PROSVETf

LIST DELAVCEV
'
VZGOJNOIZOBRAZEVALNIH ZAVODIH
LJUBLJANA,
15. NOVEMBRA 1966
LETO XVII ST. 19
V izobraževalnih skupnostih ter njenih organih zahtevamo prosvetni delavci svoje ustrezno mesto
izobraževalnifi
J-CllJA-f	---’	----------- "	"	.
ki so ga sindikati dali krepitvi nela ugotovitev na omenjeni sej! delavskega samoupravljanja in predsedstva republiškega sveta — njegove materialne podlage. S da v pogojih delavskega samo-tem pa ni rečeno, da v organi- upravljanja sindikati nimajo več zaciji in metodah dela sindikatov svoje vloge. Naš delavski razred ni treba ničesar spremeniti. Raz- ni enoten glede mnogih perečih mišljati moramo o reorganizaciji vprašanj našega sedanjega razvo-sindikatov predvsem v smislu ja, sindikat pa ima o vseh teh večje učinkovitosti njihovega dela, vprašanjih — tako npr. o nagra-večjega vpliva članstva na for- jevanju po delu, o sodobnem procesu proizvodnje in poslovanja sploh — izoblikovana svoja stališča in se bori za njihovo uveljavitev. Potrebno je krepiti vlogo in pomen strokovnih sindikatov, kar pa zadeva deprofesiona-lizacijo sindikalnih kadrov, je to proces, ki bo dozorel postopno, vedno pa skladno z mnenjem članstva. O teh vprašanjih je povedal predsednik RS ZSS tov. Franc Popit takole:
— Če govorimo o neki krizi, potem lahko govorimo samo o krizi etatistdčno-birokratskega sistema, ki je zares zasek v slepo ulico, medtem ko so se sindikati vedno borili na pozicijah samoupravnega sistema. Res pa je, da nam neke stvari ne uspevajo, da nismo dovolj učinkoviti, čeprav ne gre zapostavljati konkretnih rezultatov, ki smo jih v našem delu že dosegli. Da bi postali bolj učinkoviti, moramo razmisliti o metodah in organizacijskih oblikah našega bodočega dela.
Življenje naših sinctikafntf! organizacij ped temeljito preokretnico ?
NA NEDAVNI SEJI PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ju in pomenu svojega dela ne za- dobrin, ker jim tega njihov stan-SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE JE BILO MNO-	^	naspr^u^f^nara^^^jihovega	.
GO GOVORA O VPRAŠANJU,	KAKŠNA REORGANIZA-	da veJlik del vz!,0ino.izobraževal-	poklica in dela. Razen	tega med	Predlog zakona o financira-	bi bili	sedeži
CIJA SINDIKATOV NAM JE:	POTREBNA. V ZADNJEM	nih zavodov!), dalje sodi v priza-	člani ni občutka, da bi	jim orga-	nju vzgoje ter izobraževanja je	skupnosti	so
ČASU (ZLASTI PO »BRIONSKEM PLENUMU«) JE NAM- devanje sindikalnih organizacij nizacija lahko nudila v stiski pripravljen, čeprav kaže, da je 1? e	. kih DriDrav. “cAli
REČ SLIŠATI VEDNO BOLJ POGOSTE GLASOVE, DA	"la"0"’ ^^^P^atiTorimo^in^sant- d° njega ^ fel°težko- “ “no, zakon, kiVaj bi do-
TUDI V SINDIKATIH NI VSE V REDU, DA BI BILO Funkcionarji sindikalnih orga- ni za vsakega našega člana, je de-	§a v^oi^no Tzobr-ževaina	ko6 teV ftevil^ izobra^e-
POTREBNO NEKATERE STVARI V NAČINU NJIHOVEGA nizacij in prosvetnih ustanov so jal na tem seminarju predsednik n b a	gv ^	.	* komi obliko ter	snreiet
DELA SPREMENITI - SKRATKA DA JE V POGOJIH na seminarju v Preddvoru pose- ObSS Kranj tov. Stane Božič, ustanova ga še m prejela. Le valmh	se ni sprejet,
A	„ „TT;,MA cTivrriTKAT NEMARA IZ- bei poudarjali nezadostno skrb Letošnji občinski zbori smdikal- vem, ali je bojazen pred tem, da posamezne obcme pa P 1
SAMOUPRAVNEGA SISTEMA SINDIKAT NEMARA IZ	za uJreditev nekaterih pe- nih organizacij naj bi postali v bi hoteli ponovno kritično pre- majo ^ navodila o Plavah za
GUBIL SVOJO VLOGO.	rečih vprašanj njihovih delovnih tem pogledu prvi korak v relor- motriti, kako se je odrazila si- organizacijo izobrazevaimn skup-
,	,	.	•	•	„a organizacij To so zlasti neureje- mo sindikatov. Že v pripravah roka razprava o osnutku v sa- nosti. Čuden redosied m se j
Pri	ocenjevanju dosedanje a	^nor^.	no financiranje teh zavodov, sla-	nanje bi bilo treba temeljito raz-	mem predlogu zakona. Zdi se	čudna samouprava v smislu zadela sindikatov nikakor ne mo- delo	njihovih forumov Ne more	^ nagrajevanje delavceVi ki jma	čistiti nekatere dileme,	ki se raz-	mi, da bi tudi predlog moral do-	kona.)
remo mimo pomembnega deleža, mo se strinjati — Luco je izzve^ ^ nnqipr1^n nezadosten ualed krivaio v nadaliniem razvoju živeti določeno širšo razpravo, m Komaj mesec in pol nas loči od dne, ko paj bi nov za-: kon in z njim tudi bistveno dru-gačen položaj vzgoje ter izofcn raževanja v družbi stopil v veljavo. 6b vsem tem moramo gotovo prosvetni delavci postaviti dve osnovni zahtevi:
—	vzgoji ter izobraževanju mo« ra biti z zakonom zagotovljen enakopraven položaj v družbi.
—	samoupravni princip mora z novim zakonom v celoti veljati tudi za prosvetnega delavca. Dosedanja samouprava vzgojno-izobraževalnih zavodov je bila veliko bolj deklarativna kot dejanska, saj so o njegovih osnovnih življenjskih vprašanjih, o ceni njegovega dela, o njegovem materialnem položaju odločali drugje: na občinskih skupščinah* v upravnih organih skladov za šolstvo, tam, kjer prosvetni delavci niso imeli odločujoče besede.
Smo neposredno pred ustanovitvijo izobraževalnih skupnosti. Res je sicer, da bodo izobraževalne skupnosti ter njeni izvršni organi najbolj neposredne družbene oblike, ki bodo skrbele za družbeno vlogo vzgoje ter izobraževanja. Ne smemo pa pri tem pozabiti, da se bo prav v okviru izobraževalnih skupnosti ter njenih organov razpravljalo ter odločajo o samih materialnih, najbolj življenjskih vprašanjih
, ,	—---------------------------prosvetnih delavcev, o tistih
• Bodobne ugotovitve o d	.	...... vprašanjih, ki morajo biti ori-
smdikata smo slisah na semm - j^okc sjCpjh drsijo po reliefih in prenašajo spoznanja v možgane. (Slika k sestavku »Hospitacija pri marna v VSem samoupravnem
d&alnih organizacij” v družbenih pouku angleščine na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani«, ki ga objavljamo na 3. strani) procesu. V okviru izobraževal-, v, t i • i i v. _ i • .	nih skupnosti ss bo odločeno o
službah kranjske občine, ki ]e bil	+nr iVnhravPvania n
3. t. m. v Preddvoru. (Te senu-	prosvetnih in drugih kulturnih	sindikalnega življenja. Predvsem	še	to posebej zato,	ker je bilo	ceni vzg0je	^ vea
narje prireja kranjski občinski	delavcev, zapostavljanje te služ-	si bomo morali zares temeljito	na	vec mestih poudarjeno, da	ceni dola prosvetnega aeiav^a,
sindikalni svet in so se pokazali	be, kar pa nikakor ni v skladu z	odgovoriti na vprašanje, kaj in	se	predlog bistveno	razlikuje od	o njegovem	življenjskem sian-
kot zelo uspešna oblika obravna-	reformnimi težnjami. Delavci v	kako bomo delali v prihodnje —	osnutka. _	dardu. b tem	v zvez1 morajo -
vanja današnje sindikalne pro- teh institucijah npr. niso doslej se pravi pripraviti tak program Predlog je tako pripravljen, 11 izo Draže vame skupnosti .«.-.o blematike.) Značilno za ta in po-	imeli možnosti priti do stanovanj	dela, ki bo vseboval čimbolj kon-	dana	so zagotovila, da bo nov	formirane, da bodo v njm	sodobne razgovore v zadnjem času	tako kot zaposleni v gospodarskih	kretna stališča do vseh	osnovnih	način	financiranja kljub krat-	mm	predvsem^ pa njem	pvls"
je vsestranska in povsem odprta	organizacijah in so povrh vsega	problemov v delovnih	organiza-	kemu	času pričel veljati s 1. ja-	pm	organih nasu prosve	ni
analiza delovanja sindikalnih or-	še najslabši koristniki kulturnih	cijah.	nuarjem 1967, občine, kjer naj	<:''7n13 us .pznn mps	n.	,to
Ob novembrski akciji boja proti alkoholizmu
Alkohol ni za otroke. Stara resnica, ki pa jo, vse tako kaže, ne spoštujemo več v taki meri, kot to zasluži.
Skoraj na vsakem koraku vidimo reklame za račke wisky, žgane pijače, umetna vina; na straneh časopisov — z izjemo nekaterih otroških — so skoraj vsak dan oglasi za različne alkoholne pijače; da smo informirani o »koristnosti« alkohola še bolj, nas reklama opozarja nanj tudi v kino dvoranah, trolejbusih, avtobusih in železnici.
Vse to ustvarja v nas vse preveč občutek za mnenje, da je alkohol sestavni in nepogrešljivi spremljevalec dobrega razpoloženja v vsakdanjem življenju. Zato zgubljamo mero in kritičnost do pojavov, ki jih alkoholizem povzroča.
Vsem bi moralo biti jasno, da potrošniki alkoholnih pijač v nobenem primeru ne morejo biti otroci. Ali lahko storimo kaj tudi prosvetni delavci? Brez dvoma. V naših vzgojnih prizadevanjih ne moremo mimo zdravstvene in socialne vzgoje, čeprav se ravno odsotnost le-te kaže v številu neprilagojenih otrok in mladine. Prosvetni delavci se vzgojnih nalog zavedamo, kljub težavam doživljamo mnoge uspehe. Toda včasih smo sami krivi tudi za pojave alkoholizma, ker nismo dovolj vztrajni, da nekaj, kar je negativno, obsodimo in odklanjamo. Skeptičnost do pojava alkoholizma in njegovo preprečevanje je bezanje pred odgovornostjo in vero v vzgojno uspešnost, kar pa pri prosvetnih delavcih ne bi smelo biti. Priče smo pojavom, da mladina in otroci vživajo alkoholne pijače čezmerno, bodisi iz objestnosti ali Ta ker jim jih dajejo starši zavedi nepoučenosti o šlcodljivosti nlkohola na rast in razvoj otro-skega organizma.
Ali pa nismo o tem premalo °sveščeni tudi prosvetni delav-Prav gotovo. Zato so pri-vneri, do se popiva npr. na šol-skih izletih. Ob neki priliki je V-čitelj na izletu to takole ko-Vventiral: »Pustimo jih naj pijejo, drugače bodo rekli, da smo starokopitni.« Vsak komentar k temu je odveč.	i
? Prav bi bilo, da bi na vseh Šolah v novembru, v mesecu boja proti alkoholizmu, proučili Problem pojavov alkoholizma in storili kar največ, da se zaščitijo otroci pred alkoholom.
I. Z.
gahizacij, ki prinaša v ospredje nekatere bistvene probleme te organizacije, kot je na primer vprašanje ■ nadaljnjega obstoja sindikatov v družbenih službah in načina njihovega dela. V letih po vojni je imel sindikat v vsem našem družbenem življenju dokaj vidno vlogo, pa tudi ugled; boril se je za načela, v katerih se je strnila volja in interes vsega članstva. Zdaj se včasih dozdeva, da se je sindikat preživel, da je izgubil ves svoj prvotni življenjski elan, ki mu je dajal pravico do obstoja.
Pa vendar: če pogledamo na
lavci svoje ustrezno mestč. Gotovo bo k temu pripomba, naj o teh neposrednih vprašanjih razpravljajo ter odločajo prosvetni delavci v okviru svojih delovnih kolektivov. Toda o čem naj razpravljajp ter odločajo, kaj naj delijo, če jim bo nekdo tretji vnaprej določil tisto, kar naj delijo? To gotovo ni smisel samouprave. Le-ta se prične že tam, ko se odloča o ceni dela ter rezultatih dela. To pa bo gotovo v okviru organov izobraževalnih skupnosti.
V razpravi o osnutku predse ukvarjajo s problematiko’du- je temeljila na izkušnjah naše ju- enotnosti akcije. Simpozij bi do-	ri-
segel večji uspeh in bi bil morda 10gu .san1!em’.1.fer l.% ^ se ™
“ J *	-	sem imel prilike videti — so bi-
la jasno navedena stališča, Kdo izobraževalnih skupnosti, nikjer pa ni bilo raz-
S CELJSKEGA SIMPOZIJA O DIAGNOSTIKI IN REHABILITACIJI MENTALNO RETARDIRANIH
NEENOTNOST OVIRA »EL
Zadnje dni oktobra se je zbra- duševne nerazvitosti v kranjski lo v Celju okrog 200 defektolo- občini, gov in drugih strokovnjakov, ki
Celjski simpozij je po drugi strani zgovoren dokaz, da v vr-Večina referatov na simpoziju stah slovenskih defektologov ni
ševno prizadetih otrok, iz vseh goslovanske prakse, ob vseh pa
smo pogrešali živahno razpravo, tudi bolje organiziran, če bi po-
k, l. na ain^iju sploh	"““S «*»#•
kopico nerešenih vprašanj samo krajev Jugoslavije. Simpozija se v družbenih službah, katerih se je med drugimi udeležil tudi se-
samoupravni organi ne lotevajo kretar društva za pomoč mental- Temu se niti ni treba čuditi, saj dovolj uspešno ali pa sploh ne, no prizadetih v Jugoslaviji dr. udeleženci niso prejeli niti refe- generacije defktologov. nam postane jasno, da se mora Sulejman Mašovič, dekan zagreb- ratov, zaradi slabega ozvočenja spremeniti sam način delovanja ške visoke defektološke šole prof. pa smo nekatere dele predavanj te organizacije, da se morajo nje- Angelina Borič, prof. na VDS v celo preslišali, ne metode prilagoditi družbenim Zagrebu Vojo Kovačevič, profesor
spremembam in se uveljaviti beograjske VPŠ Aco Cordič, zna- nekaterim pomanjkljivostim do-
Republiški odbor defektologov členjeno kakšno je mesto pro-naj bi čimprej razpravljal o pro- !yetnih delavcev v teh organih, blemu oziroma odnosu med sta- Danes se cesto postavljata s tem Celjski simpozij, ki je bil kljub rejšo in mlajšo generacijo defek- v zvezi dve precej diametralni
-	■/	' tologov na Slovenskem, ki bi mo- stališči: prosvetni delavci naj
x— i—*. bi bili v organih izobraževalnih skupnosti samo kot predstavniki vzgojno-izobraževalnih zavo-
prav tam, kjer so najobčutljivej- ni zdravniki in socialni delavci, kaj dobro organiziran, pa je po- ral biti bistveno drugačen, kot je, še točke vsakega člana: to so še	iz naše republike so se dvodnev-	kazal na precej stvari, s katerimi	če	hočemo,	da	bo v prihodnje na
vedno vprašanja zaščite pravic	nega seminarja udeležili med dru-	se bo treba v prihodnje temelji-	tem	področju	več napredka	ter .	....
članov, skrb za boljše pogoje nji- gimi — prof. Marijan Pavšič in teje ukvarjati kot doslej. Naj na- enotnejšega in bolj povezanega dov, torej v znatni manjšini; na hovega dela na delovnem mestu,	prof. Aida Bahejr (oba predavate-	vedem nekaj ugotovitev,
boj proti birokratskim težnjam in	ija sta iz ortooddelka na Ijubljan-
samovolji posameznikov, nadalj-	ski PA), republiški svetovalec za
nji razvoj sistema nagrajevanja	posebno šolstvo Milko Domanjko	usposabljanja in kategorizacije
po delu — s tem v zvezi ureditev	in predstavnik republiškega se-	duševno prizadetih otrok vse-
finančne situacije v marsikateri	kretariata za prosveto in kulturo	stranska teoretična in praktična
Ena od teh je, da je potreb- mov. na za uspešno delo na področju
sodelovanja pri reševanju proble- drugi strani pa je zahteva predvsem prosvetnih delavcev, da Vlado Rozman morajo imeti le-ti v teh organih številčno večino. Težko je brez
delovni organizaciji, ki po znača- Milan Budič.
temeljita analiza domačih in tu-
MNES m 5. STRMI:
OB DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU
Čestita prosvetnim delavcem k delovnim USPEHOM
REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJETA UREDNIŠTVO IN UPRAVA »PROSVETNEGA DELAVCA«
V prostorih celjskega Narod- 3 Cefik! simpozij je ponovno nega doma se je v dveh dneh zvr- dokazal slov3o neenotnost v
so z raznto v dncovaVhteljeV’ ^vanju mentalno ratardiranih. so z raznih vidikov obravnavali Delovni usneh simpozija bi bil
problemaUko diagnosticiranja in lahko večh Pče bi v prihodnje de-rehabihtacije duševno prizadetih lali v	okviru v manj-
otrok.
lali	_____
ših skupinah. Simpozij je poka- ga
treznega premisleka reči, kdo ima prav: v določenem primeru morda oba, odvisno od tega, ka-urnm nr*	D Pl ko obruvnavamo izobraževalno
ILiMlLUu MlAvkm U ffi- skupnost in njene organe. Če ob-
MHCIMHJJJ VZGOJE IH	JSi
IZOBRAŽEVANJI V SRS družbeni organ, ki bo najbolj neposredno povezoval vzgojo ter Današnjo številko »Prosvetne- izobraževanje s celotno družbe-delavca« smo tiskali v pove- no problematiko, potem bi bili
Slovenci smo še predstavili na zal, da je sodelovanje in izme- čani nakladi — zaradi objave prosvetni delavci res lahko samo tem simpoziju z dvema referate- njava izkušenj med republikami predloga zakona o financiranju predstavniki zavodov; v tem pri-
ma:	ravnatelj celjske posebne
osnovne šole Roman Boben je v
na tem področju zelo* koristna, vzgoje in izobraževanja SRS. meru bi izobraževalne skupnosti zato bi lahko v prihodnje nada- List lahko dobite v upravi Ljub- prav gotovo ne mogle odločati o
''	1'T	'	’	materialnem položaju prosvet-
nega 'delavca. Če pa na drugi
svojem referatu govoril o diagno-	Ijevali s tako obliko dela. Menim,	Ijana, Nazorjeva 1.
stični vrednosti kliničnega profila	da za prihodnje srečanje ne bi Na zalogi imamo	tudi še šte-
WB testa za mentalno retardira- bilo napak, da 'bi delegati pravo- vilko Objav republiškega sekre- strani ugotavljamo, da bodo iz-ne in o vplivu socialne zrelosti na	časno dobiii referate ter da bi na	tari ata za prosveto in kulturo, v	obraževalne	skupnosti	ter njiho-
intertestno variabilnost, drugi re-	simpoziju sodeloval tudi kdo iz-	kateri je objavljen	predmetnik	vi	organi	tudi	v	določeni meri
ferat pa je imel prof. ’ Terček iz med tujih strokovnjakov — de- 1	.... *
Kranja, ki je obravnaval pojav fektologov.
in učni načrt za osnovno šolo. samoupravni organi vzgojno-iz-Dobite jo prav tam.	(Dalje na 2. strani)

ODPRTO PISMO
PROSVETNIH DELAVCEV

S tem, ko objavljamo odprto voljivo rešil nevzdržnih razmer pismo prosvetnih delavcev v šolstvu.
krške občine, jim dajemo vso Za primer, kakšen je položaj podporo pri njihovih prizade- prosvetnih delavcev v naši ohči-
vanjih; prav je, da se — četudi ostro — postavljajo ta vprašanja na dnevni red, podprta s potrebnimi analizami in dejstvi, kot je to v tem primeru. Dobro bi bilo le vedeti, ali so — preden so razposlali odprto pismo na različne republiške forume — na svoji domači občini ukrenili vse, da bi se položaj izboljšal? Kajti tam j® v prvi vrsti treba pritisniti na te stvari.
Izvršni odbor sindikalne podružnice prosvetnih delavcev in ravnatelji šol občine Krško so
ni, navajamo nekaj podatkov. GIBANJE
OSEBNIH DOHODKOV IN MATERIALNIH IZDATKOV:
Ali je k navedenim podatkom še potreben komentar?
Prosvetni delavci se sprašujejo: Ali so v šolstvu osebni dohodki tako 'nizki zaradi nizke kvalifikacijske strukture zaposlenih v primeri s tistimi, ki so zaposleni obraževalnih zavodov, organi, ki v ostalih gospodarskih organiza- bodo določali o ceni vzgoje ter cijah? ZANIMIVA BI BILA izobraževanja, vrednotili delo PRIMERJAVA PODATKOV O prosvetnega delavca, dalje od-
V izobraževalnih skupnostih ter njenih organih zahtevamo prosvetni delavci svoje ustrezno mesto
(Nadaljevanje s 1. strani)
izobraževalnih skupnosti, morda družbenem sistemu se ne sme težko določno govorimo kakšna ponoviti dosedanja praksa, ko so
o materialna«! položaju vzgojno-izobraževalnih zavodov odločali
V letu 1965 so bili povprečni VIŠINI OSEBNIH DOHODKOV
dohodki za vse zaposlene v osnovnem šolstvu 64.200 S-din. V prvem polletju 1966 pa je bilo povprečje nekoliko višje — 70.600 S-din, ker so lahko šole izplačale po dokončnem obračunu osebne prejemke prosvetnih delavcev za leto 1965 šele v januar-
TISTIH, KI SO ZAPOSLENI V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH S SREDNJO, VIŠJO IN
ločali o merilih, po katerih se
bo to delo nagrajevalo, torej ne-	, .	.
polo- mo neprestano odvisni od nerco-
naj bo kadrovska struktura teh organov. Nedvomno pa mora biti jasno eno: prava samouprava se mora pričeti tudi za vzgojno-izobraševalne zavode, da ne bo-
posredno o žaju ljudi
življenjskem v vzgojno-izobraže-
razpravljali na sejah o predlogih, m6-. Za,to Povprečje oseb-podanih za izpopolnitev osnutka ™h Premkov v drugem polletju zakona o financiranju vzgoje in f?	bll° V ^ustu 1966
izobraževania v SRS	65.0^2 S-din. Za materialne iz-
datke pa so šole porabile približ-Po obširnih razpravah o bodo- no 10 Vo na osebne dohodke, čem financiranju šolstva so skle- Razumljivo je, da prosvetni mit, da je potrebno še pred spre- delavci niso m<)gU ^ zadovom
jetjem zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja v SRS podrobneje opozoriti slovensko javnost na probleme v šolstvu, ker so mnenja, da bodoči zakon o financiranju šolstva ne. bo zado-
s takimi osebnimi prejemki, saj so bili le-ti občutno nižji, kot so bili v ostalih delovnih organizacijah.
