182. Številko.
«liumjoi t
Mrkli K
ovtDJto 1NL
ZLiL leto.
ft* .........* H-        Vl\* Hrt(9      » » ,      *      . . K S*—
\0 Ml vrt leta
t*
rtrtft *ata ,
• * I i
• V    C •
. HO
. i-oo
9ft»iti aa| U haakttffS*. ftafctalsl H M
ffr*tf»i»tv*i Knnivi ulit« it; i. a aatfeftraafe tarataa ti,
fikata ^ k ««s sy#ltv m«* a««*?)« hi praznike.
ill taHaje; Mfcerotieeaai Mtt m* M lit po 14 vtaL, i H U ft** aa trfsTall ffAral !»t 11 vta. Pri " Spravnahra n| M jjtp
■era**« tlakama" talatan irU U.
.Slomški K«r*4* rafta 9« poiti:
telo teto........• K »—
pol teta ..........II--
Jetrt leta..........MO
......... Mi
aa Nemčijo:
loto.........K 20--5
aa Aatariko in m druge dežela i
loto.........k aa—
Vpraaanfcai
Upiavniatvo i Knanove
ta odgovor dopisnica ali ananika. I (spodaj, dvorišče levo), telefon it. as.
SKodUlucl Ijubljansue mestne občine.
Deželni odbor jo korporacija, ki ima dolžnost^ varovati iti pospeseva-korist cele dežele in    vsake posa-i /li!- občine. To dolžnost mora izvr- J sevati nepristransko.    Naj !m» na krmilu ta ali ona stranka, naj se gre za j
• no ali za drugo, deželni odbor mora I iti vsaki pravičen    in se   mora    v !
.-»it;  svojem delovanju  ravnati    po j eljnvnih postavali.
Odkar imajo v deželnem odboru j •ino klerikalci,   vidimo pri vsaki iliki. da ta deželni odbor ne po/na • ■<• ne pravice, ne pravičnosti, da je -kozinsknz strankarski  in naravnost ristranski, in da zaupano mil oblast porablja v taki meri, da se njegovo početje že po vsi   pravici imenuje vt ralun lndu.
Najnovejše dejanje te klerikalce strahovlade \ deželnem odboru je tako nezaslišano, tako brezprimerno in tako   brezstidno    posta volomstvo,
• hi je kaj takega drugje popolnoma izključeno, ker bi so drugje /opor tako nečuveno zakonolomstvo uprli s ^ilo.
Starodavna   želja ljubljanskega ivalstva je, da bi izginilo podrti ■dobno vojaško oskrboval išče, ki •i» Dunajski <-e>ti in Franca Jo-;i  <*'-ti.    Ta  kompleks,    ki mori '. v.< M H J štirijaških   metrov,    je pravi adi'ž ni  lepoti  ljubljanskega me-in  največja ovira mestnega ražnja. Vsak tujec >e čudi, rla so ta po-
• irtija ne odstrani in prostor ne zazida, in ko je bil cesar za časa |M>tresa v Ljubljani, jo strmel, da kazi taka poskmje mesto in je pričo vsega spremstva nnr >čil, naj gre vojna iprava kot lastnica tega |M>sIopja ie>tni občini i:.« roko. da se ta prostor zazida.
l*o mnogoletnih silim težkib ob-ivnavah in pogajanjih se j«* končno
• •-ini občini   »osrečilo doseči z voj-
njtravo   spornzuinljenje. Mestna
• < ina se j«* morala zavezati, da sezi-
\ ojni upravi novo oskrbova lisce, : .! kar dobi sedanje oskrbovališce v
Ob sebi se razume,   da mestna -inn nikdar ni mislila, obdržati ta ragi svet  zase, nego ga parcelirati r«i zprodn1 i. <la se zazida, iz skupi-[>;i plačati stroške za svet in zgradbo noveifa oskrhovališca.
To novo oskrbovališce j«* na Ko-delovem sezidano in v kratkem se vojna oprava preseli vanj ter izroči staro oskrbovališee mestni občini.
Svet starega oskrboval išča je /o parceliran. Mestna občina ga jo razdelila na tri bloke in *J7 stavbenik parcel in naravno je, da i>i ta svet rada Čim prej .prodala, še da pokrije stroške aa zgradbo novega oskrbova-lisca na Kodelovem.
Mestni občini so j«' posrečilo dobiti kupca za dve parceli tega sveta*. Pripravljena je bila ti dve parceli prodati, ne le da se sploh začne s za-zidavanjem in s tem vzpodbudi druge kupce, marveč tudi zato, ker so ji je posrečilo dobiti za ljubljanske namere izredno visoko kupnino. »Ljubljanska kredit trn banka« je bila pripravljena plačati za ti dve parceli ogromno svoto 75 k ion za kvadratni meter, torej 225.000 kron za 3000 kvadratnih metrov. Taka cena v Ljubljani še ni bila plačana za m>-beno stavbišče v Ljubljani in tudi ne ho v dogledneni času.
Tu pa so vmes posegli klerikalci in to iz gole hudobije, torej iz nnj-nizkotnejšega nagiba, samo da bi naredili škodo mestni občini in škodo ljubljanskim obrtnikova, ki bi pri stavbah    lahko    zaslužili ogromne
svoto.
I .'v.i človek«, ki jih ima klerikalna stranka v službi kot politična krakeh*rja, Kregar in Stefe, stl vložila na deželni odbor pritožbo zo]ier prodajo rečenih parcel. Ta pritožba je bila seveda naročena od klerikalne stranke in v naprej je imela klerikalna stranka namen, da prepreči in prodajo in prepreci zgradbo monumentalne palače, ki jo je hotela »Kreditna banka« postaviti na vo^hi Dunajske cest« in Franc Jo7.efo\e ceste.
Kar je klerikalna stranka hotela, to je klerikalna večina deželnega odbora tudi storila. Kakor smo že p<) ročali. je deželni odbor v svoji zadnji seji zavrnil pritožbo mestne občino proti sklepu de/, odbora, da most ini občina rečenih dveh parcel ne sme prodati kreditni banki.
Deželni odbor je tn pokazal vse svoje brezmejno strankarstvo. Sklep deželnega odbora je nesramno postavolomstvo m piav nič druzega, kajti njegovo jnristicno nteineljevanje tega sklepa je iz trte izvito, je prisiljeno in bije v obraz zdravi pameti. Deželni odbor i" vedoma in nameno-
ma kršil postavo^ grešil jo na nečuven aaein zoper najprimitivnejše d(»-ločbe pravičnosti in Objektivnosti ter se le pokazal v vsi svoji grdi strankarski zagrizenosti. Zdaj vidimo, česa vse so ti ljudje zmožni in kakšen je njih pravni čut.
Dokazali bomo poBebe ,da je de želni odbor postopal popolnoma ne-postavuo in pojasnili bomo, kako ogromno škodo je napravil mestu ljubljanskemu, škodo, ki jo bodo trpeli davkoplačevalec To pa lahko rečemo: kaj takega, kar so storili klerikalci, ni nikjer drugod mogoče, in da se klerikalci upajo kaj taeega storiti, da imajo pogum se spozabiti tako daleč, da narode celemu mestu ogromno škodo, to postavlja značaj in propad losi fce stranko v bengalično luč in za ta čin ni več odgovoren le dež. odbor, nego cela stranka; ta čin opravičuje izrek znanega nemškega politika, da klerikalci sploh n'.->o stranka ampak čine gemeinge-fahrliche Geselisehait-.
Perzija
Nemška nasilnost.
Molk, 11. avgusta. Za češki izlet v \Vaehavo se delajo obširne varnostne priredbe. Veliko število orož-ništva in vojaki 84. pešpolka, ki so slučajno tam na vajah, bodo skrbeli za rod. Nemci so sklenili vplivati na namestništvu, da se izlet prepove. Sklenili so tudi češkim društvom ]>■-^;;ti. da ne bodo dobili ^Vhi v nedeljo nikjer nobenega živeža in naj zato izlet raje opuste; tudi na one gostilničarje, ki so Cehom obljubili hram;, pritiskajo Nemci, naj jim odpovedo.
;i . 11. avirusta. K<>t odcro-
r a ir ;
vor na nemške nasilnosti na Dunaju in na Xižjeavstrijskem poživlja vse češko časopisje ('oho na odločen bojkot proi i Nemcem.
Kreta.
l*a )• i z. 11. avgusta. Francoskim predlogoii! so ostale vlasti — pokroviteljice pritrdile; začela se bodo torej kmalu pogajanja s Turčijo tri edo uredit ve pravnega stališča Kre-1o: izvrsevalni odlM>r v Kaneji bo takoj pozvan, da odstrani Bellensko zastavo. Ce l>o treba so bo ta ttkaz izvršil tttdi s silo.
Carigrad, 11. avgusta, (irski od-govor j»' ugodei:. Ni verjetno da bi turška vlada od poklicala svojega poslanika iz Aten Spor se bo poravnal mirnim potom.
T e h e r a n ,   11.  avjrusta.   Vol ii -
ve v parlament te prinesle popolno zmago nacionalistom; dve tretjim vseh mandatov je že v njih rokah. Končni rezu!t;ft bo znan šele koneeni tedna.
Teheran. 11. avgusta. Aretiran jo bil v zadnjih dneh brat bivšega šaha: 14 visokih dostojanstvenikov, med njimi bivšega ministra Sina Bedo so usmrtili.
I* e t r o grad. 11. avgusta. ( ar je odredil, da 3C imenuj bivši šah na
Kliskom »eesarska visokost«. Tudi jo car iz lastnih sredstev zvišal šahu pokojnino na 50.000 rabljev.
Generalna stavka na Švedskem.
Š t o k h o ! m , 11. avgusta. Teki in jestvinčarji so sklenili, da se ne pridružijo stavki.
Što k h o 1 m , 1 1. avgusta. I*o-vsod vlada mir. Na cestni železnici ter na parnikih je normalni promet. Trgovine >o zopet odprte. Dovoz živeža se vrsi brez zaprek. Cirkus, gledališče in razstava >o dobro obiskani Delavstvo vzdržni«1 povsod vzoren red.
Španija.
\otranji položaj.
U a d r i d - 11. avg->ta. Vlada je razpustila glavni odbor anarhistov v nekem madridskem predmestja in izročila *_?'» anarhistov vojnemu sodišču.
Madrid. 11. avgusta. Mod delavstvom vlad;; razburjenje, ker je bilo v zadnjem času zopet aretiranih 700 delavcev. Železniške proge so Strogo zastražene. šest republikanskih listov je vlada zatrla.
.Maroko.
Madrid. 11. avgusta. Iz Pe-uona de la Gomera, špansko trdnjave v severni Afriki se brzojavlja 9. t. in.: Domorodci ki so se utaborili na gričih so na vse zgodaj začeli na trdnjavo streljati. Španci so odgovorili ter jim prizadejali veliko izgube.
M a dri d. 11. avgusta. Danes so jo boj pri trdnjav] Penon de la Gomora zopet ponovil in se je proti večeru poostril.
Madrid. 11. avgusta. Tz IV-nona so javlja: Proti 1. uri popoldne so prisilili Španci sovražnike, da so s«' umaknili. Spanci niso imeli nobe-
nih izgtlb. Takoj drugi dan zjutraj pa so domorodci zopet (»tvorili streljanje, in sicer na najbolj ranljive točke, ki so natanko vedeli o njih.
