kazalo ©, DRAGI BRALCI, PROIZVODNJA IN PRODAJA V PETIH MESECIH 2005 USPEH JE V„ AGRESIVNEM TRŽENJU © © RAZVOJ NOVIH MODELOV POHIŠTVA, BAROMETER SUGESTIJ, SKUPŠČINA DELNIČARJEV LIP BLED, d.d. FIRMA THUMMEL NAJSTAREJSI KUPEC LIPBLED © © KUPER VINKO ČUDEN © ©Oj TELESNA TEŽA V_y IN ZDRAVJE PROTESTNO OPOZORILO VLADI © 12) LIPOV DAN „RAZPIS PODČETRTEK 2005 ©©j PRIREDITVE ©© BLED PRIREDITVE BOHINJ STANJE ZAPOSLENIH, KADROVSKE SPREMEMBE 16) NAGRADNA KRIŽANKA UREDNIŠKI ODBOR: Glavni urednik: Andrej Naglič ČLANI: Andreja Čoralič, Matej Mulej, Stojan Ulčar, Metod Purgar, Martina Šefman, Ciril Kraigher Foto: Arhiv Lipbled Dragi bralci. Večina lepih in vročih poletnih dni je najbrž že za nami. »Končno!« bodo rekli nekateri in »Tako hitro!« spet drugi. Ljudje smo si pač različni. Skupaj z lepimi poletnimi dnevi pa se za eno leto poslavlja tudi čas bolj ali manj brezskrbnega ležanja na plaži, potepanja po svetu ali preprosto posedanja doma v senci. Čas počitka torej, ki je tako kot delo nujni del našega vsakdanjega življenja. Pošteno smo torej že zakoračili v drugo polovico poslovnega leta in lov za planom je vedno bolj divji. Začne in konča se pri prodaji, ki išče naročila in na koncu terja plačilo za dobavljeno blago. Pri tem pa za uspešno realizacijo in zaključek posla prodaja potrebuje podporo in dejavno sodelovanje vseh delov podjetja, vseh služb in delovnih skupin, skratka vseh zaposlenih. Brez timskega dela torej ni dobrih rezultatov, brez dobrih rezultatov pa ni zadovoljnih lastnikov. Le-ti se nato ob slabih rezultatih sčasoma s svojim kapitalom začnejo umikati iz podjetja. Podjetja pa seveda ni brez kapitala, kot ga po drugi strani tudi ni brez delavcev. Ključ do uspešnega podjetja je potemtakem po eni strani v prisotnosti strateškega lastnika, ki verjame v dejavnost in je vanjo sposoben in pripravljen vlagati svoje vire, po drugi strani pa v poštenih, sposobnih in marljivih delavcih, ki se čutijo zavezani podjetju in so pripravljeni na timsko delo. Na letošnji skupščini družbe so bili v nadzorni svet izvoljeni novi predstavniki kapitala in delavcev v nadzorni svet. O tem pišemo v enem izmed prispevkov v nadaljevanju. Dogajanje na borzi in na skupščini tudi kaže, da se počasi in vztrajno že vrši koncentracija lastništva našega podjetja. Vez med LIPpovci pa bomo imeli priložnost okrepiti na LIPovem dnevu v soboto, 3. septembra. Torej vas ponovno vabim, da se nam pridružite in septembrsko soboto preživite skupaj z nami. Andrej Naglič PROIZVODNJA IN PRODAJA V JUNIJU IN PRVEM POLLETJU 2005 Lipbled je v prvem polletju 2005 dosegel 2% višji obseg proizvodnje kot v enakem obdobju preteklega leta, vendar pa je še vedno za 7% zaostal za gospodarskim načrtom. Pomemben vpliv na zaostanek za načrtovanim obsegom je tudi trženje obstoječih zalog gotovih izdelkov, ki so se v primerjavi z začetkom leta znižale za več kot 50 mio SIT oz. 6%. Glede na številne prodajne aktivnosti smo kljub težavni tržni situaciji v prvih šestih mesecih uspeli v celoti doseči načrtovano prodajno vrednost in 8% preseči lanskoletno. V juniju je bila dosežena rekordna prodajna vrednost v višini 821 mio SIT, ki je preko 100 mio SIT presegla povprečno prodajo prvih mesecev letošnjega leta. Kljub temu, da je bil dosežen precej boljši rezultat kot v lanskem letu, pa bo potrebno še naprej razvijati aktivnosti v smeri dviga produktivnosti in znižanja stroškov na enoto izdelka, pri čemer bo potrebna še večja fleksibilnost, ustrezna dobavna pripravljenost, strožja izbira repromaterialov ter stalno iskanje novih priložnosti na trgu ob preverjanju plačilne sposobnosti kupcev. PC Opažne plošče je daleč najuspešnejši profitni center, ki je edini celo presegel načrtovano proizvodnjo za 1% ter 6% tudi lanskoletno. Ob odlično izpeljanih prodajno-proizvodnih aktivnostih so uspeli doseči več kot 14% višjo prodajno vrednost tako od načrtovane kot tudi lanskoletne. Prodaja seje še posebej izboljševala v zadnjih štirih mesecih in je v juniju znašala kar 373 mio SIT, v povprečju pa predstavljala več kot 40% celotne prodajne vrednosti Lipbled. PC Masivno pohištvo beleži zaostanek za lansko proizvodnjo za 7% ter za načrtovano za 19%. Glavni razlogi za zaostanek so v tem, da so se soočali z izpadom naročil pri najpomembnejšem kupcu - grupaciji ATLAS in zaradi težke gospodarske situacije v Nemčiji, tudi pri drugih kupcih, poleg tega pa so razvijali nove prodajne programe v hrastu in češnji. Situacija se je v zadnjih dveh mesecih izboljšala in je že dosežena boljša prodajna vrednost kot lani. PC Notranja vrata dosega lanskoletni obseg proizvodnje, glede na načrtovano pa je obseg nižji za 13%, predvsem zaradi pomanjkanja večjih naročil. Uspešno pa so se zmanjševale obstoječe zaloge gotovih izdelkov, zaradi česar je bila dosežena 2% višja prodajna vrednost kot v lanskem letu, je pa še vedno 4% zaostala za načrtovano. V juniju je prodaja znašala 329 mio SIT in je nad 20 mio SIT presegla povprečno prodajno vrednost v letošnjem letu. Irena Cepič Lipbled zelo dobro tudi v prvem polletju USPEH JE V AGRESIVNEM TRŽENJU Bled - Po uspešnem lanskem poslovnem letu, ko so ga v podjetju Lipbled po več letih rdečih številk (leta 2003 še za 419 milijonov) končali z 205 milijoni tolarjev dobička, ta je bil, kot pravi predsednik uprave Alojz Burja, »ob pozitivnem poslovanju tudi rezultat odprodaje nepremičnine na vhodu na Bled«, tudi v prvem letošnjem polletju poslujejo zelo dobro. Prodaja je v primerjavi z lansko v istem času še uspešnejša in večja za sedem odstotkov. »Z rezultati, ki jih trenutno lahko pokažemo, smo zelo zadovoljni, saj se razmere na trgu ne umirjajo, lahko bi rekli, da se še zaostrujejo. Tako nam je doma uspelo povečati prodajo za 16 odstotkov, za devet odstotkov je večji tudi izvoz,« pravi Burja in pripomni, da sem jim je prodaja na nekdanjih jugoslovanskih trgih sicer zmanjšala za deset odstotkov, saj so zavestno zmanjšali število kupcev zaradi plačilnega nereda in obdržali le tiste, ki jim lahko zaupajo. »Postali smo tudi veliko bolj previdni. Hkrati pa so trg preplavila poceni vrata iz tujine kot posledica čiščenja skladišč nemških podjetij, ki so trg izkoristila kot nekakšno odlagališče, kar nam seveda še zmanjšuje možnosti in tržni delež,« še dodaja Burja. portfelja kupcev. »Imamo vedno več manjših kupcev, s katerimi uspešno nadomeščamo izpad večjega kupca iz Nemčije, ki je še pred nekaj leti odkupil 60 odstotkov proizvodnje, potem pa je zaradi razmer na svojem trgu opustil velik delež naročil in ga še vedno zmanjšuje. Zavedati se je namreč treba, da se je po nekaterih podatkih nemški trg v zadnjih štirih letih zmanjšal na 40 odstotkov, hkrati pa so se pojavila tudi poceni vrata, ki še zmanjšujejo priložnosti,« razlaga predsednik uprave blejskega podjetja. Kljub težkim razmeram na trgu v Lipbled zelo dobro prodajajo opažne plošče, in sicer več kot 90 odstotkov v Zahodno Evropo, zlasti v Španijo in na Portugalsko. Alojz Burja: »Pri proizvodnji opažnih plošč smo zelo zasedeni in imamo več naročil, kot jih lahko izpolnimo. Slabše od pričakovanj prodajamo letos pohištvo, vendar se v zadnjih dveh mesecih stanje izboljšuje, tako smo v primerjavi z lani le za šest odstotkov slabši. Zelo pa se nam je povečala prodaja v lastni maloprodaji in inženiringu, kar za 47 odstotkov.