Prepričani so bili, da bodo po
Fran Mermelja
gospodarski reformi sorazmerno delo prosvetnih delavcev? Do višji, ker jim je bilo to ob uved- sleJ je družba postavljala le žabi gospodarske reforme tudi ob- hteve po ustrezni strokovni izo-ljubljeno.	brazbt in realiziranju programov
Ob sprejemanju republiškega ^ ^d. proračuna za leto 1966 je bilo (Učitelj osnovne šole je moral predvideno povečanje OD vseh t?neči najprej 4 letnike učitelji-
H UROČNI KI!
■*
Treba bo poravnati naročnino za »Prosvetnega
deksvcatd
VISOKO IZOBRAZBO, kot jo valnih zavodih potem morajo bi-imajo prosvetni delavci! Ali sta ti to organi teh ljudi samih. Da-vzgoja in izobraževanje v sociali- neSi ko sicer še nimamo ored stični družbi tako malo vredni? sat,0 prečiščenega ter veljavnega Kdo bo že enkrat ovredno- zakona, predvsem pa ne statutov
ga tretjega, ki bo po lastnih merilih in tudi željah odločal o materialnem položaju prosvetnih delavcev.
Zahteva prosvetnih delavcev po večini v organih izobraževalnih skupnosti oziroma po takšnem mestu, da bodo lahko odločali o svojem delu, ceni tega dela ter materialnem položaju svojega zavoda vsaj enakovredno če ne dokončno, je gotovo utemeljena in to mora biti z zakonom zagotovljeno. Če tega ne bo zagotovil sam zakon, tedaj, mora biti to eno od osnovnih določil statutov izobraževalnih skupnosti. V novem sistemu financiranja ter položaja šolstva v celotnem
Zadnje dni oktobra smo spremili na zadnji poti na Zale pokojnega tovariša Frana Mermoljo. v, sprevodu se je zbralo veliko število stanovskih tovarišev, znancev In prijateljev, ki sl jih je pridobil
v svojem 1 '------- ''—’	----
se je leta
zaposlenih v Sloveniji za nad 30 odstotkov,, kar bo po vsej verjetnosti tudi doseženo. To nam potrjujejo podatki, saj so se OD že v naši občini povišali v prvem polletju za 26,2 "li, v drugem pol
šča, nato 5 let, sedaj pa mora imeti še 2 leti pedagoške akademije.)
— Kdo bo prosvetnim delavcem nadomestil škodo, ki so jo že doslej utrpeli?
■' Četrti seminar izbranih poglavij iz moderne fizike
doigem^živijenju!^ Hodil letju pa se bodo povišali na 32 %,	_ In kon£m; Kako bo urejeno na5°e^ti ^vrstneS1 redi^S" tudi
.lsJs,..Y.Selu„ na Vipav' kot je bilo predvideno v dohod- financiranje osnovnega šolstva no J C	IH?™., ;tud!
leta na potovalni šoli v Dol. Lo kovcu in v Podlaki; v Dobravljah na Vipavskem pa 27 let, t. j. rjo 1929, ko so ga fašistične oblasti pregnale iz domačega okoliša, prišel je v Ljubljano in bil pa prosvetnem oddelku banske uprave 0'seyn let šef računovodstva do svoje upokojitve .1937.
Glavno torišče njegovega dela je bilo v Dobravljah, tu se je uve-lavil kot učitelj na novo ustanovljeni šoli ter ob zidanju nove šolske stavbe; pokazal je svoje organizatorske sposobnosti ob ustanovitvi kmetijske zadruge in gradnje vinske kleti — med prvimi v Vipavski dolini, in pri ustanavljanju zavarovalnic za govejo živino v vsem okolišu. Ustanovil in vodil je delo v dramatskem društvu, pri pevskem ter pri tamlAtraškem zboru, zelo aktiven je bil v vodstvu učiteljske organizacije v bivši Julijski Krajini bil sodelavec in dopisnik v kmetijskih in zadružnih glasilih ter pri tržaški Edinosti. Za svoje delo v javnosti se je skrbno pripravljal, obiskoval je kmetijski tečaj v Gorici in zadružno šolo na Dunaju že pred prvo svetovno volno, po tej pa zadružni tečaj v Gorici in tečaj za ročna dela v Dobravljah. . Ugled in speštovanie. ki ga je užival, mu niso dale diplome in formalna potrdila o izobrazbi, temveč vztrajno delo v šoli ih izven nje niegeva poštenost, doslednost. odkritost in iskreno tovarištvo. Se do zadnjih let ie sodeloval pri društvu inmariev, nfaro~t oa ie sicer nekoliko upognila, toda do konca ie bil pokonci mož in močna osebnost, ki nam ho ostala v naj-lepšem spominu kot vzor ljudskega učitelja.
V. C.
V zvezi s seminarjem je bil strokovni posvet aktiva
Fn «S?v	sT v srednjih »olah po reformi ho- »„
KAJ PA ŠOLSTVO?
Osebni dohodki prosvetnih delavcev so se zvišali v prvem pol-letu za 9,9 %, v drugem polletju pa se bodo celo znižali za približno 4«/o, ker je bila izplačana razlika v OD za leto 1965 šele V januarju 1966. leta.
V gospodarskih organizacijah pa so se dvignili skupni OD:
v industriji za v kmetijstvu za v gradbeništvu za v prometu za	31,0	%
v trgovini za	15,5	%
v gostinstvu za	37,0	%
skupaj v gospodarstvu za 27,5 V« in skupaj v negospodarstvu za	13,1	%
ali skupaj v gospodarskih
izračuni le 8-odstotno povečanje finančnih sredstev za šolstvo?
mimo njih, da bi se v organih izobraževalnih skupnosti bali prosvetnih delavcev, kot se to dogaja sedaj po določenih občinah, kjer utemeljujejo to s tem, da vprašanja vzgoje ter izobraževanja veliko bolje rešujejo ne-prosvetarji kot prosvetarji sami. (Kakšno nazadovanje: Ze več kot pred sto leti je Prešeren vedel, da »le čevlje sodi naj kopitar!«: danes pa še marsikje ne poznajo tega.)
Izobraževalne skupnosti ter njeni organi bodo na vsak način morali biti formirani tako, da bodo prosvetni . delavci o tistih vprašanjih, ki zadevajo neposredno njih same, lahko odločali polnoveljavno, To ne sme ostati samo želja, temveč zahteva, ki mora biti v novem sistemu uresničena. To ni samo stanovska zahteva, to je zahteva v smislu samoupravnega načela v naši družbi, ki ija je bilo za prosvetne delavce doslej — žal res! — bolj na papirju pot V dejanski praksi.
S tem, da si naši prosvetni delavci takšpo vlogo v organih izobraževalnih skupnosti, bi v nobenem primeru ne bilo kršeno načelo, da mora za vzgojo ter izobraževanje zaradi posebnega družbenega pomena skrbeti vsa družba, Tega nihče ne zanika; zahtevajo pa prosvetni delavci lahko in samoupravni princip jim to omogoča, da o svo-
Ali bomo z navedenim poveča- venije skupaj
ceni in rezultatih
z nuklearnim °in-	ulta; Posvetovanje je ugotovilo,	tega dela odločajo	sami. Kdo n.
njem finančnih sredstev 'resnič-	gtTtutom^J^Štefan iz Ljubljane	da je P°uk fizike kvalitetno na-	pr. v gospodarskih	organizacijah
no uskladili osebne dohodke de-	kot redno' 'obliko strokovnega iz-	predoval, zlasti po verifikaciji	— in ta dejavnost	je prav tako
lavcev izobraževalnih zavodov Z	Dopolnjevanja profesorjev fizike	gimnazij, ko so mnoge šole izpo-	splošnega družbenega pomena
enakovrstnimi delavci drugih de- na g^dnjih šolah v Sloveniji. polnile svoje zbirke učil ter " 'lna "	"K '7Pr" vnra-
lavnlh organizacij, kakor predvi- Predavatelji na letošnjem se- opremo praktikumov. Istočasno
minarju so “bili znani strokov- pa so profesorji potožili, da jih
cb-
prej in ne najde
odloča o vseh bistvenih vprašanjih razen neposrednih proizvajalcev samih? Nihče! Če govorimo o enakopravnem položaju vzgoje in izobraževanja, morajo imeti prosvetni delavci enakovreden položaj.
Vloga prosvetnih delavcev v novem samoupravnem sistemu njih šolah. ter domovih učencev	vzgoje ter izobraževanja bo go-
Ali bomo rešili navedene pro-	^Vavtako mlado in še ne po-	\SUS’ $ gov°ri° 22-urni učni	tovo eno bistvenih vprašanj, pre-
bleme v šolstvu tnkn	dn bomo	3' p „	obveznosti na teden za učitelje	den bo novi sistem financiranja
odvzeli tistim šolam v	lloveniii	d86?1 raziskano podro .1	■	teoretičnega pouka v srednjih	v celoti zaživel. Z rešitvijo tega
oavzen tistim solarn v	Movemji,	profesor Dominko je udeležence	- , , O(?kloni]i tn stali,'xe	vnrasania ho nedvomno sn-e-
oznanil z najnovejšimi izsledki	^g^to Lr pravično ve-	Sl ^m potožaj vzgTjno-izob-
boljšanje našega položaja?	jihS (zelo' oddaltonto”1 g^llksfjah ča učno obveznost v sredn.1i	raževalnih zavodov v našem
J.in ..^el.°	j1 - , g ^	in s tem obvezno slabša že tako	družbenem sistemu, s tem poki Jin ]e od Kri la seie moderna	nez0vicjijivi položaj prosvetnega	sredno pa tudi položaj prosvet-
deva 35, člen osnutka novega zakona o financiranju vzgoje in njakT 1 iubTianske univerze" dr I pa S° f1701650^1 P0“ziii ua
ne dohodke prosvetnih	delavcev,	iripio	statistične	aa	ta	obremenitev	ne n
30,2 %	bi jih morali povečati v	naši obči-	mehanilte	TOglatjad ki	v moder-	Prave.Ea razu™eva^a'	^ktiy
32 7 %	ni z ozirom na stopnjo	izobrazbe	“^^g^dTo	širTve-	^edtogalaC o sret
{6A t	f Mvmstjo dela za	najmanj	ljam Dr.	Gosar pa je	govorji 0	,?č™
' ■	supraprevodnosti vodnikov, kar
delavca, na drugi strani pa ne dela nobene razlike med posa-
nega delavca. Sedanji položaj je neurejen, spremembe ne smemo
in negospodarskih delovnih	PROSVETNI DELAVCI ZELI.
organizacijah za	26,2 7c	ODGOVORNI ZA radioastronimija na podlagi ra-
1. £K?U Trov^cell^in Ssm^KA^BO^Z NO- SIK kot^Sm^vejših "odkritjih	^mop^akoVT«? moramo To za-
IS—32	3; “V«
.................. sa«.*5 «2X
htevati in tudi doseči. Prilika za to pa je .ravno sedaj, ko/ se pripravljajo zakonska določila, ki bodo formirala družbeno-sa-moupravne enote v novem siste-
v gospodarstvu in negospodarstvu NAVEDENI PROBLEMI! skupaj 75.900 S-din.	Za prosvetne delavce
■ V osnovnem šolstvu pa 70.600	občine Krško
S-din v prvem polletju in v av-	Ciril Plut
gustu le 65.022 S-din.	in Slavko Smerdel
kovnemu dvigu učiteljev fizike.
srednješolskih
ter domovih učencev upoštevajo, mu izobraževanja ter vzgoje.
Z. P.	ZDRAVKO PIVK
NE MALIČIMO ZGODOVINSKIH DOGODKOV!
Ob 49 - letnici
»celjske deklaracije«
Te dni sem prejel od znanca izrezek mariborskega Večera od 23. julija t. 1., v katerem se je spomnil Mirko Vauda 40-letnice učiteljske skupščine v Celju, na kateri je bila sprejeta znana učiteljska deklaracija. Skupščino je obravnaval kot enkratni dogodek, na katerem je imel sam odločilno vlogo. Razen Ivana Dimnika kot organizatorja skupščine ni imenoval nobenega sodelavca. To je seveda očitna potv9rba zgodovinskega dogodka. (Vauda je imel verjetno svoj referat drugi dan na splošnem zborovanju, ki pa ni imel nobene zveze z deklaracijo, O tej je razpravljalo in sklepalo delegacijsko zborovanje dan poprej.) Piscu se niti ne sanja, da je imel boj za deklaracijo svojo zgodovino, da je več kot leto dni razburjal učiteljske duhove, ne sanja se mu, kje je bila deklaracija spočela, ne o avtorjih in iniciatorjih gibanja, ne o ostrih bojih in njegovih dramatičnih peripetijah, ne o njegovih odmevih v političnem tisku in o tem, da je deklaracijsko gibanje pomemben dogodek v zgodovini Slovencev, ker pomeni vdor v monopol* političnih strank na oblikovanje političnega Življem a in uvajanje neodvisne stanovske organizacije kot novega dejavnika v slovensko politiKo. Dolžni smo zgodovinski resnici, da rešimo gibanja okoli deklaracije pozabe — že zaradi uglednih sodelavcev pri njem, kakor so med drugimi Mo-derndorfer, Doberšek, Jurančič, Hren, Roš. Ribičič. Žagar. Mislim, da mi nihče ne odreka pravice, da napišem kratko zgodovino tega gibanja, zaradi katerega sem bil kot nihče fttug predmet žolčnih osebnih napadov.
Starejši učitelji se bedo še spominjali stanovskega gibanja slovenskega učiteljstva, organiziranega v ljubljanskem poverjeništvu državnega učiteljskega združenja, ki je več kot leto dni razgibavalo naše vrste in po burnem poteku našlo svoj zaključek na
skupščini 17. julija 1926 s sprejetjem -deklaracije« in izvolitvijo novega vodstva. To gibanje s svojimi sklepi pomeni novo obdobje v zgodovini stanovskega življenja slovenskega učiteljstva in je našlo svoj odmev tudi v političnem tisku. S sprejetjem deklaracije se je učiteljska organizacija osvobodila vsake odvisnosti od politične stranke, se izrekla za politično samostojnost in neodvisnost. Poleg strank se je pojavila stanovska organizacija kot nov dejavnik v slovenski politiki, strla je monopol političnih strank na oblikovanje političnega življenja na Slovenskem.
Začelo se je to gibanje med učiteljstvom v Mežiški dolini. To učiteljstvo je bilo v plebiscitni dobi enotno organizirano in je uživalo med slovenskim ljudstvom ugled kakor nikdar poprej. Zdaj se je znašlo pred dejstvom, da obstajata dve stanovski organizaciji, ki si ostro naspi-otujeta, liberalna in klerikalna. Dnevno je bralo v časopisju očitke o svojem političnem hlapčevstvu in njih organizacija jih ni mogla uspešno braniti, ker je s svojo politiko sama demoralizirala učiteljstvo. Večina učiteljstva na Štajerskem je bila organizirana v slovenski sekciji državne organizacije, klerikalno učiteljstvo pa v Slomškovi zvezi. Zdaj je pretil razcep tudi med štajerskim in koroškim učiteljstvom. Kadar je bila na oblasti liberalna stranka, je predsednik liberalne učiteljske organiza-
cije stavil oblasti predloge o imenovanju in premestitvah učiteljstva, kadar je bila na krmilu klerikalna stranka, je predsednik Slomškove zveze soodločal v personalnih zadevah učiteljstva. Naravno je, da je taka politika vnašala razdor in demoralizacijo v stanovske vrste in rodila perseku-cije, stremuštvo in protekcionizem. Mežiško učiteljstvo se je tej politiki uprlo. Zagrabilo je zadevo načelno. Zedinili smo se, da priznavamo samo eno stanovsko organizacijo, a ta mora biti strankarsko nevtralna, neodvisna od političnih strank in sme svoj vpliv uporabiti samo za stvaren napredek šolstva in v korist vsega učiteljstva. Vsakemu učitelju mora 'biti omogočen vstop v njo ne glede na njegovo politično usmerjenost. Zato ne sme organizacija sprejeti v svoj program ničesar, kar bi utesnjevalo sprejem članov. Naše zahteve smo formulirali v posebni izjavi — »deklaraciji«. Ta deklaracija je vsebovala glavna načela za stanovski pokret slovenskega učiteljstva. Izločili smo vse, kar ni skupno vsemu stanovsko zavednemu učiteljstvu. Stanovska politika naj bi med drugim bdela nad tem, da bo personalna politika šolske oblasti služila res samo šoli in vzgoji, sama pa se v imenovanje učiteljstva ne bi vmešavala. Na učiteljskem zborovanju v Dravogradu 1. 1925 so tri obmejna društva, mežiško, maren-berško in slovenjgraško '•sprejela deklaracijo kljub protestu navzočega poverjenika Luka Jelenca. Odločilna pa je bila seja širšega sosveta slovenske sekcije UJU leta 1925 v sejni dvorani magistrata v Ljubljani. Ob izredno burnem poteku so predsedniki učiteljskih društev izsilili glasovanje o predlogu učiteljskega društva za Mežiško dolino, ki je bila v veliko
večino sprejeta. Po tej očitni nezaupnici je odložil poverjenik svojo funkcijo, pridružil se mu je tajnik DostaL Prelom s staro smerjo je bil očiten, vendar je bila zadnja beseda pridržana delegaciji učiteljske skupščine v Celju.
Začelo se je razgibano življenje po učiteljskih društvih. Kresali so se duhovi in se ločevali. Letna skupščina v Celju, predvsem zborovanje delegacije, ki je bilo odločilno, se je spremenilo v mogočno manifestacijo stanovske misli. Predsedoval je delegaciji Anton Hren, Po mojem obširnem in strogo načelnem referatu (original je shranjen v ljubljanskem Šolskem muzeju) in po izvajanjih zastopnika stare smeri, Dostala, je bila deklaracija mežiškega učiteljskega društva v skrajšani obliki z veliko večino delegatov sprejeta. Opozicija, ki ni imela resnih argumentov proti mojim izvaja-pjem, se je omejila na zahtevo, da se sprejme v besedilo deklaracije pasus o narodnem in državnem edinstvu/ Ker je delegacija na moj predlog zahtevo odklonila, je opozicija ob burnem protestu dvorano zapustila. Za politično zrelost delegatov priča dejstvo, da je odklonila - predlog opozicije kljub temu, da je bila večina delegatov včlanjenih v Demokratični stranki, katere vodilno geslo je bilo prav geslo o narodnem in državnem edinstvu. Izvoljeno je bilo novo vodstvo, v katerem je od starega vodstva ostal le Ivan Dimnik, urednik Učiteljskega to-kljub temu, da je bila večina de-variša, ki je podpiral novo smer in sodeloval pri pokretu, Opozicija je izstopila iz organizacije in začela izdajati svoje glasilo »Edinost«, v katerem me je neokusno napadala in namigavala, da kršim službeno prisego in podobno. Eksodus maloštevilne opozicije seve-
da ni mogel škoditi stanovskemu edinstvu, saj so bila zdaj vrata odprta za vstop v organizacijo vsemu slovenskemu učiteljstvu. Največji uspeh je bil razpust Slomškove zveze kot stanovske organizacije in vstop njenega članstva v obnovljeno organizacijo, S tem šele je bila enotnost stanovske organizacije izpričana. Političnim strankam seveda emancipacija učiteljske stanovske organizacije od njih vpliva ni bila pogodu. Računati so morale za naprej s stanovsko organizacijo učiteljstva kot samostojnim političnim faktorjem. Idejni prevrat v slovenski sekciji je imel svoj vpliv na celotno organizacijo, ki se ni mogla več slepo udinjati vladajoči stranki. Pavšalnega blatenja učiteljstva pri nas ni bilo več. Boj za deklaracijo je bila dobra politična šola za vse učiteljstvo. V vsakem okrajnem učiteljskem društvu se je boj obeh smeri posebej doboje-val. Nasprotniki so nam očitali breznačelnost, kar smo zavračali z ugotovitvijo, da stranka še ni narod, da je nad strankami še narodni interes, ki ga mora učiteljska organizacija zastopati in braniti, sicer pa ima učiteljstvo skupne interese, ki jih more uspešno varovati le strankarsko nevralna stanovska organizacija.
Po zmagi deklaracijske smeri so se odprle nove možnosti za politično vzgojo učiteljstva k samostojnemu mišljenju in za razne akcije v prid šolstva in ljudske prosvete. Iz vodstva so izšle pobude za reformo učiteljske poklicne izobrazbe, za ustanavljanje raznih tečajev za njegovo splošno in strokovno izobrazbo, za večjo avtonomnost slovenskega šolstva, ustanovila se je Mladinska matica in mesečnik Novi rod. sprožila se je velikopotezna akcija za samoizo-brazbo učiteljstva in njegovo us-
posabljanje za praktično delo na kmetih. Važno sredstvo so se mi zdele t. i. kmečke nadaljevalne šole in gospodinjski tečaji za zrelejšo kmečko mladino. Organizacija je dala pobudo za pospešeno ustanavljanje teh šol po Slbveniji in za prirejanje tečajev za učitelje in učiteljice teh šol. Na pokrajinski skupščini v Kranju 1. 1927 je prišel nov duh v organizaciji do krepkega izraza.
Uveljavljanje demokratične in sindikalne smeri v organizaciji je delalo vodstvu precejšnje težave,
, izvajanje deklaracijskih načel ga je večkrat postavilo pred naloge, ki jim ni bilo vselej kos. V resnici je bilo za izvajanje nevtralne stanovske politike potrebno dokaj politične zrelosti, če upoštevamo pisani sestav članstva, v katerem so bili zastopani poleg liberalcev in klerikalcev še socialisti in or-junaši. Moje akcijske možnosti so bile razmeroma tesne, Kljub temu je ostalo dovolj mnogovrstnih skupnih nalog. Ni kazalo snovati preširokih akcij in zlasti ne takih, ki bi merile na miselno monolitnost članstva. Kar je bilo izvedljivo na Primorskem pod Italijo, pri nas ni bilo mogoče. Primorski' tovariši so se pritoževali, da jih vodstvo ovira pri izvajanju njih akcij, z novimi volitvami bi se vodstvo pomladilo in v večji meri postalo kos svoji nalogi. Meni so primorski tovariši očitali, da sem obtičal v kompromisih in da deklaracijskih načel nisem do kraja izvedel. Ta očitek odločno zavračam. Kar smo začetniki pokreta noteli, smo dosegli: neodvisnost stanovske organizacije od političnih strank, združitev vsega učiteljstva v eni stanovski organizaciji, razpustitev Slomškove zveze, uveljavljenje stvarnih vidikov v personalni politiki šolskih oblasti in končno dokaz, da nimamo nič
V BEŽIGRAJSKI OBČINI
V VARSTVU 15 ODSTOTKOV OTROK
Primerjava se vsiljuje sama po sebi: ljubljanska občina Bežigrad včeraj in danes. Včerajšnji, mirnejši in redkeje naseljeni Bežigrad in današnji, hrupnejši, pozidan s številnimi bloki in stolpnicami, vrstnimi hišami in modernimi šolami.
Šole in varstveni oddelki — oboje naj bi praviloma raslo obenem z vsem novim — stolpnicami, bloki in povečanim številom otrok. Pa vendar je tako
le malokje. Občinske skupščine imajo v svojih načrtih množico nerešenih problemov; na sestankih zmanjka za negospodarske dejavnosti besed, v blagajnah pa denarja.
Tudi za Bežigradom je bilo nekdaj tako, v zadnjih letih pa so na sejah občinske skupščine vse več govorili o varstvu otrok, njihovi preskrbljenosti. Letos so postavili v občinskem načrtu varstvo na prvo mesto in
PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
Pregled dela v preteklem šolskem lete in načrti
Lani sem poročala v Prosvetnem delavcu, kako Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani opravlja svojo vzgojno-izobraže-valno nalogo. Povedala sem, kašne so možnosti sodelovanja med šolami in muzejem in naštela teme, ki so posebno primerne, da jih delamo ob muzejskih eksponatih.