„Veleftdoinisli!" proces v Zagrebu.
Pri včerajšnji razpravi je predsednik končal drugo zaslišanje Xa-stiča. a mu je rekel, da ga bo še potreboval, naj mu torej pove točno svojo adreso, da jra lahko v slučaju potrebe pokliče.
Nastie je rekel, da ho hi val na Dunaju, Theobahlgasse št. 12.
Državni pravdu i k je hotel stavili na Nastiča še par vprašanj, kar mu pa predsednik ni dovolil,   češ, da je
zaslišanje Nastiea končano. To je bili* prvič, da predsednik ni ugodil želji drž. pravilnika. Zato je ta predsednikova odredba vzhmlila splošno senzacijo.
Nato je stavil zagovornik dr. P op o v i č predlog, naj se zasliši za pričo Ivan Stojanovič, k je občeval z Nastičem, ko jo le-ta bival v Bel-gradu.
Ptemeljevaje svoj predlog je dr. Po]K>vio rekel med drugim: Stojanovič je v Belgradu mnogo občeval z Nastičem. Sprva je Nastičeva družba zahajala v gtostilno »Zlato burence«, kasneje pa v »Balkan«. Tn je imel Nastić vedno nagovore, v katerih je napadal tirane, predvsem pa cesarja Prana Josipa. To so je zdelo dijakom sumljivo, zato so se inform. o Na^ti-eu v Sarajevu. Iz Sarajeva so dobili obvestilo, da je Nastic provokator in da so ga naj čuvajo. Kasneje jo Stojanovič izvedel, da je Nastič na skrivaj občeval z avstro - ogrskim vojnim atašejem v Belgradu. Milan Ša-rič mu je pripovedoval, da ga je Nastič nagovarjal, naj z bombami razstreli v zrak poslopje bosansko vlade. Ko je bil Nastie še v Bosni, je v Slatini ščuval ljudstvo, naj se upre radi desetine; dosegel je, da so se kmetje v Obrovcu ros uprli.
P r e d s e d n i k: Vidite, Nastić se že smeje. Slišali boste, da so to same bajke.
N a s t i č: Doeela nemogoče je, da bi imel jaz kdaj opraviti s tem Stojanovičeni, zato trdim z vso gotovostjo, da je vse, kar bo ta Stojanovič izpovedal, navadna izmišljotina.
LISTEK.
zadnji rodovine Benalla.
Povest.
Ko se je začel nov ples, je gospa Terezija zapustila Lenarda.     Ta je aj čakal, da dobi nekaj Irenotkov .'.bode. Odhitel  je  takoj  iskat Stena viteza Ogulina, ga poklical na MJnik in ga začel nujno izpraševati razmerje  mod gospo Terezijo in • d Mihaelom Kržinarjem.
Štefan vitez Ogulin je bil skraj-preseiieten. Kakor jastreb j«' uprl
oje poglede v Lenarda, stopil prav
li/u njega in mu grozeče zašepetnl
uho:
Ljubi dečko za gospo Te rese mi Vi nikar preveč ne ozi-Ta žlahtna ptica je drugemu men jena, človeku, ki ne pozna no-'"•rii- šale.«
Kaj naj to pomeni *'< je zaroh-'•• I  polglasno Lenard.
To pomen:, da se morate točno 'Iržati sklenjenega kontrakta, cenjeni gospod baron <. Ogulin, ki ni hotel prepira z Lcnardoni, je zdaj govoril uljudno, dasi bi bilo dobro uho slišalo porogljivoat: ki je zvenela iz nje govega glasat »Domenjeno in sklenjeno je vender, da se pO smrti svojega strica poročite z baronico Renato in je torej vaša naloga zanimati - zanjo in si "pridobiti njeno ljubezen.   Kvzebij vas bo že vzdrževal do
svoje smrti in vas tudi v svojem testamentu no ho pozabil, a s tem vam no bo pomagano: največ njegovega denarja dobi vender Komita .
Lenard   je   začel slutiti,   da je Štetan vitez Ogulin   gospo Terezijo zase izbral in da gu j«' zaradi tega ta ko resno   opozoril   na   njegov kon-trakl. Ni za hip mu ni prišlo na mi sel, da s«' temu dogovoru ne sme i/ neveriti, a zdelo ->e mu je prinueiiie, da prikrije >voj«' misli.
►Da tega dogovora ne bom pozabil, se samo obsebi razumem, je dejal osorno. Kar obljubim, to tudi izpolnim, a če naj uspešno tekmujem pri Renati B tem Kržinarjem. moram vendar poznali vse razmere.«
Štefan Ogulin je natančno vedel kako prazne so te besede, a hotel je o>taii v prijateljatva z Lennrdom in zato mu je dal prijaznejši odgovor.
»(jospa Terezija je zaljubljena v KržinarJM ravno tako, kakor baro-nioa Renata« je pojasnjeval Ogulin, i Kržinar je zopet zaljubljen v Renato, a morda se bo vendar poročil s Terezijo, ker > bogata, ker želi to njegov oče in ker Renate ne mor" vzeti. Da bodete razmere še bolje poznali, vam povem, da sem tudi jaz zaljubljen v gospo Terezijo in se bom branil vsakega tekmeca, vi pa glejte, da pri Renati izpodrinete svojega tekmeca«.
Zdaj je Lenard ]>opolnoma razumel položaj in ko je bil sam, si je napravil jasno sliko o njem.
Ogulin bi se rad poročil s Terezijo, ker jo bogata in vdova, mene p;i hoče prisiliti, naj so peham za Renato, ki bo šolo kdovokdaj vdova. Kontrakt gor ali dol če bi bilo mogoče ujeti Terezijo, bi bilo to zame dosti bolje, kakor lov na Renata Treba bo previdnosti. Pri Renati bom za vse slučaje delal po sklenjenem dogovoru, pri Tereziji pa proti temu dogovora. Katero prej dobim, tisto vzamem in vsi Ognlini na svetu mi tega ne bodo ubranili.«
Tudi vitez Ogulin se je umaknil v miren količek in razniišlje\al o svojem prizoru z Lennrdom.
»Lej ga fanta, loj« je dejal sani pri sobi. »Komaj je postal gorak v Ljubljani, pa že sili v moj zelnik. Preklicano si pameten, moj ljubi rokovnjaški baronček; vidi se, da imaš laško kri v svojih žilah. Po zlati go-ski Tereziji se oziraš. Ne, fante, ta je zame. In če mi jo Kržinar iztrga iz rok, potem moj ljubi baron, se mi boš tudi pri Renati umaknil izlepa ali iz grda. Prvi sem jaz, fantič nuvj, če pa misliš, da mi boš račune poka-zil, ti posvetim tako, da bo veselje.«
Ko sta se Lenard in Ogulin čez pol ure zopet sešla v plesni dvorani, sta se drug drugemu delala najboljša prijatelja, a oba sta čutila, da sta smrtna sovražnika.
Med tem, ko je šel Ogulin iskat gos)M> Terezijo, je naročil Lenard u, naj poišče baronico Renato. _
»Recite, da Mihael sploh ni bil na Lesnem brdu, kakor sam zatrju-
je, nego nekje drugje in skušajte tudi doseči, da ga bodo poklicali k Renati in ga tam zadržali. Pozneje vam povem vso.«
Lenard bi bil pač rad imel takoj pojasnilo, ali Ogulin ni hotel ničesar povedati, češ. zdaj ni več časa, sicer se njegov načrt ponesreči.
Baronica Renata je sedela v družin nekaterih posebnih prijateljic in gospodov v nudi stranski sobi. Lenard je bil v skrbeli, kako bi pogovor napeljal na Kržinarja. Na svoje vesOlje je slišal, da družba ravno govori o Mihaelu.
»Meni je to všeč, da se sam takt) briga za gospodarstvo na svojih posestvih, naj sodijo o tem aristokratje kakor hočejo« je slišal Lenard govoriti starejšega gospoda. »Prebiti skoro mesec dni v taki#samoti kakor je Lesno brdo in meriti hlode, to nI mala stvar za mladega človeka.«
»Kilo pa vc, če je bil gospod Kržinar ta čas sploh na Lesnem brdu« se je oglasil Lenaril. »Vsaj čuje se, da so ga neki ljudje tam iskali, a ga niso dobili. Eni pravijo, da je Lil v Trstu, drugi trde, da so ga videli v Zagrebu.«
Vsa družba je ostrmela. Prej so se čudili vsi, da je Mihael vzdržal toliko časa v slabem vremenu na Lesnem brdu, zdaj so se čudili, da nihče ni prišel na misel vprašati, če je bil Mihael tudi resnično na svojem gradu. Skoro v eni sapi so rekli zdaj vsi, da se Mihael morda prikriva, kje da je bil.
»Najbolje bo. če ga pokličem, da sam pove, kje je bil« je dejal Lenard.
»Ne, ne, ne kličite ga« je zaklicala baronica Renata, toda Lenard je bil že vstal s stola. Delal se je, kakor bi bil preslišal Renat in odgovor in hitro odšel.
Renati je bilo skrajno neprijetno, da je Lenaril poklical Mihaela in najraje bi se bila oddaljila. Prepričana je bila popolnoma, da se je Mihael mudil na Lesnem brdu in ni hotela v njem vzbuditi mnenja, da mu ne verjame. Toda bilo je nemogoče kaj storiti, ker je Lenard že pripeljal Mihaela.
»Kaj ukažete, milostiva baronica?« je vprašal Mihael, ko je stal pred Renato.
»Ničesar, ničesar, dragi gospod Kržinar« je zatrjevala Renata. »Lenard je prenagel. Pravil je, da v njegovih lahkomiselnih krogih ne verjamejo, tla ste bili na Lesnem brdu in trde, da ste bili ali v Zagrebu ali v Trstu ali kdo ve kje. Saj nam to nič mari in jaz tudi nič ne dvomim o resničnosti vaših besed.« Lenardu ne smete zameriti, da se je predrzni 1 vas poklicati.
»Zadostuje mi, da vi milostiva baronica, verjamete mojim besedam« je hladno rekel Mihael. »Kaj govore lahkoživi krogi barona Lenarda, mi je vse eno. Bil sem na Lesnem brdu in nisem niti koraka storil čez mejo svojega posestva.«
D r. P^> povie: Ali je dovoljeno zagovornikom, da stavijo vprašanja na Nastiča ?
Predsednik: Ne, kakor tudi ni dovoljeno državnemu pravilniku.
Xato je bil zaslišan Nastičev sve-dok Ljuba Gjorgjevič, mlad, jedva 191etni fant. ki pa je videti popoln propalica.
GjorgjevaS je izpovedal, da je nosil pisma Nastičeva geiieralštalme-mu stotniku Fornerju. O Siini dova-uovieu. ki bi naj bil zaslišan kot priča proti Nastiču, je rekel, da je navaden slepar, ki j.e falsificira I nieiijice. Na leto je zaslužil komaj 59 K. živel pa je elegantno in je imel svojo ljubico. Dušan (ijorkić mu je pripovedoval, da je Jovanovič odšel v Zagreb, kjer ga pričakujejo zagovorniki in da bo tamkaj skušal izvabiti iz Nastiča 100 K.
Dr. H i 11 k o v i ć: Ali je bil Jovanović kdaj radi sleparstva kaznovan
P r i en: Ni bil. Ljudje so ga vedno tožili, a on je znal vsako stvar zavlačevati.
