plačan* v gotorint V Leto LXX. št* 99 Cena Din iznaja vsa* dan popoldne, izvzemal nedelj« ta prazni**. — lnaerau do 80 peut vrst a Dm 2, do 100 vrst t Din 2.50 od 100 do 800 srat a Din 8, veejt tnserat) petlt vrsta Dto 4-— Popust po dogovoru, Inseratm davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—> se tnowntiwtvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN fJPBAVNUTVO UUBUAfiA, aTjaslIJev« aBea stav. a. Telefon: 31-22, 81-28. 21-24» 21-25 ta 21-28 Podrdinice: MARIBOR. Strossmaverjeva 8b — NOVO 1IBSTO. Ljubijanaka c„ telefon tt 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon st 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v LJubljani st. 10351 Polemika med avstrijskim in nemškim tiskom: Dunaj in Berlin po beneškem sestanku Dunajsko vladno glasilo očita BerHmi novo vmešavanje v avstrijske notranje zadeve, Usti pa dolie Schuschnigga, d a hoče izdati oa Rim—Berlin Fhinaj. 1. maja. b. Veliko pozornost v vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih zbuja dejstvo, da se avstrijsko časopisje zopet spušča v polemiko z rajhov-skimi listi glede na nekatere novejše nacistične akcije v Avstriji- Tako je zbudila mnogo zgražanja v dunajskih vladnih krogih vest lista >Innsbmcker Volkszeitung«, da je za prvi maj napovedan v Inomostu obisk večje skupine rajhovskih turistov, ki so bili od tamkajšnjih nacistov posebej povabljeni z namenom, da se na lastne oči prepričajo, kako bo na ta dan, ko se proslavlja avstrijski državni praznik, tirolsko glavno mesto preplavljeno z zastavami s kljukastim križem. Vladi zelo blizu stoječi >Neuigkeitswelt-blatt« pa istočasno zelo ostro polemizira z znanim nacističnim organom »Der An-griffc, ki je te dni objavil zunanjepolitični članek, ki predstavlja po mnenju dunajskega vladnega lista višek nemškega vmešavanja v avstrijske notranje zadeve. Nacistični organ trdi v svojem članku, da bi bilo najbolj pametno, ako bi dr. Schusch-nigg po konferenci v Benetkah ostal se nadalje v Italiji, da bi se kaj naučil. Nadalje očita Avstriji, da hoče igrati vlogo vmesnega člena na osi Pariz—Praga— Moskva, dočim je avstrijski položaj dejansko zavarovan samo na osi Berlin—Rim. že iz teh trditev se lahko spozna pri po- Dr. Hodža o položaja v Podunavju V kratkem je pričakovati veliko diplomatsko delavnost na tem področju Evrope Praga, 1. maja. o. Poročevalec lista »Ne\v-Roterdamske Curent« v Pragi je imel daljši razgovor z ministrskim predsednikom dr. Hodžo, ki mu je izjavil, da sedanie zatišje po beneškem sestanku ne bo dol^o trajalo, ker bo Italija prav v kratkem razvila jačjo akcijo v Srednji Evropi in s tem pokazala še vse večje zanimanje za sodelovanje s srednjeevropskima državami. Češkoslovaška je pripravljena storiti vse. da se v Srednji Evropi ustvari nov red. Zato je pospešila pogajanja zs sklenitev trgovinskih pogodb z Madžarsko m Bolgarijo. Obe pogodbi bosta v popolnem skladu z rimskimi protokoli. Tudi komunike o beneškem sestanku kaže. da se namerava Italija posvetiti tesnejšemu sodelovanju s podunavskimi državami. Samo po sebi je razumljivo, da je za končno ureditev podunavskega problema potrebno rudi intenzivno sodelovanje Nemčije. Hodža je v drugem delu svoje izjave 7avračal govorice, da bi Češkoslovaška kakorkoli simpatizirala s sedaniim režimom v Rusiji. Z Rusijo je sklenila svoj pakt o vzajemni pomoči povsem po francoskem vzgledu Ta pakt pa je še ne postavlja v kakšen poseben odnos napram ruskemu notranjemu režimu. s katerim odklanja sleherno skupnost Švedsko mnenje Stockholm, 1. maja. AA. Švedski zunanji minister Sandler je snoči govoril v radiu o odnosajih na črti Francija. Nemčija, Poljska in sovjetska Rusija Sandler je rekel, da ni izključeno tesno sodelovanje med Poljsko m Francijo, dasi je Se v veljavi sporazum med Nemčijo in Poljsko. Pogodba med Francijo in sovjetsko Rusijo rudi ne more ovirati razvoja dobrih odno-šajev med Francijo in Nemčijo. Sandler je rekel, da obžaluje, da se Nemčija ne mara udeležiti zasedanja odbora za sirovine, vendar meni. da nekateri znaki v Nemčiji dokazujejo, da se misli Nemčija vrniti v okvir mednarodnega sodelovanja. Rumunska zunanja politika ostane nespremenjena Uradni demanti v inozemstva razširjenih vesti Bukarešta, 1. maja. br. Glede na razne komentarje gotovega inozemskega tiska, ki je v zvezi z obiskom in razgovori poljskega zunanjega ministra Becka v Bukarešti vedel celo povedati, da bo Rumunija iz temeljev spremenila svojo zunanjo politiko in se nekako pridružila bloku fašističnih držav, je zunanje ministrstvo danes izdalo uradni komunike, v katerem ugotavlja, da so vse te vesti popolnoma brez vsake podlage. Pn razgovorih » poljskim ministrom Bečkom sploh ni šlo za nrkaka pogajanja, marveč zgolj za izmenjavo misli. Rumunska zunanja politika ostane popolnoma nespremenjena in Rumunija niti ne misli na to. da bi spremenila svoje stališče do Društva narodov, se manj pa svoje razmerje do Male antante. Balkanske zveze in Francije. Vsaka druga trditev predstavlja zlohotno varanje javnosti. Tretja petletka v Rusiji Moskva, l. maja. b. Svet ljudskih komisarjev je naprosi] državno načrtno komisijo in vse slavne državne komisarijate v posameznih republikah, nai glede na uspeh dru-£e petletke, ki se je predčasno zaključila že 1. maja namesto 31. decembra, takoj izdelajo nacrt nove. tretje petletke Ln naj ga pre-ilože svetu ljudskih komisarjev Sovjetske unije naikar=neie do 1 iul'ia t l Povišanje plač v ČSR Pragra, 1 maja. Br. Vlada je imela včeraj sejo. na kateri je med drugim sklenila, da uporabi od doseženih prihrankov in večjena donosa državnih dohodkov 150 milijonov K'^ za povišanje Plač državnim na mešcencetn. Na! bol i bodo povišane place nižjim nameščencem in sicer do 25 ods'ot-kov. Višjim uradnikom bodo povišane do 5 o-isto-kov. Povišanje bo veljalo od 1. nprjla da-lje- Nadomestne volitve v Angliji London, 1. maja AA. Pri nadomestnih volitvah v Wabds\vorthu je zmagal delavski kandidat, dočim so konservativci zmagali v Birminghamu. v volilnem okraju pokojnega sira Austena Chamberlaina V Birminghamu je bil nacionalistični konservativec izvoljen z 12.552 glasovi, dočim je njegov nasprotnik dobil %32 glasov. Rumunski turisti na Jadranu Dubrovnik, 1. maja. p Sedanji pravoslavni velikonočni prazniki so privabili na našo riviero že precejšnje število tujcev. V Dubrovniku se pravkar m ude rumunski prmc Cantacuzen, rumunski minister Mos-80ni. predsednik rum unske državne razredne loterije Balarescu in drugi ugledni tuji vinu. Vojaška služba vseučililčnikov Beograd, 1. maja. p. Vojni minister je odredil, da se k 15 točki pravilnika o iz vedfoi določb zakona o ustrojstvu vojske in mornarice doda naslednji ne v odstavek: Novinci — dijaki, ki so' na vseučiliščih ali visokih šolah, ki imajo značaj fakultete, a*b;olvirali in s tem v smishi vseuci-liških statutov zaključili redne studije, ki pa se niso napravili vseh predpisanih izpitov, imajo pravico tlo c. Ranjenih je bfJo dan*1? okroc 120 ljudi Praznik 1. maja ukinjen Valencija, 1. maja. AA. Vlada je na svoji včerajAnj seji sklenila, da &e 1. maja nikjer v Spanrj ne sme prekiniti deio. Uradno poročilo prav j da mora špansko delovno ljudstvo pokazat] vnemu svetu, da dela rud? na praznik le!a. da bj tako čim prej 7vmagalo. Titulescovi razgovori v Parizu Pariz, 1. maja. p. V tukajšnji javnosti ni ostala neopažena velika aktivnost, ki jo je v Parizu razvil bivši rumunski zunanji minister Titulescu Sestal se ic / večjim številom francoskih vodilnih polirkov m državnikov, med drugimi tudi i min. predsednikom Blumom in zunanjim ministrom Delbosom. Tudi predsednik Lebrun ga je spreiel v avdienci. Revolucijsko gibanje v Braziliji Rio de Janeiro, 1. maja. g. Brazilija je v predvečeru važnih dogodkov revolu-cijskega značaja. Brazilska vlada je poslala proti uporniškemu generalu Da Cun-hi, ki je bil odstavljen a svojega mesta, 40.000 mož v južne dele države. De Cun-ha razpolaga a 30.000 vojaki. Poleg tega ga podpira približno 1000 oboroženih civilistov. Van Zeelandov Berlin. 1. maja. w. Sodelavec belgijskega min predsednika Van Z e elan da. Mau-rice Free. je včeraj prispel v Berlin, kjer bo imel razgovore z raznimi nemškimi osebnostmi, predvsem s predsednikom nemške državne banke dr. Schschta Amnestija v Bolgariji Sofija, 1. maja. p. Pravosodni minister Je snoči sporočil novinarjem, da bo Veliko noč amnealuaiim Zaupnik hitlerjevcev v patriotski fronti Dunaj, 1. maja. br. Prve posledice beneškega sestanka so se že pokazale. Danes se je zvedelo, da namerava Schuschnigg imenovati v vodstvo patriotske fronte kot zaupnika hitlerjevcev dunajskega odvetnika dr Inka. ki nai bi uredil vse spore med narodnimi socialisti in Schuschniggovo patriotsko fronto ter v sporazumu z vlado izvršil reforme, s katerimi bi bil narodnim socialistom omogočen vstop v patriotsko fronto. Preko nje naj bi potem narodni socialisti dobili vpliv na vlado *n sploh na notranjo politiko. Tako se bodo previdno uresničile napovedi o novem uveljavljen ju hitlerjevcev v Avstriji in njrhovem naraščajočem vplivu na avstrijsko notranjo politiko. V dunajskih klerikalnih krogih so nad tem razvojem silno razočarani in vedno bolj verujejo vestem, da je bil« v Benetkah Avstrija izročena Hitlerju Ukinitev letalskega prometa med Rusijo in Nemčijo Moskva, 1. maja. k. Vodstvo ruskega civilnega letalstva je včeraj sporočilo direkciji nemške »Luft-Hanse« v BerHmi. da se odpoveduje nadaljnjemu civilnemu letalskemu prometu med Berlinom, Moskvo in Leningradom. Konvencija, s katero sta se ustanovili letalski progi Berlin—Leningrad in Berlin—Moskva, je potekla že 31. decembra preteklega leta. a je bila podaljšana do 30. aprila t L čitajte in širite »Slovenski Narode! (PoCitični o6$o\ni& JNS na delu Banovinsko tajništv-o JS'S V Splitu ob' javlja, da priredi stranka zbore 16 maja v Šibeniku. 17 maja \* Splitu in IS. maja v Mostaru l7 Splitu bo 17. maja obenem tudi seja širšega banovinske&a odbora ^*V5 za primorsko bano\'ino .Va sejt bo poročat senator dr Grga Angjelinović o notranji in zunanji politiki. V Split pride takrat, kakot čujemo, tudi strankin predsednik Pera /ivkovič. ki ga bo spremljalo več po-*limce\' in senatorjev trtve franhovthega fašizma Z ozirom tiu ubojstvo akademika Ljubičica na vseučifiških tleh v 'Zagrebu izvaja l'ećeslav l'ilder v svojem glasilu »Sovi Riječim: .Vi samo ena žrtev fašizma v zadnjih dijaških spopadih v Zagrebu \iso Žrtve samo oni. ki so čutih fašistične nože v svojem mesu Tisti, ki je bil ubit. in oni, ki so bili fizično ranjeni, so irfvv domačega fašizma. Ali tudi oni mladeniči iz istega kraja in enaki siromaki, kakor oni. ki so napadlit so žrtve fašizma. Morda celo še težje* kakor oni, ki so s krvio plačali s\'oUf mlitderiikko vero \e \ errm katere bi bolj obžalovali Vsi jaši/i m je ki jemlicio simbol n/egOVfl smrti, simbol, ki je postal si'ertnut. v eno roko* a v drugi pa brusijo nož. Zato >emlje ne samo take fašiste, marveč tudi niihova krvava dejanja v zaščito v Zagrebu samo »edini katoliški dne\*nik<* — »Hrvatska Stražam V srednjem m novem veku so učenjaki razpravljali o tem. dopušča-li veliki krščanski pisec sv Tomaž Akvtnski ubi-st^'o tiranu Da priznava liudstvu. da sme odstranili tirana, o tem se je jasno izrazil, toda — ubiti? Se! Tomaž A k vinski snmo citira Cicerona, ki hvali ubijalce Cezarjeve, ne izraža pa s\-oiega mišljenja Smrtno kazen s strani držaw «e trudijo odpraviti ali pa vsaj omeiiti. Ker: Kdo ima pravico, da uniči člo\*eško življenje, kdo? Fašizem je izdelal teoriio za najhujša divja-štva in zverstva, za ubijanje brc z močnega in golorokega tovariša Med njegove žrt\-c spadajo tako ubiti, kakor ubi jalci!« — Modre in pametne besede! ,Tahe tonete fe treba pognati iz Zagreba" Društvo »Dom Stjepana Radića« v Zagrebu prireja vsak četrtek predavateljske \Kfčere, na katerih nastopajo kot predava telji izključno hrvatski kmetje in kmetice. S'edavno tega sta nastopila kmetska književnika Miho\'il Pavlek-Miškina in Mara MatoČec. Pm'lek-Miškina je, kakor smo svo-ječasno že poročati, v svo/em predavanju ostro kritiziral katoliško duhovščino, ker se meša v politiko, in je s svojim preda \\injem silno ozlovoliil klerik&lno glasilo »ffn'atsko Stražom Pretekli četrtek je v istem društvu predaval o raznih aktualnih sodobnih vprašanjih P ran jo Gazi kmet iz Hlebina. O tem predavanju poroča »lir vatska Stražam: Franjo Gazi iznaša podatke o življenju na vasi v zvezi s potrebami kmetov. Družbo je treba popolnoma preurediti. Krivični družabni red je treba porušiti in zamenjati z nouim. V zgodovini hr\ tskega seljaštvu so važni samo trije dogodki, kmetska pobuna, odprava tlake in seljački pokret bratov Radičcw Matijo (rubca sedaj hvalijo in poveličujejo tisti, proti katerim se je moral svoječasno dvigniti in boriti Matija Gubec, »ln vse je šlo tako naprej — nadaljuje dosloimo »lin.'. S'ruža« — Franjo Gazi hoče biti sodoben in se dotakne tudi Španije . . ln kar je največje obsodbe vredno, on izreka to-te blas-femijo- »Ako bi Španski kralj Alfonz ne bil dal pfjsivtiti Španije srcu Jezusovemu, bi r»e prišlo do tega. kar se danes tamkaf dogaja . . .m »Hrvatska Stražam zaključuje, ko je dala duška s\*ojemu ogorčenju, svoje poročilo t ako-le: »Taki kmetje, ki <*■ rogajo pos\retit\'i presvet emu srcu Jezusovemu, bi bilo bolje, da bi ne prihajali v Zagreb! Seljake* ki se rogajo tej posveti t\*i. ie treba pognati iz Zagreba, in se jim ne srne dovoliti, da bi taka bogokletstva iznašati kot potrebe in zahteve hr\fatskih seljakov. pozivajoč se pri tem na brate Ractlće in hrvatsko seljačko stranko.m 1. maj v Franciji Pariz, 1. maja. g. Letošnji 1. maj se je v Franciji praznoval kot narodni praznik. Zbornici je bil predložen tozadevni zakonski načrt, vendar pa je bila razprava o njem zaradi parlamentarnih počitnic onemogočena. Kljub temu pa je imel 1. maj značaj praznika. V državnih uradih se le delalo kakor na praznik. Sole so zaprte. Listi niso izšli. Iz gosdanfce Beograd, 1. maja. AA. PremeAeen je /a Gumarskega pristava 8. sknpme m ftefa gozdne uprave v Rajevem seta (brodska >8COVBN8KT NVBOD«. sobota, T. maja 1037. štev. 00 Matineja Z. K. 1m odo Tja ▼ velikem letalskem filmu EKLENI ORLI WALLACE B B £ K Y — L E W I S STONE DRAMA OCBTA IN SINA MED NEBOM IN ZEMLJO.' V NEMftKEM JEZIKU S D A N ■ 8 OB 1415. V NEDELJO OB 10JO URI V KINU MATICI CENE DIN SJO in 5J0 Razmere na mes socialnem uradu S prizadete strani smo prejeli naslednji odgovor na »Slovencev44 članek „Socialnost v znamenju šampanjca44 Ljubljana, 1. maja, »Slovencev« članek o razmerah na mestnem socialnem uradu pod prejšnjo občinsko upravo je ena sama neresnica. Ta napad je tembolj neokusen, ker je naperjen proti celi vrsti mestnih uradnikov, ki se braniti ne morejo, kajti brez dovoljenja župana odnosno predsednika občine ne morejo ničesar objaviti, niti klevetnika tožiti. Ravno u radništvo mestnega socialnega urada pod prejšnjo občinsko upravo je bilo nadvse požrtvovalno, iniciativno in korektno. Dobrodelne akcije, katere jc zapo-Čel mestni socialni urad, so dosegle v glavnem radi njihovega dela, da se je nabralo okroglo Din 1,500.000.