekljane sardine. V to denemo v slani vodi kuhano in na cvete razdeljeno cvetačo, da se dobro pregreje. Začinimo po želji še s poprom. Cvetačo previdno preložimo na krožnik ali v skledo in jo po vrhu potresemo s sesekljanimi kaprami.
OBVESTILO AMERIŠKEGA VELE-POSLANIŠTVA
Pred kratkim so podpisali nov ameriški zakon (Public Larv 85-465) in je zdaj možno izplačevati pokojnino vdovcem ali vdovam ameriških državljanov, ki so bili v državnih službah (Civil Service Employees) in so umrli pred 29. februarjem 1948, če so dani vsi predpogoji. Vdovci ali vdove, ki se jih ta novi zakon tiče, so naprošeni, naj se zglasijo pri ameriškem konzulatu na Dunaju. Konzulat je v I. okraju, Friedrich-Schmidt-Platz 2. Konzulat je odprt od ponedeljka do petka vsak dan od 9—12 in od 14-17.
Vložiteljem ni treba ‘imeti ameriškega državljanstva.
P * | * S * /\ * N * O * R * R * /\ # [sj * J * E
OIcl Mfteu Iti
a mfrtfu
(Drugo pismo z letovanja v Dalmaciji. Piše selski župnik Alojzij Vauti)
V Ljubljani naj bi se zbrala naša počitniška družinica, da skupno odpotuje, kakor že prejšnja leta, na otok Pašman. Gospod Ivan je že prispel iz štajerske. Doktor Matej in njegova soproga, naša vsakoletna kuharica, pa sta morala letos ostati doma. Kako to? Prav po starem pregovoru: človek obrača, Bog pa obrne, je tako prišlo. Par dni prej se je Matej s kolesom peljal na pošto, da brzojavno naznani na Pašman, kdaj pridemo. Ko zavije proti pošti, pridrvi v najhujšem zaletu motorist, zadene sprednje kolo, Matej pade. S precejšnjo rano na glavi in poškodbo na spodnjem životu mora namesto na letovanje — v posteljo!
Bog že ve, zakaj je tako prav! Tako se boguvdano tolaži. Mi drugi mu moramo pritrditi, načrt za letovanje pa spremeniti.
Tako vstopimo trojica opolnoči na vlak Dalmacija-ekspres. Vsi boljši vozovi so že polni, zato se zadovoljimo s trdimi klopmi v precej praznem vagonu spredaj. Tam se celo lahko vležemo in podremljemo. Ob ranem jutru smo na Reki. Prva pot s postaje je v kapucinsko cerkev, da opravimo sveto daritev. Prijazni kapucinski frater, živa podoba sv. Frančiška, me še pozna iz iz prejšnjih let. Brž pripravi vse potrebno za mašo in mi ministrira, Jože pa gospodu Ivanu. Pokrepčani v bližnji mlekarni hitimo v luko, kajti parnik „Kotor” je že pripravljen na pot, da pelje potnike v luke severnega Jadrana in tudi nas na Rab. Precejšnje število potnikov nas je na krovu in drugih prostorih. Jože je prvobart na morju, zato ga vse zanima. A tudi nam drugim nudi pogled po živahnem prista-
(V prirodi zreaLi sr dum mo ja
To grmenje s švigajočim bliskom
je duše moje hotenje, ki poraja se z vriskom
iz tožno veselih kraljestev ciljev, gorjd!
To prhutanjc komaj ozelenih dreves je radostno mežikanje mojih očes, ko gledam vate, svetel dom mladostnih želja!
To curljanje bohotnega dežja je kipenje in vrenje solz iz srci, kadar dušo pretresa prepozno spoznanje!
To preplašeno čivkanje ptic, ta prikrita potrtost cvetic, to petje drozda, murna, kot milih deklic, vse to je sen z mojih lic,
ko v pomladnem mraku vpokoji me prisluškovanje...
Valentin Polanšek
nu, po malih in velikih ladjah marsikaj zanimivega.
Ob sedmih odrinemo. Vožnja je prijetna. Krov je ves zaseden. Kako nam prija sveži morski zrak! V senjskem zalivu pa začne pihati burja, morje se razburka, valovi so vedno večji. Nekajkrat brizgnejo curki penaste morske vode tudi na nas. Mnogi zbeže pred tem dežjem v varnejše zavetje, mi pa vztrajamo. Jože je ob gugati ju ladje šele vesel in bi rad doživel še hujši vihar. A želja se mu ni izpolnila, po-malem se namreč morje umiri. Po šesturni vožnji izstopimo na Rabu. V pristanu je velika množica ljudi: potnikov, letoviščarjev, ki pasejo radovednost, in domačinov. Slišimo ponujati stanovanja. Nam ga ni treba šele iskati, zagotovljeno nam je pri gospe, kjer sem stanoval že pred 21 leti.
Mesto Rab leži na ozkem, skalnatem pol-otočku otoka istega imena. Peli se v staro in novo, moderno mesto. Že od daleč opaziš štiri mogočne stolpe, ki se dvigajo iz starega mesta. Stolp nekdanje stolnice, zidan v 12. stoletju, stoji nekoliko proč od cerkve. Iz njega pa je lep razgled po mestu in okolici. Skozi mesto vodijo tri podolžne ulice; v srednji, najširši so trgovine. Te glavne ulice so med seboj povezane z ozkimi, komaj 1—2 m širokimi ulicami.
Znamenite so nekatere stavbe, n. pr. loža. To je odprt prostor pod streho, ki sloni na lepih stebrih. Tam so se do leta 1797 pod Benečani vršile skupščine meščanov in tudi javne sodne obravnave. Več drugih hiš z lepimi portali in okni v beneškem slogu še spominja na beneško nadvlado. Nad vratmi ene hiše je v marmor vklesan latinski napis: A labiis iniquis et a lingua dolosa erue me, Domine! Po našem: Krivičnih ustnic in zvijačnega jezika reši me, Gospod! Iz tega se more sklepati, da so imeli meščani nekoč strupene jezike. Kjer bivajo ljudje tesno skupaj, pač rado pride do prerekanja, prepirov, zmerjanja in obrekovanja. In v nakopičenem mestu je bilo takrat mnogo prebivalcev. Iz velikega števila cerkva in kapel pa moremo tudi sklepati, da so bili nekoč Rabljam tudi zelo verni, še sedaj jih je v rabi pet, pa so le malo obiskane. Pač pa je v šestih drugih župnijah na otoku versko življenje boljše. Hiše nosijo na zunaj sledove starosti, stanovanja v njih pa so prav čedna in kar mogoče moderna.