D i*. H i n k o v i e: Kdo je vam plačal pot iz Sarajeva v Zagreb'
P r e d s e d n i k: Tega vprašanja ne pripuščam.
Nastie: Bom pa jaz povedal. Da. jaz sem svedoka privedel semkaj in mu plačal tudi potne stroške.
Dr. P o p o v i č: Ko je S. .lova-novic prispel v Zagreb, sem poklical k telefonu dr. Hinkoviea in dr. Budi savljevića.Torej ni mogoče, da bi bil Gjokič za vse to vedel že v Sarajevu. Nastie je tu naglašal. da- S. Jovanović ni bil nikdar pri njem.
N a s t i č: Tega nisem rekel.
P r e d s e d n i k : Pa evo, »m pravi, da se ni teko izjavil!
Dr. Popov i č: O. prosim, če tako pravi gosp. Nastie. potem se jaz pokorim, dasi smo mi vsi nasprotno t'i slišali! Naj torej spoštovani gosp. Nastie mesto mene nadaljuje.
Predsednik ji' na to fino za trka-cijo molčal, a oblila ga je rdečica sramu.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12 avgusta.
Dr.   Šusteršič intervenira.
Klementarne nezgode so napravile mnogo škode Kranjskim kmetovalcem. Potrebni so pomoči in podpore in naravno je. da se obračajo do -•Nojih poslancev, ki jim itak pri vsaki priliki pripovedujejo, kako velik vpliv da imajo M\ koliko da zaleže njih beseda. Bojimo se, da bodo prizadeti kmetovalci letos učakali prav veliko r a z o č a r a n j e. »Slovenec^ je sicer že za bobna 1. da se je dr. Šusteršič dvakrat osebno potrudil ter interveniral pri deželni vladi v Ljubljani, n te Slovončevo- naznanilo j** sami rek 1 a m a . ki naj volileein vcepi mnenje, ktiko klerikalci zanje skrbe. V resnici pa je ta dvakratna osebna intervencija di*. Šusteršiča čisla 1» r e z p o m e m b -na. Pomisliti je treba, da je toča napravila na Štajerskem ogromno škodo in bode vlada morala za Štajersko izredno mnogo storiti. Storila bo toliko več, ker >o se za Štajersko zavzeli resnično vplivni p < -s 1 a u c i. kakor dr. Ploj in drugi, za Kranjsko pa bo malo ostalo. Kranjska deželna vlada i nia preklicano malo besede pri določitvi podpor z:i posamezne dežele. Tu ima prvo in zadnjo besedo finančni minister B i 1 i n s k i. Pri finančnem ministru pa nimajo danes klerikalci
prav nobenega   vpliva. Su steršič in Krek sta finančnega ministra osebno razžalila,   tako krvavo žalila, da mu še bliau ne smeta več
priti. Posledica tega je, da je sel dr.
Šusteršič ptič barona Scb\varza prosit, naj poskusi kaj doseči, do ministra Bilinskega   na si ne upa ne on,
ne kak drugi klerikalni poslanec. Ob
sebi se razume, da je vsak minister
dolžan, varovati korist vsega prebivalstva in |M>magati, kadar je treba pomoči, a znano je tudi, da je ljudstvo mnogokrat potrebno pomoči, pa
je ne »lobi, ker minister vendar sam ne ve natančno, koliko je treba storiti za kak okraj in se torej ravna največ po nasvetih poslancev. CifB več vpliva in veljave imajo posamezni poslanci, toliko več dosežejo, a kadar poslanci nimajo nič vpliva, takrat dobe njihovi volilci navadno le ostanke in največkrat prav nič. Ker se klerikalni poslanci ne upajo pred ministra llilinskega in ker minister I > i I i nsk i na njih priporočilo tudi ne bo nič dal. ni dosti upanja, da bodo Kranjski kmetovalci dobili letos zadosti podpore. Mogoče je sicer in mi to seveda iskreno želimo* da se hod« dalo nekaj i/poslovati, a kar bo vlada dala. tega ne bo dala za ra d i intervencije dr. Šusteršiča nego v z 1 i c tej intervenciji. Končno pa naj bodo prizadeti kmetovalci prepričani, da imajo razen klerikalcev tudi še d r u g e pri j a t e l j e in da jih ti ne bodo zapustili.
-f- Klerikalna hinavščina. Ko se je pred leti v Bohinjski Bistrici izvršila potrebna reforma v naši šolski družin sv. Cirila in Metoda, so zagnali klerikalci, ki jim nikoli ni bili) do resnega narodnega dela, da j" bila to zadnja skupščina, da je družba s tem razbita in pokopana. Ko pa so videli, da se je baš zaradi tega med vsemi pravimi rodoljubi zanimanje za prepotrebno družin* nepričakovano povzdignilo, da so se dohodki skoraj podvojili. zgrabila j" klerikalce bleda zavist. Kaj je njim do tega. ako propade ves slovenski narod, da le ne trpi na niošnjičku in ugledu klcriknlizem. saj v nebesih n»' bomo govorili ne slovensko ne nemško, temveč angeljski jezik, kakor je zapisal znani slovenski škof. Težko si je misliti gršega izdajal-stva, kakor ga uganja gotovo katoliško časopisje proti naši vseslovenski obrambni družbi. Lavorike nosi glasilo ljubljanskega škofa. Na Jesenicah je bilo povedano, kako hudob no ruje. »Slovenec« proti družbi, da je celo družbine notice in razglase po-kvarjal, samo da škoduje družbi. Ker se družlia ne zmeni za grde napade, teiuuč dela mirno, nesebično in *ie-pristransko po začrtani poti vse za rešitev slovenstva, iščejo klerikalni brezdoniovinei dlake v jajcu. Družbi ne morejo očitati najmanjšega strankarstva, k-r ni krenila niti za hip s prvotnega programa. Nikjer pa ni v pravilih rečeno, da >e mora pričeti skupščina s sv. mašo. ker je itak čas vedno prekratek za važno zborovanje, zato pa naj vsak udeležil ik opravi sam poprej s svojo vestjo i n vero. Ako hi bili postavili mašo na dnevni red. kričali bi klerikalci: Vidite jih hinavce. >aj jim m za po-božnost. temne le za hlimbo!« Da j" temu res Jako. dokazujeta »Slovenec« in mariborska »Straža«, ki zamerita družbi, da še vedno nosi ime slovanskih svetnikov, češ. da je to krinka hinavščine. Ako pa bi družba spremenila ime, kričali bi št' bolj: S\ot ni kov se sramujejo, verska čutila Slovencev zametu jejo!« Sicer pa se klerikalcem ta vroča želja še laliko izpolni, ^aj so sami pri svojih orga-
Obrnil se je potem k ostalim gospodom in z ostrim, čeprav kratkim pogledom 'ia Lenarda dejal:
Zahvaljujem se vam pa, da se tako živo zanimate za moje početje in upam. da izvira iz prijateljskih nagnenj, kajti samo prijatelji smejo v šali izrekati dvome <> resničnosti besedi kakega poštenega človeka.«
Kar poparjeni so sedeli gospodje m dame na svojih sedežih in so potrebovali več trenotkov, predno so prišli do sape. Hiteli so zagotavljati Mihaelu, da ni nihče dvomil o njegovih besedah. Lenard ni spravil no-
bene opra v i če val ne besede čez ustne, pač pa je porabil prvo priliko, da jo je popihal iz Mihaelove bližine.
Mihael se /a to že več ni zmenil. Sodil je, dn je Lenard napravil ne umno šalo, a ne iz zlobnega nnnuma, nego iz nerodnosti. Saj je na pol kmet« je rekel &am pri sebi. Sicer pa ga ni zdaj Lenard prav nič več zanimal. Magična nun- Renat inih oči je bila zopet dobila oblast mul njim, čim je pogledal v te oči. Da, še nekako' hvaležen je bil Lenardn, da ga j*' prišel klicat.
Prisedel je k družbi in začel prostodušno pripovedovati o svojem početju na Lesnem brdu. Renata je slonela na svojem stolu. Oči je imela na pol zaprte, a poslušala je pazno, kakor da ji Mihael kdovekaj pripoveduje. Toplo ji je bilo pri srcu in nekako srečna je bila, da Je bil Mi-Jiael tako blizu nje.
Ta mirni prizor je prekinila go-
po konci, v
i.v
spa Terezija A h činova Vsa razbur-jemi je stopila \ sobo. dočini je Ogulin z malicijoznim usmevom na tankih ustnih osta! na praga.
»Ah tukaj se vas dobi« je siknila gospa Terezija in kri ji je zalila tolsta lica. »Zaonjič ste imeli na Cojzovem vrtu pogovor i baronico Renato in ste vsled tega pozabili na večerjo pri meni       dnnes pa ste BO-
pei zapleteni v tak pogovor i baronico, da ste pozabili na luro, za katero ste me angažirali. Hvala vam gospod kavalir.«
Mihael je plani
natini družin je bil v resnici pozabil na ples.
»Milostiva gospa bodite prepričani pozabil    je hitel zatrjevati, vas, odpustite mi.«
\i se trcfba opravičevati,« je rohnela gospa Terezija. »Raz/žalili ste me v drugič, za to ni opravičenja in ni odpuščen ja.«
(iospa Terezija se je srdito obrnila in je odšla iz sobe.
»Kako ste mogli biti tako ne-uljudui .'« je rekla Renata s karajo-čim glasom. »Terezija je po pravici razžaljena.«
»Vem, da sem neodpustljivo ravnal,« je dejal Mihael in kakor v sanjah dostavil polglasno: »A kako naravno je vendar, da sem tukaj poza-bil na ples. Odpustila mi tega ne bo nikdar — a — mogoče, da bo to še na
mojo srečo.
(Dalje prihodnjič.)
prosim vas — jaz som res »Prosim
nizacij.li   zavrgli   ime »katoliško«
»Straža« zavija oči, češ, da so iz od-hora vrgli kato'iško misleče može, takoj nato pa pravi, da sestoji vodstvo druži** za polovico iz starih mumij. Tako spoštujejo klerikalci v narodni obrambi osivele rodoljube, za resnično iiedelavnimi katoliškimi mumijami pa pretakajo mačje solze. Hinavci! Vrhunec nesramnosti je uugrommlil dr. Vrstovšek v »Straži« proti naši družbi. Ta učenjak pa je tudi skrajno neveden glede namenov podtalnil. Po njegovih nazorih je namen družbe, ustanavljati podružnice v narodno ogroženih krajih, da se ž njimi rešuje slovenstvo. Piše namreč: »Za Koroška se ni družba prav nič brigala, ampak je rajši po narodno itak dovolj zavarovani Kranjski osnovala podružnice.« Po Krnuj-skeni in drugih zavednih pokrajinah se snujejo podružnice ravno zategadelj, ker koroške podružnice vsled brezbrižnosti in slepega strankarstva duhovščine nič ne delajo. Kje p;i se naj dobi denar za pomoč Koroški, ako ne med narodno zavednim prebivalstvom? Sicer pa je skoki vsake besede, ker klerikalni hrezdo-t lovinci so trdoglavnejši kakor krimska bivoli.