—. O vsaki priredi t-W je bil napravljen točen obračun, ki so ga re\*idirali uradniki mestnega knjigovodstva. Obračun je bil podan tudi vsakikrat socialno-pohtičnemu odboru, takratnemu županu in pa še odboru za posamezne pri' reditve. Za veliko prireditev v Unionu leta 1032 je bil na pr. sestavljen poseben odbor, v katerem so bili poleg mestnih uradnikov tudi različni meščani. Ves denar jc bil točno odveden v mestno blagajno in uporabljen v dobrodelne namene. Le cn znesek okroglo Din 200.000 se je naložil plodonosno na knjižico Mestne hranilnice ljubljanske, ki je imela naslov: »Mestna občina, dobrodelna akcija«, ter jc bila vinkulirana. Tc knjižice ni imel nikdar v rokah kak uradnik, marveč je bila vedno zaklenjena v blagajni socialno-političncga urada. Za njen obstoj pa je točno vedelo knjigovodstvo, občinski svet in /upnn. V tej blagajni je bila omenjena knjižica spravljena do aprila 1936, ko jc bila i/ročena revizijski komisiji. Zato je grda laž, če se trdi v »Slovencu«, da je dobil dr. Adlcšič to knjižico v roke na ta način, da je grozil nekemu višjemu uradniku z aretacijo. Zamenjave tu ne more biti nobene, ker je eksistirala ena sama taka knjižica, kar je najboljši dokaz, da je vse. kar »Slovenec« poroča, izmišljotina. Za dobrodelne prireditve mestne občine so darovali ljubljanski meščani različnega blaga, med njimi tudi vina in šampanjca. \'ekaj tega vina in šampanjca je ostalo in uradništvo tega ni morda popilo, ampak ga je točno odrajtnlo in shranilo na občini. Naravno, da ga jc skušalo prodati kasneje. Če jc prišlo kaj tega vina v privatne roke ali pa v kako društvo, jc bilo pošteno plačano m denar izročen mestni blagajni v socialno-politične namene. Popolna neresnica je, da je župan zaplenil kake akte ali kak šampanjec. Podpore brezposelnim so se delile v popolnem redu, objektivno in brez ozira na to. ali jc bil kdo naprednjak ali klerikalce, samo da so bile informacije ugodne. Informacije so dajali ubožni očetje, policija, mesfni /upniki, v kolikor se jih ni priba- vilo uradno. V socialno-političnem odseku, ki je odločal o podporah, so sodelovali tudi odlični pristaši Slovenske ljudske stranke, med njimi kanonik Klinar, ki je še danes član občinskega sveta. Pri množici prosilcev, ki so prihajali na soclalno-politični urad, — dnevno jih je bilo 300 do 500, — jc že mogoče, da se je zgodila kakšna zloraba od strani prosilcev Toda take zlorabe so se dogajale vedno in se dogajajo rudi sedaj, saj je še nedavno moral konstatirati to socialno-polltičnl urad 7:\ sedanji čas. Toda mnogo takih slučaje- gotovo ni bilo. ker se je postopalo z vso vestnostjo. Se danes ne vemo za ljudi, ki so dobivali podporo, čeprav imajo posestvo na Bledu, niti nam ni znana upokojenka, ki jc dobila podporo, dasi je imela 2.500 Din pokojnine, kakor to trdi »Slovence«. J\aj »Slo\-cncc« kar navede tozadevna imena, da se bomo mogli prepričati, kaj jc resnice na tem in če jc kaj resnice, kdo je take ljudi priporočal. Jasno je, da so dobivali podporo tudi podpore vredni delavcii ki so bili včlanjeni v Narodno-strokovni zvezi. Pa vendar ne misli »Slovenec«, da morajo biti podpore mestnega magistrata rezervirane vedno in v vseh časih samo za njegove ožje somišljenike? (c jc kateri takih podpirancev šel tudi na kako zborovanje v Celje, nam seveda ni znano. To jc pač njegova stvar. Toda že svoj čas se je dognalo. d:i sc je v vsej dobi, ki pride v poštev, udalo šestim pripadnikom NSZ Din 2-10.— na malih podporah. Če bi se bilo vseh šest peljalo v Celje, bi bila to brezpomembna zadeva. Brezposelni so sc uporabljali povsod za javna dela. Zlasti tudi na grajskih šancab, ki so »Slovencu« posebno pn srcu. Naj gre »Slovencev« informator pogledal sedaj na Grad, pa bo videl, da se ni od takrat, ko je šel dr. Dinko Ptic z magistrata, napravilo ničesar več in da bo še to razpadlo, kar jc bilo izvršeno. Da jc pa mestni župan dovolil svoj čas. da se uporabljajo brezposelni tudi pri javnih de'ih, ki so jih izvršc\'ola razna obče koristna društva kakor Sokol i. t. d., je samo ob sebi umljivo, kajti Ljubljana jc vendar le napredna in ne bo vzdrževala samo /upnišč m samostanov, čeprav jc pri svoji širokogrudnosti tudi tem čestokrat in izdatno pomagala. Čevlje, katere jc delil potrebnim social-no-politični urad v vrednosti od 100 do 130 dinarjev, so mlaiali posamezni trgovci s čevlji Cc so podpiranci za ta denar dobili »luksuzne« čevlje, blagor jim. Toda to je potem zasluga dotičnega trgovca, ne pa mestnega magistrata. Tako sc jc ves smrdljivi napad »Slovenca« Izkazal ko* navaden bluff. ki spada v vrsto onih klevet, katere jc nagromadil . »Slovence« pred občinskim volitvami na ; vse napredne župane, in ki so sc po vrsti i/kazale kot neresnične. Propagandni protituberknlozni tedni Vsi smo ogroženi, vsi poklicani I, ju hijena. 1. maja. V dneh. ki jih posvečamo propagandi proti jetiki, je treba predvsem buditi smisel zh zatiranje jetike ter zaradi tega ©pokriti na nekatera dejstva in Činitelje, ki se jih dovolj ne zaveda ljudstvo, pa tudi ne inteligenca. Pri nas Se mnogi ljudje ne poznajo niti osnovnih pojmov o boju proti jc-tiki in zdi se. da je marsikomu nerazumljiv tudi pojem jetlka — socijalna bolezen*. Pri nas se pač kaže še v marsikaterem pogledu, da nimamo pravega smisla za skupnost ter da ne posvečamo najbolj perečim vprašanjem, ki se tičejo vsega naroda, skupnega zanimanja: pravega čuta socijalne povezanosti in odgovornosti Se ni med nami. kar pač ni razveseljivo, kajti prav ta čut je najboljši dokaz, da je neki narod na visoki kulturni stopnji. TI BKIIKVLOZA OGRAŽA VSAKOGAR čo govorimo, da je tuberkuloza socijalna bolezen, s tem ni morda rečeno le, da je bolezen revnejših plasti ljudstva, temveč da ograža vsakogar. Tudi zdravi so ogroženi. Prav zaradi tega boj proti jetiki ni le v interesu posameznikov, temveč vsega naroda, česar se pač v vseh kulturnih državah dobro zavedajo. V boju proti jetiki moramo sodelovati vsi; to m samo lepo geslo, temveč dolžnost. Ni dovolj, če se n pr. inteligenca od časa do časa ogreje za to ali ono protituberkulozno akcijo ali da ob raznih prilikah spregovorimo nekaj slovesnih besed; zavest socijalne dolžnosti mora prodreti mnogo globlje slasti pri inteligenci, da bo gledala na vsa socijalna (v širšem smislu besede) vprašanja s pravo tesnobo. IN KAJ NAJ STORIMO? Tako se navadno vprašujejo nekateri, ko jim nekoliko zbudiš vest. V resnici posameznik pe more storiti mnogo. Toda od vsakogar bi morali zahtevati vsaj. da ve. kaj je tuberkuloza ter da se zaveda, kaj je dolžen skupnosti v boju proti socijalni bolezni. Ko spoznamo, da jetika zahteva tem več žrtev, čim nižji je splošni življenjski standard, bomo tudi lažje raiumeli. da je jetlka socijalna bolezen. Sprevideli bomo, da je varovati zdrave pred jetiko ?rva naloga; boj preti jetiki nikakor ni iz-rpan m samim sdravljenjem jetienih, kar tudi ni njegova glavna naloga. In ko vse to vemo, se lahko vprašamo, kaj naj storimo, se vprašamo po sredstvih zatiranja jetike. DVIGNITE ŽIVLJENJSKI STANDARD! To je prva zapoved v boju proti jetiki. Cim se bodo izboljšale splošne socijalne razmere, bo zatrta tudi jetika. Seveda ne moremo delati čudežev, zato tudi ne more nihče na mah spremeniti socijalnih razmer. Toda prav zaradi tega ne smemo zavreči vseh drugih sredstev in ne resignirati nad razmerami, ko sprevidimo, da se socijalne razmere ne spremene. Na to opozarjamo predvsem zaradi tega, da pokažemo, da reševanje perečih socijalnih vprašanj ne spada samo v neko področje, temveč da bi se morah z njimi pečati na vseh področjih. Tako n. pr. zdravniki sami ne bodo mogli nikdar odpraviti jetike. Menda ne zveni preveč banalno, če rečemo, da je najbolj*« zdravilo proti jetiki — kruh. Mislimo na primer, zadostno krano. kakršno pač zahteva organizem delavca, kmeta, uradnika... KREPITI NARODOVO ODPORNOST! Razen izboljšanja splošnih socijalnih razmer v širšem smislu zahteva boj proti jetiki tudi krepitev narodove odpornosti v ožjem smislu. To se pravi, smotrno Krepiti telesni organizem a racionalnim flaičnim delom in s športi. Razen tega je zlasti pri nas Slovencih silno potrebno zatiranje alkoholizma, kajti znano je. da alkohol zmanjšuje narodovo telesno odpornost. Prej ali slej se bomo morali zamisliti nad strašno degeneracijo našega naroda, kt je čedalje očitnejša in tedaj se menda ne bomo več posmehovali boju proti alkoholizmu. SELE NA TRETJEM MESTI/ ZDRAVLJENJE POSAMEZNIKOV Zdravljenje posameznikov je po svojem pomenu v primeri z drugimi sredstvi boja proti jetiki šele na tretjem mestu. Seveda, s tem ni rečeno, da mor. Proti tuberkulozna liga in dri. higijenski zavod se nam nudi v statiPtičnem oddelku zanimiv vpogled v organizacijo boja proti jetiki. Tako je n. pr. v dunavski bnnovinl samo 6 dispanzerjev, prav toliko v savski, a v moravski sploh dispanzerjev še ne poznajo. Umrljivost za jetiko na 10 000 prebivalcev znaša v Sloveniji 15. v dunavski banovini pa 28 smrtnih primerov. Dispanzerji opravljajo pri nas veliko socijalno in higijensko delo in lahko bi storili še mnogo več. s ko bi imeli več sredstev. Neobhodno so potrebni v večjih mestih, v industrijskih krajih, pa tudi na deželi, saj se kmetje ne morejo dandanes tako lahko zdraviti v bolnicah. Po zakonu bi morali uživati revni ljudje, brezplačno zdravljenje v bolnici. Toda med revne te prištevajo samo. če jim svojo revščino dokažeš z ubotnim spričevalom. Kočar ki Ima r*>-sestveee in kravico, se ne more zdraviti v bolnici brezplačno, pogosto pa nima niti denarja za vožnjo do bolnice, kaj šele, da bi plačal zdravljenje. Zato se pogosto dogaja, da nesrečniku vzamejo kravo iz hleva ker ne more plačati zdravljenja. Dispanzerji so torej za podeželje ed n izhod. Nujno potrebno je pa tesno soleio-anjc dispanzerjev kot odprtih ustanov z v sohe zaključenimi ustanovami, bolnicami in zdravilišče. Revni bolniki so potrebni pogosto socijalne zaščite še bo'j kakor zdravstvene in zato bi morali dispanzerji voditi proglrd nad njimi, n. pr. nad bolniki in njihovimi družine mi. ko je bolnik v bolnici, pa tudi potem, ko je odpuščen iz nje. 7. il je treba ugotoviti, da pri nas tega sodelovanja ni. kakršno bi s: želeli in kakršno je tudi zakonsko predpisano. Dogaja se, da dispanzer ne dobiva obvestil iz bolnice od bolnikov, ki žive na njegovem področju — kliub predpisom in ponovnim opozorilom. Tako dispanzer včasih !e po naključju izsledi bolnika, ki je bil odpuščen iz bolnice. V interesu skupnosti je. da bi poeegla vmes oblast ter odločno zahtevala, da se upošteva ta osnovna zahteva uspešne in smotrne nrotituberkulozne borbe! Značilno je, da so zadnja leta utihnili klici po bolnici za jetične v Ljubljani. Ljubljana v resnici potrebuje moderno bolnico za zdravljenje jetičnikov, kar spada v program smotrnega zatiranja jetike in bolnica jo zdaj vsaj tako potrebna, kakor je bila pred leti. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so silno potrebni tudi dispanzerji in da si brez njih ne moremo več misliti smotrnega in organiziranega zatiranja je-tilt«. Kako potrebni so dispanzerji, se zlasti kaže po čedalje večjem navalu bolnikov na nje. S skromnimi sredstvi opravlja dispanzer tudi zelo potrebne socijalne naloge: nakazuje živila revnim bolnikom in njihovim družinam. Bojevniki, ki stoje v prvih vrstah v boju proti jetiki. pravijo da moramo stremeti predvsem po vzgoji in okrepitvi nastopajoče generacije, da bo odpornejša proti jetiki in se bo zavedala s pravo resnobo, kako silno zlo je socijplna bolezen. Pri tem jim pa moramo pomagati vsi. Vsi smo poklicani! se Js teseoa Intfca St. 9n\. mdntf in najpopolnejši umotvor HUaeija i-okvaril*. V zadnje« dejanju se r>a vse pojasni. AJestfo je igrala m pela odlično gospa lUjbentoeva ki Je žela obilo primanja In prejela dva lepa ^ooks. KasJto uspešno se jc uveljavil v igri m petju g.Vajt kot Lan-ceJot, Bil bi lahko stalna peveka moč nrl odru. H Marija je dobro podal g. H«*, kat izborna komika se pa izkaza g. Teši in g. Frian. Pevsko sta igro zelo poživila zbor menihov s u. štuhcem v predigri m močan* »bor •# J. dejanju. Tudi balet v I. in v II. dejanju je popolnoma * pad al v okvir igre. Strinske vlogi' so bile dol»ro ra->edene. svojo dolžnost je pa v polni meri s'orfl tudi orkester. Lep jubilej Ljubljana. 1. maja Te Jni so pričeli prezi'lavat; tudj zunanjost itare no v?ej Ljuhlinn: dobro zna-nc jro.sriJnc Lovšjn v Gradišču. Cisto prenov-i jena bo ta sada. poteg teca. pa bo preurejen tudi lep. senenat sjttajMifc vrt. Ob tej prilik} je /.-inimivo omenit!, da i<) Rostjina Lov.-in ona najstaeejšifa v Ljubljani ki je vsa doliza. leta Svojega obstoja v rokah ene družine. Pred več kakor .V) leti. leta 188*., (e ie pok. Andrej rerno v Cradifteu otvorfl go-stjloo in lumnjarijo. ki j»* bih *prva Piree: Ae skromna. toda j<» vendar u/ vala najlepši ujrled Stari ljubljanski meščanj to Stilno *e dane« imArmjejn »Prj CerneUi«, vendar pa jo to iinp posebno ir\(t*l P"»laj,*o £r*»n«Tarm?j| ze*ia j-ok. Andreja Cemeta. sestra znanega dekana tu'lj te pokojnem Antona KobleirK. se j« PJjmoC OQ »»ni rt.; [I rnjSM PfVSgi ca porodila še ftfttcfj * »Maj p -Pil arnaa ir\« la-i.i>kim gfsJ'em Frapeom Lovinom. Kit ji j»* tudj slfdnji Kmalu umrl. i*» po njegov; Mnrtj vodila iro>?jino pama dsljp si<-*»r [»I ."»eil.iniim imenom i Lov-^n*. To Miirt pok. Llizabet* l "rme-Lov^in je £ njeno / »pucino prevzc-l sedaj ppp^blOOia pr-^- novf]ehq cQ£t)nn njm fNavuj dedič naeto- rek S 0>U.ij- (Vrne. ki v/.orno uprav- lja obrat in .^krl-i. di po 50 letih o-bsto;* ^roi«t;in;i ?f> Etnervm) U7iv^ n^ed. kakor v*a pref^nj.? dese rte Ha. :ina Lo\ >jn je 7lr>e-*: dofcm 7nn?iri med našimi Sahfpfi, ker imnjo v njej pvoje stalna prostore 93oeeos%a tahovafcs a?ea»9 KS ko banovino .n >^lio\v!.j klub • Lov'Vn-. U; s fe švnjfe sedanj* inv* izbral zaradi (epa. ker izv»ra veoina članov iz prcj}.*nje£i omjzjn orVoma sabovskff^p letnika £<>st'hje Lovšin. rM» ]epum jui*tl*ju etno p^erftriecni. da bo gostilna Lov$n Šc d<-b_ra let,! mn-j nnfbo"] vzornimi našim; gros'. frak fini podjetji. »Punčka« na kranjskem odru Kranj. 30. aprila »GledaiN&i oder« Narodne čjtalnjee ▼ Kranju j> K;J letošnjo sezono i/redne priden jn požrtvovalen. Nudi! nam je eelo vrsto le;pih i>er >Miry-*o« meseer? marca in »Punčko*, ki se pravkar iirra. <~Mer je letos pritecmil k sndHo-vaniii nove. sveze mlade močj, pevce n Lrodbenike in rezultat pridnega dela j*» r»i!a letošnja, pestra ter ena najboljših #*»zon po vojni. Ob rajEproclan; jrl^laljšk,- dvorani se je v sredo z.večer vršila, premier.** »Punčke«, kateri je lil>reto na pasa,; «">rdonneau, irlasbo pa Audnui. Pe/^ja je bila v rnoistnskih In ranesliiv:li rokah u. Kerna. cknsbene točke pa je naštudiral in volti £r. Rajhenjč. »Punč> ka« n? k:č. 1 a'v ranega, je zlasti v operetnem izboru dovolj. Vetrna je smiselna, dnho-vftav. dejnnie s»* preko komičnih 7.npletkov ra^nlete v srečen konee. Glasba je vesela, melrvlioznn. n$ jruTnetničena al,- dra^l^va in prav orijetno opremlja ves potek d*-ja-nia. — Tz preiiif*re zvemo, da je baron ChantereUe odloči! podariti svojemu nečaku Lanoelotu ki le pa menih. inn.OOO frankov če se nonoSi. Pa bi kljub meot^k; za-ohlfujbt znsisriiral t^neelotu ta denar, ^ ka-ter;m h podtrrl samostan, predla sra pre-1-stojnik *amee«j»fia. naj se Laneelot poroif navidezne z lu*"ke. % robetinjo, k! z\\\ ro-vorMi. neti ln hoditi ln kainvfi** ponuja v ea*nni*?h tnwm t«lj ln tvorničar lesenih p.unčk If tiari i. T^ane^lot odide i* sa mosta aa v tvorrjffo. ku,;i; punčVo ?ii s^ zaljub? vanjo. Va ^t,'eev«mt evMtt ^e % nI« p^mči ?n do-b: H^nar vediH* m>'eČ <\* "*f **> lesena r"netca. P. |*i j», pa to prrva HlanjVva bčerka AJejVja ];j ijrra punčko ZAtO, tej Pomlad na Kontni Ljubljana, 1. maja. Mnojji smučarji letošnjo zimo pjpf) imeli prilike, c!a sc na v/i jejo belc opojnt>sti. Slabo vreme hi deloma tudi neugodne snežne razmere «o pyir»tkosa zadržale doma. Ko *>c dolina odeva /c v belo pornladaneko cvetje, so g*>'c >c vedno odete / debelo s.jeino plustjo. Znna v jiorah se je letos zakasnile* /ato jc s-pomlad vse planine pti--tiia v vsej sne/ni krasoti, kakor smo jo druga kta bili vajeni v marcu. Tudi na Komni je šele sedaj pr.