Danes pa preglejmo pedagoško delo v muzeju v preteklem šolskem letu. Muzej si je v tem času ogledalo 18.625 ljudi, od tega 12.607 učencev, to je 240 skupin različnih šol. Od njih je imelo približno 180 razredov učne ure v muzeju. Tako so učenci ob eksponatih obdelali posamezna poglavja iz učnega programa ali pa ponovili že v šoli predelano snov ter napravili sintezo do tedaj pridobljenega znanja. Največkrat so imeli pouk v muzeju 4., 6. in 8. razredi osnovnih šol ter 1. in 3. razredi gimnazij.
Da bi v muzeju svojo izobraževalno nalogo čim bolje opravili, smo se lani odločili, da bomo stalne razstave nekoliko preuredili, da bi tako dobili prostor za občasne razstave, ki so se v mnogih moderno urejenih muzejih pokazale skoraj kot nujne in zelo primerne ter prav tako priljubljene. Pri nas smo sicer take razstave že prirejali, a le kot potujoče, ki so se selile iz kraja v kraj. V muzeju samem namreč nismo imeli zanje primernega prostora. Lani smo preselili pale-ontološko zbirko z mamutovim okostjem vred v sosednjo dvorano, kjer smo morali zato nekoliko preurediti entomološko zbirko s pajki vred. Botanično zbirko pa smo morali začasno shraniti v depo. Upamo, da bo ob začetku drugega semestra spet urejena v zadnji dvorani našega muzeja, od koder se ji Jdo umaknil planetarij, ki ga nameravajo po novem letu preselili v univerzitetno stavbo na Trgu revolucije. Občasne razstave, ki se bodo
skupnega z beograjskim centralističnim in hegemonističnim režimom. Poguma in odločnosti se mi ni bilo treba od nikogar učiti. Dostikrat sem kljuboval vsej družbi, če sem bil o neki stvari prepričan.
Priznam, da je prišlo do načelnih deformacij v vodstvu organizacije, odločno pa ugovarjam, da se spravlja deklaracijsko gibanje v zvezo z bojem opozicije z vodstvom. Gibanje je svojo postavljeno nalogo rešilo, kar je sledilo, spada pod drugo poglavje. Poseb-no je treba dobo diktature ostro ločiti od dobe pred njo. Diktatura I- 1929 je izvajanje demokratičnih načel deklaracije onemogočila. Najtežji prekrški teh načel so se dogajali v dobi diktature, ko je Vodstvo klonilo pred njo in so Prišli do besede elementi, ki so oili prej obsojeni na molk. Vodstvo bi bilo moralo ob pričetku mktature odstopiti, ker to ni sto-Nlo, je moralo deklaracijska nadela zatajiti. Ko je vodstvo pod nblastnim pritiskom sprejelo pa-sus o narodnem in državnem edinstvu v svoj program, sem izstopil iz vodstva in v svoji izjavi v Učiteljskem tovarišu utemeljil svoj izstop s tem, da v danih raz-Paerah ne morem več ravnati po hačelih deklaracije. Deklaracija in gibanje sta sicer bila v stanovski zgodovini slovenskega učiteljstva Je epizoda, vendar je bila to svet-ia točka in je globoko zaorala v njegovo idejno življenje. Poznejše ravnanje marsikaterega tovariša P"16 je sicer globoko razočaralo, v Zadoščenje pa mi je bila zavest, da smo staro mržnjo med obema učiteljskima taboroma pokopali in da se imamo prav temu dejstvu Po vsej verjetnosti zahvaliti, da se klerikalno učiteljstvo ni udinjalo okupatorju in je dobo preizkušnje 2 redkimi izjemami častno predalo.	Rudolf Mencin
večkrat na leto menjavale, bodo izpolnile vrzel, ki jo vsi opažamo, da pač v stalnih zbirkah marsičesa, kar bi radi videli, ne najdemo, kar je povsem razumljivo, ker bi bile sicer preobsežne. V razstavah se bo zvrstilo, poleg na novo zbranega materiala precej eksponatov, ki jih hranimo v depojih, kjer so dostopni le strokovnjakom. Zbrani tako, da prikazujejo in razlagajo posamezno temo, pa so prav tako primerni za širšo javnost, posebno za šole, če jih znajo učitelji biologije primerno vključiti v pouk.
V tekočem koledarskem letu se bodo zvrstile tri občasne razstave. Prva je bila razstava jugoslovanskih kač, ki je bila odprta le od 16. do 26. junija, ker živih organizmov ni mogoče razstavljati dolgo časa. Zajela je vse kače Jugoslavije. Za primerjavo je bil razstavljen še zelenec in dva breznoga kuščarja, slepec in žol-toplaz. Ker je uspelo razstavo odpreti šele ob zaključku šolskega
namenili zanj dobršen del proračunskega denarja: več kot 200 milijonov starih din.
Načrt, ki ga je sestavil svet za splošno varstvo in varstvo družine občinske skupščine Bežigrad, je bil dokaj obširen; zato pa je tem bolj presenetljivo, da se ga je posrečilo uresničiti še pred koncem letošnjega leta.
O akciji, ki je potekala s skupnim prizadevanjem predsedstva skupščine, sveta za šolstvo in veliko prizadevnostjo šolskih kolektivov in njihovih vodstev, nam je več povedala predsednica sveta za splošno varstvo in varstvo družine Ančka Čerinova.
Bilanca te akcije je več kot zadovoljiva: po predvidenih načrtih naj bi letos razširili kapaciteto za 60 predšolskih otrok in 240 šolarjev. V začetku šolskega leta pa je bilo v varstvu na novo 380 otrok:
Kako so uresničevali načrt v posameznih krajevnih skupnostih?
V	krajevni skupnosti Boris Kidrič je sodobna, novozgrajena šola Mirana Jarca, v kateri so še pred pričetkom letošnjega šolskega leta odprli šest novih varstvenih oddelkov, opremili veliko jedilnico in prostor za razdelitev hrane. V osmih oddelkih so zagotovili varstvo 164 šolar-jem.
Osnovna šola dr. Vita Kraigherja (v krajevni skupnosti .štadion) je razrešila problem varstva svojih šolarjev tako, da je v ta namen preuredila nekaj prostorov in odprla tri nove oddelke. Danes je v 11 varstvenih oddelkih 144 varovancev.
V	krajevni skupnosti Posavje so letos preuredili za varstvo 40 predšolskih otrok stanovanjsko hišo na Ježici ter uredili igrišče ob šoli v Stožicah, v Soseski VI pa začeli graditi novo otroško ustanovo.
Med počitnicami so tudi na črnuški osnovni šoli pripravili
leta, smo ljubljanske šole povabili nanjo že pred otvoritvijo. Ogledalo si jo je v 16 skupinah 478 učencev. V desetih dneh, ko je bila razstava odprta za javnost, pa jo je videlo 2030 ljudi, med njimi precej mladine. Iz števila obiskovalcev je razvidno, da je bilo za razstavo veliko zanimanje. Obiskovalci so večkrat izrazili tudi željo, da bi izšla knjiga o kačah v slovenskem jeziku, z barvnimi slikami in ključem za določanje kač. Upamo, da se bo želja kmalu izpolnila.
Med 9. oktobrom in 5. novembrom je bila odprta razstava o naravoslovcu in farmacevtu Henriku Freyerju, prvem kustosu Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani in sploh prvem slovenskem kustosu. Razstava kaže, kako vsestransko in temeljito je bilo delo tega pred sto leti umrlega slovenskega naravoslovca.
Tretja pa bo razstava z naslovom: » V svetu kristalov«, ki bo odprta od decembra do srede aprila, da si jo bodo lahko ogledale vse šole. Pokazala bo iz kristalografije marsikaj, česar v stalni mineraloški zbirki zaradi pretesno omejenega prostora ni. Poleg lepih primerkov kristalov, razstavljenih po modernih principih, bo iz razstave razviden tudi način'pojavljanja v naravi, razširjenost in sodobni pogledi na notranjo zgradbo kristalov.
V preteklem šolskem letu smo imeli pri nas tečaje o prepariranju in shranjevanju biološkega materiala za varuhe naravoslovnih zbirk na šolah. Udeležilo se jih je okrog osemdeset biologov -.a spadajo pod ZPPS Ljubljana I in ZPPS Krško.
Kolikor je bilo mogoče, smo izdelovali tudi biološke preparate za šole. Za prihodnje leto so v načrtu naslednje razstave: o jamskem živalstvu, o evoluciji in o plazilcih Jugoslavije.
Marija Gosar
štiri oddelke za varstvo otrok, ker pa se je prijavilo več otrok, kot so pričakovali, bodo odprli še dva nova varstvena oddelka. Sedaj je na tej šoli ' v varstvu 80 šolarjev. Uredili so tudi šolsko kuhinjo, ki pripravlja vsak dan 400 malic in približno 70 kosil.
Varstvene oddejlke imajo še v osnovni šoli Danile Kumar v Stožicah (5 oddelkov) in v osnovni šoli Ježica (4 oddelki).
Rezultat uresničitve predvidenega načrta je naslednji: od 4533 učencev, kolikor jih je vpisanih na bežigrajskih osemletkah, je v 28 varstvenih oddelkih 630 šolarjev. Zanje pripravljajo v šolskih kuhinjah 652 kosil in 3996 malic.
Hkrati s povečanjem šolskih varstvenih oddelkov se je povečala tudi zmogljivost vzgojno-varstvenih ustanov za predšolske otroke. Letos so zanje odprli 5 novih oddelkov, tako da je /Saj v varstvu v 28 oddelkih 727 pred-
šolskih otrok. Za predšolske otroke pripravijo' dnevno 914 kosil.
Primerjava s preteklim letom, ko je bilo v varstvu 9,4 °/o otrok, in letošnjim, ko je v varstvu kar 15 0/o vseh otrok bežigrajske občine (vsak četrti otrok v občini dobi kosilo v šolski kuhinji ali varstveni ustanovi), zgovorno potrjuje, da je bilo opravljeno veliko delo. Upravičena je torej trditev, da je leto 1966 bežigrajsko »otroško leto«.
Seveda pa s tem še ni opravljeno vse delo na tem področju. Tako čaka npr. na območjih krajevnih skupnostih Šentjakoba in Dola še okrog 100 otrok, potrebnih varstva, v vsej občini pa je še nerešeno vprašanje dojenčkov. To pa so že načrti, o katerih razmišljajo na sejah občinske skupščine, kako bi jih uresničili v prihodnjem letu.
M. K.
Hospitacija pri pouku aagieščiee na Zavodu za slepo in slabovidno mladino
Pred dvema letoma smo učitelji angleščine na območju Zavoda za prosvetno pedagoško službo Ljubljana — Vič hospi-tirali na Zavodu za slepo mladino. Takrat so angleščino šele prvič uvedli. O tej hospitaciji v 5. r. smo že poročali. Udeleženci aktiva so zmerom znova izražali ‘ željo, da bi ponovno obiskali te učence. Tako smo v letošnjem šolskem letu na prvem sestanku aktiva hospitirali pri tov. Cirilu Musarju in pri naših malih znancih, ki pa so sedaj že v 7. r.
Hospitacija je bila prijetno doživetje. Spoznali smo, da slepi učenci prav nič ne zaostajajo v svojem znanju angleščine za svojimi videčimi sovrstniki v istem razredu. Nasprotno, izgovorjavo imajo celo boljšo, ker pri njih deluje sluh v prvi vrsti. Tov. Musar, sam slep, je obravnaval 1. lekcijo Gradovega učbenika My Native Country. Učenci so ob reliefnem globusu in reliefnih zemljevidih Evrope in Jugoslavije pripovedovali o evropskih državah m o svoji domovini, primerjali velikost mest, višino gora in dolgost rek. Lahko smo opazovali njihove roke, ko so drsele po zemljevidih in prenašale spoznanja v možgane. Potem je tov. Musar ponovil Present simple in Present continuous čas. Seveda vse samo ob primerni situaciji, v kateri pa so učenci pravilno reagirali, kar smo lahko opazili. Učenci tekoče črkujejo v angleščini; to je seveda za njih potrebno, ker je to edina vez sporazumevanja med slepim učiteljem in 'slepim učencem za kontrolo pravopisa.
Zavod sam tiska učbenike v Braillovi pisavi. Učenci pa morajo znati pisati tudi v navadni pisavi, zlasti tisti, ki še delno vidijo.
Malim učencem želimo mnogo uspehov, vodstvu Zavoda in tov. Cirilu Musarju pa se zahvaljujemo, da so nam omogočili to zares prijetno hospitacijo.
Za aktiv anglistov ZPPS Ljubljana — Vič
Nevenka Kaiser
^ Državna založba Slovenije
priporoča šolam in prosvetnim delavcem naslednje knjige:
® Dr. Mihajlo Rostohar: PSIHOLOGIJA
,	15 N-din
® Dr. Mladen Zvonarevič: PSIHOLOGIJA ZA TRETJI RAZRED GIMNAZIJ
6,8 N-din
@ Dr. Stanko Gogala: OBČA METODIKA
10 N-din
® Gustav Šilih: DIDAKTIKA
12 N-din Pravkar izšlo:
© Stane Mihelič: SEDMO BERILO
Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26
Pomenek z ravnateljem Bohancem
Tudi Franček Bohanec, ravnatelj gimnazije v Ljubljani, je letošnji Žagarjev nagrajenec. Za pomenek z njim pa se pravzaprav nismo odločili zaradi tega, čeprav je bilo rečeno ob podelitvi nagrade, da jo je dobil »za svojo izredno uspešno vzgojno-izobraževalno dejavnost«. Ravnatelja Bohanca poznamo namreč tudi kot izredno razgledanega človeka — in to ne le po literaturi, ki je njegova domena, marveč po splošno človeških zadevali našega časa.
Mikavnosti poklica?
Vsak poklic je lep, če pri njem ne misliš samo na kruh. Že kot nekakšen očitek starokopitnosti se slišb da so le prosvetni delavci idealisti. Želim, da smo to, nekakšni Martini Kačurji, a prav tako mislim, da ni poklica ali sploh kakršnegakoli početja, ki bi ga lahko opravljali brez idealizma. Kdor ga ali kdor to propagira v imenu kakšne skupnosti, naj gre vas*, ker z njim ni nekaj v redu.
Kaj rešuješ najtežje kot ravnatelj?
Najtežje rešujem lastne probleme, ko sem prisiljen, da posegam v reševanje drugih. Kot ravnatelj pa vsak dan nekaj takšnega počneš, zato se rado dogaja, da koža čez in čez podplat postane. Ostati občutljiv, razsoden (mnogokrat so stvari le bolj preproste, kot jih hoče kdo prikazati) in ohraniti dovolj trden odnos do drugih je najtežje.
Slovenska inteligenca?
Niso potrebne nobene ankete, da ugotovimo naslednje; nikoli slovenska inteligenca še ni ‘osvojila tolikšnih področij umetnosti in znanosti kot danes. A pri tej širini so mnoge ožine. Recimo v umetnostni kritiki! Beremo in poslušamo od starokopitnih pogledov do površno modernih, pri tena pa jie zaostrimo, kaj je" resnica. Če bi to storili, bi šele sprožili edini ustvarjalni proces — iskanje resnice. Tega je premalo — ne resnice, temveč iskanja resnice. Posledice so na dlani. Samo zgražamo se nad vsakdanjo plitkostjo našega časa ali pa odpravljamo »odklone«. Z drugimi besedami — postajamo provinca, ki le površno prisluškuje, kaj se dogaja v svetu, bojimo se radikalnih ljudi, ki bi ustvarjali naš svet in, ko trčimo ob nekaj, kar se zdi tuje, »gasimo« in večamo duševno praznino, ki je vzrok za marsikaj... Borimo se proti dogmatiki, a jo sami ustvarjamo ipd.... Hočem reči: spremeniti moramo v temeljih odnos do večine dela in življenja slovenske inteligence.
Delo?
Vem, da so potrebne široke diskusije, kaj početi, da ima življenje slehernega izmed nas vsaj neko, če že ne posebno vrednost. Svoje sile sem precenil in menim, da lahko kaj storim pri poglabljanju v umetnost, v pojave, ki spremljajo umetnost, in da ta svoja spoznanja v kakšni primerni obliki, predvsem praktični, posredujem drugim kot motiv za razmišljanje, čustvovanje drugih, predvsem mladih. Iz teh vidikov sem pripravil že precejšnje število publikacij in sodelujem z drugimi za isti smoter.
Časnikarstvo?
Mnogo let sem bil novinar. Reči moram, da je strokovno novinarstvo napredovalo. Nekaj pa je narobe. Mi smo se zavestno podrejali kontroli, predvsem kontroli družbenopolitičnih organizacij, ker je bilo naše prepričanje dovolj trdno, da smo močni le v enotni fronti. Sedaj se je mnogo spremenilo, danes mora vsak človek zavzeti lastna stališča do skupnih problemov, tudi tako je postalo v okvirih druž-beno-političnih organizacij. Na tej poti pa novinarstvo zaostaja, se izmika osebni odgovornosti, neprepričljivo trobi v skupni rog, se pogosto izživlja v zabavni literaturi in streže »ljudskemu« okusu! To je pa degradacija novinarstva. Preveč je bulvarskih časopisov, ki so sicer potrebni, a le v nekem odstotku.
Kaj počneš kot član republiškega pedagoškega sveta?
Mislim, da je prizadevanje tega organa koristno in da so sadovi s sprejetjem revidiranega učnega načrta za osnovne šole dovolj vidni. Menim pa, da tu skoraj ne more noben član storiti več, kot da razpravlja, predlaga, zavrača, dopolnjuje itd... Tu bo nedvomno potrebno, da se omogoči članom, da se bolj vključijo v celotni strokovni proces priprav za spremembe in da lahko ta potek vodijo, ker v nasprotnem primeru je bolje, da se ta pomembeh organ črta. Ne bi želeli, da postanemo zgolj »glasovalci«.
Ali si še kje drugje?
Nisem. Včasih pa se kam vsilim. Tako se ukvarjam s pripravami na zakon o financiranju šolstva. Oprostite, vsi prosvetni delavci smo jasno povedali, da nas ne zanima, ali smo »republiški« ali »občinski«, kakor poskušajo v javnosti degradirati resne in življenjsko pomembne razprave, ampak nas zanimajo materialne možnosti za celokupen razvoj šolstva. To pa da menda ni prav in se bojimo, da so nas z »demokracijo« potegnili za nos. Poskušajo namreč, da bi razpravljali o nebistvenih stvareh. Te pa resnično lahko pustimo tistim, ki mislijo, da so edini poklicani, da vrednotijo druge. Potrebno pa bo, da mi enkrat že ovrednotimo takšne družbine vsiljivce. Da sem konkreten: razburil nas je uvodnik v Delu, da ne moremo iz stare kože in da se gremo »republiške« in »komunalne«.
Pa vendar delaš pri skupnosti gimnazij?
Skupnosti so pomembna novost v prosveti. Mislim, da jih je treba gojiti in jim dati večjo veljavo. So pa le nekakšna »pomembna« stvar brez širših družbenih pooblastil. Tudi pri sprejemanju novih zakonov (npr. zakona o šolstvu druge stopnje) ni besedice, ki bi dala tem skupnostim neko resnično veljavo. Tudi sem prepričan, da moramo tu kaj več storiti — vsebinsko namreč, kajti sicer se nam bo tudi tu zgodilo, da bomo v naši lastni praznini prisiljeni sprejeti kot provinca delo drugih, četudi morda vse tisto ne bo v prid našemu lastnemu razvoju.
I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Za nadaljnji razvoj družbeno ekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: izobraževanje) na temeljih samoupravljanja in za napredek dejavnosti na tem področju določa ta zakon, kako se zagotavljajo finančna sredstva za dejavnosti in stabilen razvoj', materialne osnove izobraževanja, kako se ta sredstva upravljajo in kako se te dejavnosti usklajujejo z drugimi področji družbenega dela. (Z-l. čl.)
2.	člen
Za uresničevanje družbene vloge izobraževanja, neposredno povezovanje dejavnosti izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb, odločanje o delitvi družbenih sredstev za izobraževanje in za obravnavanje drugih vprašanj s področja izobraževanja, ki imajo skupen pomen, se v skladu s tem zakonom ustanavljajo izobraževalne skupnosti. (Z-6. Čl.)
S. člen
Kot obvezen in stalen vir sredstev za izobraževanje se v skladu s tem zakonom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka občanov (prispevek za izobraževanje). (Z-2/1. čl.)
Med sredstva za izobraževanje se v skladu s tem zakonom obvezno in stalno steka tudi del sredstev občinskega in republiškega davka od prometa blaga na drobno. (Z-2/2. čl.)
Ce sredstva iz prvega in drugega odstavka tega člena ne zadoščajo za dejavnosti in za razvoj materialne osnove izobraževanja v skladu z obveznostmi, ki jih nalagata ustava in zakon, se zagotovijo dopolnilna sredstva v skladu s tem zakonom. (Z-2/3.
čl.)
Med sredstva za izobraževanje se štejejo sredstva, ki jih občani prostovoljno ali kot samoprispevek dajejo za izobraževanje, kot tudi sredstva, ki jih delovne organizacije in druge družbene pravne osebe ter državni organi namenijo za dejavnosti in za razvoj izobraževanja iz sredstev, s katerimi sami razpolagajo. (Z-2/4. čl.)
Na podlagi posebnega zveznega zakona se vpelje kot vir sredstev za izobraževanje tudi prispevek na investicije. (Z-2/5. Čl.)
4.	člen
Sredstva za izobraževanje Iz virov, ki so določeni v prvem, drugem in tretjem odstavku 3. člena tega zakona, so sredstva ustrezne izobraževalne skupnosti in se stekajo v sklad te skupnosti. (Z-4/1. čl.)
V sklad izobraževalne skupnosti se vlagajo tudi sredstva, ki jih občani, delovne organizacije in druge družbene pravne osebe ter državni organi dajejo izobraževalni skupnosti. (Z-4/2. čl.)
5.	člen
Sredstva za izobraževanje so tudi sredstva, ki jih občani, delovne organizacije in druge družbene pravne osebe ter državni organi dajejo neposredno izobraževalnim zavodom.
Prav tako so sredstva za izobraževanje tudi lastna sredstva izobraževalnih zavodov, ki jih ti zavodi pridobivajo s svojo osnovno ali dopolnilno dejavnostjo.
II. IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
6.	člen
ževalnimi skupnostmi drugih republik. (Z-ll/2. čl.)
Republiška izobraževalna skupnost v soglasju s skupščino SR Slovenije določa zagotovljeno ceno izobraževanja za posamezne vrste izobraževalnih dejavnosti v skladu s pogoji, ki jih določa zakon za posamezne vrste izobraževalnih zavodov.
14. člen
Temeljne izobraževalne skupnosti so:
1.	izobraževalna skupnost za območje občin Brežice, Celje, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slov. Konjice. Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec s sedežem v Celju;
2.	izobraževalna skupnost za območje občin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica 'In Tolmin s sedežem v Novi Gorici;
3.	izobraževalna skupnost za območje občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana-Bežigrad. Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljub-Ijana-Siška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi s sedežem v Ljubljani;
5.	izobraževalna skupnost za območje občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič s sedežem v Kranju;
6.	izobraževalna skupnost za območje občin Lenart. Maribor-Center, Maribor-Tezno, Maribor-Tabor, Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica s sedežem v Mariboru;
7.	izobraževalca skupnost za območje občin Gornja Radgona, Lendava. Ljutomer in Murska Sobota s sedežem v Murski Soboti;
8.	izobraževalna^ skupnost za območje občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje s sedežem v Novem mestu;
9.	izobraževalna skupnost za območje občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec s sedežem v Ravnah na Koroškem.
15. člen
Posebne izobraževalne skupnosti ustanovijo zainteresirane delovne organizacije.
