r
Izhaja vsako soboto zjutraj.

Uredništvo „Zarje“ jo v Trstu ulica dei Fabbri. št. 2, III.
Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
Hokopisi se ne vračajo. — Nefrankirama pisma se ne sprejemajo.
Poštno - hranilničnega štev 64439.
40» V
računa
Upravništvo „Zarje“ je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Naročnina ,Zarje“ je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3.
Cena inseratom je 10 vin. za ■enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
v ___________________________/
„Velik moment“.
I.
Pogled v preteklost.
Pod tem naslovom je izdal mi-• noli mesec neki J. K. v Ljubljani knjižico, ki obsega njegovo „politično razmišljanje ob veselem preobratu v -deželi Kranjski“.
■Л'	_ (Jitali smo to „razmišljanje“ in
'je Študirali, pa moramo kar priznati, da.. nismo kmalu kaj tako zrelega prejelj.dz bele Ljubljane. Pisatelj sicer pravi v svoji skromnosti, da je podal samo neko politično razmišljanje. Lahko pa rečemo, da obsega ta mala knjižica v lapidarnem slogu V. -ч.. jasen pregled političnega, verskega,
• socialnega in splošno kulturnega gibanja slovenskega ljudstva na Kranj -:	škem v zadnjih dvajset letih. Kar je
pa glavno, ne nudi knjižica sama gola dejstva, temveč razpravlja o njih pragmatično in kritično. Najbolj se nam dopade pisatelj tam, kjer razmišlja o gonilnih motivih vseh teh pojavov.
. Le eno se bojimo o. tej knjižici, da se je namreč najbrže premalo razširila po naših krajih, kjer bi se bila po našem mnenju prav za veliko potrebo udomačila. Saj se j e „kran j-s k i“ prepir že davno prele-, vil v iz v e n k r a n j s ki načelni boj, ki pojde več ali manj skozi vse one faze, skozi k a-i e r e je šel n a a n J s k e z...1 Temu nujnemu procesu se ne more več izogniti naš sicer mal narod niti na periferiji, kakor se mu ni izognil v središču. Skoro iste nevarnosti prcte našemu narodu ob meji, kakoršne so pretile na Kranjskem, za istim ciljem pa tudi stremi naše katoliško časopisje, za katerim je stremilo kranjsko katoliško časopisje od leta 1873 dalje.
Knjižica „Velik moment“ima trajno vrednost. Ne sme se zavreči med staro šaro, kakor kak dnevnik. Ostati nam mora kakor zrcalo, da se pogostoma vanj pogledamo. „Velik moment“ mora najti tudi veliko zanimanje. Zato pa naj slede v nastopnem glavne misli te zlate knjižice. Težko je sicer napraviti izvadek iz tega spisa, ko ni v n!ein ni ena beseda brez potrebe, m tudi žal se nam zdi trgati na kose
L 1 S T E K
povodenj.
Iz spisov Krištofa Šmida, prosto poslovenil Fr. Salezij.
I.
Noč groze in strahu.
Nekako pred sto leti je živel v prijazni veliki vasi ob mogočni Dravi viničar Martin Erjavec. Bogaboječ mož je bil ter pravičen in silno delaven. Prav tako pobožna, pridna in krepostna pa je bila tudi njegova žena Mina. Martinova hiša je sta'a koncem vasi tik reke. Pobočje skalnatega, strmega griča, ki je segal precej daleč v Dravo, je obsadil marljivi Martin čez in čez s trto, ki je dajala jako lepo in okusno grozdje. Ta vinograd je bil njegovo kraljestvo, do čim se je Mina prav pridno sukala po velikem travniku malo pod hišo in belila platno. Pod njenimi spretnimi rokami in pazljivimi očmi se je belilo platno kar vidno in tako krasno, da so ji dajale vse gospodinje domače vasi in premnoge iz soseščine platno belit. Tako sta si služila vsakdanji kruh zares pošteno. Na travniku pa sta nakosila vsako leto tudi toli k o sena, da sta lahko redila dve kravi. Velik, rujav-kast pudelj je stražil pomladi in poleti platno lla travniku, v jeseni grozdje v vinogradu, a Vse L to in zlasti po zimi pa je čuval hišo m hlev.
tako lepo in krepko vsebino. Vendar je bolje nuditi nekaj kakor pa nič.
Velik moment je bil to za kranjsko deželo, ko je letos v januarju stopalo v deželni zbor med 50 poslanci 27 katoliških mož, torej prvikrat večina S. L. S. S tem se je začela nova doba v narodnem življenju na Kranjskem. Ob tem važnem tre-notku upre pisatelj imenovane knjižice svoj pogled najprej v preteklost, potem pa v prihodnjost. Vredno je, da si Kranjci malo ogledajo dovršeno pot, da ne pridejo več pod ono liberalno robstvo, kojega so se po tako dolgem boju s silo otresli. Knjižica pravi izrazito: Poglejmo nazaj, da pridemo naprej !
V „Pogledu v preteklost“ najdemo obmejni Slovenci za se naravnost krasnih naukov. Dokler so kranjski liberalci potrebovali duhovščine, ki jim je, nič hudega sluteč, pomagala pri snovanju čitalnic in drugih narodnih društev, toliko časa, so se
'■ar je njegovega, torej tudi jezik j egov in je navadno prvoborivka za narodne pravice. To se opaža med beneškimi Slovenci, to na Koroškem, isto v naši Istri.
Knjižica opisuje dalje markantno, kakšno gonjo je uprizoril skozi vsa ■eta „Narod“ proti krščanskemu ljudstvu na Kranjskem in proti njegovim voditeljem. Ta ostudna pisava, ka-koršue. je zmožna poleg „Naroda“ samo se goriška „Soča“, je na vek omadeževala naš jezik, in ni čuda če je vplivala ta posurovelost tudi na nasprotno stran. Da uničijo svoje nasprotnike, se niso bali liberalci niti naj ostudne j šib sredstev, vstrašili se niso niti izdajstva. Njihova nemško-slovenska liberalna zveza, ki jim ostane večna sramota, je pokazala, koliko jim je mar za ono „absolutno narodnost“, katere so imeli vedno polna usta. V krepkih potezah nam slika pisatelj, kako je bilo na Kranjskem skozi dolgo vrsto let vse proti
držali nekoliko nazaj s svojo gonjo. ] krščanskim, voditeljem zakleto, prav A kakor hitro je bilo mogoče, so jeli duhovnike postavljati pred vrata. To
1 vse od najnižje do najvišje instance, pri državnem pravdništvu, v deželnem
naj bo tudi po naših krajih opomin za vse prihodnje čase, da se znamo v tej stvari varovati. Isto izkušnjo so doživeli pri snovanju ljubljanskega
zboru in odboru, na šolskih oblastni-jah, pri vladi, v javnih korporacijah, v obrtni zbornici, v kmetijski družbi m celo na sodnijah. To so bili res
--	v	o TJ V/ V CAllJ U Ul Ulj	I ^J	----* M  1
„Narodnega doma“, isto v družbi sv. ; težki časi za katoliško stranko Cirila in Metoda. To cepljenje se je 1 njene zveste.
vedno bolj razvijalo, ko je „Slovenski i И res lepo mislijo končava pisa-narod“ po svoji preselitvi iz Maribora | telj ta prvi odstavek svoje knjižice, pokazal, da ima služiti bolj liberalni J Podajmo tu njegovo „ razmišljanje “
kakor narodni ideji, in se je zato leta 1873. zasnoval „Slovenec“. Tedaj je začel boj za življenje in smrt. Pretveza, pod katero so naskočili dobre katoliške narodnjake, je bila : „Klerikalizem je naj hujši sovražnik naše narodnosti“.
Bolj debele laži niso mogli napisati, kakor so jo. Pri vseh mali h in zatiranih narodih je Cerkev prvi, če ne edini element, ki narodnost vzdržuje. Kakor sta sv. Ciril in Metod dala pismenost' Slovanom, tako drugi misijonarji neštetim drugim narodom. Prve knjige v vsakem narodu so cerkvene, bogoslužne knjige. Marsikje je cerkev še edini kraj, v kojem se v javni službi rabi narodni jezik. Duhovščina, ki živi v najtesnejši zvezi z ljudstvom, ljubi to ljudstvo in vse,
&v,
'dobesedno :
„Da je te čase naše ljudstvo tako srečno prestalo, da je v teh bojih in preganjanjih vstrajalo, se vsemu pritisku in krivicam ni uklonilo, — to je dokaz, kako bogata zaloga vere, moči in kreposti je v njem. Kakor izdajstva naših nasprotnikov ostanejo žalostno zapisana v zgodovini našega naroda, tako bo vztrajnost in značajnost ljudstva zapisana v zgodovini v večno čast našega naroda .... Pa tudi v čast duhovščini in tistim maloštevilnim svetnim izobražencem, ki so ostali na strani ljudstva, ga budili m bodrili, se zanj žrtvovali ter vojevali za njega pravice ! Na eni strani vsa moč kapitala in inteligence, vse gosposke in instance, vsa sila in krivica — na drugi preprosto ljudstvo in njegovi svečeniki. . . Bila je dolga
borba, dolga in huda, — borbž življenje in smrt. Kohkokrat smo se pognali, kolikokrat bili odbiti nazaj ! Kdo bo zmagal ? Vedeli smo, da pred ne bo konca, dokler ena stranka ne pride na vrh, druga pa spodaj ; vedeli tudi, da zmagati moramo končno le mi. A dolgo je bilo treba čakati odločitve, dolgo“.