čela prava >miKar>ka pomlad. \'sc doline, vse ruševje in ni/aco bukovje jc .se gl»»boko i pod snegom. .Samo sem in tja moti sne/no 1 belino visoki mecesen ali onemogli vihar-nik. ki sredi zasneženih pobi>ćij kljubuje snegu hn viharjem. Ko jc po dvodnevnem sneženju zopet posijilo so:ice, se je Komna prebudila v novi snežni odeji. Sonce pripeka bolj kakor sredi poletja, sne^ pa je 7-a smučarje idcalnejši kakor kdaj koli: /rnec, ponoči zamrznjen. podnevi Inhno ojužen, pravo veselje za smučarja. Vse iva-okroj» jc v rtlohokem snegu, kot v najtrdnejši zimi. samo toplo sonce in jasna modrina neba dajo slutit:, da smo že sredi pomladi, pravi čas za smučarja v gorati. Beli vrhovi vabijo na Bogatin, pod Podrto goro in na Vogel; Jija se sveti vsa bela od vrha do vznožja. Z bogatinskega sedla se odpira krasen razgled na zelene goriške ravni, nazaj pa kličejo smučarja bela pobočja. Tiho sameva dolina Sedmerih jezer; marsikateri stalni obiskovalec je letos ni posetil, ne vedoč, da ie ^c sedaj gosteje zasnežena kot v katerikoli /imi. Kogar jc prevarila zima, naj nc zamudi spomladi, V snegu in soncu se more na-užiti smučarskega veselja. Nič ne «le, če smo že v maju. vsa Komna je globoko zasnežena in smuka bo dobra še v juniju. Zadovoljni in o/gani od spomladanskega sonca se boatc vračali v dolino med živo-rdečim resjem in belimi blazinami teloha, ki oznanja prvi pričetek pomladi šele nizko doli pod Komarčo. Razstava pomladnega cvetja Ljubljana. 1. maja. V restavracijskih prostorih »iSvezde« je bila ob 9. otvorjena razstava pomladanskega cvetja* ki jo je priredil Klub ljubiteljev cvetlic v Ljubljani kot odsek Sadjarsrkega in vrtnarskega društva. Razstava je zbudila že dopoldne med občinstvom veliko zanimanje, saj je prva svoje vrste in v nekem pogledu >e posebno aktualna v začetku mesece e ve tja. Klub ljubiteljev cvetja jc začel delovati lani na iirši podlagi. Pred leti je bil ustanovljen Klub ljubiteljev dalij. ki se jc lani preosuoval v Klub ljubiteljev cvetlic. Poudarek je na besedi »ljubiteljev«, saj si je težko misliti klub, ki bi ga vodil čistejši idealizem. Značilno je že, da članstvo ne plačuje članarine. Klub jc ustanovljen, da £iri ljubezen do cvetja ter vzgaja mehčane v tej ljubezni, ki je v mestu, kjer človek ni vee tako tesno povezan z naravo kakor na deželi* še posebno potrebna in je pomemben element sr«ne omike Članstvo so» deluje tesno med seboj pri vzgajanju cvetja. Izmenjava med seboj cvetlice, da se gojitev cvetja čim bolj izpopolni in kultivira. V klubu sodelujejo seveda tudi strokovnjaki, treba je pa naglasiti, da so člani ljubitelji cvetje v pravem pomenu besede ter ne goje cvetlic zato. da bi jih prodajali. S svojim delom koristijo mestu,^ ki se njegova kullura presoja tudi po meščan* Sikih vrtovih in okrašenih oknih. Klub jc priredi! razstave, da pokaže sadove svojega deis, pa rudi. da budi ljubezen do Icpc-24. kultivirane^* cvetja. Razstava ima tudi vzgojni pomen in pripQTOč.Vy\\Q bi bik*. 4s bi 9\ jo ogledali iolarji pod vodstvom uM-teljirfva. Knib namerava prirediti letos se dve resetavi. in sicer mavtavo poletnega cvetja (predvsem -vrtnice) in jcse»nako razstavo. Razstava je zavzela dve sobi in je zelo okusno aranžirana. Že is tega so kaže ljubezen do cvetja in cstetičcj> č*xt ljubiteljev cvetlic. Največ jo tulipanov neštetih krasnih vrst Obiskovslcl sc čudijo, -"-ko sc je posrečilo ljubiteljem cvetlic vzgojiti toliko cvetja, ko jc bilo vendar doslej izredno slabo vreme. Prireditelji pravijo, da bi lahko napolnili sc eno sobo, ko bi bilo vreme doslej nekoliko lepše. Ob otvoritvi razstave jc pozdravil p<>-vabljene goste priarčno predsednik kluba Drago Kos. in sicer predvsem pokrovitelja razstave župana dr. J. AdlošiCa in soprogo, zastopnika bana viSjega svetnika ing. Si-momca in predsednika Sadjarskega in vrtnarskega društva g. Humcka. Razstavo je otvori! župaii z daljšim nagovorom, nakar jc ^pregovoril v imenu bana ing. Simonič ter čestita! prirediteljem, končno pa jo razstavo pozdravil predsednik g. I luinek. rta-glašujoč, da je z njo naprttvilo SVD. čigar oJsek je Klub ljubiteljev cvetlic velik korak naprej v korist mesta. Gosti BO si ogledali razstavo ter se i/razili laskavo o nji. Popoldne bo komisija strokovnjakov ocenila razstavljeno cvetje, in sicer A. Bukovec, višji finančni svetnik v p., J. Kranjc, mounski inspektor m lermol, /el. vlako-v dj.i v p. Rarstu\:T bo odprta jutri. KOLEDAR Danes: Sobota. 1. maja katoličani; Filip m Jakob Jutri: Kedaija, nuj-i l atoUcaalj Atana« zij, Z i van a. DA.NAfc.NJfc. riOJRJLDlTVE kim» Matic-i: Dr. Togirer /'hi). Jekleni orli ob 14.15 v Matiji Kino Ideal: (Jharlie člian v £an&rhaju Kino Sloga: Eva Kiuo Union: Franki študent, matineja >Ju-naki Faulove ulice« ob 14.15 Kino Moste: Sokolovo oko« in >Peter« i Frančiška Gaalt Kino i-iiF.ka: MJadi £rof Majiiil&i *«-<-!'r rlaJr> nakl Faulove uliee< ob 11. Kino Mostv: Sokolovo oko« ln >Peter< 1 Frančiška Gaal | Kino ftlsku: Mladi grof. mntineja >B1U sem Spijonka r ob 11. dop. Ju r jevan ja ni* t i rud 11 Društvo sodnikov aekcija Ljubljana o>w*n1 zbor ob 10 v jUStlfinJ palač; Lefnlnka razstava na prostem od 8 12 rrređ Narodnim domom letalsko popoHnf ob 15 na ljubljanskem letaliSču. šentjakobsko ^ledališ«*«' Nn TrSki j^ori t ob 20.15 Mestni dom Oblačite razstavo Društva slovenskih li* kovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE l>aws In jutri: Mr. Sušnik, Marijin trq* 5, Kuralt. Gosposvrtska cesta 10, F^hi-nec ded. Cesta 20. oktobra 31. 1'clecenjeni gospod urednik! Pomlad je* popki lezejo narazen in ni čas. da bi čtowk govoril o takih rečeh. \' mislih imam odpadanje listja, is ne čisto orumencUgd, .ček Iz Ptuja — Poslovilni večer odhajajočemu k . rrjindantu mesta majorju Manojlovlću Pavlu, ki odhaja v sabae, prirede aktivni io rezervni ofieirji e Sokolom In sJKsd-ranako stražo^ v nedeljo 2. maja ob -0. v oficirski čitalnici. Vabljenj so vsi elani navedenih dmatev, da poslovilnega pa* eera udeleže! — Neprestano df^Zevj.- vedno d»Li občutno škodo na cestah, še vsćjo škodo pa delajo hudourniki. Pesnica je zopet poplavila obširno rodovitno polje v Pacinju in Doraavi. Isto tako je poplavila Dravi-nja in PiSenica veliko polja. Delo na polju radi Slabega viemena zastaja. Vso že hrepeni po lepšem in stalnem vrerme-mj. — Nevarni ptički prijeti. Te dni ata so zglasila v minoritskem samcatanu dva brezposelna, ki sta profila za obed, katerega sta tudi dobila. To priliko pa ata izrabila, da sta Si ogledala prostore in kmalu smuknila v pralnico ter odnesla već perila. Odvisno perilo sta zmetala z dravskega mestu v Dravo, nekemu pa-santu pa ponujala žepne robčke in ga tu. di nagovarjala, da bi se jima pridrudSl. čea da hočeta zvečer uekjV vlomiti, kjer se obeta dcfeer plen. Dotični je takoj ob-vsetU policijo, ki je oba tačka ie istega »SLOVENSKI N A ROD«, sobota, 1. maja 1037. Stran 3 Slovenski javnosti V proslavo 140 letnice Vodnikovih »Lublanskih Noviz« in 30 letnice organizacije slovenskih poklicnih novinarjev priredi ljubljanska sekcija JagOslo-venski^:* novinarskega a draženja na jesenskem ljubljanslvem velesejmu JIBIL.EJJVO RAZSTAVO SLOVENSKEGA NOVINARSTVA. Razstava je zelo na široko zasnovana in zavzema štiri velike velesejemske paviljone. Poda celoten pregled nastanka in razvoja slovenskega novinarstva od najstarejših časov pa do današnjih dni, hkratu pa pokaže poleg nekdanjih načinov razširjanja vesti tudi najnovejše izume, ki se jaih rx>služuje sodobna časnikarska poročevaJska služba. Da bo vse to prikazano čim bolj nazorno. bodo novinarji izdajali na razstavi poseben dnevnik, urejevan, stavljen. tiskan in razpošiljan pred očmi obiskovalcev Popoln pogled v organizacijo časopisja bo nudila jubilejna razstava slovenskega novinarstva, poleg teg pa tudi pregledno pokaže vse ogromno delo. ki je združeno z nastankom, razvojem in napredkom si oven . skega novinarstva, pri tem pa opozori tudi na koristi, ta* jih je narod imel m jih vsi sloji še rmajo od časopisja. Razstava slovenskega novinarstva mora biti in tudi bo kulturen dogodek prve vrste! Da pa razstava ta svoj visoki cilj doseže, prirede novinarji razstavo s so-delo van jem Društva Ha karnarje v v Sloveniji, zvezne «organizacije Saveza grafičnih mdmka.ea Jugostevije v Ljubljani« ljubljanske podružnice Udruženja grafirnili Faktorjev Jugoslavije, časniškin in č.i so pisnih podjetij, Ljub. Ijanskega vrle^-rnui ter odličnih kulturnih in gospodarskih strokovnjakov. Da bo res ves jesenski ljubljanski velesejem v znamenju slovenskega novinarstva, je pa potrebno tudi SODELOVANJE VSE SLOVENSKE JAVNOSTI ter se za/to obračamo na njo s pozivom, naj pomaga pri iskanja in zbiranju razstavnega gradiva. Trdno smo prepričani, da ta naS poziv ne bo zaman, saj je doslej razstavni odbor povsod pri Slovencih, kamorkoli se je obrnil, naletel na največjo pripravljenost za sodelovanje. Živo pa se zanimajo za raztavo slovenskega novinarstva tudi drugod po Jugoslaviji in celo v tujini. Vzrok več, da tudi slovenska javnost stori svojo dolžnost! Izreden dogodek letošnjega leta bo razstava slovenskega novinarstva in s sodelovanjem vse slovenske javnosti mora biti tudi trajnega pomena za Slo. vence ter mogočen podnet za napredek slovenske kulture. Zato smo kot poklicni novinarji in redni člani liublianske sekcije INU z veseljem prevzeli častno predsedstvo razstavnega odbora ter VABIMO VSO NA SO JAVNOST. da pripravljalnemu odboru pomaga pri zbiranju sredstev in gradiva za to splošno poučno in koristno razstavo ter se že sedaj pripravlja na obisk te vele-važne narodne manifestacije. Ljubljana. 1. majnika 1937. Častno predsedstvo razstavs slovenskega novinarstva: Dr. Anton Korošec 1. r. minister notranjih del Dr. Albert Rramer L r. minister v p. Dr. Fran K u lovec 1. r. minister v p. Vseučiliška knjižnica — ponos Ljubljane Eno največjih ljubljanskih poslopij UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI OSNOVNI DELI FACADE Ljubljana, 1. maja. Kjer je prod potresom stal lep knežji dvorec, ki so ga baje prenagljeno podrli, zdaj zMajo vseučiliško knjižnico, ki bo z njo Ljub.jana pridobila tuch na zunaj vsaj toliko, kolikor je izgubila s knežjim dvorcem v prejšnjem stoletju. Seveda je pa treba gledati na novo poslopje ne le kot arhitektonsko, temveč kot splošno kulturno pridobitev. Vseučiliška knjižnica je kot sestavni del univerze, najvišje kulturne ustanove, nedvomno eno najpotrebnejših poslopij v Ljubljani, odnosno razen nove bolnice najbolj potrebna Sloveniji. Naša javnost je še samo površno informirana o zidanju samem in o notranji in zunanji obliki tor funkciji poslopja vseučiliško knjižnico. Stavbna dela bude čedalje več zanimanja, ker zdaj stopa meščanom živo pred oči. ko rasto odri z zidovjem od tal. kako mogočno poslopje bo knjižnica. PO ZAZIDANI PLOSKVI ENO NAJVEČJIH T OSLO PIJ V LIUBLJANI Vseučiliška knjižnica ne bo le monumentalno poslopje po svoji arhitekturi, temveč bo tu :i mogočna palaca po svojem obsegu. Poslopje je zavzelo vso veliko parcelo ob treh ulicah. Vegovi, Knežji in Gosposki, in je po tločrtu štirikotno z okrog 43 m do'.gimi stranicami. Zazidana ploskev meri ok.og 2000 m-. Poslopje bo štirinadstropno z visokim pritličjem ter bo merilo v višini do ravne strehe 22 m. Delilo se bo na tri krila. Cetverokot obkroža dvorišče, ki ga deli v dve svetlobni dvorišči srednje krilo ležeče pravokotno na Knežjo u'icc.' RAZDLLITEV PKOSTOKOV Srednje notranje krilo je določeno za mogočno stopnšče. Vhod v veliko čitalnico bo \z s'opmšča v l. nadstropju Čitalnica, ki bo segala v višino skozi tri nadstropja, bo 10 m visoka in prav tako široka dvorana, dolga pa 40 m. Segala bo od Vegove do Gosposke ulice V visoki kleti ali prizemlju bodo skladišča in manipulacijski prostori, dve dvo-fiobni stanovanji in plinsko zaklonišče. Kri- lo ob sosednih hišah, ki stoje ob Napoleonovem trgu, ni podkletno. V pritličju v temnejših prostorih bodo skladišča za časopise — časopisni papir naglo rumeni na moćni svetlobi — ob vhodu bo pa ekspedicija in portirjeva loža. Ob sosednih hišah bo skladišče za časopise v 40 m dolgi in 10 m široki dvorani, in sicer pod veliko čitalnico. V prvem nadstropju bodo v krilu ob Gosposki ulici sobe katalogov za notranje potrebe knjižnice, sobe Za revije in profesorska čitalnica. Ob Vegovi ulici bodo upravni prostori in arhiv, ob Knežji ulici pa bo (nad glavnim vhodom) velika razstavna dvorana za razne redke knjižne zbirke. V tem delu poslopja bodo še prostori za dragocene« rokopise. Kakor rečeno, čitalnica bo ob sosednih poslopjih vzdolž Napoleonovega trga. Svetlobo bo dobivala v glavnem skozi veliki okni ob Vegovi in Gosposki ulici. Ti okni bosta skoraj 10 m visoki in po 8 m široki. Razen tega bo dvorana dobivala svetlobo tudi od dvoriščne strani. Citalna dvorana bo zvezana z vsemi etažami z dvigali za do-važanje knjig. Dohod v čitalnico bo direkten po mogočnem stopnišču, ki bo napravilo močen vtis na obiskovalca že pri vhodu. Vhod v čitalnico bo na očeh iz stopnišča žc pri glavnem vhodu poslopja. — V zgornjih treh nadstopjih v vseh treh krilih ki obkrožajo čitalnico tako, da je prostor racionalno razdeljen že glede na razdaljo med skladišči in dvorano, bodo le skladišča knjig. Zato bodo ta nadstropja le po 2.25 m visoka, to se pravi toliko, da odrasel človek lahko seže do stropa brez podstavka in n° bodo nikier potrebovali lestev. V najvišjem, četrtem nadstropju bo še ena dvorana z nizkim stropom. OKROG 7,500.000 DIN STROŠKOV Vsota licitiranih del znaša 6.618.000 Din. Težaška, betonska in zidarska dela so bila j pro>ačunana na 3.129.000 din. železobeton-■ ska na 2.258.000 din in kamnoseška na 502 tisoč din. Razen tega je bila proračunana 1 dobava in obdelava umetnega kamna na 1.064.000 din. Zidarska, težaška, železo-betonska in kamnoseška dela je prevzelo podjetje M. Curk s 17% popustom. Druga dela se niso razpisana. Dela, ki jih je prevzelo stavbno podjetje, bi morala biti končana do 28. septembra letos, vsa dela pa bodo končana šele čez dve leti. Delo doslej ni moglo napredovati kakor so računali. Zelo jih je zadržal že izkop. Računali so, da bo teren ves mehek, naleteli so pa na izredno trdno temeljno zidov-je knežjega dvorca. Pelo je zaradi tega zastalo za nekaj tednov. Zadnje čase je pa delo precej zadrževalo slabo vreme. Vendar so že začeli betonirati pritlične stropove. SOLIDNO POSLOPJE 2E NA ZUNAJ Poslopje bo že na zunaj solidno, kjer bosta prišla v glavnem do izraza kamen in opeka. Prizemlje in pritličje bosta do pr- vega nadstropja obložena z obdealnim pod-peškim kamnom. Površina obloge do prvega nadstropja bo znašala okrog 600 m-'. Zunanje stene pa bodo obložene s kamnom tudi ob zgornjih etažah, toda kombinirano z opeko. Skupna površina obdelanega kamna na pročeljih bo znašala okrog 1.200 mi. 2e iz tega je razvidno, da so sama kamnoseška dela pri knjižnici ogromna. Kakor znano je načrt izdelal prof. J. Plečnik, ki je skušal dati pomembnemu poslopju povdarek monumentalnosti v VSen pročeljih seveda v strogo enotnem slogu. Vendar je moral projektant varoevati in je napačno mnenje, da br» poslopje razkošno po gradivu. Reči moramo le da bo solidno, kar se bo očitovalo žc na zunai in da bo trajne vrednosti po svoji arhitekturi. Operetna novost „ Veseli studenček" Premiera bo drevi v proslavo 25letnice igranja Luja Ljubljana. 1. maja , Na moč nerodna zadeva, če pride človek na skušnjo, kjer poskušajo posamezne prizore brez pravega vrstnega reda — in naj potem napiše vsebino operete! Približno tako je. kakor če vam pokažejo v kinu nekaj prizorov iz filma, ki pride šele prihodnji teden na spored. Neko prednost pa ima ta stvar vendarle in s tem doseže svoj namen: naš znameniti ljubljanski rfirbec« zbudi! railjubljena operna pevka ga. MARICA LUBEJEVA, ki nastopa v naslovni vlogi Kakšni prizori Se nudijo tvojim presenečenim očem če prideš takole nič hudega sluteč v orkestralno dvorano? Taki-le: Naša Marica (Brumen Lubejeva namreč) eksercira kdkor vojak . korenjak in komandna nekaj otroškega drobiža. Po vsej sili hoče napraviti vojake iz njih in je splch nevarno bojevita. In naš jubilant Drenovčev Lojze! Na tako prikupen način št t z j&DPev; v »-.V mok*3. ir* sv bodo za take baze matematike ogreli vsi dosedanji atalenti studenti in ludi druga publika! . -! r otorn pa stsof ato.