« V primerjavi z lani so za dva odstotka povečali prodajo tudi pri notranjih vratih, vendar jih, kot trdi predsednik uprave, vse bolj stiskajo vedno bolj razdrobljena naročila, pri katerih je zelo težko obvladovati roke. Do konca leta se bodo v podjetju, kot zagotavlja sogovornik, še bolj osredotočili na trženje, saj jim še primanjkuje naročil, zlasti za vrata in pohištvo. »Trge vidimo zlasti v Evropi, tudi v Izraelu, kjer že prodajamo opažne plošče in notranja vrata. Poleg Bolgarije letos merimo še na Rusijo, kjer smo s pohištvom že prisotni, zdaj pa se pripravljamo tudi na proizvodno kooperacijo, ker bi se radi izognili visokim prevoznim stroškom in carinam,« je zadovoljen Burja. Tatjana Lotrič Na skupščini, ki je bila zadnji dan junija, je nadzorni svet po mnenju Burje pozitivno ocenil poslovne rezultate in se kljub predlogu borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, ki je zagovarjala razdelitev 30 tolarjev dividende na delnico, odločil, da se letos ne bo delilo ničesar. »Prevladali so argumenti, da je lesna branža še vedno v težki situaciji in da si tega za zdaj ne more privoščiti izplačila dividend,« je še povedal Alojz Burja. Poleg večje previdnosti pri kupcih sta se pozitivno De|0 -|g ju|jj 2005 obnesla tudi agresivnejše trženje in diverzifikacija LIP-ov DAN, BOHINJ, 3. september 2005 lipbled. IZ PROFITNIH CENTROV RAZVOJ NOVIH MODELOV POHIŠTVA letošnjem letu smo se v PC občutnim padcem prodaje nekaterih naših programov, ki so še v preteklem letu predstavljali večino naše realizacije in proizvodnje. Razlog za to je bila hitra sprememba razvojnega trenda, pa tudi uspešne kopije nekaterih naših programov, ki so se pojavili na trgu - tudi pri naših stalnih kupcih. Kljub temu, da smo v letošnjem letu pridobili precej novih kupcev, pa je bilo že v prvih mesecih leta jasno, da izpada s širjenjem prodaje le obstoječih programov ne bomo mogli nadomestiti. Zato smo letos bistveno hitreje kot v preteklih letih pristopili k razvoju novih modelov s ciljem pričetka prodaje še pred jesenskim pohištvenim sejmom MOW v Bad Salzuflenu. K sodelovanju smo povabili tudi nove oblikovalce in izbrali nemško oblikovalsko podjetje Mutschler-Winkler design. Konec julija smo tako na trg že plasirali prvega od štirih novih modelov, to je spalnico v masivni češnji, za katero smatramo, da ima največ možnosti za uspešno prodajo. Povpraševanje po tej drevesni vrsti namreč skokovito narašča, poleg tega smo med prvimi na trgu s takim modelom. Razvoj ostalih treh programov bo zaključen predvidoma konec avgusta. Vsi so moderno zasnovani, saj je klasično pohištvo v zadnjem letu skoraj popolnoma izginilo s trga. BAROMETER SUGESTIJ KUMULATIVA 2003 - 2004 ORGANIZACIJSKA ENOTA PC OPAŽNE PLOŠČE PC MASIVNO POHIŠTVO PC NOTRANJA VRATA PC MALOPRODAJA DIREKCIJA ŠTEVILO SUGESTIJ 317 57 212 24 48 ŠTEVILO SUGESTIJ/ ZAPOSLENEGA 1,174 0,679 0,880 0,462 1,714 KUMULATIVA 2005 ORGANIZACIJSKA ENOTA ŠTEVILO SUGESTIJ ŠTEVILO SUGESTIJ/ ZAPOSLENEGA PC OPAŽNE PLOŠČE 145 0,523 PC MASIVNO POHIŠTVO 14 0,165 PC NOTRANJA VRATA 56 0,227 PC MALOPRODAJA 6 0,240 DIREKCIJA 18 0,581 Lipbled 239 0,355 Cilj družbe Lipbled 2004:0,5 sugestije / zaposlenega Cilj družbe Lipbled 2003:0,5sugestije/zaposlenega Cilj družbe Lipbled 2005:1 sugestija/zaposlenega Srečko Magister 10. SKUPŠČINA DELNIČARJEV LIP BLED, D.D. Spalnica Siena Novi programi so edina možnost za povečanje prodaje, čeprav se zavedamo, da to za proizvodnjo pomeni dodatne težave. Proizvodni program je namreč že sedaj preširok, takojšna ukinitev starih programov pa ni mogoča. Dodatne težave nam povzročajo zahteve kupcev po ekskluzivi, kar poizkušamo omiliti z manjšimi modifikacijami. Vse to bo zahtevalo v naslednjih mesecih v proizvodnji dodatne napore, pa tudi organizacijske spremembe. Treba pa seje zavedati, da je življenjska doba programov bistveno krajša kot v preteklosti in da nam obstoj zagotavlja le neprestano prilagajanje trgu. Ivan Bassanese V četrtek, 30. junija je bila v prostorih predavalnice TNP - Lipbled 10. skupščina delniške družbe. Udeležilo se jo je kar 74% vsega kapitala z glasovalnimi pravicami. Med delničarji še vedno ostajajo največji sklada KAD in SOD, skupini NFD in Medvešek Pušnik in skupina malih delničarjev oziroma fizičnih oseb, predvsem zaposlenih in nekdanjih zaposlenih v Lipbled. Vsaka od teh skupin ima približno eno tretjino glasovalnih pravic. Delničarji so se skupščine lahko neposredno ali posredno udeležili, če so svojo udeležbo pravočasno prijavili vodstvu družbe. Letos seje rok za prijavo iztekel 27. junija. Posredno so se delničarji skupščine lahko udeležili preko pooblaščencev, ki so jih pooblastili, da v njihovem imenu izvršujejo glasovalno pravico. Kot pooblaščenci fizičnih oseb so letos ponovno glasovalno pravico izvrševali Irena Cepič, Andrej Polajnar in Zvone Zubčič. K organiziranemu zbiranju pooblastil pa je pristopila tudi skupina Medvešek Pušnik, ki je tako od različnih pravnih in fizičnih oseb zbrala kar okrog 13% glasovalnih pravic. Sejo skupščine je otvoril predsednik uprave družbe Alojz Burja, po izvolitvi delovnega predsedstva pa jo je vodil predsednik nadzornega sveta dr. Marko Hočevar. Seji je prisostvovala notarka Nada Svetina. Skupščina delniške družbe se je seznanila z letnim poročilom, poročilom nadzornega sveta o letnem poročilu in podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu. Z razrešnico je skupščina potrdila delo uprave in nadzornega sveta v preteklem poslovnem letu. V okviru druge točke dnevnega reda