Spominja se pisatelj obstrukcije v deželnem zboru, ki je počela 21. junija 1902, in je bila, kakor se vidi, edino izdatno sredstvo do politične svobode potom bolj pravičnega voli vnega reda. Lepo se čita ob koncu prvega dela te razprave: „Nič velikega se ne zgodi brez velikih žrtev .... Bog večni ve in ima zapisano, kar smo prestali, — in upamo, da bo to trpljenje, prestano v boju zanj in za sveto pravdo, v blagoslov prihodnjim rodovom".	(Konec prihodnjič.)
Kaj se bi še preDavalo ?
Prejeli smo iz istrskih akad. krogov- ta le dopis, ki navaja nekatere prav zanimive tvarine, ki bi se dale predavati med ljudstvom, posebno v naših izobraževalnih društvih. Naš visokošolski dopisnik pravi:
V sedanji dobi, ko smatra naše visokošolsko dijaštvo za svojo častno nalogo, dvigniti izobrazbo preprostega ljudstva s knjižnicami in predavanji; se obračam osobito na naše mlade pravnike, proseč jih, naj zlasti oni zastavijo svoje moči in ponj^rejo rešiti častno nalogo dijaštva. Odprto je vsakemu pravniku široko polje. Koliko lahko koristi pravnik, ako včasih ■— recimo skoro za krajši čas v svojem domačem kraju, bodisi v društvu ali izven društva, ljudem poljudno razlaga o zemljiški knjigi, o raznih pogodbah, o testament u, o d a v-k i h i. t. d.
Ljudje sklenejo n. pr. navidezno malenkostno zemljiško pogodbo. — malo seveda morajo biti veseli pri tem, — pa se velikokrat ne zmenijo za to, da bi napravili pismeno pogodbo, kaj še. da bi poskrbeli, da se ta izprememba glede njihovih zemljišč zaznamuje v zemljiški knjigi. Soseda pogodnika menita, da če ona dva vesta za sklenjeno pogodbo, ve o tem ves svet in menda tudi — zemljiška knjiga. Primeri se pozneje, da se soseda spreta prav zastran onega zemljišča, o katerem sta prejšnjo pogodbo napravila. Kakšne so posledice, o tem govoriti bi bilo odveč.
Potrebno in koristno bi bilo tudi pojasniti ljudem pomen in namen občine, o v o 1 i v n i pravici in volitvah; o dolžnostih izvoljenega ljudskega zastopnika napram svojim volivcem in nasprotno o pravicah volivcev napram izvoljenemu svojemu
Martin in Mina sta živela tu prav srečno in zadovoljno v lepi slogi in vzajemni ljubezni. Največje veselje in najdražji zaklad na svetu bilo jima je petero otrok, katerih najmanjši je še ležal v zibeli. Težko bi bilo najti bolj skrbnih starišev, ki bi se bili s tako vnemo brigali, da zrede svoje otroke zdravo in pametno. A pred vsem sta se trudila, da jih vzgojita dobro in modro Učila sta jih že v zgodnji mladosti moliti a tudi delati, in v tern sta bila vedno edina, ne da bi bil eden Podiral kar je sezidal drugi. Ve, krat je dejal oče Martin : „Molitev in delo nas osreči za čas in večnost“.- Pobožni in pridni stariši pa niso rabili kdove kako izvanrednih pripomočkov, da so priučili svoje otroke molitvi in delavnosti, ne, njih zgled izdal je več in vplival bolj, ko vse njih besede. Otroci so postali stari šem podobni, da ne ti, ne oni niso vedeli kako in kedaj. Daleč navzgor in navzdol ob Dravi bi bil zastonj iskal bolj srečnih ljudi], kakor so živeli pod priprosto in skromno streho viničarja Martina.
No, pa tudi to dobro in zadovoljno družino je obiskala nadloga, velika nesreča. — Prišla je najp prej zima, tako nepopisno huda in mrzla, da je enake niso pomnili niti najstarejši vaščani. Nezmerno veliko snega je bilo padlo po dolini in gorah, mraz pa je bil tako strašen, da se nihče ni upal iz hiše, če ni imel prav posebno nujnih opravkov. Že tedaj so govorili ljudje : „Kaj bo, ko se počne tajati led? To bo povodenj in nesreča!“ Kar mahoma se je omehčalo vreme in potegnil je gorak veter. A nihče še ni slutil
nevarnosti. Martin in njegovi so spali prav mirno in brezskrbno. Krog polnoči se naenkrat prebudi: žalostno je donel glas velikega zvona v pretrganih udarcih, vmes je čul sedaj pa sedaj strel ter mogočno šumenje vode. Naglo skoči iz postelje, 'se opravi za silo in gre iz spalnice, da pogleda, kaj pomeni vse to. Pa že je bilo v veliki sobi in veži toliko vode, da jo j, moral bresti. Ko pa odpre vežna vrata, buti voda s toliko silo v vežo, da se je skoraj zvrnil znak. Le z največjim naporom je spet zaprl vrata. Brzo hiti v spalnico in vpije: „ Mina, mina, brž, brž, rešimo otroke ! “ Še vsa omotena spanja in zmedena iznenađenja se kar napol obleče in popade otroke. Skušala sta z otroci priti, v vinograd, a vedno naraščajoča voda drla je s tako močjo, da je niso mogli prebresti. Zato so se obrnili proti vasi, da se rešijo na hrib onostran hiš. Toda noč je bila črna in temna, da niso videli ne ped pota pred seboj. Luna je bila že zašla,'in težki, grozeči oblaki so zagrinjali zvezde na nebu. Dež je lil v gostih curkih, močan vihar pa je venomer žvižgal in tulil. Po vaški cesti nizdoli proti reki drla je voda in le s težavo so stopali navzgor proti griču : mislili so, da jim vsak čas valovi izpodneso noge ter enega ali dru-zega vzamejo za vedno seboj. Otroci, vsi preplašen’ zaradi strašnega divjanja vode in viharja, jokali so na vse pretege in se tesno oprijemali matere in očeta. In ko so tako stopali skozi vas, slišali so vsepovsod jok in stok bežečih ljudij, ter vik in krik nagloma iz spanja prebujenih otrok.
Kar posveti koncem vasi na vrhu klanca nekaj plamenic. Njih poskakujoči, temno rodeči žar, ki se je spet in spet skrival za gosti dim smole, je nekoliko razsvetlil gorje, katero je bilo dosedaj samo slišati. Sto in sto ljudij se je pehalo navzgor, da uide mokri in mrzli smrti v šumeči vodi. Eni so se borili z valovi po cesti sredi vasi, med njimi Martinova družina; drugi pa so poskušali priti na varno po stezah za hišami, oprijem-Ijajoč se za meje in plotove in drevesa.
Pred nizkim oknom stal je krepak mož in jemal v naročje veka joče otroke, ki mu jih je podajala iz hiše vsa objokana mati. Krepak mož je bil, a razkoračiti se je moral in trdno stopiti, da ni omahnil, ko je pljuskal val za valom višje in višje proti njegovim prsim. A vendar je premagal naval vode in polagoma dospel iz nevarnosti. Drugod zadel je močan mladenič sivega, pohabljenega^ starčka na rame, da ga reši na varen kraj. Tam pa neso štiri čvrsta dekleta bolno mater in hite kar se da; mraz jim sicer spreletava ude, ko bredejo po mrzli vodi, a na čelu jim stoje potne kaplje, toliko trpijo. Veliko ljudij bi bilo našlo hladni grob doli v Dravi, da niso prišli na pomoč močni možje iz višje ležečih vasij, ko so zaslišali plat zvona ob Dravi.
Mina nesla je ha vsaki roki po enega otroka ; hipoma je podere silen naval vode. Martin ji ni mogel kar nič pomagati, ker se je sam komaj vzdrževal in imel na rokah oba starejša, torej težja otroka. K sreči sta opazila nevarnost dva krepka moža na vrhu
zastopniku. Ne bilo bi odveč, ako bi se ljudem razložilo, kdo dela zakone ali postave in kako nastane ta ali ona postava. Rekel bi kdo, da to je nepotrebno, češ, ker ljudje to že sami vedo. Temu odgovarjam, da je že morda res, da posamezniki nekaj domnevajo o tem ; vendar lahko mirno rečem, da imajo večinoma prav malo jasne — da ne rečem nejasne — pojme. Saj še celo takozvana inteligenca, pravzaprav polizobraženi, se malo razumejo v enakih zadevah. — In glejte, vse take nejasne pojme bi lahko domači pravniki razjasnili našemu kmetu. Malo truda bi treba pri tem in pa nekoliko dobre volje. Stvar, o kateri bi naj ljudstvo poučevali, jim je znana iz strokovnih študij; Treba je le izbrati obliko, ki je lahko umljiva za preprostega moža.
Pravnik.
„Umetniška noč<$.
(Dopis.)