-,--a rr-er]' dvorane na stolu in oj poučenih kolegov izvem, da stci »i- iX=>. oi iai . • re rega preži Mar'ca-Lojzka. Lojzk2 je namreč v §lia -v* vb*- • ••' ■ Dt;t e miš - -paidon! hotela sem reii: ne več otrok in še ne dekle! Pod stclom-hruško pa pre pevata Gnusova in Gorski. »To je bila le simpatija« seveda pri tem lažeta ker delata zaljubljene oči . .. Gorski je liričen po notah (kakor se za operetnega tenorja spodobi) kar vpliva na Gnuscvo tako nalezljivo, da postane koj lirična še ona in si da duška z imenitno zapeto pesemeo. Ampak tekom dogodkov se izkaže, da nekaj z Gorskim ni v redu — kajti pride cko postave in ga — horp Cefizelj! aretira! i poje: »sicer hudi moj pestave prime te za vrat (ampak pravo "volno!) ne hodite kakor krave, pravi magistrat — ampak pravokotno.'; Muzikalno pa je opereta zelo, zelo prikupna. Prav všeč vam bo podoknica (pravi Zupan — jaz je nisem čula!) Glavni vrlini operete sta (pravi prof. Šest) češka vitalnost, ki polje v udarnih ritmih skozi delo in koristni nauk (pravi prof. šest!), da se včasih s prestopkom zoper paragraf lahko napravi dobro delo in karijero (to cika na županovo defrav-dantstvo v opereti). Ah, da, za kaj v opereti gre? Za zdravilen studenček, ki avanzira v slatino, ki je tako blagodejna, da dobe dve dekleti (Gnusova in Japljeva) mlinaričini (Strniševa) hčeri ženina (Drenovca in Gorskega), da postane oa^rlavk« ke (Marice Lubejeve) bogato dekle, <*ki seveda tudi dobi moža — s pomočjo slovenskega jezika in slatin*1). Seveda pa ne gre vse tako lahko kot bi si človek mislil, saj ves^. da je v opereti drugo dejanje zato tu, da se zaljubljenci skregajo do mrtva in sploh za večne čase«, (ki trajajo samo do tretjega dejanja ...) Danes je postal tokrat župnik v opereti in ie popolnoma resen (OCSUSta oe.seJna piki« naj pazijo, kajti poje nevarne pesemeo v karer- jih bo BSK»*t»cf'r? i in s x>r-stom pokazal na grešnike sedeče v parterju! Tokrat bo igral pismonošo, ki postane defrav^Ant ^^'e^a 3nm: Iiubezni na ljubo (nepoboljšljivec stari — !) toda iziprirm"1 ** -v.'- ' ' ' 1anT«tv^ 'znlača. tako da napravi karijero ... Seveda si ne rnore kaj, da ne bi strehi aktualnosti in Zborovanje kranjskih gostilničarjev Kranj, 30. aprila. V lepi stanovski služnosti in zavesti se je včeraj v hotelu »Kranjski dvor« vrnila 26. redna skupščina gostilničarjev i/. Kranja in okolice. Udeležba jc bili prav lepa in je znašala več kot polovico članstva. Zbornico jc zastopal lani izvoljeni svetnik g. Petcrlin. Zvezo gostilničarjev pa ravnatelj g. Pctcln. Skupščino je vodil predsednik a. Gašperlin. Poročilo o delu uprave in o računskem zaključku je podal tajnik g. M.ivr. Združenje šteje 142 članov, v preteklem poslovnem letu jc izdalo 6 novih dovolil za izvrševanje gostilnićar-ske obrti, 4 so bila odjavljena. 4 pa ukinjena Polen rednih tekočih poslov je zlasti združenje mnogo storilo po svojih zastopnikih v davčnem in reklamacijskem odboru za znižanje članom odmer cncija davka in doseglo v tem pogledu lepe uspehe. Proraeun za I. 1937/38 je bil sprejel v višini Din 17.274.— in je v polnem ravnovesju. Nekoliko spremembe jc v določitvi članarine. Odmerjena je po višini plačane točilne takse. Tako h i plačalo SO članov po Din 60.—, 30 po !)i:i BO. -. 17 po Din 100.—. 15 po Din 120.—, u po Din 140.—, 7 po Din 160.—. Strokovni izobrazbi ftlansrv* ie služil v mesecu marcu prirejen: kletsrski tečaj. Udeležba je znašala nad 50* « in so tečajniki s teoretičnim poukom kot s praktičnim demonstriranjem pridobili vse potrebno znanje. Ogledali so si tudi moderne, vzorno urejene vinske kleti g. Peterima, g. Grai-serja, g. Finka in «>. LicKra. Tečaj jc vodil mg, g. Zupanič. Skupščina je sklepala tudi o servimem tečaju, ki se bo vršil meseca oktobra, ker je sedaj že prepozno. Priglasilo »e je že takoj včeraj zadostno število članov. Tečaj se bo vršil 5 dni. poučevalo se bo serviranje, zlasti se bo poudarjala važnost tujskega prometa, pa tudi ostali predmeti. 19. in 20. maja bo v Kranju glavna skupščina Zveze gostinskih obratov in je po sedanjih prijavah pričakovati nad 200 delegatov ri vse Slovenije, za katerih lep spre jem mora sedaj kranjsko združenje pripraviti vse potrebno, da bo kongres res lepe manifestacija stanovske misli. V sredo 19. popoldne bodo razne seje, zvečer v Narodnem domu pozdravni večer, drugo dopoldne 20. pa občni zbor. Zadnji odstavek Čl. 9. pravil je občni zbor spremenil v toliko, da je dovolil članom, ki obrta ne izvršujejo, pa so člani združenja še nadalje, tudi pasivno volilno pravico, katere dose-daj niso imeli. V izčrpnem in poučnem referatu je nato ravnatelj g. Peteln orisal razna vprašanja, ki zanimajo gostilničarja, zlasti tro-šarinsko in davčno vprašanje. Tročarinsfco vprašanje še danes ni rešeno, ker ni v zvezi z njim rešeno vprašanje vinogradništva, iz katerega izhaja toliko šušmarstva. Pred letom dni je bil že izdelan načrt o sanaciji vinogradništva, ki je pa propadel radi odpora vinogradnikov v južnih krajih. Vendar kaže sedanji finančni minister g. Letica več zanimanja za pravilno rcSitev teh vprašanj, kot prejšnji. Predstavniki go-stilničarskega stanu zahtevajo pavšaliranje trošarine, kot je uvedena v vseh banovinah razen v dravski in savski. Na banski upra- vi so se ravno zadnje dni i>dločili z* naj-strožjo kontrolo nad tro>ariii.iciijcin ter bc bo zatrošarimlo tudi vino vinogradnikov, da sc prepreči šu-šmarstvo GostUničsrji da lica prodajo le tretjino konzumiranegu vina. šušmarv>tvo sc vrš: tudi pri prodan jedil in oddaji soS. pn obdavčenju je tre ba poudariti, da jc gostilničaiNki stan relativno najbolj obdavčen. G, Pctcln jc navaja) zanimive številke, govoril je dalje tudi o točilni in avtorski taksi in se izrekel za selekcijo goetinsfcili obratov, Jubilej vzornega moža Semič. Nfc. .ipr'a. Kdo ne posna simpatičnega do brodili i iia posestnika in ekonoma v Prapročah pri Semiču g. Ivani Konde? Ne sanv» po Beli Krajini, tud daleč po Sloveniji ie znan in priljubljen tako, da nc moremo mimo njegovega življenjskega jubileja, ki ga je praznoval pred dobrim mesecesn« ko je dopolnil 60. leto. Rojen jfc bfl na4 stavljene« 28. m.irc.i 1S77. V m .uiih letih Jc stopi! kot izšolan kmetovalce v kmet i^k<> prakso na vcicposc-.tN u baron.« Aptal'ena r.a Krupi in Pobrcžju. Svoje obzorje ic pod te danjimi kmeti skimi strokovnjaki hohen-heimske lolc temeljito tapopolaij in razširil. Leta 1900 je pa prevzel upravo velepo-sestva barona Zoisa na Brdu pr' Kraniu. kjer je 6 let vodil gospodarstvo kot sauio-stojen upravitelj vsem okoliškim k meto valccm v zgled. Med tem jc bil ves i'.h načelnik kmetijske podružnice \ Presen b Marljivo ic sodeloval pri ustanovitvi m na oslu je požarne brsanbe, ki ie pessnovala lani M) letnico. Po \oini je stopil \ držav no službo kot knu-tijski strokovni uradnik. Vodil je več let posle s reškega kmet"-ga referenta v (*:mom!}u in MetiikK Ved in povsod je postavi! celega moža in v pol Tli meri storil svojo dolžno-,: Duh časa pa ic spričo usodnih raSBSM -nehvaležnosti zahteval, da jc mor.;! pi stiti svoje mesto (frsjgeSttB, kakor se je Ki zgodilo žc v tolikih pnmerih. Zdaj • l tuje na svoji domačiji, kjer preživlja v krOgU svoje ljubljene družine jesen svojega življenja. 2eHlBO mu še BMOgG /diavih let! Še o ptujskem gledališču m kinu i^ j.'tuja nam poioCujo. Članek Intrige proti ptujskemu £le4s*-lišču- v zaunji ASOeijski številki jutia in -Slovenca« je dvignil v krogih, ki t>e zavzemajo za nov kino v Ptuju. SSfSUll \» -liko prahu in temu je primeren tudi članek, ki ga je objavila Marib. Ztu. . torkovi št. od 21. L m. Prav za prav ne ziLsluži, da ga sploh omenjamo. Ker je pisan v istem -ki umnem in blagoh«»;nem tonu. Kakor pi"vi ui nam oeita, ua so VSC Rftie trditve uucktiM iz zraka vzete m detnagosJce ter da jih nočemo razumeti, ko liuuno, ds n;-m hočejo vzeti gledališče a mišljen je pa Je kino! Po njihovem je torej nevarnost požara le pri kino-predstavah kakor da bi ne bilo pri gledaliških predstavah te nevarnosti ... in v tem smislu gre ta dični članek naprej izvz.-m.ši odstBHlk kjer trdi MrbZtg., da ni nikdar bila proti slovenskim kulturnim institucijam in njenim interesom. S tem se tudi mi docela strinjamo m po-vdarjamo, da mi tega nikdar nismo trdili in se le čudimo, C . je >Marib. Ztg. obrnila to na sebe. Ce pa smo izrasli svoje začudenje, da je priobčila oni prvotni nekvalificirani članek, ki je vse prej ko -tbeschei-den:, smo pa storili to pod silo dejstev, kakor smo bili tudi mnenja, da bi bila lahko ta članek priobčila v drugačni obliki in se boljše preprečila. Sedaj smo si na jasnem! Gospodom okrog novega kina ni sicer na tem, da bi ustanovili tudi nov teater, le poslopje mestnega gledališča se jim zdi v njihovi veliki človekoljubnosti nevarno za kino-obiskovai-ce — kakor da ni bil v poslopju, kaxlar se vrže gledališke preDOBRAC< z Brnce pri Beljaku; vodi jih mladi zborovodja g. Hanzej Kro-pivnik, ki je znal ustvariti iz svojih pevcev najboljšo pevsko družino na Koroškem Koncert obeta postati sijajna manifestacija slovenske kulturno skupnosti. Skrbimo, da bo dvorana Prosvetnega, doma potna! Pred-prodaja vstjoraske v isak \%\ m gri g. On- Sna 9 DNEVNE VESTI Srečne, vesele in prijetne velikonočne praznike želimo vsem prijatelje m, naročnikom, čitateljem, in' serentom pravoslavne vere. Hristos vos Krese l ».SLOVENSKI NAROD" — Vsem našim naročnikom smo v današnji številki »Slovenskega Naroda« priložili položnice. Opozarjamo prizadete, da bomo v juniju ustavili list vsem, ki bi ne poravnali svojih obveznosti. * — Postni minister • Baš] postno brrojav-«1 telefonski službi. Postni minister dr. Branko Kaludjerčdč je dal dopisniku Politike« daljšo izjavo o uspehih dela na zbolj-»asju nase poštne, brzojavne in telefonske službe. Izjavil je med drugim, da tn> letos v maju otvor jenih okrog 70 novih državnih pogodbenih pošt- v programu letošnjega dela je začetek polaganja podzemnega telefonskega kabla na propi Beograd—Zagreb— Ljubljana—avstrijska meja. To za naš telefonski promet izredno važno vprašanje bo v kratkem urejeno in mirnemer upa. da bo kabel izročen svojemu namenu spomrtadi leta 1999. V načrtu je tudi več novih avtomatičnih telefonskih central. Med drugimi mesti naj bi dobilo po možnosti že letos avtomatično telefonsko centralo tudi Celje. — Tujski promet v naši državi. Leta 1924. je posetilo naše turistične kraje 189 tisoč 830 gostov, lani pa 944.916. Od teh je bilo 68.123 čehoslovakov, 64.080 Avstrijcev, 36.986 Nemcev, 11.525 Madžarov, 10.798 Angležev, 9.441 Francczov itd. Z naraščanjem števila gostov naraščajo seveda tudi dohodki od turizma, ki so znašali lani 845-6 milijonov, predlanskim pa S27.1 milijonov. Sam ^Putnik.« je predal lani voznih listov za 135,797.530 Din. — Vi®0**! gostje v Dalmaciji. V Dubrovnik je prispel v četrtek zvečer minister brez portfelja Voja Gjorgjevič. Poleg njega se mudte v Dubrovniku na oddihu bavarski princ Albert s princeso in grofica Adelaida Valerv. bivši rumunslci pravosodni minister Jtmianu in angleški vojni ataše za Balkan Robert Pakes. N □ * LOGA PREMIERA! Franc Leharjeva najnovejša zabavna opereta EVA v glavni vlogi Magda Schneider, Hans Sohnker, Hans Moser TEL. 21-2-4 MATICA PREMIERA! Novinarji v borbi proti koncernom in trustom DR. T O G G E R v glavni vlogi; Renate Miiller, Paul Hartmann Mathiaa \Viemann srni ni o PREMIERA! Adolf vVohlbriick v svoji dovršeni kreaciji kot PRAŠKI ŠTUDENT v glavni vlogi Dorothea Wieck, Theodor Loos, Erich Fiedler Matineja danes ob 14.15. jutri ob 11. uri Film po znanem romanu Ferenca Molnara JUNAKI FAULOVE l LICE Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri Predstave jutri ob 15., 17., 19., in 21. uri. — Važno za avtomobilUte. ATtoklub *pn* roča: Državna cesta St, Vjd — Jeperca je vsled pospešenega valjanja za modernizacijo ceste vsej iAloveini.ii znano trgovino. Star ie bil šele 54 let. Pred dobrim letom ie Jej bolehali, toda bolezen ca ni mogla odtrgati. o,i d«la. Pogreb bo jutri ob 16. z Miklošičeve c<*ste 8. Rodi mu lahka zemljica, težko prizadetim svojcem Dale iskreno sožalje! — Iz notarske službe. Sevnjk Lavoslav, javn notar v Ptuju je 24. aprila umrl. 1V> popolnitve po Sevniku izpraznjenega BMSta bo njegove posle začasno \odil Golob Fran, javni notar v Rogatcu. — Iz »Službenega lista«. Služb ir IjBt kr. banske uprave dravske ha no v j ne štev. z dne 1. maja objavlja pravilnik k določbam f nanenejra zakona za proračunsko leto 1937—38 o nenosrtHir.ih davkih in o i sprememba h in dopolnitvah pravilnika o neposrednih davkjh. pravilnik o izdajanju in u porabi ja nju bonov za odpla-djlo kmetskih dolgov pri Privilegirani agrarn; banki, naredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih n obrtnih obratovalnic v dravski banovini, rasgla« o razoru volitev obein*fce-ca odbora za občine Beltinci. Bogoj na. Do-brovnik, Gaberje Lendava, Gonterovci in Poljana, Cezanjevei. Begunje in Sv. Vid nad Cerknrco. l*ragenako in Iloče. Rjbnu. Misljnja, Javorje. Poljana jn Trata* in objave banske uprave o poliranju obč-nskih .iavšuin v Iet.u 1937—38. — Pol milijona ljudi se se« v !»**><» Minister socialne politike in narodnega zdravja Dragi&a Cvetke vić je podal Obširno izjavo o političnem položaju in brezposelnosti v nai i državi. Med drugim je dejal, da se seli iz kmetov v mesta okrog" 500.000 ljudi. Edina pravilna pot k racionalni ureditvi brezposelncsti je organizacija javnih del, ker bomo lahko samo tako zaposlili večje število delavcev'. Treba je pospešiti industrijalizacijo in lazširiti program javnih del. da se bo tesneje po-vezalo podeželsko gospodarstvo z mestnim ter omogočila živahnejša izmenjava blaga. ^P" KINO IDEAL VVARNER OLAND v pustolovskem detektivskem filmu Charlie Chan v šanghaju Danes ob 16., 19. in 21.15 uri, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21.15 uri — Konec stavke v eemutni industriji. Tri mesece je trajala stavka delavcev v tvornicah cementa v Splitu. Včeraj se je pa delo zopet obnovilo. To je bila največja stavka na Primorju. Sklenjena je bila končno kolektivna pogodba, ki določa minimalno mezsdo 2.50 Din, on:m delavcem, ki so imeli pred stavko do 4 Din na uro se pa zviša mezda do minimalne 4 Din. a onim. ki so imeli nad 4 Din je bilo priznano 60/0 povišanje. Kolektivna pogrdba je stopila v veljavo včeraj in trajala bo do 31. decembra 1938. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini no stanju z dne 25. aprila je bjlo v dravsk.j banovin; svinjska kuga na 22. dvorcih, svinjska rdečica na 11. garje na 5. me-hurčaM;h izpuščajev na 5. in DO&ematOza na 1. * se toči od danes naprej v restavraciji Hotela štruhel — Glavna sknpščina JNU odgrdena. Letošnja glavna skupščina JNU bi morala biti 16. maja na Paliču pri Subotici, pa je iz tehničnih razlogov preložena na nedeljo 23. maja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj jc znašala najvišja temperaturo v Splitu 20, v Sko>piju 18, v Ljubljani in Zagrebu 17. v Beogradu IG, v Mariboru in Sarajevu It. Davi je kazal barometer v LinNjan; 704. teinpniitum je znašala 0.8. — Tatvjne po dežel}. Kakor v mo-tih, kradejo kolesa tudi po dežtl;. V Kržov.-.ih je bilo t^ La Boheme«. Simpatična, mlada pevka je rodom iz Skednja pr; Trstu, kjer je preživela tudi svojo rano mladost. 