http://www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si
tednik
991
ČETRTEK, 24. JANUAR 2013 / ŠTEVILKA 991, LETO XIX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA:^^EU^|J||)|
PIZZERE
NAPA
tel.: 05/6415140
1'789612ll440671
srnobil
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2
tei.st. 040410743______hartM*	PRODAJALEC
gf Atelje usnja JUDIT
Koprska 26
05/ 641 5145
Drevored l.maja 4.c 05/ 64175 36
a"
Ne za politiko, za kruh gre!
Več kot 120 tisoč brezposelnih je gotovo problem za državo, ki šteje slaba 2 milijona duš, blizu 100.000 stavkajočih zgolj v javni upravi pa sporoča, da niso zadovoljni z življenjem, ki ga živijo in vrednotenjem njihovega dela. Ampak, to je le vrh ledene gore.
(Mefj Če bi se stavkajočim javnim delavcem včeraj pridružili nezaposleni, upokojenci z manj kot 600 evrov penzije in delavci, ki včasih ne dobijo niti toliko, potem bi morali zapisati, da je štrajkala skoraj četrtina državljanov Slovenije.
Bi bilo to dovolj resno opozorilo, da nekaj v tej državi in morda tudi v svetu, ne funkcionira več?
Vem, najprej se bodo oglasili statistiki in mi sporočili, da močno pretiravam, saj so izračunali, da se je minimalna plača v Sloveniji v primerjavi z letom 2011, dvignila za 2,1% na 763 evrov bruto oziroma kakšnih 584 evrov neto. Res je, na žalost, saj ko od takšne plače odštejemo elektriko, vodo, ogrevanje, komunalo, rtv, telefon in morda najemnino za
stanovanje ostane le še za “akcijske” nakupe hrane in konfekcijo z razprodaj. Po uradnih podatkih je konec lanskega leta minimalno plačo prejemalo nekaj več kot 7 odstotkov vseh zaposlenih.
Dobro, boste rekli, saj 93 odstotkov zaposlenih vendarle prejema višjo plačo. Res je, prejemajo jo, toda kakšno? Polovica zaposlenih v Sloveniji namreč zasluži na mesec manj kot 1300 evrov bruto, kar dve tretjini pa prejemata plačo, ki je nižja od povprečne plače, ki v Sloveniji znaša nekaj čez 1600 evrov bruto ali 1000 evrov neto. Ta podatek pravzaprav največ pove o družbi, kjer vsega ena tretjina zaposlenih državljanov prejema plačo, ki je višja od povprečne plače v republiki Sloveniji.
Kako jim to uspe? Kakšne plače imajo, da uspejo v tako malem številu ustvariti takšno povprečje.
Ko se ozrem naokoli poznam bolj malo tistih, ki sodijo v to tretjino pa še tisti, ki so tako srečni, komaj presegajo povprečno plačo. Koliko je torej tistih novonastalih kapitalistov, ki zaslužijo toliko, da dvignejo povprečje tako visoko, da ga ne dosežeta niti dve tretjini zaposlenih v Sloveniji?
Zato, lepo vas prosim, nikar ne politizirajte ljudskega nezadovoljstva, “vstaj” in štrakov. Naj bodo sindikati rdeči ali ne, naj strici iz ozadja delajo ali ne, naj vse niti vleče udba ali ne, dejstvo je, da so plače mizerija.
Ne gre za politiko. Za kruh gre in potico, ki ste jo obljubljali 1991-tega.
WWW.NAKUPI.NET
□ BANKA KOPER
MANDRAC JE LAHKO LEPO DARILO
Še vedno je čas za lepo in praktično darilo vašim najbližnjim. Naročite jih na Mandrač in darilo bodo prejeli vsak četrtek.
Zavrtite 040 211 434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si
Varuhi narave
Ta svet je vse bolj postavljen na glavo.
Nas nihče ne čuva, mi pa naj čuvamo naravo. Nas vlada pritiska, nas tlači in stiska, nihče pa ne vpraša, kako narava to prenaša.
Ko pa nas bodo odrli, nam vrata Zavoda zaprli, takrat se maščevala bo narava in bo tudi padla kakšna glava, ko bodo strele udarile z neba, ko bodo vode pridivjale z gora, ko bo plima do Ljubljane, in pridejo živali neznane, bi Zavod, če bi še obstal, nas vsega hudega obvaroval.
A mi varujemo naravo, in nas ne briga za vsako glavo, ki številke kar naprej vrti, plača pa narava in z njo mi.
SUBFi
Simi! ^vladanja 7
K-.-S—^r-
EL2CS™
EH~
Ifi*
/^vVral-ada:
V lit
• rsssasr,:
Še 9 številk do 1000
Program prireditev je že v delu.
Izjava nekega tedna
Ko sem z direktorico občinske uprave skušal govoriti v svojem materinem jeziku, torej v italijanščini, me sploh ni razumela. Kdor ne zna drugega uradnega jezika nima kaj delati na občini. Sebastjan Morate, občinski svetnik SD marec leta 2007

Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izdane Zoki)
POVEST O DOBRIH UUDEH
Naj mi oprosti Miško Kranjec, da sem si sposodil naslov, ker zares nočem pisati o slabih, lažnivih, koruptivnih, nepoštenih, kradljivih, ampak o zares dobrih, poštenih, prijaznih ljudeh. Pripravljenih na žrtvovanje in samožr-tvovanje, da bi drugim bilo bolje in zato morajo dati svoj osebni doprinos temu cilju. Izbira je samo moja, subjektivna in vsako lahko doda svoje izbrano ime. Od naših bi takoj omenil Tržaški partizanski pevski zbor Finka Tomažiča in vse sodelujoče na njegovih nastopih v zadnjem času - Kombi-natke, rokere, kantautorje, igralce, Iztoka, Mefa, Vlada, Janija, Zorana, Goj-ca, Borisa in oproščam se vsem, ki jih nisem omenil. Kriva je »kratka pamet« in bolezen. Pa vse protestnike, zombije, zarotnike, izdajalce po ulicah in trgih, a tega v Sloveniji ne manjka. Stavkajoče in zaskrbljene, nezaposlene in izgubljene.
Samomor je naredil Aron Švare, star 26 let, dolgoletni bojevnik za svobodo znanja, uporabo in dostopnost do tega znanja vsem, ki jih znanje zanima. Sodišče v Njujorku je za njega zahtevalo 35 let zapora, ker je »odklenil« zaklenjeno znanje v MIT-ovih kabinetih in ga po internetu ponudil na brezplačno uporabo. Potem se je ubil. V svetu, v katerem, vsaj tako je zapisano v vseh dokumentih, svobodno krožijo ideje in znanje. Zdaj je jasno kaj si države, korporacije in podobni mislijo o tem, tudi o ljudeh, ki jih zapirajo v begunska taborišča, begunske centre in podobne institucije tipa koncentracijsko taborišče. To je naš svobodni svet.
Sodišče v Regensburgu je škofa Richarda Viliamsona obsodilo zaradi negiranja holokausta. Zaradi starosti je samo plačal, ni šel v zapor. V zapor za 9 let je sodnica Martina Krainz na Dunaju ekspresno poslala Gotfrieda Kissla, »vodjo arijskih narodov alpsko - dunajske regije«. Zaradi propagiranja nacističnih idej, čeprav ničesar ni konkretno naredil za realizacijo teh svojih idej. Samo zaradi zagovarjanja in propagiranja ideje o novem Reichu. Kje je naše Regensburgško sodišče in kje je naša sodnica Martina Krainz? Vse kar premoremo je KPK in ekipo okrog Gorana Klemenčiča, ki so naredili pravo katarzo v gnojne ture družbe v kateri živimo.
Devetdesetletni Hajretin Karaca, nekdaj bogati turški industrijalec je danes ekološki aktivist, borec za človekove pravice in dobitnik alternativne Nobelove nagrade, kot Sima Samar, afganistanska zdravnica in Gene Sharp, ameriški mirovni aktivist. Karaca je izvedel, da nameravajo na neki planoti posekati tisoč dreves, da bi preverili ali je tam nahališče zlata. Karaco je policija odpeljala v zapor, ampak je prošel ven in začel svojo vojno proti uničenju okolja in narave. Hodi in predava po šolah, piše, ima svojo oddajo na TV in se bori. Sima Samar je ostala brez družine, ko so Rusi osvobajali Av-ganistan. Potem so ga osvobajali Američani, danes tudi Slovenci. V begunstvu se je šolala, končala je medicino, zdravila je po begunskih taboriščih. V eni od prehodnih ameriških afganistanskih vlad je postala ministrica za žensko vprašanje, po enem letu je odnehala in postala predsednica komisje za zaščito človekovih pravic, in nadaljevala delati in zdraviti. Gene Sharp kot mladenič leta 1984 ni hotel v vojno, pa je šel malo v zapor. Potem je napisal knjigo o Mahatmi Gandhiju in nenasilju. Potem je nenasilno nadaljeval vojno proti nasilju. Napisal je več knjig, je ustanovitelj nenasilnega inštituta Albert Einstein.
»Nenasilna revolucije je enostavna: Brez podpore ljudi, nobena vlada ne more obstati.«
Kolumna je novinarska zvrst v kateri je zapisano osebno mnenje avtorja, s katerim se redakcija včasih strinja.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO.
Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Oblast smo si odvzeli sami
Očitno nam je vseeno. Ali smo ugotovili, da oblasti nimamo več in da je zato škoda izgubljati čas za različne javne razprave, ki so same sebo namen, ali pa smo ignoranti do te mere, da bi najraje soodla-čali kar preko televizijskega ali računalniškega ekrana. Udeležbe na javnih obravnavah vse povedo.
Ko naj bi se kresala različna mnenja o dokončanju oziroma dokončni pozidavi izolske obrtne cone pravzaprav razprave ni bilo. Udeležba je bila sramotno slaba, na tehtna vprašanja pa ni imel kdo odgovarjati.
SEveda se ni zgodilo prvič. Še nedavno tega smo bili priče javnim razpravam na katerih ni bilo niti enega občana, z izjemo novinarjev, čeprav je šlo za obravnavo območij, na katerih živi kar lepo število Izolanov. V enem primeru so morali javno obravnavo celo ponoviti a tudi drugič ni bilo nič bolje.
Na tokratni obravnavi je bilo k sreči vsaj nekaj zainteresiranih razpravljalcev, ki so postavili kar nekaj tehtnih vprašanj, a so mnoga žal ostala brez odgovora. Nekatera pojasnila bi lahko nanizal kakšen vidni predstavnik občine, a ga na javno obravnavo ni bilo. To je, po pisanju Primorskih novic, vodila vodja urada za urejanje prostora Vesna Vičič, ki je odgovore obljubila naknadno, potem ko se bosta sestala občinsko in investitorjevo vodstvo. Med pomembno javnostjo pa je bilo opaziti le štiri občinske svetnike iz vrst SD in Desusa. Čez deset let pa bomo spet pisali o tem, kako se je obrtna cona spremenila v stanovanjsko in kakšne probleme imajo nekateri zaradi tega. Ampak vse gre po planu.	ur
0 gradnji plinskih terminalov
V Bruslju so danes na Odboru za Peticije razpravljali o načrtovani gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu na osnovi peticij, ki so jih vložile organizacije Friends of Earth, Greenaction in Alpe Adria Green. Evropsko komisijo pozivajo, da ne sme čakati z ukrepi do realizacije projekta, temveč lahko reagira že sedaj.»
Slovenska poslanka, Mojca Kleva Kekuš je v svojem govoru poudarila, da se kot slovenska državljanka in predvsem kot prebivalka priobalnega območja, na katerem se načrtuje gradnja terminala, počuti odgovorno, da spregovori na današnji seji odbora PETI. Ne le kot evropska poslanka iz Slovenije, temveč v imenu slovenskih in italijanskih prebivalcev, ki bi z uresničitvijo projekta španske družbe Gas Natural živeli v neposredni bližini plinskih terminalov in bili podvrženi številnim tveganjem. Ob tem je opozorila, da prebivalci dotičnega območja še niso imeli možnosti podati svojega mnenja o tveganjih, ki jih prinaša morebitna gradnja plinskega terminala v povezavi z drugimi energetskimi objekti. S tem se je kršilo skupno načelo držav Evropske unije, ki predvideva, da se mnenje prebivalcev v takih primerih mora spoštovati. Zato upa, da se jim bo to možnost vendarle dalo.
Izpostavila je tudi svojo zaskrbljenost nad informacijo predstavnika organizacije Alpe Adria Green o ponarejenem poročilu o vplivih na okolje. Po mnenju evropske poslanke namreč pod vprašanjem ostaja veljavnost ocenjevanja vplivov na okolje (VIA) in onesnaževanja morja ter podcenjevanje geoloških tveganj ter motenj v mednarodnem pomorskem prometu. »Skrbi me mnenje Komisije o dveh ločenih poročilih vplivov na okolje. Prva se nanaša na plinski terminal, druga pa na plinovod, ki se navezuje na italijansko plinsko omrežje. Na ta način, z dvema ločenima ocenama, niso upoštevani skupni vplivi projekta ter so prikazani bistveno manjši vplivi na okolje. Ob koncu so še povedali, da so Župani vseh treh slovenskih priobalnih občin izrazili negativno mnenje do projekta, pridružili pa so se jim tudi kolegi iz Italije in Hrvaške.»
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p.
mob : 041/703-927
Stran za ogrevanje
Občina Izola
Izdani smo podprli stavko
Včerajšnja stavka javnih uslužbencev je v izolski občini potekala razmeroma mirno in brez težav, čeprav so stavkali skoraj vsi javni uslužbenci z izjemo Upravne enote, kjer se niso odločili za skupno organizirano stavko, vsaj sodeč po tem, da so bila vrata uradov odprta. Drugje ni bilo tako.
Zaposleni v javnem sektorju, ki se jim je pridružil tudi del študentov in sindikat Skei, so v z včerajšnjo stavko in protestnimi shodi izrazili zahteve po solidarni družbi, pravni in socialni državi, po pravičnejši razporeditvi bogastva in po tem, da jih oblast posluša. To je bila doslej tretja splošna stavka javnega sektorja, v kateri je, po ocenah sindikatov, sodelovalo od 80.000 do 100.000 zaposlenih.
Kot je na shodu v Ljubljani povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Branimir Štrukelj, ni res, da morajo javni uslužbenci pristati na znižanja in odpuščanja, ker denarja ni. Denarja za javni sektor po njegovih besedah ni, ker je vlada znižala davke na dobiček podjetij, ker je vlada nesposobna ustvarjati nova delovna mesta, ker politična elita skupaj z lastniki že leta in leta krade javni denar in ker »jim je vseeno za nas, naše otroke in za skupno dobro«. Več tisoč javnih uslužbencev se je zbralo tudi na protestnih shodih v Mariboru, Celju, Ravnah na Koroškem, Novi Gorici, Novem mestu, Kopru, Murski Soboti, Krškem, Postojni, Slovenskih Konjicah, Škofji Loki, Velenju in Ptuju.