+ Najlepši odgovor na klerikalni mladoniški shod na Holmcu pri Slov. (iradeu so dali tukajšnji na predal rodoljubi s tem, da >e jih je isti dan obvezalo 7 plačati »Oiril in Metodovi dražbi« za obrambni sklad po 200 K, torej skupaj znesek po 14.000 K, iti to posebno radi tega, ker so se klerikalci s svojim mlade-niškem shodom imenitno blamirali Pišek in Veretovsek se bode ta v krni
kem
času    zamogla    prepričati, da
ljudstvo v slovenjgraškem okraju ni tako zaslepljeno, da bi verjelo vse klerikalnim mm m nosi i m.
»Keichsdcutsche« o Slovencih. Minule dni se je vozil neki go spod po državni železnici iz Jes« naproti Dobravi. V kupeju sta sedela dva Nemca iz Reicha, ki sta se pogovarjala o lepoti slovenske zemlje in
je nista mogla prehvaliti; eden izmed njih pogleda slučajno na napise v kupeju, ki so nemški in laški, začudi se in reče, kako je vendar mogoče, da ni slovenskih napisov. »Da Krniti doch eine nberwiegende slove-ttisehe Be volke ni ng hat.< Rekel- je Še, kako to, da ne zahtevamo od že-leznične nprave slovenskih napisov. Tak«> govore Nemci iz Reicha; a naši nemšk n t a rčk i t Opozoril bi št' enkrat vso javnost mi škandalozne napise pri električni napeljavi iz Vintgarja na Jesenice »Kranjske in-duMrijalne dražbe«. Totikanje te ispeljave je smrtno nevarno. Polovica teb napisov je že tako obrabljena, da jih ni mogoče več čitati, da j*1 io-rej opomin brezpomemben. Dobro bi bilo. da ^e okrajno glavarstvo prepriča o teh nedostatkih in zahteva novih in pravilnih napisov:
(ukarija \ Kamniku. - Slovenec« prijavlja o čukarskem shodu v Kamniku n.i kilometer dolge članke, samo da bi spravil občinstvo v napačno mnenje, da s«' je čukarska priredba kdo ve kako obnesla. »Slovenca ji« pretiravanja so kar gorostasna. Slo\enee< tako laže. da sproti pozablja, kaj je zapisal. Na enem mestu pravi, da je bilo v Kamniku 900 Čukov, na drugem pa, da jih je bilo 4H0 v kroju, 200 pa brez kroja, torej skupaj 600. Sam torej priznava, da s«- je najprej zlagal za celo tretjino. V resnici je bilo vseh Čukov kakih -UMI. Ljudstva j*' bilo mnoge, saj so ljudje smatrali priredbo za cerkveno predstavo, zlasti ker se jim je povedalo, da pride škof. Ljudstvo je bilo tudi res zadovoljno. »Take pijanosti pa še ni bilo«, pravijo vrli katoliški možje in mi jim radi verjamemo. Slovenec« pravi dalje, da so narodne dame pozdravile Cukc, pa ne po\ e. katere dame. Da se ne l»o nikomur godila krivica, bodi po vedano. da med narodnimi damami, ki so pozdravile Cukc, sta bili naj-odličnejši, glavarjeva kuharica, ki je
oblekla narodno nošo. in vdova nekega klobučarja. Tudi čukarska na rodna zavednost se je pokazala pri tej skivnosti. Ko je godba svirala »Hej Štovani« so se morali vaditelji gnesti med vrstami in Čuke v rebra suvati, naj se odkrijejo. A več se jih vzlic temu ni odkrilo. Dr. Lampe se je jezil, da župan dr. Krant nepovabljenih gostov ni pozdravil. »Sokolom« še ni nikdar prišlo na misel zahtevati, naj jih kak klerikalni župan pozdravi. »Sokoli« so bili pred kratkim na Vrhniki in klerikalni Župan vrhniški jih ni pozdravil. Kako se drznejo klerikalci zahtevati, naj njihove (',uke pozdravi napreden župan.' Ta zahteva je naravnost iinpcr-tinentna. Ouke sta v Kamniku pozdravila Renkovič v imenu meščanstva in tehant Lavrenčič v imenu mesta. V to nista bila opravičena, kajti klerikalci so v mestu in v obe« svetn v manjšini in smejo vsled tega govoriti samo v imenu te manjšine, ne pa v imenu vsega mesta in vsegi meščanstva. To si naj zapomnijo, ker jim tak švindel, kakor so ga delali, nič ne koristi, marveč le škoduje.
v Krniinu:
sv. Cirila in Me-
+ 6 prlHkl »leta vesoljne čaka-rije v Kamnik delali so dobrovoljni Kamničapi razne dovtipe na račun Čukov. Med drugimi naj jih samo nekaj navedemo: Kako naj bi se reklo zletu Čukov? Odgovor: »Cuknla-da«. Kako imenujejo v Mengšu eu-karske telovadce? Odgovor: »Tclo-grabce«. Kateri prizor bil je na »ču-kuladi« v Kamniku najbolj ganljivi Odgovor: Prizor zvečer, ko so Marijine device kranceljne Čukom prodajale.
-j- Proti klerikalni politiki na Štajerskem. Iz Šinartua pri Slovenjem gradcu nam pišejo: Proti nceii-veneinu izzivanju mariborskih huj-skačev na lnladeniškeni shodu, kateri se je priredil dne 1. t. m. na Holmcu edino z namenom, hujskati proti občinskemu odboru v Šmartnu pri" Slovenjgraden ter razdvojiti občane, je sklenil imenovani občinski odbor v SVOJ] seji dne S. t. m. soglasno sledečo resolucijo: L Občinski zastop v Smartnn pri Slovenjgraden z ogor cenjeni protestira proti nesramnemu hujskanju mariborskih klerikalno-strankarskih organizatorjev dr. Hob-njeea, Dišeka i»i dr. Verstovška proti občinskemu odboru ter županu g. Iv. Kacu. II. ()bžalujc% da ravno slovenska poslanca, kakor Pišek in Ver-stovšek, mesto da bi delovala v prid našemu ubogemu kmetskemu ljudstvu na gospodarskem polju, vzbujata sovraštvo med poštenimi prebivalci tega okraja. III. Konstatira, da so poročila o miadeniškem shodu na Holmcu, objavljena v »Straži^ in »Slov. (iospodarju« lažnjiva in iz tr te izvita. IV. Priporoča mariborskemu Škotu, da skrbi za to, da bodo :m1-sihmal njemu podrejeni duhovniki delovali edinole v svojem poklicu ler popolnoma opustili neumestno hujskanje med prebivalci slovonj-graškega okraja.
Odgovor Bossegerju: Za obrambni sklad družbe sv. Cirila in .Metoda so se nadalje zavezali plačati po 200 K sledeči p. n. gg.: 309. Dr. Izo Reja, zdravnik !*odružniea družbe toda na Polzeli, 311. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu; 312. Tržaške Slovenke; 313. dr. Jos. Karle, c kr. notar v Kozjem; o!4. A. Martelanc, trgovec. Barkov-lje pri Trstu; 315. dr. Ferdinand Mul ler, odvetnik v Celovcu; 316. Anton Vovk, posestnik na Bledu; .'517. Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Šiški: 318. Družina Polič - Muha, Trst; :1H> A. Sarabon, trgovec, Ljubljana.
ti lede računskih listkov družbe sv. Cirila Iv Metoda piše rodoljub iz Zgornjega Štajerskega, da jih na svojem potovanju po (iori-škem in Primorju ni nikjer prostovoljno dobil, temne so se povsod izgovarjali, da niso vedeli, da je Slovenec, ali jih pa sploh nimajo. Tako malomarnost je opažati tudi marsikje na Kranjskem, celo v Ljubljani. So pa tudi rodoljubne gostilne, ki sploh izroče vsakemu gostu listek, ako je tudi gost Nemce ali Italijan in le redkokedaj se tujec hrani plačati bora dva vinarja. Ako bi se ravnalo v vseh slovenskih gostilnah tako, imela bi družba lepe tisočake več dohodkov na leto.
— Na naslov ljubljanske električne železnice! Ko se je pred nedavnim časom s takim uspehom končala stavka uslužbencev ljubljanske električne železnice, je ravnateljstvo obljubilo tudi jezikovm* koncesije. Toda ravnateljstvo po tudi občinstvo ljubljansko ima zelo slab spomin in tiste obljube so še danes neizpolnjene. Med tem ko je povsod po Ljubljani na javnih krajih dvojezičnost romala v zasluženi pokoj, delaš na naši električni železnici še vedno lahko     slo\ eusko-nemške jezikovne
študije .Izginili pa so orijentacijski napisi na vozovih, tako. da tujec ki pride v Ljubljano in sede na elektriko, prav nič ne ve, kam se pelje, ali pa mora z vprašanji nadlegovati drago občinstvo in sprevodnika. Ti nedostatki se morajo vendar /c enkrat odstraniti. Zahtevamo, da se odstranijo vsi dvojezični napisi in da se napravijo samosloveuske orijen-tacijske talile. Cpamo, da bodo vendar tudi  merodajni    krogi opozorili
ravnateljstvo električne železnice na njegove obljube.
»I. podporna posojilnica« s priimkom »Osebni zaup« naj bode denarni zavod za nepreinožne in nepreskrbljene, za vse tiste, ki ne morejo dobiti porokov, kakor se zahtevajo navadno drugod. Predoglasi za pristop se sprejemajo Pred škofijo. Št. 21, pritličje, »lesno, in sicer do 31. avgusta t. 1. vsak delavnik od 10. ure dopoldne do 8. ure zvečer. Tu lože tudi ]iravila, vsakomur v pregled
Poraz ljubljanskih Nemcev. Lov občine Dovje, ki se razteza preko triglavskega pogorja, so imeli nad 40 let ljubljanski Nemci v zakupu, in sicer zelo po ceni. Kdor našo nemško gospodo pozna, se ne bo čudil, če povemo, da je bila slovenski turist i ki vse prej kot naklonjena, in da je krepko podpirala nemški živel j, ki se v poslednjem času vedno intenzivneje zajeda v meso naše Gorenjske.
Temu je bito treba od pomoč i in pred vsem poskrbeti, da lov po triglavskem pogorji pride v slovenske roke. To se je tudi zgodilo. Na javni dražbi, ki se je vršila dne 17. julija t. I. pri okrajnem glavarstvu radovljiškem, je /dražii ta lov za dobo 10 let za znatno zakupnino letnih :$115 K g. Milan lvančič, tovarnar v Medvodah. Dražba je bila vrlo zanimiva, ker so si stali Slovenci in ljubljanski Nemci nasproti. Vodil je dražbo g. okrajni komisar. Po Surnem boju je ponujena zakupnina dosegla višino 3115 K. in sicer je to svoto ponudil g. Milan lvančič. Ker ni niti zastop nik ljubljanskih Nemcev, niti kdo drugi stavil nndponudbe, je g. komi sar, ko je določeni čas potekel, draž bo zaključil in lov prisodil g. Ivan cicu. Toda kaj se sedaj zastopnik ljubljanskih Nemcev zmisli I Vkljui, temu, da je g. komisar dražbo že zaključil, ti pride na dan z zahtevo, da se mora dražba nadaljevati, češ. da on ne odjenja. Pazume se, da so >«■ vsi Slovenci, ki so bili pri dražbi navzoči, temu odločno uprl i, in da s,-tudi g. komisar ni dal \ gnat i v kozi; rog. Poparjeni >o Nemci zapustili bojišče. Da se je vršila dražba popolnoma pravilno, more pričati sam gosp. okrajni glavar radovljiški, ki je bil dasiravno ni dražbe osebno vodil, pri dražbi navzoč, in je gospoda zastop nika ljubljanskih Nemcev ljubeznivo poučil, da je g. komisar postopal p vsem korektno, in da je lov prisoditi g. Ivančicu, ker je leta stavil najvišjo ponudbo. Vkljub temu pa so i. ljubljanski Nemci, ki mislijo, da sn nad vse zakone vzvišeni, vložili pritožbo proti tej dražbi, izigravajo se l<<»t prijatelje in dobrotnike ljudstva in vpijejo, da je občina znatno oškodovana, ker bi lahko od ljubljanskih Nemcev za svoj lov dobila najmanj r.iion K. T e gospode bi bilo dni: ■ vprašati, zakaj takrat, ko so prosili za podaljšanje dosedanje zakupne pogodbe, niso občini ponudili za lov letnih 0000 K. s katerimi sedaj šari jo. Za 1200 K so ti prijatelji iti dobrotniki ljudstva hoteli ta lov imeti.