Medsebojna razmerja med delovnimi organizacijami, ki ustanovijo posebno izobraževalno skupnost, se določajo s pogodbo.
IG. člen
Najvišji organ temeljne izobraževalne skupnosti sestavljajo predstavniki občanov, izobraževalnih zavodov, delovnih organizacij v gospodarstvu in družbenih službah, drugih zainteresiranih organizacij ter določeno število predstavnikov občin z območja temeljne izobraževalne skupnosti. (Z-9/1. čl.)
17.	člen
Najvišji organ posebne izobraževalne skupnosti sestavljajo predstavniki delovnih in drugih organizacij in njihovih združenj, predstavniki združenj izobraževalnih zavodov, ki so vključeni v to skupnost, ter določeno število predstavnikov tistih izobraževalnih skupnosti oziroma družbeno političnih skupnosti, ki zanjo prispevajo sodstva. (Z-9/3. čl.)
Delovne organizacije, ki so ustanovile posebno izobraževalno skupnost, morajo imeti najmanj polovico predstavnikov v njenem naj višjem organu.
V	SR Sloveniji se ustanovijo temeljne izobraževalne skupnosti za območja, ki pomenijo v organizaciji omrežja izobraževalnih zavodov ustrezno celoto in so določena s tem zakonom; posebne izobraževalne skupnosti za eno ali več dejavnosti gospodarstva in družbenih služb oziroma za več delovnih organizacij ter republiška izobraževalna skupnost (varianta: izobraževalna skupnost SR Slovenije). (Z-8. čl.)
Izobraževalne skupnosti so samoupravne organizacije in pravne osebe.
(Z-7. čl.)
7.	člen
Izobraževalne skupnosti sestavljajo občani, izobraževalni zavodi, delovne organizacije v gospodarstvu in v družbenih službah ter druge zainteresirane organizacije. (Z-6. čl.)
V	temeljno izobraževalno skupnost so vključeni vsi izobraževalni zavodi na njenem območju, razen tistih, ki so vključeni v posebne izobraževalne skupnosti, in tistih, ki jih neposredno financirajo delovne organizacje.
8.	člen
Izobraževalne skupnosti upravljajo pripadajoča jim sredstva, določajo katere dejavnosti in razvoj katerih materialnih osnov za izobraževanje bodo iz njih financirale (program izobraževalne skupnosti), določajo po določenih normativih merila za delitev v skladu s splošnimi predpisi o zavodih, odločajo o delitvi teh sredstev in obravnavajo druga vprašanja s področja izobraževanja, ki imajo splošen in skupen pomen. (Z-14. čl.)
9.	člen
K ustanovitvi izobraževalnega zavoda, katerega dejavnost naj se v skladu s tem zakonom financira iz sredstev izobraževalnih skupnosti, dajeta soglasje republiška izobraževalna skupnost in pristojna temeljna oziroma posebna izobraževalna skupnost.
Izobraževalna skupnost lahko predlaga pristojnemu organu, da v skladu s posebnimi predpisi odloči o prene-h;*iju izobraževalnega zavoda, katerega dejavnost so financira iz njenih sredstev.
10.	člen
Izobraževalne skupnosti zagotavljajo sredstva za izobraževanje občanov v skladu s tem zakonom.
11.	člen'
Temeljne .izobraževalne skupnosti skrbijo za organiziranje in razvijanje tisti ji izobraževalnih dejavnosti, ki so skupne za občane z njihovih območij ter za zagotavljanje sredstev zanje in sodelujejo med seboj tudi pri drugih vprašanjih skupnega in splošnega pomena; svoja razmerja lahko urejajo tudi s pogodbami. (Z-ll/l,čl.)
12.	člen
Posebne izobraževalne skupnosti organVirajo in razvijajo v skladu s potrebami in dolgoročnimi načrti panog, za katere so ustanovljene, izobraževanje kadrov za te panoge oziroma za širše družbene potrebe.
13.	člen
Republiška izobraževalna skupnost zagotavlja v skladu s tem zakonom dopolnilna sredstva temeljnim in posebnim izobraževalnim skupnostim.
Republiška izobraževalna skupnost povezuje delo izobraževalnih skupnosti in pospešuje njihovo medsebojno sodelovanje ter sodelovanje z izobra-
18.	člen
Najvišji organ republiške izobraževalne skupnosti sestavljajo predstavniki temeljnih in posebnih izobraževalnih 'skupnosti v SR Sloveniji, predstavniki združenj izobraževalnih zavodov, predstavniki združenj delovnih organizacij v gospodarstvu in družbenih službah, predstavniki drugih delovnih organizacij v gospodarstvu in družbenih službah, predstavniki drugih zainteresiranih organizacij ter določeno število predstavnikov SR Slovenije, ki jih imenuje skupščina SR Slovenije. (Z-9/2. čl.)
19.	člen
Mandatna doba članov najvišjega organa izobraževalne skupnosti traja štiri leta. Vsako drugo leto se polovica članov voli na novo.
Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen v naj višji organ izobraževalne skupnosti.
20.	člen
Izobraževalna skupnost ima statut. Statut izobraževalne skupnosti določa njene organe, njihovo sestavo in število članov, delovno področje in njihova medsebojna razmerja; posebna telesa za posamezna'vprašanja iz njenega delovnega področja (sekcije, komisije ipd.); merila in način delitve sredstev, ki skupnosti pripadajo; način obveščanja javnosti o njenem delu in način sprejemanja njenih splošnih aktov ter druga vprašanja, ki imajo pomen za uresničevanje njenih nalog. (Z-10. čl.)
21.	člen
Izobraževalna skupnost ima službo za opravljanje strokovnega in administrativnega dela.
III. SREDSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE
a)	Formiranje sredstev iz obveznih in stalnih virov
22.	člen
Občani plačujejo iz osebnega dohodka občinski in republiški prispevek za izobraževanje. (Z-3/1. čl.)
23.	člen	_
Republiški prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (prvi odstavek 3. člena) znaša 1,8 %> od osebnega dohodka iz delovnega razmerja; prispevek se plačuje za iste zavezance in od istih osnov, kot se plačuje prispevek od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, ki je uveden s temeljnim zakonom o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32-452/G4). (Z-3/2. čl.)
24.	člen
Prispevek za izobraževanje, ki ga občinske skupščine določijo iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja mrvi odstavek 3. člena), znaša najmanj 2,9 % od osebnega dohodka iz delovnega razmerja; prispevek se plačuje za iste zavezance in od istih osnov, kot se plačuje prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki je uveden s temeljnim zakonom o prispevkih in davkih občanov. (Z-3 5. čl.)
Prispevek za izobraževanje, ki ga občinske skupščine, določijo iz občinskega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter avtorskih pravic, patentov in tehniških
izboljšav (prvi odstavek 3. člena) znaša najmanj 51 °/o od prispevka, ki pripada občini.
25.	člen
Republiški prispevek za izobraževanje iz republiškega davka od prometa blaga na drobno znaša (drugi odstavek 3. člena) 1,4 °/o od osnove, od katere se plačuje ta davek. (Z-2/2. čl.)
26.	člen
Prispevek za izobraževanje (drugi odstavek 3. člena), ki ga občinske skupščine določijo iz občinskega davka od prometa blaga na drobno znaša najmanj 0,4 °/o od osnove, od katere se plačuje ta davek. (Z-2/2. čl.)
b)	Združevanje amortizacijskih sredstev
27.	čleh
Da bi se smotrno uporabljala sredstva od amortizacije nepremičnin izobraževalnih/ zavodov združujejo izobraževalne skupnosti v svojih skladih 75 °/o sredstev, ki so v skladu s posebnim zakonom namenjena za nadomestilo dotrajanih zgradb. (Z-5. čl.)
Izobraževalni zavodi lahko združujejo po prejšnjem odstavku tudi tisti del sredstev od amortizacije nepremičnin. s katerimi sami razpolagajo. Za ta del sredstev sklenejo z izobraževalno skupnostjo pogodbo glede rokov vračila in obresti.
28.	člen
Izobraževalna skupnost uporablja sredstva iz 27. člena tega zakona kot kreditna sredstva, namenjena za nadomestilo dotrajanih zgradb in za razširjenje materialne osnove izobraževanja.
S statutom izobraževalne skupnosti.se določijo pogoji za dodeljevanje kreditov iz sredstev, določenih v prvem odstavku tega člena, ter način vračanja teh sredstev.
29.	člen
Izobraževalne skupnosti vodijo sredstva iz 27. člena tega zakona na posebnem računu po posameznih izobraževalnih zavodih, ki kreditirajo ta sredstva.
Izobraževalnim zavodom iž" prvega odstavka 27. člena tega zakona pripadajo 4 % obresti.
Na zahtevo izobraževalnega zavoda iz prvega odstavka 27. člena tega zakona mora izobraževalna skupnost vrniti tista njena sredstva, ki so že najmanj deset let vložena v skladu izobraževalne skupnosti.
c)	Razporeditev sredstev
30.	člen
Temeljni izobraževalni skupnosti pripadajo sredstva za izobraževanje, ki se formirajo na njenem območju iz občinskih prispevkov za izobraževanje in iz drugih sredstev po drugem odstavku 4. člena ter po 24. in 26. členu tega zakona. (Z-12/1. čl.)
Ce temeljni izobraževalni skupnosti sredstva iz obveznih in stalnih virov ne zadoščajo za kritje obveznosti po tem zakonu, ji republiška izobraževalna skupnost zagotovi dopolnilna sredstva do višine <■'	• Iz >’	i
ki se določi po tretjem odstavku 13. člena tega zakona. (Z-17/1. čl.)
31.	člen
Republiški izobraževalni skupnosti pripadajo sredstva za izobraževanje, ki se formirajo iz republiškega prispevka za izobraževanje in iz drugih sredstev po drugem ddstavku 4. člena ter po 23. in 25. členu tega zakona. (Z-l2 2. čl.)
Ce republiški izobraževalni skupnosti sredstva iz obveznih in stalnih virov ne zadoščajo za kritje obveznosti po tem zakonu, odloči skupščina SR Slovenije o tem, kolikšna dopolnilna sredstva se ji zagotovijo iz republiških sredstev. (Z-17/2. čl.)
32.	člen
Posebni izobraževalni skupnosti, ki v skladu s pogoji, določenimi na podlagi zakona, organizira izobraževanje kadrov za delovne in druge organizacije, pripada najmanj 15 °/# sredstev, ki so glede na ceno izobraževanja (tretji odstavek 12. člena) potrebna za delo izobraževalnih zavodov njenega področja. Druga sredstva so dolžne zagotoviti posebni izobraževalni skupnosti tiste delovne organizacije, za potrebe katerih ta skupnost izobražuje kadre, iz sredstev, s katerimi same razpolagajo. (Z-13/1. čl.)
Ce pbsebna izobraževalna skupnost v soglasju z republiško izobraževalno skupnostjo organizira in financira izobraževanje kadrov tudi za širše potrebe, ji republiška izobraževalna skupnost povrne -ceno za izobraževanje kadrov, ki presegajo potrebe posebne izobraževalne skupnosti.
Ce je posebna izobraževalna skupnost organizirana za dve ali več republik, se ta skupnost v sodelovanju z republiško izobraževalno skupnostjo sporazume z ustreznimi izobraževalnimi skupnostmi v drugih republikah o delu sredstev, ki ji pripada. (Z-13/2. čl.)
33.	člen
Delovnim organizacijam, ki v skladu s pogoji, določenimi na podlagi zakona, neposredno organizirajo in financirajo izobraževanje kadrov za svoje potrebe, pripada najmanj 15 % sredstev, ki so glede na ceno izobraževanja (tretji odstavek 13. člena) potrebna za njihovo izobraževalno delo. Druga sredstva za to izobraževanje so dolžne zagotoviti delovne organizacije, za katere se izobražujejo kadri, iz sredstev, s katerimi same razpolagajo. (Z-18. čl.)
Delovnim organizacijam iz prejšnjega odstavka, ki organizirajo in financirajo izobraževanje kadrov tudi za širše potrebe, povrnejo sredstva v višini cene izobraževanja (tretji odstavek 13. člena) za tiste občane, ki se ne izobražujejo za potrebe teh delovnih organizacij, temeljne izobraževalne skupnosti, na območju katerih imajo ti občani stalno prebivališče.
34.	člen
Višina sredstev, ki jih po prvem odstavku 32. in po prvem odstavku 33. člena zagotovi republiška izobraževalna skupnost posamezni posebni izobraževalni skupnosti oziroma delovni organizaciji, določi republiška izobraževalna skupnost sporazumno z gospodarsko zbornico SR Slovenije oziroma z ustreznim združenjem delovnih organizacij na področju družbenih služb. Ta sredstva znašajo v povpreč-. ju 25 % sredstev, ki so glede na ceno izobraževanja (tretji odstavek 13. člena), potrebna za delo izobraževalnih zavodov, ki jih financirajo posebne izobraževalne skupnosti in neposredno delovne organizacije.
35.	člen
Gospodarska zbornica SR Slovenije organizira zbiranje sredstev za izobraževanje, ki jih gospodarske organizacije dajejo po četrtem odstavku 3.
I 1 Cl Ct-i.	0*4» ill OOt
kona.
C) Uporaba sredstev za izobraževanje
36.	člen
Temeljna izobraževalna skupnost zagotavlja občanom s svojega območja sredstva:
1.	za obvezno osnovno šolanje;
2.	za usposabljanje v posebnih izobraževalnih zavodih;
3.	za izobraževanje v šolah druge stopnje in za vzgojo v domovih za učence teh šol;
4.	za izobraževanje na visokošolskih zavodih, ki so vključeni v temeljne izobraževalne skupnosti;
5.	za vzgojo v vzgojno varstvenih zavodih za predšolsko in osnovnošolsko mladino;
6.	dopolnilna sredstva delovnim organizacijam v skladu z drugim odstavkom 33. člena tega zakona.
Temeljna izobraževalna skupnost zagotavlja tudi sredstva za financiranje dejavnosti prosvetno pedagoške službe v skladu z zakonom o prosvetno pedagoški službi (Uradni list SRS. št. 7-42 65) ter sredstva za kritje prevoznih stroškov učencev osnovnih šol oziroma oskrbo v domovih za učence teh šol v skladu z zakonom o osnovni šol- (Uradni list SRS, št. 7-43 65).
Temeljna izobraževalna skupnost glede na svoje možnosti uporablja sredstva za izobraževanje tudi za pomoč pri šolski prehrani in pri nabavi učbenikov v osnovnih šolah.
37.	člen
Posebna izobraževalna skupnost zagotavlja sredstva v skladu z 32. členom tega zakona za vzgojo in izobraževanje občanov v izobraževalnih zavodih (šole In domovi), ki so vključeni v to skupnost.
38.	člen
Republiška izobraževalna skupnost zagotavlja na svojem območju:
1.	dopolnilna sredstva temeljnim izobraževalnim skupnostim v skladu z drugim odstavkom 30. člena tega zakona;
2.	del sredstev posebnim izobraževalnim skupnostim v skladu s prvim odstavkom 32. člena tega zakona;
3.	del sredstev delovnim organizacijam v. skladu s prvim odstavkom 33. člena tega zakona:
4.	sredstva za kritje razlike pri financiranju dejavnosti vzgojno varstvenih zavodov, osnovnih šol in šol druge stopnje z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom in dvojezičnih vzgojno varstvenih zavodov in osnovnih šol, za kolikor cena izobraževanja na teh zavodih presega ceno izobraževanja na enakovrstnih izobraževalnih zavodih s slovenskim učnim jezikom; cena izobraževanja se določi po tretjem odstavku 13. člena tega zakona;
5.	Sredstva za kritje razlike pri financiranju izobraževalnih dejavnosti posebnih zavodov za usposabljanje otrok z motnjami v razvoju, za kolikor cena izobraževanja na teh zavodih presega ceno izobraževanja v drugih enakovrstnih izobraževalnih zavodih; cena izobraževanja se določi po tretjem odstavku 13. člena tega za-kčna;
6.	Sredstva za izobraževanje učencev in študentov iz drugih republik in iz inozemstva v sodelovanju z izobraževalnimi skupnostmi iz drugih republik ter z drugimi zainteresiranimi organi in organizacijami (drugi odstavek 47. člena, drugi odstavek 48. člena).
Republiška izobraževalna skupnost zagotavlja tudi sredstva za financiranje dejavnosti prosvetno pedagoške službe v skladu z zakonom o prosvetno pedagoški službi ter za delno kritje prevoznih stroškov za učence šol druge stopnja in za študente visokošolskih zavodov v skladu s pogoji, ki jih določi republiška izobraževalna skupnost.	__
39.	člen
Izobraževalne skupnosti lahko dajejo garancijo za kredite, ki jih izobraževalni zavodi dobivajo iz splošnih in posebnih kreditnih sredštev, iz pripadajočih jim sredstev lahko prispevajo udeležbo, ki je potrebna izobraževalnim zavodom, da morejo dobiti kredite pri poslovnih bankah in drugih dajalcih kreditov in lahko s svojimi sredstvi krijejo razlike med obrestmi, s katerimi dajejo kredite poslovne banke, in obrestmi, s katerimi jih dajejo same iz svojih sredstev. (Z-16/1. čl.)
40.	člen
Izobraževalne skupnosti uporabljajo sredstva za izobraževanje tudi za investicije, s katerimi se povečuje materialna osnova izobraževanja.
41.	člen
Izobraževalne skupnosti lahko uporabljajo sredstva za izobraževanje tudi
—	za štipendije in posojila učencem in študentom, predvsem tistim, ki se pripravljajo na učiteljski oziroma vzgojiteljski poklic, ter učiteljem in vzgojiteljem, ki dopolnjujejo oziroma izpopolnjujejo svojo strokovno izobrazbo (Z-16/2., 3. čl.);
—	za pomoč pri financiranju študentskih domov in menz;
—	za financiranje dejavnosti izobraževalnih žavodov za dopolnilno izobraževanje (glasbenih šol);
—	za financiranje dejavnosti drugih ustanov, ki se ukvarjajo z izrednim izobraževanjem (Z-15. čl.);
—	za financiranje znanstveno raziskovalnega dela na področju izobraževanja;
—	za radijske in televizijske šolske oddaje;
—	za druge potrebe na področju izobraževanja, ki -jih določi statut izobraževalne skupnosti.
42.	člen
Za opravljanje eksperimentalnih dejavnosti in drugih posebnih nalog na področju izobraževanja lahko dajejo izobraževalne , skupnosti posameznim zavodom namenska sredstva.
43.	člen
Izobraževalne skupnosti imajo rezervna sredstva. Rezervna sredstva zna šoj o najmanj 2 % vseh sredstev izobraževalne skupnosti.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabljajo, če se sredstva iz virov ne stekajo pravočasno v sklad izobraževalne skupnosti ali če se pojavijo večji nepredvideni izdatki.
S statutom izobraževalne skupnosti se podrobneje določi uporaba in upravljanje rezervnih sredstev.
IV. MEDSEBOJNI ODNOSI
a)	Odnos med izobraževalno skupnostjo in izobraževalnim zavodom
44.	člen
Izobraževalni zavod dobiva povračila za svoje dejavnosti iz sredstev izobraževalne skupnosti, v katero je vključen.
Povračila, ki jih dobiva izobraževalni zavod od izobraževalne skupnosti za svojo delavnost ter druga razmerja med izobraževalno skupnostjo in izobraževalnim zavodom se .določajo s pogodbo v skladu s temeljnim zakonom o zavodih (Uradni list SFRJ. *t. 5-33/65).
S pogodbo se zlasti določijo vrsta n obseg nejavnosti izobraževalnega zavoda v skladu s predmetnikom, učnim načrtom in drugimi splošnimi akti: način ugotavljanja doseženih delovnih uspehov: način obračunavanja in plačevanja povračila: posledice, kadar ena izmed pogodbenih strank ne izpolnjuje- pogodbe; način nagrajevanja posebnih uspehov izobraževalnega zavoda: druge medsebojne pravice in obveznosti.
Pogodba iz drugega odstavka tega člena se lahko sklene za eno ah več let. ali samo za izvršitev določenega programa.
45.	člen
Za reševanje sporov med temeljno oziroma posebno izobraževalno skupnostjo in izobraževalnim zavodom glede sporazuma o povračilu se primerno uporabljajo določbe 66. in 67. člena temeljnega zakona o zavodih.
O spornem vprašanju med izobraževalnim zavodom in izobraževalno skupnostjo odloča po 66. členu temeljnega zakona o zavodih skupščina občine. na območju katere je sedež izobraževalne skupnosti.
b)	Odnosi med izobraževalnimi skupnostmi
46.	člen
Izobraževalne skupnosti sodelujejo med seboj pri reševanju zadev, ki so splošnega in skupnega pomena, zlasti pri usmerjanju razvoja mreže izobraževalnih zavodov ter pri usklajevanju meril in kriterijev za financiranje izobraževalnih dejavnosti.
Izobraževalne skupnosti se lahko sporazumejo, da skupno zagotovijo sredstva za financiranje posameznih izobraževalnih dejavnosti.
47.	člen
Temeljna izobraževalna skupnost zagotavlja sredstva za izobraževanje občanov s svojega območja, ki se izobražujejo v izobraževalnih zavodih, vključenih v druge temeljne izobraževalne skupnosti tako, da'zanje povrne tem izobraževalnim skupnostim ceno izobraževanja, določeno po tretjem odstavku 13. člena tega zakona.
Ce se v izobraževalnih zavodih, vključenih v temeljno izobraževalno skupnost, izobražujejo občani drugih republik ali tuji državljani, povrne tej izobraževalni skupnosti sredstva za njihovo izobraževanje republiška izobraževalna skupnost v višini cene, določene po tretjem odstavku 13. člena tega zakona.
48.	člen
Ce se v izobraževalnih “ zavodih, vključenih v posebno izobraževalno skupnost (32. člen) oziroma v izobraževalnih zavodih pri delovnih organizacijah (33. člen) izobražujejo občani iz drugih republik, sklene ta skupnost oziroma izobraževalni zavod pri delovni organizaciji sporazum o sredstvih za izobraževanje teh občanov z ustrezno izobraževalno skupnostjo oziroma delovno organizacijo iz ustrezne republike.
Ce se v izobraževalnih zavodih iz prejšnjega odstavka izobražujejo tuli državljani, zagotovi sredstva za njihovo izobraževanje republiška izobraževalna skupnost. -
49.	člen
O sporih med temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi oziroma med temeljnimi in posebnimi izobraževalnimi
skupnostmi glede sredstev za izobraževanje odloča republiška izobraževalna skupnost.
O sporih med temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi in republiško izobraževalno skupnostjo, kakor tudi o sporih med posebno izobraževalno skupnostjo in republiško izobraževalno skupnostjo glede cene Izobraževanja in glede sredstev, ki jih je republiška izobraževalna skupnost dolžna zagotoviti tem skupnostim v skladu s tem zakonom, odloča Skupščina SR Slovenije.
c) Odnosi med izobraževalno skupnostjo in družbeno politično skupnostjo.
50.	člen
Družbeno politične skupnosti zagotavljajo izobraževalnim skupnostim na svojem območju splošne pogoje za uresničevanje njihovih nalog. (Z-20/1.
člen.)
51.	člen
Občinske skupščine z območja temeljne Izobraževalne skupnosti obravnavajo statut temeljne izobraževalne skupnosti; obravnavajo poročilo o delu temeljne izobraževalne skupnosti ter mnenja in predloge, katere ji skupnost predloži; obravnavajo zaključni račun temeljne izobraževalne skupnosti. (Z-20/2. čl.)
Skupščina SR Slovenije opravlja zadeve iz prvega odstavka tega člena za republiško izobraževalno skupnost in za posebne izobraževalne skupnosti.
52.	člen
Zakonitost dela temeljne izobraževalne skupnosti nadzoruje pristojni organ občine, v kateri ima skupnost
sedež.