Otok Rab ima pred drugimi, največ kra-ševitimi dalmatinskimi otoki to prednost, da je povečini zaraščen. Že na obrežju v
luki rastejo krasne palme in od mesta se proti severu razprostira krasen park. Mogočni borovci posebne vrste, ciprese, javorji in druga drevesa tvorijo senčnat park, skozi njega vodijo lepo speljana in negovana pota. Spomenik v parku nas pouči, da je ta park pred dobrimi 50 leti zasadil mestni nadgozdar Jurij Belja, rodom Slovenec. Tudi na drugi strani-zaliva se razprostirajo šume. V „durdi” raste celo tropično drevo, iz katerega skorje se izdeluje plutovina, zamaški za steklenice. Otok je dokaj rodoviten, ima milo podnebje, ker zabranjuje na severu gorovje Kamenjak mrzle vetrove od Velebita.
Moj prijatelj iz Pašmana, pater Peter Peterca je sedaj na Rabu in sicer predstojnik frančiškanskega samostana sv. Evfemi-je, kakor se navadno imenuje, a je pravilno sv. Bernardina. Šli smo ga obiskat. Samostan je star že nad 500 let. Zdaj je lično prenovljen. Zidan je v četverokotu, na
Večat
K počitku utrujeni kmetje gredo, otroci kričijo na rasi.
Polagoma tiše postaja, mirno, umirajo fantovski glasi.
Večer nad vsem stvarstvom skrivnostno drhti, oznanja zvon zdravamarijo, čez polja in njive pobožno doni, oh logih, ki rahlo vršijo.
Nebo se razcvete in luna gori globoko vtopljena v daljavo, ie s svojimi žarki srebrno smeji in čuje nad spečo naravo.
Aldo Danev
sredi je dvorišče z vodnjakom, kamor se steka deževnica s streh in se skozi pesek tako očisti, da je še kar pitna. Dvorišče obdaja križni hodnik. Samostanska cerkev je zdaj obenem farna cerkev. Znamenita je samostanska knjižnica s 4000 knjigami! Med njimi je tudi 38 inkunabul, t. j. prvih tiskanih knjig. Dalje hrani knjižnica 4 velike knjige koralov, t. j. besedila in napevov, ki se pojejo pri slovesnih mašah in skupni molitvi brevirja. Z veliko vestnostjo in trudom jih je na pergamente z roko rekel bi tiskal, menih p. Bernardin in jih umetniško okrasil. Začetne črke so umetno slikane v naravnih barvah in okrašene s pristnim zlatom. Občudovanja vredna je spretnost in marljivost tihega redovnika, ki je mnogo let presedel pri tem drobnem delu.
Od samostana smo krenili na pot po ka-meniti cesti proti severu. Njive s koruzo in vinogradi na desno in levo. Spominski kamen ob cesti pa nas z napisom opozori, (Konec na strani 7)
Da bo malo smeha
LJUBEZEN
Celo uro so razpravljali o vprašanju ljubezni, o njeni nepreračunljivosti, vihravosti in spremenljivosti. Bili so že vsi potrti. Naposled pa se je oglasil Jean Paul Sartre: „Recite, kar hočete, drži pa, da je na svetu trajna, večno zvesta, proti vsem zunanjim vplivom odporna ljubezen, ki traja do smrti.”
„Ali res mislite, da je takšna ljubezen možna?” ga je vprašal eden izmed skeptikov.
„Seveda!” je odgovoril Sartre, „namreč ljubezen do samega sebe ali samoljubje, če hočete.”
SLAB SPOMIN
Jean Cocteau ima slab spomin in večkrat je tudi raztresen. Nekoč se je nenadoma spomnil, da praznuje eden izmed nje-govili vnukov rojstni dan. Brž je kupil lepega medvedka in mu ga poslal. Čez nekaj dni pa je prejel od vnuka zahvalno pismo, in debelo je pogledal, ko je bral: „Sicer pa me veseli, dragi stric, da Ti lahko sporočim, da sem bil prav na svoj letošnji rojstni dan povišan v polkovnika.”
STARANJE
„Nenadoma sem postal star mož,” je dejal zaskrbljeno filmski igralec Jean Gabin nekemu svojemu prijatelju.
„Na čem si pa to opazil?”
,,Danes dopoldne se je peljalo v odprtem športnem avtomobilu mimo mene očarljivo dekle. Bil sem očaran. Toda pomisli, ne morem se več spomniti, ali je bila svetlolaska ali črnolaska. Vem samo še, da je sedela v svetlozelenem Citroenu.”
ŠE ZMERAJ CENEJE
Mlad zakonski mož se silno prestraši, ko pride zvečer domov in najde ženo vso objokano. „Kaj se je pa zgodilo, dušica?” vpraša zaskrbljeno.
,,'Pomisli, možiček, naša soseda ima docela enak klobuk, kakršnega sem kupila jaz včeraj.”
„In ti bi rada novega?” vpraša mož v strahu.
„Da, mislim namreč, da bi bilo to še zmeraj znatno ceneje kot selitveni stroški.”
V DELAVNICI
..Mojster, v vaši odsotnosti je prišel nekdo, češ da mu obleka, ki ste mu jo naredili, ne pristoji. Dejal je, da bi vas najraje z o-bleko kresnil po glavi.”
„Tako, in kaj ste mu rekli vi?”
„Dejal sem mu, da mi je zelo žal, da vas ni doma.”