je skupščina odločala tudi o nasprotnem predlogu skupine Medvešek Pušnik, ki je predlagal, da se bilančni dobiček za leto 2004 v obliki dividend razdeli med delničarje. Skupščina je ta nasprotni predlog zavrnila in nato izglasovala predlog uprave in nadzornega sveta, da bilančni dobiček za leto 2004 ostane nerazporejen, kar pomeni, da bo predmet odločanja, delitve oziroma razporeditve na naslednji skupščini delničarjev. V okviru te točke je skupščina izglasovala še nagrado članom nadzornega sveta za dosežene rezultate in izpeljane spremembe. Nagrado je prejel tudi pokojni dolgoletni predsednik nadzornega sveta družbe Nikolaj Bevk. Izplačali smo jo vdovi pokojnega predsednika. V nadaljevanju seje pod tretjo točko dnevnega reda je skupščina opravila volitve treh novih članov nadzornega sveta, ki predstavljajo interese delničarjev. Pred glasovanjem je predsedujoči skupščino informiral, da je svet delavcev na svoji seji za predstavnika delavcev v nadzornem svetu imenoval Bogota Bajca in Pavla Sedlarja. Tik pred samim glasovanjem o predlogu uprave in nadzornega sveta pa je delničar Triglav Steber I postavil nasprotni predlog in predlagal, da se kot predstavnik poslovno investicijskih družb v nadzorni svet namesto Gorazda Trčka izvoli Uroš Bole. V skladu z zakonom in pravilnikom je nato skupščina opravila glasovanje najprej o nasprotnem predlogu in ga potrdila. Za predstavnike interesov delničarjev so bili v nadzorni svet tako izvoljeni dr. Marko Hočevar (mali delničarji), Peter Sušnik (KAD, SOD) in Uroš Bole (poslovno investicijske družbe). Pod zadnjo, četrto točko dnevnega reda pa je skupščina odločala o imenovanju revizorja za poslovno leto 2005 in potrdila predlog nadzornega sveta, da se za pooblaščeno revizorsko hišo v podjetju ponovno imenuje Renoma, d.o.o., Ljubljana. Ugotovimo torej lahko, da letošnja seja skupščine ni bila predvidljiva, kot je bila bolj ali manj v preteklih letih, če jo ni popestril kakšen izmed malih delničarjev pod točko razno. S potekom seje pa posamezni mali delničarji niso bili zadovoljni tudi letos. Eden izmed njih je tako napovedal vložitev izpodbojnih tožb zoper vse sklepe skupščine. Tožba po naših informacijah še ni bila vložena, vodstvo skupščine pa je prepričano, da tudi ni utemeljena. Andrej Naglič FIRMA THUMMEL NAJSTAREJŠI KUPEC LIPBLED nirma THUMMEL iz Švice je že 38 let gii' I kupec opažnih plošč LIP Bled. V tem času deluje pri firmi Thummel že četrta ff ® generacija lastnikov in zaposlenih družinskih tL članov. Ustanovljena je bila leta 1959. Za to priložnost nam je kupec naredil kratek ji M povzetek sodelovanja, ki ga v kratkem povzemamo v tem članku. Leta 1965 je pričel z nakupi masivnih plošč preko Condecte in Mayerja, leta 1967 pa z nakupi naših plošč preko Slovenijalesa. Od leta 1970 je pričel z direktnimi nakupi plošč pri Lipbled. Cyrill Thummel je od svojega očeta Carla prevzel firmo v letu 1964. Po zgodnji smrti očeta je g. Cyrill skupaj s svojo sestro prevzel vodenje firme vse do leta 1999, ko je vodenje prevzel sin Lucas. V tem dolgem obdobju so bile na trgu različne situacije od visoke gradbene konjukture, recesije, padcev in skokov cen, močnih neurij in orkanov, ko je bilo lesa preveč, pomankanje lesa, preveč in premalo kapacitet plošč, itd. Firma Thummel AG je majhna delniška družba s približno 7 zaposlenimi delavci. Delujejo v glavnem na področju Basla in severozahodne Švice. Glavni njihovi kupci so gradbene firme , pa tudi manjše obrtne delavnice, razna industrijska podjetja in maloprodaja. Najstarejšo povezavo IZ PROFITIH 'Eft lil v W z dobaviteljem negujejo prav z nami. Namerno je uporabil besedo negujejo, ker so mu dobre povezave z dobavitelji prav tako pomembne kot povezave s kupci. Tako dolgo trajajoče sodelovanje prinaša več velikodušnosti, razumevanja, medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Za ljudi, ki sodelujejo, je dobro, če se med seboj tudi poznajo. Srečevati se morajo tako za poslovno mizo, kot tudi občasno neformalno na drugem mestu, kjer se lahko nasmejejo in spijejo kozarček. V poslu so torej važni ljudje, ki se med seboj ujamejo in dajo poslu pravo vsebino. Zelo rad se spominja ljudi, s katerimi je smel sodelovati. Omenil je naslednje zaposlene iz Lipbled, s katerimi je sodeloval: g. Korošec, ga. Darinka Prevc in g. Kržišnik, ki je prodajal plošče kmalu na začetku sodelovanja. Nato g. Sedlar, ki je reševal reklamacije, g. Mežan.Kasneje je sodeloval z g. Pavlušo, Bajtom, Kastelicem, Repetom, Erčuljem in nazadnje z dvema prijaznima in ustrežljivima damama ga. Frelih in Švab. Zahvaljuje se vsem tem ljudem, da se je sodelovanje obdržalo do danes. Spominja se raznih poslovnih pogovorov, ki jih nekaj navajam: - Leta 1968 je imel težave s posrednikom plošč Lipbled, zato je nameraval usmeriti nakup v Avstrijo - Januar 1970 - Lipbled je izkazal interes za večjo prodajo na švicarskem trgu, zato se je pričelo direktno sodelovanje. Proizvodnja LIP Bled plošč je bila približno 300.000 m2. Kupovali so dva vagona plošč mesečno, težave so bile s proizvodnjo dolžine 2.5 m, ker ni bilo ustrezno dolgih hlodov - Julij 1979 - podaljševanje dobavnih rokov - Julij 1983 - velike zaloge nekurantne zaloge 1.5 m - 18.000 m2 in 8.000 m2 dolžine 1 m - Julij 1989 - cena 24,00 CH Fr/m2. - Oktober 1994 - iz vagonov prehod na prevoz s kamioni - September 1997 - 50 let Lipbled - g. Cyrill Thummel je imel govor kot najstarejši kupec - September 2000 - Lipbled mu zaupa službeni avto za ogled celovškega sejma To je nekaj detajlov iz njegovih zapiskov, evidenco ima še bolj podrobno, koliko delavcev v proizvodnji je bilo odsotnih zaradi bolezni, kakšne dolžine hlodov imamo itd. Še danes bi želel biti s takimi podatki na tekočem, zato je predlagal, da bi kupci prejemali naše glasilo. Z lipovimi prodajalci je uspel vedno vse nastale probleme ustrezno rešiti. Poskušal je sodelovati z najmanj 20 proizvajalci iz raznih držav, kjer pa sodelovanje ni bilo tako vzorno in nekaterih danes ni več. Veseli se našega skoraj 40 letnega jubilejnega sodelovanja in verjame, da bo trajalo še naprej. V letu 2007, ko bo naše podjetje slavilo 60 let obstoja, bo sodelovanje s firmo Thummel obeležilo okroglo obletnico. Na pobudo predsednika uprave g. Burja smo firmi Thummel od julija 2005 naprej pričeli odobravati na obstoječe prodajne pogoje dodatni 1% rabat za dolgoletno zvestobo Lipbled - u. Anica Švab KUPER Zgodbe o