V	Izoli so stavkali skoraj vsi javni uslužbenci, vključno z občinskimi delavci, ki včeraj tudi niso odgovarjali na telefonske klice in niso opravljali rednega dela.
Oba vrtca oziroma vse tri enote so bile zaprte, saj so se starši dobro organizirali in so uredili varstvo za otroke drugače. V Vrtcu Mavrica so imeli napovedanih 16 otrok, od tega jih je prišlo osem in še od teh so štirje rešili problem drugače medtem ko štirje res niso imeli nobene druge možnosti in so otroke pustili v varstvo a hkrati izrazili podporo stavkajočim. En otrok je bil v varstvu v italijanskem vrtcu.
V	vseh treh osnovnih šolah ni bilo otrok. Le v šolo Vojke Šmuc je eden od staršev pripeljal otroka, ki pa ni želel ostati sam v prazni šoli.
Urgijk - Orario	1	i •« ■<?' up* spi
žilo - 19.00 ; šatibla soboto im i3.oo ? <iorto	*r<.
dtili^enica ChiUso ilZk "§•'.>:£ T • |C M'|	STAVKA j
	
r0*wnj >J,it i"	-ibj j,	ZAPRTO OD 1 KM DO 1-1.00
OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA
S 1
URAD ZA UPRAVLJANJE Z OBČINSKIM PREMOŽENJEM
UFFICIO GESTIONE PATRIMONIO DEL COMUNE
Sončno nabrežje 8,6310 Izola
Vse zainteresirane obveščamo, da je v Uradnem list RS št. 4/2013 z dne 18.1.2013, na spletnih straneh Občine Izola (www.izola.si) (pod rubriko za občana - razpisi) ter na oglasni deski Občine Izola objavljen javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v lasti Občine Izola.
Si informa il pubblico interessato che sulla Gazetta Ufficiale della RS n. 4/2013 del 18.1.2013, sul sito web ufficiale del Comune di Isola (www.izola.si) (nel riguadro Per il cittadino - Concorsi pubblici) e sulfAlbo pretorio e stato pubblicato il
bando di concorso per 1'assegnazione in affitto di locali d'esercizio di proprieta del Comune di Isola.
Kot je povedala ravnateljica Lenčka Prelovšek ne št raj kaj o zaradi plač pač pa predvsem zaradi spreminjanja normativov in posledičnega odpuščanja.
Skoraj vsi pedagoški delavci so se opoldne udeležili protestnega zborovanja na Titovem trgu v Kopru, kjer se je sicer zbralo okoli 1000 ljudi. Vladi so tudi na ta način pokazali, da z njimi ne more pometati, kot se ji zdi. Hkrati pa so sporočili, da bodo učitelji, če bo vlada spet skušala spreminjati obstoječe normative in standarde, začeli izvajati samo osnovne dejavnosti, ki so trenutno sistematizirane.
Shod je potekal v znamenju govorov in petja uporniških pesmi, med njimi seveda ni manjkala primorska himna Vstajenje Primorske.
Sicer pa so včeraj stavkali, sicer v omejenem času, tudi delavci izolske Lekarne, medtem ko v Mestni knjižnici niso uradno razhglasili stavke ampak je vsak od knjižničarjev ravnal po svojem prepričanju.

Razkrivanja
Je občina dobila, izgubila ali ni bilo nič?
Od kod vam informacija, da Marinvest po pravnomočni sodbi dolguje občini Izola 1.200.000 evrov, smo slišali dan po objavi pogovora z bivšim županom Tomislavom Klokočovnikom. Take sodbe nikoli ni bilo!
Seveda smo bili kar malo presenečeni, saj smo novinarji bili prisotni na tiskovni konferenci, ki je bila konec junija 2010 na izolski občini in, kjer so odgovorne osebe, župan, podžupan in pravni zastopnik občine, med drugim povedali:
Pravdanje med Občino Izola in Marinvestom je končno dobilo epilog na Vrhovnem sodišču, ki je dalo prav Občini. Direktor Ma-rinvesta, Enrico Galassi, bo tako moral plačati občini okoli 1,5 milijona evrov za zadnja tri leta koncesije za upravljanje za pomol A. Pred 20 leti je namreč Marinvest podpisal z Občino Izola pogodbo za upravljanje oz. koncesijo. Odvetnik dr. Aleksij Mužina, ki zastopa občino, je pojasnil, da v preteklosti ni bilo pravega interesa za reševanje tega vprašanja in bivša oblast ni nikoli podala pravega zahtevka.
Podžupan Bojan Zadel je to podkrepil z raznimi dokumenti, ki naj bi jih podpisala Breda Pečan (SD) in Davorin Adler (LDS). Lastnik vse kopne infrastrukture je Občina Izola, lastnik morskega dela akvatorija pa je Republika Slovenija, ki je tudi odgovorna za vodno dovoljenje. Koncesnina je vredna pol milijona evrov letno, vendar zakon določa, da ni moč zahtevati plačila za več kot tri leta nazaj. Klokočovnik je povedal, da so s tega vidika logične protitožbe Marinvesta, ki jih razumejo kot del strategije, s katero Marinvest zavlačuje, in bo tako občina lahko izterjala dolg le za zadnja tri leta. Koncesija dejansko ni bila plačana od leta 95’ in znaša okoli 500.000 evrov na leto. Sedaj pa imajo zakonsko podlago za plačilo in bodo, v kolikor bo podjetje Marinvest želelo podaljšati koncesijo za nadaljnih 20 let, zahtevali še za vsa pretekla leta.
Občina je šla v mediacijo
Že kmalu po zamenjavi občinske oblasti pa smo prejeli napoved mediacije med sprtima stranema, ki jo je menda predlagalo tudi sodišče in tako so se vsi postopki dejansko vrnili na začetek, le da so zdaj nekatere stvari v zvezi s pravicami in obveznostmi bolj jasne. Po najnovejših informacijah tako utegneta Marinvest in izolska

S to pravnomočno sodbo je Marinvest izgubil tožbo proti občini, ker ni mogel graditi pomola B. In v tisti čas tudi sodi omenjena informacija o plačilu koncesije, ki so jo predstavniki občine in pravnik posredovali javnosti.
Mediacija v tajnosti
O poteku mediacije ni moč izvedeti ničesar, saj postopki menda potekajo v tajnosti in tako bo vse do trenutka, ko bo katera od strani začutila, da bi ji prav prišla podpora javnosti. Dotlej pa se moramo zadovoljiti z informacijo, da je zaradi zapletenih pravnih tolmačenj ta mediacija ena bolj zahtevnih in zato ni mogoče reči, kdaj naj bi se končala.
Komu služi zavlačevanje pa se itak ve.
D.M.
občina do marca skleniti postopke mediacije in doseči sodno poravnavo. V postopku mediacije sodelujejo odvetniki, Janez Starman, ki zastopa Marinvest, ter Aleksij Mužina in Monika Mavsar, ki zastopata občino in slišati je, da so že dosegli prve dogovore, med drugim tudi o koncesiji za upravljanje z marino, ki pa jo, kot že rečeno, občina lahko izterja le za tri leta nazaj. In od tod si je nekdanji župan Tomislav Klokočovnik nadejal 1,6 milijona evrov, ki pa jih na Občini, vsaj po razpravi ob sprejemanju proračuna, sploh ne načrtujejo.
Odnosi “toplo - hladno”
Dejstvo je, da se odnosi med Občino in Marinvestom ter posredno tudi Galebom, zelo spreminjajo. Od časov župana Gasparinija in prvega obdobja županovanja Brede Pečan, ko so bili ti odnosi na “visoki ravni” so se po sporu, ki je zamajal celo vodstvo izolske SD, zelo ohladili in v ta čas sodi zelo nenavaden dogodek, ki se je pripetil v mandatu, ko sta bili stranki SD in LDS najmočnejši v izolskem občinskem svetu.
Takrat so svetniki LDS od županje zahtevali naj pripravi koncesijsko pogodbo za upravljal-ca marine in ko jo je občinska uprava pripravila, so glasovali proti njej.
Ni skrivnost, da je bila takrat LDS tesno povezana z družbo Galeb, ki je najprej upravljala izolsko marino.
V času županovanja Tomislava Klokočovnika so se že ohlajeni odnosi še poslabšali in rezultat so bile različne tožbe in pravdanja med občino in Marinvestom, ki so leta 2010 privedle do edine pravnomočne sodbe.
Kdor razume naj dvigne roko
V javni razpravi o predlogu proračuna za leti 2013 in 2014 smo zasledili tudi to svetniško vprašanje:
-	Ali je v proračunu vštet tudi znesek, ki ga Marinvest dolguje občini?
-	Občina Izola izkazuje terjatve do družbe Marinvest med spornimi terjatvami, ki se izkažejo v bilanci stanja in niso predmet proračuna. V proračunu se prikazujejo predvideni odhodki in prihodki v koledarskem letu.
Prihodkov iz naslova poplačila obveznosti družbe Marinvest do Občine Izola ni predvidenih v letih 2013 in 2014.
Reaktor
Dejstva o marsičem drugem
Gospod Klokočovnik obtožuje uslužbence občine, da so mi posredovali podatke »do metra natančno«. Še sedaj hranim vso dokumentacijo, ki sem jo dobil kot informacije javnega značaja in zato nisem rabil »špijonov« na občini.
Sam mu tudi nisem očital, da bi karkoli odnesel z občine. V začetku sem mu celo nekajkrat osebno pisal in ga opozarjal na dejanja, ki se mi niso zdela primerna in v korist občine Izola. Ker ni bilo reakcije, sem začel z javnimi opozorili. Tako je bila v prvem letu njegovega županovanja uvedena varnostna služba (le koga in pred kom je varovala), ki je občino letno stala cca
40.000	EUR, ob tem pa se je slišalo, da v isti firmi dela tudi njegov brat. Prav tako je bilo v prvem letu po nepotrebnem zapravljenih okoli 60.000 EUR za nakup palm in oljk. Po izjavi dobavitelja tega materiala je bilo vse plačano z avansom! Značilna je tudi megalomanska predvolilna obljuba o 500 stanovanjih za Izolane, ki seveda ni bila uresničena, saj je bil zgrajen samo en blok v Livadah. Nasprotno, lotil se je celo prodaje neprofitnih in socialnih stanovanj, saj je v predlogih proračunov za leti 2008 in 2009 predlagal prodajo stanovanj za 2.697.500 EUR (2008) oz. za 1.800.000 EUR (2009). Če tega SD na občinskem svetu ne bi preprečila, bi Izola praktično ostala brez najetih stanovanj v javni lasti!
Kaj je narobe z Mabro oz. z zazidavo za pošto? Ni najpomembnejše, da uporabljava z ženo in s sosedi tam vrt ampak dejstvo, o katerem sem že pisal. In sicer: izbrani ponudnik za podelitev stavbne pravice je bila Mabra inženiring in poslovanje z nepremičninami d.o.o. Ljubljana. Podjetje je imelo (v času podpisa pogodbe z občino) po podatkih, dostopnih na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) tri zaposlene in je spadalo v bonitetni razred D s pripisom»poslovanje s podjetjem je tvegano«. Za kvaliteto izvedenih del je v razpisni dokumentaciji zahtevano poroštvo v obliki bianco menice in znesku 500.000 EUR. Kako bi bila ta menice izterljiva ve samo bog, mogoče tudi župan Klokočovnik. Po navadi se za tako zahteven posel in visoko poroštvo zahteva bančna garancija, ki pa je podjetje z boniteto D ne more pridobiti, saj za to, da banka izda garancijo, moraš biti resna firma z visoko boniteto in dovolj kapitala. Da niti ne omenjam tega, da se je »pobunila« proti gradnji garaže z izkopom 12 m globine ali po groben izračunu 120.000 m3 skalnatega materiala sredi Izole cela Izola, predvsem pa prebivalci starega mesta, saj je vprašanje, kaj bi se zgodilo s stavbnim fondom v starem mestnem jedru. K sreči do realizacije res ni prišlo.
Glede oškodovanja občine s strani moje žene v korist terapevtske skupnosti »Drevo življenja« moram pojasniti, da je prispevek občine (in ne Pečanove) potrjen na občinskem svetu v znesku 430.000 EUR in je zavarovan s tripartitno pogodbo. Lastnik zemljišča je poleg tega v Zemljiški knjigi vpisal občino kot lastnico ene desetine zemljišča, tako da ima občina možnost preprečiti kakršenkoli promet s tem zemljiščem in ima seveda kot solastnica tudi predkupno pravico. Kar tako čez palec to ni nekaj več kot en milijon, kot je izjavil bivši župan.
Ni se pametno igrati s številkami. Tako je tudi gospodarno ravnanje s proračunom iz trte izvito. Iz zaključnih računov (ZR) občine (ko so objavljeni na občinski spletni strani) je razvidno, da je ZR za leto 2006 izkazoval presežek 232.268,47 EUR in na računih je bilo »puščenih« 343.279,52 EUR, vtem letu tudi ni bil najet noben kredit, torej je začel županovanje s pozitivnim stanjem proračuna. Zaključni račun za leto 2010 pa kaže precej drugačno sliko: 2.866.653 EUR primanjkljaja in 4.000.000 EUR dodatne zadolžitve (na
1.300.000	zadolžitve leta 2009). Pa še en popravek: hiše v Premrlovi ni prodajala občina, ampak Obrtna zbornica in AMD Izola!
Politika, ne glede na to, kaj si o njej mislimo, ni sajenje rožic, ampak gre za resnico in upoštevanje dejstev in dokumentiranih dokazov. Alojz Pečan

Bo ceno varčevanja plačala narava?
Med stavkajočimi na včerajšnjem štrajku delavcev v javni upravi so bili tudi trije zaposleni za izolskem, uradno piranskem Zavodu za varstvo narave. Zmanjševanje mase sredstev za njihovo delo pomeni, da bi morali tudi oni odpuščati, hkrati pa imajo dela toliko, da bi v resnici potrebovali še koga.
Območna enota Zavoda za varstvo narave Piran ima že nekaj let sedež v Izoli, konkretno, na Trgu Etbina Kristana, v stavbi sejne dvorane Občinskega sveta oziroma nekdanjih prostorih Sodnika za prekrške. Zaposleni v tej enoti pokrivajo območje obalnih občin Izole, Kopra in Pirana, ki obsegajo slovensko morje in morsko obrežje, obalne ravnice s solinami, Šavrinsko gričevje, porečje Dragonje ter Kraški rob. Formalno zavarovanih je 8 območij, med njimi tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok in Krajinski park Sečoveljske soline, ki so tudi na seznamu Mednarodno pomembnih mokrišč Ram-sarske konvencije.