JULES VERNE:
Potovanje na
— Sinoči, je zaklical J. T. Maston brez uvoda, so našega predsednika na mitingu javno napadli in žalili! Svojega nasprotnika je pozval na dvoboj. Veš, koga? Samega kapitana Nicholla! Danes zjutraj se spopadeta v Skernaivskem gozdu! Vse to sem izvedel iz Barbicanovih ust! če bo ubit, bodo naši načrti uničeni! Treba je torej ta dvoboj preprečiti! Toda en sam človek ..na svetu lahko vpliva na Barbicana in ga zaustavi, in to je Michel Ardan!
Medtem ko je J. T. Maston govoril, mu Michel Ardan ni niti skušal seči v besedo, ampak je urno potegnil nase svoje široke hlače; še nista minili dve minuti, ko sta jo oba prijatelja ucvrla proti predmestju Tampa-Towna.
Spotoma, kar med to naglo dirko je Maston Ardanu razložil položaj. Razkril mu je prave vzroke nasprotja med Barbica-nom in Nichollom, povedal, kako se je to nasprotje med njima že davno začelo in zakaj se nista doslej predsednik in kapitan po zaslugi skupnih prijateljev nikoli pomerila iz oči v oči; dodal je, da gre pri tem samo za tekmeca, ki se ne ujemata glede oklepa in krogle, in slednjič, da je bil prizor na mitingu le priložnost, ki jo je Ni-
choll že dolgo iskal, da bi dal duška svoji stari jezi.
Nič ni strašnejšega, kot so tisti nenavadni ameriški dvoboji, pri katerih se oba nasprotnika iščeta po hosti, prežita drug na drugega izza grmovja in se napadata med goščavjem ko divje zveri. Tedaj si oba želita tistih čudovitih prirodnih lastnosti, ki so lastne Indijancem v ameriških prerijah: hitri razum, iznajdljivo zvijačnost, čut za sledi in nos, ki sovražnika takoj voha. Majhna napaka, nekoliko omahovanja, napačen korak in že te lahko doleti smrt. K tem spopadom jemljejo Vankeeji često s seboj svoje pse in se kot lovci in divjačina hkrati lovijo in zasledujejo po cele ure.
— Amerikanci ste pa res od vraga! je vzkliknil Michel Ardan, ko mu je njegov tovariš tak prizor zelo nazorno naslikal.
— Smo pač taki, je skromno odvrnil J. T. Maston; samo brž, brž.
Vendar sta z Michelom Ardanom zaman tekla po ravnini, ki je bila še vsa mokra od rose, zaman sta prekoračila riževa polja in jarke, zaman sta jo ubirala po bližnjicah, pred pol šestimi nista mogla dospeti do Skernatvskega gozda. Barbicane je gotovo že pred pol ure prekoračil jaso pred gozdom.
Tu je delal star drvar in pripravljal butare iz dreves, ki so padlar pod njegovo sekiro. Maston je stekel proti njemu in mu zaklical:
— AH ste videli moža s puško, ki je šel v gozd, Barbicana, predsednika . . . mojega ljubega, najboljšega prijatelja?
Vrli tajnik ..Topniškega kluba” je v svoji preproščini mislil, da bi morali njegovega predsednika poznati vsi ljudje. Toda drvarju se je poznalo, da ga ne razume.
—	[.ovca, je tedaj dejal Ardan.
— Lovca? Da, je odgovoril drvar.
— Je že dolgo tega?
— Eno uro približno.
— Prepozno! je vzkliknil Maston.
— In ste slišali strele iz puške? je vprašal Michel Ardan.
-	Ne.
— Niti enega? ,
— Niti enega. Mož menda nima kaj sreče na lovu!
— Kaj naj storiva? je rekel Maston.
— Stopiva v gozd in tvegajva, da dobiva v glavo kroglo, ki ni bila namenjena nama.
— O! je vzkliknil Maston s prepričljivim glasom, rajši bi imel deset krogel v svoji glavi kot eno samo v Barbicanovi.
— Naprej torej! je povzel Ardan in stisnil roko tovarišu.
Nekaj ^trenutkov nato sta oba prijatelja že izginila v goščavi. Tam so prav na gosto rasle velikanske ciprese, jagnedi, tulipa-novci, oljke, tamarinde, zeleni hrasti in bobrovci. Ta različna drevesa so prepletala svoje veje križem kražem v taki zamotani zmešnjavi, da oko ni seglo daleč. Michel Ardan in Maston sta stopala vštric, tiho
hodila po visoki travi in si utirala pot skozi krepko razrasle plezalke. Z očmi sta skušala predreti grmovje in veje, ki so se izgubljale v gosti temi listja, in pri vsakem koraku sta čakala na strašne poke pušk. Sledov, ki jih je Barbicane gotovo puščal za seboj, ko je šel skozi gozd, nista mogla prepoznati. Hodila sta na slepo po tistih komaj vidnih stezah, po katerih bi Indijanec korak za korakom lahko sledil hoji svojega nasprotnika.
Po enournem brezuspešnem iskanju sta oba tovariša obstala. Bila sta strašno vznemirjena.
— Najbrž je že vsega konec, je poparjeno začel Maston. Mož, kakršen je Barbicane, ni skušal svojega sovražnika prelisičiti, ni mu nastavljal pasti ali zased! Preveč je odkrit in pogumen. Korakal je naravnost naprej v nevarnost in gotovo se je oddaljil od drvarja, da je veter preglasil pok puške!
— Pa midva! Midva! je odvrnil Michel Ardan, odkar sva prišla v gozd, bi bila morala kaj slišati!
— In če sva prišla prepozno! je vzkliknil Maston z obupanim glasom.