Zakonitost dela republiške izobraževalne skupnosti in posebnih izobraževalnih skupnosti nadzoruje republiški sekretariat za prosveto in kulturo.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53.	člen
Konstituiranje izobraževalnih skupnosti organizirajo in pripravljajo iniciativni odbori.
54.	člen
Iniciativni odbor\ za konstituiranje temeljne izobraževalne skupnosti sporazumno imenujejo skupščine občin z območja te skupnosti.
Iniciatavni odbor za konstituiranje posebnih izobraževalnih skupnosti imenujejo ustrezna združenja gospo-, irskih organizacij oziroma družbenih služb.
Iniciativni odbor za konstituiranje republiške izobraževalne skupnosti Imenuje skupščina SR Slovenije.
55.	člen
Iniciativni odbor:
—	pripravi osnutek začasnega statuta izobraževalne skupnosti;
—	pripravi osnutek začasnega pravilnika o delu ustanovne skupščine izobraževalne skupnosti; skliče ustanovno skupščino izobraževalne skupnosti in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva.
56.	člen
Sredstva in obveznosti skladov za šolstvo prevzemajo temeljne izobraževalne skupnosti, sklada za šolstvo SR Slovenije pa prevzame republiška izobraževalna skupnost.
57.	člen
Izobraževalne skupnosti se morajo ustanoviti do 31. decembra 1966.
58.	člen
Cena izobraževanja iz tretjega .odstavka 13. člena tega zakona začne veljati za dejavnost osnovnih šol 1. januarja 1967, za druge izobraževalne dejavnosti pa 1. septembra 1967.
Dokler ne začne veljati cena izobraževanja iz prejšnjega odstavka, ‘e kot cena izobraževanja obračunava ootrošnja iz leta 1966.
Dokler za dejavnost osnovnih Spl ne bo določena cena izobraževanja, se zagotavlja za to dejavnost potrošnja iz leta 1966 kot akontacija.
, •	59. člen
Določba prvega odstavka 47. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 1968.
Leta 1967 zagotavlja republiška izobraževalna skupnost temeljnim izobraževalnim skupnostim sredstva za i obraževnnie občanov z območja dru-eih temeljnih izobraževalnih skupnosti.
60.	člen
Glede obračunavanja in pobiranja, poroštva, obresti, oprostitev, kazenskih ukrepov, pravnih sredstev in drugega, kar se nanaša na obračunavanje in pobiranje prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka, se primerno uporabljajo ustrezne določbe temeljnega zakona o prispevkih in davkih Občanov. (Z-22/1. čl.)
61.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po dnevu objave v Uradnem listu GRS, določbe o financiranju pa se uporabljajo od i. januarja 1967.
Iz obrazložitve predloga zakona
o financiranju vzgoje in izobraževanja
Zvezna skupščina je 14. maja 1966 sprejela splošni zakon o finančnih sredstvih za izobraževanje in vzgojo (Uradni list SFRJ. št. 21-229/66). Na podlagi določil zveznega splošnega zakona je republika dolžna sprejeti ustrezni republiški zakon, ki naj podrobneje določi sistem financiranja in samoupravljanja ter načela ih organizacijo delitve na področju vzgoje in izobraževanja. Zvezni splošni zakon in republiški zakon bosta tvorila pravno osnovo za uveljavitev takšnih družbeno ekonomskih pogojev ki bodo omogočali popolnejše uresničevanje samoupravljanja in delitve po delu v tej družbeni dejavnosti. Dosedanji proračunsko administrativni odnosi na tem področju so ovirali razvoj vzgojno izobraževalnega sistema, da se ni mgel skladneje prilagajati splošnim družbenim in gospodarskim potrebam. To velja zlasti za vlogo izobraževanja pri izboljševanju izobrazbene strukture zaposlenih, od Česar je močno odvisna proizvodnost dela in rast družbenega proizvoda ter s tem uresničevanje gospodarske reforme.
Delovni ljudje in delovne organizacije postajajo vse bolj osnovni nosilci materialnih sredstev za potrebe
družbenega razvoja. V skladu s tem je treba tudi izgrajevati sistem financiranja izobraževanja, ki bo slonel na interesu in potrebah delovnih ljudi, delovnih organizacij in njihovih združenj ter občin kot širših družbenih skupnosti proizvajalcev kakor tudi drugih za vzgojo in izobraževanje zainteresiranih občanov. Tako bo mo-mogoče zgraditi sistem izobraževanja, ki ne bo ostal samo načelo in deklarirana pravica, marveč bo zagotovil tudi možnosti za uresničenje teh načel. Tako konstituirana pravica do izobraževanja, ki bo temeljila na realnih materialnih sredstvih, bo tudi zmanjšala protislovja med željami; potrebami 'in možnostmi.
Ta zakon ne uvaja zgolj zbiranja in delitve finančnih sredstev za šolstvo. Nova organizacija' izobraževalnih skupnosti, v kateri bodo upravljali s sredstvi za izobraževanje vsi zainteresirani družbeni dejavniki, bo kakovostno vplivala tudi na spremembe v razvoju samoupravljanja v samih vzgojno izobraževalnih zavodih, s čemer bomo ustvarili pogoje za kar najpopolnejše uresničenje družbene vloge vzgoje in izobraževanja.
Poglavitno izhodišče za organizacijo izobraževalnih skupnosti in opre-
delitev njihovih nalog je načelo, da temeljne izobraževalne skupnosti, ki se ustanove zu določeno območje, zagotavljajo občanom s svojega območja v skladu z ustavnimi obveznostmi in možnostmi vzgojo ii) izobraževanje od predšolskih zavodov do visokih šol. Takšno izhodišče pomeni, da izobraževalna skupnost kol interesna skupnost vseh občanov, vseh vzgojno izobraževalnih zavodov in delovnih organizacij z določenega območja skrbi za vzgojo in izobraževanje svojih občanov, za katera zagotavlja sredstva, ne financira pa posameznih izobraževalnih zavodov, ki so bili doslej v skladu s proračunsko prakso financiranja razporejeni tako, da so zanje skrbele ali občine ter občinski in medobčinski skladi za šolstvo ali pa republika (republiški sklad za šolstvo). Tako so se izobraževalni zavodi nujno uvrščali v občinsko oziroma republi-sko pristojnost, s čimer jim dejansko ni bila zagotovljena samostojnost. To jim zagotavlja ustava s statusom samostojnih delovnih organizacij, ki oblikujejo dohodek za svoje delo na podlagi cene izobraževanja. Vzpostavitev takih odnosov med družbeno (DALJ6 NA 5. STRANI)
Iz obrazložitve zakona
(Nadaljevanje s 4. strani)
skupnostjo in vzgojno izobraževaini-rni zavodi bo mogoča z organizacijo izobraževalnih.skupnosti, ki bodo nosilec delitve sredstev med družbo1 in izobraževanjem.
Na podlagi navedenih izhodišč za ureditev novega sistema financiranja
pravljajo na učiteljski poklic; pomoč pri financiranju domov in menz; za financiranje dejavnosti izobraževalnih zavodov za dopolnilno izobraževanje za financiranje dejavnosti drugih ustanov, ki se- ' ukvarjajo z izrednim izobraževanjem (delavske univerze) za financiranje znanstveno raziskovalnega dela na področju izobraževanja. za radijske in televizijske
Kakšen bo materialni položaj šolstva, če bo sprejet novi zakon o financiranju
Da bi si naši bralci lahko tako v gospodarstvu kot v druž- je nadvse intenzivno vključila v
Iz uradnih podatkov zavoda za statistiko SRS pa jd videti, da
...»	, y	šolske oddaje ter za financiranje dru-
n a§°p o diT^^obihSo r ni h ^n^^kuit^ potreb na Področju izobraževanja roma v bljižnji bodočnosti, če bo v bodoče. Tako
bilkam	Tpuffi IT	“kSpnosti^al ifamoneka^	nu
sekretariat za prosveto in kulturo rancije z-a kredite (39. člen) in na- ------------------ -1------ —	----31— 1-; 3nc
pripravil letos v juniju osnutek pred- menska sredstva izobraževalnim zavo-loga zakona in ga dal v javno raz- dom za izvršitev posebnih nalog (42. pravo. Delovne in družbeno politične člen)
P^oga,.. Nckalere podatke
razpravi. Do določenega roka (20. sep- roke možnosti vendar pa izrecno na-tember 1960) je republiški sekretariat števa. kaj se po zakonu mora zago-p rej el 212 pismenih odgovorov, v ka- toviti iz teh sredstev, tenh so dali udeleženci javne razpra- 3, Sredstva, ki se bodo natekala Ve k osnutku predloga zakona šte- iz predvidenih obveznih in stalnih Pre^^0^e in pripombe. Po pro- virov, ne bodo v prvem obdobju no-učitvi teh predlogov in pripomb je vega sistema financiranja zadoščala, republiški sekretariat pripravil nov da bi lahko zakon določil obvezno dopolnjen i*'* spremenjen osnutek udeležbo pri naložbah, za stabilen
razvoj materialne osnove vzgoje in izobraževanja. Potrebno bo, da se bodo sredstva za te investicije zbirala
ustvarili nekoliko jasnejšo sliko benih službah še vedno slaba in pripravo novega sistema ftmin- -------------------------- . -	-	. h ji,.-
o tem, kakšen bo materialni po- da se le počasi zboljšuje. To pa ciranja, upoštevana najširša va- so_ se povprecn' JJseDm oonoa^^ ložaj šolstva prihodnje leto ozi- terja hitrejši razvoj šolstva tudi rianta, po kateri
stališče je bilo
• ■ •	-----1	nanta, po kateri naj br posebne v šolstvu od 1. 1962 dalje procen-
izobraževalne skupnosti vključi- tualno dvignili skoraj enako kot
sprejS. predlagani zakon, objav- spr^tudi »	SS^^S« A	1»l
povzete predvsem po gradivu, ki 1966 do 1. 1970, po katerem naj skih ter tistih šol, ki jh že nepo- i* 1962, kar pa seveda ne pove je bilo predloženo skupščini SRS bi se ustrezno povečal tudi de- sredno fnancirajo kot kvantifikacija k zakonskemu lež
pa
gospodarske dosti.
za izobraževanje v celotnem organizacije. Upoštevana je tudi Opazno pa je zaostajanje narodnem dohodku — od okrog možnost, da se ustanovi posebna oseknih dohodkov v šolstvu le-
predloga zakona. Osnutek je obravnaval izvršni svet skupščine SRS na svoji seji dne 28. 10.	1966 in ga z
> določenimi dopolnitvami in spremembami v načelu sprejel. V tem predlogu zakona so prevzeta načela splošnega zakona, hkrati pa so upoštevani mnogi tehtni predlogi in pripombe javne razprave.
Značilnosti predloga zakona o vzgoji in izobraževanju v SR Sloveniji so naslednje;
še naprej iz sredstev občin in repu- skupno število učencev v vseh povečala za blike ter iz sredstev delovnih, zlasti gospodarskih organizacij ter s samoprispevki občanov. Pri tem pa bodo sodelovale tudi izobraževalne skupnosti, kolikor bodo razpolagale s sredstvi (40. člen). Sicer je v predlogu predvideno, da se vpelje kot vir izobraževanja na podlagi posebnega
vo, da je od lani na letos telo končna), bi to zagotovilo porast stvi, na katere je računati.
nmraneZOpoaŽnače"S famostelnostPfn	Z?en-' rahl0 Padl° (procentualno naj- deleža za izobraževanje v ND
samolipravnih "pravic M«	ok^og »Mod ^9 % v iet^966
!!/eFfFb	rtS* Ln	^remendo0 r^zmef “ Celotaa ''sredstva^' izobraže-
nejši družbeni nosilec novega sistema zakona tudi združevanje amortizacij- v ^em	spremenilo razmei- Celotna sreastva za izooraze
financiranja vzgoje in izobraževa- Skih sredstev (2?.. 28. in 29. člen), je med posameznimi stopnjami vanje naj bi tako znašala 633,5
n j a občanov. Za prvo obdobje povega sistema financiranja predvideva osnutek:
—	devet temeljnih izobraževalnih skupnosti (11. in 14. člen) organiziranih za teritorialna območja, ki pomenijo v organizaciji omrežja izobraževalnih zavodov ustrezno celoto. Te izobraževalne skupnosti naj bi zagotavljale vzgojo in izobraževanje občanov s svojega območja v vseh tistih vzgojnih in izobraževalnih zavodih, katerih dejavnosti in spričevala so družbeno priznani v skladu z zakoni o posameznih vrstah izobraževalnih zavodov;
—	posebne izobraževalne skupno-
zakona tudi združevanje amortizacij skih sredstev (27..	28. in 29. člen).
V skladih izobraževalnih skupnosti naj bi se združeval kot kredit izobraževalne skupnosti del sredstev od amortizacije nepremičnin izobraževal-
.	,	...	4. V _________ ,____________	,
sti, katerih naloga naj bi bila izo- ge določajo odnosi med izobraževalno brazevanje strokovnih kadrov za po- skupnostno in izobraževalnim zavo1-
smo dobili na republiškem s ek- 4,6 % v 1. 1966 na 5,1 % v 1. 1970 izobraževalna skupnost za zdrav- j.os. y prvem polletju so se dvig-retariatu za prosveto in kulturo, oziroma za 0,5 °/o. Republiški stvo. Predlog zakona ne obve- njjj povprečni osebni dohodki v Čeprav je bilo v dosedanji družbeni plan, ki naj bi jasneje zuje delovnih organizacij za usta- g]ovenjjj za 24,6 V« (v primerjavi razpravi večkrat slišati, da se je začrtal tudi smernice za razvoj navijanje posebnih, izobraževal- g p3Vpre{jem lanskega leta), v šolstvo v zadnjih letih po obsegu izobraževanja v Sloveniji, je v nih skupnosti, ker je to izkljuc- cei0t,nem šolstvu za 21,6°/») v os-prehitro razvijalo in tako preras- pripravi, ni pa še sprejet.	na pristojnost delovnih organiza- novnjjj Jolah pa samo za 19,9
lo okvir naših materialnih mož- V kvantifikaciji je vzeto za iz- cij samih. Predvideno pa^ je, ca |.orej je zaostajanje za 3°/o oziro-nosti, kažejo podatki drugačno hodišče, da naj bi se celotna sred- se morajo vse izobraževalne ma celo za	p0 delnih po-
sliko. V zadnjih petih letih je stva za izobraževanje v letu 1967 skupnosti ustanoviti do konca	jih je sekretariat do-
ilo učencev v vseh povečala za 8 % v primerjavi s tega leta, torej še preden naj bi se ^ razhhe v drugem pol-šolah — od osnovnih do visokih predvideno potrošnjo v letu 1966. se začel zakon v praksi uporab- jeiju je večajo. ' Tako bo treba — le počasi naraščalo; od 1. 1962'- Ker se bo po oceni zavoda za Ijati. Tako bo torej še pred za- ^rugo leto doseči vsaj to, da se do 1. 1966 se je povečalo od planiranje SRS celotni narodni četkom novega koledarskega .eta zag0i:0Vi prosvetnim delavcem 302.000 na 310.000, oziroma z;a dohodek v letu 1967 povečal za omogočen pregled nad organiza- enaj{0 povečanje osebnih dohod-2,6 »/o. Pri tem pa je presenetlji- okrog 7,1 % (ta ocena pa ni do- cijo novega sistema in nad sred- jcov ^ot bo to v drugih dejav-
nostih (po neuradnih podatkih V kvantifikaciji je z različnih naj bi bilo v povprečju okrog strani osvetljen materialni polo- 9 %) ter nadomestiti razlike, ki žaj šolstva v zadnjh petih letih, bodo nastale letos.
Posebej je opozorjeno na to, da Malo verjetno je, da bi bilo se je v tem času zelo neugodno v okviru g % povečanja mogoče spreminjala struktura izdatkov odpraviti naštete težave, zato se za šolstvo, in sicer v škodo rna- ge išiej0 poti jn možnbsti, ker v terialnih izdatkov, ki so se v pri- jzračUnih, na osnovi katerih naj merjavi z osebnimi znižali od bi to povečanje dosegli, niso 23:77 v 1. 1962 na 16:84 letos. upoštevani prostovoljni prispevki Gibanja osebnih dohodkov v občin, na katere pa je vendar šolstvu kvantifikacija posebej ne možno računati. Tudi somopn-bbravnava. Na republiškem -.ek- spevki občanov so ocenjeni so-retariatu za prosveto in kulturo razmerno nizko, so nam pojasnili, da ni popolne- Ni pa je znano, ali bo federa-ga pregleda nad tem, kakšni so cjja UVedla kak dodaten vir dt>-osebni dohodki prosvetnih delav- hodkov za šolstvo. Glede na te-
šolstva, ker se je število osnov- mio N-din. V skladu s predlogom nošolcev zmanjšalo za 3°/o, pove- zakona ter na osnovi letošnjih čalo pa se je število srednješol- izkušenj pri financiranju šolstva nlh zavodov vključenih v skupnost, cev za 27 % in študentov za 13°/o. je predvideno, da se bodo ta namenjen ‘m “nadomlstho^ofrajanfh Različne analize, izdelane v sredstva natekla iz naslednjih zgradb, za ta kredit naj bi prejemali zadnjem času, kažejo, da je kva- virov:
"a.nrivmlfpa4 bi “"dvigi lokacijska struktura zaposlenih nili vložena sredstva po desetih letih.
Ta sredstva naj bi izobraževalna skupnost posojala investitorjem ali pa sama uporabljala za gradnjo novih izobraževalnih objektov oziroma za nadomestilo dotrajanih zgradb.
predlogu je predvideno, da
trebe posameznih dejavnosti gospodarstva in družbenih služb oziroma za skupne potrebe več gospodarskih dejavnosti;
— republiško izobraževalno skupnost, ki naj bi s svojimi sredstvi posredovala pri tistih temeljnih izobra-
skupnostjo in izobraževalnim dom glede povračila za opravljene dejavnosti s pogodbo. Predvideno je tudi kaj vse naj vsebuje ta pogodba. Pogodbe se lahko sklene za eno ali za več let (44. člen). Glede reševanja sporov med izobraževalno skupnostjo in izobraževalnim zavodom pred vi-
	v	mio N-din	
	Znesek	Indeks	%
— obvezni viri	493,2	108	77,8
— 25 “/o delež od 1,5 % prom. davka	12,0	—	1,9
—	prispevki delov, organiz. —	lastna dejavnost izobraževalnih	68,0	103	10,7
zavodov	54,3	108	8,6
— samoprispevek občanov			
(za investicije)	6,0	108	LO
Skupno	633,5		100,0
cev v primerjavi z delavci enakih izobraževalnih kategorij v drugih dejavnostih. Zavod za statistiko SRS redno spremlja nam
žave, ki jih vse republike Imajo (po podatkih, ki jih je dobil naš sekretariat za prosveto in kulturo od sekretariatov drugih
i-unlh skupnostih, katerih sredstva '^eva osnutek da se primerno upo-
Iz obveznih	in stalnih	virov	ne bi
zadoščala za	kritje	obveznosti	(dru#i
odstavek 30,	člena)	in	klila	druge
obveznosti,	ki jih
skupnost v skladu koni do izobraževanja (prvi odstavek
rabljaio določbe temeljnega zakona zavodih (45. člen).
Glede odnosov med temeljnimi ima družbena izobraževalnimi skupnostmi predvide-ustavo in za- ---	----------^-------------------
Pojasnila:
— Indeks 1967/1966 kaže razmerje med višino istega vira v obeh letih. Pri
ževanja je lo, da je zainteresirano
reč samo gibanje povprečnih repubijiCi sl0 ponekod težave še
gospodarstvo dokaza- osebnih dohodkov v posameznih precej h'ujše kot pri nas) in na unteresirano za izob- dejavnostih (n. pr. v gozdarstvu, njibova prizadevanja, je mogoče,
|^n7c X.'ciZ~-3	-- U	---------- -------------”	-	v	XX | XXXV/ V CX jyt»-	» '-"--J —»J
... raževanje ter da se zaveda svo- zdravstvu ipd.), ne pa povprec- da ge bo ka;j »0(jprio«. "	jih materialnih obveznosti do kov^ za posamezne poklice ah
-----------------— ..	,	, .	.	....	.	njega, zato je upravičeno priča- izobrazbene kategorije. Lani je
va zakonski predlog tak način fman- stavki »obvezni Vin« je vzeta pri- ,	___ ______, ...j; „
po-
„ la (prvi odstavek ciranja izobraževanja občanov, da te- meriava s sredstvi ki so iih v ie- liu,va ’ u uu,.'-uux .v uul- .	,
38. člena, točka 4.. 5.^ m 6.). Repu- meljna izobraževalna skupnost žago-	izobra2eva_ delovalo pri financiranju izobra-
bllSka izobraževalna skupnost	naj bi	tovi sredstva za Izobraževanje obča-	tu	ioui zosuiovm z« »/.ouia^vc,-	»	x
tudi vračala posebnim izobraževal- n0v s svojega območja tisti temel.ini nie proračuni družbeno politič- ,, ' ’, . . , x . nim skupnostim (prvi in drugi od- izobraževalni skupnosti, v katerem	sknnnosti	Dosedanje izkušnje pa SO prav
stavek 32. člena ter 34. člen) oziroma izobraževalnem zavodu se izobražuie	tuvuijujau.	tako pokazale, da je bilo sodeio-
Stavek 32. člena ter 34. člen) del 7 ustavo svobodno vpisuje na izobra- QBno pooblastilo, aa v lotih 1967 pgšno takrat ko je bilo povoza-sredstev ki se po tem zakonu steka- ževalne zavode, če izpolnjuje vpisne 1970 predpišejo poseben pro- 7 niihovim nenosrednim m-jo v njen sklad od prispevkov ljudi po^oie. Spore med izobraževalnimi	i	1	/j-	njiiiuvim uepubieuimn ji
delovnih organizacij vključenih v po-	skupnostmi rešuje republiška izobra-	nietni aaveK na maioproaajo v	teresom in ko jim	je zagotavlja-
sebno skupnost oziroma v delovne	ževalna skupnost (49. člen). To sicer	višini do 1,5 %>, pri čemer lahko	j0 določen vbliv	na delo in
°r8zaradi'*6' smotrnosti	organizacije	Ž1	^odbengl del teh sredstev namenijo za izo- usmerjanje razvoja posameznih
predvideva predlog zakona določeno razmerja. Spore, izvirajoče iz pogod- Drazevanje. Ue OO S>n Slovenija Joj aJi tudi Šolstva na kakem OŽ-teritorislno opredelitev in razmejitev	be, reSuje sodišče spločne pristolno-	ta davek uvedla, naj bi se 25°/«	iern teritorialnem	območiu (nai-
temeljnih izobraževalnih skupnosti.	ati, kakor oač vso pogodbene spore	arpH„t„v ,Innrahnn „	J nI ternonainem	ouinucju (nuj
Pri tem izhaja tudi iz načelnega sla- med pravnimi osebami.	sredstev uporabilo za investicije večkrat v okviru občin). V pri-
Ušča, da se pri oblikovanju območij Določbe o odnosih med izobraže- za šolstvo, ker te v predlaganih merih pa, ko ni bilo zagotovljeno temeljnih izobraževalnih skupnosti ne valnlml skupnostmi in družbeno po- obveznih virih za izobraževanje nenosredno sodelovanie EOSDO-združujejo občine kot družbeno	po-	mičnimi skupnostmi so v osnutku ,	.,r,nxt„,7-,np	,1	,Sr, „	.	.	i ,
litične skupnosti, pač pa se združu- prevzete iz splošnega zakona (51. nisO upoštevane.	darsklh organizacij s šolami, ka-
3ejO‘ občani. Izobraževalni zavodi, de- člen). Predvideno je tudi nadz.orova- Posebej je treba obrazložiti tere naj bi sofinancirale, so bili lovne organizacije v gospodarstvu in	nje dela	zakonitosti	izobraževalnih	fin n ;	p;	h	reznltn-ti	kliub vsem nriznd^va-
družbenih službah ter druge zainte-	skupnosti.	Zakonitost	dela temeljnih	znsseK bo,U mio i\ am, ki naj Pl	rczuita-ti	kijud vsem prizaaeva
resirane organizacije z območij, ki ga izobraževalnih skupnosti nai bi nad- ga v letu 1967 prispevale delovne njem slabi. Najbolj izrazit primer smotrnosti organizacije pred- zorovall pristojni organi občine, v ka- organizacije — predvsem gospo- za to je sofinanciranje medobčin-
1 Delovrneim°®n druiim" zainteresira- nitostS del^fenubUške^^zobraževame darske organizacije. Predvideno skih skladov za šolstvo. Zaradi nim organizacijam je prepuščeno', da	skupnosti	in posebnih	izobraževalnih	je, da bo letos gospodarstvo	pri-	tega naj	bi gospodarske in dru-
Po svojih odločitvah oblikujejo po-	skupnosti	nai bi nadzoroval republi-	c nova 1 n za izobraževanje 65 8	mio	ge delovne organizaciie sodelo-
sebne izobraževalne skunnosti	ki	ho-	in,, sekretariat za prosveto in kulturo	SpevaiO za iz jut azevu.nje	00,0 mm	ee	uerovne	utb	cmije	soaeio
en)	p	N-din. V zadnjih letih in ponov- vale v bodoče pri financiranju
s. v prehodnih in končnih doioč-	no	sedaj ob razpravah o	pripravi	strokovnega	šolstva	na	nasled-
J,.»	zakona za financiranje izobra- nji način:
N-din
Morda pa bo tudi nadaljnja
kovati, da bo tudi v bodoče so- sicer zavod tudi o tem izvedel razprava o našem zakonskem
vzorčno anketo, vendar gradivo predlogu pokazala kakšno novo
še ni obdelano.