Vodja enote je mag. Robert Turk, univerzitetni diplomirani biolog in z njim smo se pogovarjali ob včerajšnji stavki javnih uslužbencev.
-	Ste se pri Zavodu za varstvo narave pridružili stavki javnega sektorja, glede na vaš status znotraj javne uprave.
-	Tako je, saj smo del Ministrstva in ker smo javni zavod nas doleti to zmanjševanje mase za plače in proračuna. Tako kot kaže zaenkrat, bi se nam masa za plače znižala za 22 odstotkov. To pomeni, če preračunamo zraven še vse odpravnine in ostalo kar pride zraven ob odpuščanju, bi na Zavodu za varstvo narave Slovenije ostalo okoli štirideset ljudi, kar pomeni polovico trenutno zaposlenih. Ne vem, kako so si to zamislili na Ministrstvu, a to so izračuni, ki nam jih je predstavilo naše vodstvo.
-	Sploh poteka dialog z Ministrstvom?
-	Poskušamo že. Direktor in ostali, ki na naši enoti skrbijo za finance so o tem, kaj pomeni to zmanjševanje mase plač, opozarjali že od novembra. Zdaj poskušajo to z nekimi prerazporeditvami sicer omiliti, a ne vemo kako bo.
-	Že zdaj je Zavod na minimumu zaposlenosti?
-	Vsekakor. Morda ne naša enota, saj pokrivamo relativno majhno območje, kjer pa je, kljub temu, veliko dela. A še na slabšem so enote, ki pokrivajo zelo veliko območje, na-primer v Novi Gorici ali Mariboru. Nova Gorica pokriva naprimer območje od Vršiča do Ilirske Bistrice.
-	Koliko vas je v “obalni” enoti?
-	Pri nas smo trije, kar pomeni, da ne moremo narediti vsega tistega, kar bi si želeli. Rešujemo sproti tisto, kar je najbolj nujno.
-	Ne pokrivate velikega območja, a je to toliko bolj zahtevno, s kar osmimi zavarovanimi območji.
-	Trudimo se, da bi bilo teh še več, a nam zaenkrat še ni uspelo. V načrtu je recimo sprememba statusa Kraškega roba in Dragonje, kjer pa imamo težave z vodotokom.
-	Pred kratkim ste imeli prvo srečanje Sredozemskih inštitucij, ki skrbite za zavarovana območja na Sredozemlju.
-	To srečanje je posledica projekta MedPan North, Sredozemska morska zavarovana Območja Evropske Unije. Rezultat tega je bilo srečanje, ki je resnici na ljubo že drugo, a prvo je potekalo v resnično ozkem krogu. Tokrat pa se je zbralo okoli 300 udeležencev s tega območja Mediterana, poleg tega pa so se pridružili še nekateri znanstveniki, ki se ukvarjajo s to tematiko, ter tudi udeleženci nekaterih vladnih služb.
-	Govorili ste predvsem o morju?
-	Tako, je. In to na nek način tudi namenoma, ker kakorkoli obrnemo, morje in morska zavarovana območja so bistveno slabše zastopana in obravnavana, pa ne samo pri nas. V vseh ostalih državah je tako.
-	Koliko zavarovanih morskih območij imamo pri nas?
-	Pri nas imamo tri: Strunjan, Debeli Rtič in Rt Madona, pri čemer ima edino Strunjan posodobljen akt o ustanovitvi, od leta 2009 dalje pa tudi upravljalca, ki pa si trenutno deli našo usodo in je s sredstvi zelo na tesnem. Zaenkrat se rešuje s projekti, a to je kratkoročna rešitev, ne pa dolgoročna skrb za zavarovano območje. Debeli Rtič in Rt Madona pa imata še vedno stare odloke, še iz leta 1990, ki sta zgolj pogojno primerna.
-	Pred leti je bil velik vik in krik v zvezi s Hrvaško varovano cono, ki je zelo velika. Takrat so bili glasni predvsem ribiči, ne pa naravovarstveniki.
-	Nedvomno je treba razmislili o tem, kako z ribolovom. Pri nas smo tako ali tako ostali brez, saj imamo samo še majhne ribiče, za katere je morda to, kar se dogaja, celo boljše, saj je manj ribolova. Jaz sem seveda za to, da se območje zaščiti. Pred leti je že bil predlog, da se Jadransko morje opredeli kot zavarovno območje. Ne vem pa, kako se je ta zgodba takrat končala.
-	V soboto je ribič ponovno ulovil delfina.
-	Videl sem, a natančno ne poznam zgodbe. To se zgodi, a na srečo ne velikokrat. V zvezi z delfini in želvami pa bi bilo tudi treba še kaj povedati.
-	Ali so možne kakšne rešitve?
-	Nekaj ukrepov bi lahko izpeljali. Pri delfinih sicer ribolov niti ni največji problem. Relativno malo je interakcij, ki se končajo slabo za delfine, takšnih, ki bi se končale slabo za ribiče pa sploh ni, sicer bi že dvignili vik in krik, tako da kar se delfinov tiče mislim, da veliko večjo motnjo predstavlja plovba, predvsem poletna turistična plovba, a na žalost o tem še ne obstaja nikakršna študija. Pri želvah pa vemo, da je hujše, ker se bistveno pogosteje zapletejo v mreže in se zaradi tega zadušijo. Še pred nekaj leti, ko smo še bolj intenzivno spremljali to zadevo, se je na leto v mreže ribičev ulovilo kakšnih trideset želv, od tega pa jih je vsaj polovica poginila, torej kar velika smrtnost. Morali bi ugotoviti, če obstajajo območja, kjer se več zadržujejo in na teh območjih morda omejiti ribolov, ali pa najti kakšno drugo rešitev. Podobno je tudi z delfini. Vemo, da v našem morju so, zdaj pa bi bilo treba narediti prostorsko analizo, kje se največ zadržujejo in nato ugotoviti, če so možni kakšni ukrepi.
-	Imamo pa še kormorane, ki so ravno tako zaščiteni.
-	Tako je. Pri nas sicer samo počivajo, saj pridejo mimo v pognez-ditvenem obdobju, izkoriščajo pa plovke od ribogojcev in škoijkar-jev.
-	Država Slovenija se sicer ni izkazala v projektu Natura 2000.
-	Mislim, da to ne drži. Očitno smo s prostorom, v tistih takoi-menovanih svinčenih letih, dobro upravljali. To se vidi po biotski raznovrstnosti, oziroma po površini, ki smo jo opredelili z Naturo.
Očitno smo veliko vrst, ki so jih drugod že uničili, uspeli obdržati, kar je izjemno dobro. Velik del zasluge za to mislim, da gre predvsem gozdarjem, oziroma upravljanju z gozdovi. S tega vidika smo s prostorom dobro ravnali. Je pa res, da so pri opredeljevanju območij Natura naši takratni politiki, torej iz leta 2004 in malo prej, pozabili, spregledali ali pa zanemarili dejstvo, da je edini kriterji za določane območij strokovni kriterji. Lahko seveda upoštevamo še kakšne kriterije, naprimer ekonomskega, a za samo določitev je potreben strokovni. In v tem duhu so, mislim, da je bil takrat minister Kopač, izrezali nekatera območja, recimo zaliv Svetega Jerneja v Kopru, ker so bili interesi drugačni. Tega ne bi smeli narediti in zdaj Evropa ve, kako je na tem območju in zahteva, da ga ponovno vključimo v projekt. Na našem območju smo sicer kar dobro šli skozi, saj ni bilo veliko izvzetih območij.
-	Je imel pri temu Zavod pomembno vlogo?
-	Seveda, že po službeni dolžnosti smo to morali narediti. Zbrali smo potrebne podatke in predlagali spremembe.
-	Je Zavod soglasodajalec, naprimer pri prostorskih aktih?
-	V bistvu ne. Pišemo smernice za prostorske akte, za OPN, pa tudi povemo, ali je OPN tudi pripravljen v skaldu s temi smernicami. Soglasja po izdaja Ministrstvo, mi mu le posredujemo mnenje, če je to seveda potrebno. Naravovarstveno soglasje pa je potrebno, če gre za zavarovano območje. Lahko bi rekli, da 95 odstotkov zadev sploh ni problematičnih. Problematičnih je le tistih nekaj, ko investitor sili z nekimi rešitvami, za katere se že vnaprej ve, da niso dobre.Na primer, pri Elek-tro Primorski so najbrž že na začetku vedeli, da postavitev vetrnih elektrarn tam, kjer jih postavljajo, ni v redu, kot tudi ne v Goliču. Samo da so pri Goliču vendarle popustili, še sam ne vem zakaj. Povedati moram, da tukaj država slabo dela. Če nekaj ni v redu pač ni v redu. Obstajajo tudi druga območja, kjer imamo veter in kjer ne bi bilo vseh teh problemov. A se nihče tega ne loti. Ne vem natančno zakaj.
-	Kakšna je ocena prve elektrarne?
-	Nič ne vem. V vsakem primeru ne prinesejo zelo veliko. Prav je, da se dela tudi na tem. A prav bi bilo tudi, da bi se delalo na zmanjšanju porabe energije, naprimer s sanacijami in drugimi posegi. Neumno pa je, da se sili na območja, ki za to niso primerna, pa naj bo to zaradi ptic, ali pa, kot pri Goliču, za to, da gre za čisto divje območje, ki bi ga nato s temi posegi odprli. To bi bilo škoda. Saj imamo vendarle avtoceste in bi lahko te vetrne elektrarne postavili tam.
-	Pa še za konec: Na kakšen način ste stavkali?
-	Dobro vprašanje. Vrata so bila za-
prta, pošte nismo dvigovali in pisali nismo mnenj. Dvomim, da smo koga hudo prizadeli a drugih možnosti pač nimamo. Če bi imeli kakšne zadeve, ki so namenjene ministrstvu, jih ne bi poslali. Bomo videli, kaj se bo zgodilo, saj v končni fazi ministrstvo potrebuje naše usluge in že zdaj jih komaj servisiramo, če pa nas ostane samo še polovica, tega pač ne bi več uspeli.	D.M.
Pogled od zgoraj
Mislim, da Kresalove nikoli ni bilo tam zgoraj
Kmetija Bužekjan je gotovo najbolj znana kmetija v izolski občini pa čeprav tam niso pridelali še niti kilograma krompirja ali buč, zato pa so tja privabili veliko radovednežev, novinarjev in inšpektorjev, Tri leta po začetku gradnje smo investitorja in lastnika zemljišča povabili naj vendarle povesta, kaj so si tam na hribu zamislili. In sta povedala.
Ves čas pogovora so se novinarju oglašali zvonovi in opozarjali na to, da imamo opravka z osebami, ki so za celoten projekt seveda še kako zainteresirane, saj je v igri res veliko denarja in tudi ideja, ki ni “kar nekaj”. Toda, takoj je treba povedati, da sogovornik ni bil nihče od “znanih”. Ni bila ne Kresalova, niti Senica in niti Anderlič. Sogovornika sta bila: Predrag Šink in Edi Bužekjan. Slednji je bil lastnik zemljišča in začetnik celotnega projekta. Predrag Šinik pa je od novembra lani neposredno uradni lastnik Posestva Mala Seva, nekoč imenovanega Bužekijan. Lastništvo je namreč prenesel iz svojega podjetja Ekoplan A na podjetje EP turizem.
V dobri uri trajajočem pogovoru smo slišali o tem, da je imel celoten projekt vseskozi slabo karmo, ker so ga mediji in javnost povezovali z nekdanjo notranjo ministrico Katarino Kresal, za katero je Bužekjan prepričan, da nikoli ni bila na objektu, ter z odvetnikom
Mirom Senico, ki je Edija Bužek-jana zastopal pri posameznih poslih in pridobivaju vlagateljev. Razlog njunega obiska in želje, da tudi lokalni javnosti predstavita projekt te specifične turistične kmetije je jasen. Ustavno sodišče je namreč, do dokončne odločitve, zadržalo izvajanje odloka, s katerim je občina Izola omogočila gradnjo na zemljiščih, ki so v občinskem planskem načrtu namenjena kmetijstvu.
Reagiranje
Tomi, srce!
Dolgo me že nisi zmerjal, tako, da sem čisto pozabil nate. Veš, v bistvu se strinjava, izdal sem tvoj način dela, tebe in tvoje pajdaše, zato mi ni treba pojasnjevati tvojih poslov. Saj si »gospod« in boš tudi sam zmogel pogovore s policijo in pristojnimi.
Kaj je (ali ni) bilo med nama v resnici veva samo midva. Pa vendar: dejstvo je, da spim zelo lepo, mirno in sanjam krasne sanje. Kolikokrat si pa ti sanjal (spal) v Izoli, ko si še bil župan? Kateri tvoji zvesti sodelavci še danes v resnici ne spijo v Izoli in prek laži prejemajo izolski denar, sejnine? Vse kaže, da je tebi in tvojim laž bliže kot govorite...
Aleksander Krebelj
P.s.: Če se ti bo misel še podila okrog mene, se spomni, da je odveč, saj nimam časa, da bi sovražil ljudi, ki me sovražijo, raje imam rad tiste, ki me imajo radi.
Sklad sodeluje z občino?
Januarja se občinski svetniki ne bodo sestali na redni seji pač pa bo seja prestavljena na 14. februar. Zato pa se je sestala komisija za razvoj podeželja, ki je morala obravnavati gradivo, ki ga je Občini Izola poslal Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.
Najverjetneje je to rezultat pisma, ki so ga vodstvu Sklada poslali trije istrski župani in v katerem predlagajo, da jim ta vrne v upravljanje zemljišča, ki jih zdaj upravlja Sklad, ker da z njimi ravna negospodarno in skorajda škodljivo. Takrat ni bilo slišati kakšnih javnioh odgovorov s strani sklada, zato pa so v gradivu, ki ga je obravnavala komisija za razvoj podeželja. Na podlagi dogovora med Županom občine Izola in direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, so namreč slednji v predhodno mnenje posredovali seznam zemljišč, predvidenih za objavo na ponudbi za zakup. Z namenom zaokroževanja obdelave zemljišč, preprečevanja zaraščanja, v smeri večje intenzivnosti obdelave, samooskrbe s hrano in preprečevanja nadaljnjega širjenja nedovoljenih gradenj in posegov na kmetijska zemljišča, Sklad prosi Občino za mnenje in pomoč pri oblikovanju pogojev ponudbe .