Michel Ardan ni vedel, kaj bi odgovoril; z Mastonom sta nadaljevala pot, ki sta jo bila prekinila. Kdaj pa kdaj sta glasno zakričala; klicala sta zdaj Barbicana, zdaj Nicholla; toda niti eden niti drugi od obeh nasprotnikov se jima ni odzval. Vesele jate ptic, ki jih je zbudil šum, so izgi-
HM
in doraščajoči otroci
K.o stopata sin in hčerka v puberteto, se začenja za starše, posebno za mater — no-siteljico vzgoje, skrbi in žalosti polna doba. Ugovarjanje, nepokorščina, muhavost, neprijaznost, razdraženost, predvsem pa zakrknjenost — to je delež vzgojitelja.
A vzgojne težkoče, ki se porajajo, niso samo v otrocih, ampak tudi pri odraslih, ki so mnenja, da se še vedno lahko poslužujejo vzgojnih metod za male otroke. Ker pa se v takem slučaju ne more več razpravljati o vzgoji malih otrok, take metode odpovedo popolnoma.
Kakšno naj bo torej pravilno ravnanje matere z otroki v razvojni dobi? Prvo in poglavitno je, da uvidi, da mora tudi ona na drugo pot. Otroku naj zaupa, a istočasno naj ga nadzoruje. Otrokovo življenje naj bo uravnano tako, da se odigrava pred očmi staršev. Mati naj doraščajočim otrokom nudi možnost povabiti prijatelje na dom, da se med seboj porazgovore in zabavajo in, če si otroci zažele plesa, kdo jim naj ga brani?! V dozorevajoči dobi otrok naj bo dom res „dom”. Naziranje staršev, n. pr. „mi smo odrasli tudi brez tega” itd. nikakor ne drži, tako mišljenje le potrjuje, da mladoletnih ne razumejo.
Naravno je, da otroci streme za notranjo >n zunanjo samostojnostjo, zato starši: nikar se ne vsiljujte in odtujujte lastnih o-trok! Mislite na to, da je zorečemu otroku potreben mir, tih kot, mislite na to, da si otrok želi imeti svoj zaklenjen predal ter par šilingov v žepu. Otrok naj ima tudi na razpolago za malenkosti svoj lastni de-
nar in napačno je, če starši povprašujejo za vsakim izdanim šilingom, ker otroci lažejo iz strahu ali pa si sploh ne upajo ničesar izdati.
Tako zvano „lastno življenje” dorašča-jočih se ne more razvijati pod stalnim nadzorstvom. Poskušajte čimprej dovesti otroke do samovzgoje. Začetek in potek samovzgoje zavisi od nadarjenosti in slučajnosti; deklice se k samovzgoji nagibajo bolj kot dečki.
Za samovzgojo je zelo priporočljiv dnevnik ter priložnost, da se otrok porazgovori. Razgovori izoblikujejo ter urejujejo misli. Seveda moramo čakati na prikladno priliko ter dati otroku besedo. Vkljub nevednosti mladoletnih, so njihove stiske zelo resne, zato jih morajo tudi starši vzeti za resne. In če zamudimo to priliko, tedaj so navadno prijatelji tisti, katerim otrok odpira svoje srce.
V tej dobi moramo skrbeti tudi za pravilno izrabljanje prostega časa, kar pospešuje zdravo razvijanje. Priporočljiv je takozvani ..vzgojni presledek”, v katerem se mora otrok odpočiti od vseh pedagogič-nih nalog. V počitnicah n. pr. nudimo o-troku spremembo okolja in športno udejstvovanje, seveda vedno le v krogu prijateljev, ki so po starosti in mišljenju enaki.
Če je mati uvidevna ter dovolj prožna v tej nenadni spremembi vzgojnih nalog, je lastnim otrokom velika opora. Pomaga jim oblikovati značaj ter jim zna z razumevanjem in ljubezni polnim ravnanjem kazati smernice pravili poti in dolžnosti.
NAŠE STANOVANJE
če stopimo v tujo sobo, se nam zdi, kakor da bi se nam odprla neka duša. Tako je. kakor bi na prvi pogled spoznali značaji, dušo stanovalca. Čutimo: tu stanuje suhoparen, neprijazen človek. Ali pa: tu živi in snuje nekdo, ki je prijazen in dobrotljiv, ki ima smisel za lepoto, svetlobo in veselje. Tak vtis delajo navadno sobe, v katerih vladajo ženske roke in se udejstvuje ženska duša v ljubezni in dobroti.
Ko se potem ozremo okrog, vidimo, da daje sobi privlačnost le majhna, neznatna stvar: mizica ob oknu, vaza s cvetjem, svet-b, prozorni zastori ali slika. En sam stol a*i naslonjač, postavljen neprisiljeno v prazen kot, ob prazno steno, more spreme-'bti Hce sobe. Tudi v odstranitvi vsega nepotrebnega se kaže mojstrstvo. Toploto utore 'ustvariti preproga, ozka ali široka, n°vi zastori ali tudi le moderna vaza z zelenjem. Tu pa tam kakšna sobna rast-bna ali pa zbirka kaktej podčrta domač-nost in napravi prostor prijeten. Pravi čar pa daje vsemu red, ki je odlika ženskega bitja. Ta čar se more v modernem stano-
vanju uveljaviti tem laže in učinkoviteje, ker današnji moderni slog izključuje vsako prenatrpanost in vso nepotrebno navlako.
Nad 40.000 televizijskih aparatov
..Trenutno je v Avstriji prijavljenih nad
40.000	televizijskih aparatov,” je izjavil tehnični direktor avstrijske radijske družbe dipl. inž. Fuchsel. Na delu so, da ustvarijo dober televizijski sprejem v vseh delih Avstrije. Sedaj deluje šest velikih oddajnikov ter štirje srednji in mali. Novi so v gradnji, med njimi eden na Jauerlingu, eden na Patscherkoflu in eden na Pfaen-derju. Izdali so naročilo za gradnjo 25 malih oddajnikov za tiste predele, ki so bili doslej odrezani od sprejema zaradi neugodne geografske lege. Tudi študije nameravajo bolje opremiti. V načrtu imajo gradnjo velikega lastnega študija za televizijo na robu Dunaja.