2e kot deklica je bila Ksenija Gopranstka iztednih zmožnosti in je žela s svojimi nastopi mnogo priznanja. Nastopala je na šolskih proslavah, kasneje, ko je pridela s študijem pri pevskem pedagogu g. prof. Justu. pa je pela tudi na javnih koncertih, kjer je bila deležna mnogo priznanja. S tem je bila začrtana njena življenjska pot, na kateri ji kritiki obetajo mnogo uspehov. Zanimivo je, da so ji »tarši branili udejstvovanje v pevskem poklicu. Useda je hotela, da ji je v zgodnji mjDdosti j umrl oče. pred leti pa jq bila žena* p"kli-j cala k sobi tudi njeno msmo. Mlado pev- ko srečamo spet pri prof. Justu, na rasnih koncertih, pred dnevi je prispela v Ljubljano, jutri pa Jo bomo stišali v ljubljanski operi. Nedvcmno vsa naša operna publika z zanimanjem pričakuje krstnega nastopa mlade rojakinje. —lj Srajce, kravate. Karničnik. Nebotičnik —lj Univ. prof. ina;. Viktor Goitlia bo predaval v Prirodoslovnem društvu v torek 4. t. m. o temi iFlotacija v teoriji in praksi«:. .Vaš priznani strokovnjak, za rudarska vprašanja in dolgoletni sodelavec v rudarskem ministrstvu nam bo pokazal one metode pridobivanja, ločenja in čiščenja rud z izpiranjem, ki jih združujemo pod skupnim imenom flotacija, njegovo tehnično izpopolnitev in z njimi dosegljivo racionaliziranje rudarskega obratovanja. Prihranki, ki se 5 temi metodami dosežejo so prihranki celotnega narodnega gospodarstva, saj predstavlja rudarstvo enega najvažnejših virov nacionalnega dohodka in temelj vsake nacionalne industrije. Predavanje se vrši ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstopnina 4 in 2 din. —lj Velik naval v bolnico. Letos se je zdravilo v pplo^-nj bototOi v Ljubljani že nad 10S00 bolnkov. Saano v aprilu j<> bjlo sprejo* ih v bolnico blizu :i000 bolnikov \i vseh krajev Slovenije, tnii od skrnjne severne mej«» dnsravno imajo l^olnieo v Mariboru, tVlju jn Slovenjirradi-u. Popelje v bolnk\i so vse zasedene ;n vlada o'»čutno pomanjkanje proeto-ra. Nn nekaterih odlelkjh morajo, kakor je ž*» navada, ležati po trije bol-n k na dveh posteljah postelje pa eo postavljene tudi r*> hodnikih. —lj Popravek 7. ozirom na Vašo notico ki *.\e jo priobčili v ponedeljek, dne 19-aprila 1937. šlev 8«. na strani 3., v stolpcu 2 »podaj |n 3 ziiorat. pori naslovom >Se en prispevek k socialnemu čutu in pravičnosti na niasri^tratu^. Vas rro^iin. da izvolite v smislu § 26. zakona o tisku priobčiti v Vašem cenj. listu sledeči uraini popravek oziroma pojasnilo: res. da se na Mestnem ?rtialno-poli'.ičnem uradu brezposelnim dele me£to pol[>or Ii?tki. s katerimi nai bi brezposeln? dobili delo pri Maloželezniškj druž bi. Listki, ki jih ie socialno-poliiični ura«l 'laial brezposelnim, da bi z njimi dobil' delo prj imenovani družbi. &o imeih" le značaj priporočila. Pred nekako 14 dnevi ie namreč Maloželezn ška družba sporočila so-rialno-poi;tičnemu uradu, da bo rabila 30 delavcev za svoja dela Xa to vest je delavski oddelek socialneera urada izdal 30 d«^ lavcem nakaznice za delo. in sicer samo poročenim Ljubljančanom. Ko je delavstvo izvedelo, da bo delala Maloželezniška družba, je zahtevalo od mesineca socialnega urada* da mu izda še seva nakaznice, četudj bode presedale ćtevilo delavcev, naročenih po ravnateljstvu Maloželczniške družbe Delavski oddelek je interveniral pri ravnateii-stvu Maloželezn iske družbe, da sprejme morda še večje Število delavcev, ker ie delavstvo neprestano prosilo za nakaznice /a to delo. Ravnateljstvo je nato BvHtalo K svilo delavcev na 40. 7.r,!o ie so« ialni urad izdal še 10 nakazni«-. Delavci pa so se vedno prihajali in prosili za nove nakaznice. Na uradu so namreč govorili, da čo bili pr; rav-natoljMvii ali kakem i*v.^ni:r"ii ein vremenu. Posebno dobro je bi zaloSen z zeJen-avo, pa tudi perutninski tr*r že doluo ni bil tako dobro za&eden. Jajca fo se 5e nekoliko [HreniUi, in sicer so jih prodajali o komadov za 2 P in, torej č^e <'eneje kot po o0 j\ar komad. Krompirja jo bilo naprodaj na debelo na Šv. Petra nafi-pu okro^j 30 voz. Ker je bdo kupcev malo. jf bilo blago nekcsljko cenejše, i ti sjrer r^o Ismijali lep krompir od ftO do H5 \Wr k|T- —lj Ljubljanski Sokol Mluftnjl svojemu članhTvu žalostno vest, da jp preminul nj^-pov doljroletnj in zvesti čMan. brat Josip l rbanie. < *dpo«dan*tvo «lruštvene uprave ?ra bo spremilo na po^le-lnj; poti. ostalo Član stvo pa vabimo da se pridruži od poslanstvu v (itn večjem etev lu. gbjrsliMt) Jutri v nedeljo 2. maja ob 16. uri pred hiSo žalosti. Mik!o.wjeeva cesta. It, 8. _ Obleka vilna in znak. — Bla^ropokojniku rasten spomin! — lj Z dvorišča ukradeno kolo. Tinci OroAlj^vi je ne*kdo odpeM^' kolo. aaMUsAe »Lia Premier* g tovarniško št. in sicer z ^voriSCa Llovdove restavraejje. kj jo je te dni prevzela. Tatvine je osumljena inlajs:. suh nv>ški. ki je opreza 1 po dvorišču. Ukradeno k^-lo >e vredno 1000 din. —lj Trvo društvo hišnih posestnikov v Izubijani vabi a^-oje člane, da »e udeleže pogrreba naSegra dclgoletneg-a člana in odbornika g. Urbaniča Jospa. ki se bo vršil jutri, v nedeljo ob 16. uri Iz Miklošičeve ceste 8. » —lj Vse dosedanje predstave igre z godbo in petjem ^Na Trski sreri r so bile razprodane. Zato bodo Sentjakobcani to igro ponovili še danes, jutri in na praznik 6 maja. vselej zvečer ob 20.15 uri. Cenj. občinstvo opozarjamo, da bo 6.. maja def in -J tivno zadnja predstav« te igre. 8 maja Sf po daljšem presledku ponovi uspela fran-I coska veseloigra v Kdo je papa«- (Bichon* —lj Mojster Matej Hubad težko bolan. Mojstra Mateja Hubada j« priklenila zelo težka bolezen na boini&ko postajo Vendar pa mpamo. da jo bo njegov kropa k organizem premat"ikov, Ljub-Ijans s klanje m nedeljo dne 2. maja 11W iniormatjvii, .sestanek s predavanjem, U vrš; v I^ol. I^otrateu ob 4. uri popoldne v i!Ost:lu; skrlja Ivana. V?o nacionalno tof-:<>fct iz Logatca. Hoterdrši«-** in okolico hraSlIro vah^io k &4ii večji udeieflN. Čuvajmo Jaforlsvtjo! —lj »Obraz* iz pravljic« >• naslov dniu'«-ilela oklepne produkcije otroškega plesnega tečaja Katje Peiakove k: bo F!ol naslov: mi »Otrok in ples* v n«*deljo. g, maja Ob po! 11. dopoldne v ljublJaaBSn operi: Naslof*1 SS otrok od t. do 14. leta. ki bodo v prvem de4u pokazali izrazne možnosti teiesa v ple^nj te^nikj. v diasjesi delu pa »Obraze iz pravljic«, na rjlasln) tJrie^a, (Jrečaninova. Dvora k a -n Zebreta. Pri za-kljačni točik; »Veselje pa mora Nt** na slovenska parodue p^sm^. sodeluje je Ranet- PTSJevi malj harmonikarji. Pr, klavirju pr. Mirko TrOv-it. Ona od 8O din navzdol. — lj Občili ibor Slavističnega druMva, V soboto 8. maj;i ob 18. uri bo v pet stotih Slovenske Matice redni občnj EbOT Slavi.Putnik^ spofOCa. da je izle!, ki bj moral biti 1 11 maja v Trsi preložen na 8. in 9. maja. Prijav.- .1 izlet se sprejemajo do 4. maja Cena vožnji Din 145 —lj Dre5t»o Dečji in materinski dom kraljjce Marije v Ljubljaui l*> imelo *voj redni letni občni zbor v sredo, dne 19. maja 1^87 ob b. uri zvečer v Ljubljani, Lip.h ira ulica stev. 8. z običajnim dnevnim reden. —lj Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani bo imelo v petek 7. maja v prostorih Geografskega, instituta na univerzi ob 18. uri svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. —lj Jurjevanje na Gradu bo jutri. Veselica bo trajala ves dan in že v naprej zagotavljamo vse posetnike, da bo zelo prijetno, točili bomo izvrstna vina. igrali sre-čolcv, lovili ribe itd. Posebej še opozarjamo na to. da bo ta dan izjemoma enkrat lepo vreme. Torej pridite! —lj Putnik prireja od 29. maja dalje vsako soboto tedenske izlete z železnico na pariško i"azstavo po zelo ugodnih cenah. Podrobnejše informacije pri vseh biljetar- nicah »Putnik«-a. —lj Na novo preurejeni lokali v restavraciji Uojd Sv. Petra cesta 7. Točijo se prvovrstna vina. kuhinja domača in dunajska.. Glej današnji oglas na zadnji strani. —lj Francoska umetnika, violinist Robert Soetens in pianistka Suzanna Roche nastopita v torek 4. t. m. ob S. uri zvečer v dvorani Filh. družbe. Pravkar sta absol-virala koncertno turnejo po Češkoslovaški ter so si kritike edine, da sta oba umetnika svetovnega formata. Pred kratkim je violinist Soetens koncertiral tudi na Dunaju z dunajskimi filharmoniki in žel omen uspeh. Vstopnice za koncert so v predpro-daji v Matični knjigarni. —lj Zbirke Narodnega muzeja bodo od 2. maja dalje zopet odprte za brezplačen obisk vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. —lj Druga javna produkcija Slogine glasbene Sole bo v ponedeljek 3. t. m. ob pol 18. uri v Slogini glasbeni dvorani v Pražakovi ulici. Nastopijo gojenci klavirja, solo-petja, gosli, čela, klarineta in roga, ter mladinski zbor. Vstop prost. —lj Redni obrni zbor Muzejskega društva za Slovenijo se vrii v ponedeljek 10. maja ob 17. v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani. lj 2tos.»č<-n prt prodajanju ukradene obleke. Na Gallusovem nabrežju je zalo-tl včeraj detektiv mlajšega moškega, ki je prodajal nckemu starina.rju novo suknja iz temnega blaga s sivo svileno podlogo. Suknja je bila oči vidno predelana iz dnnxskepa plaAča. Stražnik je sumljivega prodajalca aretiral. Bil j- 281etni Žagar Adolf Kerin. d ma nekje z Dolenjskega, ki pa noč* povedat, kje je suknjo dot:l. —lj Koleke krade. V bral ko Antonij« VeJkavrhove na Sv. Jakoba trem je prišel v Četrtek mlajši inotki, k; ji» kupoval kolke. Slednjič je odčel, ne da bj kaj kupjl. takoj j»o njegovem odhodu pa je trafikan- tinja pojrre5:la 10 kolokov p<> 20 din. \a slioen način *i ie pril'stil veČ kolokov tu«L po drucrili ! ' » .-v:»rm- ;-r«-l njin Tat nos; navadno bleđorjavkai»t dežn bU in svetel klobuk. iz Maribora — Vstanovni občni zbor mladinske organizacije JNS za srez Maribor denni breg bo v nedeljo 2. maja ob pol 10. uri liupol-dne v Mariboru v hotelu Orel. poročala boaUi narodni poslanec Avgust L.ukačič in UrSič Andrej, tajnik banov, akcij, odbora OJNS. Somišljenike :z sreza rabimo, da so polnostevilno udeleže ustanovnega otCnei;,i zbora. — Gostovanje ljubljanske opere v Mariboru. Mariborsko gledališko občirust* z. zanimanjem pričakuje slo van je ljubljanske oj>ere, ki bc pi .loma 5 in j«t. Uprizorili bodo ope.ro ..M;nl;ime Buiu .- — Bor-za dela nudi zaslužek a»to^eii-skini varilcem. Interesenti naj se v uradu med dopoldanskimi arami, — Nove izkopanine. V vas>i Cer. Št. Ilju so pri slučajnem kopanju n t z* m. ijitcu osataieetb nossstnžkoy ■> as 1: t>s. tanke staroklasične rimske dv>1 v ' kOfJMU li SO POleg Sta^i;^ • ui D > ' j več vaz Ln dele rimskih t podlagi prv h I>ooblastila 2a iazsko\anje na a vati oiraa giaAK:ga vseuč li***. _*:» ,^ot . rj** dr. Schrnidta. na naš: 5'rani pa o:> kopil mariborski banovinski arhivar g. pref. BaS. — Karaml»«l. N«a vogala II la Pobreške taste je tieil aoaaSSJ Vlad Vidov v neki t( voini a\| 1. Pri tem je kolesarju počila lc banja in so pa morali poklicani rs#evalci oocsndoma prepeljati v tukajšnjo boln'fo. — - K:*zen ia o*lprn\Ij:injJji pUnlu. VOSrsvJ je mali kazenski senat po t.tjru :;u.pr;i\" obsodil 451etno delavko Matild.) Volker. jevo iz Maribora zaradi <>■ 1 nravijaajja te lcsnepra plodu na IO nttCSCCCV :;* i zapora. Med tftV/amJ |o tudi mlada Mi n ja Petko\šek. ki je zaradi zastrupljenja umrla v mariborski bolnici. l'i d smrtjo je izpevedala. da j; |e ebtož ^k \ ovlpravi-la plod prepo\etiane ljubt/.n:. 80 o*,r.iuKu\ / « ;»'.'{ 1: MarfbSfStl g u tedna. Natečaj n osnutek plakata vi. Mariborskega tedna 1 Ia Naši domači umetniki . 80 osnutkov, ki j'h b- pr*g*+da*a t. 1 na korrusnja in n.ijPoljše nagradila S lepimi denarnim: sneanti. — UU obratov »Kiji*. VfjdM 1 \a se v Mfiboru pojavljajo rie'.anitžnezi 1^ ljajo brezp-v"selncst n st- z njo odo nt n** sramen način prr»življao Tako M v- neki mladenič priiiru-žil služkinj Mariji • 1 11 geš iz Kamnice in si* ji pre lha, tU m i 'i Fr^ngeševa izposodila samo da bi prltla »' tovarno. Ko ^e je nasb fatjsajl dM j.t * csejovL-dji, j] to (r\ pojasnil o « |# poott a žrtev sleparja, ki g-a sedaj šče pol: «. siaviu n j.u- »Ai \ c ima si . .i Kobt-rt Smdens, ki stopil z dunajskim: h'iiharmo-* ki m lel ogromne uspehe nn Uunaj^u, oUtStOPi v Mariboru v sredo 5. t. m v kaalimlft dvorani. Sprem I j < ta ga frar.< OS I zana Roche ,s kptero je pravkar absoivi-ral koncertno turnejo v OeaUSOSlOvadlti in komorni orkester Orkestralnega, diiišlva Glasbene Matiee ped v 1. li. Skerjanca. Na ta iaredai koncertni do-godeik opozarjamo našo publiko in srno prepričanit da bo najini pr rr.eren oriz v. Iz šk&fje Loke -— lTstano\nl občni sbor mladinska or ganizaetje ,INS ki srez. i*tkof;o 1 < bO v nedeljo 2. maja ob 9. uri dopoldne v salonu gostilne Kavčič v Skofji Loki Poročal bo narodni poslanec Milan Mra-.li' tajnik ba< novinskoga odbora JNS dr. Marjan J^aje« in preds. banovinske ga akc. odbora OJN8 ing. Jože Rus. Mladi somišljeniki na< nalne misli in vsi člani stranke n prav toplo vabljeni k čim Številnejši udelr Halo! Halo! Kdo kliče tam tako [ glasno ? Sv. Jurij z Gradi kliče nara tak., Oj Ljubljanri, oj zaspan«d, na l Grad! V bratstvu zbrane videl bi vaa rad, č?e znate v kolu še zarajati in mladi Vesni se udvarjati. Na $arcu iskrem jaham pek, pek, pek, kot veter po deželah vaob povncnk, Vihtim v desnici oster BM^ . ž njim sekam zmajem plave preč. V levici nosim brst in cvet. razsipljem ga na širni svet. — Brsti, cveti, že dol in breg- — Halo! med itvet vseprek pok. pek. - — Borzna ooročits, t'iirih, 1. maja. Beograd 10. Paril 19.54, London 21.59. New Ycrk 486.375, Bruselj 73.75, Milan 22.97, Am>terd,'m 239.4T*, Berlin 175.55, Dunaj SO.75 - 81.70. Praga 15.225, Varšava S3. — Bukarešta 3.25. Umrla nam je po dolgi mučni bolezni danes ob 3. ziutraj nail tlr^ra mamica in omamica, gospa Marija Kokot, roj. Dernjac, vdova po šolskem upravitelju K večnemu počitku jo spremimo v ponedeljek 3. maja ob 16. izpred mrtvašnice mestnega pokopališča. Sveta masa zadušnica se bo darovala v torek 4. maja ob B uri ziutraj v opatijski cerkvi. CELJE — ZEMUN — VRHNIKA, 1. maja 1937. ŽALUJOČI OTROCI Dl OSTALO SORODSTVO. V ^tev. ^ >SLOVENSKI NAROD«, pobota, 1. maja 1937. Stran 5 Kamnik in Meščanska korporacija Prebivalci Kamnika morajo odločno nastopiti, da se jim vrnejo uzurpirane pravice Kanmik, 2S. aprila. V času, ko se v Kamniku toliko govori o Meščansk: korporaciji in njenem odnosu do mestne občane, ko se korporacija na vse kriplje trudi, kako bi zboljšala svoje zavoženo gospodarstvo in prj tem pritiska na mestno hranilnico za razne olajšave in skle pa o odprodaji šolskega rx>šlopja mostni hranilnici in Malega gradu občini, se marsikdo nehote vpraša, kakšen je prav za prav odnos korporacije do mesta in kako je ©ploh korporacija prišla do teh velikih posestev. Poročali smo že, da je občinski odbor na svoji zadnji seii odbil ponudbo Meščanske korporacije zaradi odkupa Malega gradu za 1 dinar, ker so Lriie odborniki upravičenci Meščanske korporacije in radi lega na stvari neposredno zainteresirani, ostali trije odbornik^ pa ne zadostujejo za izglasovanje. Poročali smo tudi. da je korporacija ponu dila mestni hranilnici odkup šotekega poslopja za 500.000 Din. da bi tako zmanjšala svoj trimilijonski dolg. In zakaj se občina brani tako ugodnega nakupa? Nikomur namreč ne _dišj vgrizniti v to kislo jabolko. Vse premoženje namreč, ki je glasom vpisov v zemljiški knjigi, last >Mesta Kamnik«, je že desetletja odprta rana na telesu obične. To premoženje si lnsti skupina ljudi pod firmo >Meščanska korporacija c Nikakor n} mogoče, da bi moglo to premoženje bitj danes izrecna last imenovane korporacije. Kajti to premoženje je obstojalo že pred 16. stoletjem in je bilo vse do leta 1866 v upravj mesta Kamnika. Meščanska korporacija pa, ki je nekakšna naslednica v letu 1866 ustanovljenega >Posehnega upravr.eaa odbora za upravljanje mestnega premoženja in meščanskega špitalat, nikakor ni mogla bjti lastnica tega premoženja, ki ,e obstojalo