0000 K je res lena svotica   in prav verjetno bi bilo,   da   bi   »Kranj-1 . hranilnica« ali pa   »Sudmnrka« to svotico že utrpdn      toda   še lepši kot teh 6000 K je slovensko lice n.i šib planin, slovenski značaj našo (Ji renjske. Tega  lica za  letnih   6000 K pačiti  ne damo.     Radovedni smo ]>,•'. če se bode naša <*. kr. deželna vladu, ki protežira mi vse mogoče in nemogoče načine nemštvo v slovenski n;t-ši domovini, rrs upala  ugoditi pritožbi in tako im nečuven način desa-vuirati svoja lastna fuiikeijonarja ir. glavarja in g. komisarja, ter poga
ti povsem pravilno in postavno pridobljeno slovensko   lovsko pravi'-* Sicer pa naj nemški gospodje nikar ne mislijo, da ('obe lov v svoje rok.-, če pride do nove dražbe. To nas Slovencev ne plaši. Se bomo pač še enkrat udarili. 1 >v ta boj ne pojd le peščica slovenskih lovcev, mam ves slovenski narod.
Krški Sokoli, »Slovenec« in maše. V ponedeljkovi številki se jo »Slovenec« čisto po nepotrebnem obregnil na starosto 1 rškega Sokola. V pojasnilo dotičuemu dopisniku sledeče Sokoli so imeli na razpolago mašo pri kapucinih ob 5. uri zjutraj, v farni cerkvi oh (>. uri in zopet pri kapucinih ob polu S. uri. Kdor je hotel imeti mašo. imel je tedaj lahko tri namesto ene. Sokolicam in naraščaju je bila pa razen prejimenova-nih maš še na razpolago maša v farni cerkvi ob 9. uri in pri kapucinih oi> 10. uri. Tedaj maš na i/.bero! Nikjer pa ne stoji zapisano, da bi mora) starosta Sokole v procesiji voditi \ cerkev, tega »Slovencev« dopisnik pač ne dočaka! Z ozirom na naraščaj smo mnenja, da že roditelji ukrene jo potrebno, posebno sedaj v počitnicah. Kjer pa roditelji ne pazijo iui take stvari, naj se pa javi »Slovencev« dopisnik in naj dene dotične malopridnež«' »v orengo«; samo pazi naj, da ga kje ne posade pod kap. Dopisniku se zdi potrebno, opomniti starosto krškega Sokola, da je »slovenski« učitelj, ki mora vzgojevati otroke v »vcrsko-nravnciu« duhu Bodi potolažen dragi prijatelj! Starosta krškega Sokola so je doslej p<> trudil, da je po skromnih močeh izpolnjeval svoje mesto kot učitelj; potrudil se bode tudi v prihodnje, morebiti še bolj. l>a bo pa tudi zunaj šole vedno delal za napredek in pre-s\ it ljenje narodovo, tega mu »Slovencev« dopisnik ne sme zameriti. Učitelj mora učiti, ker je — učitelj. Ko bi bil pa starosta krškega Sokola študiral za duhovnega gospoda, potem bi ne bil starosta, imel bi nnr pred »Slovencem« in njegovim dopisnikom in kar je največ vredno: dobro bi se mu godilo na tem in a^1 onem svetu. — Amen!
Socijalno gibanje   trgovskih ao-
1 rudnikov. V nedeljo 8. t. ni. je bil V dvorani pri Lectarju v Radovl.licl sestanek trg. sotrudnikov in sotrličnic. Prišli so vsi. G. Cesnik, sotriul-nik pri tvrdki Friderik Homan, jp govoril o razmerah trg. uslužbencev v Radovljici. Povdarjal je, da se bo v prihodnje strogo gledalo na to, da
—-
-r bodo prodajalne malo pozneje zapirale in preje odpirale, torej skrajšal delavni čas. G. Dobo višek je razložil razmere trg. uslužbencev v Ra-(lovljioi, češ, da so te razmere drugod bolje ter grajal slučaj, da morajo trg. nastavljene i nekje izven trgo-\ ine opravljati hlapčevska dola.
Sokolski zlet v Tržiču. 16. t. nt. bodo ]>okazala gorenjska sokolsk i društva v Tržiču, kako daleč so se letos približala sokolskim vzorom. Ki l t i za napredek, celo trdno je upati, da bo prilika veseliti se velikih uspehov.V sokolstvu je moč češkega naroda. Tudi slovenski narod »ra prek v asi t i sokolska misel, le
oče kljubovati nevarnostim, ki mu irroze krog in krog, če hoče, da so mu
jasne vremena in če si hoče zagotoviti bodočnost, katero mu kratko ma-
• odrekaj«) njegovi protivniki. Slovenci, Slovenke! zgrnite se ta dan od
seli strani v Tržič, da sodite, da se
»elite, da bodrite in da se sami opogumite,   dn    ste    kakor velikanski vir pisani sliki gorenjskega sokol-i-iva, da ste kakor prostoren gozd. :z
.lerega  ho odmevalo navdušenje za
- »vensko stvar ter   da   ste kakor irromen reflektor, ki bo odbijal zar-
veselja po celi Slovenski. Poglejte
- Tržič v zavetju Storžiča. Košute Begunjščiee tik preti «1 u rtu i v tuž-Korotan, ki je bil zibelka sloven-a, ki pa je zdaj njegova krsta, in
deli boste kako lepa je tukaj naša movina. S svojo prisotnostjo poka-svojo skrb za   blagor tržiškega .  venstva. Za korist, katero boste da-LToreiijskenm sokolstvu s svojo ude-ho. Vas bo *o odškodovalo z mar ~   ntero prijetnostjo, katerih bo nu-a ljudska veselica tik pri tržiškem odvoru v  obilici. Zato pa v nedelo, t. m. kdo»* more v Tržič. Z Dobrave pri Kropi. ( M> zelo le-vremenu se je    vršila veselica žbe sv.  Cirila   in   Metoda   na Do-i dne 1. vel. srpana. Čistega do-;i je bilo 84 K       v. Ideležba je ogromna od strani domačinov n'ovor zastopnika družbe sv. Cirili Metoda j«« napravil velik vtisk. ;ik«> poljudnih  besedah je g. Skulj -t\u   razjasnil  namen  te družbo, ivaliti se moramo   gospicam iz ope in Kamne gorice, ki so poma-_   e pri > eselici, kakor tudi godbi iz ope, ki je zelo dobro in neumorno _iala.  Zelo pa  so tudi  Ugajali  pev ri Krope in *.o , ms razveselili z mar-;atero  lepo iočko.
Na Črnem vrhu    pri    Idriji so pretočene dni Čuke. Veliko ro-. a nič posebnega. Večina čmo-a    prebivalstva se ni zmenila, precej zastav,   tudi na šoli Radovedni smo. če bo dežcl-v Uki svet odobril, tla obesa Solona šolsko poslopje   zastavo v politični demonstraciji i akarske organizacije.
Toča, ki j • divjala  pretekle dni mnogi.!    krajih,   je prinesla tudi pavski   dolini   precejšnjo nesrečo, ekateri vinogradniki so oškodovani o raj za polov'co.
Z'    ka   maščevalnost.  V Zagorel;: -•• sprli /eni dveh    premoga r-\   svoji  mašeevaInosti je izmak-ena svojemu možu nekaj ilina-a. katerega rabijo za razstrelbe v i. i u ga podtaknila skrivaj v šte-svoje nasprotnice.   Ko je ta r zakurila, je z groznim pokom • '-lo štedilnik. Zena je bila k srčiko oddaljena, da je ni poškodo-
V Zagorju ob Sn \ i ho \ nedeljo, !•">. t. m. zabavni večer s koncert-
točkami glasbenega društva _ »rjo in zagorskega salonskega •-trn. dalje /    veseloigro lira!
iii z raznovrstno prosto zaba-\ -li.ji je dovoljen samo povabijo n  in  p<» njih   vpeljanim. Polovico -»tega dobička  pripade    skladu za »kolski   Dom     v   Zagorju, polovico iižbi  sv. <'irih'   in   Metoda Kdor »omotoma  ne dobil vabila, pa bi /.»del   udeležiti  zabavnega večera, -e oglasi pri abiturijeutu Kodru. Dn- nesreči v Hrastniku.    V to-ie gorelo poslopje g. Kil. Orožna, _:.)  narodnjaka.  K  ognju so pralno došli slovenski gasilci ter s •vredno    ne u strašen ostjo vršili dolžnost.  Kako uro pozneje je tudi tovarniški fajerl>er; sme-io      njih nemško slovenski ko-in tudi naglici.        (i. Orožen ■ a rovan za I li* MI K.    kar seveda « pokrilo škode,   zlasti,    ker j«* ■ ■ mnogo sena in žita. I si i
'lopoldne   .m   p<mesrečil v jami I. Ivane. IJazpoeila je premo-
plošča ter mu zlomila nogo.
V restavraciji postaje južne i.c->i<e \ Spodnjem Dravogradu ima-
;or nam piše slov.   potnik, na Dravograd je    na povsem "\ruskem ozemlju postavljene i'aliiike za    Sudinnrko«, za dru-ki ima namen, iztisniti Slovenci o venskega ozemlja. V javnem, "" o*-1 n u  prometu  iiamenjeneniu lolo absolntno na gre ter   je BJt s'°*- potnike skrajno žaljivo! Ml ,v.l generalno ravnateljstvo južne ' Icziiiee resno ojK>zarjanio na to im-"tinenco ter pričakujemo, da od-da se iz restavracije takoj od-}'«uujo ti nabiralniki!
Neareea pri dela. r*oae*tnikove-
; mu sinu Petru Da j črn an u iz Dramelj na Štajerskem je zgrabila mlatilnica
I desno roko in mu jo popolnoma zdrobila.
Pokvarjeno mleko. Okrajno sodišče v Gradcu je obsodilo pred kratkim prodajalca mleka Petra Rabla iz Sv. Ožbolta na sedem dni zai>ora, Ivana KindelbotVrja iz Gratborna pa na 20 K globe, ker sta mešala mleko z vodo.