Zahodnonemška medicinska revija DMI je objavila pred kratkim članek, v katerem trdi, da so ..univerzitetno naobraženi ljudje in intelektualci nasploh najpogostejše žrtve motenj v krvnem obtoku, česar je kriv prehud psihični napor.” Iz dolgoletnih izkušenj vedo zdravniki, da zahteva intelektualno delo veliko koncentracijo in da neugodno vpliva na organizem. Nevarnost je še večja, če spremljajo to delo neuspehi. Statistični podatki o izobrazbi 35 do 54-let-nih ljudi, ki so žrtve motenj v krvnem obtoku, kažejo, da umre za srčnimi boleznimi dvakrat več univerzitetno izbbraženih ljudi kot pa onih z osnovno izobrazbo. Med stotisoč ljudmi umre zaradi motenj v krvnem obtoku 47 intelektualcev in le 29 ljudi z osnovno izobrazbo.
Danski radijski tehnik Erik Hoelvveg je skonstruiral napravo, o kateri pravijo, da bo uspešno preprečevala prometne nesreče, ki jih povzročijo alkoholizirani vozači. Na-
prava, ki jo je Hoelvveg že dal patentirati, je namreč občutljiva za alkohol, ki ga človek izdihava. Sestavljajo pa jo fotocelica, infrardeča žarnica in pa še nekaj delov, ki so tako izpopolnjeni, da jih ni mogoče ukaniti. Če je popil avtomobilist toliko alkohola, da ga izdihuje določen odstotek, izključi naprava avtomatično avtomobilov motor in ga ni mogoče več spraviti v pogon.
Ugledni ameriški leksikon „Kdo je kdo v glasbi” (Ho is ho in mušic), ki izhaja vsako leto v Chicagu, je objavil v svoji najnovejši številki več člankov o glasbenem življenju v Jugoslaviji. Na prošnjo uredništva tega leksikona je jugoslovanska komisija za kulturno zvezo z inozemstvom prispevala izčrpne podatke o uglednih skladateljih in glasbenikih, narodni operi, glasbenih akademijah in šolah kakor tudi o razvoju glasbene umetnosti v Jugoslaviji.
Gla kioiieu in a movlu
(Nadaljevanje na strani 6)
da se je v 1. 1942—1943 od tu dalje razprostiralo taborišče lakote, trpljenja in smrti. Na višini vidimo hišo, kjer je prebival italijanski colonello, polkovnik, komandant taborišča. Posamezni ostanki zgradb jram pričajo o taborišču, kjer je okoli 15000 internirancev, po večini Slovencev, trpelo svojo Kalvarijo, najprej v nezadostnih šotorih, potem pa v barakah. Mogoče je bil najstrašnejši elan, ko se je utrgal oblak in je vodovje odneslo šotore s prebivalci vred v morje. Na višini je še ostanek enega od stražnih stolpov, od koder so reflektorji osvetljevali taborišče in so strojnice pele smrtno pesem. Od daleč kažeta dva visoka obeliska kraj, kjer počiva v zemlji okoli 4000 žrtev fašizma. Pokopališče je lepo urejeno. Pri vhodu je na stebru napis: Ker ni vas veli, zato ste vsepovsod, zakaj smrt vas je življenja darovala.
Zelena ruša pokriva telesne ostanke teh
žrtev. Nizka kamnita ograja loči vrste pokopanih. Male kovinaste plošče nosijo imena pokojnikov. Prvotno so bili na pokopališču grobovi s križem. Zveza borcev je dala pokopališču sedanjo lepo obliko.
Začudi pa nas, da zdaj ni na njem nobenega križa, znamenja vere pokojnikov. Drugi steber nosi napis:
Ko pal je mrak na domovino, po vseh vaseh so jih lovili, tu sem gonili kot živino.
Ker so svoj rodni dom ljubili so na Rab umret prišli.
V tihem premišljevanju zmolimo za dušni pokoj teh tisočev „De profundis ..
Na povratku s tega lužnega kraja je sonce močno pripekalo. Zato nam je sadje v samostanski jedilnici dobro teknilo in kopel v morju nas je prijetno ohladila.
Za danes zadostil Pozdravljeni!
NOVO!	NOVO!
Ravnokar je izšla
dmuttska fttaUka 1959
Cena 4.- šil., s poštnino 80 grošev več.
Naročila sprejema: MOHORJEVA DRUŽBA V CELOVCU, KLAGENFURT, Viktringer Ring 26.
Prodajalcem nudimo znaten popust
nJale med drevjem in nekaj splašenih jelenov je naglo zbežalo v goščavo.
Iskala sta še eno uro in prebrskala ve-Uno gozda. Nič ni kazalo, da sta bojevnika kje blizu. Drvarjeva trditev je postala dvomljiva in Ardan je bil že hotel opustiti ^adaljnje brezuspešno iskanje, ko se je Maston nenadoma ustavil.
~~ Pst! je dejal. Tam-le je nekdo!
~ Nekdo? se je začudil Michel Ardan.
~~ Da, neki človek! Zdi se ini, da se nič ne gane. Puške ne drži več v rokah. Kaj neki dela?
" Pa ga prepoznaš? je vprašal Michel ^rdan, ki mu je v takšndn primeru hodilo 2elo narobe, da je bil tako kratkoviden.
— Da, da! Obrnil se je, je odgovoril Masten.
~~ In to je? ...
~~ Kapitan Nicholl!
■~y Nicholl! je zavpil Michel Ardan, ki je Cu|;il, kako se mu je stisnilo srce.
Nicholl brez orožja! Torej se mu na-sProtnika ni treba nič več bati?
— Stopiva k njemu, je dejal Michel Ardan, pa bova vedela, pri čem sva.
Toda nista napravila petdeset korakov, k° sta obstala in kapitana natančneje posedala. Predstavljala sta si bila, da bosta našla krvi žejnega in od maščevanja pre-v^etega moža! Ko sta ga videla, sta ostr-ttiela.