Predvsem so predlagali naj se na občini opredelijo do ponudbe na način, da za posamezne parcele določijo zahtevano bodočo rabo. Pogoji bodoče rabe naj bodo splošni, v smislu predvidenih zasaditev trajnih nasadov, ali njivske obdelave in podobno. Pričakujejo tudi pobude za določitev parcel na ponudbi, ki naj se objavijo kot celota, in med katerimi za zakup ni moč izbirati le posameznih parcel. Morebitne dodatne pobude naj imajo podlago v prostorskih in drugih aktih občine. Pobud, ki bi bile v nasprotju z zakonom o kmetijskih zemljiščih, Sklad ne bo upošteval.
Predmet ponudbe so kmetijska zemljišča v skupni izmeri 2,2171 ha. Seznam zemljišč je priložen gradivu, v dodatku pa je nekaj posebnosti. Tako je, naprimer, ena od parcel v naravi poraščena z grmovjem in gozdnim drevjem, kar je izbrani zakupnik dolžan očistiti ter prekopati zemljišče tako, da bo primerno za obdelavo na lastne stroške. Izbrani zakupnik bo moral Skladu plačati vrednost posekanega lesa. Rok za izvedbo čiščenja terena in obdelave je eno leto od podpisa zakupne pogodbe.
V gradivu je tudi podatek, da je zakupnina za posamezno zakupno pogodbo lahko nižja kot 50,00 EUR le izjemoma na podlagi predhodnega pogajanja, ki ga izvede pristojni zaposleni delavec Sklada, vendar ne nižja kot 10,00 EUR.	ur
Zaradi tega in zaradi odločitve inšpektorja za gradnje stojijo vsa dela, čakajo tudi banke in projekt vsak dan “porabi” več denarja.
Pogovor bomo v celoti objavili v naslednjem Mandraču. d.m. -----------------------------
Lepotica je končala v mreži
V soboto so mimoidoči ob izolskem mandraču lahko opazovali mlado delfinko, ki se je zapletla v mrežo izolskega ribiča Vesota in tam tudi poginila. Bila je kot kiparska skulptura, ponosna, svobodna in vesela, kot da bi nam še takrat dala vedeti, da je morski svet s katerim in od katerega tudi živimo, vendarle samo svet živih bitij, ki med seboj včasih ne najdemo pravega odnosa.
Ana Hace predstavnica društva Morigenos, ki se ukvarja z opazovanjem in varovanjem delfinov v slovenskem morju, je prišla takoj po klicu ribičev in opravila prvi zunanji pregled po katerem je ugotovila, da se je v ribiške mreže zpletla mlada, morda dve leti stara samička našega avtohtonega delfina, takoimenovane velike pliskovice, ki so se po dolgih letih v večjem številu vrnile v naš del Jadrana. Opazovalci in ribiči namreč ugotavljajo, da je v Tržaškem zalivu zdaj stalna jata delfinov, ki jih je moč opazovati predvsem na oddaljenosti od obale, toda včasih jih ribje jate pritegnejo tudi bližje kopnu. Takrat so lahko žrtve ribiških mrež ah pa propelerjev različnih plovil, ki jih v našem morju ne manjka.
Ribiči seveda niso zadovoljni, ko jim delfini plenijo ribe iz mreže in pri tem mreže, seveda, poškodujejo. Velikokrat pa se takno srečanje ribičev in delfinov konča slabo tudi za delfine, ki se zapletejo v mrežo in ne morejo na površje ter poginejo. Eden od ribičev je pripovedoval o delfinu, ki ga je pred leti, že poškodovanega, ujel v mrežo pri ladjedelnici, vendar seje odločil, da ga odloži tam, saj je že zaudarjal, v društvu Morigenos pa si prizadevajo, da jih o takšnih najdbah obveščajo, saj bodo le na ta način dobili še več informacij o življenju delfinov v našem zalivu in morda s tem znanjem preprečili, da do podobnih nesrečnih srečanj ne bi več prihajalo.	D.M.
Nacionalizmi?
Zakaj sem proti nagradi
Izolski občinski svet je že drugič v petih letih zavrnil podelitev Kocjančičeve nagrade istrskemu publicistu Milanu Gregoriču. Obakrat so podelitvi nagrade nasprotovali predstavniki narodnosti, zdaj pa se njihovim pomislekom pridružuje tudi predsednik Društva istrskega prijateljstva.
KŠD Istra brez meja-Istria senza confini z veliko mero zaskrbljenosti spremljamo peripetije okoli podelitve Kocijančičeve nagrade za leto 2012.
Mar je mogoče, da se ne ve, komu naj bo ta prestižna nagrada, ki naj bi bila naj višje priznanje za zavzemanje posameznika ali skupine pri ohranjanju istrske identitete in dediščine kulturnega, strpnega sobivanja ljudi, ki smo se na tem prepihu narodov znašli in se imamo ali pa se bomo v zelo kratkem imeli vsi za Istrijane. Sam lahko Istrija-ne primerjam z Američani. Tako, kakor v ZDA še kje drugje, dajejo vsi prebivalci na stran narodnostne korenine porekla in se v en glas izrekajo enotno in s ponosom za skupno Ameriško identiteto ( local roots and global wings), Istri-jani se s ponosom počutimo kot take. Tudi Kocijančičevo sporočilo je isto. Vsak pravi Istrijan ti ne bo nikoli rekel, da je Slovenec,Italijan, Hrvat ali kaj drugega, ampak, da je vse to v eni osebi, ker samo tako lahko spoštujemo našo zemljo. Istra je lahko vzor sobivanja za ves svet. In vsi so jo kot tako tudi vedno spoštovali ne glede, ali so prihajali k nam kot prijatelji ali pa kot okupatorji. Istra je že od davnin v svoje krilo vzela vse, ki so jo spoštovali in jasno začrtala usodo raznim nasilnim okupatorjem in zlo mislečimi sejalci vetra, ki niso znali krotiti nevihto, katera se je iz tega semena razvila.
Kako, da sedaj v času globalnih kril, se nekateri oklepajo samo strogo lokalnih korenin? Istra je formula za sobivanje v današnjem razsutem in razklanem svetu, posebej v današnjem času radikalnih posegov v človekov obstoj, premočnih čustev in razpadu etičnih meril.
Prebivalci Istre smo vedno en korak pred Evropo in poskušamo na vsakem področju živeti tako, kakor smo že pred njeno razdelitvijo. Tako na področju kmetijstva, vinogradništva, turizma in ostalimi čezmejnimi projekti, ki olajšajo življenje vseh nas. Znamo stopiti skupaj in ne potrebujemo nobenih razdiralnih negativnih elementov, ki bodo to našo tisočletno sinergijo prekinjali.
Da nismo v Izoli bolj Istrijani, kakor v Kopru-Capodistria ah pa v Piranu-Pirano? Verjetno, da res! Samo v Izoli, Isola ddstria smo izgleda znali reči odločni NE nacionalizmu in ekstremizmu, ki ga pooseblja Milan Gregorič, ki se obnaša, kakor, da je Istra naseljena samo s slovensko govorečim živežem.
V času komunistične Jugoslavije je bil skrajnež in velik zagovornik enotne Juge. Ko je »Juga« začela pokati po šivih, je postal za tiste čase skrajnež, ISTRIJAN, med prvimi, ki se je povezal s prijatelji Istre in pomagal pri ustanavljanju IDZ - IDS - DDI na področju celotne Istre.
Tiste, več etnične, mnogo kulturne in odprte Istrijanske demokracije ni zmogel več prenašati, zato se je povezal z nacionalisti in postal neke sorte izvedenec, svetovalec, povezovalec z nekaterimi strogo slovenskimi - nepoznavalci Istre, njene preteklosti in želji po bodočnosti, ker Istra in Istrijani smo bili naveličani fašizma, nacizma, komunizma in vseh ostalih ..izmov. Želeli smo živeti in sodelovati z bližnjimi in daljnimi sosedi. Njegovo delovanje v tej smeri, je najbolj škodovalo prav Sloveniji in njenim zgodovinskim, kulturnim, gospodarskim odnosom na celotnem teritoriju Istre. Prav njegovo in delovanje njegovih »kameratov« je krivo, da je Slovenija izgubila zgodovinsko vlogo na teritoriju Istre in okrog. To delovanje je zelo negativno vplivalo tudi na Slovence v Trstu in širše.
Vse, kar je do danes napisal, so mu pri izdaji napisanega pomagali Slovenski ekstremisti, ki v svoji nemoči, nezadovoljstvu in bedi nenehno sejejo veter razdora, je negativno vplivalo tudi na Slovence v Trstu in širši okolici kjer živijo in delujejo. Iz že doživetih izkušenj vemo: KDOR SEJE VETER VEDNO ŽANJE NEVIHTO!!!
Od vsega kar je napisal, ne Slovenija in ne Istra nista in niti nikoli ne bosta imela nobene koristi, ne danes ne nikoli. Svoje istrske korenine je izkoriščal sebi v prid in nekaterim negativnim sredinam katere do danes niso pokazale prav nič dobrega in pozitivnega. V vsej zgodovini je že Istra prenašala take čudne osebnosti in jih je že navajena. Na našo srečo so taki in njemu podobni praviloma minljivi in gredo vedno na smetišče zgodovine. Prepričan sem, da se tudi njegovi predniki z njim ne strinjajo.
Moje osebne, negativne izkušnje z njim imajo kar daljšo zgodovino. Bil je vedno proti vsakršnemu prijateljskemu sodelovanju v razdeljeni Istri, kot so bila čezmejna srečanja, ki sem jih, kot civilna iniciativa, organizirali v sodelovanju z lokalno oblastjo iz vseh treh delov Istre. To je tudi vedno znova izjavljal in publiciral.
Zaradi tega sva imela tudi soočenje v kontaktni oddaji, kjer me je nenehno spraševal, če imam italijansko, hrvaško ali katero drugo državljanstvo poleg slovenskega. Nikakor mu ni šlo v račun, da nekdo, ki ima samo eno, slovensko državljanstvo, lahko deluje tudi v dobrobit tistih, ki so na drugi strani vsiljene in nepravične meje, katera deli dobro misleče prebivalce in je grobo razdelila prijatelje in sorodnike. Na koncu mu je uspelo »iztržiti« moje pritrdilno priznanje na vprašanje, če sem vsaj član italijanske narodne skupnosti. Že takrat | so mu vsi, ki so se v oddajo javili, 1 dali jasno vedeti, da živi v totalni | zmoti in da samo poskuša zavajati | ostale prebivalce Istre.
£ Še danes rine iz ekstrema v ekstre-| mizem in me čudi, daje do njegove nominacije sploh prišlo. Zato, kot večina dobro mislečih prebivalcev Istre, sem odločno proti kakršnemu koli nagrajevanju ekstremistov kot simbol celotnega prebivalstva naše drage Istre. Mislim, da bi se Alojz Kocijančič kot človek in duhovnik kar obračal v grobu od žalosti, če bi do tega tudi prišlo.
ISTRA BREZ MEJA - ISTRIA SENZA CONFINI Egidio Krajcar
Bomo le dobili glasbeni klub?
Že velikokrat smo pisali o skromnem koncertnem dogajanju v Izoli. Nekoč, pred davnimi leti, je bil Arrigoni, kasneje sta v stari šoli v Gregorčičevi ulici delovala kar dva kluba, Muki in Mik, kjer je obalno koncertno poslušalstvo lahko bolj ali manj redno spremljajo glasbeno dogajanje. Nato je nekaj časa taiste navdušence sprejemal Eko klub, pri nekdanji Mali opremi, nazadnje pa je to poslanstvo pripadlo zdaj že pol desetletja pokojnemu Shoto klubu. Od zaprtja edinega plažnega alternativnega kluba na tem delu sveta pa Izola, z izjemo poletnih rednih koncertnih prizorišč, ni svojim glasbenim navdušencem mogla ponuditi nič. Vsaj klubskega dogajanja ne.
To je opazil tudi dolgoletni mariborski glasbeni aktivist Bojan Horvat, ki se je pred leti z družino, s trebuhom za kruhom, preselil v naše mesto. Najprej se je posvetil svojemu poklicu v gostinstvu, zdaj pa seje odločil, da je čas, da, kot sam pravi, še zadnji del eksistence, posveti sanjam. “Od vedno sem sanjal, da bi živel na obali in imel svoj Rock Cafe. No, zdaj sem tem sanjam zelo blizu", je povedal Bojan, ki je pred nekaj tedni, v prostorih nekdanjega Black Outa, odprl Malibu Klub. Kot sam pravi, so ga k tej odločitvi gnale predvsem sanje in entuziazem, bolj kot pa racionalno razmišljanje. Predvsem pa je v teh nekaj letih življenja v Izoli pogrešal redno koncertno dogajanje. “Pred leti, ko sem še odraščal v Mariboru, se spomnim, kako so povsod, v parkih, pa na raznih vogalih, skratka, povsod so bili glasbeniki. V Izoli in na Obali pa to strašno pogrešam. Zaradi tega sem se odločil, da odprem ta lokal, za katerega upam, da bo postal neke vrste Satchmo, torej nekakšen jazz, ali rock klub, kjer bi zrelo občinstvo lahko uživalo ob glasbi in družbi.’’
Kot je Bojan Horvat povedal takoj na začetku, ne cilja na masovne alkoholne zabave. Ravno obratno. “V Malibu klubu bi hotel vspostaviti prijetno, pozitivno vzdušje, v katerem bi lahko ljudje sproščeno uživali. Zaradi tega sem se zavestno odpovedal podzemnemu, ali pa alternativnemu dogajanju, v korist jazzu, soft rocku, kantavtorjem in podobnim glasbenim zvrstem."
Malibu klub še nima pripravljenega rednega glasbenega programa, čeprav se je nekaj koncertov že zgodilo. Predvsem pa je prostor primeren za resno poslušanje glasbe, saj sta točilni pult in koncertno prizorišče na dveh ločenih nadstropjih. “Imamo pa že vse pripravljeno za to, da zares zaženemo delovanje. Čakamo le še potrditev urnika, a birokracija na občinskem nivoju je strašno počasna, na žalost."
Malibu klub bo koncertno aktiven, po besedah Bojana Horvata, takorekoč čez ves teden. Ko bo priložnost, se bo dogajalo. Kar je tudi v duhu podobnih prizorišč. Pametno poslušanje glasbe pač ne sodi samo ob konce tedna. a.m.
Tudi KT1 je zaprl vrata
Že od novega leta so zaprta tudi vrata izolskega kluba KT1, leta 2004 slovesno odprtega z občinskim denarjem in podarjenega strankarskim mladcem z nazivom multimedijski prostor, ki povezuje računalniško tehnologijo s kavarniško ponudbo. A so ga zafurali po kratkem postopku, ga pokradli in spravili ob dobro ime ter ga pokončali z visoko najemnino. Menda nič krivi zadnji upravljale! so le zaprli vrata in naredili konec "politični gostilni".
Prihajajo nove generacije
Rokometašice Ženskega rokometnega kluba ŽRK IZOLA so v preteklem tednu odigrale le tekmo 15. Kroga v kategoriji Kadetinj.