že £30 let pred njeno ustanovitvijo. Še leta 1891 je deželni odbor v svojem poročilu deželni vladj izjavil, da smalra Meščansko korporacijo za ilegalno in je predlagal, naj se ta korporacija razpusti in vse premoženje vrne v upravo in uživanie mestnemu zastopu, kateremu kot edinemu lastniku pripada. Vse kaže, kakor da kamniška mestna občina od leta 1866 ni nastopala odločno proti temu početju. Glavni vzrok je treba iskati v tem. da so v 90 odst. vseh primerov zastopali občino občinski odborniki, ki so bili korporacijski upravičenci, ki so res nastopali kot organi občine, al j so zastopali interese korporacije, ne pa občine. Dalo bi se ugotoviti, da so eni in isti ljudje sedeli v odboru Meščanske korporacije, mestn« h ran:1 niče. Šolskem in občinskem odboru. Kdino v tem ležj tista navidezna dezinte-resiranost občine kot take in spričo te okol rosti je eamo čudno, da mili jonski dolg Meščanske korporacije pri mestni hranilnici >e ri prepisan na občino. Tako 6e je vse mestno premoženje pravemu in edinemu lastniku, to je mestu Kamniku odtujilo. Bera-štvo mesta Kamnika ne najde primere v nobeni najmanjši hribovski vasi Mesto nima, kakor se zatrjuje, sole. nima niti prostorov za svoje urade, še mani pa za druge. Mesto nima nitj toliko prostora ali kotička, kamor bi moglo »postaviti javno stra- nišče, celo mestni delavec nima kam odložiti lopate in krampa. Največja sramota pa je. da ne bo imelo danes ali jutri kam pokopati svojih mrličev. Ni res, da mesto nima ničesar, res pa je, da ie imelo mesto veliko premoŽenje, ki mu je bilo odtujeno. Po zemljiški knjigi je velik del mestnega premoženja Se vedno vpisan na ime :Mesto Kamnik« in kdorkoli bi hotel trditi, da ie >Mesto Kamnikc le >Me-ščanska korporacija«, naj z verodostojnimi akti dokažejo, kje je bila Meščanska korpora cija ob Času izvršenih vpisov v zadevne zemljiške knjige. Najdena je knjiga iz teta 1843, ki se je po takrat veljavnih zakonih morala voditi in se imenuje >Hau.pt* buch des Besitzslandes simmtljeher Grund-eigenthiimer in der Steuergemeinde Stein Stadt<. V tej knjigi, ki na Čuden način do danes še ni izginila, kakor so izginili drugi dokumenti in tudi ni zgorela, so vpisan« vse parcele in poslopja v Kamniku, katere si danes lasti korporacija, na ime >Mesto Kamnik« al; >Občina Kamnik«. Vsi poizkusi stvar mirnim potom urediti so biJi zaman. Vse tožbe so se reševale na srednjeveški način in eo se vedno rešile tako, da niso biile rešene. V primerih starejšega datuma, ko bi morala občina že zmagati, so šli dotični uradnik; enostavno v pokoj ali pa so uradni spisi enostavno izginili. Tudi v novem Času imamo slične primere, samo, da se je v teh čisto slučajno zamudil zakoniti rok za vlogo pritožbe na pristojno sodišče. In danes? — Kupujemo od Meščanske korporacije šolsko poslopje za 500000 Din. Občina ima odpovedane šolske prostore in če jih ne odkupi, bodo jeseni otroci hodili v šolo pod most. Ponujajo nam Malj grad za smešno ceno 1 Din. Ali ni v začetku omenjeni >Posebni upravni odbore iz dohodkov, ki bi jih moralo dobiti mesto, zidal šolskega poslopja. Alj naj danes mesto kupuje svojo last, radi katere ie že itak utrpelo ogromno škodo. Danes šteje Kamnik čez 3000 prebivalcev. Proti temu številu ne pomeni število takozvanih korporacijskih upraviečncev nič. Mesto sicer ne more zamujenega nikdar več popravit} in doseči. Rešiti pa si mora, kar se še rešiti da. Vsj prebivale morajo z vso energijo nastopiti in temu neznosnemu razmerju napravit; konec. Čez vse odredbe in naredbe ter od.ločbe in razsodbe upravnih oblastj morajo pa sami prebivalci Kamnika nastopiti za dosego ter vrnitev teh uzurpiranih pravic s tožbo pri rednem sodišču, ker edino to je merodajno. da v tem sporu presoja in sodi in nihče druMesta Kamnika« ni nikaka skupna last. zato ne more in ne sme biti predmet aurarne operacije in se mora vsa ta last mesta Kamnika iz agrarnega postopka sploh izločiti. Toliko zaenkrat, da l>odo Kamn'čani jinefl lahko pravo sliko o dejanskem stanju, da posvetj vsaj malo luči v temo kjer se le malokaleri sploh lahko orientira 7 natančnejšimi in dokumentiranimi podatki, v kolikor jih je moeoče dobiti na razpolago, se bomo na pozabavali še1e. če bo potreba to pokazala. F. B. Odprto pismo prof. Marjani željeznovi - Kokalj Ljubljana, 1. maja. Veleeenjena gospa profesor! V "Pravd:;, z dne 13. aprila 1937, ki sem jo slučajno dobil v roke, ste v članku >Je-dan fatalan način zaščite vanbračnog deteta u dravskoj banovini«: smatrali za potrebno, da se sklicujete na dva stavka, kj sem ju baje izrekel na svojem predavanju o antro pološkem dokazovanju očetovstva dne 2*t. marca t. 1. Toda teh stavkov, kakor iih Vi pod narekovajem (!) citirate, nisem izrekel jaz. temveč so slabo prevedeni iz poročila v >Slov. Narodu« (z dne 25 III. 1937). Niti jaz, niti poročilo v >Slov. Narodu« nima besede o koristoljubju tožečih nezakonskih mater, kakor ste jo vj rabili. Dovolite to* rej, da vam citiram onj pasus, ki vam ie daj neosnovan povod, da ste me navedli kot pričo v nazorih, s katerimi nikdar nisem in obkoli ne bom soglašal. Oni odstavek se glasi: Razume se, da odloča antropološki izve* doneč in na podlagi njegove izjave sodišče včasih o jako usodnih in življenjsko važnih zadevah, zlasti v vseh primerih, kjer gre za obstoi ali neobstoj braka. Napačne sodbe so tu mogoče, dasj ne verjetne. Jasno ie, da moramo postopatj s skrajno opreznostjo. Sai ie mogoče (le mogoče!) tudi to, da ob-dolžuje nezakonska mati poročenega mo škega Ali ne čutite razlike? O koristoljubni, kakor ca vi tu "citiratec ni govora. govoril sem samo o možnosti obdolži-tve. k; jo moramo preiskati, ali ie uteme lier.a ali ne: sodišče ho šele dognalo mot:v in upravičenost! Dal;e:) Ker na pr. "sodišču in antropolouu-izvedencu ne predstavi dru-r^a ali tre:jpija in ker ie predstavljeni po Iiie> Knzcer: Zamorcev obup — Kaj pravite, gospod plačilni? — je godrnjal Ndežangesi — Jaz da bi ne smel razgrajati? . . . Da že zapirate? . . . Ura da je že tri? ... Tri steklenice? .. . Saj že grem . . . Ah, dober večer gospod Eiffelček . . . Kaj si še vedno na nogah? Ves presenečen je obstal. K njemu je stopilo plavolaso dekle in se mu nasmehnilo. — Lepi črni mladenič, pojdi z menoj! Tudi on se je nasmehnil in odkimal z glavo. — Bil sem črn mladenič, zdaj sem lep bel mož . . . Dekličine oči so se zaiskrile. — Lepi beli mož, pojdi z menoj! Pomislil je. — Ndešangesi mora iti predstavljat luč. — Pojdi torej k meni kot luč. — To ne gre. Monsieur Cogall mi je dal sto frankov, moram iti k njemu predstavljat luč. — Pa mi daj vsaj frank za srečo. ~ videzu in po podobnosti z otrokom res tak, da prjde v poštev kot oče, dasj tega ne bomo trdili s lOOodstotno gotovostjo, bo sodišče morda le izreklo sodbo, da ie oče, kajti — kakor rečeno, sodišče Čuva nad javnim interesom, ki (javni interes, ne pa sodišče ali sodnik!) pa vklj raje. da plačuje za otroka privatnik, kot državna ali občinska blagajnam. Če bj Vi bili na predavanju, kjer Vas pa nisem videl, bi slišali lahko tudi na več mest li, da sem prepričan, da je obtoženi moški tpraktično vedno kriv, vsa i v toliko, da je bil pri dotičnj ženski v kritičnem^ času. Torej ni posebne krivice, če ga sodišče obsodi na nlimente. četudi očetovstva ne more dokazati stoodstotno (kar je sploh težko)! Če pa je bilo v kritični dobi pri tožeči ieni več moških, potem a\ pomagajo na pr. na Norveškem s kolektivnim očetovstvom, kar pa gotovo ustreza prav nemu Čutu veČine, kajti kako moremo za htevatj od povsem neudeleženega davkopla čevalca. da nai on (javni denar!) skrb; 7;; posledice nepremišljenega trenotnega užit ka dveh oseb? Ustvarjati otroke pač nj in ne sme biti lahkomiselni >spas«, temveT morajo za otrok« skrbeti mati in oče! Ne gre. da bj nosila breme samo mati in pa javnost, v tem ne morem videti, morale In tu zopet poudarjam: »koro noben moški, kj ie v takih zadevah postavljen pred sodišče, ni povsem nedolžen. Č"e hi slu^aino bil, mo re in mora dokazati svoj alibi, h čemer ima možnost in prav:co. Tem man? razumljive so zato Vaše na-daline trdjtve: da bi bil vsak moški, ki en 07naci nezakonska mat? za očeta. >uvek sudski pr:7nat kao otac i osudien na plačanje alimentacije i svjh sudskih troškova«. Če bi bilo res tako* bi bilo skoro ideahio, toda is prakse vem. da se v resnici uboge matere (ne pa moški t) bore po leta m celo desetletja za par sto dinarjev, ki naj zadošča)* ta vzgojo otroka, kj ga je molki vsaj prav tako »krive kakor srn«! Vi pravite, da je »fetalna eineniea Mo vanbračna majka ima pravo, da se zakune i da govori samo što le njoj n korist, da laže, dok obtuženi žrtva (!) nema pravo na zakletvu, osim kad se eudjjama učini potrebno*. Boge zahvalite, da »Žrtvam« ni treba prisegati 1 Koliko krivih priseg bi sicer bilo! Verjemite mi, da jo Krav ^ t prisegi matere zajamčena pravica, tački, ki ni zaprisežen, se lahko zlaže, kolikor hoče, in — to tudi v večini takih primerov v izdatni meri storj (česar mu niti posebno ne zamerim, ker se pač brani). Če ps je lena zaprisežena, potem smo pač vsi lahko uverjeni. da je od nje označeni moškj bil zraven, to je, pri nii. In če jih je bilo več. je dokaz očetovstva sicer težak, toda zraven se bfl| — uboge >žrtvec lastne slabosti, ki niso mogle odoleti vabljivim pogledom aH oblikam >propadlih žensk-spe-kulantk« Kaj pa, če moški zalezuje? Će zalezuje hišni oče svojo služkinjo? Če pust; dobro plačani delavec svojo službo, samo da mu ni treba plačevati alimentov za otroka, ki era ie on povzročil> Poznam vse take in še druge primere. Kako morene nadalje trditi da »Svaka vanbračna maika unapred zna da če uvek pob cd; tj na sudu, pa zalo tako bezobzirno i postupa. Iz svega toga izlazi, da bas zakoni pomažu umnožavanje van bračne deeec? Prvi stavek je vendar kriče ča neresnica, drugi pa gol nesmisel, ds se ne izrazim še boli negativno! Pravita tudi: >Prema onim koje tuže oženjene ljude nek se postupa kao prema zavodnica-ma i rušiocima braka.« Kaj pravite: Ali ne lomi zakona predvsem oni poroeencc, ki ima izvenzakonska razmerja? Ali ne spadata k >zakonolomuc dva? In ravno ženska nai kaznuje? To pravite vi kot ženska? Ne razumem vas in vase logike... Sploh: Čemu in v čigavo korist ste morali ta članek pri-občrti? Komu pa mislite s tolike neresničnimi in neresnimi trditvam- koristiti? Vsekakor jaz ne bi želel, da me kdaj >ei-tirate< v zvezi s svojimi >nazort«, ker me postavljate s tem v luč, v kakršni ne falim biti. Nikdar nisem le pomislil na to, da bi branil aboge moške »žrtvec, ki se »pozabljajo nad »pokvarjenimi ženskam i -speku-lantkamU fn iim potem celo odrekalo podporo za vzgojo lastnega otroka! Tisto pa. kar se tiče evgenike, pustite raje. Da hi bolje spoznavali i zahteve evgenike 1 zakone in zaščito nezakonskih mater in otrok v praksi, zlasti preden že kdaj kai o tem pišete in postavljate naše slovenske razmere v napačno luč pred i a vnos* jo, ki ie vzrasla pod vrbvom drugih nazorov in drugačne zakonodaje, to Vam želi Dr. B. Skerlj. Dal ji je frank. Dekle je pljunilo na denar in ga stlačilo v nogavico. — Danes niti centima še nisem videla, — je dejala in nadaljevala svojo pot. Tudi on je krenil naprej in smehljal se je sam pri sebi. Tiho je popeval. Za plinsko svetilko je stopilo k njamu drugo dekle. Črnolaska. — Lepi mladenič! — se je nasmehnila. Tudi on se je nasmehnil in vprašal: — Lep črn mladenič ali lep bel mladenič? — Lepi beli mladenič, — se je za-smejalo dekle. — pojdi k meni kot luč. — Od kod veš? — Saj vendar vidim, — je dejala črnolaska in ga prijela pod roko. — Si bel in si luč. Pojdi! Pustil se je voditi. Čutil je toplo bujno prožno dekličino telo in mrmral je pijano: — Nisi Mapilo, niti Ndindi, pa tudi ne Longolbga. Si pa tudi ženska. — Da, sem, — se je zasmejalo dekle in si pritisnilo njegovo roko na grudi. — tn pod mišičasto mladeničevo roko se je gugala v bokih. čisto moška drama: Rivala Delo Američanov Aodersona in Stalingsa je napravilo na naSe občinstvo zelo globok vtis Ljubljana, 1. maja Strasno in krasno, gnusno in neskončno plemenito, grozotno Dru talno in ginljivo nežno, sovraštvo povezano s spoštovanjem in skrajnim tovarištvom, nizkotnost ljubezni, ki je pa vsa sreča, ooupno junaštvo spričo neizbežne smrti, stud 00 vojne, barbarske, nesmiselne, a hkratu herojsko moštvo, ki pozna le še dolžnost in popolno žrtev za zmago in čast. Vse to in se marsikaj smo gledali v tej igri in smo bili pretreseni in navdušeni. Preveč je čustev in misli, preveč je silnih stikov in finih, nežnih, globokih ali originalnih izrekov, preveč divnih moških značajev, preveč doživljajev, katastrof in čisto liričnih * pizod, da bi mogel na kratko povedati, kako silen, porazen in hkratu lep je celotni vtisk te od vseh skrajnosti iskrene, a estetski še možne naturalistične drame iz vojne 1. 1917 na flanderuski, angle-ško-američanski fronti. Kakor vse take drame kaže tudi ta vso blaznost in grozoto vojne, hkratu pa vso lepoto moškega prijateljstva in tovarištva. Zelo nas spominja Laugerjeve »Konjeniške patrole« in Sherifrbve »Konec poti*, a je morda po svojem učinku še močnejša, hkratu pa po svojem humornem ozadju tudi simpatičnejša. V bistvu gre za ljubavno tekmo captaina Flagga in sergeanta Quir-ta, ki ljubita Charmaino. To dekle pa ljubi oba enako, se udaja obema z istim žarom, a ljubi tudi vse vojake, ker so hrabri, ubogi in ker so zapisani smrti. Po vseh mogočih frontah sta si bila ta dva cela možaka tekmeca v ljubezni in službi, sovražita se, a imponirata drug drugemu, proslavljata drug drugega, se včasih spopadeta, kakor bi se hotela raztrgati, a naposled odhajata bratski objeta na fronto, kjer pač padeta drug ob drugem. Ne, ne bom navajal vsebine. Zapišem naj le, da smo videli še malo tako krasnih dramatskih epopej vojaškega bratstva. Gotovo je, da je čisto moška drama, ki jo morajo uživati do dna le moški, zlasti bivši in bodoči vojaki. Močnih živcev je treba in popolnega zapoglcbljenja v grozotnost vojne, pa razumevanja, da so spričo neizogibne smrti vsi moralistični in drugačni pomisleki le še smešnost in nemožnost. Tendenca »Nikdar več vojne!