Za poduk in kratek oas. Nevednost, najdfažja stvar v deželi. (Slika; načrtal — ski.) Samcat je umiral v svoji koči, ki je bila njegova dosmrtna lastnina. Pri njem ni bilo ni ljubeče žene, ki bi mu otirala s čela mrzli pot, niti žalujofiih otrok, ki bi objokovali zgubo svojega očela. Vse ga je zapustilo, ali sploh ni maralo za trpina, le revščina, bolezen, glad in mraz so mu ostali zvesti tovariši do poslednjega vzdihljeja. Toda upajmo, da ni bil popolnoma sam. Spravljen pred nekolikimi dnevi s svojim Stvarnikom, imel je kot spokornik na svoji strani lepo število nebeščanov, ki so mu slajšali v njegovi zapuščenosti poslednje trenotke. Stala mu je na strani Tolažnica žalostnih v spremstvu nebeških angeljev, ki so vzeli njegovo dušo ter jo nesli pred obličje Gospodovo. * Bila je zima in mraz, da je kar škripalo, ko je zapuščala mala tolpica priletnih žensk vaško pokopališče. Pogrebci, ki so zarano v jutro odnesli mrlifia k večnemu  počitku, so še zasipavali grob z mrzlimi grudami, toda ženskam je bilo mraz, torej so odšle takoj za duhovntkom, da dospejo prej ko prej v topla stanovanja. Bile so otožne iu molčeče; kajti vsaka je premišljevala o rajnkem, ki je imel to nesrečo, da ni zapustil za seboj veselih spominov. Ko tak6 hilč, pride jim naproti neka druga ženska v prazniški obleki, namenjena očividno tudi na pokopališče. »Kam pa takč hitile, botra?« vpraša jo ena izmed naših znank ter ostane pred njo. »I, hotela sem se udeležiti pogreba«, odvrne vprašana, »toda zdi se mi, da sem že zamudila«. — »Bržkone, da bo tak6«, odvrne Prva, »saj je bil grob že skoro zasut, ko smo odhajale. Saj veste, kak6 je; z revežen navadno hitijo, da jim pride prej izpod nog. Kaj hoCetno?« — »Kdo pa je vendar zakrivil, da je bil tak revež? Saj je bil, kakor pripovedujejo, nekdaj premožen gospodar. Smrekarjeva kmelija je Se sedaj ena najbol^ih v vscj župniii. >• >1 prosim vas, botra, ali res še ne veste tega, kar je že splošno znano. Toda kdo se bi tega še sedaj spominial, saj kar je bilo, tega že davno ni več. Zares, vi ste prišla pozneje k nam v naš kraj, torej lahko mogoče, da še no veste vsega. Gloveka kar pograbi nevolja, ko se spomni, kak6 je to prišlo. Pameti, pameti je manjkalo, pravim jaz, ko bi pokojnik ne bil tak nevednež, a žena ne taka zapravljivka, lahko bi bilo drugače. Ako bi bil še ostal na kmetiji, gotovo bil bi imel sedaj drugačen pogreb«. >Vam je torej znano nekaj več o njegoven življenju? Prosim vas Iep6, povejte mi to!< — »Kaj bi ne bilo znano, saj nisem današnja. Toda tukaj vam ne utegnem praviti tega. Veste kaj, pojdite z menoj v mojo kočo, saj pogreb ste itak že zamudili; tam vam povem vse, kar vein.« — »Nu, 6e -ste takč prijazni, pa pojdiva. .-.«] ^iOu uC iuuuo i»oiat*ciu urugokrat.« Po teh besedah zavijeta ženski molč6 dalje po cesti ter kreneta čez malo časa ž nje po stezici proti leseni koči. Ko prideta v sobo, stopita nakrat obe k zakurjeni topli peči ter si pogrejeta premrzle ude. Na to seže gospodinja, ki je tovarišico klicala »botro«, po majhen lončič na ognjiSču, iz katerega je prijetno duhtela topla kava, vzame dve skudelici ter jo nalije sebi in svoji znanki, kovačici iz obližja. «Nate, to-le izpijte poprej, predao iamem pripovedovati,< reče ji, nudeč ji kavo. Botra se ni dala dolgo priganjati, ker je imela kavo rada. Slcer pa jo je tudi smatrala za dobro sredštvo proti prehladu. Ko se ženski nekoliko okrepčata, sedeta na klop poleg peči in gospodinja jame pripovedovati: »Rekla sem vam že, da je pomanjkanje pameti bilo krivo tega, kar ste videli danes, in ponavljam to še enkrat. Saj oče rajnkega, stari Smrekar, gotovo nikdar v svojem življenju ni mislil, da se bo tak6 slabo godilo njegovemu sinu, nasledniku na kmetiji. Imel je samo tri sinove, kmetijo pa tako, da je lahko pridelal iz gozda vsako leto lepe tisočake ter poleg tega redil po 6 parov vprežne živine. StarejSemu sinu je sam poiskal pri Koglarjevih toplo gnezdice ter mu odštel primerno doto; mlajši sin je bil tudi primoran zadovoljiti se s pi&im deležem, ker kmetija zarad slabe lesne trgovine po očetu ni bila cenjena visoko. Mladi Smrekar bil bi Iahko postal kmalu najpremožaejši gospodar v vsej župniji, ako bi ne bil imel namesto možgan slame v glavi. Odpustite mi, da takč rečem, ker zares ne morem reči drugače. V svoji mladosti je sicer zahajal v Solo, kjer je pokojni »šolmešter« Novak — Bog mu odpusti grehe! — ubijal z leskovko slovenskim učencem v glavo nepotrebno nemško slovnico ali »šprahlehre«, ki pa je bila kriva, da se mladi Smrekar tam ni naučil niti najpotrebnejših predmefov, zlasti računstva. Iz vsega šolskega obiskovanja mu razun par nemških besed ničesar ni ostalo v glavi; to pa, da je riba-fisch, miza-tisch itd., pa za mladega kmeta, navezanega na očetovsko grudo, ni neobhodno potrebno. Za mladega Smrekarja bilo bi stokrat bolje, ako bi se bil naučil dobro računiti; ako bi si bil vtisnil v spomin, da leto ima 365 dnij, a raed temi 300 delavnikov; ako bi mu bil kdo povedal, da kdor več zapravi nego pridela, zagazi v-dolgove ter naposled pride na beraško palico. Tega vsega se mladi Smrekar, pravim, v šoli ni naučil, za to pa je tudi delal v svoji starosti takč hudo pokoro.« (Dalje prih). Smešnica. Slovenski kmet Podhribnik je vprašal oni dan laškega opekarja Perduttija: >Kaj pa Italijani Se vedno iščejo v Afriki? Kajso paondizgubili?« Perdutti reče: »Perbako! Zgubili so bitko pri Adui!«