Kadetinje (letnik 96 in mlajše)
So pod vodstvom Tineta Ponikvarja tokrat gostovale na povratni tekmi v Ajdovščini, ki je sicer trdno uvrščena na drugo mesto v ligi Kadetinje Zahod - Izolanke so imele torej pred seboj močne nasprotnice, a so tekmo začele neustrašno in odločno, z dobro obrambo in so skoraj celo prvo četrtino tekme celo vodile z enim ali dvema goloma razlike. Do konca polčasa so nato nekoliko popustile a ohranile minimalni zaostanek štirih golov.
V drugem polčasu pa je našim dekletom ponovno zmanjkalo kondicije in koncentracije in so nas nasprotnice na svojem terenu sicer pričakovano premagale z višjo razliko. Veseli pa dejstvo, da so Izolanke svoj rezultat iz jesenske tekme proti Ajdovkam tokrat na gostovanju bistveno izboljšale.
ŽRK Mlinotest Ajdovščina : ŽRK Izola 34 : 20 (15 : 11)
Kaja Obštetar (2), Ana Rončevič (5), Nina Vale , Eva Julija Poberaj (2), Anamarija Baruca (5), Lana Peharc (2), Silvija Jurič (1), Lucija Klariča (1), Alessia Švagelj (1), Vanja Pali-ska (1), Ajla Burkič, Nea Čendak in vratarka Lucija Rebec.
Naslednja in sicer zadnja tekma izolskih kadetinj doma v rednem delu ligaškega tekmovanja sezone 2012/2013 bo v soboto, 26.01.2013 ob 14h, nasprotnice bodo rokometašice iz Hrpelje - Kozina. Pridite navijati!________________________
Kegljanje
Fantje slabo
Še eno gostovanje več kjer so izolani v gosteh prikazali bledo igro in prepričljivo izgubili 7:1 oziroma 3436 : 3333. Svetla točka pri izolanih je bil le Mars z 582 p. keglji in kot edini je osvojil tudi točko.
Glede na prikazano v naslednjih dveh krogih ni pričakovati kaj več kot da bi nudili dostojen odpor favorizirani GORICI in nato RADENSKI ter pridobili na kvaliteti v igri za naslednje lažje dvoboje v katerih bo vsaka točka pomembna za skok iz cone izpada.
Škofja Loka : Izola 7 :1 (3436:3333) Lestvica LB liga moški: L Gorica 19, 2. Radenska 18, 3. Pivka 14, 4. Škofja Loka 12, 5. Siliko 10, 6. Fu-žinar 9, 7. Hidro 8, 8. Izola 8, 9. Korotan 6, 10. Rudar 6 točk;
Dekleta izvrstno
Druga „pesem„ so letos izolska dekleta , ki nadaljujejo z dobro igro. Tokrat so doma premagale ekipo Pivke z 8 : 0 oziroma 3336 : 3073.
V	dobri igri ekipe sta izstopali Ste-gočeva z 570 in Ugrinova z 587 p. keglji. Pri gostjah je solidno zaigrala le Baškova z 563 p. keglji. Vse ostale pa so bile le bleda senca igralk, ki so se lani do zadnjega kroga borile za prvo mesto in napredovanje, ki ob taki igri letos pričakujejo izolanke. Izola : Pivka 8:0 (3346:3073) Lestvica 2.liga zahod ženske: L IZOLA 16, 2. Novo mesto 12, 3. Brest II. 10, 4. Kočevje 8, 5. Pivka 8, 6. Medvode 6, 7. Slavija 4, Trebnje II. brez točk;
V	soboto, 26.01.13 ob 13.00 igrajo dekleta doma drugo tekmo proti drugi ekipi Medvod, moški pa ob
17.uri gostijo prvouvrščeno ekipo Gorice, ki se je letos okrepila z dvema reprezentantoma Pintaričem in Stoklasom in upravičeno računa na napredovanje. (Gorazd)
Kickboking
Turnir »Golden glove« v Coneglianu
V Coneglianu (Italija) se je 19. in 20. januarja odvijal eden kvalitetnejših kickboxing turnirjev v tem delu Evrope. Organiziran je bil pod okriljem svetovne kickboxing organizacije, WAKO. Letošnja udeležba je bila rekordna. Tekmovalo je skoraj 1000 tekmovalcev iz 115 klubov oziroma 17 držav.
Izolski kickboxing klub, KIT Izola, je vsakoletni uspešni udeleženec turnirja in tudi letos je bilo tako! Izolske barve so zastopali Tadej Cotič, Iztok Badalič, Jaka Hudales, Lazar Sebastjan, Bojan Homovec in Ines Durič. V najmlajši konkurenci je Izola s Sebastjanom Lazarjem dosegla izjemen uspeh. Sebastjan je v point fightingu (bivši šemi contact) v kategoriji mlajših kadetov do 42 kg pometel z vso konkurenco in osvojil »zlato rokavico«. Posebej zanimiva je bila borba v finalu, kjer mu je nasproti stal tudi perspektivni tekmovalec iz Anglije. Po vodstvu Angleža v večjem delu borbe je Sebastjan z odličnim finišem vendarle zmagal 5:4.
Standardno se je odlično boril Jaka Hudales. Prvič je nastopil v kategoriji članov do 74 kg. Po dveh zmagah je prispel v četrt finale, kjer se je srečal z večkratnim svetovnim in evropskim prvakom Madžarom Gombosem. Z taktično bolj zrelo borbo je Madžar Hudalesa premagal in nato slavil še v finalu.
Jaka je svoj dober nastop pokazal tudi v absolutni kategoriji. Podobno kot v kategoriji do 74 kg, je tudi tu po dveh odličnih predstavah klonil v tretjem kolu. Od njega je bil boljši ponovno Madžarski tekmovalec Moradi. Enako kot Gombos je tudi Moradi večkratni dobitnik najprestižnejših svetovnih naslovov. Razveseljivo je tudi, da so Izolani po dolgih letih ponovno nastopili tudi v ženski konkurenci z Ines Durič.
center
za vse, ki ljubimo življenje
Vabljeni na uvodni tečaj (25 ur)
TUI-NA masaže
od petka 1. do nedelje 3. februarja
TUI-NA masaža je masažna tehnika, ki preko meridianov in akopresurnih točk odpravlja blokade v pretoku energije, jo sprošča in uravnava njen pretok, kar vodi k telesnemu ravnovesju in zdravju.
Več info na www.bcenter.si ali na GSM 041/662-463
B-center • Obrtna ulica 11 • IZOLA
Nastopila je v kategoriji starejših kadetinj do 65 kg. Toda žal je bila poražena že v prvem kolu.
Bojan Homovec in Tadej Cotič sta nastopila v kategoriji veteranov. V prvem kolu sta imela za nasprotnike izkušenejše tekmovalce iz Italije in priznala premoč že v prvem kolu.
Za Izolane je nastopil tudi Iztok Badalič in to v dveh disciplinah. V soboto je nastopil v light contactu do 75 kg proti borcu iz Poljske. Po vodstvu v prvi rundi je vseeno v drugi rundi moral priznati premoč Poljaka. V nedeljo je nastopil v point fightingu. A tudi tu je klonil že v prvem kolu. Ne glede na poraze mora biti to gonilo za trdo delo za naprej.
Izolani gredo v začetku naslednjega meseca v Atene, na podobno kvaliteten turnir kot je bil slednji. Devetega februarja pa se bodo z najmlajšo ekipo (sedem do devet let) udeležili tekme v Karlovcu.
Namizni tenis
Vsi naslovi Arrigoniju
V	soboto je v izolskem Arrigoniju potekalo primorsko prvenstvo za mlajše kadete in mlajše kadetinje. Na prvenstvu se je nastopalo v treh kategorijah in sicer posamezno v dvojicah in mešanih dvojicah. Izmed štirih nastopajočih klubov so največ uspeha imeli tekmovalci in tekmovalke arrigonija z osvojenimi vsemi petimi naslovi.
V	posameznem deluje prvo mesto pri dečkih osvojil Martin Kocjančič. Lea Paulin pa je bila prva pri deklicah.
V	dvojicah sta nekoliko nepričakovano pri dečkih slavila Martin Kocjančič in Uroš Žavbi. Podoben uspeh je pri dekletih uspel tudi Lei Paulin in Minei Ljuca, v mešanih dvojicah pa smo dosegli kar dve uvrstitvi med prve tri. Prvo mesto sta dosegla Martin Kocjančič in Lea Paulin. Tretja pa sta bila Uroš Žavbi in Minea Ljuca.
Jadranje
Zan Luka Zelko v Miamiju
V	Miamiju se bo od 26. januarja do 2. februarja odvijala prva v letošnji seriji ISAF-ovih regat svetovnega pokala za olimpijske in paraolimpij-ske razrede, ISAF Sailing World Cup Miami. V razredu laser bo kot edini slovenski predstavnik pod okriljem matičnega kluba BD Sidro nastopil mariborski jadralec Žan Luka Zelko, nedavno s strani Jadralne zveze Slovenije nagrajen s priznanjem »Mladinec leta 2012.«
V	Miamiju zastopani olimpijski razredi bodo laser in laser radial za ženske, finn, moški 49er in ženski 49er FX, 470 za moške in ženske, vvindsurf RS:X ter katamaran nacra 17 za mešano dvojico kot novost na olimpijskih igrah v Riu 2016. Jadralci v olimpijskih razredih se bodo v Hotnih regatah merili prihodnji teden od ponedeljk do petka, najboljših deset iz vsakega razreda pa v sobotni regati za medalje, kjer bodo točke štele dvojno.
GliAFRI
Adriatic
zavarovalna družba d.d. koper assicurazicni s.p.a.
. .............	.____________________________h . m
So številke, Id jih ni treba komentirati.
V ponedeljek 3. junija smo v vsej boli komaj našteli 250 turistov, od tega pa jih je bilo v hotelu Delfin kar 150. V Simonovem zalivu so imeli 65 gostov, na Belvederju 19, v hotelu Marina 13 In v avtokampu Jadranka 6 gostov. V Delfinu se jim obeta kar presenetljivo dobra sezona, Belvedere in Marino rešujejo šolski izleti, v avtokampu pa pravijo, da se precej tistih Slovencev, ki imajo počitniške prikolice v Dalmaciji in Istri zanima za pogoje kampiranja pri njih.
Še zanimivost, ki so nam jo povedali:	Študentski tabor v
Ankaranu je ( zaradi nizkih cen ali bližine meje ) skoraj povsem zaseden.
Zasebne sobe samevajo, celo redni gostje odpovedujejo letovanje v naši lepi deželi.
Akcija uničenja države kar dobro napreduje.
pgBa.E] z« GE\
VLADNA KRIZA ali KRIZA VLADANJA ?
Šušljalo se je že nekaj časa. na zasedanju občinske skupščine ( čefrfek 30.5.) pase je tudi zares zgodilo. Ko je prišel na dnevni red program dela izvršnega sveta so nekateri poslanci sprožili vprašanje zaupnice predsedniku in izvršnemu svetu. Toda, župan je strankarskim liderjem in poslancem pomahal s starim skupščinskim poslovnikom, ki pravi, da se pobuda za glasovanje o zaupnici sprejme, če jo podpre najmanj 10 poslancev v vsakem zboru. Takšne podpore pa ni bilo in tako imamo še naprej isti izvršni svet in njegovega predsednika, nimamo pa programa dela, saj so ga poslanci zavrnili.Mimogrede: kot kandidat LDS za novega mandatarja je bil menda že pripravljen naš sodelavec Gianfranco Siljan. Sejo skupščine so prekinili in jo nadaljevali čez teden dni ( 4.6.) vendar tudi tokrat ni manjkalo presenečenj. V pripravah je bilo namreč slišali o odpoklicu dveh članic IS ( Ivanka Kerne), Dunja Komljanec Slepanek ). na skupščini so potem glasovali le o slednji in njenega odpoklica niso izglasovali. Nevihta je mimo, oblaki so ostali. V koga bo naslednjič treščilo ?
m
PRVA KALADA
HIŠA STRAHOV.--4
IZOLSKI STRELCI f VSE BOLJŠI ?	6
V ponedeljek (3.6.) se je v Izoli začel vsakoletni delovni tabor Višje šole za socialne delavce na temo Droga in AIDS na Primorskem. Doslej so opravili nekaj anket pogovorov s strokovnjaki in srečanj z domačimi uživalci. O lem. kaj so odkrili in kaj predlagajo zasvojenim in takoimeno-vanim* odgovornim* bomo objavili v naslednjem MANDRAČU.
Opozorilo prijatelja:
Izogibajte se novih klošarjev, ki vlečejo na plus. Pazite na igle.
V pričakovanju razpleta vladne krize
ŠKARPENE KRADEJO, MAR NE ?
Zgodilo se je 31. maja ponoči, začelo pa že malo prej. G B. ribič iz Labina je po Izoli iskal prevoznika za ne preveč pošten "uvoz" ribiških mrež in vrvi iz Italije. V gostilni je srečal, še neznano osebo, ki mu je ponudila prevoz. Neznanec je G.B. odpeljal na ladjo Škarpena. last Žarka Kovačiča, prižgal motor in radar nakar je G.B. z ladjo odplul do Umaga. Tja je neznanec pripeljal še dva pomočnika ki sta za vsega 100 tisoč lir pristala.da spremljata G.B. med vožnjo v Italijo.
i»|F

500 SLADOLEDOV
SAUJE EKREMA 7

TOMADAUlČA

llllllll

NAGRADNA
llftANKA_______12
plovbo v Italijo in nazaj. Plovba pa ni trajala posebej dolgo, saj so jih po dobri uri in pol zajeli italijanski mejni organi in jih predali Postaji mejne milice v Kopru, ta pa izolski PMM. Preiskavo nadaljujejo, vmes pa je spregovorila tudi "ulica* in znala povedati vrsto stvari, od tega da so omenjeni prevažali prebežnike iz Šri Lanke, do tega. da je šlo za kaj bolj mokastega.
Dogodek pa je vsekakor opozorilo, da bo treba tudi za zavarovanje ladij storiti kaj več.
SMEROKAZI
Četrtek 24. januar 2012
Kino Odeon Izola - ob 20.30 dokumentarni film
Misterij ženska
znamenite japonske režiserke Naomi Kawase, ki je bil slovenskim ljubiteljem avtorskega filma prvič predstavljen na sedmi izdaji festivala Kino Otok. V Izoli bo na sporedu vse do 30. januarja. Zadnjo projekcijo filma v, ki bo v sredo, 30. januarja, ob 18.30, bo s pogovorom o tematiki filma pospremila Martina F. Štirn Projekcije: od 24.1. do 26.1.2013 ob 20.30 uri / 27.01.2013 ob 18.30 / 28.01. in 29.01. ob 20.30, ter 30.01. ob 18.30
Petek 25.december 2012
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 predavanje
Koloidno srebro- kovina neomejenih možnosti, znova odkrit vir zdravja in dobrega počutja
Koloidno srebro je močan naravni antibiotik in antimikotik, ki lahko pomaga olajšati mnogotero zdravstveno težavo, krepi imunski sistem, vzpostavlja ter ohranja ravnovesje organizma. Vstop je prost.