« daje drami posebno ceno. Amerikanska avtorja Anderson in Sta-lings sta zajela svoje delo vidno iz osebnih doživljajev in sta tako v prizorih kakor v govorici docela realistična. V svojem stremljenju po resnici gresta celo tako da- leč, da govorita Clarmaine in njen oče, krčmar Cognac, ker sta Francoza, ves čas francoski, Charmaine pa le deloma tudi angleški l na odru seveda slovenski), a tudi vojaki morajo ž njima lomiti francoščino. Groma, treska, pokanja, hrupa, krika, stoka in celo histerskih spopadov živčno uničenih častnikov ali smrtno ranjenih v poslednjih krčih ječečih vojakov, pa la-komnega pijančevanja do skrajnih meja iz-črpanih američanskih borcev je drama res polna, toda drugače pač vojne ni mogoče prikazati. V odličnem, realistično krepkem čisto naturnem jeziku je prevedel dramo po C. Zuckmarjevi priredbi Filip Kalan, a za režijo in inscenacijo je sijajno poskrbel inž. arh. Bojan Stupica. Ustvaril je troje prizorišč (pisarno v starem skladišču, klet v graščini tik ob fronti in krčmo Cogna-covo), da je pričaral najsilnejši vtisk resničnosti, a hkratu tehnično efektne prostore. Ing. Stupica je zopet dokazal, da je režiser umetnik, ki smo ga lahko veseli. Predstava sama pa je zopet dokazala, da imamo dramski ansambl, ki smo lahko nanj ponosni. Uprizoritev je bila silno težka in je stavila na vse igralce fizično in psihično največje zahteve. Ustrezali so jim brez izjeme docela. Levar in Sancin — Flagg in Quirt — sta bila izvrstna, močna in resnična, vseskozi simpatična tekmeca, a Levarjeva kot Charmaine je ustvarila ženski tip, ki je po svoji žarkosti, temperamentnosti in psihološki poglobljenosti kreacija prvega reda. Levar, Sancin in Severjeva zaslužijo neomejeno priznanje. Po svoji tipičnosti francoski maski in obleki in obrazu je bil Skrbinšek imeniten francoski kmečki krčmar. Danes kot originalen komik, sluga captainov, Gregorin pobožen, omejen četni pisar. Potokar energičen ordonanc. pa de-beluhar Ferguson Cesar, bolničar Bratina, lajtnant Moore, ki izgubi živce, Jerman, eleganten general, ki zahteva nemogoč napad, Debevec in še cela vrsta močnih vojaških tipov so ustvarili Jan, Plut, Stupica, Murgelj i. dr. Vsem čast in polno priznanje ! Tudi vojaška oprema, Se posebej uniforme generala in njegovih adjutantov, orožje in vse pohištvo je bilo zbrano z vzgledno skrbnostjo. Skratka* idealm uDrizoritev sijajne kre-aeiie in najmogočnejši vtisk! Predstava ie seveda žela močno in prisrčno priznanje. Fr. G. SOKOL K smučarskim tekmam v Planici Dnevni časopis so prinesli vest. da so bile '.uznovame sestre, ki ni^o nastopile pri štafeti, 8 triletno prepovedjo nretopa pri smu-Sarsk h tekmah SKJ Ln SSS. Kdor je kdaj vežbal in tudi tekmoval, ve ud\ koljko truda in samozabijevania zahteva tekmovanje. Videl eem nnše članstvo liri tekmah in priznati moram njihovo požrl vovaJ nos t. 01 njih se je zahteval čas. •iočim n bfio nobenega, ki bi jih tudi stilno izpilil. pa merodajen čas. ani-pak lepota izvajanja. Zato ni prav nič čudno, ako je ena izmed član c zbolela in je radi t&sn morala odrasti štafeta. O tem so sestre aa predvečer obvest.le s. savezno naćelnico Skalarjevo. kj pa tesa sporočila najbrže ni vrela ofjcielno na znanje. l»o!ezen ene. utrujenost, vseh štirih, ko so vednar nastopile v vseh diseipl nah. obupen dež in ne- upoštevanje Btafets zu slovansko prvejistvo, so pr pravile se^re, da niso prišle pravočasno na start. Ako upoštevamo v&o te činjenice, uvidimo, da vjrsoka kazen ili samo neumestna, ampak celo neupravičena in škodljiva. Ce pa Savez ne upošteva omenjenih dejs'ev, potem je edina umestna in običajna ka^zen za odstop od starta, enoletna prepoved. Triletna prepoved bo za vselej onemogočila tekmovanje kaznovanih sester, kakor tudi ostalih iz žun dravske banovine kar bo naravna posledica te visoke kazni. Da bi nas pa sestre žup izven dravske banovine moirle že zdat res uspešno zastopati v smučanju, si pa dovoljujem resnično dvo- Savez naj odpusti to malo nediscipliniranost in kazen anulira, alf pa ako noče ni-katkor upoštevati navedenih ra%Jo?ov. naj zni^a kazen na eno leto. ka-r ho že itak močno vpl valo na kaznovane tekmovalke n ostalo članstvo. V—č. — Jugoslovanski lutkovni savez sporoča vsem lutkovnim odsekom, da bo srlavna akupseina saveza v nedeJjo dne 9. maja ob 3.90 v lutkovni dvorani Ljubijanskaera 80 kola. Narodni dom (vhod iz Bleiweisov« ceste). Pozivamo vse lutkovne odre„ da so občnega zbora udeleže v čim večjem Številu, vabljeni pa so tudi prijatelji lutkovne umetnosti. Barjani zopet prizadeti Ljubljana, 1. maja. Poplave na Barju so spomlad* in jeseni že navaden pojav, zlasti manjše, zato se ob tej priliki niti ne nameravamo sklicevati na nie. ko ie treba opozoriti javnost, da bodo Herjani letos zopet zek> prizadeti zaradi fla-bega vremena. Na Barju so namreč zastala skoraj vsa j>oijska dela in ljudje ne morejo posaditi niti krompirja. Ze pred dnevi smo opozorili na usodne posledice letošnje deževne pomladi. Meščani navadno ne pripisujejo vremenskim pojavom posebnega pomena. Čeprav so Jim neprijetni. Najprej pa opazijo jjospodiuje, kako vpliva vreme tudi na meščansko življenje. Zadnje čase nas zivilskj trg ni tako dobro zaloien, kakor h, bil sicer lahko ob tem času. Zelenjadarji tožijo, da Je zelenjava povsem zastala v rasti, kolikor je pač Jft posejane, saj so tudj dela na vrtovih zastala skoraj za mesec dni. Zato ie zelo prizadeto Trnovo, kjer se mnogo ljudi preživlja s samim zelenjadarstvom. Med zgodnjim domačim soČivjem se pojavi na naSem živilskem trgu najprej grah, in sicer že maja, ko je lepa pomlad. Letos ga zelenjadarji nit^o So eadili Tudj zgodnjega krompirja, ki ga navadno prodajajo Že v zacertku julija. Je niso mogili sadaii. Prav tako letos ne bo tako kmalu na našem trgu domaČega stroč-iega fižola. Doslej nj mogla rasti niti ealata, ki eijcer potrebuje mnogo vlage. Na trgu je zdaj naprodaj izmed domače zelenjave najveC-Bpinate in berivke. Tako zvane niajniške salate že ne bo kmalu na izbiro, čeprav si Trnovčanke zelo prizadevajo, da bi založile trg Min prej z letošnjimi novostmi. Od zelenjadarstva pa žive tudi mnogi Rarjani; pridelovanju zelenjave in .<»očivjaso se začedj posvečati posebno zadnja leta. Barjanska zemlja je najboljša za pridelovanje zelenjave in potrebuje navadno samo malo apna za gnojilo. Koruza, krompir in zlasti žito ne uepevajo na Barju po.-ebno dobro. Vendar se morajo Barjani. ki so poklirni kmotje, pečati s pridelovanjem tudi Wl Pr'-delkov za domače potrebe. Letos so Sc Barjani že veselili, da jim bo prizanešeno « popuavami, ker se je voda po Ljubljanici vselej naedo odtekla, četudi je dol j časa deževalo. Odkar je regulirana struga Ljubljanice tudj že ob Trnovsktvn pristanu, se baje pozna, da voda hitro odteka, bolj kakor prejšnje čase, kakor «;e adj ljudem. Kljub vsemu je pa te dni preveč deževalo, da bi Ljubljanica motrla odvajati dovolj hitro vso vodo številnih barjanskih pritokov. Zato je voda kmalu začela nastopati v nižjih legah, kjer je Barje navadno najprej poplavljeno. Baslej še ni bilo posebni' nevarnosti. č>prav je Ljubljanica včeraj ve« dan naraščala ter je narasla v pol dnevu okrog 40 cm. Poplave same na sebi pa ne l>o»lo napravile zdaj na Barju neposredne škode, temveč posredno, ker bodo zastala mnoga iH>lj*ika dela. Samo po sebi se razume, da ie sedanje delovno vreme škodovalo jioljedelstvu v splošnem. Gorenjci, pa tudi Dolenjci in No-tranjci tožijo, da že niso mogli posaditi krompirja. Mnogi ni^o niti še orali. Koruze š"e niso nikjer sejali. Sadjarji .*j obetajo slabo sadno letino, ker drevje ne more cveteli tako, da bi se rvelje oplajalo. Malo bo časenj, ki cveto najbolj zgodaj kakor breskve. Jablane >e ne cveto in če se bo vreme popravilo, bodo obrod'le. Toda najhujše je, da ljudje ne upajo več mnogo. da se bo vreme kaj kmalu sprevrglo. Nekateri trde, da ie pomlad tako deževna, ker je bilo pozimi promajo padavin. Iz Novega mesta — Koncert slovenskih koroških narodnih pesmi v soboto drn 1. maja L 1. ob pol 9. uri zvečer v dvorani tukajšne mestne šole obeta postati za Novo mesto kulturni dogodek prvega reda. Ta dan obifečejo Novo mesto pevci z Brnce pri Beljaku, 25 po številu; vodi jih zborovodja g. Hanzej Kro-pivnik. I zbor i zborovodja slovita kot najboljša na Koroškem. Brnčani pojejo koroške pesmi naturno in neprisiljeno, po domače, ter dosežejo s tem nedosegljivo popolnost v podajanju. Kot prava narodna umetnina sega njihova pesem v dušo in v srce, ko opeva milino svoje domačije, ko poje o bistri Zilji ali o ljubljenem dekletu, ko ponosno slavi delo svojih žuljavih kmečkih rok: Jaz sem en boren pa ver, še tav-šam nnak z Vami! V soboto se bo odprla pred nami bogata zakladnica slovenske kuture s Korotana Napolnimo šolsko dvorano in dokažimo s tem, da znamo ceniti narodno kulturno delo svojih koroških rojakov. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Krajec nasl. ~ KAPITAL V HRANILNICI — Ali veste, gospodkMia, da ste mi zelo všee in da m" mika r^snubj-ti vas? Had bi «i.mo vedel če imate kai v hranilnici. — V hranilnici — seveda, zaročenca imam tam, prokuriat je in prihoduij mesec se poročiva. V njeni sobici je dišalo po parfumu, pudru in milu. Vonj perila, postelje, potu. V Ndešangesijevi glavi je soba plesala. Stopil je pred zrcalo in se pogledal vanj. — Nisem luč, — je zakričal — Senca! Senca? Senca? Dekle je prihitelo. — Kaj se je pa zgodilo? Zamorec je izbuljil na njo oči, potem se je pa znova pogledal v zrcalo. Osupel, iztreznjen je dejal: — Ndešangesi je črn. Brž se je oblekel in planil iz sobice ... Torej ni res ... ni res ... nič ni res ... Se vedno je tak, kakršen je bil. Črni Crn! Na ulici so pojoči kričeči glasovi, drami se hrušč in trušč. Pariz vstaja zgodaj. Mimoidoči ga gledajo, hite naprej, ozirajo se po njem. Ta ali oni se nasmehne in oči, zroče nanj, se nasmehnejo. Smejejo se prav tako kakor prve dni njegovega bivanja tu, ko je z velikim klobukom na glavi taval po tem neskončnem mestu. Kako ga ta smeh zdaj boli! Mati nese dete v naročju. Dete joče. — če ne boš pridan, pride i pote črn mož, — pravi in pokaže nanj. I Dete ga pogleda s prestrašeno izbuljenimi otroškimi očmi in neha plakati. On pa pobegne ves prestrašen pred široke odprtimi otroškimi očmi. — — Črn mož sem, zamorec sem, vse zaman, črn sem strašno črn! Stoji na kameniti ograji na bregu Seine. Annabella je govorila o Seini. Kdor se okoplje enkrat v plavi Seini. gotovo ne postane bel. Toda kdor plava v njeni vodi tri dni ali celo nepretro-ma tri tedne!? Ne! Ni mogoče! Annabella ni rekla tako in tudi misliti ni mogla tako. Annabella bi bila samo rada, da bi bil postal bolj bel. Zakaj je hotela Annabella to? Nekaj mora storiti ... Mali magov učenec plava po cele tedne pod vodo, pa ne umre. Seveda tudi Inkongo je črn, ker lež! vedno v črni vodi Konga. Ce bi pa plaval na dnu Seine, bi gotovo postal končno bel kakor seinske ribe. To bi bilo to veliko čudo — skočiti v vodo črn in priti iz nje bel... Kdo bi znal storiti to? Stoji na mostu in gleda v tekočo vodo. Opaja se ob pogledu na valovečo reko. Vrtinci ga vabijo, da bi posnemal Ikonga. — Gre k drugemu mostu, nasloni se na r-grajo in zre v vodo. Voda šumi okrog strenrov, valovi, kliče. Poskusi vendar: Skoči v njo črn, pridi iz nje bel. Mora od tod proč bežati, teči. Ljudje se obračajo, nekateri hite za njim. Tat, vlomilec, zakliče več glasov. Ni tat. Koga bi mogel okrasti? če bi vsaj mogel komu ukrasti belo kožo. To ne gre. Mora torej v Seino, da mu ne bo treba več biti senca, da bo luč kakor je Annabella. Hiti naprej. Ze stoji na mostu. Pustite me! Roke proč! To mora biti! Ndešangesi hoče to, ker hoče to Annabella. Zaleti se in spleza na steber kakor preganjan pavijan. Kmalu doseže vrh. Množica pod njim ploska, tuli, vriska. Razprostre obe roki in skoči. — Ostani tu, senca! V zraku se prekopiene. Voda se razdeli, visoko pljuskne in ga zagrne. šele čez precej časa ae prikaže na vodi daleč od mostu z radovedneži njegov črni obraz z zaprtimi očmi in blaženim presrečnim smehljajem. Ljudje ae poštno aa njtea. AM Ja ie Stran * >SLOVENSKI NAROD«. sobota, l. maja 1937. ?tev. 9Q Lindberghova Pravi namre^ da ve njen Ko so je Aiino Morrovv omožila s Char-lesom Lindberghom, ji še ni bilo 20 let. Njen oče, Dwight Morro\v, je bil poslanik v Mehiki, karnor ga je bil nepričakovano poslal njegov tovariš iz kolegija prezident Coolidge v posebni misiji. Njegova diplomatska naloga ni bila lahka. Preprečil naj bi bil vojno, Ki je grozila med Ameriko in njenim bojevitim sosedom. Takrat je bil baš pred šestimi meseci Charles Lindbergh preletel ocean. Morrow se je sestal z njim v VVashingtonu, ko se je Lindbergh vrnil iz Evrope in povabil ga je v Mehiko. Lindbergh, vitez mira, je priletel tja tako rekoč v enem zamahu kril in res je prinesel s seboj mir, kajti navdušenje za junaškega letalca, ki ie bilo objelo vso Ameriko, je namah odpi-halo sovražnosti med obema državama in tako je Morrow izpolnil svojo nalogo. Mladi letalec je ostal nekaj časa na ameriškem poslaništvu, ko je pa odhajal, je bil že zaročen s poslanikovo hčerko Anno. Že kot zaročenca sta bila Lindbergh in njegova sedanja soproga sredi-, sea pozornosti. Ljudje so kar drveli za njima. Morala sta se jim skrivati, menjavati ure svojih izprehodov in si izmišljati vse mogoče pretveze, da sta se jih sproti otresala. Takoj po poroki sta si zgradila lepo vilo na kmetih daleč od ljudi, da bi bila res sama, da bi se mogla brez radovednežev posvetiti svojemu delu in sreči. Toda ušla nista niti najstrašnejši človeški zlobi, ki jima je ugrabila in umorila sinčka. Preživela sta tako grozno tragedijo, da sta zapustila svoj dom in domovino, da bi rešila drugega otročička, ki so tudi že segale po njem zločinske roke. Lindberghova soproga se je zanimala za vse. kar dela njen mož. Videla bi ga zelo redko, če bi ga ne spremljala po zračnih višavah. Ker pa ni mogla zahtevati od njega, da bi jemal seboj samo navadnega turista brez vsake koristi, je postala sama pilotka in radi0tele.2re.fist.ka. Leta 1931 je letela iz Washingtona na Kamčatko in v Tokio, leta 1933 je preletela severni Atlantik preko Grenlandije in proti jugu do Amazone. Za te pogumne polete ii je podelilo ameriško zemljepisno društvo nagrado junaštva in vztrajnosti, ki fe bila prvič podeljena leta 1907 Pearvju ob njegovem povratku iz polarnih krajev in ki je bila devetič podeljena prvi ženski na svetu. TJndberghovi soprogi. Anna Lindberghova je pa dosegla velik uspeh tudi s svojo knjigo spominov o poletu z letalom ?Sirius . leta 1931. ko je Neprijetna svetloba Optični strokovnjak S. H. Gibben je priredil doma bogato gostijo med katero je pokazal svojim gostom zadnjo pridobitev moderne tehnike. Namestil navadnih žarnic iz prozornega ali mlečnega stekla so videli gostje lepo okrašene svetilke, ki vsesavajo iz navadnega spektra vse barve razen zelene in rdeče. Zato so se The Gour-mets Almanach« enega najzanimivejših receptov, kar jih pozna svet. Evo, kako se glasi njegov recept: Vzemi olivo brez koščice, napolni jo s seanimi kapri in sardelami in položi jo v čisto olje. S to olivo napolni telesce becea-fica, enega onih drobnih ptičkov, ki jih smatrajo Italijani za največjo delikateso. Glavico in nožice mu prej odreži. Tako pripravljeno in nadeto ptičko vtakni v lepo rejenega strnada. Strnada zopet potisni v telo škrjančka, ki mu nisi odrezal samo glavne in nog, temveč si potegnil iz njega vse večje koščice, potem pa zavij njegovo telesce v tanke koščke slanine, škrjan cek gre v podobno pripravljeno telesce drozga. Z drozgom se zopet napolni telo prepelice, ki naj bo čim bolj debela in ■očna. Vzemi raje prepelico iz vinskih goric, nego navadno poljsko. Prepelica se ne zavije v slanino, temveč v trtine liste, ki služijo za znak plemenitega rodu. Prepelica pride v telo vivka. V slanino zaviti vivek najde zavetišče v telesu zlatoglavke. Bogato s slanino obložena zlatoglavka pride v mlado jerebico, ta pa v telo gozdnega kljunača, ki mora biti dolgonog in nežen kakor plesalka. V tanke koščke kruha zavitega kljunača potisnemo v telo čopastega pomika skrbno s slanino pretak- njen: čopasti ponirek pride v pegatko. V slanino zavita pegatka se vloži v mlado raco; divja raca ima prednost pred domačo. Nadeta raca potuje v telo lepo belega kapuna, mesnatega in mastnega, to la samo srednje velikega. Kapun nride v telo nežnega mladega fazana, ki visi dobro kuhan precej dolgo kaiti pravi gurmani ga sicer ne jedo radi. Fazana porabimo, da nadevamo mlado in tolsto, vendar pa nežno gos. Ta nežna ml^ ia °"o« pride v telo pitanega belega purana. Slednjič položimo purana v nojevo telo in če povsem ne zapolni votline, si pomagamo s tem, da jo zatlačimo kostanjem ter raznimi mesnimi ali dru^-iii pripravami. Tako nadetega noja položimo v posodo s Čebulo, korenčkom, peteršiljem, na koščke narezano šunko, začinjeno slanino, poprom, soljo, eno ali dvema glavicama česna in finimi dišavami. Ko je vse to pripravljeno, posodo hermetično zapremo in zalepimo s testom iz moke in vode. Zaprto posodo postavimo za 24 ur na slab ogenj, da se dobro pregreje. Dobro pregreta stalno enakomerno tempe-rirana cev je boljša od odprtega ognja. Zdaj pa pozor! S pripravo te jedi se približujemo najskrivnostnejšemu jedru kuharske umetnosti. Lahko si mislite, da je sok tako različnih dolgo dušenih ptic nepopisno okusen. Iz