Židovski roparji na Reki. Dodatno k včerajšnjemu brzoja vnem u poroeilll o roparskem napadu na Roki se nam poroča še sledeče: Roparji
so Zid jo iz Ruskega. Vdrli so v banko, zaklenili vrata za sabo in vzeli iz blagajne denar, ter pri tem smrtno nevarno obstrelili blagajnika. Neke mu drugemu uslužbencu so oropali 3006 K. Nato >o zbežali. Na zasledovalce so streljali, pa niso k sreči nobenega zadeli. K nega je nazadnje vendar stražnik prijel, piše se Salomon Visineski in je iz Odese, ostala dva sta ušla. Blagajnik banke je v bolnišnici umrl.
Posebni vlak v Krapino na Gajevo slavnost, dne  15.  t.  m.  pojde iz
Zagreba z južnega   kolodvora ob o.
zjutraj in se vrne v Zagreb še isti dan (d> It. ponoči. Vozni listki se bodo dobivali na južnem kolodvoru pri blagajni.
Zblaznel |e včeraj v pokojen i uradnik »Kranjske hranilnice« Al. Dzimskv. Poznala se mu je blaznost Že V Kočevju in ko se je popoldne pripeljal v Ljubljano, je bil na južnem kolodvoru že popolnoma zmeden. Prepeljali so ga z izvoščekom v blaznieo na Studencu. Mož je sam na sebi obžalovanja vreden, posebno je pa obžalovati (Jrazer Taghlatt« in Deutsche Stimmen aus Krnim in njihovi bralci, ki so morali prebavi jat i satire blaznega človeka. No, pa saj s<> bile naperjene proti Slovencem !
Prijeti azmovičL 7.e 15krat pred kaznovani potepuh Jožef Vol-bank iz Ljubljane je imel v zadnjem času ljubavno razmerje s služkinjo An<> L. Ko so ga je začela izogibati, jo je prisilil s pretepom k občevanju, za kar ga j 1 že ovadila. Ta ljubezniv i bodoči »soprog je vrb tega pred par dnevi pokradel v Zeleni jami neki stranki več obleke, katero je prodal svoji izvoljenki ki ga je počakala v neki gostilni v Kolodvorski ulici. Policija je Vol banka včeraj aretovala. Na  kolodvoru   je bil
aretovan Alojzij Bajec iz Št. Ruper-ta. ker je svojemu očetu, posestnika v Sraslah ukradel 420 K in pobegnil v Ljubljano. Va brzojavni poziv je Bajea, ko je izstopil iz kupeja, stražnik že pričakoval in ga odvedel v zapor. Dalje so aretovali bivšega zidarja dozida Škafarja, ker je dne *>. t. m. sprejel od neke stranke za svojega gospodaj.a kot stanarino 'J is k i* u. katere je obdržal zase ter popust i vši službo, z i i.i i 111 i pobegnil. Pi i aretaciji je imel pri sebi še 135 K 2 v. Vse tri so oddali sodišču.
Veliko poiievcrjcji je. Dne 12. junija je pobegni! iz Genove 261etni blagajnik Kkspresne družbe Združenih držav< Viljem Te. Barton, kjer je poneveril velikansko svoto v laškem, angleškem, francoskem in amerikanskem denarju in vrednost-11 i 11 papirjih v skupnem znesku 280.000 dolarjev. Barton je Američan, popolnoma obrit in ima rdečkaste lase. Kdo?* ga dobi, odnosno navede v svrbo aretacije potrebne podatke, dobi 20.000 dolarjev nagrade, t. j. do 100.000 K. ihti tona zasledujejo poleg vseh oblastvenih, tudi ameriški privatni detektivi.
Dunajski »detektiv«    pod klinčem. V ponedeljek sta v neki gostilni v Gradišču popivala dva peka, iz med katerih se je eden izdajal za dn najskega detektiva. Ko je bilo treba plačati, sta se z natakarico sprla. I *o-klicani stražnik je prvega, pristojnega na Dunaj,    ki se je izdajal za de tektiva.    odvedel  v   zapor.    drugi je usek      Tudi ?ia Rimski cesti so izzvali v neki'gostilni trije gostje ko so napravili 6 K dolga prepir in se tako odtegnili plačilu
Novi priselniški komisar v new-vorškem pristanišča je izdal zelo ostre odredbe glede priselnikov. Kdor v vseh ozirih nc zadosti predpisov za priseljence, ne sine na suho iu ga kar pošljejo nazaj. Vsak prišelnik se mora tudi izkazati, da ima najmanj -o dolarjev, t. j. nekako 120 K m pa vozni biljci do mesta, kamor je namenjen. Delavske razmere so te vednb zelo neugodne.
S kolesom je podrla v torek popoldne na frančiškanskem mostu neka mlada kolesarica zasebnico Jerico Pretnni'jovo iu .io na levem komolcu znatno poškodovala.
Nepreviden kolesar. Ko je šla v Gosposki ulici Ttiletna Matilda \Vu-tsenerjeva čez ulico, je V istem tre-tintkii pridirjal nek kolesar in ker ni zvonil, da bi se mu bila mogla Wu-tseherjeva umakniti, je za vozil v njo ter jo |M»drl in pri padcu znatno poškodoval.
Z II. nadstropja na dvorišče je padla včeraj popoldne v hiši na Dunajski cesti št. 29 (»Bavarski dvor«)
4letna Vida Juvanova. Deklica je bila na hodniku (mostovžu) brez nadzorstva in je nezavestna obležala na tleh. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Zaklalo se je v mestni klavnici od 25. julija do 1. avgusta 1 bivol, 84 volov, 4 krave, 5 bikov, 152 prašičev, 272 telet, 43 koštrunov in 7 kozličev. LTpeljalo se je 1 zaklan pre-šič in b' telet ter 509 kg svežega mesa.
Del godbe »Slovenske Filharmonije« koncert i r. i jutri v hotelu »Tivoli«.   Začetek   ob pol (i. popoldne.
Vstop prost. Drugi oddelek pa igni pri popoldanski predstavi »Klektro-Kadiograla Ideal« v hotelu »pri Malica« od :;/, 5. naprej.
nesreča v Trisiovskem pojorju.
Iz Kranjske    goro    nam pišejo:
V nedelj;* zvrČT j«' prišel v Kranjsko goro zdravnik g. dr. Stoj c iz Ljublja.Jie z namenom, da gresta z tukajšnjim nadučiteljem g. Petiov čičom na Skrlatioo. Skrlatica je od kranjskogorske strani zelo strma ii: nedostopna, tako da je bilo do sedaj samo kakih pet turistov na vrhu. "V nedeljo po noči sta se dr. Stoje in IV-trovčič odpravila z namenom, da bosta pot do vrha markirala. I*o tmda-I ml nem potu sta prišla tako visoko, da hi imela hoditi še kakih *J00 m dO vrha.  Dr. Stoje    se je    plazil ua-
prej, nad uči te I j Petrovčič pa nekaj metrov za njim. Kar na enkrat je začelo padati po iVtrovčičji kamenje, tako da se je moral stisniti k steni, sicer bi ga ubilo. Takoj nato pa je priletel dr. Stoje za njim in je strmoglavil V grozen prepad. Petrovčič s«- ;«■ nato priplazil do dr. Stojea in je z grozo opazi!, da si je zlomil desno rok«i, levo tudi najbrž, desno uugo iu polomil nekaj reber, veliko rano ima tudi na glavi. Di\ Stoje je pri zavesti vse to sam k on stat iral. To se je zgodilo v ponedeljek ob 21 ._. uri popoldne. Potem j^a je Petrovčič z velikim t rudo in izvlekel iz vode in bil pri njem celo noč do polu šestih zjutraj. Noč j« bila zelo viharna, grmelo, treskalo in deževalo je tako, da je bilo groza. Petrovčič je slekel svoj suknjič in ž nj*m pogrnil dr. Stojea. ki je od groznih bolečin zelo trpel. Dr. Stoje leži na takem kraju, da ga je moral Petrovčič na skalo privezati, sicer hi bila nevarnost, da se prevrne v prepad. Ob polu 6. zjutraj je šel Petrovčič proti Kranjski gori, kamor je prišel šele ob   1.  popoldne in
povedal grozno nesrečo. Ko se je to zvedelo, poklicalo se je od poljskega dela tii vodnike, ki so se odpravili z dr. Ticarjein na čelu proti Skrlatici.
V celem se je udeležilo te rešilne ak eije 9 oseb. Med njimi je tudi dr. Dvorskv iz Prage, ki je že bil enkrat mi Skrlatici. D«» skrajnosti izmučeni nadučitelj Petrovčič se jo pridružil tej ekspediciji, da jo vodi koliko?- 1><> sploh še zamogei. Komaj je ta ekspedicija odšla. za» - 'o je /.oprt deževati, da najbrž ekspedicija še v torek ?ii prišla do ponesrečenca. Dr. Stoje leži že dobrih trideset ur popolnoma sam na skalo privezan v groznih bolečinah. Vse nestrpno pričakuje, ali so vrne eksped iei jn z živim ali z mrtvim dr. Slojeeni. Xa Mojstj'ano se je rešilnemu oddelku brzojav ilo. da pji-de čez .Mojstj'ano na Skidatieo. ker je od tam lepši pot. Za danes zvečer se pričakuje, da pridejo ljudje z dr. Stojcem v Kranjsko goro. ali pa na Mojst rano.