ekspertizah in kompetencah v lesni industriji Firma KUPER (Heinrich Kuper GmbH & Co. KG - Rietberg, Nemčija) je vsem, ki se ukvarjajo s krojenjem in sestavo furnirja, že leta dobro poznan pojem. Vendar pa danes tudi recimo bolje obveščene poznavalce preseneti z obsegom in vsebino svoje ponudbe na področju predelave lesa in lesnih tvoriv ter v zadnjem času tudi plastičnih materialov. Pedigre firme sega v daljnje leto 1932, ko je H. Kuper v mestecu Rietberg (vzhodna Westfalija) ustanovil trgovsko podjetje za različne lesnopredelovalne stroje, rezila, orodje in okovje. Po drugi svetovni vojni je postalo področje Nordrhein - Westfalija center takratne evropske pohištvene industrije in firma je zaplula v mednarodne vode ter v zgodnjih petdesetih letih 20. stoletja pridobila prve ekspertize na področju lesnopredelovalnih strojev in naprav. Na posebno željo kupcev je v času razcveta razvila in pričela z izdelavo zdaj že skoraj pozabljenih strojev za klasično spajanje furnirja s papirnim trakom. Prvo od prelomnic gotovo predstavlja ustanovitev tovarne v Rietbergu leta 1952, kjer so na podlagi naraščajočih kvalitetnih zahtev leta 1963 razvili in patentno zaščitili povsem novo generacijo strojev za (cik-cak) spajanje furnirja z nitko ter s tem povzročili zelo odmevno in pomembno revolucijo v tem segmentu finalne proizvodnje. Druge relevantne prelomnice so še odprtje poslovalnice v Freiburgu (Baden-Württemberg) leta 1958 ter ustanovitev poslovno-servisnih centrov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v mestih Berlin, Gera (Thüringen), Poznan (Poljska) in Moskva (Rusija). Posebej moramo omeniti še leto 1972, ko se je v Rietbergu pričelo poslovanje z rabljenimi stroji drugih, predvsem nemških proizvajalcev. Danes ponudba firme KUPER presega industrijske stroje in naprave iz lastne ali proizvodnje drugih priznanih nemških proizvajalcev, in sicer s kompletnim servisom od svetovanja in projektiranja tehnologij ter financiranja investicij in šolanja osebja do kvalificiranega (štiriindvajseturnega) servisa in vzdrževanja. KUPER je torej pomemben in kompetenten partner večjim in tudi manjšim podjetjem, ki s tem, da dobijo vse rešitve iz ene roke, prihranijo tako pri stroških kot pri času. S svojim tesnim strokovnim in poslovnim sodelovanjem z vodilnimi nemškimi proizvajalci (kot HOMAG, MARTIN, KRAFT, HEESEMANN, ALTENDORF, WEIMA idr.) je postavil povsem nova merila pri zadovoljevanju tako splošnih, tudi aktualnih okoljevarstvenih zahtev kot povsem specifičnih potreb kupcev. U. Baumhus, vodja večjih industrijskih tehnoloških projektov, se lahko pohvali z več kot 20 različnimi mednarodnimi referencami. Na področju vratarske industrije so v zadnjem času morda najbolj znane firme MOSEL in BORNE (Trier), GÜSTROWER TÜRENWERKE (Güstrow) in LEBO (Bocholt) v Nemčiji ter nenazadnje tudi LESNA (Slovenj Gradec) v Sloveniji. KUPER je svoje kompetence v panogi strateško deklariral in jih taktično uresničuje po (pri)znanem kupcu orientiranem partnerskem programu desetih točk: • neodvisno ekspertno in kompetentno svetovanje svojim strankam pred nakupom; • zagotavljanje nemotenih proizvodnih in poslovnih procesov s projektiranjem na podlagi večletnih izkušenj; • ponujanje zanesljivih finančnih rešitev kot obročno odplačevanje, leasing in najem; • kompleten izbor različnih strojev in naprav vodilnih proizvajalcev za različne namene; ■ ponudbe rabljenih strojev, individualno obnovljenih in z garancijo; ■ zagotavljanje ustreznega servisiranja, od montaže do rednih vzdrževanj in izrednih popravil; ■ dopolnjevanje obstoječih strojev in naprav z zadnjimi tehnološkimi inovacijami, vključno z ustreznim šolanjem; • zagotavljanje poslovne zanesljivosti in dokazovanje strokovne vestnosti na podlagi referenc iz večdesetletne tradicije; ■ približevanje kupcem s svojimi poslovno-servisnimi centri v Nemčiji in v tujini ter ■ osredotočenje na inovativni razvoj pri obvladovanju furnirja od krojenja do sestave kot rdeče niti svojega poslanstva. S takim partnerskim programom se je KUPER od 2. do 6. 5. 2005 v sicer zelo slabi gospodarski situaciji s precejšnim optimizmom predstavil na letošnjem bienalnem (še vedno svetovno daleč najpomembnejšem) sejmu lesnopredelovalnih strojev in naprav LIGNA 2005 v Hannovru. Na relativno obsežnem (in dragem) razstavnem prostoru (kar 630 m2) je predstavil širok spekter svoje ponudbe strojev za obdelavo masivnega lesa in predelavo furnirja ter tehnologije embaliranja (v folijo). Po internem poročilu lahko povzamemo nekatere poudarke: • stroj za vzdolžno sestavo furnirja FL/ INNOVATION se je predstavil z izboljšano napravo za nanos lepila, ki zagotavlja večjo točnost in kakovost spojev; © mm KUPER stroj FL/ RAPID, ki je osnovni model za vzdolžno sestavo furnirja z lepljenjem, je opremljen z napravo, ki omogoča strojno spajanje od 4 do 9 mm širokih intarzijskih pasov furnirja, kar je bilo do sedaj izvedljivo le ročno (z veliko vloženega znanja in dela); stroj FL / FINELINER je bil razvit za vzdolžno sestavo krajših, do 350 mm dolgih pasov furnirja (za avtomobilsko industrijo); stroja za visoko kapacitativno prečno spajanje furnirja ACR-SUPERQUICK in ACR-SPEEDSTAR (ki je bil v ZDA nagrajen s priznanim CHALLENGERS AWARD za inovacije in tehnologijo) sta bila razstavljena z nekaterimi izboljšanimi detajli; avtomatski skobeljni stroj SWT 23 - LINIE je z novim hitrovpenjalnim sistemom in avtomatskim nastavljanjem skobeljnih glav vzbudil veliko zanimanja predvsem pri obiskovalcih iz tujine; stroj KFE-CONTIFOIL je predstavljal svetovno novost v tehniki embaliranja, saj gre za prvi stroj, ki omogoča nemoteno menjavo folije med obratovanjem, torej brez zastoja linije. Tako kot med vsako sejemsko prireditvijo LIGNAje KUPER tudi letos organiziral t.i. shuttle service, to je redno avtobusno povezavo Hannover - Rietberg, kjer so si obiskovalci lahko ogledali obrat za obnovo in predelavo rabljenih strojev ter impozantno zalogo prek 3.000 strojev. Te KUPER ponuja v treh variantah, in sicer: ■ stroji na zalogi, pripravljeni za takojšnjo odpremo in ki niso bili nikoli uporabljeni; • preverjeni in pripravljeni stroji, ki jih KUPER preizkusi in primerno obnovi (npr. z zamenjavo defektnih delov) ter po potrebi opremi z ustreznimi varnostnimi napravami ter ■ generalno obnovljeni stroji, ki jih KUPER povsem razstavi in zamenja glavne dele, obnovi pnevmatske in električne