Nihče, ne dvomi, da je „Edinost“ glasilo tržaških „narodnih“ plesavcev in plesavk, prijateljev in prijateljic plesa. Koliko plesov je v listu napovedanih dan za dnem, kako zapeljivo se v oglasih vabi ljudstvo na ples. Posledica je, da veliko ljudi na ples zahaja in mnogo teh ljudi „Edinost“ strastno bere in se navdušuje za vse, kar je v nji. Tako si dela „Edinost“ klientelo in — denarček. Tako dela ta list za se in za kraljestvo teme, dela „za narod“, to se pravi: dela na veliko škodo naroda. јЦ fr-^Nič bi ne bilo težko uganiti, đa'pridejo za plesavci —pijančki. Zdelo se je potrebno ukreniti, da ostane „Edinost“ glasilo tudi pijančkov. To ni nič čudnega. Ples in pijača sta združena v tesno zvevo. Podpirata se drug drugega na vse možne načine, ker imata skupne cilje, skupne interese. „Edinost“ bobna na široka usta, kako nedolžen in potreben je ples zato ni nič izvenrednega , če priporoča tudijpijanče-vanje. (Primeri notico, ki je stala minoli teden v ..Edinosti gpod „Vesti iz Istre“ z naslovom : „Kopelj v zimi ali kaj vse ljubezen stri“.) Pijančki (in seveda krčmarji v svojem interesu) to so primeren element za „Edinost“. Povsod je veljalo,% da so pijančki posebno nasprotni duhovščini, ki jih opominja; dalje katoliškim društvom, ki stremijo za trSenostjo in da so sploh uporni duhovi zoper vse dobro in pošteno. Tem smatra „Edinost“ je treba iti na roko, ker jih bo potrebovala za stafažo v svojih podjetjih. Lepo „narodno delo“! V tretji vrsti te klijentele se blišče — o kam smo prišli — umetniki. Kdor je videl značilni plakat, (ki je predstavljal za umetnost zelo „primerno“ podobo ? !) in kdor je čital vabilo na umetniško noč 6. febr. t. L, ta se je prepričal o „umetnosti“, kako zna „Edinost“ delati za^narod.—V „umetniški noči“ so se morali umetniško združiti ples; in pijača ali recimo plesavci in pijančki pa še -— umetniki. Kaka lepa družba to ! Kako imenitno „delo“ to ! Kako vzvišene narodne namene imajo ti plesavci, ti prijatelji „pijače“, ti umetniki. Kaj pa hočemo ? To je pač vse moderno in gorje nam, če se oglašamo s svojimi opomini in ocenami ! Gospoda pri „Edinosti“ si misli, da je najbolje, če spada med oportuniste : vedno potegovati se za tiste ljudi, ki ji bodo ploskali. Morebiti bodo kedaj tudi pobožni ljudje dobili milosti pri „Edinosti“ ; hvalila bo njih pobožnost, če ji bo ugajala. Delati za reklamo za plesavce in pijančke, to ni umetnost, a občinstvu natvezati, da se s tem deluje za narod, to je umetnost in sicer velika umetnost. O blagor tebi, slovenska Adrija, da imaš tako stražo ob nevarni meji ! Kedaj bo te komedije konec ? Ljudje, odprite oči !
ДДГ Sirite Z A. JR JO
klanca : brzo skočita v vodo ter rešita Mino in oba otroka, ter pomagata tudi jako upehanemu Martinu, da pride iz vode na vzvišen griček. Tu je bilo že vse polno ljudij, ki so ušli povodnji. Pod velikimi smrekami, ki so jih vsaj nekoliko varovale neprestanega dežja, zakurili so več ognjev, da si posuše popolnoma premočeno obleko ter ogrejejo pomrle ude. —-
Komaj je dihala Mina, ko je prišla na grič, bila je napol ob zavest. Ko jo je minul prvi strah ter je nekoliko odpočila, pogleda krog sebe in naenkrat zakliče vsa prestrašena: „Kje je moje najmlajše dete, kje je moj Francelj V' Dete je ležalo v zibeli poleg materine postelje. A voda je prišla tako nenadoma in pridrla tako obilno v spalnico, da je zibelka takoj začela plavati in jo je odneslo dereče valovje. Mina je precej v prvem strahu v temi segla po zibel poleg sebe, a je ni našla. Menila je, da je že oče rešil zibel in dete, in zato se je brigala samo za ostale otroke. Sedaj pa je izprevidela svojo zmoto. Bil je zanjo to grozen udarec. Vila je roki v brez- 1 mejni bolesti, vzdihovala in jokala, tarnala in tožila, da bi se moral omehčati tudi kamen. Kar precej je hotela iti doli k Dravi, da reši ljubo dete grozne smrti, in niti na um ji ni prišlo, da gre tudi sama v gotovo pogubo. Martin je imel dosti truda, da jo je pridržal. „Ljuba Mina“, jo je nagovarjal, „bodi vendar pametna. Ti slabotna ženska ne prideš do naše hiše za nobeno ceno, ker voda dere presilno in bi te brž vzela seboj. Jaz se bom spustil v valove, da poskusim rešiti
politične vesti.
DRŽAVNI ZBOR.
V petek je vlada nenadoma zaključila zasedanje drž. zbora. Povod temu je dala hrupna obstrukcija čeških radikalnih poslancev. Ministrstvo je namreč predložilo zbornici načrt zakona, na podlagi katerega bi se napravil mir med Čehi in Nemci. Preden je pa sploh kdo mogel prečitati vladno predlogo, so zagnali proti nji krik češki in nemški radikalci. Da so hoteli češki radikalci na vsak način obstruirati, se razvidi iz tega, da so seboj prinesli razne „inštrumente“. — Češki radikalci so hoteli za vsako ceno preprečiti razpravo o jezikovnem načrtu. Res je, da vladni načrt ne odgovarja češkim željam, toda Čehi bi veliko več dosegli, če bi v odseku odkrili in dokazovali hibe načrta in ga potem odklonili. Sedaj pa, ko je vlada radi njihove obstrukcije zaključila zasedanje, zvra-čajo Nemci vso odgovornost in posledice na Čehe. Popolnoma nedolžna pa tudi nista vlada in Nemci na teh razmerah. Voditelj trgovinskega ministrstva dr. Mataja je, zagovarjajo poštni ukaz, označil češki jezik kot „dopusten“ v notranjem poslovanju Ta izraz je silno vznemiril Čehe in zahtevali so, da dr. Mataja vzame razžaljivo besedo nazaj. Tej želji Čehov se je hotelo že vstreči, kar zapretijo Nemci vladi z neizprosno vojsko, ako ugodi tej opravičeni želji Čehov. Bienerth se je te grožnje ustrašil in zaključil državni zbor. Prizori, ki so se godili pri tej zadnji seji, so bili uprav gnusni. Češki in nemški poslanci so se davili, lasali pretepali, si trgali obleke i. t. d. Vsled zaključenja drž. zbora poslanci zgube svoje dijete in niso več imumni. Koliko dela v korist ljudstva je čakalo zbornico, sedaj je vse zapostavljeno. Kdaj bo zopet sklican drž. zbor, se ne ve. Da bodo izkušali izrabiti ta položaj Ogri v dosego svojih posebnih zahtev, se lahko misli. Zato pa hoče Bienerth presnovati svoje ministrstvo in poklicati v ministrstvo energične može, ki bodo znali in hoteli se potegniti za avstrijske interese proti madžarskim šovini-nističnim zahtevam.
BALKAN.
Pisali smo zadnjič o ruskem predlogu, kako naj se poravna spor med Turčijo in Bolgarijo. Turčija je namreč dolžna Rusiji od zadnje vojske 1878 večjo svoto denarja, ki jo odplačuje v letnih obrokih. Rusija je sedaj predlagala, da bo Turčija 18 let osvobojena plačevanja. Turčija pa je stavila tak protipredlog, da bi ona sploh Rusiji nič več ne dolgovala. Ta turški proti predlog je Rusijo zelo vznevoljil. — Turški ministrski svet ni odobril izprememb, ki jih je sklenil avstrijski minister na avstrijsko - turški pogodbi. Zato je poslal dotični akt nazaj našemu odposlancu. Pogajanja se nadaljujejo. — Zadnji čas se je zdelo, kakor da so se Srbi nekoliko pomirili. Sedaj pa prihajajo zopet novice, ki govore o bojevitosti. Jako ogiben je novi vojni minister Živkovič. Vse izgleda tako, kakor da se Srbija resno pripravlja na krvavi ples. —
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Angleški kralj in kraljica sta te dni na obisku pri nemškem cesarju. Znano je, da so razmere med Nemci in Angleži precej napete. Namen obiska je torej velepolitičen. — Laški kralj je razpustil državni zbor. Volilni boj se je že začel. — Med Nemčijo in Francosko se je dosegel popolen sporazum glede na marokansko vprašanje.
Listnica uredništva.
H. M. Podgrad. Za ta krat prepozno, prihodnjič.
—V—. Potrpite, se že vporabi.
dete. In naši dobri zvesti sosedi nam bodo gotovo radi pomagali !“
„Bomo, bomo,“ reko vsi in čeprav sami utrujeni do smrti, se vendar podajo takoj na grozno pot. Vzeli so s seboj dolge močne drogove, da bi se opirali nanje, eden, največji in najmočnejši mož v vasi, pa je svetil s plamenico.
Mina je hotela na vsak način za njimi. Sosede so je morale prav s silo pridrževati, da se ni vrgla v deročo vodo. „Le tu počakaj in' potrpi“, so rekle. „To bi bila zate gotova smrt. Ti pogumni možje bodo že sami rešili otroka, če je sploh še mogoče“. In Mina se je pomirila ter sedla k ognju. Ženske pa so nemirnega srca gledale za možmi, dokler se ni plamenica skrila za neko hišo. Še dolgo so nemo zrle v temno noč, a videle niso ničesar. Slišale so le piš viharja in šumenje vode in bučanje reke in hreščanje ter pokanje ledu: sedaj pa sedaj je zaropotalo, sesedla in podrla se je ta ali ona hiša pod silnim pritiskom in navalom iz višav po vaški cesti deročih voda. Groza jih je obhajala in trepetale so strahu in pričakovanja. Moliti so začele in prosile so z povzdignjenimi rokami: „O Bog, usmili se vrlih mož in ubogega otročička! Pomagaj jim, reši jih, ker samo Ti jih moreš oteti smrti!“
(Nastavek prihodnjič.)
p V 3 C 6
n Opera “Krstnik“ (Battista) je v gledališču popolnoma vspela. Obširneje poročilo sledi.