C
!!lllll!!!!ll!l!lllll!ll!lllllll!!ll!l!lllli!!!

llllliniilllllllinil
ZALOŽBA
Kvaliteten program — nizka cena
»100 romanov«
III. letnik
do skrbele za izobraževanje kadrov za njihove potrebe (prvi odstavek 6.
člena in 12. člen)..	bah predvideva predlog zakona zlasti
Republiška izobraževalna skup- tiste določbe ki so potrebne za prč-nost ni v nadrejenem položaju glede hodno obdobje, kakor: delitve sredstev za izobraževanje. Izo- _ imenovanje in naloge iniciativ-braževalne skupnosti niso postavi j e- nih odborov (53.. 54. in 55. člen); he ena nad drugo, pač pa druga ob — prenos sredstev skladov za šol-drugi vsaka s svojimi nalogami. Ta- stvo na izobraževalne skupnosti (56. ko tvorijo temeljne in posebne Izo- člen);
braževalne skupnosti skupaj z re- _ rok, v katerem začne veljati ce-	, -u - i
Publiško izobraževalno skupnostjo^ z na izobraževanja, za posamezne vrste oOiincJiciranje StrOKOvnih sol hjenimi intervencijskimi in usklaje-. izobraževalnih dejavnosti (58. člen);
Knjižna zbirka »100 romanov«, ki jo izdaja Cankarjeva založba in v nji izhajajo najpomembnejša literarna dela, ki so postala last vsega kulturnega sveta, se je krepko zasidrala med slovenskimi bralci doma in na tujem. O tem priča za slovenske razmere naravnost neverjetno visoka naklada. Cez sedem let, ko bo zbirka zaključena, bo imela neprecenljivo vrednost.
Zdaj so začele izhajati knjige III. letnika. V njem bo izšlo 19 romanov v 13 knjigah, in sicer:
Sofinanciranje šol, vključenih v posebne izobraževalne' skupnosti za posamezne panoge gospodarskih dejavnosti. V letu 1967 naj bi delovne organizacije prispevale
mio
valnimi nalogami neločljivo celoto sistema finanaciranja. Izobraževalne skupnosti se povezujejo in obravna-v*jo enakopravno' vse vrste in stopnje izobraževalnih zavodov.
2. Sistem financiranja izobraževa-hja občanov je načelno že nakazan., Temeljna izobraževalna skupnost zagotavlja sredstva za izobraževanje ®vojih občanov v vseh vrstah izobraževalnih zavodov, ki so vključeni J temeljne izobraževalne skupnosti (38. člen), in sredstva za izobraževale tistih občanov, ki se za širše Potrebe izobražujejo v izobraževalnih ‘Svodih pri delovnih organizacijah turugt odstavek 33. člena).
Posebne izobraževalne ' skupnosti ‘Ugotavljajo izobraževanje občanov v izobraževalnih zavodih, ki so vključe-Pi v te skupnosti in sicer za potrebe oeiovrilh organizacij gospodarstva oziroma družbenih služb, za katere izobražujejo kader (37. člen). Ker tem »osebnim skupnostim pripada del “oedstev za jzobraževanje. ki se ste-SaJO v sklad temeljne izobraževalne kupnosti oziroma v sklad republiške zobraževalne skupnosti, jim republi-sr ^ Izobraževalna skupnost vrne ta c oostva, in sicer najmanj 15 °/o od he za Izobraževanje, v povprečju Z/ 33 "/». Ostala sredstva pa so dolž-s zagotoviti delovne organizacije go-uodarstva oziroma družbenih služb, katere, posebna izobraževalna sto nost izobražuje kader (prvi od-nitVel< 32’ člena). 'Isto načelo vračala sredstev je predvideno tudi za Klovne organizacije, ki neposredno ganizirajo ih financirajo družbeno (ij/hane izobraževalne dejavnosti 'yrvi odstavek 33. člena).
Republiška izobraževalna skupnost .rfhtavlja dopolnilna sredstva te-‘miJnim izobraževalnim skupnostim v Primeru da sredstva iz obveznih in a mh virov ne zadoščajo za finan-ranje izobraževanja občanov (tretji 3ft *vek 3- člena in drugi odstavek Doc iei?a> ter povračilo dela sredstev irn izobraževalnim skupnostim prvi odstavek 32. člena in 34. člen) 0“ Povračilo dela sredstev delovnim n Hamzamjam (prvi odstavek 33, čle-Val m 34. člen). Republiška izobraže-Kr,n?i skupnost v sodelovaniu z izo-[.ghzpViUnimi skupnostmi iz drugih PUblik in z drugimi zainteresirani-0(rSani in organizacijami ureja fi-■ nciranie izobraževanja učencev in inoSen,ov "iz drugih republik in iz 38 zentstva (6_ točka prvega odstavka
na svr>.ie finančne možnosti ».»fp izobraževalne skupnosti , upo-m.iajo sredstva za izobraževanje tu-i/ ?a ^tipehdije i»i posojila učencem m študentom, zlasti tistim, ki se pri-
— način zagotavljanja sredstev v prehodnem obdobju (59. člen).
VABILO
Vse prosvetne delavce, ki so službovali na osnovni šoli Brdo — Šentvid pri Lukovici, vabimo k slovesni otvoritvi nove šole v nedeljo, 27. novembra 1966 ob 10. uri.
Uprava šole
Neposredno financiranje šol pri gospodarskih organizacijah — (upoštevane so vse šole, ki so jih doslej financirale gospodarske organizacije).
V letu 1967 naj bi bil prispevek — Sofinanciranje investicij, predvsem za strokovno šolstvo. (Upoštevan je približno enak znesek, kot ga je gospodarstvo prispevalo letos)
Skupno
20,6
17,8
20,3
63,0
Aldous Huxley: GROTESKNI PLES James Jones:
OD TOD DO VEČNOSTI v dveh zvezkih William Faulkner: SVETLOBA V AVGUSTU Selma Lageriof:
GOSTA BERLING v dveh zvezkih Mthail J. Lermontov: j JUNAK NAŠEGA ČASA
•	Ivan S. Turgenjev:
OČETJE IN SINOVI
•	Ignazio Silone:
SEME POD SNEGOM
v dveh zvezkih
•	Jonathan Swift:
GULLIVERJEVA
POTOVANJA
•	Gustave Flaubert:
VZGOJA SRCA!
•	Franz Kafka:
GRAD
Ze iz doslej povedanega je do vključile in financirale te videti, da predlog zakona tudi v te skupnost), bistveno odvisen čisto, materialnem pogledu v ve- tudi celotni materialni položaj liki meri gradi na ustanavljanju šolstva v prihodnjem letu. »JANKO KERSNIK«, Brdo posebnih izobraževalnih skupno- V kvantifikaciji je po predlogu
p. LUKOVICA
sti, zato bo od tega, koliko šol bo- Gospodarske zbornice SRS, ki se
Vsaka knjiga velja naročnika samo 7,50 N-din (750 S-din), v prosti prodaji pa je vsaka knjiga 9,50 N-din (950 S-din). Naročnina na III. letnik, v katerem bo izšlo 13 knjig, znaša 97.50 N-din (9750 S-din). Na voljo je še nekaj kompletov II. letnika. Novi naročniki na III. letnik lahko dobe II. letnik po naročniški ceni. Naročila na zbirko »100 romanov« sprejemajo vse knjigarne in CANKARJEVA ZALOŽBA. Svetujemo vam, da izpolnite spodnjo naročilnico in jo nalepljeno na dopisnico ali pa v pismu pošljete čimprej na naš naslov: CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana, Kopitarjeva 2-II,
NAROČILNICA ZA ZBIRKO »100 ROMANOV«
Podpisani(a) ....................
poklic: .....:...................
zaposlen(a) pri: ................
stanujoč(a): ....................
pošta:	........................
se nepreklicno naročan na III. letnik zbirke »100 romanov«. Naročnino za deset romanov (13 knjig) v znesku 97.50 N-din.
— bom poravnal(a) naenkrat
bom plačeval(a) v 10 obrokih, in sicer takoj po prejemu položnic.
Obvezujem se, da bom založbi takoj sporočil(a) vsako spremembo naslova.
Ce naročila pred koncem III. letnika, tj. takrat, ko bi založba vse naročnike posebej opozorila, ne bom preklical(a), velja tudi za naslednji letnik in naprej, tj. do preklica.
Ce želite tudi II, letnik zbirke po naročniški ceni 105.55 N-din (10.500 S-din), navedite posebej!
(Knjige vam bomo takoj poslali, Balzacove »Izgubljene Iluzije« in Dostojevskega »Mladeniča« pa po izidu.)
Knjige pošiljajte: na dom — v službo — prevzamem osebno.
Dne .......................... 1966.
»Alkohol ti vzame pamet in moč« — tako j'e zapisano ob tem ruskem lepaku na mednarodni razstavi pod geslom: »Rdeči križ v svetu — pot k ""'avju«
lll!lll!lllll!
Iliimiililllll!
(Podpis, za pravne osebe tudi pečat)
iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Bistrica ob Zilji — udeleženci ekskurzije pojo slovenske narodne
pesmi
Davidova kramljanja
RAZPREDANJE
USTREZNEGA
NAČELNIKA
Janez Šolmošter je z nekaj- sindikalist. Tudi ta namreč s letno zamudo le doštudiral. Da svojim dvosobnim stanovanjem se je njegov študij za nekaj let ni popolnoma zadovoljen. Uži-zavlekel so bili krivi predvsem va pa v občini precejšen ugled, profesorji na ustrezni akademi- ker vsako jesen poskrbi, da doji, ker so ga vedno na izpitu bijo občinski uslužbenci ozim-vprašali tisto, kar je najmanj nico po zmernih cenah. Skrat-znal. Obenem pa ob kandidatu ka, družbeno je zelo aktiven, niso znali brzdati svoje slabe y sindikalistovo stanovanje volje in so svoje družinske pre- smo namenili zobotehnika Loj-pire zdravili na nesrečnih stu- ze^a Premolarja. Ta namreč dentih. Vsi drugi vzroki so bili pravi, da mu njegovi osebni postranske narave. Sem je Janez dohodki kljub veliki krizi v prišteval poroko zaradi nesreč- blagajni socialnega zavarovanega naključja, nezaželeno roj- nja dovoljujejo malo več ko-stvo m konec koncev se ne- modnosti. Enosobno stanovanje razumevanje občinskega vojnega ga eisto resno utesnjuje pri referenta, ^ki je nad Ja-nezovim njegovi ustvarjalnosti. Njego-študijem čisto obupal ter ga je vo enosobno stanovanje bo domeni nic tebi nic nekega dne ^;ja čistilka zdravstvenega do-kar lepo poslal med južne bra-	Saj razumete, danes ima
te opazovat s kasarniskega ok- vsair pravico, da gre s slabše-na njihov standard. Ko je bilo ga na boljše. Poleg tega pa uži-vse to mimo, je Janez z ievo ro- va ta snažilka v kraju tudi nek ko opravil diplomo pobrskal poseben ugled. Je silno dru-po razpisih delovnih mest v gabno bitje in njena dosedanja strokovnem časopisu m se od- soba res ni bila zanjo najpri-locil za prvo delovno mesto v rnernejša. Poleg tega se je Dolgem hrbtu.	stalno prepirala s stanodajal-
2e konec julija se je osebno cem, ker ni hotel razumeti oglesil na osemletki v izbranem njenih nagnjenj in potreb, kraju in lastnoročno oddal proš- N0( in zdaj sva tam. Najbo-njo. Ravnatelj mu je v imenu jje bo, da se vi z njo kar oseb-stevdnih samoupravnih organov no p0menite, kdaj bo mogoča takoj dejal, da ga na šoli nujno vselitev. Stanuje v ulici Rose potrebujejo in da njihov razpis _ Mari Upam, da boste ulico ni le formalen, kot so številni jn bišo takoj našli, saj snažil-drugi, ampak čisto zaresen.	ko vsak pozna. Tako! Pri delu
Ta podatek je na Janezovo z našo bodočo generacijo vam razpoloženje zelo pozitivno vpli- želim mnogo uspehov in oseb-
val.	A tovariš ravnatelj mu je v nega zadovoljstva. Resno pa imenu številnih samouprav- računamo tudi na vašo izven-nih organov takoj skalil veselje, šolsko dejavnost. Saj so bili Jasno mu je namreč povedal, da učitelji že od nekdaj steber to-šola stanovanja nima. »Vse raz- vrstne dejavnosti.«
poleži ji ve kapacitete so zasede- Janez Šolmošter je lepo po-ne,« mu je učeno in sodobno de- zdravil in šel iskat ulico Rose jal Svetoval pa mu je, naj se _ Mari. Hitro jo je našel in oglasi pri ustreznem načelniku snažilko tudi. Prav lepo sta se na občini. Razumljivo, Janez je pogovorila. Tri dni pred novim to tudi storil.	šolskim letom se je Janez z dru-
Ustrezni občinski načelnik žinico vselil v prehodno sobi-mu je v kratkem in nevezanem co. Z veliko optimizma je za-razgovoru opisal, po vseh nače- čel vzgajati in učiti navihane lih nazornosti, stanovanjsko si- nadebudneže. Pa tudi izven-tuacijo.	šolskemu delu se ni izogibal.
»Malo bo treba počakati,« je Stanodajalec ga je. celo kdaj pa začel razpredati. »Stanovanje bo, kdaj pohvalil, ker je živel tako trenutno pa ga še ni. Občina ima skromno in tiho življenje. Ni na razpolago v novem bloku šti- Pa vedel, da tarejo Janeza res-
vam.	mislim, da me razumete, ne skrbi, kako bo preživel zine moremo dodeliti. Nihče vas mo. V prehodni sobici namreč ne moremo dodelit. Nihče vas ni Pečk stanodajalec pa je iz ni priporočil in tudi v NOB, tehtnih vzrokov ne pusti oo-kot sem seznanjen, niste aktiv- staviti. Janez tudi vse bolj in no sodelovali. Našli pa smo b°lj razume, zaka-j si je bivša ustrezno zamenjavo. V to sta- stanovalka v hladnih dneh is-novanje se bo vselil direktor ksla raznorazne ogrevalne m-naše lekarne, gospod magister, dividue.
Hermelika. Ta sicer ima stano- Kljub temu se Janez v.Dol-vanje, a je le trisobno in brez gem hrbtu lepo uveljavlja. Ra-centralne kurjave. Pravi, da čuna, da mu bo to pri naslednji mu bo to stanovanje bolj ust- verižni reakciji koristilo. Mo-rezalo. Je bolj v centru in tudi goče mu bo pa res. Danes uh-, bolj zdravo lego ima.	če ne ve, kako bo jutri, kaj še-
V njegovo izpraznjeno sta- le pojutrišnjem, novanje se bo vselil občinski	David Rimaš
Ekskurzija dijakov škofjeloške gimnazije po slovenski narodnostni meji
Z NAMENOM, DA BI PODROBNEJE SPOZNALI ŽIVLJENJE SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE V AVSTRIJI IN ITALIJI, DA BI SE SEZNANILI S PREBIVALSTVOM 03 SLOVENSKI NARODNOSTNI MEJI, JE GIMNAZIJA V ŠKOFJI LOKI ORGANIZIRALA TRIDNEVNO EKSKURZIJO za dijake Četrtih razredov ob slovenski
NARODNOSTNI MEJI. TEŽNJA PO TAKSNEM NEPOSREDNEM SPOZNAVANJU IN SODELOVANJU MED SLOVENCI TOSTRAN IN ONSTRAN MEJE POSTAJA VEDNO LAŽE URESNIČLJIVA, SAJ MEDDRŽAVNI ODNOSI NORMALNO NAPREDUJEJO IN TAKSNA KULTURNA TER STROKOVNA SODELOVANJA OMOGOČAJO. ZA MLADEGA SLOVENSKEGA IZOBRAŽENCA, KAKRŠEN JE BODOČI MATURANT, PA JE POZNAVANJE ŽIVLJENJSKIH RAZMER PRIPADNIKOV SLOVENSKEGA NARODA ONSTRAN MEJE NE SAMO KORISTNO, AMPAK TUDI POTREBNO. TO, MENIM, JE POSEBEJ POTREBNO ZATO, KER ŽIVIJO SLOVENCI NA KOROŠKEM IN V ITALIJI NA OBMOČJIH, KJER SE MEDDRŽAVNI ODNOSI RAZVIJAJO ZELO UGODNO, MEDTEM KO OBRAVNAVANJA TAMKAJŠNJE SLOVENSKE MANJŠINE NE MOREMO SMATRATI KOT NEOPOREČNO. PRAV TO SPOZNANJE JE ZA DIJAKE ZELO KORISTNO, KER BODO NA TA NAČIN LAHKO NAPRAVILI PRIMERJAVO MED TEM, KAR SO VIDELI. IN MED TEM, KAKO JE UREJENO VPRAŠANJE NARODNOSTNIH MANJŠIN PRI NAS V SLOVENIJI.
Pot po narodnostni meji bo gotovo cesto peljala izven znanih turističnih ter večjih centrov, ker le-ti v novejši zgodovini ne pomenijo več tudi slovenskih naselij in so zato za zamejske Slovence že drugotnega pomena. Res je sicer, da se sedeži slovenskih organizacij ter razne kulturne ustanove (šole, domovi, gledališče) nahajajo prav v teh centrih, vendar je veliko bolj pristno, zanimivo ter vredno tisto, kar človek vidi in udeležencu ekskurzije lahko pokaže v najbolj oddaljenih krajih, kamor prava povojna razgibanost ter z njo vedno večji pritisk tujega življa še ni prišel. V takšnih najbolj odmaknjenih krajih, kot so Djekše (Diex), kraji' ob Zilji, Rezija, predeli ob Nadiži, pomeni večja povezanost s svetom običajno tudi večji odtok domačega (slovenskega) prebivalstva in prihod tujega. Kaže, da se napredna prizadevanja slovenskih organizacij, kljub določeni podpori naprednih avstrijskih ter italijanskih krogov,- ne 'morejo uspešno upirati namernemu ter nenamernemu raznarodovanju.
Pot nas je vodila preko Jezerskega v železno Kaplo, kjer je bilo že moč opaziti, da posamezniki kljub znanju slovenščine Slovensko govoriti ne želijo. Pozneje smo se ustavili v Velikovcu (Volker-markt), nekdanjem središču koroških Slovencev, ki je nastajalo ob naravnem stiku posameznih poti in ugodnem prehodu preko Drave. Daljši ter nadvse zanimiv in koristen postanek smo napravili v Djekšah.
Običajna vprašanja, ki smo jih postavljali prebivalcem v takšnih slovenskih naseljih, so bila: Kako je s slovenskim jezikom? Ali imajo slovenske šole? Koliko ljudi še govori slovensko? S čim se ukvarjajo in kako se preživljajo pripadniki slovenske narodnosti?
Razgovor s pripadniki slovenske etnične skupine je običajno pokazal, da je njihov položaj nezavidljiv. V Djekšah smo srečali slovenskega duhovnika, doma z Jezerskega, ki že celega pol stoletja opravlja slovensko kulturno poslanstvo po Koroški. Z nepopisnim navdušenjem ter žarečimi očmi je pripovedoval, kako so se prizadevali za pravičen izid plebiscita leta 1920. Ni pozabil povedati, da je v vasi Bilčovs (Lud-mannsdorf), kjer je takrat služboval in si prizadeval za pravičen izid plebiscita, 80 "/o ljudi glasovalo za jugoslovansko državo.
Sedaj je že nad 20 let v Djekšah. Skromen, nadvse skromen je prostor, kjer prebiva, kakor je skromen tudi sam; verjetno drugače tudi delati ne bi mogel. Po pouku so prihajali k njemu otroci po slovenske časopise, vendar jim je skrbno svetoval, naj jih dajo v šolske torbe, kot bi se bal, da bi jih pri otrocih videli. Da bi otroke laže zadržal dlje pri sebi in verjetno tudi, da bi prihodnjič z veseljem ponovno prišli, je dal vsakemu po nekaj bombonov. Trpko je pripovedoval, koliko različnih slovenskih; časopisov mu
dar se menda včasih celo slovenski starši odločijo raje za angleščino kot slovenščino.
Nekaj podobnega lahko človek opazi tudi v preprosti vaški gostilni, kjer kramljajo ljudje slovensko, ko pa pride nekoliko »uglednejša« oseba ali žandar, pa govorijo z njim nemško.
S precej mučnim vtisom nad razmerami, slovenskega prebivalstva v tej koroški vasici smo zapustili Djekše in se preko Mostiča (Brucki) in St. Vida napotili k Vojvodskemu prestolu in Gospe sveti, dvema simboloma svobodne Karantanije.
Pot nas je dalje vodila preko Celovca, po severni strani Vrbskega jezera, skozi Trg (Feldkirchen) ob Osojskem jezeru v Podravlje, kjer smo prvikrat prenočili.
V Podravljah je slovenska kmetijska šola z lastnim dijaškim domom. Priznati moramo, da nas je upravitelj doma ing. Einspiler prav prisrčno sprejel in nam nudil vse, kar je mogel. Sola pričenja s poukom šele v novembru, ko so opravljena kmečka dela. Zanimivo je, da vodstvo doma ter šole skupaj s predstavniki slovenskih organizacij — šole namreč vzdržujejo slovenske organizacije na Koroškem — gredo od kmetije do kmetije, da naberejo toliko slušateljev, da šola lahko normalno dela. (Glede na to, da je šola precejšen del leta prazna, bi to lahko v tem času izkoristile predvsem šolske ekskurzije po Koroški, na drugi strani pa bi bil to določen dohodek doma oziroma šole, ki je v primeru, ko opravljata določeno slovensko kulturno poslanstvo na Koroškem, gotovo potreben. Obisk skupin iz Slovenije ter prenočevanje v tem domu bi v vsakem primeru pomenil moralno in materialno podporo ustanovi, ki sta ji ena kot druga gotovo potrebni.