naprave ter jih po potrebi predela po specifičnih zahtevah kupca in opremi z ustreznimi varnostnimi napravami, na novo pobarva ter za vse skupaj da polletno garancijo. S tem KUPER ponuja enkratno široko paleto prvorazrednih strojev iz druge roke, ki je izjemno privlačna za kupce predvsem iz vzhodne Evrope, Rusije in Azije ter vedno več tudi iz t.i. stare Evrope. Deleži prometa in absolutne številke prodaje dokazujejo, da ne ostaja samo pri ponudbah. Firma KUPER, ki jo na našem področju zastopa podjetje LESNINA inženiring d.d. iz Ljubljane, torej v marsičem na povsem specifičen način obvladuje trg v recimo veliko zadovoljstvo predvsem novih kupcev ter dela precej sivih las nekaterim klasičnim konkurentom. Da pa pri tem ostaja realist, dokazuje precej prosto prevedena izjava dveh vodilnih (N. Laumeier in F. Peine) po letošnjem sejmu LIGNA 2005: »Pravzaprav smo letos računali na več obiskovalcev. Vsekakor pa smo kar zadovoljni s kvaliteto pogovorov na sejmu in s perspektivami, ki smo jih lahko izluščili iz njih. Najbolj skrb vzbujajoča pa nam še naprej ostaja nezadovoljiva konjunkturna situacija doma.« To pa je že tema za analize in prognoze vseh evropskih (torej tudi slovenskih) gospodarskih strategov in politikov, saj kar se je danes dopoldan zgodilo v Nemčiji, se bo že danes popoldan zgodilo tudi pri nas in drugje v Evropi (za razliko spred dvajsetih let, ko sta bila ta termina še včeraj in jutri). Ker pa poznamo izohipse, na katerih delujejo strategi, in tempo, ki si ga dovoljuje politika, bomo morali najprej ukrepati tam, kjer se s problemi soočamo in za vse napake tako ali drugače tudi plačujemo, in to takoj. Seveda gre tu za izziv nekaterim drugim kvalificiranim avtorjem oziroma za neke druge strokovne tekste, ki morda v nekaj prirejeni verziji nikakor ne bi smeli obiti te naše revije. To so zgodbe o ekspertizah in kompetencah v slovenski lesni industriji, ki bodo (zapisane in nezapisane) gotovo nosile drugačne naslove, če bomo vse skupaj zamudili ali zgrešili. Stojan Ulčar VINKO ČUDEN, DOLGOLETNI SODELAVEC, SEDAJ UPOKOJENEC LIPBLED Vinko Čuden je naš upokojenec, na LIP-u spoštovan kot strokovnjak, med Bohinjci pa priljubljen, še vedno dela pri društvu upokojencev. Gospod Vinko, kdaj in kje ste se rodili? Kako ste preživljali otroška in mladostna leta? Rodil sem se leta 1934. Otroška leta sem preživel na Koprivniku v Bohinju. Osnovno šolo sem začel obiskovati z enajstimi leti, kajti šola je bila med nemško okupacijo zaprta. Proti koncu vojne smo imeli partizansko šolo, učilo pa nas je dekle, ki je imelo veselje do poučevanja. Po osvoboditvi sem v letu dni uspešno naredil kar štiri razrede osnovne šole, šolanje pa nadaljeval v Bohinjski Bistrici, kjer je bila v tem času ustanovljena nižja gimnazija. S kar nekaj težavami sem nižjo gimnazijo uspešno zaključil, nato pa se letal 949 vpisal na lesarski oddelek Srednje tehnične šole v Ljubljani. Po zaključku srednje lesne šole sem želel šolanje nadaljevati ter postati pilot, vendar mi mama za to ni dala dovoljenja. Gradnja nove žage v Boh. Bistrici, 1952 Kdaj ste se zaposlili, kakšna dela ste opravljali? Najprej sem se zaposlil pri Gradisu na Jesenicah, po odsluženju vojaškega roka pa sem leta 1956 prišel v LIP Bled in ostal do konca, vse do upokojitve leta 1990. Moja prva služba je bila na LIO Jesenice kot lesni manipulant. Težko si je danes predstavljati, kako smo vse deske, ki smo jih odpremili z vagonom, vozili skozi Jesenice še s starimi vozmi s konjsko vprego in potem ročno nakladali na vagone. Po nekaj mesecih sem dobil mesto žagovodje v LIO »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici, kjer sem nato opravljal tudi druga dela: priprava materiala za zabojarno, sušilničar, vodja sredic in sušilnice, mojster v zabojarni, planer in vodja zabojarne. Vodjo zabojarne omenjam zato, ker se je iz proizvodnje zabojev razvila proizvodnja opažnih plošč. Kar osem let sem bil vodja opažnih plošč, kjer se sodeloval pri pripravi prve opažne plošče. Začetek proizvodnje opažnih plošč je bil popolnoma obrtniški, brez tehnoloških in ostalih razvojnih projektov. Učili smo se iz lastnih izkušenj ter iz dneva v dan izboljševali tehnologijo. Podjetje takrat še ni imelo inženirjev. V Bohinju smo bili štirje tehniki, le dva sva se ukvarjala s problematiko opažnih plošč. Na srečo smo imeli nekaj dobrih mizarjev, izučenih še po starem načinu. Bili so mladi in ambiciozni. Iz mizarske delavnice smo jih prestavili v oddelek opažnih plošč za skupinovodje. Z njimi smo rešili veliko problemov. Tukaj ne smemo pozabiti mehanične delavnice, ki je reševala probleme pri strojih. Kasneje smo se kadrovsko ojačali, prihajali so prvi inženirji, vse več je bilo tehnikov. Razvili smo študij dela, tehnološko skupino, z normirci smo organizirali močno kontrolno službo, pa tudi izkušnje so bile vsak dan večje. Na področju opažnih služb sva veliko sodelovala z g. Francetom Bajtom, ki je kasneje postal generalni direktor Lipbled. Skupaj sva ob delu zaključila višjo lesnoindustrijsko šolo. Prevzel sem službo priprave dela, nato vodja tehnološke priprave dela, za tem pa direktor tovarne v Bohinju. Ko so se mi začeli pojavljati problemi z vidom, sem službo nadaljeval v razvoju Lipbled kot tehnolog, ko sem se konec leta 1990 tudi upokojil. Poleg rednega dela sem aktivno deloval tudi v družbenem življenju podjetja in Bohinja. Bil sem predsednik delavskega sveta tovarne Bohinj, predsednik centralnega delavskega sveta, občinski odbornik, predsednik zdravstvene skupnosti Radovljica.... Kateri je vaš glavni uspeh v življenju? Kdaj ste imeli slabe trenutke, kako ste se reševali iz zadrege? Delo, ki sem ga vložil v razvoj in proizvodnjo opažnih plošč si štejem za glavni uspeh v mojem življenju. Imel pa sem tudi nekaj težkih trenutkov in neuspehov. Pomanjkanje materialov, reklamacije, okvare strojev, vse to so bili težki trenutki. Bilo pa je tudi veliko zadovoljstva, predvsem takrat, ko je proizvodnja normalno delala. Za ta poklic bi se odločil še enkrat, saj je poklic lesarja lep; mogoče pa bi bil tudi gozdar, saj sem bil rojen med gozdovi. Kakšni so bili odnosi med delavci? Odnosi so bili vedno prijateljski, drugače kot danes. Veliko problemov smo reševali na bolj tovariški način. Kako gledate na današnji čas, na čas velikih sprememb? Danes me moti predvsem to, da tako masovno zapirajo lesna in druga podjetja. Mislim, da nekaj ni v