n Med dvema — manje zlo. Slaba stvar se ne da dobro braniti in zagovarjati, to je že davno znano. Naši tržaški plesavci in ponočnjaki bi v „Edinosti“ kaj radi dopovedovali, da so plesne prireditve v okvirju njihovih „narodnih“ društev kot manje zlo popolnoma opravičene, ker bi — kakor pravijo — sicer naši ljudje zašli na hujša plesišča, da morda celo k javni nečistosti. Da operejo tega svojega zamorca, gredo daleč po milo, kakor smo zadnjič povedali, iščejo dokazov za svojo trditev na Dunaju in v Budimpešti. Ker pa to ne drži, so se pa lotili iskati dokazov v davni minolosti. V „Edinosti“ štev. 37 pravi en tak zagovornik manjega zla, da je pred desetimi leti govoril v Vrdeli s sedanjim g. župnikom barko vi janskim o društvenih plesih in da mu je bil ta gospod takrat rekel, da je treba med dvema vzeti vedno manje zlo. V tej zadevi smo prejeli od g. župnika v Barkovljah tode pismo :	*'» ■ >
Slavno uredništvo !|	I
’ „Ker „Edinosti“ ne berem, sem bil od drugod opozorjen, da je bil v številki 37 govor tudi o meni, češ da sem jaz pred (desetimi leti izgovarjal okoličanske društvene plese kot manjše zlo v primeri s tržaškimi gledališkimi plesi. Jaz mislim, da bo najbrže pomota o moji osebi. Nikakor se ne morem domisliti, da bi bil kedaj govoril o dvorani „Gospodarskega »društva“ na Vrdeli. Mislim na „Vrdelo“, j. t. tisti del sv. Ivana, ki je pod novo cesto. Če je tam kaka dvorana, tega niti ne vem, ker nisem sploh tam niti bil, niti slišal o tem. Ako pa misli dopisnik na hišo blizu župnišča, kjer je bila enkrat (morda tudi sedaj, ne vem) čitalnica svetoivanska, spominjam se, da sem bil enkrat v tisti hiši in v dvorani, ki je bila lepo urejena za gledališke predstave. S kom sem obiskal tiste prostore in kaj smo vse tam govorili, in ali se je sploh kaj tudi o plesu govorilo, tega se pa popolnoma ničesar več ne spominjam. Mogoče je sicer, da sem res kaj tudi o „manjem zlu“ omenil, toda meni se to tako navadno zdi da se moram čuditi, kako si je moj tedanji spremljevavec vse to tako dobro vtisnil v glavo, da tega še po tolikih letih ni pozabil. Saj je to nekaj naravnega in samo po sebi umevnega da si v dveh neizogibnih zieh izberemo manje zlo. Za ta aksijom, ki ga pozna tudi krščanska morala , ni še - le‘,l)ilo potrebno, da citira mene, kakor kako avktoriteto. To pravi vsakemu lastna glava, če je le zdrava.
Z odličnim spoštovanjem A. Kjuder,
župnik barkovljanski.
Taka zdrava glava pa je ravno tisto, kar rado manjka pri teh apostolih ponočnega razsajanja. Ko bi jo imeli, bi opazili da sedaj sami priznavajo, da so njihove plesne prireditve vendarle neko zlo, če tudi manjše. Tako zlo se sme še-Ie tedaj pripustiti, če je eno in drugo zlo neizogibno. Mi pa vemo, da je ples zlo, kateremu se lahko ognemo, če le hočemo, zato pa smo proti njemu. Tržaški „rodoljubi“ so imeli že dolgo vrsto let priliko, pokazati, če jim je kaj za pravi ljudski blagor. Pravi rodoljubi se ne laskajo narodovim slabostim in strastem, samo da si ohranijo njegovo naklonjenost, temveč rajši izvršijo tudi nekoliko bolečo operacijo na njegovem telesu, da se le narod reši. Vidi se, da potrebuje narod novih voditeljev in novih vzgojiteljev.
n Narodno „delo“. Pred par tedni smo prejeli dopisnico, ki vabi uredništvo „Zarje“ na „umetniško noč“ v „Narodnem domu“. Naslov je bil — mimogrede omenjeno —napačen, dasi je v vsaki „Zarji“ povedano, kje se tiska in kje je uredništvo. Sicer pa smo hvaležni za vabilo, ker smo imeli tako vsaj priliko naučiti se iz dopisnice nekaj prej neznanih ptujk. Res je, da se narodni listi mnogokrat jezijo proti ptujkam, in ni dolgo tega, kar je nekdo nasvetoval v „Edinosti“, naj bi se v našem društvenem življenju ptujke kaznovale z globo, res je tudi, da je v prostorih nekega tukajšnjega društva prepovedano kaditi in govoriti po italijansko, toda, če naši umetniki pišejo francoski ali rabijo vse mogoče ptujke,.... tedaj je to druga
stvar. V dopisnici kar mrgoli ptujk, tu imate balet, kuplet, kabaret itd. Bolj domače zveni
„umetniška beznica“..... „Gorenjska krčma“
„funkcionira“, „apotekar“ je „koncesioniran“ in v kleti je kar „šramel-kvartet“. Seveda bolj „nobel“ je že, ako se „narodne“ prireditve imenujejo s ptujimi besedami. „Simbolična živa podoba“ je na programu o polnoči. Ker je začetek ob 9., je moralo biti občinstvo po polnoči trudno, zato je bil določen ob 1. uri odmor. To je pač zelo „humanitarno“, da se gospodom v trudapolnem narodnem „delu“ vsaj eno uro po polnoči dovoli nekoliko odmora, ker morajo potem nadaljevati svoje požrtvovalno skakanje do petelinovega petja. Le zjutraj smejo k počitku, med tem ko so se drugi ljudje že dobro naspali. Pri tem morajo narodni „delavci" žrtvovati ne samo cele noči in s tem svoje zdra-vjet pač pa še svoj denar. Ljudske cene so pri ustopnini: navadna vstopnina 2 K., loze pa samo po 20 K. Kakor vidimo, v tržaških narodnih krogih ne manjka denar ja. in požrtvovalnosti za.... zabave.	jff
n Dijaški nabor. Po državni gimnaziji v Trstu kroži lista, v kateri so razni predali za podpise socijalistov, radikalcev, liberalcev in klerikalcev. Tu naj se torej podpiše vsakdo v kojo kategorijo spada. Revčki Andrejčki —
veliko se trudite, a malo si izmislite. Pozabili ste na eno kategorijo; v katero bi se lahko vsi upisali — anarhisti pri učenju. — Vsa ta zbadanja po „Zarji“, pravijo dijaki, nas ne brigajo, saj se ni vredno zmeniti za to kar tak list prinese. No vidite kako se to lepo vjema, mi se pa ne brigamo kar taki otročaji čenčajo, a vendar vas tako skrbi kdo je oni „zločinec“, ki vas ne pusti uganjati predpustnih šem.
n To je logika. V „Edinosti“ joka nekdo o „kranjskem prepiru“, češ da se sloga, ki je nastala po 20. septembru, zopet rahlja in preti razpasti. „Za splošni napredek — pravi
—	je pa kooperacija obeh strank nujno potrebna“. V istem članku pa pravi : „Morda je celo bolje, da niso vsi pristaši S. L. S., ali vsi narodno napredne, kajti velike stranke hitro propadajo. Za izgled imamo nekdaj tako močne Staročehe, ki jih je vodil najbolji češki politik slavni Rieger, ali Gregr in njegova stranka jih je strmoglavila. Kmalu za tem je pa enaka usoda zadela Mladočehe“.
—	Malo nižje je pa citati: „Opustiti moramo torej vsako nepotrebno ravsanje med seboj. Koliko škode nam so napravile razne obstrukcije in nedelavnost deželnega zbora in koliko je v tem času napredovalo „nemštvo“ v deželi, to uvide varno še le sedaj, ko smo se malo streznili. Ako tega ne storimo, kleli nas bodo potomci. Ne uničujmo torej — samega sebe !" Zdaj nam pa le pridi na pomoč, ti blažena logika, da bomo vsaj vedeli, kaj nas
bo prav za prav rešilo, in da bomo vedeli, » ali se imamo ravsati med seboj ali ne ! — Berite „Velik moment“ !
n Dijaki pri „delu“. Kakšnem? morda vprašate. Na plesne vaje jih v „Edinosti“ pridno vabijo. Tako beremo v 36. številki : „Plesna šola. Tovariši dijaki so napro-šeni, da se gotovo udeleže plesnih vaj v nedeljo 7. t. m. ob 9 in pol zjutraj“. — Ker je plesna vaja bolj prijetna, kakor kakšna domača vaja posobno sedaj proti koncu semestra, zahajajo res marsikateri dijaki v to nedeljsko plesno šolo. Plešejo tudi že četrtošolci, plešejo tudi revčki, ki komaj „zlezejo“, plešejo tudi sinovi prav ubožnih okoličanskih starišev. Vse to pa ni brezplačno, kjer gospod profesor plesa hoče imeti tudi šolnino. — Stariši, le odprite oči, dokler je še čas!
n Strašno bogokletstvo se je upal napisati v zadnjem listu „Slovan“ odpadli duhovnik Anton Aškerc v Ljubljani. Znano je, kako je grozen potres v Italij i^vsejpre.sunil % nekim svetim strahom božjim, da celo marsikateremu brezvercu je postalo tesno pri srcu. Zdaj se pa upa ta nesrečni apostel „Svobodne misli“ smešiti (vero krščanskega ljudstva, ki vidi v teh groznih pojavih prst božji. Globoko obžalujemo, da se je ta bogokletnik moral poslužiti
prav^hašega slovenskega jezika in ga tako oskrunil ter omadeževal. Saj nismo bili še do-sedaj vajeni čitati v slovenščini take-le gnusobe :
„Ves v podrtinah veliki oltar !
In tabernakelj podsut, razdejan, mramorni naš tabernakelj ! Kak kvar !
V zlati monštranci ubit, pokopan
Bog je sam tudi. Mrtev je Bog...
Spekel iz moke najlepše pšenice hostijo bil sem. Don Pietro pri naši pa je naredil iz kruha Boga....