Manziolijeva palača - ob 20.00
ETHNOINSULA 2013
Prvi letošnji koncert
Tinkara Kovač & Danijel Černe Mystica
TINKARA KOVAČ - vokal, flavta DANIJEL ČERNE - kitara
Prost vstop!
Ponedeljek 28.december 2012
Gostilna Istra-Istria - ob 19.00
Večeri ob kaminu
Tokratna gostja bo Nataša Benčič
ČETRTEK 31. januar 2013
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 predavanje
Naravna glina - staro ljudsko zdravilo
Glina je staro ljudsko zdravilo, ki nastaja več milijonov let pod površino naše dežele, ter je ena izmed najbolj naravnih in preprostih rešitev pri številnih zdravstvenih, energijskih in lepotnih težavah. Z njeno pomočjo čistimo strupe in zastale toksine v telesu, izdelujemo različne zdravilne obloge ter domačo kozmetiko za nego obraza in telesa. Kaj je v glini tako čarobnega, inteligentnega, energetskega in učinkovitega, da se vedno znova vračamo k njeni uporabi bo razkrila Tina Avguštin, ki se je z glino prvič srečala že v samem otroštvu, saj izhaja iz družinskega podjetja z več kot 60-letnim izkušnjam z glino, njenim pridobivanjem in predelavo v Komendi in njeni okolici. Vstop je prost.
DPM Izola vabi na
BOLŠJI SEJEM PUSTNIH MASK
ki bo v soboto, 26.1.2013, pred Galerijo 22 na Ljubljanski ulici 22
od 10. ure dalje.
C2E>
INSUIA
GALERIJA • GAU.HRIA
Vabimo vas na ogled razstave
ROK ZELENKO
"POTOVANJA"
Razstava bo na ogled do 6. februarja 2013.
u9l6nj9Alg9/l(ristanovtrgl
razstava NARODNE NOSE
ATELJE DUKA piran
"Pravljica" MAJA ČERNE
Mestna knjižnica Izola
•	Razstavljajo v mesecu januarju: risbe na temo otroške poezije Janka Kleibencetla razstavlja njegova vnukinja Katarina Kleibencetl, zbirka starin zbiratelja in ljubiteljskega etnologa Janeza Janežiča.
•	Torkova pravljična ura - vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi - Vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstop je prost.
•	Sobotna joga smeha Vadba poteka vsako soboto od 10. do 11. ure v pravljični sobi .Vadbo vodi vaditeljica joge smeha Nataša Kitič. Udeležba je brezplačna! Prijavite se lahko tel.št.: 05)6631-282 ali na e-naslovu: HVPERLINK “mailto:izola@borzaznanja.si” izola@borzaznanja.si
•	sreda, 30. januar ob 19:00: januarsko srečanje »Kako živim ta trenutek«. Živimo zdaj. V tem trenutku. Uživajmo zdaj. Zaupajmo, da bomo vedno preskrbljeni z vsem, kar rabimo. Ker smo vedno bili. Ko smo zaupali. Ko ne zaupamo, nobena stvar ne more priti k nam. Ko se počutimo neljubljene, noben človek ne more priti do nas. Ker ga ne pustimo. Poglejmo okoli sebe in verjemimo, da je ta trenutek najlepši, in da smo varni, kjerkoli smo in karkoli delamo. In da ljubimo in smo ljubljeni. Z nami bosta Oleg Križanovskij in Joško Cesar. Vstop je prost.
•	četrtek, 31. januar 2013 ob 19:00: predavanje »Naravna glina - staro ljudsko zdravilo«. Glina je staro ljudsko zdravilo, ki nastaja več milijonov let pod površino naše dežele, ter je ena izmed najbolj naravnih in preprostih rešitev pri številnih zdravstvenih, energijskih in lepotnih težavah. Z njeno pomočjo čistimo strupe in zastale toksine v telesu, izdelujemo različne zdravilne obloge ter domačo kozmetiko za nego obraza in telesa. Kaj je v glini tako čarobnega, inteligentnega, energetskega in učinkovitega, da se vedno znova vračamo k njeni uporabi bo razkrila Tina Avguštin, ki se je z glino prvič srečala že v samem otroštvu, saj izhaja iz družinskega podjetja z več kot 60-letnim izkušnjam z glino, njenim pridobivanjem in predelavo v Komendi in njeni okolici. Vstop je prost.
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282.
BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. To je princip delovanja Borze znanja. V Borzi znanja zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanja, vedenja, veščine, spretnosti in informacije s kar najrazličnejših področij. Vse borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
Zbor članov 2013
Člane društva invalidov Izola obveščamo, da bomo imeli redni zbor članov v soboto 02.02.2013 v gostinski in turistični šoli Rivjera v Izoli z pričetkom ob 16:00 uri.
Pričetek vpisovanja: ponedeljek 14.01.2013
7. dnevno ohranjevanje zdravja v Termah Zreče
Člani in podporni člani, obveščamo vas, da bomo v ponedeljek 14.01.2013 pričeli z vpisovanjen za 7. dnevno ohranjevanje zdravja v Termah Zreče, odhod: 16.03.2013, prihod: 23.03.2013 Predsednik Dl Izola: Franc Poropat
VIAVItltM 11
Kultura in prosveta------------------------------------
Ko so potrebni dodatni stoli
V soboto je bila dvoranica Besenghijeve palače, ki je tudi edini pravi prostor za izvajanje klasične glasbe v našem mestu, še manjša kot sicer. Dva mlada glasbenika, (Zarja Vatovec - klavir in Dean Delgiusto - harmonika) sta kot duo AccoPiano pripravila izvrsten glasbeni večer.
Zarja Vatovec, pianistka, in Dean Delgiusto, harmonikar, sta »naše gore lista«. Oba že več let živita in študirata v tujini. Oba sta vpisana na magistrski študij glasbe, ona v Bernu v Švici, on v Kopenhagnu na Danskem. Od lani sodelujeta v zanimivem duu Accopiano od leta 2012 delujeta v duu pod mentorstvom profesorja Geirja Draugsvo-lla na Danski Kraljevi glasbeni akademiji v Kopenhagnu. Med svojimi delovnimi počitnicami doma sta se predstavila tudi domačemu občinstvu.
Koloidno srebro - kovina neomejenih možnosti
Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita v petek, 25. januarja ob 19.00 na predavanje »Koloidno srebro- kovina neomejenih možnosti, znova odkrit vir zdravja in dobrega počutja«.
Koloidno srebro je močan naravni antibiotik in antimikotik, ki lahko pomaga olajšati mnogotero zdravstveno težavo, krepi imunski sistem, vzpostavlja ter ohranja ravnovesje organizma. S ponovnim zavedanjem človeštva o zdravilni moči narave - koloidno srebro znova postaja zanimivo in uporabno.
Svoje sedemletne izkušnje z uporabo koloidnega srebra na sebi, svojih otrocih in bližnjih, ki so mu zaupali bo predal Sergej Mijatovič.
i Vstop je prost.
V	tej sestavi izvajata sodobne, klasične in romantične skladbe, a tudi tango glasbo in transkripcije ter skladbe, napisane prav posebej za ta, dokaj neobičajen sestav. Njuni nastopi na turneji po Sloveniji so se začeli že v sredo, ko je Zarja zjutraj prispela iz Švice, kjer trenutno živi in študira, in popoldne gostovala na razrednem nastopu pianistov v izolski glasbeni šoli, ki jo je nekoč tudi sama obiskovala.
V	soboto se ji je pridružil Dean, ki je prišel na oddih domov iz Ko-penhagna in zvečer sta s s svojim nastopom navdušila nabito polno dvorano izolske glasbene šole. Vsak od njiju se je predstavil kot solist nato pa sta nastopila skupaj. Zarja in Dean s svojima močnima osebnostma in inštrumentoma si v skupnem igranju enakomerno in suvereno izmenjujeta solistične vložke in se prefinjeno prepletata v duovskem muziciranju ob komaj slišnih pianissimov do odločnega tangovskega fortissim Hvaležno občinstvo vseh starosti, tudi učencev glasbene šole in njihovih staršev, je dobro napolnilo koncertno dvorano s 55 sedeži, ki so jim dodali še 20 stolov, poslušalce pa so postili tudi na balkon. Ocene poslušalcev so bile izredno pohvalne in navdušujoče:
"Zelo uspešen koncert. Dobra mera okusa pri izbiri programa pa zbranosti in predanega muziciranja s strani izvajalcev."
"Bil je super koncert. Nisem glasbenica in si nisem predstavljala, da se klavir in klasična harmonika tako zelo ujemata in dopolnjujeta. Zarja in Dean sta bila enkratna!"
" Super glasbeno popoldne in večer! Bravo, Zarja in Dean! Res čudovit koncert z čudovitim programom. Lepo je bilo poslušati sozvočje klavirja in harmonike!"
Tudi ponedeljkov koncert v klubskem prostoru Cankarjevega doma je bil presežek. Njun nastop pred kar številnim občinstvom je bil preprosto očarljiv v prvem delu, na koncu pa je Veliki tango izzvenel tako kot je treba: v razponu od sramežljivega spogledovanja, nežnega božanja tja do čutne strastnosti. Mlada umetnika sta se v duu AccoPiano popolnoma ujela in zorita ne le kot solista, temveč tudi kot komorna glasbenika ...Navdušil pa je tudi tolkalist Vid Ušeničnik, še zlasti s svojo mladostno zagnanostjo in dovršeno virtuoznostjo.
Njuna slovenska turneja ju vodi še v Ilirsko Bistrico, v Postojno in Grosuplje, v petek pa bosta še gosta Radia Koper.	D.Jug
E
Misterij ženske v kinu Odeon
V četrtek, 24. januarja 2013, na spored izolskega Alt kina Odeon prihaja dokumentarni film Misterij ženska (2010) znamenite japonske režiserke Naomi Kavvase, ki je bil slovenskim ljubiteljem avtorskega filma prvič predstavljen na sedmi izdaji festivala Kino Otok. V Izoli bo na sporedu vse do 30. januarja, ko bo pot nadaljeval po drugih platnih slovenske Art kino mreže.
Priznana japonska filmska pripovedovalka Naomi Kavvase nam v dokumentarnem filmu Misterij ženska predstavi okolje, v katerem imajo ženske možnost izbire in odločanja o načinu, na katerega bodo rodile. V kliniki, ki stoji v neokrnjeni naravi, za nosečnice že štirideset let skrbi in jih vodi dr. Yos-himura. Način dela v kliniki nas opomni, da je rojevanje nekaj naravnega in že stoletja nespremenjenega in da lahko iz teh enostavnih in starodavnih načel črpamo tudi pri drugih izbirah in odločitvah, s katerimi se soočamo v sodobnem svetu.
S filmom se riše hvalnica iskrivosti mandorlnih srečanj na domačem dvorišču porodne hiše dr. Tadashija Voshimure v Okazaki na Japonskem, ki že skoraj pol stoletja skupaj z njegovo kliniko beleži prekrasne statistike - je eden najvarnejših in tako najbolj kakovostnih porodnih prostorov na svetu, kajti stopnja carskega porajanja je le okoli 5 odstotna in vakuumskega porajanja zgolj 0,3 odstotna. Zato je gostovanje Misterija ženske v Sloveniji in svetu, predvsem med odraščajočo mladino pa seveda strokovno in širšo javnostjo, silno dragocen, saj poleg estetske vsebuje tudi izobraževalno noto, podaja duha in okoliščine, ki omogočajo tako spodbudne rezultate.
Film je tudi poklon šepetu srčnih izkušenj babic, ki pare srečajo dosti pred porodom, kar se naj čim prej - iz srca želim - zakonsko uresniči tudi slovenskim babicam! Iz vzdušja v porodni hiši stalno kapljajo sokovi duhovnega porajanja - kadar pa pride do pomanjkanja verjetja vanje, se vrzel zapolni s priznavanjem modrosti misterija, ki je v vsaki noseči, rojevajoči ženski - da ta vodi porod. Duhovnost v porodni hiši je tako zelo uporabna, saj vseskozi praznuje s skrivnostnim virom vsega življenja, ter je navdih vsem, ki porodna vzdušja sooblikujemo, še posebno pa babicam, da s svetim pogumom varujemo duhovne človeške potrebe družine ob rojstvu. Pa poklon dušnemu zdravniku dr. Voshimuri, ki naznani, da so nepravilna rojstva posledica notranjih »negotovosti« v družbi, torej bolj kot kaj drugega kulturno pogojena.
Krasno je videti, kako režiserka s kamero mehko, a zelo opazno sprošča vzdušje v privatni porodnišnici. Kakor se bo, upam, po ogledu filma v kinih, šolah in drugje sproščalo tudi vzdušje v naših porojevalnih prostorih širom Slovenije ter navdihnilo vse nas, da oblikujemo čim več domačih in varnih pred, ob in poporodnih prostorov, v katerih bodo slovenske babice spoznale par pred nosečnostjo, bile ob porodu ves čas z njim in ostale z njim tudi po njem - najsi bo v porodnišnici, porodni hiši ali doma, saj je osnovna, že dolgo uzakonjena človeška pravica tudi v Evropski skupnosti, da (se) lahko rodimo, kjer želimo, da lahko pustimo popkovino, da se ta posuši in pri otroku odpade sama, ter da lahko posteljico odnesemo domov. Naša telesa in duše so modra, ko se jim z zaupanjem poklonimo.
Zadnjo projekcijo filma v Art kinu Odeon, ki bo v sredo, 30. januarja, ob 18.30, bo s pogovorom o tematiki filma pospremila Martina F. Štirn, diplomirana psihologinja in magistra umetnosti. Martina Fukuhara Štirn
Kultura
Damiano Roi ■ od rokerja do Bocellija
Prvi večer iz serije Večeri ob kaminu, ki jih pripravljajo v gostilni Istra, je gostil izolskega pevca Damiana Roi-a, kije pripovedoval o svoji zanimivi glasbeni poti.
Damiano Roi je dovolj znan Izolanom že kot nogometaš in kasneje kot glasbenik, tako da je malo tistih, ki so ga zares spoznali šele v oddaji Slovenija ima talent, kjer je prišel v polfinale in osvojil slovensko občinstvo s prepevanjem znane arije Nesun dorma, v izvedbi Andrea Bocellija. Prav v zvezi z Bocellijem je bilo slišati na ponedeljkovem pogovoru marsikaj zanimivega, a o tem kasneje.