*
Nesreča na Skrlatici. Kakor se je /t- poročalo, je gospod tir. Stojr ponesrečil na Skrlatici. Odšli sta dve ekspediciji, ena iz Kranjske gore, ena iz Mojstrane, da ga poskusita rešiti. Včeraj, v sredo, ekspediciji nista imeli uspeha, pač pa je piačako-vati. da bodo d?\ Stojea, ki je bil vče-j\»j še živ, danes dosegli in spravili v dolino. Naslednje podrobno poročilo: Padi razumevanja položaja pripomnim, da je Skrlatica od jtižne strani, t. j. ob pristojni iz Vrat ali iz Kranjske gore preko Križkega sedla še precej dobro pristopna, četudi je ♦tura jako težavna iti se sme izvršiti le z vodnikom. Proti severu pada Skrlatica v silnih strminah do globokega sedla Velike dnine«, ki loči Skrlati-co od severne sosedne Visoke Ponice. Do sedla »Velike dnine« je lahko priti preko Kranjske gore. Velike Piš-nice in Krnice. Iznad sedla, ki je skoro po|M»lnoma pokrito z velikanskim snežiščem. pa se dviga najprej čisto vertikalna, najbrž čez 160 m visoka stena, višje gori proti vrhu Škrlatice pa je t ii« i i teren silno nagnjen in eksponiran. Posebno je velika nevarnost za rat I i kamenja, ki se po teb strminah vedno ruši. Ponesrečeni dr. Stoje je napravil s svojim tovarišem nadučiteljem Petrovčičem iz Kranjske gore turo preko »Velike dnine« in je vstopil, kakor je i>o sedanjih poročilih gospoda Petrovčiča razvidno, v prvo vertikalno steno. Tam sta plezala i K) od nem, za vstop mogočem žlebu kvišku in iskala daljnega pristopa, spotoma pa sta si tudi pot za-
znamovala. Naprej je plezal gosp. dr Stoje in je končno splezal v neki navpični kamin ter je priplezal blizu do njegovega vrha, j)otem pa je zaklical Petrovčiču, da tam ni mogoče ven iz kamina splezati, da je pa zraven kamina drug kamin, samo da ne more do njega. Povedal je Petrovčiču, da mora nazaj navzdol splezati. Ko pa se je oprijel, nazaj pleza je, neke skale, se mu je ta zrušila in padla navzdol, on sam pa se je vzdržal za prste v neznatnem oprijemljaju, a ker ni z nogami mogel doseči nobene opore, so mu prsti otrpnili in padel je navzdol. Ko so se zrušile skale, se je spodaj stoječi Petrovčič stisnil v steno, da je kamenje čez njega zletelo, komaj pa je dobro pogledal kvišku, pa je Že zapazil, da leti dr. Stoje z višine iu padci je preko njega navzdol do dna dotičnoga kamina, kjer se je kamin na srečo nekoliko zavil, takt), tla ga je dotični rob zadržal. Dr. Stoje je kar obležal; padel je spodaj na sneg, ki leži na dnu dotičnoga kamina. Petrovčič je nemudoma splezal navzdol in kmalu je zapazil, da se je začel tir. Stoje gibati. Ko je prispel do njega, se je dr. Stoje že zavedel. Petrovčič ga je skttšal spraviti s snega bolj na stran na suho. Pri tem sta uvidela, da je imel dr. Stoje eno nogo zlomljeno in na kolena močno poškodbo tej* je imel tudi drugo nogo nekaj poškodovano in zlomljeno tudi eno roko. Nesreča se je zgodila v ponedeljek nekako ob >') popoldne. Petrovčič je dr. Stojea spravljal dolgo časa s snega na suho, kar je ponesrečencu povzročalo silne bolečine. S tem je zopet prešlo veliko časa. Pe-trovčič si ni upal več ta dan v dolino in si tudi ni upal čez noč pustiti tovariša, posebno, ker se je bližala nevihta: prenočil je torej med dežjem iu nevihto od ponedeljka do torka pri ilr. Stojeu goj*i v skalovju. V torek zjutraj je privezal dr. Stojea z vrvjo na neko trdno skalo, pustil mu je svojo vrhnjo snknjo in nekaj druge obleke, potem pa se je odpravil na sestop. S Silno težavo je prispel zopet do sne-žišča na > Velki dnini«, potreboval je zato okoli o ure. i?i se potem povrnil v Kranjsko goro. kamor pa je vsled oslabelosti prišel šele v torek popoldne ob 1. Kranjskogorčani so takoj zbrali ekspedicijo, ki se naj odpravi I m i dr. Stojea. Kdijii kranjskogorski vodnik, ki je dosedaj iz »Velike c 111 i -ne« po severni steni na vrh Škrlatice plezal, je vodnik .1. Pečar p. d. Bo-hek. Po pripovedovanju Petrovčiče-vetn. je smatral vodnik Pečar za gotovo, tla sta dr. Stoje in Petrovčič že preplezala spodnji del nastopa in da
se na ha ja d i*. Stoje visoko gori poti vrhom Škrlatice. V tem slučaju bi bilo mogoče dr. Stojea spraviti s stene le na ta način, tla bi ga potegnili popolnoma na vrh Škrlatice iti potem pO njeni južni strani v Vrata. Zato j-« ukrenil, da naj gre rešilna akcija iz Kranjske gore čez Kiižko sttuio in potem pod Rogieo na južno stran Škrlatice in čez ttjcji vrh do mesta nesrečo. Gospod dr. Tičar, župan kranjskogorski je brzoja vil dr. I. VVinzigu v Mojstrano, ki je vodja tamošnje i-ešilne štacije nemškega in avstrijskega planinskega društva v Mojstrani, brzojavi! pa tndi tovarišu
gospodu 11 r. Demšarju v Ljubljano, vedoc, da bo treba zdravniško pomoči, tej* je vsem tem Jiaznajiil. tla naj grotlo skozi V pata in čez vrh Škj'lati-oe. Rešilne ekspedicije so se nemudo-ma zbrale iji že popoldne je odpotovala iz Kranjske gore sedmorica krepkih mož z vodnikom Pečarjem in dr. Tičarjem ter znanim češkim turist« mu dr. Dvorskim na čelu. iz Mojst ram- pa devetorica vodnikov in lovcev z Janezom Babičem na čelu, in tem sva se pridružila tudi jaz in tir. Demšar, za nami pa sta prišla pozneje še prijatelja ponesrečenca gospoda tir. Plečnik in dr. Bretl. Kranjsko-gorei so prenočili pod Kriško steno, mojstranska ekspedicija pa jo 'potovala kar celo noč skozi Vrata in navrh Škrlatice: pri Skrlatici sta se obojestranski ekspediciji že združili in pohiteli na vrh. Bilo pa je skrajno neugodno vreme, kajti gosta megla je zavila Škrlatieo, začelo je deževati in ostra burja, da so hotele roke kar zamreti, se je pojavila. Vodnik Pečar, kakor tndi gospod dr. Dvorski in vodja mojstranske ekspedicijewso izjavili, da je v tem vremenu nemogoč sestop na severno stran; s tem pa bi bil dr.Stoje prepuščen svoji usodi. Hoteli smo vsled tega vsaj dognati, ali dr. Stoje še živi in kje se nahaja. Zaceli smo klicati in pazno poslušati, ako ne pride izpod severnih sten kak odgovor. Zamolkel glas se je odzval, toda prihajal je ta take nižine, da nismo mogli verjeti, da bi bil to glas dr. Stojčev, dasi je gospod dr. Demšar bil mnenja, tla je spoznal klic kot glas svojega ponesrečenega prijatelja. Odredil sem, da še počakamo na vrhu, zaupajoč na kako spre-inembo vremena, in res je čez kako uro ponehal dež in tudi megle so se za nekaj časa dvignile, tako da smo mogli pogledati navzdol po severni steni Škrlatice.Vodnik Pečar je označeval mesto, kjer bi po njegovem mnenju moral ležati dr.*Stoje, in to bi bilo kakih 200 m pod vrhom Škr-
atice; kljub paznemu motrenju
nismo mogli v tisti steni, ki je bila
dobro vidna, nobenega živega bitja zapaziti in tudi noben glas odtod ni prihajal, pač pa smo zaslišali po svojem klicanju zopet zamolkel glas, ki je prihajal čisto iznad »Velike dnine«. Da pa se vendar dožene, ali ni dr. Stoje v bližini, smo spustili vodnika Pečarja po vrvi čez gorenje, najhujše nagnjene, vsled dežja ojjoI-zle stene in potem je preiskal vodnim Pečar ves odtod pristopni kraj severnih sten. Ker je vedno klical in se mu je od spodaj nekdo odzival, je šel čisto navzdol do roba prve stene, ki se dviga iz »Velike dnine« in tam notri nekako v sredi stene — torej ob prvem vstopu — je zagledal ponesrečenca dr. Stojea,ležečega ob majhnem snežišču, mahajočega z ojio fO-ko in kličočega Jia pomoč. Do njega stopiti pa ni bilo mogoče. Zaklical mu je v tolažbo, tla pridejo rešile! ha se potem povrnil na vrh Škrlatice. Dr. Stoje je torej živel in sedaj je bilo treba za njegovo rešitev kar mogočo ukreniti Do njega z vrha Škrlatice stopiti bi bilo mogoče le posameznikom, a čisto nemogočo bi bilo iz tako globokega kraja spraviti di\ Stojea na vrh. Edina pomoč se je torej mogla nuditi dr. Stojcu le od spodaj tia ta načiji, da pridejo rešilci do »Velike dnine« in potem do njega, kjer je sam plezal ter da ga potem s kakim primernim zavarovanjem po klinih in vrveh spuste naravnost navzdol do snežišča v »Veliki dnini«. Zato smo koj ukrenili, tla steče gosp. dr. Dvorski še v Trento, tla pridobi še daljno pripomoč tamošnjih vodnikov, ki so že hodili po severni steni Škrlatice, drugi pa da se nemudoma vrnejo po najbližji progi, t. j. skozi Vrata in Mojstrano v Kranjsko goro i ii potem nastopijo do »Velike dnine« morala se je pripraviti lesena škat-Ija, v katero bo moč dr. Stojea posaditi in potem spustiti po steni navzdol. Tudi je bilo treba preskrbeti obilico železnih klinov, po katerih se pri-trdijo vrvi ob spuščanju navzdol. Nemudoma se je morala torej prva ekspedicija vrniti in določili so se možje, ki naj koj okoli polnoči odidejo iz Kranjsko gore proti Veliki dnini. Silno težavno bode s tiste steno srečno spustiti dr. Stojea v globoči-no, njegovo življenje je v skrajni nevarnosti. — O uspehu upamo izvedeti še danes, v četrtek popoldne. Ekspedicije čez »Veliko dnino« se udeleže kot zdravnik tudi gospodje dr. Tičar, dr. Demšar in dr. Plečnik.
Dr. F. Tominšek.
*
Na deželno bolnico je prišla opoldne ta-le brzojavka: »Dr. Stojea pripeljejo proti noči v Kranjsko go-i*o«. - Ob pol 1. popoldne sta se odpeljala v Kranjsko goro pri m arij dr. Slajiner in sodni zdravnik dr. Plečnik.
Telefonsko in brzojavno poročila.
tesar za češko-neinški sporazum. Dunaj, 12. avgusta. Listi javljajo, da bo cesar jia svoj rojstni dan dne 18. t. m. sprejel vse ministre iti se pri tej priliki na slovesen način izrekel za češko-nemški sporazum. Koj na to se skliče jo konference čeških in nemških strank o češko-neni-škem sporazumu. Vabila predsednikom raznih strank bi razposlal ministrski predsednik baron Hienertb, Roparji na Reki.
Reka, p_\ avgusta. Policija v Pešti je aretirala Abrahama Ki-u-nickina. ki je udeležen pri ropu na »Banko popolavo. ?ia Reki. Pri njt-m so našli pisma tretjega kpmpliea Petra Orlova, ki se nanašajo na rop v Reki.
Reka, avgusta. Morilec blagajnika Miloša se imenuje Peter Orlov. Ta je odnesel iz blagajne 15.000 kron« Orlova še niso dobili. Policija je mnenja, da so zločinci, ki so napadli »Banko p< polare«, izvršili Ui-di znano tatvino pri poŠti na Dunaju, kjer so odnesli lli).(KM) kron.
Ruski car v Siciliji. Pariz, 1*2. avgusta. Iz Rima javljajo, da poseti ruski car Nikolaj tudi Mesino iti Reggio tli Calabrija. V Mesini nut izrode adreso, nanašajočo se na junaštva ruskih mornarjev za časa potresne katastrofe.
Streli na zrakoplov.
Vratislava, 12. avgusta. ^Schle-sisehe Zeituug« poroča, da so ruski obmejni vojaki streljali na nemški zrakoplov, ki ga je veter zanesel preko meje. Zrakoplov se je moral spustiti na tla. Tu so vojaki aretirali zrakoplovee.
Gospodarstvo.
— C. kr. avstrijsko kreditno društvo za trgovino In obrt. Dne 10.
avgusta se je vršila seja upravnega odbora, na katerej je bila predložena bilanca za prvo pol uletje 1909. Čisti dobiček znaša K 8,862.77331 proti 7,942.770-23 kron dobička lanskega leta v tem easu.
j       Ustna voda :
„EUODIN" j
Spec jahto 23 ^ adMoe« *
I    48'3    Glavna zaloga lekarna 34 j
L US. pl. Trnkociv v L ubi oni. ^
£!tn<> oene v Budimpešti.