Mrtva ležita podsuta oba zdaj v katedrali tam naši....
Bog je ubit, Bog je mrtev.
Jezus potresa sam žrtev....
Kajpada ! S trona vržena je slavna Madonna.
Bog je v moštranci ubit, s kamenjem, s težko opeko pokrit .
Če misli nesrečni general „Svobodne misli“, da si mora na tak način tolažiti svojo pekočo vest, naj le ima to tolažbo za se. Nikar pa ne sme s tem bogokletstvom sramotiti v obraz vse slovensko krščansko ljudstvo. Kje je vendar kazensko sodišče ? Bo-li morda še kateri pošten Slovenec mogel trpeti v svoji hiši tak list P Le pozor pred gadjo zalego „Svobodne misli“.
n Veliko predavanje je priredila ta teden v Ljubljani tamošnja S. K. S. Z. Velika dvorana hotela Union je bila natlačeno polna, udeležilo se je predavanja dr. Grudna o „Francozih na Slovenskem“ do 3000 ljudi. To so pa že lepi napredki. Kedaj se bomo vendar mi enkrat ganili ?
n Iz Škofijskega konvikta. Prihodnjo nedeljo 14. t. m. bodo priredili gojenci našega konvikta igro „Mlini pod zemljo“ izza prvih časov kristjanov v Rimu. Med posameznimi dejanji se bo zopet izkazal tamburaški zbor, ki vedno čvrsteje napreduje. Tudi petja ne bo» manjkalo. Sploh bo vse prirejeno kakor nalašč v razvedrilo in zabavo čč. gg. duhovnikom, katere tem potom uljudno vabimo !
n Šestdesetletnica smrti našega pesnika dr. Franca Prešerna je bila v ponedeljek dne 8. t. m.
n Umrljivost otrok v Trstu je med vsemi avstrijskimi mesti največja. Izmed tisoč otrok jih umrje 423, preden dosežejo starost petih" let. Poleg socialne bede, nenravnosti in zanemarjenosti starišev je glavni vzrok umrljivosti pijančevanje.
n Ranjenec na cesti. V ponedeljek po noči je našel nek redar v ulici Solitario na tleh ranjenega človeka, ki si ni mogel več pomagati. Spravil ga je v bolnišnico. Tam so ga pregledali in videli da ima zadano globoko rano blizu srca. Ranjenec se piše Ahil Ga-leazzi, star 42 let, uslužbenec v bolnišnici.
ZARJA«
Ker ni mogel več govoriti, ni mogla niti sodnija zvedeti, kdo da bi ga bil zabodel.
n Promoviran je bil 5. t. m. na dunajskem vseučilišču za doktorja prava g. Anton Andrej čič, praktikant na tukajšnjem sodišču. —
n Umrl je za srčno kapjo tržaški odvetnik Salomon M o n d o If o.
n Tržaška zastavljavnica ni dobrodelen zavod. Tržaška mestna občina je prosila finančno ministerstvo, naj poslopje nove zastav-Ijavnice (monte di pietä) trajno oprosti davkov, ker da služi hiša v dobrodelne namene. Ministrstvo ni hotelo vstreci tej prošnji. Zato se je mestna občina pritožila na upravno sodišče, ki je pa potrdilo odlok ministrstva. Dotična razsodba pove tudi razloge, zakaj ne spada tržaška zastavljavnica med dobrodelne zavode, in sicer tako-le : „Kakor dobrodelen Zavod se morejo pripoznati le taki zavodi, ki So po svojem bistvenem namenu določeni v lajšanje človeške bede. Ne da se tajiti, da tudi zastavljavnica more biti ob gotovih I okolnostih dobrodelen zavod, kakor je to sodišče že opetovano izreklo v svojih razsodbah. Ali to velja le, ako ni namena po dobičku in ako se prebitek porablja v dobrodelne namene. Vsi ti pogoji pri tržaški, zastavljavniei niso izpolnjeni. Kajti višina obresti je določena 10 od sto. Ker torej ta zastavljavnica nikakor ne daje po nizkih obrestih posojil proti zastavam in ker doseženi čisti dobiček ni obvezano določen v dobrodelne svrhe, za to se tudi temu zavodu ne more pripoznati značaja dobrodelnega zavoda“.
n ,,Škrata', je izšla v četrtek edina številka.
n Aktuelno vprašanje. Za pastoralne konference določa ljubljanski knezoškof med drugimi vprašanji, o katerih naj se razpravlja j na prvem mestu: „Kako napreduje v posameznih župnijah organizacija mladeničev in boj zoper pijančevanje ?“
n Zopet šola „Lege“ propala. „Lega nationale“ je morala zapreti svojo raznarodujočo šolo v Rakiju (Istra), ker nima šolskih otrok. V istem kraju je namreč družba sv. Cirila in Metoda za Istro ustanovila svojo šolo, vsled cesar je Legina zmrznila. To je v kratki dobi Letji slučaj> da je zavednost istrskega Ijud-st\ a dovela nepošteno delo Lege v sramoto.
n Šolske razmere v Istri. V vasi Šum-breg (okraj Pazin) je enorazredna ljudska •šola, v katero hodi 152 otrok. Za vse te otroke je ena sama soba, ki ima 84 cm visoka in 66 cm široka okna. Klopi je le pet! Pod šolsko sobo se nahaja hlev, v katerem bivajo skupaj v naj lepši slogi pujski, osel in kokoši. Poslopje je čisto razrahljano in je velika ne-varnost, da se podere.
n Kraljev obisk imajo sedaj v Berolinu. lin skal je nemškega| cesarja angleški kralj Edvard. Sprejem je bil veličasten . Oba vla-^агЈа sta zagotovila, da hočeta ohraniti svetovni mir.
n Odlikovanje. Blag. g. Eduard Guttman 'išji nadzornik južne železnice, je odlikoval od sv. očeta z redom „Pro Ecclesia et Pontifice“ (Za cerkev in papeža) Gospodu nadzorniku ki je znan po svoji neustrašeni možatosti, k svojega katoliškega prepričanja tudi v javnost: ni zakrival, čestitamo, na tem visokem odlikovanju kar naj iskrene je.
n Cvetke iz vrtov socialnih demokratov. Prejeli smo : Prišla mi je v roke neka številke „Delavskega lista“. Zanimivi pa so ti socialisti Како polni idealov so. Zapomnil sem si par za bimivih stavkov. „Kjer ni izobrazbe, ni nit socialne demokracije“. Lepa je ta; Slovenc smo sami tepci, ker si nismo do sedaj izvolil !e nobenega socialističnega poslanca. — „Kje: Je delavstvo najbolj izobraženo, tam je socialne demokracija najmočnejša“. Pa poglejmo n
stov ilnhr n U’ kj'er jo gnezdo tržaških sociali
rJvBFKSUSSEi
•	.	• v ,	, ” .1 nismo bih nare-
jem za socialiste, ampak mi smo socialisti
stali sami iz sebe“. Odtod pa prihaja, da jo so-Dalist danes socialist, jutri pa liberalec itd — ” Čemu bi se socialisti bratili s tako stranke liberalno), ki je obupala sama nad sabo?“ Zaka Pa se bratite pri volitvah P Na Krasu je n. pr j® z vašo pomočjo zmagal liberalni trtni posla-dec. Sploh se kažejo socialisti pogostokrat kot podrepniki liberalcev, zato bi pa bilo bolje rečeno : “ Cernu bi se bratili z liberalci, saj sme ri že bratje ? — „Resnica, je, da na Kranjskem rugih delavskih organizacij ni, nego socialno-dc m okraske“ . No, te laži pa niti vi sami ne veiujete. Kako ste pa kaj zmagali pri zadnjih Molitvah na Kranjskem?
n Tramvaj v Gorici. O električnem tram-J'aju v Gorici se govori in piše že preče; casa in to s takim zanimanjem kakor da b: Dektrične vožnje, ne bilo še nikjer na svetu, m res kdo bi ne pisal in ne govoril o tem ako zanimivem pojavu v Gorici. Čujte ljudje °žji, v Gorici teka tramvaj že cela dva Deseca od kolodvora do kolodvora — za Poskušnjo. Seveda, koliko to stane ni naša . riga saj bodo plačevali davke za to igračo ddi Goričani Slovenci.
, Komisija, ki je imela že dne 4. febr. °nstatirati, da se sme predati tramvaj jav-,e®u prometu, se ni še sestala. Ljudstvo eda z nekim veseljem te vaje tramvaja in P^Pežljivo čaka.
febr П ^ Soriškem semenišču se vršijo od 8.
• naprej semestralni izpiti. Prevzvišeni g.

škof dr. Nagi je prisostvoval izpitom iz cerkvenega prava in moralke ter je bil z vspehi zadovoljen.
n Opozarjamo na Inserat knjigoveza g. A. Repenšeka, ki je svojo knjigoveznico z vsem potrebnim oskrbel da more z vsem in v vsakem oziru postreči.—Naročila sprejema tudi prodajalna „katoliškega tiskovnega društva“ v Trstu, ulica d eile Poste 9.
n Spovednik cesarja Maksimilijana umrl.