redu. Velikokrat premišljujem, kaj bi bilo z »Bohinjem«, če bi prišlo do ukinitve. Zelo rad slišim, da se opažne plošče dobro proizvajajo in prodajajo. Ko ste odšli v zasluženi pokoj, ste se lotili vsemogočih opravil doma in na Uskovnici? Kaj počnete? Sedaj že petnajsto leto uživam pokoj. Dela mi ne zmanjka. Ukvarjam se z društvom upokojencev, saj sem bil kar deset let predsednik društva, sedaj pa organiziram izlete, pohodništvo. Imam hišo v Bohinjski Bistrici, manjšo kajžo na Uskovnici, kjer z ženo preživiva najlepše urice. In če delo vidiš, ti ga tudi ne zmanjka. Še vedno pa se večkrat spomnim službe in tovarišev, s katerimi smo skupaj delali. Zato se bom z veseljem udeležil srečanja LIPovcev 3. septembra v Bohinju. Gospod Vinko, hvala za pogovor, srečno in veliko zdravja v prihodnje! Ciril Kraigher TELESNA TEŽA IN ZDRAVJE Danes bomo bolj lahkotno usmerjeni, pač primerno tej „pasji vročini". Upam, da ste se nekateri že malo odpočili, nekatere to obdobje počitka še čaka, vsem pa želim, da resnično uživate v tistem, kar radi počnete. Domislila sem si, da bi spregovorili malo o telesni teži. Zdajle je pač pasja vročina, pa čas kopalk, pa je zagrenjenost takoj tu... Ženske oblečemo kopalke in... Malo so premajhne, malo preveč „gleda ven", ne počutimo se dobro, pa nas je sram obleči jih. Misel ob tem je: „ Ja, malo moram shujšati." O težavah s telesno težo obstaja veliko informacij in napotkov, večinoma je vzrok za hujšanje kakšna bolezen kot sta npr. previsok krvni tlak, holesterol, sladkorna bolezen. Najtežje je zbrati pogum in voljo za izvajanje diete in motivacijo, da bi živeli po novem, spremenjenem načinu prehranjevanja. Ne bom govorila o tehničnih napotkih, ker jih je povsod dovolj, ampak da nekaterim, ki se morajo ali hočejo bojevati s kilogrami, vlijem malo volje in poguma. Tukaj je moja lastna zgodba: Pred tremi leti sem tehtala 80 „zavidljivih" kilogramov pri mojih 167 cm (danes jih imam 66-68 kg), potem pa sem se odločila, da je to več kot preveč in da me preveč boli hrbtenica, da bi še nosila to težo. Tolažila sem se, da je to pač poporodna teža, da sem mamica že dvakrat in podobno...Ne bi omenjala sopihanja v hribih, ki jih nadvse obožujem, z dodatnim „nahrbtnikom" telesne mase. Saj veste, ko hodiš navkreber, čutiš čisto vsak dekagram v nahrbtniku in razmišljaš ali je bilo res potrebno, da si dodal še eno jabolko, pa eno žemljo...Kaj šele, če nosiš še dodatno lastno telesno težo?! No, tako sem tuhtala pol leta, potem pa... Odšla sem k zdravnici, ki se s tem specalizirano ukvarja, bila sem po strogim nadzorom. A veste, kaj to pomeni? Vsak teden tehtanje pri njej, „nadiranje", če ni šlo dol, kot bi moralo in nova, ponavadi še strožja dieta. Eden teden ni šlo nikamor. Ampak res nikamor. Ješ, kot je napisano, vsak dan hodiš najmanj eno uro, telovadiš in stradaš ter se smiliš sam sebi. Potem pa se je malo premaknilo in tako vse do enega meseca, ko je nastopila kriza. Čisto prava kriza. Druge gledaš, kako jedo piščančka, pa pečen krompirček, pecivo...Misliš si, le zakaj mi je tega treba?! Vseeno pa te rezultati opogumijo (saj sem vztrajal do sedaj in poglej, nekaj mi je že uspelo) in „ukradeš" košček krompirčka. Pa si zadovljen in ponosen nase, da si vseeno premagal krizo. Bistveno je, da takrat, ko imate krizo, pogledate tiste slikice sebe pred dieto in slikico tistega dekleta, kakršni bi radi bili! Spomnite se, da boste presneto ponosni nase, ko boste oblekli obleko, ki jo niste že 5 ali 10 let. Spomnite se nato, da vas ne bo bolela hrbtenica, da ne bo potrebno jemati tablet za zmanjševanje krvnega tlaka ali holesterola, da se lahko obranite raznih bolezni! Pod strokovnim nadzorom se torej shujšala 7 kg, potem pa se mi je nekoliko neumno zazdelo, da bi me nekdo stalno priganjal, pa sem sli nekoliko prilagodila prehrano. Opustila sem precej mesa, nadomestila sem ga z ribami in občasnimi mesnimi pojedinami, opustila sem suhe mesnine, konzerve in se veliko bolj aktivno pričela ukvarjati s hojo. Nabavila sem si še psa, zato, da ne bi imela izgovorov, da ne morem ven, ker sem preutrujena in podobno...Telesno gibanje, vsaj hoja, te navda s posebnim občutkom sproščenosti, lahko razmišljaš o dnevu, ki se ti je zgodil, o stvareh, ki bi jih rad počel in ciljih, ki si jih boš zadal! Pridobiš si veliko kondicije, ki te ohranja pred vsakodnevnim stresi na delu in doma. Brez odrekanj, samo s spremenjenim in prilagojenim načinom prehranjevanja sem izgubila še nekaj kilogramov. Zavedam se, da nimam idealne teže, vendar se počutim dobro in zadovoljno, predvsem pa sem se spremenila tudi osebnostno. Sem zadovoljen človek, pozitivno gledam na vsa dogajanja okrog sebe in s svojo energijo pomagam ljudem, ki so na smrt bolni, oboleli, invalidni ali ljudem, ki so v stiski. Naj vam zgodba vlije poguma in voljo, da se vedno borite zase in za svoje želje, da se imate končno radi. Sprejeti se moramo takšne kot smo in biti ponosni nase! Za konec, da bo malo bolj strokovno, pa vam izdam en svoj recept za vroče poletne dni. Mislim, da je dovolj zanimiv za celo družino in tudi za tiste, ki so na dieti, opustijo naj le sir in maslo. Svetujem pa, da ga bolniki pred pripravo pokažejo zdravniku in se posvetujejo z njim. Do naslednjič se lepo imejte, pa dober tek! Simona Ažman ZELENJAVNA ZLOŽENKA PROTESTNO OPOZORILO VLADI Več kot tisoč udeležencev - sindikalnih aktivistov iz vseh sindikalnih central (razen Solidarnosti, ki je imela shod za politično motiviranega) in številnih samostojnih sindikatov dejavnosti je 16. junija dodobra zdramilo javno prizorišče, predvsem politično. Vlada ni pričakovala tako hitrega in odločnega »ne« njenim nameram glede javnega zdravstva in zdravstvenega zavarovanja. Tokrat je prevladalo prepričanje, da moramo sindikati nastopiti skupaj že ob sami napovedi protestnega shoda na skupni tiskovni konferenci in na samem shodu. Nikakršnih težav ni bilo, da smo se napovedanega dne zbrali na skupnem prizorišču s skupno izjavo, v kateri smo izrazili zaskrbljenost, bojazni in zahteve. Zaznati je bilo vzdušje sindikalne enotnosti, kljub nekaterim pomanjkljivostim v samem scenariju povorke. Izkazana je bila velika pripravljenost sindikalnih aktivistov, da so del javnega političnega dogajanja, ko gre za interes kot sta zdravje in zdravstveno varstvo. Številni so izrazili odobravanje, da sindikati ukrepamo opozorilno, še preden bi se soočili z gotovimi