. Med dvema ogromnima tulipanovcema Je bila razpeta pletena mreža in sredi nje
se je otepal v zanki majhen ptiček in otožno čivkal. Ptičar, ki je bil nastavil to pogubno mrežo, ni bil človeško bitje, temveč strupen pajk, ki je doma v teh krajih; velik je ko golobje jajce in obdarjen z ogromnimi nogami. V hipu, ko je ostudna žival hotela planiti na svojo žrtev, se je morala nenadoma obrniti in iskati-zavetja na visokih vejah tulipanovca, zakaj tudi njej je začel groziti strašen sovražnik.
Kapitan Nicholl je namreč odložil puško na tla, pozabil na nevarnosti svojega položaja in skušal na čim nežnejši način osvoboditi žrtev, ki se je ujela v mrežo pošastnega pajka. Ko se mu je to porečilo, je ptička spustil in ta je veselo vzletel ter izginil.
Nicholl je še ves ginjen gledal, kako ga je neslo med vejevje, ko je zaslišal tele besede, ki jih je nekdo izgovoril z razburjenim glasom:
— Vi pa ste vrl mož, vi!
Obrnil se je. Michel -Ardan je stal pred njim in ponavljal z vsemi prizvoki prisrčnosti:
— In ljubezniv človek!
— Michel Ardan! je vzkliknil kapitan. Kaj pa vi počnete tu, gospod?	<
— Roko sem vam prišel stisnit in preprečit, da ubijete Barbicana ali on ubije vas.
— Barbicana! je vzkliknil kapitan, ki ga iščem že dve uri in ga ne najdem! Kje se skriva?...
— Nicholl, je rekel Michel Ardan, to ni vljudno! Svojega nasprotnika je treba vedno spoštovati; kar mirni bodite, če je Bar-bicane še živ, ga bomo našli tem laže, ker vas gotovo tudi on išče, če se ne zabava s tem, da pomaga ptičem v stiski. Ko ga bomo našli, vam pravim jaz, Michel Ardan, ne bo več govora o dvoboju med vama.
— Med predsednikom Barbicanom in menoj, je resno odvrnil Nicholl, je takšno nasprotje, da smrt enega izmed naju ...
— Nikarte, nikarte! je povzel Michel Ardan, pogumna moža, kot sta vidva, sta se lahko sovražila, vendar pa se cenita. Ne bosta se borila.
— Boril se bom, gospod!
- Ne.
— Kapitan, je tedaj zelo ljubeznivo posegel v pogovor J. T. Maston, prijatelj sem predsednikov, njegov a 11 e r ego, drugi on; če vsekakor hočete ubiti nekoga, streljajte name, to bo popolnoma isto.
— Gospod, je dejal Nicholl, ki je krčevito stiskal v roki svoj pihalnik, te šale ...
— Prijatelj Maston se nč šali, je odvrnil Michel Ardan, razumem ga, da se da rad ubiti namesto človeka, ki ga ljubi! A niti on niti Barbicane ne bosta padla pod kroglami kapitana Nicholla, zakaj obema tekmecema hočem predlagati nekaj tako mikavnega, da bosta to prav rada in hitro sprejela.
— In kaj? je vprašal Nicholl, ki se mu je videlo, da ne verjame.
— Potrpite, je odgovoril Ardan, to bom povedal šele, ko bo navzoč tudi Barbicane.
— Potem ga pa poiščimo! je vzkliknil kapitan.
Takoj so jo vsi trije mahali naprej; kapitan je izpraznil svojo puško in si jo nadel na ramo. Stopal je z ostrimi, hitrimi koraki naprej in ni črhnil besedice.
Zaman so iskali še pol ure. Maston je začutil, da se ga polaščajo zle slutnje. Strogo je začel opazovati Nicholla in premišljati, če se ni morda kapitan že maščeval in da leži nesrečni Barbicane že s kroglo v glavi pod kakim okrvavljenim grmovjem. Menda je Michel Ardan mislil isto in oba sta že vprašujoče gledala kapitana Nicholla, ko se je Maston nenadoma ustavil.
Dvajset korakov pred njimi se je pokazalo negibno poprsje moža, ki je slonel ob velikanskem katalpu do pasu pogreznjen v travi.
— On je! je rekel Maston.
Barbicane se ni ganil. Ardan je zapičil svoj pogled v kapitanove oči, ta pa se za to ni zmenil. Ardan je stopil nekaj korakov naprej in zaklical:
— Barbicane! Barbicane!
Nobenega odgovora. Ardan je planil k svojemu prijatelju; v trenutku pa, ko ga je hotel prijeti za roko, je naglo obstal in vzkliknil od presenečenja.
(Dalje prihodnjič)
21. septembra kulturni shod t v Šmihelu j
(Glej sfran 4)
ku/f-urro politično glosi/o
AMERIŠKI PREDSEDNIK EISENHO-WER je imel 11. septembra po radiu in televiziji govor, v katerem je izjavil, da je položaj na Daljnem vzhodu sicer resen, vendar pa ne obupen. Izrekel je prepričanje, da ne bo vojne. Poudaril je, da Združene države ne bodo popustile in da se ne 'bodo dale ustrahovati z grožnjo oboroženega napada na Daljnem vzhodu.
NIKAKŠNIH OBVEZNOSTI ni prevzela Velika Britanija nasproti Združenim državam z ozirom na krizo na Daljnjem vzhodu, je izjavil angleški ministrski predsednik MacMillan po svojem uradnem glasniku pretekli četrtek.
LE DELNO STA SE SPORAZUMELA indijski ministrski predsednik Nehru in ministrski predsednik Pakistana Firus Khan Nun glede obmejnih problemov med obema državama, ki so bili doslej vedno kamen spotike. Sporazumela sta se o izmenjavi indijskega prebivalstva iz enklave na o-zemlju bivše države Kučbehar v Pakistanu in pakistanskega prebivalstva iz enklave. O nekaterih obmejnih sporih bodo razpravljali naknadno. Predvsem je bil razgovor koristen zategadelj, ker so prišli do sklepa, da odprtih vprašanj ne bodo skušali reševati nasilno.