Na Ogrskem blizu Temesvara je umrl tamošnji župnik Avguštin Weber v 76. letu starosti. Bil je svoj čas vojaški kaplan v Zadru in v Padovi, prišel leta 1864. k nadvojvodu Maksimilijanu, se odpeljal z njim v Mexiko in ostal pri njem do cesarjeve žalo'stne smrti.
n Nov osebni vlak med Trstom in Ljubljano prične voziti s 1. majem. Iz Trsta bo odhajal ob 1. uri 24 minut popoldne in prihajal v Ljubljano zvečer ob 6. uri 18 minut. Iz Ljubljane pa bo odhajal v Trst ob 9 uri 45 minut dopoldne in prihajal v Trst ob 2 in 20 min. popoldne. Takega vlaka smo res zelo potrebni, saj nimamo do sedaj od 10 predpoludne pa do večera nobenega vlaka iz Trsta v Ljubljano. Pa tudi iz Ljubljane v Trst ni bilo ob primerni uri predpoludne nobenega vlaka, temveč se je bilo treba voziti ali zjutraj rano, ali pa še le ob eni uri popoldne.
n Slov. „Alojzijevišče“ v Gorici. Z začetkom II. semestra bode v „Alojzijevišču“ izpraznjenih nekoliko mest. — Prosilci naj predložijo tozadevne prošnje vsaj do 18. fe-bruvarja t. 1. samo na odbor slov. „Alojzije-višča“. Potrebne priloge: 1. Krstni list, 2. šolska spričevala, 3. ubožni list, 4. zdravniško spričevalo za šolsko rabo, 5. priporočilo duhovnega pastirja (kateheta). Za eventualno povrnitev spisov naj se priloži prošnji znamka od 20 vin.
n Velik požar je bil v nedeljo po noči v Pevmi pri Gorici. Gorelo v gospodarskem poslopju nekega Lenardiča. V senu je spal nek človek, ki se ni mogel rešiti. Na pol sežganega so ob 3 in pol zjutraj prinesli v bolnišnico, kjer je v groznih mukah umrl. Za njegovo ime se ne ve.
n Poziv na slovenske zobotehnike! Po
celi slovenski domovini se opaža živahno gibanje in združivanje v stanovske organizacije. Saj je umevno, kajti strokovne organizacije sp prvi pogoj za gospodarski in veliko za kulturni razvoj in napredek naroda. S skupnim nastopom zamoremo vsestransko zastopati svoje stanovske interese, povzdigniti ugled zobotehničnega stanu, dajati posameznikom priliko se strokovno izobraziti i. t. d. Torej tovariši, na delo, tudi mi se moramo združiti k deiu in napredku našega stanu, k delu našega razvoja. Da zamorem v ta namen potrebno pravočasno ukreniti, prosim cenjene tovariše da se nemudoma priglase na naslov : Hinko Kadrnka, dentist, Hörgas-Gratwein pri Gradcu. Na zdar ! Hinko Kadrnka. — Ostalo slovensko časopisje se vljudno naproša, da tudi ta poziv prijavi.
Iz okolice.
Cerkveni vestnik.
c Umrl je v četrtek v Novemgradu (Cittanova) v Istri opokojeni duhovnik naše škofije Angelo G i n i v 53. letu starosti N. v m. p!
c Spremembe v duhovščini. Č. g. Stemberge r Anton, dosedaj župni upravitelj v Cerovljah, je stopil v trajni pokoj.
c Razpisane župnije. V naši škofiji so sedaj do 15. marca razpisane tri župnije in sicer Kon-tovel, Gročana in Moščenice.
c Cerkvena opravila v treh dneh pred postom in v postu tega leta se bodo vršila po tem-le redu :
7. Slovesno izpostavljenje S. R. T. bo:
1)	V župni cerkvi pri „J e z u i t i h“ dne
21.,	22. in 23. febr. od 6. ure zjutraj do 6. zvečer.
2)	V župni cerkvi sv. Jakoba dne 24.,
25.,	26., 27. in 28. febr. od 10. do 6. zvečer.
3)	Pri Benediktinkah dne L, 2., 3. in 4. marca od 8. ure zjutraj do 6. zvečer.
4)	V župni cerkvi sv. Vincenca pav-lanskega dne 5., 6., 7. in 8. marca od 9. ure zjutraj do 7. zvečer.
5)	V kapucinski cerkvi dne 9., 10., 11. in 12. marca od 9. zjutraj do 7. zvečer.
6)	V župni cerkvi Starega sv. Antona dne 13., 14., 15., 16. in 17. marca od 10. zjutraj do 7. zvečer.
7)	V župni cerkvi Novega sv. Antona dne 18., 19., 20., 21. in 22. marca od 10. zjutraj do 7. zvečer.
8)	V župni cerkvi pri „Jezuitih" (drugič) 23., 24., 25. in 26. marca od 9. ure zjutraj do 7. zvečer.
9)	V cerkvi N o t r e Dame de Sion dne 27., 28., 29. in 30. marca od 9. zjutraj do 7. zvečer.
10)	V kapelanijski cerkvi „R o s a r i o“ dne 31. marca in L, 2. in 3. aprila od 9. zjutraj do 7. zvečer.
11)	V stolni baziliki sv. Justa dne 4.,
5.,	6. in 7. aprila, kakor bo pozneje javljeno v bogoslužnem redu za veliki teden.
II. Postne pridige v slovenskem jeziku:
1)	V župni cerkvi Novega sv. Antona vsako nedeljo in zapovedan praznik ob 3 in pol popoldne; dalje tudi vsak petek ob peti in pol zjutraj po sv. maši s petjem.
2)	V župni cerkvi sv. Jakoba vsako nedeljo in praznik ob 3. popoldne.
III. Križev pot v slovenskem jeziku:
1)	V cerkvi Starega sv. Antona vsako nedeljo ob 4. popoldne.
2)	V cerkvi sv. Jakoba vsake nedelje ob 3 in pol popoldne.
3)	V cerkvi sv. Vincenca vsako nedeljo ob treh popoldne.
Za velikonočno sv. obhajilo, ki so ga dolžni prejeti vsi odrasli katoličani obojega spola, je določen čas od prve nedelje v postu (dne 28. febr.) do vštevši nedeljo presvete Trojice (6. junija).
množici : „Delajte pokoro, ker pride Odrešenik. Napovedani pride, množica se klanja, ga sprejme veselo. Jezus se da krstiti in vsi ga molijo. Le farizeji in zlobna ženska Herodiada se ne veseli Odrešenika, njena vest je vmazana polna greha zato črti sv. Janeza in Jezusa.
V tretjem dejanju sedi Herod pri veliki pojedini : vino ga omani, ženske ga zapeljujejo ; tako hoče pozabiti na nemirno in očitajočo vest. Zlobnost pregrešne ženske doseže vrhunec. Kralj v pijanosti priseže dati kraljičini Salomi, kar si želi. Ta gre k materi, ki jo nagovori, naj zahteva glavo Krstnikovo. Salome
se obotavlja.... Kralja in njegove dvorjane
spreleti strah pri tej prošnji.... in kralj bolestno vzklikne i
E sia !
Giurai ! La morte il Giusto avra ; ma scende soma te, donna, di quel Giusto il sangue ed e veleno, ehe ti morde il cuor.
(Slovensko :	Bodi 1
Prisegel sem ! Pravičnega zadene smrt ; a
na te,
žena, pridi kri pravičnega in naj ti bode ^	strup,
ki ti razje srce).
Sv. Janez pa misli le na Odrešenika, na Jagnje božje ; zamaknjen ga gleda :
Egli Г Agnello, ehe la gente impura monda, ostia nova, d’ ogni suo peccato. (Slovensko : On je Jagnje, ki kot nova žrtev očiščuje nečisto ljudstvo vsakega greha).
gleda... in prerokuje vse bolečine in trpljenje
Zveličarja grešnega človeštva :
Jo vedo.... Oh ! come orrenda cosa e trista !
Ei gronda sangue d’ ogni membra e piange,
apr e la bocca e grida al mondo : Amor !
Io vedo....Ah ! come tragica la vita 1
Ei sole il monte dei peccati, Ei puro
(Slovensko : Vidim.... oh, groza in žalost !
Iz vseh udov krvavi in joka... odpira usta in kliče svetu : ljubezen ! Vidim, ah kako žalosten pogled ! On stopa na grešno goro, on nedolžni).
Vojak vstopi, da obglavi Krstnika. Sv. Janez Krstnik stoji maj estetično v zavesti da umre ker je dokončal in izpolnil svoje veliko delo : oznaniti svetu prihod Odrešenika in mu pripraviti pot :
Udite : io passo, nunciator di Cristo, a terra i manti : ecco precedo il Re.
(Slovensko: Slišite : Jaz, oznanjevavec Kristusov, umiram doli s plašči : glejte jaz stopam pred Kraljem).
Tako se konča. Ah, kako mojstrsko je krščanski umetnik ovil to snov v veličastno glasbeno obliko ! Radovedni smo, kako sprejme tržaška publika tak vzvišen religiozni moment na odru, ki zveni, kakor mogočna pridiga krščanskega asketa ! Bode-li umela, da je prava umetnost ona, ki žlahti srce in povzdiguje duha ? !
Oratorij „31 fatale“ v £jubljani.
(Dopis.)
Kakor je bilo že zadnjič omenjeno je „Glasbena Matica v Ljubljani proizvajala dne 3. in 4. t. m. Perosijev oratorij „Il Natale“. Obakrat je bila velika „Unionova“ dvorana napolnjena odličnega občinstva in vseh pravili prijateljev glasbe. Oratorij „Il Natale“ obstoji iz 2 delov, „Oznanjenje“ in „Rojstvo“. Opisuje se rojstvo Zveličarjevo in sicer s priprostim! besedami sv. evangelija. A v te besede je znal Perosi vliti toliko poezije, prave božične poezije, da se poslušavec ne more ubraniti ginjenosti. Perosi zna s pomočjo petja in orkestra mojstrsko slikati naravo, a tudi duševne boje posameznika in narodov. Lepo opeva orkester temno noč, med tem ko oboa, flavta in klarineta posnemajo piščali pastirjev. Mojstrsko se slika MarijinCstrah ob angeljevem prihodu, hrepenenje ljudi po Odrešeniku in pot pastirjev do Betlehema. Krasno je tudi petje angel j-skega zbora, ki se parkrat ponavlja, vedno tišje, dokler ne izzveni v najfinejši pianissimo. Toliko o oratoriju samem.