Kot je povedal gostitelju, Egidiju Krajcarju, se je Damiano z glasbo začel ukvarjati že pri štirih letih, ko je v roke dobil svojo prvo kitaro, vendar se je kasneje odločil za bobne in pri šestih letih začel obiskovati glasbeno šolo za tolkala in nato tudi nastopal z glasbeno skupino KUD Karol Pahor Piran. Pri 13. letih je nadaljeval izobraževanje v pihalnem orkestru, pri 20. letih pa je ustanovil svojo prvo glasbeno skupino Allegro Piccante.
Seveda je takrat igral drugačno glasbo, predvsem trdi rock, s skupino Heat pa je igral celo heavy metal. Vse te glasbene izkušnje so mu koristile tudi v nadaljevanju kariere, ki pa jo je ves čas nadgrajeval z izobraževanjem pri učiteljih petja in s sodelovanjem z znanimi primorskimi glasbeniki.
Zanimiva je tudi zgodba o tem, kako je postal Roi, saj je bil do spremembe priimka Gunjač. Posebej v tujini so imeli ob njegovih nastopih velike težave z izgovarjanjem njegovega imena, priimek Roi pa je nastal iz napisa izolske navijaške skupine, katere član je bil že od samega začetka.
Ribari so se namreč podpisovali z ROI pri čemer je prekrižani O znak ultrasov, RI pa pomeni Ribari Izola. Na vprašanje gostitelja, zakaj si ni dal bolj istrskega imena rui je odgovoril, da takrat lepot ruja še ni poznal.
V sproščenem pogovoru, ki ga je podkrepil tudi z nekaj glasbenimi vložki, se je Damiano predstavil kot preprost a trmast in vztrajen mladenič, ki si je jasno izbral življensko pot ki je najtesneje povezana z glasbo. Trenutno se mu odpira tudi italijansko tržišče, saj je začel sodelovati z ekipo Andrea Bocellija, ki ga zdaj usmerja v vsem, od videza do petja, razmišljajo pa tudi o tem, da bi ga v naslednjih letih pripeljali do San Rema, zato iščejo pravo pesem zanj. Prav gotovo je njegova glasbena smer podobna tisti Bocellijevi, kar je dokazal tudi na ponedeljkovem pogovoru, ko je zapel nekaj skladb v katerih je dokazal svoj velik pevski potencial.
Ponedeljkova gostja bo Nataša Benčič
Ta ponedeljek, 28. januarja ob 19.00 uri bo gostja večerov ob kaminu v gostilni Istra radijska novinarka, voditeljica in Izolanka, Nataša Benčič, hčerka dveh znanih izolskih fotografov, očeta Er-minija in matere Dore, ki sta s svojo ustvarjalnostjo gotovo zaznamovala njeno življenje in delo, ki ga opravlja danes.
Z Natašo Benčič se bo pogovarjala njena dobra znanka, novinarka in publicistka, Irena Urbič. Glasbeni gost pa bo Slavko Ivančič.
Z, A Z, I B A N K. E
/S
MT.
Tinkara Kovač
Na Tinkarinem albumu Zazibanke so, med drugim, pesmi: Fa la nanna. Oj Jelo, Jelice, Naj, naj, lipi sin, Pupca je zaspana, Farne le nine, Šta je ženka, Tutaj ninaj in druge. Za Izolane pa je posebej zanimiva ta-le:
TAJNONINATAJNONA
Tajnonina tajnona moj’ga moža ni doma.
Kam je šel? v Izolo
po eno pinco kiselo.
Posvojite punčko iz cunj
V	decembru so prostovoljci PrePro-stoVoljni, ki delujejo na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem, izdelovali punčke iz cunj pod sloganom »Posvoji punčko in reši otroka«.
Punčka iz cunj je igrača, ki je poznana v vseh kulturah sveta. V preteklosti je marsikateremu otroku že predstavljala družbo. Danes simbolizira otroka iz države v razvoju, ki potrebuje našo pomoč.Vsaka posvojena punčka zagotovi cepljenje enega otroka proti šestim nalezljivim boleznim. Cena posamezne punčke, ki so jo izdelali prostovoljci ter drugi udeleženci humanitarne delavnice, je 20 evrov.
V	galeriji na spletni ali Facebook strani ŠOUP-a si lahko punčke iz cunj ogledate in izberete tisto, ki vam je najbolj pri srcu. Kupiti jih je možno vsak delovnik med 8. in 16. uro na info točki SOUP na Pristaniški ulici 3 v Kopru.
Ethnoinsulo 2013 odpirata Tinkara in Danijel
V petek, 25. januarja ob 20.00 bo v Manziolijevi palači prvi iz serije koncertov letošnjega festivala Ethnoistria, ki ga pripravljajo v Samoupravni interseni skupnosti italijanske narodnosti. Letošnjega začenja dvojec Tinkara Kovač & Danijel Černe, tako da se obeta glasbeno zelo raznovrsten večer, ki pa bo vendarle prepleten z ethno glasbo, ki je rdeča nit tega festivala.
Dolgoletna prijatelja in glasbena sodelavca, Tinkara Kovač in Danijel Černe - Mystica pripravljata po raznovrstnih sodelovanjih okrog jedra skupine Terr,a Mystica prvič prav poseben večer, na katerem bosta v duetu igrala skladbe iz različnih glasbenih projektov, od Car-sice iz leta 1978 do Tinkarinih čisto svežih Zazibank v narečjih. Medtem ko Daniel Černe sodeluje predvsem v skupini Terra folk in v nekaterih drugih projektih pa je Tinkara konec leta izdala še zadnji album za založbo Dallas in sicer album priredb nekdanjih hitov jugoslovanskega rocka. Med pesmimi izstopata tudi dve “domači”: Senca, skupine Prizma in Rastemo Dua Buldožer oziroma Marka Breclja. Takoj po izidu tega albuma pa je v sodelovanju s skupino Kalegarija in nekaterimi obalnimi glasbeniki ter pod producentskim vodstvom Andrea F. pri svoji domači založbi izdala prvenec uspavank z naslovom Zazibanke. Gre za 12 pesmi, ki so v osnovi morda res uspavanke a imajo tudi pomembno sporočilo, ki je vse prej kot uspavalno. Pesmi so v slovenskem, italijanskem jeziku pa tudi v istrskem in furlanskem narečju.
Danijel Černe - Mystica pa se je uveljavil kot avtor glasbe, tekstopi-sec, kitarist, kreativni vodja in ustanovitelj multimedijskega projekta in progresivne skupine Terra Mystica, poleg tega pa je soustanovitelj, izvajalec in avtor v skupini Terrafolk s tema zasedbama pa je posnel že 5 izvrstnih albumov, s skupino Terrafolk pa celo osvojil prestižno priznanje najboljše etno skupine Radia BBČ. Sodeloval je tudi pri različnih gledaliških predstavah, filmskih in multimedijskih projektih ter različnih glasbenih nastopih z mladimi.
Se zanimivost. Oba sta po malem Izolana. Tinkara ima v Izoli staro mamo in očeta, Danijel je poročen z Izolanko Doris Kekič, enega prvih nastopov z njegovo nekdanjo skupino Angel Heart pa smo mu organizirali prav Mandračevci na svetilniku. Danes oba živita na Krasu, Tinkara v Lokvi, Danijel pa v Divači.	ur
\C
5. Istrski karneval že prihaja
Karneval s pustnimi povorkami postaja tudi v slovenskem delu Istre že tradicionalna prireditev. Kot v marsikaterem slovenskem mestu, bodo tudi v treh obalnih občinah oblast kmalu prevzele pustne maske.
Na obali se bo to zgodilo v okviru 5. Istrskega karnevala, ki bo med 8. in 13. februarjem preplavil ulice in trge vseh treh mest. Letošnji Istrski karneval, ki je že peti zapored, pa preseneča z novostmi. Organizatorji Mestna občina Koper, Občina Piran, Občina Izola, Turistična organizacija Koper, Zveza kulturnih društev MOK, JSKD 01 Koper, Avditorij Portorož, Center za kulturo, šport in prireditve Izola , 01 JSKD Izola, Gledališče Steps Izola in Turistično združenje Izola so tudi letos poskrbeli za pester pustni program. Poglejmo, kaj se bo dogajalo po posameznih prizoriščih.
Koper
Edinstvena in največja večdnevna prireditev v slovenski Istri se bo pričela v soboto, 9. februarja, ob 9. uri, v koprski Taverni, kjer bo za pustno vzdušje poskrbela plesna šola Latino, nato pa še plesna šola Fiona. Tradicionalna Istrska pustna povorka bo tudi letos, že petič zapored, preplavila koprske ulice in se tako predstavila obiskovalcem in dvema ocenjevalnima komisijama, ki bosta podelili štiri nagradne bone. Strokovni del ocenjevalne komisije bo sestavljen iz petih članov, druga ocenjevalna komisija pa bo sestavljena iz članov pustnih skupin in vozov.
5. Istrska pustna povorka se bo pričela ob 11. uri na Potniškem terminalu v Kopru, nato bo prek Kopališkega nabrežja in Pristaniške ulice ter Ljubljanske ceste prispela do koprskega stadiona Bonifika, kjer se bo nadaljevalo pustno rajanje s skupino
Pustno vzdušje bo ogrelo tudi koprsko zaledje. Ob 17. uri bo v Zadružnem domu KS Šmarje vse prisotne s pustno predstavo zabaval čarodej Roman Frelih. Pustne šeme pa bodo lahko zaplesale tudi v ogrevanem šotoru na 10. tradicionalnem pustovanju v Hrastovljah, in sicer ob 20.uri s skupino Ne me jugat.
Na pustni torek, 12. februarja, bo v koprski Taverni, ob 10. uri, poskrbljeno za najmlajše. Od tu bo namreč krenila Otroška pustna povorka, ki bo namenjena otrokom iz koprskih vrtcev.
Otroški karneval v Izoli
Tudi v Izoli bodo občinski funkcionarji, v soboto, 9. februarja, predali oblast malim maškaram, ki bodo tistega dne poskrbele za pravo pustno vzdušje. Ob 14. uri bo izolske ulice prevzela 2. Otroška istrska pustna povorka, ki se bo sprehodila po Sončnem nabrežju in se zaključila na Lonki, kjer bo tudi veselo pustno rajanje (do 17.ure) z Rudijem Bučarjem, glasbeno skupino Ne Me Jugat in Gledališčem STEPS iz Izole. Na trasi pustne povorke bo postavljena predstavitvena točka, na kateri bo komisija in moderator, ki bo predstavil vsako sodelujočo pustno skupino in posamezno masko, le ti pa lahko na predstavitveni točki izpeljejo 1 minutni
V primeru slabega vremena bo prireditev izpeljana v soboto, 16.februarja 2013.
Otroško pustno povorko lahko sestavljajo pustne skupine ali posamezne pustne maske. Prijavljene skupine morajo imeti vsaj osem članov. Zaradi varnosti mora imeti otroška pustna skupina vsaj enega odraslega spremljevalca. Tudi mlajši posamezniki morajo biti v spremstvu polnoletne osebe.
Sodelovanje v otroški pustni povorki pa je možno le na podlagi prijave. Prijavnico najdete tudi na tej strani.
Udeležence pustne povorke bo ocenjevala tričlanska komisija na podlagi meril: ideja, izvirnost, aktualnost, kostumska dodelanost in zahtevnost izvedbe, predstavitev v povorki. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo predvidoma ob 16. uri, na Lonki v Izoli.
Izpolnjeno prijavnico vrnite do 2. 2. 2013 (skenirano) po e-pošti oi.izola@jskd.si, po faksu številka 05/66 31 391 ali na naslov 01 JSKD IZOLA, p.p. 45, 6310 IZOLA . Z oddajo prijave se pustne skupine in posamezne maske strinjajo s pogoji sodelovanja na prijavljeni pustni povorki in dovoljujejo neomejeno fotografiranje in objavo fotografij v namene promocije prireditve Istrski karneval 2013.
Piran
Pustno soboto bo po dopoldanskem rajanju za najmlajše s pevko Claudio in škrati v Avditoriju Portorož , ki bo pričelo ob 10.30, zaokrožil tradicionalni 11. Veliki pustni ples s skupino Best company in DJ Adriano Roi, ki bo ob 20. uri v piranskem Tartinijevem gledališču.
Portoroška pustna povorka, ki jo bo Avditrorij Portorož letos organiziral že tretje leto zapored, pa bo portoroške ulice preplavila v nedeljo, 10. februarja, ob 14. uri.
V ponedeljek, 11. februarja, bodo ob 19. uri, v gledališču Tartini, nastopili učenci glasbene šole Piran. V sredo, 13. februarja, ob 16. uri, pa bodo na Belem križu belokriške maškare simbolično pokopale pusta. Organizatorji letošnjega Istrskega karnevala pričakujejo podobno oz. večje število prijavljenih pustnih skupin in pustnih vozov kot minulo leto. Novost na letošnjih pustnih povorkah pa so etnografske pustne maske, ki pa ne bodo sodelovale v tekmovalnem delu pustnih povork, zato jih komisija ne bo ocenjevala. Vse pustne skupine in pustne vozove, ki želijo sodelovati na 5. Istrski pustni povorki se lahko na povorko prijavijo do vključno sobote, 2. februarja, prek spletne strani www.istrski-karneval.si

Zimska vaška šagra v Kortah
Prostovoljno gasilsko društvo Korte je ob praznovanju vaškega praznika, 19.januarja 2013 organiziralo vaško šagro s plesno prireditvijo v Kortah. Kljub slabemu vremenu se je vaške šagre udeležilo kar dobro število obiskovalcev,ki so se do zgodnjih jutranjih ur predajali glasbi popularne glasbene skupine »NE ME JUGAT« Za pijačo in prehrano je bilo dobro preskrbljeno, pa tudi dobre volje ni manjkalo.
Z veseljem ugotavljamo,da se je tudi v letošnjem letu vaške šagre udeležilo zavidljivo število domačinov,kar kaže na to,da je potrebno s podobnimi prireditvami nadaljevati. Ponovno so se pri organizaciji izkazali operativni gasilci pod vodstvom organizatorja in poveljnika operative Elvisa Vuka. Vsem krajanom vasi Korte se za morebiten hrup in motenje nočnega počitka iskreno opravičujemo in se vam zahvaljujemo za strpnost.
TAJNIK PGD K0KRTE, Zlatko Kristančič
NiPanike.
predstavitveni nastop.