dejstvi. Spremenjeno taktiko je zaznal tudi minister Bručan, ko je ob sprejetju delegacije dejal, da je protest »preuranjen«, saj se o težjih vsebinah še nismo začeli pogajati. Nadaljevanje dialoga na Ekonomsko socialnem svetu in v delovni skupini za izravnalne sheme med zavarovalnicami prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je pokazalo, da je imel opozorilni shod velik pomen. Vidnih poskusov, da bi se pri obravnavi sprememb zakona obšli sindikati, ni bilo. Mnenja in stališča sindikatov so dobila pomembno mesto v razmišljanju vladne ekipe. Potrebujemo: 1 zavitek vlečenega testa (vešče gospodinje naj ga pripravijo same) 1 čebulo 5 strokov česna olivno olje vodo za zalivanje 2 kokošji jušni kocki 3 žlice vegete malo popra sir (10 - 15 dag sira z malo maščobe) 1 malo glavico zelja 5 velikih korenjev 2 bučki Popražimo čebulo in česen, vso zelenjavo naribamo. Stresemo v ponev in dušimo. Dodamo jušni kocki in poper ter vodo po potrebi. Na koncu dodamo še vegeto. Pripravimo manjšo ponev, najbolj primerna je za lasagne, namažemo jo z maslom in obložimo z dvema plastema testa. Naložimo zelenjavno zmes in dodamo sir. Dodamo novo plast testa in zmes ter sir, ter to ponavljamo do vrha. Zaključimo s plastjo testa. Na testo narežemo približno 6 dag masla in damo v vročo pečico na 150 stopinj (ventilatorska pečica). Pečemo 20 minut, potem pokrijemo z aluminijasto folijo in pečemo še eno uro. Zraven tekne skleda endivije z rdečim radičem! Dejstvo pa je, da glavnina zdravstvene problematike čaka na jesen, ko se bomo ponovno soočili s poskusi zmanjšanja bolniških nadomestil ter drugih pravic, in z izbiro sredstev, da zavarujemo naše interese. Male priprave na večji in odmevnejši protest smo že imeli. Pomembno pa je ohraniti akcijsko enotnost sindikatov, da se navdušenje ne ohladi in treznost ne razide. KS 90 je dala v tem shodu svoj delež v enotnem nastopu,z organizacijo in udeležbo. Shoda so se udeležili člani in članice SGS-KS 90, OSO-KS 90, KS 90-RSSO Ljubljana, Sindikata Lastovka-KS 90, Sindikata zračnega prometa Slovenije - KS 90 in Sindikata vojske, obrambe in zaščite-KS 90. Povzeto po Dialogu PROSTI ČAS, LOKALNA SKUPNOST LIP-ov DAN, BOHINJ, 3. 9. 2005 Prisrčno vas vabimo PROGRAM v soboto, 3. septembra 2005 na LIP-ov DAN na prireditveni prostor "DANICA" V BOHINJSKI BISTRICI vzemite si čas, da se srečamo vsi lipovci - nekdanji in sedanji, se sproščeno družimo, navežemo nove in utrdimo stare vezi, imamo čas za zabavo in športno druženje ŠPORTNO-REKREATIVNI DEL mali nogomet - ob 9.00 uri odbojka - ob 9.00 uri planinski pohod - ob 11.00 uri kolesarski izlet - ob 11.00 uri KULTURNO-ZABAVNI DEL pozdrav udeležencem ob 14.00 uri kulturni program /oktet LIP BLED/ razglasitev športnih rezultatov zabava s plesom od 15.30 do 21.00 ure narodno zabavni ansambel SLOVENSKI ZVOKI Rado MUŽAN s svojimi gledališčniki bohinjski lipovi folkloristi ZA HRANO IN PIJAČO POSKRBLJENO ! AVTOBUSNI VOZNI RED ZA ŠPORTNE AKTIVNOSTI SE INFORMIRAJTE: AVTOBUS ŠT. 1 AVTOBUS ŠT. 2 AVTOBUS ŠT. 3 JEREKA 13.00 KRNICA 12.30 RADOVLJICA - ČEŠNJICA 13.03 ZG. GORJE 12.32 AVT. POSTAJA 12.30 SREDNJA WAS 13.06 SP. GORJE 12.36 RADOVLJICA - STUDOR 13.08 REČICA UP 12.38 ISO SPAN 12.33 STARA FUŽINA 13.13 REČICA 12.40 LESCE- JEZERO 13.16 BLED - JELOVICA 12.45 TULIPAN 12.36 LAŠKI ROVT 13.20 BOHINJSKA BELA 12.50 LESCE- POLJE 13.23 BOHINJSKA BELA - ŽEL. POSTAJA 12.40 KAMNJE 13.25 VOJAŠNICA 12.53 SAVICA 13.27 NOMENJ 13.05 PRIREDITVENI 13.30 LEPENCE 13.15 PROSTOR PRIREDITVENI PROSTOR 13.25 POVRATEK OB 21.00 URI. - MALI NOGOMET - ODBOJKA NA TRAVI - KOLESARJENJE - PLANINSKI POHOD Jani ŽITNIK, tel.: 041/773-895 Andrej POLAJNAR, tel.: 051/316-398 Borut TORKAR, tel.: 051/354-062 Valentina BIJOL, tel.: 031/591-375 ZA KOORDINACIJO VSEH ŠPORTNIH AKTIVNOSTI JE ZADOLŽEN: Zdravko ZALOKAR - GSM: 031 - 677 907 ŠE VEDNO ČAKAMO NA VAŠE PRIJAVNICE! PRIJAVNICA Podpisani.........................stanujoč.............................. Vam sporočam, da se bom udeležil LIPovega dneva 3. septembra 2005. Vstopil bom na avtobusni postaji ( najbližja postaja) Imam lasten prevoz Ustrezno obkroži! Prosimo, da svojo udeležbo na Lipovem dnevu potrdite s prijavnico. Prijavnico pošljite na naslov Lipbled d.d. Rečiška 61, 4260 Bled, ali oddate v tajništvu katerekoli PC ali direkcije. PODČETRTEK - 2005 Razpisujemo proste počitniške kapacitete v garsonjeri v Podčetrtku za obdobje september 2005 - januar 2006 Razpisni roki so naslednji: ___________sob_____________________________sob sob sob. sob september 3. 4 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11 12 13. 14 15 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28 29. 30. oktober 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. november 9. 30. 31. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 6. 27. 28 29 30. 1. 2. december 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. Januar 2006 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. PRIJAVE pošljite do 1. septembra 2005 na naslov splošnega sektorja direkcije LIP Bled. V primeru, da kapacitete ne bodo v celoti zasedene, bomo poskušali prijave strniti v celoto, preostale proste kapacitete pa ponuditi zdravilišču Atomske toplice za njihovo uporabo. Cena najema apartmaja je za zaposlene in upokojence Lipbled 5.300 SIT na dan. Cena najema apartmaja za tuje je 6.500 SIT na dan. V ceno je vključen DDV. PRIJAVNICA ZA LETOVANJE V APARTMAJU V PODČETRTKU PRIIMEK IN IME:...., STANUJOČ:..............ROJ. LETO:.......ZAPOSLEN V LIP PC_______________. ©doma:............ Počitniški objekt želim koristiti od_do_____ali od________do_________. Poleg mene bodo letovali še: _ __ PRIIMEK in IME Leto roj. NASLOV ZAPOSLEN v 1. 2. 3. 4. sob sob sob sob. sob september 3. 4 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11 12 13. 14 15 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28 29. 30. oktober 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. november 9. 30. 31. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 6. 27. 28 29 30. 1. 