Proizvajanje je uspelo nad vse pričakovanje. „Glasbena Matica“ in tudi orkester sta pokazala, da se lahko merita z vsakim drugim sličnim društvom. Morda je bil marsikateri poslušavec razočaran, ker je pričakoval bogve koliko veličastnih skupnih zborov,. Ä snov oratorija je že tako nežna, da bi bilo preveliko skupnih zborov delu le v kvar. Sicer pa je pokazal skupni pevski zbor svojo izvežbanost v „Magnificat“ koncem prvega dela in „v „Te Deum“ koncem drugega dela.
Pravi umetniški užitek so imeli seveda le tisti, ki imajo kaj glasbene izobrazbe. A „Glasbena Matica“ je omogočila s pomočjo tiskane poljudne razlage tudi p tujcem v glasbi, da so zamogli slediti proizvajanju z umevanjem in užitkom.
čuje se, da je g. Hubad, pevovodja Glasbene Matice, že vsprejel ponudbo Tržačanov, da bi se ta oratorij proizvajal tudi v Trstu. Gre menda edinole še za pogajanja z nekim glediščem. Da bi se ta misel res uresničila to želi iz srca Vaš	G. P.
******
o Iz Sv. Ivana. Naše slovensko krščansko - socialno izobraževalno društvo priredi, kakor že zadnjič na kratko javljeno, jutri v nedeljo dne 14. t. m. svojo pustno veselico v prostorih konsumnega društva pri cerkvi. Vspored :	1) Aljaž: „Triglav“, poje moški
zbor. 2) S. Gregorčič : „V pepelnični noči“, deklamacija. 3) Kržič : „Zamujeni vlak“, šalo-igra v petih prizorih. 4) Hug. Sattner: „Nazaj v planinski raj“, poje mešani zbor. 5) I. Križman : „Obljubo je prelomil", burka v jednem dejanju. 6) Srečkanje. — Vstopnina 4Ö vin., sedeži 20 vin. Začetek ob 5. uri po-popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
o Iz Bazovica. V ponedeljek smo pokopali 83 let starega vpokojenega Antona Pirca. Pokojnik je znal mnogo pripovedovati iz svojega vojaškega življenja, saj je bil večkrat v „ognju". Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva iz Bazovice in okolice.
3z 3stre.
i Iz Doline. Predavanje o socialni demokraciji v Dolini je bilo prav dobro obiskano. Prišli so tudi nasprotniki. Med temi je bil neki Ota, ki je ud N. D. O. Čudno je bilo slišati, kako je on kot pristaš N. D. O. branil in^ zagovarjal socialiste. — Predavatelj je razložil poslušavcem, kako so socialisti
proti zasebni lasti, proti državi in veri. ____
Par nasprotnih kričačev in nekaj nasprotnih „veljakov“ strašno grize, ker se naši izobražujejo ; nikakor ne razumejo, da imajo tudi „siromaki“ možgane.
i V Prebenegu bo v nedeljo po blagoslovu zabava. Priredijo jo tamošnja dekleta Marijine družbe sama. Igrala se bo „Lurška pastirica“.
i Na Ulici imajo človeka, ki pravi: „Duhovniki naj bodo kakor uradniki, naj imajo svojo mesečno plačo in naj za vse enako molijo“. Tistemu človeku povemo mi tako le: Poskusite prej pri svojih ožjih prijateljih, morda se vam posreči; sicer bi pa morda tudi oni gg. učitelji, katere med sveto mašo obiskujete, sprejeli te uradne molitvene ure proti majhni mesečni odškodnini.
Opera „5attista“ na tržaškem odru.
V tržaškem gledališču „Verdi“ so vpri-zorili v četrtek prvikrat opero „Battista“ komponirano od duhovnika Giocondo Fino. Za nas katoličane je stvar velike važnosti, saj dokazuje , da stoji krščanska umetnost visoko v moderni kulturi.
Opero „Battista“ po slovensko „Sv. Janez Krstnik“ so uprizorili že v najslavnejših gledališčih v Ital ji, kakor v gledališču „Vittorio Emanuele v Turinu 1. 1906, v Bolonji, v Florenci, v Rimu, v Mantovi, dalje na Nizozemskem in v Ameriki. Povsod so jo z navdušenjem sprejeli, kar je v veliko čast komponista, ker je to njegovo prvo delo in je že dobilo obilnega priznanja v prvih gledališčih v Italiji. Tržaško gledališče „Verdi“ v Trstu se da vspo-rediti z najboljšimi v Italiji.
Za danes omenimo kratko duhovnika Giocondo Fino in njegovo delo. Zares dobi katoličan, kakor priča vsa krščanska umetnost, dobi v krščanstvu vedno snovi za dovršeno umetnost. Tako je duhovnik Fino izza mladih let ljubil glasbo in jo z vnemo gojil. • Mati mu je pri tem pomagala in mu vlila v srce krščansko milobo. Krščanstvo mu je dalo velike ideale. To je vplivalo na njegovo naravo in umetnost. Don Fino je skromen in Iju-beznjiv, njegova umetnost idealna. Plemeniti nagibi ga vodijo inje daleč proč od modernih produkcij, ki tavajo v močvirju.
Prvi sad njegove umetnosti je „sv. Janez Krstnik“. Glasba, je v nekaterih točkah naravnost očarujoča. Snov je vzeta iz sv. pisma in ima tri dejanja. V prvem nam predstavlja očitajočo vestjkralja Heroda brez miru in brez pokoja, ker I živi v grehu. Herod spoštuje sv. Janeza Krstnika, le od njega pričakuje tolažbe in miru, toda zlobna ženska prevara kralja in mu vsadi v srce kal sovraštva do pravičnega Janeza ^Krstnika, ki^pa odkrito reče kralju :
„O Re, non lice il tuo peccato a te“.
(Slovensko : „O kralj, ni ti dovoljeno v grehu živeti !)
Drugo dejanje nam predstavlja krasen prizorAob Jordanu. Sv. Janez pridiga veliki
- - - podpirajte - - -S. 3(. S. Zvezo v Trstu!
ZARJA“
Književnost.
kn Pasjeglavce, to lepo zgodovinsko povest smo pravkar prejeli. Povest nudi prizore iz časa kmečkih uporov na Češkem. Živo nam slika, kako se je bojeval kmečki stan za svojo svobodo, in je zategadelj tako poučna, da je prav, če se z njo seznani vse slovensko ljudstvo. Knjiga se dobiva v katoliški bukvami v Ljubljani in sicer nevezana po znižani ceni K 1.—, vezana pa za K 2.10 s poštnino vred. Le kdor plača knjigo pred koncem marca, je dobi po znižani ceni. Nevezana knjiga ima lepo naslovno sliko, vezana knjiga je pa prava krasota v vsaki ljudski knjižnici. — Dobi se tudi v prodajalni „kat. tisk. društva“, ulica delle Poste 9.
Za kratek čas.
V šoli. Učitelj : „Tonček, recimo, da ti je za Božič kupil oče pet kolačev. Če ti poješ enega, potem pa še enega, koliko si jih pojedel ?- — Učenec : „Dva sem snedel, ostali so mi še trije“. — Učitelj: „Če jih pa nato še dva poješ, koliko si jih pojedel?“ — Učenec : „No potem sem pa sit, in ne morem več“.
Čemu se joka ? — Mati: „Čemu jočeš, sinko ?“ — Sinček: „Ker sem včeraj padel in se nekoliko pobil“. — Mati: „No ta je lepa, zakaj pa nisi včeraj jokal?“ — Sinček: „Ker včeraj vas ni bilo doma“.
DAROVI.
Darovi. Nabrale so za „Marijin dom“ Ivana Gaeta 47.— K, Ivana Stokelj 86.— K, Jožefa Velikonja 34.90 K, Antonija Pondeljek 37.— K Jožefa Katern 91.— K, Ana Simončič 12.30 K, Elizabeta Jug 26.— K, Marija Tudor 13.— K, Jožefa Cerkvenik 6.— K, Marija Novic 36.— K, Frančiška Koterle 15. —K, Ivana Makuc 15.40 K, Uršula Gulič 4.— K, Barbara Derganc 10.— K, Terezija Koritnik 25.—- K, Terezija Zobec 8.— K, Frančišek Gustin 50.— K. — Skupaj 516.60 K.
Ustanovniki po 40 K. : Marija Bensa, po 20 K. : Ana Orel, Ana Sedej.
Redni udje : po 10 K. : Antonija Mlekuš, Uršula Barbič, Jožefa Hreščak, Marija Sever, Neža Prinčič, Ivana Bradač, po 7 K. : Frančiška Gržel, po 5 K. : Jožefa Faganel, Ivana Žerjal, Antonija Pondeljak, Ana Kavčič, Marija Žigon, Apolonija Žagar, po 4 K. : Barbara Dezganc, Pavla Stibelj, Jožefa Ravbar, Marija Ravbar, Agata Perhavc, Jelislava Gulič, N. N., Marija Kovačič, Terezija Germek, Helena Tila, po3 K. : Marija Jug, Terezija Drobne, Terezija Dodič, Frančiška Koterle, Marija Zorman, Ivana Ober-staz, Hatarina Čušin, Katarina Gec, Marija Gorjup, Neža Drolc, Julijana Pirc, Marija Fabčič, Marija Dekorti, N. N., Marija Jermol, Helena Starina, Marija Kaluža, Helena Lah,, Ana Morel, Marija Valentič, Katarina Pušnez, Frančiška Kromaz, po 2 K. : Jožefa Cerkvenik, Draga Turk, Marija Hval, Marija Gostiša, Frančiška Šegula, Ana Černigoj, Marija Pečar Antonija Jazbec, Ivana Makuc, Katarina Gombač, Uršula Ban, Ana Zidar, Antonija Darič, Frančiška Vrč, Marija Simončič, Ana Simončič, Marija Mahorčič, Marija Mahorčič, Ivana Stivelj, Terezija Princ, Marija Princis, Ivana Sluga, Lucija Borlak, Ana Pondelak, Ana Mlekuž, Marija Mlekuš, Terezija Mlekuž, Ivana Margon, Ana Gregorčič, Neža Drolc, Ivana Stepa Jožefa Malalan, Marija Petrič, MarijaVi Ivana Prelc, Marija Vitez, Terezija Uršič, Ursula Sedlar, Ana Kravanja, Terezija Bajt, Ana Kravanja, Marija Gustinčič, Ana Furlan, Neža Kranjc, Rozalija Samec, 'Jožefa Kočevar, Frančiška Eržen', Katarina Kovačič, Terezija Škerjanc, Marija Kavs, Marija Škrlj, Marija Zadnik, Neža Sernel, Ivana Tomažič, .Margarita Smrdu, Marija Starc, Marija Brešau, Marija Kosmina, Marija Zbontar, Jožefa Škabar, Katarina Vodopivec.