Naslednji dan smo potovali
Goriškem. Ta del slovenskega etničnega ozemlja pa zahteva pozornost še posebno iz dveh ozirov:
— položaj Beneških Slovencev je veliko težavnejši kot položaj Slovencev na Goriškem in Tržaškem, ki imajo določene manjšinske pravice;
— letos poteka ravno 100 let, ko je Beneška Slovenija pripadla Italiji in ob tej priliki bi morali še posebej poudariti povezanost tudi s tem delom Slovencev in jih podpirati pri zahtevah po priznanju njihovih manjšinskih pravic.
Po odhodu iz Bistrice ob Zilji smo bili kaj kmalu v Trbižu, kjer smo napravili kratek postanek. Od tod dalje smo nadaljevali pot po dolini reke Bele, mimo Ukve, Pontebe do Na Beli, od koder smo zavili v dolino Rezije do Ravene (Prato). Ravenco poznamo kot znano slovensko naselje, vendar smo ugotovili, da so razmere precej drugačne, da je slovenskega iz leta v leto manj. Kraji v teh predelih nimajo slovenskih šol, mladina po pripovedovanju starejših ne zna več govoriti slovensko, mladi odhajajo v tujino za delom. Življenjski pogoji v Reziji so skromni. Delovna sila odhaja v Švico, Nemčijo in tudi preko morja; v Italiji je precejšnje število brezposelnih, zato ne najdejo zaposlitve doma. Mnogi od njih se ne vračajo več. Po vojni se je izselilo že preko 15.000 Beneških Slovencev. V Ravencih je poklicna šola zidarske stroke, vendar zidarji odhajajo drugam. Sredi vasi gradijo veliko hotelsko poslopje, ki odpira pot turizmu — kraj ima za to nadvse primerno lego — s tem pa tudi še večjemu dotoku italijanskega življa in na-dalnjemu raznarodovanju slovenskega prebivalstva.
Pot nas je dalje vodila po robu Furlanske nižine, od koder sega tudi meja slovenske naseljenosti. Mimo Pušje vasi (Venzone), Kumina (Gemona), Tarčenta (Tar-cento) in Fojde (Fadis) smo prišli v St. Peter Slovenov (S. Pietro al Nad.) v nekdanje središče Beneških Slovencev. Že samo ime da vedeti, da je tu še precejšnje število Slovencev in res slovensko govorečega človeka tu ni težko najti. Ko smo prišli na trg pred staro cerkvijo, smo slučajno naleteli na jeseniško godbo na pihala, ki je imela na trgu promenadni koncert.
V pogovoru z domačini smo lahko spoznali, da v splošnem razmere niso bistveno drugačne, kakršne smo srečali v Ravencih. Je pa v tem delu pretežno več ljudi, ki še govorijo slovensko in tudi nacionalna zavest je večja, saj marsikateri slovenski starši pošiljajo svoje otroke v slovenske šole v Gorico in Trst, čeprav je pri določenih krogih proti temu precejšen odpor. Na drugi strani pa je znatno višja nacionalna zavest gotovo tudi zato, ker so prav tu doma nekateri ak-
napredne emigrante, organizira kulturne predstave, skrbi za odhod slovenskih otrok v slovenske šole, išče stik z matično domovino, pripravlja ustanovitev slovenske knjižnice itd. Jasno je, da je delo društva nadvse hvaležno, da zasluži vso moralno in materialno podporo iz domovine. Društvo je prav letos izdalo knjižico »Oj božime« — zbirko slovenske beneške narodne, Birti-čeve in druge pesmi, ki jo je uredil znani skladatelj in pesnik Anton Birtič-Mečanac. (To zbirko je dalo društvo, v spomin tudi našim dijakom in profesorjem).
Ekskurzija je nadaljevala pot mimo Krmina (Cormons) v Gorico, kjer smo obiskali lepo urejeni slovenski dijaški dom in bili deležni njihovega gostoljublja. Ta dom, ki daje streho skoraj sto slovenskim otrokom od najnižjega razreda do konca srednje šole, lahko odigra bogato narodno poslanstvo ža ohranitev slovenske etnične manjšine v Italiji. Še toliko pomembnejši pa je dom za tiste, ki prihajajo iz predelov, kjer ni slovenskih šol. Na relaciji dom—starši—šola pa se srečujejo v domu s prav enakimi problemi, kakršne poznamo v naših domovih.
Na poti iz Gorice smo se ustavili na Doberdobu, v Devinu, Trstu in Bazovici, kjer smo si ogledali spomenik štirim slovenskim antifašistom.
Ko smo v Čedadu vprašali tajnika prosvetnega društva I* Predana, kaj lahko naredimo za dobro Beneških Slovencev, nam je dokaj jasno povedal, da lahko naredimo veliko, kar sicer za nas ne bo preveliko breme, zanje pa bo pomenilo mnogo. (Želim, da bi tega ne povedal samo naši skupini, temveč vsaki šoliinpre-nekateri drug; podobni ustanovi)-Želijo si najbolj neposrednega stika z ljudmi iz domovine, želijo naše moralne ter tudi materialne podpore, pri njihovem neprestanem prizadevanju za uveljavitev pravic, ki pripadajo narodnostni manjšini; želijo dalje, da tudi mi povemo vsem, kaj so in kaj želijo v svojem prizadevanju.
Letos mineva 100 let, ko pripada Beneška Slovenija Italiji. Prav v tem letu bi morali še posebej prisluhniti besedi tajnika Predana. Ne želijo od nas mnogo, vendar zanje pomeni to veliko. Neposredni stiki s tamkajšnjimi Slovenci so zlasti za šolsko mladino in prosvetne delavce ne samo zanimivi, temveč tudi strokovno potrebni. Širiti resnico o Beneških Slovencih in jih pri tem moralno podpirati, gotovo ne presega naših moči. Zlasti mladina bi se lahko lotila akcije za zbiranje knjig za njihovo nastajajočo slovensko knjižnico, v kateri bodo gotovo posamezniki ponovno odkrili svoje narodno poreklo, drugi pa se tega v večji
ostaja, ker ljudje ne berejo več slovensko; menda bi nekateri še brali, pa ne znajo več. Ko smo odhajali, je vedel še toliko povedati, kako uči mladino, kako je z jezikom v šoli, kakšna so koroška narečja itd., ker nas je hotel še nekoliko zadržati in se pogovarjati.
V vasi je štirirazredna šola, kjer je slovenski jezik tudi kot učni predmet, čeprav se posamezniki na vse načine prizadevajo, kako bi to omejili. Zanimivo je, da se je prav v tem kraju v zadnjem času precej več staršev odločilo, da želijo v šoli slovenščino, kot je bilo to pred leti. To je menda v precejšnji meri zasluga zelo tolerantnega šolskega upravitelja in gotovo ne malo tudi prej omenjenega slovenskega duhovnika. V višjih razredih ter srednjih šolah pa je slovenščina samo kot alternativen predmet, slovenščina ali angleščina, ven-
preko Beljaka, Plajberka (Plei-berg), Rut (Kreuth) do Šmoharja (Hermagor). Nazaj grede smo se ustavili v Bistrici ob Zilji, kjer smo kaj hitro našli stik s tamkajšnjimi Slovenci. V pogovoru z njimi smo lahko ugotovili, da so razmere, v katerih živijo, podobne kot drugje. Dijaki so sredi vasi zapeli nekaj narodnih pesmi, ki so hitro privabile prebivalce na okna, balkone ter pred hiše. Lahko smo ugotovili, da jim je bil razgovor, predvsem pa slovenska narodna pesem pri srcu. Ko smo se poslavljali od teh ljudi, sem imel enak občutek, kot dan prej v Djekšah, ko je župnik šeRz nami prav do avtobusa in nas hotel na vsak način še zadržati.
Drugi del ekskurzije je bil namenjen Slovencem v Italiji, predvsem Beneškim Slovencem, s katerimi pridemo teže v stik in s katerimi imamo šibkejše zveze kot s Slovenci na Tržaškem in
tivni delavci Prosvetnega društva »Ivan Trinko« iz Čedada.
Naslednja naša postaja je bila Čedad (Cividale). Poleg ogleda določenih mestnih zanimivosti (katedrala, Cezarjev spomenik, »langobardski hram«) je bil gotovo najzanimivejši obisk Prosvetnega društva »Ivan Trinko« iz' Čedada, kjer nam je tajnik društva Izidor Predan podrobno pojasnjeval položaj slovenske manjšine v Benečiji. Lahko je bilo spoznati, da so Slovenci v tem delu res najbolj brezpravni, saj praktično nimajo nobene pravice kot nacionalna manjšina. Celo proti ustanovitvi Prosvetnega društva »Ivan Trinko« je bilo precej pdpora, vendar so se razmere nekoliko uredile, tako da trenutno že sodeluje z naprednimi italijanskimi organizacijami. Namen društva je vsekakor širiti nacionalno zavest, prirejati srečanja Slovencev, združevati želi
meri zavedali, kar je za ohranitev slovenske manjšine na tem področju nadvse potrebno.
Trije dnevi precej natrpanega programa so minili. Dijaki in profesorji so podrobneje spoznali življenjske pogoje pripadnikov slovenskega naroda v Avstriji in Italiji, kot bi to lahko dosegli v šoli. Mnogo geografskih, zgodovinskih ter drugih dejstev, ki si jih je težko samo predstavljati, smo videli neposredno.
Prepričan sem, da lahko da takšna^ ekskurzija veliko več. kot samo šolska obravnava. Na drugi strani pa veliko pomeni za Slovence, ki živijo v teh krahh. Človek mora videti, in slišati župnika .v Djekšah, govoriti z ljudmi v krajih ob Zilji, v Reziji 'in ob Nadiži, pa bo hitro spoznal, kaj čuti on do njih, kaj čutijo oni z nami ter kaj pričakujejo cd nas in kaj dolgujemo mi njim.
Zdravko Pivk
STRAN 7
IZ GRAFIČNE MAPE »AVTOPORTRETI«
Tako se je upodobil petnajstletni GOLLI BOJAN. Najprej je narisal risbo — študijo in jo potem položil na ploščo iz plastične mase, ki je bila prej navaljana s tiskarsko barvo. Ko je pritiskal na papir delno s svinčnikom, delno s prsti in dlanjo, je dobil na nasprotni strani papirja odtis prvotne risbe. Črte so postale bolj sočne, lahni pritiski z roko pa so oblike zmodelirali in jih napravili plastične. Poleg tega pa je avtorju tako raznoliko pritiskanje na podlago omogočilo označiti vrsto upodobljenega materiala, kot so lasje, polt in obleka.
Izbral si je pogled od spredaj, en face, kjer se pač največ in najbolj jasno vidi. — Živ izraz obraza pove, da je to portret in ne katera koli glava, napet, zbran in v nas zroč pogled pa nam še pojasni, da je to portret avtorja samega. Vrednost te monotipije jc predvsem v zbranem, odločnem in suverenem podajanju. Zaradi resnega in spoštljivega odnosa do dela pa je portret izpadel tudi monumentalno.
Da bi izčrpal vse možnosti svoje monotipije, je Bojan Golli po končanem delu pritisnil na ploščo še drug, bolj mehak papir. Na mestih, kjer je s plošče prva monotipija odvzela barvo, so ostale beline in na drugem odtisu dale negativ risbe.	T. S.
NOVE KNJIGE
James T. Farrell — »Čok Loni-gan«. Danes dvainšestdesetletni pisatelj spada med ameriške književnike, ki so sledili novodobnim pobudam ameriškega naturalizma, pri tem pa s fabulativno zgovornostjo odkrivajo svet ameriškega proletariata. ne da bi zametavili nekatere no-vodobnejše slogovne prijeme. Izhajajoč iz Chicaga, je James Thomas Farrell rad odkrival navzkrižja soc. sredine tega velemesta. Zgodaj je okušal revščino in se seznanil z marksizmom, kot književnik pa je 1929. najavil svoje simpatije do naturalizma, kar je pozneje esejistično potrdil. Kot predstavnik »proletarskega naturalizma« se je zgledoval pri Dreiserju, ni pa zameta,val novitet Prousta. ,Toycea. Ko je izšel njegov roman »Čok Lonigan« med 1932. in 1935. letom kot obsežna trilogija, je James T. Farrell na mah požel uspeh, verjetno niti s kasnejšimi deli ne toliko. Njegovi pisateljski nagibi so ga že med študijem na čikaški univerzi ovirali pri študiju, vendar je v spopadu s samim seboj, z živ-IjerTjem in časom zmagalo trdo pisateljevo delo. želeč tankovidno za-pažati življenjske pojave svojega časa in odkrivati resnico z neizprosno pristnostjo.
Zgodbo o Čoku Loniganu postavlja pisatelj v dvajseta leta, od povojnih let nagle prosperitete do velike gospodarske krize, ki hkrati odraža moralno in družbeno krizo. Prizorišče Chicaga doživlja bralec predvsem ob doživljanju mladega fanta, ki je odraščal v bornih razmerah sredi hude duševne revščine. Mit uspeha in prosperitete ob pehanju za boljšim življenjem, komfor-tom, je prenekatero družino duhovno osiromašil, tako da tudi Cok Lonigan vzgojno, ne dobiva drugega kot cerkvene pridige in zgledne zgodbice, pa tudi cerkev in šola nista dala tistega, kar je mladi fant pričakoval, ko doma nj mogel dobiti tiste vzgoje in ■ življenjskih sdo-znanj, ki so potrebna za samostojno življenje. Ta moment utegne biti posebno mikaven za pedagoške delavce, čeravno sta okolje in doba izrazito ameriška, doba prohibicije, doba med izredno gospodarsko močjo ZDA in bljižajočo gospodarsko krizo, ki poruši mit prosperitete in omaje celotno življenjsko strukturo, pa odpira bralcu svet odraščajočega človeka, ki je mimo družbenih institucij iskal na ulici, v igralnici neka sDoznanja o življenju. To je hkrati roman o generaciji, ki je zdrknila mimo življenja v prohibi-cijsko vegetiranje« in propadanje, ne da bi našla življenjske vrednote in cilje, ne da bi se mogla rešiti duhovne siromaščine. Tudi Cok ni drugačen od drugih, pod robatim videzom, pod grobo vsakdanjostjo — tudi izrazito brutalno — se vendarle skriva človek s svojim prikritim no-
tranjim svetom in željo po dobrem. Spričo povprečnosti okolja, zaradi vse bolj rastočega občutja jalovosti in porazov Čok vse bolj otopi in naide tolažilo v sarjarjenju. Toda kakor jc poprej sanjaril o lepi, ce že ne blesteči prihodnosti — kdo mladih ne sanja? — pa se spričo situacij kasneje zateče v sanjska tolažila preteklosti, torej melanholično, nemočno po vračanj e v preteklost. J. T. Farrell zgovorno, tudi v dialogu naturalistično odkriva povprečno ameriško mladino teh let, ne da bi hotel podati vertikalo celotnega življenja velemesta. Roman je prevedla Gitica Jakopin za zbirko Levstikov hram (Mladinska knjiga).
I. G.
Knjižna polica
V prizadevanju za čim večjo popularizacijo dobre knjige, ki naj bo čim bolj približana bralcu, uresniči Prešernova družba vsako leto novo
popestritev.
Letos je poslala »lepi knjigi na pot« časopis Knjižna polica, ki bo izhajal vsak mesec.-Zakaj je polica izšla, nam pove v uvodniku Miško Kranjec, ki poudarja, da je mnogo premalo, »če kdo knjigo samo kupi. morda še prebere, nato pa jo za vselej odloži na polico, kjer se na njej nabira prah. O dobri knjigi — pravi dalje v uvodniku — je treba govoriti, pogovarjati se z znanci...«
Zato. da bodo takšni pogovori mogoči, je uredništvo Knjižne police predvidelo, da bo časopis redno prinašal odlomke naj zanimivejših novitet in njihove ocene, pogovore z avtorji in jezikovne pogovore ter poročila o aktualnih dogodkih in problematiki s področja knjižničarstva in književnosti sploh.
Prva številka časopisa prinaša naslednje odlomke iz novih knjig: Pogreb (Ivan Potrč), Sredi puščave (Antoine de Saint-Fxupery), Meglica (Beno Zupančič). Na vzhodu nič novega (E. M. Remarque), Odločitev (Tone Fajfar). Pot ne pelje v dolino (Ignac Koprivec) idr. Knjižne ocene je napisal Branko Hofman. Sledi razgovor urednika Knjižne police Gregorja Kocijana s pesnikom Janezom Menardom (z njim razpravlja o vplivu literature na sodobnega človeka, o literarni vzgoji, o odnosu pesnik-bralec, položaju pesnika in pisatelja v družbi itn.).
O kritiki na Slovenskem razmišlja v rubriki Zapiski o sodobni slovenski književnosti Janko Kos. V Jezikovnih pogovorih je objavljeno skrajšano poglavje iz knjige Janeza Gradišnika Slovenščina za Slovence, v rubriki Knjižničarstvo pa članek Ančke Korže—Strajnar o nezavidljivem položaju manjših knjižnic.	mk
O pismenem preverjanju znanja
V zadnjem času se na naših šolah vse bolj in bolj uveljavlja Gko imenovano pismeno preverjanje znanja učencev. Pedagoški Priročniki in druga napotila poudarjajo važnost in pomen takega preverjanja učencev, češ da so Prednosti predvsem v tem, da akrati lahko preverimo ves raz-JN, da učitelj precej ugotovi, ko-‘*ko so učenci snov obvladali, da njihovi odgovori samostojnej-da pri tem pridejo na svoj pčun zlasti introvertirani učenci ‘h tako dalje.
Vsekakor ni mogoče zanikati Pckaterih pozitivnih dejstev ta-^ega načina, vendar pa je treba Pogledati na stvar tudi z drugega ^ornega kota. Ponekod je prišlo J', prakso, da se učenci priprav-Jiajo na »tiho vajo« kot na šolsko halogo, saj so obveščeni, kdaj jo Podo pisali in da bodo pisali celo
šolsko uro. Skratka, tihe vaje so prav tako planirane kot šolske naloge. Jasno je, da taka »vaja« naj bi omogočila objektivnejšo presojo učenčevega znanja, vendar pa kažejo rezultati vse kaj drugega. Učenec bo le s težavo odgovoril na vprašanja, ki zahtevajo temeljitejše osvetlitve (vprašanja iz zgodovine, zemljepisa, biologije, literarne zgodovine in književne umetnosti), saj se mora v glavnem omejevati na suhe formulacije, ker ga navadno preganja čas in morebitna obilica vprašanj. Nekoliko lažje mu je pri tako imenovanih eksaknih predmetih (kemija, fizika), kjer se lahko omeji na posamezne definicije ali formule, vendar svoje miselne komponente v glavnem pismeno ne more izraziti, zlasti pa ne v takih okoliščinah. Povsem poglavje zase pa je izražanje
Knjige o človeku za človeka
Nevroza (psihonevroza) je funk-^ioinalno psihično obolenje, za ka-s sodobnimi medicinskimi Pnpomo-čki še ni mogoče ugotoviti sprememb na živčevju, dasi ima J^lnik vrsto neprijetnih težav. Te rp:	glavoboli, potenje, omotica,
J^Ptnje v delovanju srca, nespeč-pojemanje delovne sposobno-.ll» stanja tesnobe, konilikti z oko-»c° itd. Neverotik, ki ga mučijo Teviine telesne in duševne težave, i vse bolj handikapiran v svojem jvijenjskem poletu, slabo opravlja službo, začenja izostajati z in postane vse pogostejši obi-pOvalee raznih ambulant in zdrav-oCVenih, domov.
^ Začetek nevroze je skoraj ne-vjpgoče ugotoviti; šele, ko bolniko-p-težave tako narastejo' da ne trpi Jn °h sam, marveč tudi njegova Pkhca, lahko mirno trdimo, da )e °oiel za nevrozo.	i
Sonce je zakril °blak
St^^čunstvo je težko. Račun-no °. Je lahko. Med tema spoz-pr, 3erna je nihal fantič od knrje9a ra-zreda dalje.
7aaar ip Sin	hiln o
kaJ, kadar ni šlo, se je na-
Pri,eoa razreda dalje. Slo je, in Je £'	Je bUo veselje, da
nemir, grizoč nemir. Ta-dr, n* Šlo niti 'računstvo, niti
treba VSB tak0’ bi bil° r-^Uporabne naloge moram iz-%fUnati- Sklepati moram, pa znam. V šoli nismo naredili
hobe
knHgi
'ne9a primera. Samo
je eden, tega moramo
in rešiti še tri naloge. Zakc^1 ■ne znam- Ne znam jih.
,a jih
C-i jih tovarišica ni razložili ■ y,sai prvič bi jih lahko. Saj 1 .uh -------- - ■
Nez,
morala!-« aupanje do računstva, do
ru^ razlage v šoli je bilo po-(}e,eno Samozavest in volja do a Je bila nevarno razmajana.
Šlo
Borna naj razlože, v šoli bo Ann nJ?to inže! Je to nova p<
a9oska metoda?
Joža Zagorc
Skoda, ki jo ta bolezen oovzro-ča ne samo pacientu, njegovi družini, ljudem, s katerimi je vključen v delovni proces, in vsej družbi, je ogromna. Statistike povedo, da je med zdravniško pregledanimi bolniki najmanj 50 % nevrotikov, 'Psilionevrotičng motnje najdemo pri otrocih. Čeprav se tu, na srečo, o javljaj o večinoma v blažjih oblikah, so vendar nezaželene, ker hromijo zdrav razvoj otrokove' osebnosti. Taki otroci so notem, ko odrastejo, manj odporni (do različnih udarcev usode in se teže znajdejo v življenju.
Med psihoanalitiki, ki so se s problemom diagnosticiranja in s terapijo nevroz še posebno ukvarjali. zavzema vidno mesto Karen Hofnev (1885 do 1S52). Doslej .so se v srbskem prevodu (tisk. v latinici) na jugoslovanskem trgu pojavila tale njena znanstvena dela:
1.	Neurotična ličnost našeg doba (Titograd, Grafički zavod 1934);
2.	Novi putevi psihoanalize (Beograd, Kosmos, 1965) in
3.	Naši unutrašnji konilikti (Titograd Grafički zavpd, 1966).
V nasprotju z utemeljiteljem psihoanalize Sigmundom Freudom in njegovim naukom, ki Izhaja iz teorije nagonov (biologistična koncepcija), je Hoirney-jeva poudarila velik pomen, ki ga imajo za formiranje osebnosti — in s tem via faeto tudi za razvoj nevroz — socialni in kulturni činitelji (tako imenovana sociogenetska koncepcija).
Karen Horney je optimist, ki veruje v človekove pozitivne sile ih njegovo konstruktivnost. Prepričana je, da se človekova osebnost lahko spremeni v pozitivnem smislu v katerikoli fazi svojega razvoja. »Ni samo majhen otrok bitje, ki je ubogljivo,« je zapisala avtorica v zaključnih stavkih svoje .knjige »Naši notranji konflikti«. — »Vsak med nami je .sposoben spremeniti se in to celo iz temelja, vse dokler je živ. To prepričanje podpirajo izkušnje. Analiza je eno najmočnejših sredstev, ki privede do radikalnih sprememb, in kolikor bolj razumemo sile, ki delujejo v nevrozi toliko večie bo upanjfe., da bomo dosegli zaželeno spremembo.«
Ker se učitelji in vzgojitelji nri svoiem pedagoškem delu večkrat srečujejo z nevrotičnimi starši in nevrotičnimi otroki bi ne bilo- od-i sreč. če bi kakšno- urico rosvetili študiju omenjenih del. ki uživajo v znanstvenem svetu tolikšno pozornost in zasluženo reputacijo.