SOVJETSKA MORNARICA v Ledenem morju bo pričela 20. septembra svoje manevre, ki bodo trajali do 25. oktobra. Med manevri botlo preizkusili vrsto različnih tipov novega orožja. Sovjetsko obrambno ministrstvo je pozvalo ladje in letala vseh držav, naj se v lastnem interesu ne približujejo področjem, v katerih se bodo vršili sovjetski manevri.
ŠMARJETA V ROŽU
Nekam težko je, prijeti sredi tolikega dela za pero, a vendar bi bilo prav, čeravno že pozno, povedati našim cenjenim bralcem naslednji novici.
V nedeljo 27. julija sta si v naši farni cerkvi dala svojo „ja” besedo ženin Hans Korenjak, pd. čopičev in nevesta Pod-rutjakova Zofi. Oba sta člana našega cerkvenega zbora in sta s svojima lepima glasovoma veliko prepevala Bogu in Mariji v čast, nam na v veselje. „Najbrž,” tako so dejali gospod župnik pri poročni pridigi, „se je vajino srce ob lepi harmoniji petja poželelo po skupni harmoniji družinskega življenja”. In to jima res vsi farani želimo, da bi bila srečna in vesela ter še vnaprej dvigala s svojim petjem naša srca bliže h Gospodu. Slovesna poroka je bila združena s sv. mašo, vesela svatba pa je bila pri Kramarju.
Le par ur zatem pa je prišla v ponedeljek zjutraj po telefonu vest, da so v bolnici v Celovcu mirno v Gospodu zaspali Kramarjev oče, Janez Ibounig. Ne le Kra-marjevo družino, tudi vso faro je zadela ta žalostna novica. Saj so bili rajni nadvse dober mož in skrben družinski oče, priljubljen sosed in spoštovan gostilničar. Bili so tudi ustanovni član Slovenske posojilnice v Šmarjeti in radi pomagali malemu in pomoči potrebnemu. — Zavedali so se, da ni kaj tisti, ki seje in žanje, ampak Bog, ki blagoslov deli, zato so bili gospodar globo-
svetovnih in domačih dogodkov
K napttostim na Daljntnt vzhodu:
Predzgodovina topniških napadov na Kvemoj
Otoka Kvemoj in Matsu, ki sta od 23. avgusta pod stalnim topniškim ognjem komunističnega kitajskega topništva na celini, sta bila vedno v rokah čangkajškovih čet, odkar so se te umaknile leta 1949 s celine.
Kvemoj je komaj 20 kilometrov dolg, leži okrog 23 kilometrov vzhodno Vid komunističnega pristanišča Amoj in šteje kakih 50.000 prebivalcev.
Matsu leži okoli 250 kilometrov severno od Kvemoja in predstavlja enega največjih otokov v skupini otočkov, ki so na zemljevidih označeni z imenom Matsu. Glavni otok tega otočja meri deset kvadratnih kilometrov, od celine je oddaljen 15 kilometrov, največje pristanišče je 70 kilometrov oddaljeni Fu čan. Od Formoze (Tai-wana) je Matsu oddaljen ne celih 150 kilometrov. Mali otok ima komaj 5.000 prebivalcev.
Od leta 1949 ni komunistična kitajska vlada nikdar zanikala, da se hoče polastiti Formoze in pred njo ležečih otokov. Že v oktobru 1949 so kitajski komunisti napadali Kvemoj, a so bili odbiti, pri čemer so utrpeli hude izgube. Od tedaj je komunistična Kitajska stalno krepila svojo oboroženo silo na celini nasproti tem otokom. Na položaje je postavljala težko topništvo, gradila letališča za sovjetska reakcijska letala in izvedla številne vojaške priprave.
Nevarnost vojaškega napada ni nikdar popustila v zapadnopacifiškem prostoru. Združene države ameriške so vedno znova skušale pripraviti vlado v Pekingu do tega, da bi se odpovedala sili na tem področju, vendar ta prizadevanja niso imela uspeha. Tako so sklenile Združene države ameriške in Čangkajšek decembra 1954 medsebojno obrambno pogodbo, ki je postala veljavna 3. marca 1955. Ta pogodba predvideva skupne ukrepe v slučaju oboroženega napada in komunističnega prevrata. Oba podpisnika te pogodbe sta ugotovila, da „bi pomenil oborožen napad v tem delu zapadnega Pacifika na ozemlje enega od obeh tudi ogrožanje miru in varnosti drugega.” Kot tako ozemlje so v tej pogodbi označili „glede republike Kitajske: Taiwan (Formoza) in Pescadores, glede Združenih držav: otočja, ki ležijo v zapadnem Pacifiku in so pod jurisdikcijo Združenih držav”. Ostala področja v lasti obeh podpisnikov naj bi vključili v to pogodim sporazumno.
Združene države so s to pogodbo dobile tudi pravico imeti na Pescadores „spora-
zumno” oborožene sile. Nadalje pogodba izrecno predvideva, da je treba javiti Organizaciji združenih narodov vsako o-brambno akcijo na podlagi te pogodbe, in poudarja, da ne vpliva ta pogodba na pravice in dolžnosti obeh podpisnikov ^v okviru listine Združenih narodov.
V začetku leta 1955 so kitajski komunisti osvojili otok Jikijang, ki leži pred provinco čekijang in 12 kilometrov severno od Tačen otoka, ki je bil takrat še v posesti Čangkajškovih čet. Pod vtisom tega bojevitega dejanja sta obe zbornici ameriškega kongresa dali predsedniku Združenih držav pooblastilo, da more po lastnem preudarku dati ameriškim oboroženim silam povelje za nastop, v kolikor se mu to zdi potrebno za zaščito Formoze in Pescadores otokov. Izrecno se nanaša to polnomočje samo na zaščito položajev in ozemlje, ki so „sedaj v rokah prijateljev”. Predsednika so tudi pooblastili, da sme storiti vse ukrepe, ki ji smatra potrebne za obrambo Formoze in Pescadores.