Darovi: Ipo 40 K. : Marija Flego, po 10 K. : Ivana Kersten, Kristjan Dejak, po 5 K. : N. N., po 4 K. : Ana Karoli, Ana Pondeljek, Jožefa K., po 3 K. : Julijana Zupan, Marija Sila, Emilija Glavich, po 2 K. : Katarina Škapin, Jakob Perhavc, N. N., Filomena Blatz, N. N., Lavrencij Mecozzi, Ullrich, Ida Farožič, Marija de Schwarz, Alfe :a Fabiani, M. in B. Loser, Frančik г Segulin, po 1 K. : Marij a Rupen, pen, Marija Gostiša, Aleksander Žgur, Karola Malner, Rudan, N. N., N. N., N. N., Antonija Skok, Marija Morel, Marija Morel, Marija Gran-duč. N. N., po 40 vin.: Ana Hervatin, N. N., Pierobon po 50 vin. : Marija Mahorčič, po 30 vin. Vsem velespoštovanim dobrotnikom : stoterni Bog povrni !
W*r NAROČAJTE ,.Z A R J 0“
Kjer eden ne zmore naročnine, naj se jih naroči več skupaj.
Razne vesii.
r Velika mesta v Avstriji. Glasom podatkov, izdanih od statistične centralne komisije, 'je imel Dunaj koncem lanskega leta 2,042.426 prebivalcev. Praga je imela 229.571 (s predmestji 1907 : 470.906), Trst 218.072, Lvov 184.036, Gradec 158.358, Brno 120.612 in Krakov 106.961. Tem mestom z nad sto
tisoč prebivalcev sledita najprej Plzenj z 81.965 in černovice z 77.750 prebivalci.
r Jezuita P. Luiza Goloma je španska „akademija“ sprejela med svoje „neumrle“. Najbolj zaslovel je po svojih „Pequenneces“ (Malenkosti), ki so se prestavile skoro v vse kulturne jezike ; v tem romanu šiba špansko aristokracijo na zelo oster način. P. Luiz Goloma šteje sedaj 57 let, rodil se je v anda-luškem mestu Jerez de la Fontera, študiral pravo v Sevili,(kmalu postal eden izmed najznamenitejših odvetnikov, toda iznenadoma zapustil lepo karijero in stopil v družbo Jezusovo. Najprej je poučeval kot jezuit v Bilbao, potem pa je začel pisati in sicer pri mesečniku „Mensajero de S. Corazon de Jezus“ (Glasnik Srca Jezusovega). Ko so izšle „Malenkosti“, je moral Madrid zapustiti; tako se je zameril višjim krogom, ker jim je — resnico povedal.
r Sam sebe pokopal. V Čikagu je te dni umrl neki Francis O’ Tivell, o katerem se more reči, da je sam sebe pokopal. Cim se je ta človek oženil, začel si je napravljati rakev. Izdeloval jo je nekoliko let ter jo okrasil z raznimi rezbarijami. Sveče za svoj pogreb si je izdelal iz odpadkov sveč, ki so se rabili v njegovi hiši. Nadalje si je sešil mrtvaško obleko ter sestavil govor, ki ga je imel ob njegovem grobu izreči eden njegovih prijateljev. Zatem je že vnaprej plačal stroške svojega pogreba in pripravil v steklenicah finega vina, s katerim se je imelo postreči one, ki so nosili njegovo rakev. Nadalje je dal na pokopališču sezidati grobnico. Sam je nadzoroval gradnjo in pri tem se je prehladil, dobil pljučnico in — umrl. Svoji rodbini je zapustil lepo premoženje. — In tako je ta človek sam sebe pokopal. ■— Še bolj origi-nelno bi .jo bil lahko „naštimal“, če bi bil govoril svoj mrtvaški govor v en fonogram. Potem bi se bilo ob grobu iz gramofona slišalo pokojnikov glas.
KOLEDARČE K:
Svečan—Februar.
13.	Sobota: Katarina, dev. (Zadnji krajec ob 1'52 pop.) — 'Zgod. kol. : Franc Račkih 1894; + Wagner 1. 1883.
14.	Nedelja: 2. predpepel.; Valentin muc. (Prilika o sejavcu in semenu.) Zgod. kol.: + sv. Ciril, slovanski apostol 1. 869.
15.	Ponedeljek: Favstin in Jovita, muc.
—	Zgod. kol. ; * Galileo Galilei 1. 1564 ;	+ kard.
Wismann spisatelj „Fabiole“ 1. 1865.
16.	Torek: Julija, dev. muč.; Onezin, spoz.
—	Zgod. kol.:	* Ernest Haeckel, naravoslovec leta
1834; + Andrej Einspieler, soustanovitelj družbe sv. Moliorja in probuditelj koroških Slovencev 1. 1888.
17.	Sreda: Donat in tov. muč. — Zgod. kol.: + Michelangelo 1. 1538 ; + Vrchlicky, češki pesnik 1. 1853 ; + Pestalozzi 1. 1827.
18.	Četrtek: Simeon, škof; Flavij an škof.
—	Zgod. kol. : J. Libeny napadel cesarja Franca Jožefa I. 1. 1853; -j- Nadvojvoda Albrecht 1. 1895; -}- Dr. Martin Luther v Eislebnu 1. 1546.
19.	Petek: Jalijan. spozn. Konrad; Viktor, muč. — Zgod. kol. : * Kopernik 1. 1473.
20.	Sobota: Elevterij škof. muč.; Dragovan;
—	Zgod. kol.: * Voltaire, franc, filozof leta 1693; + Cesar Jošef TI. leta 1790 ; Andref Hofer, tirolski junak usmrčen leta 1810. v Mantovi : Joahim Pecci postal papež Leon XIII. leta 1878. (Mlaj ob 11 : 58 predpoludne )
Pravijo, da bo vreme mrzlo in še precej mrzel
veter.
v TESTU
se priporoča v nabavo spovednih in obhajilnih listkov za velikonočni čas.
SVOJI K SVOJIM!	svoji k svojim-
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhov! ščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo
-- KNJIGOVEZNICO
z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje missalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez TRST. — Ulica Cecilia štev. 9. — TRS T.
Slovenec KONRAD SKA2A,
delavnica za vsa cerkvena dela
v St. ULRICH, Groden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
Stara pratika пг velja več!
preskrbite si. novo, s tremi krasnimi slikami opremljeno «Družinsko pratiko » za 24 vin. v prodajalni «Katol. tiskovnega društva» v T r s t u, ulica delle Poste, štev. 9.________________
Tiska: L.
Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Josipu itant č
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
ZAJLOG-A.
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pERHAVC
TRST - Via delle Aeaue — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo aliena drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.. j,
DOiO POGREBNO ‘PODJETJE
Pisarna in pročajalna Via Vincenzo jjcliini št. 13.
Telefon 14:-Oa. (poleg^cerkve sv. Antona Novega) Telefon 14-08
Zaloga oprave ulica Massimo d’Azeglio št. 18.
Prireja pc£refee od nejprostejše do najeleSantnejše vrste v odprtih, kakor ti?di v s kr slalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, [kakor : kovinaste in lepo okrašene le-.sene rokave, čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: Voščene sveče. Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe so uljudno priporočajo: HENRIK STIBEL in drug.
r
7ž\r=J}
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
I*ot 1 vi!-;■»< 1 v ODi-jsttti, -vilioea < 1 c111 <.- 1 *<O. Telefon — 11<>
-----------
Sprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po
i
№
Davke plača hranilnica sama. Za varnost vlog jamčijo udje
kr o u-
(350) z vsem svojim premoženjem v znesku približno tri miljone
Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko. — Hranilnica in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. — X sak krščansko misleč Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri sv. Ivanu pri Trstu.

Prodajali Ш0ШША TEOERA- 1EŠTVA
- - V TISTI 9 ulica delle Posle štev. 9. - -
:и B K
Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, Šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d.
:: Častito 9tihovšižno opozarjamo posebno ::
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in
sicer: pristno voščene kg a K 5.—, I. vrste „II Santo di Padova“ kg a K 4 40, II. vrste kg a K. 2,40, okin-čane 'sveče kg ä K 3.40, ekonomične sveče kg ä K 1.40.
Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti.
V zalogi je kadilo (virh) a, kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice a4 kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki (kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam.
Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K. 20.—. Sveče za domačo rabo a 3, 4, 5 in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. _ Preskrbimo ovitke z poljubnim naslovom.
Obilno obiska in naročil prosi
„3Catoliško tiskovno društvo” v Trstu,

Dobava cerkvenih oblačil in & & $ cerkvenih potrebščin vsake vrste.
Herrmanstorfer.
Odgovorni urednik: Ivan ReiC-
Izdaja: Katol. tiskovno društvo v Trstu.