VIATOR
samo v teh izdelkih. Ker je učenec osredotočen na vsebinsko plat predmeta, oblikuje svoje odgovore skrajno površno, jezikovno nepravilno, na pravopis pa skorajda pozabi. Ko slavist pregleduje take izdelke, se mora naravnost zgroziti, saj uggt^vi, da tudi pri dijakih, ki sicer dobro pišejo, ni stanje nič boljše. Navsezanje ugotovi, da se tu ruši vse tisto, kar je bilo z veliko muko zgrajenega in doseženega. Res je, da je marsikdaj površno znanje učnega gradiva vzrok še površnejšemu izražanju, vendar se je treba ob <tem krepko zamisliti, ali učencem s takim delom, bolj škodimo kakor koristimo ali ne.
Druga plat vprašanja pa je končni namen takega dela. Ali bo kasneje absolvent naše' šole uporabljal pridobljeno znanje češče ustno ali pismeno? Ali bo ta bodoči član delovnega kolektiva uveljavljal svoje znanje in svoje nazore pogosteje z govorjeno ali pisano besedo? Odgovor na ta vprašanja je vsakomur jasen. Učence je treba usposobiti, da bo«, do. s svojim znanjem suvereno razpolagali tako ustno kot pismeno, vendar jih je treba najprej pripraviti do svobodnega govora, treba jim je v prvi vrsti vcepiti zavest, da morajo in morajo pred skupino ljudi (razredom) pravilno formulirati svoje odgovore. Jasno je, da je tako formuliranje težje in zahtevnejše za učitelja,' učenca in ves razred, ker zahteva od vseh maksimalno pozornost, zato pa so rezultati pomembnejši. Naravno je, da se; človek najprej nauči govoriti, šele nato pisati.
S tem pa ne mislim, da bi pismeni) preverjanje, popolnoma zanemarili. Kontrolna naloga (vaja) je bila in bo odlično sredstvo za odkrivanje lenuhov in tištih dijakov, ki so bili »že sprašani«. Samo taka naloga naj bo res kontrola in ne nadomestilo ustnemu preverjanju, ki mora biti temelj ; našega dela v razredu, ko je razlaga spraševanje in spraševanje razlaga, v nobenem pogledu pa ne kot sredstvo učitelju za polnjenje redovalnic z ocenami, kot se ponekod dela.
J, A. Hočevar
Koristno branje
Čeprav nam revija »Otrok in dru-. žina« posreduje marsikakšno gradivo, ki je zanimivo tudi s stališča šolske problematike, je takih člankov v 8. številki zares precej. Naštejmo jih;
— Kdo bo dal' denar za naše šolstvo? (Janez Vipotnik);
— Pomen vzora (Jože Terček);
.	— Ali je pomembno, da pri vzgo-
ji dom in šola sodelujeta? (Sonja Kuhar) ;
— Se nekaj o naših roditeljskih sestankih (Danica Marion);
— Ce imate vzgojno težavnega otroka (Tilka Kren);
— Govoreči pisalni stroj — čudo. ali zmota (Helena 'Puhar).
Številka je vsebinsko bogata in de-centno ilustrirana, kar kaže na prizadevnost novega uredniškega odbora. ki želi pridobiti čim več novih bralcev in aktivnih strokovnih sodelavcev.
VIATOR
ll!l!li!l!!!lll!ll!!!!l!ll!nilil!lll!!!i;i!i!lilllllllll!lllllllllll!!!!llllllllll!il!il!!!!!i!l!lil!!!ll!lll!ll!U!iillll|lll!!!l!llllllll!l!!ll!l!!ui!M
Založba
Mladinska knjiga
NOV SODOBNI PRIKAZ UMETNOSTI NA SLOVENSKEM Dragocena zbirka
Ars Sloveniae
(Umetnost Slovenije)
V nekaj letih bodo izšla v samostojni knjižni obliki sklenjena poglavja iz slovenske umetnostne zgodovine. Čeprav knjige ne bodo izhajale kronološko, bodo vendarle na koncu nudile strnjen pregled naše umetnostne preteklosti in sedanjosti.
Priznana imena naših umetnostnih zgodovinarjev zagotavljajo zbirki visoko strokovno raven.
Posebna dragocenost zbirke bo SLIKOVNI DEL. Vsepovsod po Sloveniji so najboljši strokovnjaki posneli tisoče umetnostnih spomenikov. Čudovite črno-bele in barvne podobe so rezultat že domala dveletnega neprekinjenega snemanja.
PRVE 4 KNJIGE BODO IZŠLE DO KONCA LETA 1967.
PRVA ŽE V DECEMBRU 1966.
DR. SERGEJ VRIŠER:
BAROČNO KIPARSTVO
DR. EMILIJAN CEVC:
GOTSKA PLASTIKA
DR. IVAN KOMEL J:
GOTSKA ARHITEKTURA
DR. NACE SUMI:
BAROČNA ARHITEKTURA
Vsaka knjiga (24 X 28,5 cm) bo imela do približno 200 črnobelih in barvnih reprodukcij, strokovno besedilo in katalog.
Vezane bodo v celo platno in opremljene z barvnim ščitnim ovitkom.
Založba MLADINSKA KNJIGA razpisuje subskripcijo za prve 4 knjige zbirke ARS SLOVENIAE.
Naročnikom nudi: — občutno nižjo ceno
— možnost odplačevanja v mesečnih obrokih
Cena posamezni knjigi v prednaročilu je 100 N-din.
Subskripcija velja le do 31. marca 1967,
Zagotovite si knjige s prednaročilom, kajti naklada bo zaradi izredno zahtevnega tiska omejena.
Naročila sprejemajo vse knjigarne in prodajni oddelek založbe
MLADINSKA KNJIGA, Titova 3, Ljubljana
™™illllil!lli*lll«llllllllllllipill!ll|lllll

lili
P
m
5=
TELEVIZIJA V ŠOLI
UČENCI
PRED TELEVIZORJEM
Velikost televizijskega ekrana do-loča. kako moramo razvrstiti učence in koliko učencev lahko Istočasno spremlja televizijski program.
Dokler imamo samo en televizor za vso šolo, istočasno pa tudi več paralelnih razredov katerim smo namenili gledanje oddaje Televizija v šoli, moramo računati, da imamo povprečno pred aparatom najmanj 30 in največ 60 otrok naenkrat. Tudi ta materialna situacija nalaga pedagogu dolžnost, da razmisli o normativih za uspešno gledanje.
Najbližji učenec ne sme sedeti bliže ekranu kot; 2,5 m oddaljen in tisti najbolj zadaj ne sme biti dalj kot 6,5 m, če ima televizijski ekran 51 x 60 cm.
Učitelj mora kontrolirati, koliko je televizijska slika vidljiva s posameznih prostorov, preden določi dokončni sedežni red.
Učenci s slabim vidom morajo dobiti najboljše sedeže, ne smemo pa pozabiti tudi na tiste s prizadetim sluhom. »Dolgini-« naj sede zadaj, manjši spredaj. Učenčeve izjave nam pri razporedu lahko koristijo.
Stalni sedežni red prepreči prerivanje in udomačen ost učenca na določen prostor.
Pri razporedu sedežev izhajamo torej iz velikosti televizijskega sprejemnika. Ta določi največjo’ zorno razdaljo, ki je 12-kratna resnična širina slike (ne diagonala!). Najmanjša zorna razdalja pa je odvisna od zornega kota slehernega učenca. Kot 30* do največ 45° zagotavlja dobro vidlji-
vost. Zorni kot določimo od nivoja gledalcev v prvi vrsti. Če bi sedeli učenci drugače, bi kljub normalnemu kvalitetnemu sprejemu videli popačeno sliko.
Vmesni prostori med vrstami učencev zahtevajo posebno obdelavo. Prva vrsta gleda na spodnji rob ekrana v kotu 30’. Ostale učence smemo razmestiti toliko na gosto drug za drugim, kot nam to dopušča visokost slike. Drugače povedano: v prostoru z nizkim stropom smemo pred ekran posesti manj otrok, ker nimamo možnosti, da bi dvignili aparat toliko, da bi oddajo brez težav spremljali tisti v zadnjih vrstah.
^ Seveda je v prostorih, kjer se sedeži stopničasto dvigajo, ta problem manjši, saj nam vsaka stopnica praktično nadomesti višino prostora
v katerega še lahko namestimo aparat. Vsekakor smemo pripeljati pred ekran več manjših otrok kot pa starejših, ki so po rasti višji in jih zato teže pravilno razmestimo.
Pohištvo, v katerem je nameščen naš šolski avditorij, je lahko huda ovira za pravilno razmestitev učencev pred televizor. Prav gotovo ni treba omenjati, da so za tako uporabo najprimernejši samostojni stoli s pritrjeno poličko, najmanj pa so primerne klopi, kjer je stol sestavni del. Čim večje je pohištvo, tem več težav bomo imeli pri idealni, predvsem hitri in učinkoviti razporeditvi sedežev.
Z nekaj razumevanja in skrbi pa lahko vsak normalen razred spremenimo v »dvoranico« za gledanje šolske televizije.	Joža Zagorc

* M
Ctlo^pnA rr\tf(k oJ de dna.
t-ikk tr
Širina slike nam določa razdaljo od zamišljene središčnice do prostora, kjer bo učenec še videl sliko nepopačeno in čitljivo
Slika ponazarja ureditev razreda za gledanje televizije (64 učencev). Vidljivost je dobra v elipsastem prostoru, odlična pa v črtkanem prostoru. Tak razpored učencev omogoča učiteljevo kontrolo in potrebno nadzorstvo med oddajo, učenci imajo' lahko določen stalni sedežni red. Sedeže lahko razvrstimo po tej zakonitosti tudi v polkrogih, kar je še idealneje
POSTOJ, KDOR MIMO GREŠ!
Na sporedu: 19. 12. ob 11,40 22. 12. ob 16,10
Slovenska zemlja je posejana s spominskimi ploščami, s spomeniki o borcih in junakih, o žrtvah, ki jih je terjala naša svoboda. Vsak izmed njih bolj ali manj zgovorno pripoveduje o junaštvu in žrtvah trpečih.
V	naši oddaji želimo opozoriti učence na pomen in govorico teh spomenikov. Oddaja ho prispevala k poznavanju dokumentov zgodovine narodnoosvobodilne borbe.
FIZIKALNE LASTNOSTI PLINA
(Na sporedu: 5. 12. ob 11,40 8. 12. ob 16.40)
V	oddaji »Fizikalne lastnosti plina«, ki jo pripravlja dr. ing. Marko Vakselj, se bomo pogovorili o naravi plina. Vprašujemo se, kaj je pravzaprav plin. Plin je namreč neviden, ne slišimo ga, ne moremo ga otipati, vemo samo, da je, kajti nekatere pline zaznamo z vonjem
Značilno za pline je, da nimajo določene prostornine kot ostala le-lesa. 'Poglejmo vodo, ki je lahko led, tekočina ali plin. Vodo sestavljajo' molekule kisika in vodika. Videli boste poizkus, s katerim bomo dokazali obstoj molekul. Opazili boste, kako deluje pritisk in s čim ga merimo. Spoznali bomo zakon o pritisku. Čim večji je pri-
OL^anjiOL J.Črna. «*<*	j
'tvt-=Va'
I £ S	-------^1


-t
■JZ’

/') I
m
\

A --
Zorne črte, velikost slike, višina slike, razmaknjenost in namestitev sedežev za učence so pogojene stvari. S spremembo enega faktorja se spremenijo drugi. V vsakem prostoru posebej moramo izračunati te zahteve in jih uresničiti za nemoten sprejem
Dr. L. Žlebnik: VAJINO LJUBEZENSKO ZORENJE
Kljub temu. da je po vojni na našem knjižnem trgu izšlo precej knjig s področja erolično-seksualne problematike, smo doslej pogrešali delo, ki bi bilo namenjeno izključno našim mladim ljudem kot trden kažipot in svetovalec ori iskanju življenjskega tovariša in njega izbiri.
Zato tembolj pozdravljamo pobudo Cankarjeve založbe, ki je — opogumljena po velikem odzivu na Knjižnico za starše — začela izdajati vrsto koristnih knjižic za mlade.
Prva med njimi je dr. Lea Žlebnika »Vajino ’ ljubezensko zorenje«. Avtorju je uspelo, da je z umirjeno besedo in brez nepotrebnega moraliziranja prikazal ljubezensko prebujanje kot važno somatsko, psihološko in
socialno dogajanje katerga pravilen potek je odločilnega pomena za človekovo poznejšo usodo ih njegovo življenjsko pot.
V uvodnem poglavju obravnava in pojasnjuje, kaj je bistvo prave ljubezni, v naslednjih pa niza drugega za drugim sedem aksiomov, ki naj bi jih upoštevala vsak fant in vsako dekle za dosego skladnega, trajnega in srečnega zakona.
Prepričani smo, da bo ta knjižica, kot tudi ostale iz zbirke »Knjižnica za mlade« kmalu našla pot v police šolskih in ljudskih knjižnic ter prispevala dragocen delež k spolni vzgoji naše mladine, tovariši učitelji pa naj na to delo opozorijo s.tarše dorašča-jočih otrok.	VIATOR
tisk, tem manjši je volumen. Mo-leKUle plina se prosto gibljejo, zato se ti v posodah razširjajo po vsem prostoru, cesar ne opazimo pri drugih snoveh.
Oddaja je namenjena 7. in 8. razredom osnovnih šol.
Redakcija: Marko Mario«
OD DREVESA DO PAPIRJA
Na sporedu: 12. 12. ob 11,40 15. 12. ob 16.10
V oddaji Od drevesa do papirja vas bomo popeljali od surovine do izdelka. Ves ta proces bo prikazan tako, da se bomo sprehodili od najosnovnejšega pridelka gozda, to je lesa, lupljenja, žaganja, sekanja, rezanja, namakanja v kemikaliah, pranja, mletja in končno stiskanja v papir skratka skozi tovarno ce-loloze in papirja.
Zamotan postopek, ki je potreben, da nastane iz kosa polena list papirja, smo posneli na film predvsem v tovarni celuloze v Goričanah in tovarni papirja v Vevčah.
Oddajo je redigiral Marko Ma-rion in je namenjena 7. in 8. razredu osnovnih šol.
Tekst je pripravil dr. ing. Drago Kolar.
Novi filmi
Posojamo naslednje domače in inozemsKe športne tilme:
2bl CONCERTO GYMNASTICO— čb., HO m
Film o Miru Cerarju je prava ritmična študija telovadne tehnike tega svetovnozna-nega mojstra na orodju.
16 DiitKA — čb., 130 min
Nezlomljiva volja posameznikov v kolesarski Karavani, ki premaguje gorski prelaz čez Vršič na jubilejni dirki »Po Jugoslaviji«.
1751 TRENING SMUŠKEGA TEKA — čb., 500 m, švedski Svetovnoznani mojstri smučarskega teka demonstrirajo tehniko te izredno naporne smučarske panoge.
34	SLALOM — barv., 17. min., francoski
Demonstracija tehnike in spretnosti krmarjenja v slalomu.
35	SMUČANJE NA SVETU — barv., 18. min., francoski Svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah 1962. leta.
36	POPOLNO SMUČANJE (SK1 TOTAL) — barv., 16 min., francoski
Trening francoskih alpskih smučarjev in tekmovanje v smuku.
37	LA TARENTAISE — barv., 13 min., francoski
Zimsko športni in turistični center v Savojskih alpah.
19 LJUDJE IN PLANINE — M min., čb.. francoski Zgodovinski film o razvoju alpinizma in delo nacionalne alpinistične šole v Chamo-nixu.
18JLEPOTA NAPORA —18 min.. Čb.. francoski
Šolanje študentov francoskega športnega inštituta.
124 MOJSTRI UMETNIŠKEGA DRSANJA — čb., 20 min., ruski
Svetovna in olimpijska prvaka Tatjana Belousova in Oleg Protopopov pri treningu.
66 NAŠEMU TRENERJU — Čb., 19 min., ruski v srbohrv. Vloga trenerja pri treningu najboljših sovjetskih telovad-
prosvuni mi\\B
List (idaja- republiški odboi sindikata delavcev družbenih delavnosti Slovenije Uide štiri* najstnevno med šolskim letom -Ureja uredniški odboi - Odgovorni urednik Drago Ham - Naslov uredništva: Ljubljana. Kopitarjeva 2, telefon 113-722. int. 363 - Naslov uprave:	Ljubljana. Na/orleva l.
celefon 22-284	Poštni preda)
355-Vil - Letna naročnina /a posameznike i.ooo din no N ni. za le In ustanove 2.00(1 din (20 ND» - Številka tek. računa 503-8-If — Tisk C/.P -Ljudska pravica*
JUGOAGENT vas vabi
na ZIMSKE POČITNICE
Najlepše jih boste preživeli, če se prijavite za potovanje po Sredozemlju z luksusno ladjo »Dalmacija«.
Odhod z Reke 25. I. 1967.
Za prosveine delavce poseben popust!
Izkoristite najnižje cene v letu 1967!
Informacije in rezervacije:
JUGOAGENT, Ljubljana, Titova 10, tel. 21-710 (Hotel Slon)
68 TRI GRACIJE — barv., 19 min., ruski v srbohrv. Primerjava treh športnic z boginjami OIympa.
107 ZNATI HOČEM VSE! — barv., 10 min., ruski v srbohr. Dokumentarni film o dosežkih in načinu treniranja sovjetskih športnikov.
10 SKAČE BRUMEL — čb., 10 min., ruski v srbohrv. Trening in tekmovanja svetovnega prvaka in rekorderja v skoku v višino.
Na voljo imamo nad 500 naslovov poučnih in dokumentarnih filmov sovjetske, ameriške, angleške in francoske ambasade* Zahtevajte sezname! Naročilnice pošljite na naslov: Sava film — posojevalnica, Ljubljana, Trubarjeva 23/c.
SAVA FILM Ljubljana
Knjižne zbirke
Državne založbe Slovenije
za leto 1967
SVETOVNI KLASIKI
•	J. Svvift: GULIVERJEVA POTOVANJA
Roman o brodolomcu Guliverju, ki ga morje vrže na otok malih Liliputancev, kot celota pa filozofsko satirični prikaz človeškega življenja, kritika človeških slabosti in družbenih zablod.
® M. Shikibu: PRINC IN DVORNA DAMA I in II
V	klasični japonski književnosti zavzema roman eno prvih mest; skozi klobčič zgodb in epizod je prikazano življenje na cesarskem dvoru in posebno ljubezenske pustolovščine kneza Gendžija.
© A. Daudet. PISMA IZ MOJEGA MLINA
V	znamenitih zgodbah je francoski pisatelj stvarno in hkrati ganljivo prikazal družbeno dramo 19. stoletja: razkroj obrtniškega dela zaradi razvijajoče se tehnične civilizacije.
Zbirka SVETOVNI KLASIKI obsega štiri knjige treh avtorjev in bo imela približno 1500 strani. Knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vezane v celo platno in usnje.
MODERNI ROMAN
© G. Grass: PLOČEVINASTI BOBEN I. in II.
Avtor je eden najuspešnejših mladih nemških pisateljev povojnega časa. V romanu podoživljamo zmedo vojnih in povojnih let, ne da bi nas avtor poučeval, ne da bi obtoževal ali dokazoval. Delo bo izšlo v dveh zajetnih knjigah.
® H. James: GOLOBIC JA KRILA I. in II.
To je eden najboljših romanov velikega ameriškega psihološkega realista H. Jamesa. Zgodba pripoveduje o lepi Londončanki in mladem časnikarju, ki se poroči z drugo, nazadnje pa se iz nepričakovano prebujene zvestobe do pokojne žene odreče svoji prvi ljubezni. Delo bo izšlo v dveh knjigah.
Vse štiri knjige MODERNEGA ROMANA bodo obsegale približno 1400 strani, tiskane bodo na brezlesnem papirju in vezane v celo platno in polusnje.
KULTURA IN ZGODOVINA
•	J. Husa: ZGODOVINA ČEŠKOSLOVAŠKE
Knjiga prinaša pregled češke in slovaške zgodovine od začetkov prazgodovine do srede 20. stoletja.
® K. M. Panikkar: AZIJA IN ZAHODNO GOSPOSTVO
Delo, napisal ga je Indijec, obravnava kolonialno obdobje v Aziji od leta 1498, ko sb prvi Portugalci pristali na obalah Indijskega polotoka, in ga zaključi z letom 1947, ko so Angleži zapustili Indijo, oziroma z letom 1949, ko so evropske ladje zapustile kitajska pristanišča.
•	M. Grant: GRŠKI IN RIMSKI MITI
Delo ne vsebuje samo mitologije, ampak tudi dobršen del antične literarne in kulturne zgodovine.
•	Smiljanič-Mijuškovič:
ZGODOVINSKE OBLIKE SPOLNEGA ŽIVLJENJA
Knjigo uvaja krajši prikaz spolnega življenja v prirodi, nato pa preideta avtorja na obravnavanje človekovega spolnega nagona, na obravnavanje človekovega spolnega nagona, na izvor in različne oblike zakonske zveze skozi tisočletja.
Zbirka KULTURA IN ZGODOVINA bo imela prihodnje leto štiri knjige (eno več kot letos). Obseg: približno 1000 strani. Vezava: celo platno in polusnje. Tisk na brezlesnem papirju.
BIOGRAFIJE
•	H. Troyat: PUŠKIN I. in II.
Avtor, član francoske akademije, je vseskozi objektiven in nepristranski opisovalec življenja in dela največjega ruskega pesnika 19. stoletja. Posebna prednost biografije pa je v doslej neznanem gradivu, ki ga je sam odkril o Puškinu in ga uporabil.
® E. Anthony: ELIZABETA I. ANGLEŠKA
Avtor opisuje eno največjih vladarskih osebnosti angleške in svetovne zgodovine. To je knjiga o ženski, ki se kljub svoji čutnosti ni poročila, ker je bila njena sla po oblasti večja od erotične.
•	J. B6kay: BOHEMI IN METULJI (Roman o Pucciniju)
Knjiga nas seznani z življenjem velikega skladatelja, jedro romana pa so ustvarjalna obdobja velikih Puccinijevih glasbenih del: oper Manon Lescaut, La Bo-heme, Madame Butterfly in Turandot.
Zbirka BIOGRAFIJE bo v štirih knjigah (približno 1600 strani) prinesla živijenje.pisne zgodbe treh pomembnih osebnosti. Knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju in vezane v celo platno in polusnje.
UGODNOSTI ZH NM0ČNIKE:
ZNATNO NIŽJE CENE IN 10-MESEČNO OBROČNO PLAČEVANJE!
V	prodaji bodo posamezne knjige precej dražje!
V	vseh knjigarnah dobite prospekte; tam se lahko tudi naročite na posamezne zbirke.
CE ŽELITE KNJIGE NA DOM, IZPOLNITE PRILOŽENO NAROČILNICO IN JO POŠLJITE V OVOJNICI NA NASLOV: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 — Oddelek za knjižne zbirke.
NAROČILNICA ^
Nepreklicno naročam:
— ZBIRKO SVETOVNI KLASIKI vezano v platno, po 180 N-din vezano v polusnje po 230 N-din — ZBIRKO MODERNI ROMAN vezano v platno po 180 N-din vezano v polusnje po 230 N-din — ZBIRKO KULTURA IN ZGODOVINA vezano v platno po 200 N-din vezano v polusnje po 250 N-din — ZBIRKO BIOGRAFIJE
vezano v platno po 180 N-din vezano v polusnje po 230 N-din Knjige pošiljajte na kraj zaposlitve — na naslov stalnega bivališča.
Naročnino bom plačal v mesečnih obrokih — v enem znesku.
Mesečne obroke želim plačevati inkasantu — po položnicah.
Neustrezno prečrtajte!
id