1  avgusta KMB
■
Pseme* za oktober 19« w Ml K 13 50 Pšen ca za spri 19^0 za ,sfj kc K 1 70 Rž za okt- 1909 za 50 kg K 9 77 Koruza za maj 19 U   za 5T kg K   b ^6
Oves      za okt        ItOJ   za f»0 kg K   7 48 Kfniti % Nespremenjeno.
r»d morjsni S06-«. Srednji aračnl tlak 71«0
iS
>
RS
11.
12!
- IStanjo **** tof
Vetrovi
Nebc
9. zv.
7. zj. 2. pop.
736- 8    18 6 sr. jvzhod oblačno
737- 3    l4 7srsvzhod megla
736 8    25* i   sr. jug
jasno
5987-1
Srctfnja   rcerajanja  temperatura 19 8 , norm 19 2   Padavina r 24 urah 0 0 mm.
t
Silno žalcstni naznanjamo vsem sorodnikom, po ateljem iu znancem, da je bil nas ljubljeni s nček, ozt roma bratec
Jožko
danes zjutraj ob polu f. v nežni starosti poklican med krilatce
Rodbina Perfeo,
u adnika pisarne dr. Tavčarja.
!
Anton Pet0k, slikarski mojster. Sv. Petra nasip »tev. 37 v Llvbl|ani,
Učenec
ki   ima   veselje   do   pekarstva, 86 spre]me
Ponndb« sprejema Emerik Ku ketz v talca. 2978 i
SODI
prav močni za vito pripravljeni, m del od žganja, v oosegu
Od 1 56-70 od 1 180-250
11  ,| 100   120 „   „ 250-450
u .,120   180 u   M 500-700
nadalje   sodi  z   vratcl   Od  800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 4000 In 5000 1 ae dobe po prav nizki ceni pri tvrdki
IVi. Rosner iti drug
%r   B > ' naftni i *? nt      W? 8l
poleg Eoslerjeve pivovarne
Trsouci pozor!
V Starem trgu pri Loiu »e v nedelio, doe 29. avgusta 1909 ob 3 popoldne ca licu mesta
proda dražbenim potom enonadstropna  ^ ■
M ped ugodnimi pogoji in sa nisko oeno
enoniHhtropiia hlia
m Selu prt Llubllaal, Poljska oesta it. 20. 2*96-is
PoiEve se v pisarni dr Frana Poeka, odvetnika v Llubllanl, Stari trg it. 30.
orespondent
\ Ziiiožea slovenskega in nemškega do-i pisovaDJa, veftfi strojepisja (sistem j Adler) ter slovanske in nemške ste-; nografije, se spre|me Laftčine zrno-' žni imajo preducst.
Pouudoe na uroku Janšo Po j pović v Ljubljani 2948 2
ZZ./VIII. 1909
Učenca
is trgovino mešanega blaga tako) sprejme <9?8-3
Frid. Sknšek v Metliki.
Mil Ii
neoženjen, približno 30 let star, se sprejme preti mesečni plači
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tpga iista. 2-08—3
Prodajalec
se liže. '
Biti mora Čevljar, izurjen v računstvu in nekoliko v knjigovodstvu.
Ponudbe do 15. t. m. na naslov: „Združeni čevljarji v Ljubljani", Sv. Petra nasip 295*—2
Trgovski ~mt pomočnik
1981
63
se takoj sorejmo v
trgovine.
Kje pove j tipr«v. „Sl v. « N-r-    29.6   3 •
z vso trgovsko opravo brez zalege
b aga in z velikim skladiščem ter z
velikim \r^< m V hisi je dobro vpe-lj<ms, že 38 I* t ob*tcje£a trgovina z uiešauini : r.*,-. ... K ^entualuo se da hiša rudt  v najt m  dobremu trgovcu.
Natančne i c formacij a d:je T. Mlekuž v kjubl|ani, Privez st. 3.
f
Brivnica
brez kenkurence, dobro idoča. bi ob Btoji že več let, v lep^m prtmetnem trgu,  kjer se  nabfcja c. kr okrajno glavarstvo   in  vojaštvo,   se   tako] j proda radi družinskih razmer   ii-83 1
S.ov Nareda-.
tvrd&e B^rgmann & dr., DeČin na L je in ostane ntjbol še vseh m* dercih barvil za lase in se dobiva za p«, barvanje v svetlo, rjavo in Črno steklenica po K 2 50 pri
Na~iov v uprav.
— f
D
3
0. fettich-frankheimu
v £jubljani.
a
iz boljše hile sprejme boljša rodbina v najbližji bližini realke   Lepa soba, dobra eskrba. Ponudbe pod A H na upravništvo rSlcv   Naroda". 2952 -2
I *če se v Ljubljani v bližini Tur-laškega trga
meblirono soba
s hrano za čas od 23. avgusta do 11. septembra t 1.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2979
k*.
Za šport j j h promet, j
Zaloga koles
?uch, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih j znamk ter posameznih delov.
3zposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
2    solidno in ceno. 2954
Karel Čamemik
tjnbljana, Dunajska cesta št. 9.
Naznanilo.
mlad, krepak, z dobro šolsko izobrazbo, vešč slov. in nem jezika, žele C-ninske in Špecerijski* stroke v večji trgovini na deželi teli preme-niti slutbo v mesto.
Naslov pove upravništvo „Siov. Naroda". ',974—2
Ceno posteljno perje
zajamčeno novo in brez prahu, kilo sivega perja, puljenega K 140 in boljšega K 240; kilo polbelega perja, puljenega K 4—, kilo boljšega belega perja puljenega K 6'—, prima belega perja, kakor puh K 8 —, kilo veleprima napel puha, belega K 10 — ; kilo napol maha, sivega K 52 kilo puha sivega K 6 — in K 8 —, kilo puha sivega K 10 —, kilo prsnega puha K 12—.
»Narejene posteljen
iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm i 1 zglavnicarra, te dve 80x5H cm zadosti napolnjeno, z novim, sivim, očSčenirr, košatim in stanovitn m perjem K 16*—, napol maha K 20 —, maha K 24—, pern ca sama K 9 —, '2—, 14—, 16 — zglavnica K 3—, 3 50, 4 — razpošilja po povzetju, zavo-nina posebej, tvornica za posteljno perje io94 —17
JLntoki Poleđnak Graz, Mariahilfstrasse 11E
2C60-2
sprejme FRANC iONČAR, klepar ln vodovodni instalater v Spodnji Šiški ftt 66 pri LJubljani.
Lovci, pozor!
Pes prepellčor
lepe dolge, temnorjave dlake, visok 66 cm, 80 proda.     2916 b Nadovi   pod   „Lovec", poste restante, Mirna peč, Dolenjsko.
Dobroidoča
gostiln
na prometnem kraju v Ljubljani, se Odda radi družinskih razmer pod ugodnimi pegou' takoj v nafem. Najemnik mora imeti lastno koncesijo. 2946 2 Ponudbe pod „Dobra gostilna 200" na uprav. „Slov. Naroda".
Radi bolezni se proda
Mi
z gospodarskim poslopjem, ledenico, dooro vpeljano gostilno in zalogo piva, v jako le^em, zdraviliškem ic prometnem kreju na Kranjskem.
NasJov   pove   upravništvo „S vensk« ga. Naroda4. §895—3
Josip Wiesenberger
iaT.    in »• a    •**• lif- !j. OTI^sko
izdeluje   vsa   vrste   fijie,    trajne in gladke Juhte, gladke telečino in sive kr^ • je keže 2918 3
Zatekel se je
Proda se
vsled nagle surti lastnika mehanična
mizarska delavnica
na VOdflO Sir0 v  zel° prometnem kraju na 0 ar eolskem Pojasnila daje   pisarna Blažila K*0e»*ka ¥ Ljubljani, Sodnilske ulice št. 4. 2982-1
Zaradi prt selitve v Ameriko, le naprodaj
več stroje«
(W»n;ner Dniversal-Mcscbine)
spadajožih v kolarsko obrt kakor stroj za kolesa, izvršujoč U vrst del, nadalje trakovna iaga in parni
motor 3 konjskih sil.  Proda se tudi
rožno orodje
vse pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2951-*
Gremij trgovcef je na svojem občnem zboiu dne 9. maja t. 1. sklenil, da ne smejo dajati člani gremija
n.Ife:sLl!zI]rL dLsuril
niti Za NOVO letO, »iti za VelIkO BOČ, naj si bo v blagu, denarju, neobičajni škonti ali na kak drug način.
Dalje se je sklenilo, da se ne da{o društvom nikakl dobitki za
prirejanje tombol ali drugih veselic.
Proti onim članom, ki se ne bodo držali tega sklepa, se bo postopalo v smislu § t>4, odstavek 4, t jčka 3 zadružnih pravil. :980
V Ljubljani, 9. avgusta 190!>
Načelnik: Ivan Knez 1. r
spondento
popolnoma veSčega slovenkega in nemškega jezika v govoru in pisavi, laOO veći« tvornica. Nastopi takoj. 2985-1 Ponudbe s prepihi iaprifce-val in s  sliko  pol ,,M 471311
na auončno eksped. Haasenstein Jb Vogler, A. 0, Dnnai I.
e
2 — 4 krone na dan stalnega zaslužka.
- Iščemo za prevzetje pletenega blaga osebe, ki bi na našem stroju delale doma za nase podjetje. Predznanja m treba. Pouk zastonj. Oddaljenost m zapreka Z majhnimi nabavnimi stroški gotova eksistenca Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju. Zahtevajte vsekakor naš prospekt. 650 S2 Domača industrija trikotaže, Zagreb, Ilica 08 13.
Naša zastoonica v Ljubljani je
■gospa Ivanka Murmaver, Sv. Petra nasip st 67.
IIIIIIII
Viri
bel, rdeČkastolisast, z dolgim repem, krepak, srednje velikosti, ki sliši na ime rAsker". Kdor kaj izve o njem. se pr:>, da to naznani v pisarni Sd Šmirdt na Dunajski Cfsti 18, kjer doti d&
grado. 295 .
Df.
Ros
se je vrnil in zopet
ordinira.
Pro$t ogled
do15«5«ptembro t.l. predaja peci ceno.
Ueč vrst platnenega blaga, prtov, ortičev, Repnih robcev, kravat, švicarskih veji:, nogavic in perila. Prilika je je/c? ugodna, ^amo proti takojšnjemu plačilu.
j^nton Sare
Sv- Petra cesta štev. 8 v Ljubljani
Izdelovanje perila in oprem za neue5te
lina sanka v Ljubljaai
Podružnica v Spljetu.
promese zemaljskih srečk I. iidaje
Sprejeaa vloge u knjižice ii u tekofi ra{n ter jih
obrestuje oo iu tloie oo Hstik anBa
Podružnica v Oalovcu.
priporofia
Gena 5 kron.
Podružnica v Trstu. 14-91
tr«b»«i« Slaval dobitek
16. avgusta. 90.000 kron.
o
Xapnje m prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kura.
MajatelJ la •*r»T»r.l -r^.lk B..t. pB«tatUal*k.
Lutalaa la tlak »Naroda* tiakana«.
2341
961967
8085