2. december 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. Januar 2006 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. PODPIS: PRIREDITVE BLED sobota 13.avg od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park 10.00 Otroški program: Iskanje skritega zaklada Zgornja terasa Trgovskega centra 21.00 Koncert pianistke Natalije Ostovič Grand hotel Toplice, Jezerski salon nedelja 14.avq od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park 18.00 Promenadni koncert Godbe Gorje pred Kavarno Hotela Park 20.00 Predšmarni večer na Mlinem: Branje v večernem odsevu Blejskega jezera Mlino ponedeljek 15.avg od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park 16.00 Sveta maša Blejski otok torek 16.avq 17.00 Srednjeveški sprejem pri graščaku Blejski qrad četrtek 18.avq 20.30 Veselo po domače: Ansambel Gregorji Trgovski center Bled petek 19.avg od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park od 18.ure dalje Summerbrejk 05 festival - mednarodni open-air festival lomljenih ritmov Mačkovci (pri Savi pod naseljem Mlino) sobotata 20.avg od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park 10.00 Otroški program: Plesna delavnica in nastop Zgornja terasa Trgovskega centra 18.00 Poletni kulturni večeri na Pocarjevi domačiji - Belokranjski večer Pocarjeva domačija v Zg. Radovni nedelja 21 .avg od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park 18.00 Promenadni koncert Godbe Gorje pred Kavarno Hotela Park četrtek 25.avq 20.30 Veselo po domače: Ansambel Nagelj Trgovski center Bled petek 26.avq od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park 16.00 Petkovi popoldnevi v parku: Alpske doline - dolina Vrata Zbor pri Slapu Peričnik sobota 27.avg ves dan Iracionalna poletna hokejska liga Bled 2005 z bogatim spremljajočim programom Športna dvorana od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park 10.00 Otroški program: Gledališče Lutke Zajec; Projekt policija za otroke: Lutkovna predstava 113 Zgornja terasa Trgovskega centra 17.00 Proslava v spomin padlim v NOB Na Revovci v Sp. Gorjah od 18.ure dalje Vrtna veselica ob krajevnem prazniku Gorij Gasilski dom v Podhomu 21.00 Večer na vasi: Turjaška Rozamunda Bodešče nedelja 28.avg ves dan Iracionalna poletna hokejska liga Bled 2005 z bogatim spremljajočim programom Športna dvorana od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park 15.00 Revija pevskih zborov Pokljuška soteska 20.30 Večer na vasi: Turjaška Rozamunda Bodešče petek 2.sep od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park pop. 7. velika nagrada Bleda v klasičnem malem qolfu (4. Grand slam) Mini golf igrišče sobota 3.sep od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park pop. 7. velika nagrada Bleda v klasičnem malem golfu (4. Grand slam) Mini golf igrišče od 10.ure dalje Triatlon Bled 2005 Mala Zaka nedelja 4.sep od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park petek 9.sep od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park sobota 10.sep od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park od 14. ure dalje Vikendova regata popularnih Velika Zaka nedelja 11 .sep od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park 16. -18.sep pop. 6. mednarodni mini golf festival - Bled 2005 Mini golf igrišče 16. -18.sep 100 LET VESLANJA NA BLEDU petek 16.sep od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park sobota 17.sep od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park 10.00 Tek okoli Blejskeqa jezera Zbor: nad Grajskim kopališčem 10.00 - 12.00 Test hoje na 2 km Zbor: nad Grajskim kopališčem ves dan Državno prvenstvo v veslanju Blejsko jezero 19.00 Osrednja slovesnost ob 100 letnici veslanja na Bledu Festivalna dvorana nedelja 18.sep od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park petek 23.sep od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park sobota 24.sep od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park nedelja 25.sep od 10.ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park petek 30.sep 15.00 Petkovi popoldnevi v parku: Tekoče vode -Radovna Zbor v Krnici pri Gorjah PROSTI ČAS, LOKALNA SKUPNOST r PRIREDITVE BOHINJ MORSKI UTRINKI Pod borom sta mir in tišina, v zraku vonj rožmarina. Neutrudno poje škržat. Pa grem tisto školjko iskat za dolge zimske dni, da bom poslušala, kako morje valovi, kako galeba glas kriči, kako se dete veseli in mamo kliče. Pa grem takšno školjko iskat preden dan utone v noč, ko si rečem: ob letu osorej nasvidenje obala. Našla sem školjko spominov, ta bo večno obstala. Januša Dežman SEPTEMBER lipbled. datum in ura kraj naziv prireditve organizator 18.9.2005 Ukanc Kravji bal TD BOHINJ Tel.: 04/5746 010 AVGUST datum in ura kraj naziv prireditve Organizator 15.8. 2005 ob 20.00 Cerkev Marijinega Vnebovzetja na Bitnjah Koncert zbora Sv. Nikolaja Mešani pevski zbor sv. Nikolaja 17.8.2005 Ob mraku Paviljon Max Zakster Festival Kanal 2005 LTO BOHINJ, TD Bohinj, ALPIK 041 435 555 18.8.2005 Cerkev Sv. Martina v Srednji vasi Glasbeno poletje Bohinj -Marko Fink, basbariton Nataša Valant, klavir (Slovenija) Didakta Radovljica 19.8.2005 Ob mraku Mrcina ranč v Studorju Diavečer In memoriam Tine Mihelič Predavanje: Igor Razinger: Kanjoni JV Amerike Mrcina ranč Gsm: 041 790 297 25.8.2005 Cerkev Sv. Martina v Srednji vasi Glasbeno poletje Bohinj -Trobilni ansambel Slovenske Filharmonije Didakta Radovljica 26.8.2005 Mrcina ranč v Studorju Diavečer In memoriam Tine Mihelič Predavanje: Davo Krničar: Vrhovi celin Mrcina ranč Gsm: 041 790 297 27.8.2005 Ribčev Laz Triatlon jeklenih Triatlon klub Bohinj 041 589 853 Medvešček Karel KADRI IN IZOBRAŽEVANJE KADROVSKE SPREMEMBE V JUNIJU IN JULIJU Program opažnih plošč prišli : Konavec Dragoslav, Horvat Vijola, Černelč Silvo, Beznik Rajko, Zgonec Alojzij, Stare Tomaž, Žnidar Martina, Medja Mateja, Čajič Marko, Polak Boštjan odšli : Golič Mihael upokojili : Stare Franc, Mlekuš Marija Program pohištvo prišli : Štros Bojan odšli : Marčič Brane, Gartner Anica, Polak Boštjan upokojili: Arh Milka Program notranja vrata prišli : Gartner Anica odšli : Žumer Tomaž upokojili: Kušer Štefan STANJE ZAPOSLENIH JUNIJ JULIJ PC opažne plošče 286 284 PC masivno pohištvo 85 82 PC notranja vrata 245 245 Maloprodaja&inženiring 25 25 Direkcija 31 31 LIP BLED 672 667 Geslo iz nagradne križanke, izrezano in prilepljeno na dopisnico, pošljite na naslov : LIP Bled, Rečiška 61/a, Bled (za Novo Glasilo ) do ponedeljka, 22. avgusta 2005. Nagrade so : 1. vikend v Vratih , 2. majica, 3. kapa. Pravilna rešitev gesla iz nagradne križanke 20. številke Novega Glasila : LIPOV DAN, CAMPING DANICA Izžrebani so bili : 1. nagrada - BOŽENA JAN - KOBLAR iz Jesenic, 2. nagrada JANEZ ŠLIBAR iz Radovljice, 3. nagrada - ANA METERC z Bleda. Čestitamo !