2. Otroška Istrska pustna povorka in 5. Otroški pustni prevzem oblasti
2° (orteo <M camevak istriano par barabini ^ 5* Preša del potcre camevakseo dei barabini
, $ Jonka. Izola/Jsola
Sobota / Sabato. 9. februar / 9 febbraio 2013 ob / aiie M:00
Življenje ni igra
Zbrali so za polno skladišče daril
Učenci 2. razreda OŠ Vojke Šmuc iz Izole, so v okviru podaljšanega bivanja, pod vodstvom mentorice Patrizie Galbiati Pohajač izpeljali EKO nalogo: “Dobrodelna zbiralna akcija za družine iz poplavljenih območij po Slovenji”.
Akcija zbiranja je bila napovedana od 15. novembra do 15. decembra 2012, a so jo morali prekiniti en teden prej, ker je bilo zbranega toliko blaga, da stvari niso imeli več kje skladiščiti. Učenci in mentorica se zahvaljujejo vsem, ki ste pripomogli, da so uspešno izpeljali svojo EKO nalogo.
K sodelovanju so pritegnili tudi ostale učence šole ter njihove starše in učitelje. Pred pričetkom akcije so se pogovorili, zakaj bi bilo dobro, da to akcijo izpeljejo, in naloga jim je bila zanimiva, saj so lahko v njej sodelovali z aktivnim zbiranjem in razvrščanjem.
S pomočjo hišnika so pripravili zbirno mesto, prazne kartonaste škatle, širok pakirni lepilni trak, da bi lahko zbrane stvari razvrščali po škatlah in opremili z napisom o njihovi vsebini. O svoji EKO nalogi so obvestili predstavnika RK iz Izole, ki je z veseljem in odobravanjem sprejel akcijo ter jim ponudil pomoč pri odvozu nabranih stvari. Akcija je trajala en mesec. V tem času so učenci urejali prejeta oblačila, manjše električne aparate, igrače, šolske potrebščine, posteljnino in drugo. Sproti so v manjših skupinah pakirali prejete stvari v škatle in jih opremljali z ustreznimi napisi.
V okviru EKO naloge so se pogovarjali o nesrečah, zlasti o poplavah, o tem, kaj je potrebno storiti, ko voda začne naraščati, da obvarujejo najprej sami sebe, koga je potrebno obvestiti v primeru elementarnih nesreč.
stropa

nag. HLEV* HEhUS in g. Hcgines SNOBOM
E VABITA NA POGOVOR O FFJHCPNOi' EVROPSKE UNIJE. PRIDI PREDSTAV
Opazovali so vodo in fotografije o njej ter se pogovarjali o kroženju vode v naravi. Omenili so vodna agregatna stanja ter ozebline in opekline, ki jih voda v drugih agregatnih stanjih lahko povzroči. Spoznali so, da ima voda močno rušilno moč, da pa lahko njeno moč uporabijo tudi v koristne namene in da je z njo potrebno ravnati varčno in preudarno, ker je voda vir življenja in za človeka zelo pomembna.
EKO naloga je vplivala tudi na širšo okolico, saj so učenci aktivirali poleg svojih staršev tudi prijatelje, starejše brate in sestre. Posamezniki so bili zelo aktivni, kar je bilo vidno tudi iz količine zbranih stvari. Zanimivo je bilo, da so nekateri darovali še po zaključeni akciji.
Darovane stvari je odpeljal predstavnik Rdečega križa iz Izole, skladiščili pa so jih bodisi v Izoli bodisi na RK v Kopru.
Patrizia Galbiati Pohajač
Evropska poslanka in podpredsednica SD mag. Mojca Kleva Kekuš in vodja Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Hannes Svvoboda, bosta 29. januarja sodelovala na razpravi z mladimi o prihodnosti EU z naslovom “Tvoje mnenje, tvoja Evropa”, ki bo potekala na Fakulteti za humanistične študije, Titov trg 5, Koper
Anka Mrmolja jih je naštela 90
V četrtek, 17. januarja, je ANKA MRMOLJA, ena najbolj aktivnih žensk starejše generacije v naši občini, dopolnila lepih 90 let. Bila je aktivistka celo življenje in je še vedno, tako v Društvu upokojencev, kot v društvu nekdanjih brigadirjev. Je članica TIGR-ovcev, Zveze borcev, članica socialnih demokratov in še kaj. Ta lep jubilej je proslavila v družinskem krogu in takrat so se z njo oziroma vsi skupaj dogovorili, da štartajo na okroglih 100 let.
V šolskem hodniku so se nabirali paketi in na koncu jih je bilo toliko, da je skoraj zmanjkalo prostora. Prav gotovo bodo darovane igrače in druge potrebščine prišle prav tistim, ki so v poplavah izgubili skoraj vse, predvsem pa bo akcija koristila tudi mladim, ki se na ta način učijo prvih humanitarnih korakov.
Justi Dernikovič pa z rekreativnih 85
Lahko da je naj starejša v skupini rekreativka je vendarle še vedno gibčna in poskočna, redno prihaja na treninge, navsezgodaj skrbi za telovadbo na prostem pa tudi čez dan veliko hodi naokrog. O letih ne razmišlja, le dnevi jo včasih skrbijo.
Predzadnja
KRIMINALIJE
Iz policijske uprave Koper so nas obvestili, da zaradi štrajka policistov ta teden ne bomo prejeli poročila o opravljenem delu v prejšnjem tednu. V uredništvu njihov štrajk podpiramo in jim želimo veliko uspeha ter čimprejšnji povratek rubrike.
Dokumentarni film o TOMOS - u
V koprskem Pokrajinskem muzeju so v torek premierno predvajali celovečerni dokumentarni film scenarista in režiserja Marjana Frankoviča z naslovom Tomos. Film govori o nekdanji tovarni Tomos, o njenem političnem poreklu, nekaj desetletij trajajočem razvoju ter proizvodno tehnološkem vzponu in njenem koncu, ki se je nakazoval že v zgodnjih osemdesetih letih hkrati s krizo in mučnim razpadanjem političnega sistema, ki jo je postavil. Kot pravijo v pokrajinskem muzeju, je za zgodbo o Tomosu zanimanje veliko, saj je bilo v tej veliki in sodobni tovarni zaposlenih veliko ljudi iz cele obale pa tudi iz notranjosti Istre, zato ga bodo v Pokrajinskem muzeju Koper dali na ogled še v četrtek in petek ob 17. uri ter 26. in 27. januarja ob 11. uri. Vstop na vse projekcije je brezplačen.
Zgodba o Tomosu steče s pomočjo pripovedi ljudi, ki so bili vanjo neposredno vpleteni, zato gre hkrati tudi za njihove osebne zgodbe. Takih zgodb bi bilo mogoče posneti še mnogo več, v dokumentarcu se je bilo pač treba omejiti na tiste, ki najbolj neposredno govore o ambiciozni zasnovi in razvojno produkcijski naravnanosti te ‘politične tovarne’, ki je v danih ozirih in okvirih, tudi če jo ocenjujemo z današnjimi vatli in očmi, delovala presenetljivo dobro. Tomos je veliko vlagal v tehnološki razvoj, raziskave in osvajanje tržišča, v ekspanzijo v svet. Nezanemarljiva ilustracija in hkrati prispodoba za vse to je bil program razvoja Tomosovih dirkalnikov. Kar dve desetletji in več so bili zmagovito prisotni na vseh mogočih rangih motociklističnih tekmovanj v razredu do 50 kubičnih centimetrov. Gonilo dirkalnega programa je bil karizmatični in neumorni inovator ing. Janez Imperl, ki je žal že pokojni. Pač pa dokumentarec bogatijo osebne izkušnje nekaterih drugih konstruktorjev in poznavalcev, predvsem doživetja in izpovedi nekdanjih tekmovalcev, zlasti tistih iz elite tovarniških ‘pilotov’. Pripovedi so popestrene z avtentični fotografijami in filmskimi posnetki njihovih dirkaških nastopov.
Posebej je treba omeniti ing. arch. Janeza Groma (Muzej motociklov Vransko) za pomoč pri zasnovi in organizaciji filma in za predstavitev eksponatov, fotodokumentacijo ter celovito strokovno predstavitev Tomosove dirkalne ere; Egona Fornazariča z ekipo in restavriranimi dirkalniki iz njegove delavnice; Steva Vujiča, avtorja razstave o Tomosu v Pokrajinskem muzeju Koper; Zdravka Matuljo, evropskega prvaka iz leta 1982 na Tomosovem dirkalniku. Svojo plat zgodbe so povedali: ‘tovarniški’ dirkači Janko Štefe, Luigi Rinaudo, Peter Verbič in Rajko Piciga, od ostalih pa Karlo Gregorovič in Martin Mis; konstruktorja iz zadnjega obdobja dirkalnikov dr. Josip Vlahovič in ing. Vinko Forca; izmed najstarejših uslužbencev in tehnologov v Tomosu je spregovoril Vojko Lušin; kot ljubitelj navadnih mopedov se je predstavil Janez Kanoni.
■________________________________________________________■
Rubrika Uko con Bučo ima nove in nove sodelavce in sodelavke. Tokrat nam je bralka Mandrača in stanovalka Jagodja poslala to fotografijo poseke ob vodotoku Ricorvo in zapisala:
Ali je res treba na tako okruten način odstraniti drevesa stara več kot trideset let, da lahko očistijo hudournik? Sprehajalci in stanovalci Jagodja ob kolesarski poti Parenzana žal ne bomo več občudovali cvetočih sadnih dreves, ki so jih, verjetno v sklopu čiščenja vodotoka enostavno odstranili. Zanima jo, kdo naroča takšne posege oziroma odgovarja za takšno početje?
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
KUPIMO
Hišo, del hiše ali stanovanja z vrtom v bližini doma Dva topola, kupim, tel.: 041 647 400
NAJAMEMO
-	Tričlanska mlada družina išče stanovanje za daljše obdobje (najemnina do 400 EUR) tel 040 515 372
-	Upokojeni par najame trisobno stanovanje na Šaredu. Ponudbe na naslov: Benko - Šared 42 6310 Izola
-	Najamem enosobno stanovanje. Tel 070 530 781
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
ODDAMO
-	Oddamo garsonjero za daljše obdobje v Obrtni coni. 041 512 783
-	Samski osebi ali mirnemu, urejenemu paru brez otrok takoj oddamo novo, eno in pol sobno opremljeno stanovanje v družinski hiši v Izoli- mesto. Brezžični internet in brezplačno parkirišče za avto. Informacije na 041 884 573
-	Oddam dvosobno stanovanje v Izoli družini ali študentom za daljše obdobje. Tel: 041 344 280
-	Oddam štirisobno stanovanje na Markovcu družini, delavcem ali študentom, za daljše obdobje. Tel: 041 344 280
Vozila in plovila
-	Izvenkrmni motor Johnson 4 ugodno prodam (150 Eur). Tel.
040	211 434
-	Ugodno prodam avto - Škoda Felicia karavan 1.3, letnik 1996, prevoženih 198.000 Km, tehnični do junija 2013, zelene barve. Cena 280 Eur
tel. 040 984 263
-	Prodam nov E-SKUTER zelo ugodno
tel. 040 563 542 ali 05 641 31 37
-	Prodam Nissan Almera 1.8 Avtomatih, letnik 2005, prevoženo 33.525 km, odlično ohranjen, tel
041	955 603
-	Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041
Razno
-	Prodam stekleno mizo dimenzij 90x90,raztegljivo na 180x90. Zgornja ploskev je iz kaljenega stekla,ogrodje kovinsko sive barve +6 kov.stolov sivo usnje.Cena 300 evrov, tel.041 936 005
-	Prodamo otroško kolo z opremo, tel 041 872 337
-	Podarim elemente kuhinje. Tel 031 483 680
-	Odkupujem stare motorje, vespe in Tomos mopede, tel 041 234 570
-	Podarim dobro ohranjen jogi (90x200). Tel.: 041 679 743
-	Podarim omaro za dnevno sobo (regal), razstavljeno in pripravljeno v pritličju za odvoz.Tel: 031 559 383
-	Ugodno prodam brezhibno ohranjen sušilni stroj Candy (za 100 Eur). Tel.: 031 640 711
Delo
-	Če potrebujete varstvo otroka na svojem domu v Izoli ali Piranu pokličite 59 letno upokojenko. tel 041 402 187
-	Gostilna Izola takoj zaposli natakarja in kuharja. Informacije: 041 345 605-
-	Iščem delo 051 726 857
-	Za hišna popravila (manjša mizarska in obnovitvena dela) lahko pokličete: 031 630 716
-	Upokojenec nudi pomoč pri učenju šaha, tudi na domu. tel 051 685 762
-	Mlajša upokojenka nudim kakršnokoli pomoč na domu. Tel.: 040 804 941
-	Nudim pomoč pri učenju italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za srednje in osnovne šole. Telefon 051 256 179
Selma Bižals.p.
RAZLIČNA POMOČ NA DOMU -čiščenje, likanje, gospodinjstvo ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJSKIH STAVB - pometanje hodnikov, stopnišč, pomivanje oken, vrat itd.
DNEVNO ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ DNEVNA POMOČ OSTARELIM DNEVNO VARSTVO OTROK
Informacije na: 040 187 784
Avtor rubrike pa je za tokratno številko fotografiral “malenkost”. Navadno luknjo v tlakovcih ob Ulici prekomorskih brigad, kjer je bila postavljena eko tržnica. Pripisal je, da je bilo železo močnejše od betona ampak, da je ta spomenik avtomobilom lahko tudi nevaren za pešca, še posebej če v luknjo stopi kakšen starejši letnik.
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Učenci 2. razreda OŠ Vojke Šmuc iz Izole so v okviru podaljšanega bivanja, pod vodstvom mentorice Patrizie Galbiati Pohajač izpeljali EKO nalogo: “Dobrodelna zbiralna akcija za družine iz poplavljenih območij po Slovenji”. Akcija zbiranja je bila napovedana od 15. novembra do 15. decembra 2012, a so jo morali predčasno prekiniti prej, ker je bilo zbranega toliko blaga, da stvari niso imeli več kje skladiščiti.
Če ji že ni bilo usojeno živeti pa naj ostane v spominu vsaj na fotografiji. Mlada delfinka, ki se je v soboto ujela v ribiško mrežo, je poginila, toda tudi ko so jo odložili na obalo je bila še vedno tako lepa, da se je zasmilila tudi najbolj trdokožim ribičem, da o otrocih, ki so jo prišli pogledati niti ne govorimo. Bila je tako lepa...

za varn zaščito,
vaših oci
z dioptrijo ali brez..:
Izola, Ljubljansl

Martina Žerjal, izolska akademska slikarka se je ponovno vključila v ulično dogajanje v novem ateljeju v Koprski 25. Atelje je odprt za oglede od ponedeljka do petka od 10.30 do 12.30, 4. februarja pa bo v sklopu prireditev, ki jih organizira CKŠP imela dan odprtih vrat od 10. do 18. ure.