Zaradi napetosti v zapadnem Pacifiku so takrat Združeni narodi hoteli posredovati, da bi odvrnili komunistično Kitajsko od o-grož;yija svetovnega miru. 3. februarja je komunistična vlacH v Pekingu odklonila povabilo Združenih narodov, naj bi v okviru Varnostnega sveta sodelovala pri razpravi o ogrožanju obalnih otokov.
Dva dni potem, 5. februarja 1955, je u-maknil čangkajšek svoje čete z otoka Tačen, pri čemer mu je pomagalo 7. ameriško brodovje. Zunanji minister Dulles je že predtem na neki tiskovni konferenci namignil, da Tačen ni več pomemben za o-brambo Formoze, odkar so komunisti zasedli Jikijang.
Od takrat dalje so se Združene države vedno prizadevale zmanjšati napetost na tem področju s tem, da so skušale dobiti od vlade v Pekingu izjavo, da ne bo rabila sile in groženj.
Temu cilju naj bi tudi služili razgovori med veleposlanikoma, ki so se pričeli 1. avgusta 1955. Pri teh razgovorih naj bi raz-pravljali o repatriaciji državljanov ene in druge in „o drugih odprtih vprašanjih.” Združene države so vedno znova opozarjale, da pomenijo grožnje Pekinga, da se bo poslužil sile, vprašanje, o katerem bi se izplačalo razpravljati, vendar se je komunistična kitajska vlada vedno protivila opustiti grožnjo, da bo nastopila s silo.
USIS — H. Stetson
ke, žive vere, ki so začeli Gospodov dan že s sobotnim rožnim vencem v cerkvi. Nedelja pa jih je pogosto združila z Jezusom v sv. obhajilu, kateremu je veljal tudi popoldanski obisk. Kot član nekdanjega cerkvenega zbora so okoli petdeset let prepevali v božjo čast ter bili odbornik cerkvenega sveta in kot tak zelo spoštovan od vseh č. duhovnikov naše fare, od preč. g. Šercerja dalje do današnjega dušnega pastirja. Pogrebcev je prišlo od blizu in daleč toliko, da jih je Šmarjeta le malo kdaj
IZŠLA JE KNJIGA O SLOVENIJI V ANGLEŠKEM JEZIKU
Slovenia in European Affairs
SPISAL DR. JANEZ ARNEŽ V WASHINGTONU.
Cena knjigi je 75.— šil.
Naročila sprejme:
MOHORJEVA DRUŽBA V CELOVCU — KLAGENFURT, Viktringer Ring 26.
videla. Pogrebne obrede s sv. mašo so opravili ob asistenci domačina, preč. g. Mihor-ja, naš domači dušni pastir, ki so se v z^lo ganljivem govoru poslovili od rajnega, katerega so po pravici imenovali farnega očeta, katerega „drugi dom” je bila domača farna cerkev. Cerkveni zbor pa mu je prepeval pri sv. maši in ob krsti v cerkvi lepe žalostinke.
Dragi Kramarjev „deda”, naj se vaše trudno telo odpočije ob sinu Frideju na božji njivi, duša vaša pa uživa večno plačilo pri Očetu v nebesih!
Žalujoči ženi, otrokom in sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
DRŽAVNA POGODBA z dne 15. maja 1955 v členu 7 pravi:
§ 1. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjSine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljani vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.”
§ 2. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole.”
§ 3. „V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topo-gratskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.”
§ 4. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.”
§ 5. „Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.”
Do danes je uresničena le slovenska srednja šola.
SLOVENSKI ODBORNIKI
OBČINE SV. JAKOB V ROŽU
VABILO
na zborovanje rojakov, ki bo v nedeljo 21. sept. ob 8. uri po prvi sv. maši pri C vi tar ju v Šentjakobu.
Ostale štiri stranke ustanavljajo društvo staršev šoloobveznih otrok brez nas. O ljudsko-šolski vzgoji o-trok hočejo torej odločevati brez nas!
Na zborovanje smo povabili dva šolnika iz Cplovca. Pridite in prinesite vabilo s seboj!
Slovenski odborniki
Janko Janežič	Franc Isopp
Mirko Janežič
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 21. 0.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. 1’ONEDELJEK, 22. 9.: 14.00 Poročila. Objave. Pregled sporeda. - Za vsakogar nekaj. 18.40 Za našo vas. - TOREK, 23. 9.: 14.00 Poročila. Objave. -Rdeče, rumeno, zeleno. — SREDA, 24. 9.: Poročila. Objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 2:); 9.: 14.00 Poročila. Objave. — Michelangelovi soneti. (Ponov.) - PETEK, 26. 9.: 14.00 Poročila. Objave. — Iz domačih gajev: Pred mikrofonom je mešani zbor iz Globasnice. — SOBOTA, 27. 9.: 09.00 Od pesmi do pesmi - od srca do srca. 18.15. Pozno ura že bije.
Peči, štedilnike
KAKOR VSE KMETIJSKE POTREBŠČINE dobite najugodneje pri
HANS
WERNIG
Kagenfurt, Paulitschgasse (Prosenhof)
MALI OGLASI
VSAKA BESEDA STANE 1.10 š (IN 10% DAVKA)
Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil. (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo „Na-Šega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št. 43-58)
Sonfna očala - Sonnenbriilen
OPTIKER SEKERKA
KLAGENFURT, 19.-OKTOBER-STK.
Vsa sadna drevesca — jabolčna do 20% cenejša kot drugpd — vam dostavi domača drevesnica ing. Marko Polzer, pd. Vazar, p. St. Veit i. Jauntal.
Takoj sprejmemo
vajence
za stavbeno kleparstvo.
H. Grossnegger
KLAGENFURT, Villachcr Ring,
Štev. 31.
Naprodaj kmetija z zelo lepo iri ugodno lego južno od Drave, s posebnim sezonskim dohodkom. Več se poizve na upravi Našega tednika pod značko „Ugodna prilika”.
Kupimo kajžo v okolici Celovca ali Velikovca. Ponudbe poš-[ Ijite na upravo lista pod ,,Kajža”.
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Le še pri Št. Jakobu. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.