tega nastane kvintesenca step, gozdov in močvirij, združena s kvintesenco sokov najokusnejših ptic, vse to pa še bogato začinjeno. S počasnim precejanjem pridejo ti delikatni roki do srca. Srce je pa oliva. Tcrlaj odstranimo previdno n"ja in ga vržemo skozi okno ali pa privoščimo psom. Po enaki poti gredo puran, divja gos fazan, kopun, raca. pegatka. čopasti ponirek, kljunač, jerebica, Zlatoglavka vivek prepelica, drozg, škrjaneek. ?trnad in beccafl-eo. Tako smo prišli do olive, ki jo serviramo in s primernim užitkom in razumevanjem pustimo, da se nam na jez'ku kar sama razleze. In pr | rfcall se bomo, da je del*katna. Ou tem receptu si človek ne more kaj. da ne bi pomisli] na tisoče in stotisoce ljudi no širnem svetu, ki nftl vsak lan tega kruha nimaio. če bi vsi t- Irudie vedeli 1 >>' vse si izmišljuje in tskile sladokusci in ralrs'1 si to lahko urm*šlb»ie*o b*lo kma-frl Vr»nec niihov h receptov z delikatnim] oliva m i vred Clark Gable pred sodiščem Včeraj teden so imeli v Rolly\voodu zanimivo sodno obravnavo. Angležinja Vio-leta VVells Nortonova je zahtevala od gnanega filmskega igralca Ciarka Gablea ali-mente zase in za svojo 14-letno hčerko Gwendolino. češ. da je Gable njen oče. Nortonova je imela baje leta 1922 v Angliji z njim ljubavno razmerje. Pred sodiščem se je pa izkazalo, da je dobil Gable baš pred 14 leti košarico od zasnubljene-ga dekleta. In ker se je to zgodilo v Ore-gonu. kjer je bil Gable kot drvar še daleč od svoje film&ke slave, je sodišče smatralo za dokazano, da ni mogel biti istočasno v Angliji in da zatorej ne more biti Gwen-dolinin oče. Kot priča je nastopila Fan Doerferova iz Euchema v Oregonu. Izpovedala je, da je bil Gable takrat star 22 let in da je bil prava neroda. Ko ji je odkrival svoje srce, je do ušes zardel in celo pot ga je oblil. Take nerode še nikoli poprej ni videla. Pri teh besedah je Gable zopet zardel, čeprav ima zdaj v ljubezni že bogate izkušnje. Priča je nadaljevala, da se ji je zdel zelo smešen in da si sploh ni mogla misliti, kako bi skrbel tak štor za svojo ženo in morda tudi za otroke. Obzirno mu je povedala, da je še premlada in da si bo še premislila. Gable je moral hočeš nočeš poslušati vso storijo o svoji neuspešni snubitvi. Prince-a vzame peraessiks L)ruga izmed treh sester mladega iraškega kralja e jt* saro« «"•:!;< «i poročnikom iraškega letalstva Abdtr !e 11, štori] Mfa, kaT |f dnel nekoč na programu njegov cv»-. Zaenkrat je samo dovold ženam tapoŠčatJ bart*nie. \ tem poirVdu ie pomenilo mnogo njegovo dovoljenje, saj bi sicer niti njegove eeslre ne tsnelc odpotovatj v Ix>ndoi. Pred letom dn[ e^ta r-c napotjli pr-ncese lz.adda Mađiha in Rahidla v London. !oda Izadda Mad .ha je prispela s sestro sumo na R hod os. Tam se je SCSUanila z grškim vratarjem velik« ga hotela, odpovedala p** je Islama in on. potovala I njim v Atene, kjer eda se poročila. Princena Rahidža se je pa vrnila sama in si izbrala za moža porotnika. Kralj b**tie nesreče v tem, ce 6e bo z ljml-!\om pometal. Krdelo psov " je bilo prvo Bližajo se velike svečanosti v Ijondoiiu. Ulice, po katerih se bo pomikal sprevod s kraljem m kraljico, bodo polne gledalre\ Menda pa Jjudje ne bodo doživeli takega presenečenja, kakor so ga v začetku pre teklega stoBctja. Bilo je kmalu po bitki pri \\nterloo in mesto Ix>ndon je priredilo velik banket vladarjem zavezniških držav v Guildhallu. Ulice so bile polne radove d nežev. ki so hoteli videti kronane glavt med potjo v Guildhall. Ko se je pa pojavi) krasen sprevod, so ljudje ostrmeli, kajti pred njim so jc podilo krdelo 1 a?.lienih ps»i\\ Ljudje so se seveda takoj zanimali, kako ■0 mojrii priti psi na Celo kraljevskega sprevoda. Bili so londonski psi brez g* M poda rje v V glavne ulice so bili prišli, ko so se r.ju-traj civilisti in vojaki postavljali v špalir. potem pa niso mogli več nnnaj v it ran k< ulice. Zbralo se jih je bilo veliko krd*o in preostajalo jin-: ni nio. drugepa mero ubrati jo pred kraljevskim sr>r< vodom p. glavnih Ulicah prav do Guihihalla. Nedelja, 2. maja. 8.00: Tetovadba za damo m gospode (radi i±. prof. IC. l>obov-fk> - &.lo; Preaoa cerkvene glasbe 7. frane-kan^ke cerk\.-. Snttner: Kvišku srca. — o.4i>: Verski govor (ir. Roman Tominee). — Bl00; čas, i*> rovi'.a. s|»ored. — tf.15: Balalaike (pk)ŠCS). - 9.30: Koncert delavske godbe Za rja . — 10.00: otvorit, v protrtobeikuio/imga tedna: Zakaj re boramo proti jetiki (dr l'r. 1><"- I, eveo). — 10.30: Koncert dela\>ke godb >Zarjac. — 11: Pisan drobiž (plo^iV). — II. 30: OtroSka ura (vod, gd<\n:i Manira K< manova). — 12: Saksofon (plosoe). — 12.1$; Operni spevi. Sodelujejo Štefka Koren Sa B va. Stjepan Masese >n rad -• Iteeter. 12.45: !'"\ski Koks»tet. — LS: Cas spored, obvestila. — 13.15: Isto kot ob V-.oV oddaja prekinjena od 14. do H>.) — IdjUO: Kar želite, to dobite (ploiee \«> ■■ m). 17: Kmetijska ura: Najnevarnejše bolezni krompirja (in/.. MikiaB Frane). — 17.'.^>. 1 'r gjnatna Švicarska godba (3 bratje Malen* £ek: harmonika, klarinet, trobenta) rmeS vesele zgodbe — 18.45: Fox na fox (plo š*e). — 1t»: Čas*, vreme, poroVila. »pore Obvestila — 19.30: Nacionalna ura. — T'. <' Sknarniee (prenos \z cerkve »-v. Petra i — 20.15: Slovenska Marijina božja pol: genda o Sv. Gori pri Goriei Izvina slika, napisa] Vinko Kuret. hnrajajo elani radijske Igralske družine, vodi Ivan PeagOv). — 20 i.. Pavskj telcntst, vmes ploiee, — 22^10: Da«, vreme, poročita, sjored. — 22JL5: Lahka glasbe (radris-ki ork*^ter). — Kone<- ob Ponedeljek, i, maja. 12: Vsakemu nekaj (irilosee). — 12.4 Vreme, poročila. — IH.«*): Cas, ^r>oreil. o vestila. — 13.15: Dstamj: Mori.-. . — 19: vreme, |x>rociil:i. ^|¥>re,l, pbve-stila. — 19.:U): Nacionalna ura. — 19.30: Predavanje Protjtuber bifjje: Resaieetn dogodek \t. zdravn. dela v dispanzerju (<1r. Toma/. Furlan). — '20: Rezervirano m pro-nos. — 22: Oas. vreme, poročila, spo-cl -22.15: Operetna glasba (radi'sk Ofkei — Konec ob 2T». ur;. Torek, 4. maja. 11.00: Šolska ura: 7 nislmi splavar; lo Beofrrads (g. (Tskar Hudale«), — 12: Spn hod po Balkanu (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: č\as, s^>ored. obvestila 13d5: I?arli.iskj orkester. — 11: vrcnie. l>or za. — 18: Čitraški sekstot >Vesnac — l^ to Porečje Sore (g. prof. Franc Planina), 19: Cas, vreme, poročila, spored. obve>t |a. — 19.30: Nacionalna ura. — ML90: Zabav-n[ zvočni tednik. — 20: KonceH. Sndelujeta pa. Zlata (»jungier.ac (samos|>). in S. prol Pavel Rančigaj (orgle). — 21.15: Konr< radVJKkega orkestra — 22: Ca*, treme, p" ročila, spored. — 22.15: b <>ffcnbae.hov h det (radijski orkester). — Konec, ob 28. DOBRA 60LA — Ta tvoj prijatelj mora biti silno n-N -vozen. Predno odgovori, vedno dvigne desnico. — Prav nič ni nervozen, samo za ženo ima bivšo učiteljico in Ce bore govoriti, mora dvigniti roko. Pau! Hilso: 30 •Molčeči i maščevalec Roman Hotela ga je prekiniti, pa se ni dal motiti; z naraščajočo strastjo je nadaljeval: — Zame pomeni-te več, nego vse drugo na svetu. Sem sicer znatno starejši oxi vas, toda ljaibezen kakor jc moja, bo gotovo laiiko izgladila razliko v starosti. Obožujem vas, Daisy! Biti moraš moja! Morda prvič v življenju je čuvstvo res premagajo drugače tako hladnega in preračunljivega Japonca. Govoril je to, kar je resnično čutil, in baš zato je učinkoval njen kratek omirila, je nada 1 je va 1 samozavestno: —Ne verjamem, da bi bili sposobni nakopati svoji rodbini tak škandal. Daisy še vedno ni odgovorila in zato je princ nadaljeval: — No, gospoddčna Salllneveva. ali še vedno nisem vreden te časti? — Še vedno ne! Te besede je izgovorila tako ledeno, tako trd!-*, da se je nehote presenečeno ozrl na njo. Potem so se mu pa zaiskrile oči v najčudovitejši zmesi strasti in mržnje: — Ne verjamem, če bom nadaljeval in če vam povem, da mi je tudi znamo, kdo je morilec. Pogledala ga je obupano in najraje bi bila histerično zaplakala, pa se je še vedno premagovala. Mirno, kolikor je pač mogla, je samo skomignila z rameni, rekoč: — To me prav nič ne zanima. Princ je stal nekaj časa ves iz sebe, petem se je pa izpremeni! njegov obraz v nekaj, kar je spominjalo na igro mačke z mišjo. Slednjič je dejal mirno in preračunano: — Gotovo si boste premisffli, kajti vi, gospodična Daisv Sallineveva, ste morilka. Daisv se je vsa zbegana zdrznila, putem jc pa vprašala hropeče kakor v proseče/m kriku: — Kdo si drzne dolžtti me umora? Princ je pa odgovoril ledeno: — Jaz! xrv. — To ni res! To je bil obupan, težko zadrževan stok iz dekličinih uM. Vsa iz sebe jo Daisv invftmjearmlm; — TY> ni res! Kako si drznete trditi to? To ni res... Njegov miren ^plas je bil kričečo nisprotjo n^. nega obupa, njene groze: — Da, res je! Mar hočete tajiti vi, gospodična Daisy, da ste bili v onem avtu, da ste dekle, ki jo peticija še vedno zaman išče? «— Ne, tega ne tajim, toda ... Obmolknila je in ga proseče pogledala. Princ jc pa samo skomignil z rameni. Toda tti ii ta edim kretnja ji je dokazala, da bo do skrajnosti izrabil to, kar ve. Ta misel jo je navdala z obupe m. — Če ste se peljali v avtomobilu, ste gotovo tudi . . . Daisv je prebledela ko smrt. Stisnila je roko, da so sc ji zarili nohti v mehke bele dCani. Njene oči, drugače tako mirne in jasne ,so žarele v mrzličnem agnju njene notranjosti. Končno je obvladala svoj glas in hladno .mirno so letele k njemu besede: — Visokost! Če bi bij ta dom moj, bi vas prosila, da ga zapustite. Obžalujem, da ni tako. Princ jo je nekaj časa presenečeno gledal. Poznalo se mu je že na obrazu, da je mislil, da j» ima v svoji oblasti in rta ni niti od daleč pričakoval takega odgovora. Mar se mu bo to krasno, dražestno dekle res izmuznilo iz rok? Ne, — in znpet ne! Stev. 9Q »SLOVENSKI WARODt. sobota. I. maja 1!H7. Stran 7 Rudarski revirji v protituberkuloznem tednu Proti tuberkulozni dUpAmer ¥ Trbovljah ]e storil ie mnogo dobrega Trbovlje, 30. aprila Naša javnost 5« Se vse premalo zaveda varnosti in pomena sistematične obrambo p;*oti tuberkulozi Zato je treba vedno snova, opozarjata na oevarnost, kj preti prebivalstvu, ziaetf pa na* mladin j od te zavistne morilke človeštva. Pred leti, ko v Trbovljah za rudarske revirje Se ni bilo prodtuherk uložnoga dispanzerja, se je jetika, med prebivalstvom, zlasti pa delavstvom l«ohotno Sjrrla brez vsake smotrne kontrole :n mnogi, ki so na vfde-z zjrledali zdravi, so nosiii v sobi smrtonosne klice jetike. ne o*a bi 1« malo statvi, kaj ae v njrhovem organizmu dodaja. feef zdravnik dispanzerja dr. Slmonitl prt ordinaciji. Dane« po triletnem iispešnem delovna ia "ukajšnjefra protitu^nkulomega di^panzer.ia je situacija v revirjih frlede zatiranja jetake povsem drupaona. Dispanzer je ustanova, ki vodj evidenco v?ob na pljučih bolanjh, »»kuženih rn osiiml.ienjh jetione obolelosti. V^ino novi prihajajo v dispanzer, ker čedalje širše množice ljudstva »poznavajo, da se da^ ta lx>leze.n edinole s eisfemat.jčniai r.'iravljenjem in seveda Un\\ rednim Kivije-njem ^omejitr in ozdraviti. Danes je le malo slučajev, ki bi se ne dal; ozdraviti, kajti ljudje se z zaupanjem obrnejo na dispanzer ob najmanjši domnevi, da bj utetmili bod s; sami a1; pa s vojen obolet; na jo.fjki. Službo šof-zvlravnjka v tukajšnjem Proti-tnl»erkulozne>m dispanzerja opravlja sedaj z vxo požrtvovalnostjo in spretnostjo jr. dr. Simonitt Temu mlademu izkušenemu zdrav* n ku Ijudjo že popolnoma zaupajo, «ai pa ima za vsakega bolnika in dragega, k; v spanser prihaja, vedno le lepo be?edo jn dober nasvet ki cra bolniki radi vposteva-K Poletr zdravljenja je rrol»n naniree boi-' ke. ki v h nai »ode jeVka. tudi vzcajat-j k rednemu življenju kjerkoli je to mogoče in da 'ma naš dispanzer tako le*pe n^neli na r»olm zatiranja jetike, se ima v velik] meri t% hvalit i smrtnih slučajev za t.bc 6 oseb, t, j. 13.33%. Če preraennamo umrljivost za tbc. na 10.000 prebivalcev, znaša ista v trboveljski občini v lanskem letu 6.67% na 10.000 prehvaJcev. v občini Hrastnik pa 8.44'/'i. kar je v danih razmerah malo jn komaj zaostajamo za Nemčijo }o ostaJjnv evropskam" narodi S-lovenjja invi umrljivost za tuberkulozo 15.r.% na tn.OtfO prehvaloev. To pa seveda ne pomeDf da Je unvrijivo.-t v rudarskih ol»č'nah manjša morda radi boljših prilik. Umrljivost za jetiko je bila namreč v prejšnji« letih tml v naslh rudarskih ol>cinab mnogo višja, kakor ie (j* nes. V prvi vrsti j* treba par* vedeti da ie delavstvo vsled obveznega zavarovnja z* bol eren deležno «no>rrn^ in zdravniške nege, do&hn vlada na nodsžclju vsled rtfvuanl-tanja_p>rtMvine v tem oz.im vel k nedo*t.i-tek. Ker rrhna kmcisko prebivalstvo v mne-eih primerih denarji ni »i za najnujnejšo hrano mu ga primanikuje še boli za zdrav, nika tn ra zdravila z7a«+- Pri dolgotrajnih bolezam kot je tuberkuloza Tukaj na so delavci pod s?atnftP nadzorstvom zdravnikov, ki i'h tn-koi onozorMo m rv^^p nevarnost-- skritih bolezni. Kmet pa lahko tu li iz nevednosti zanemarja začeto; razvoj bolezni »ia*** ♦iiberVuTo7e in ko z-one m-is** na zdravniško pomoč, je navadno že vse prenosno. V največ"v meri na. Te zajerij že neva*; onrani izvrgli veT'l^ a^ovt--nia in im.^asne-rn hiranja K do^e7.eni.m nartohoni tako iin. r-.lra\Ti5-kom ?n ostalim o^^.n^om ^'jff>-»n'"*ri,» zl*sU r\r rs.SeiVm nae*entoni hkrenn čestitamo. PT d:.inan7,e-iii k: i« ^■'p1 v če*ru^l- svnVi Jr*un pfcu-b^Jno, ž^lirv^ *» mnogih uspehov v korist trpečega bližnjega. Usodne posledice računske pomote Kako dobi človek po naključju idejo, zaradi katere mora na zatožno klop Ljubljana. 1. ma.;a. Pogrni kontrolor jn upravnik neke podeželske^ poste cospa Zdenka N. se je boječe pr bližala šolnikom malega senaSa s pr«.*. 2-igonom Bila je črno oblečena, kakor da bi prjsLa k pogrebu. Občinstvo ie sadržalo sapo, kakor vedno, k j lar pride prod sodniko človek, ki ne spada v družbo poklicnih tatov in sleparjev, tenive? ga zla usoda spravi v kriminal. Tud; sodnik] se nam zde ob takih prilikah nekako tako zamiki jen i. kakor se zanrsli človek spričo dejstva, ki ^e mu zdi nenavadno tn težje razumljivo. Utaja 37J0OO Din denarja v s.uibi re^ ni tako nav;i ina zadeva kakor tatvina, ki io Bagre!] brezposelni potepuhu Vrhu tejza ie obtolenec ženska in s činom postnega kontroloria in z dolžnostjo upravnika posle. Državni tožilec C- Branko Goslar je pre* -tal obtoinjco (»htoženka si je kot upravnik poste prilasiaa o*j 1. 1032. do 1986 okrog 37.500 Din na ta način, da ie pri nakazova niu denarja strankam izplačevala po 100 vn 200 I > i u premalo, ne da bi vsa 4 leta stranke to orazile, ter je morala seveda tudi pre-narejali uradno akte. da f^o bili rakuni za kontrolo navidezno v redu. Predsednik jo ic začudeno vpradel, kako je mogla na ta načjn manipulirati z denar jem, ko je morala vendar vedeti, da bo sleparija prišla eioj ali prej na »lan. Ob-toženka je povedala, kako jo ie zapeljala slučajna pomota pr; seštevanju. Imela i<* nakan strank, ki r-o redno dobivale vefcfe v/.>:,> .!.->-,. j v'.-, a.) jn^n:ncznih dolžn'kov, ta ko. da je plačilna nakaznica vsebovala več postavk z različnimi zneski, katere |e obto-ženka seštela in strank; skupno vsoto izplačala Nekoč se ie prj seštevanju zmotila za 100 Din. Stranka ni kontrolirala računa, temveč \e pedp:snla nakaznico jn sprejela denar. Ostalo ie obtoežnki torej 100 Din. katere ie nameravala vrn-t, stranki. Naneslo pa je. da je leh 100 Din ostalo na pošti, stranka se pa tudi nj vrnila. Tedai ie ob-toženka spoznala, da stranke ne kontrolirajo računov in se zadovolje s kasiranjem celotne vsote, zaupajoč v nezmotlivost poštne uradnice ur; seštevanju delnih vsot. Uradni ca ie dobila s tem ideio, zaradj katere je prišla v kriminal Imela ie l33o Hm plaec. toda tudj precej doleov iz fa«a. ko ie delala več let kot pogodbeno postarica za 500 Dio na me^ec. Kazen tecra ima nezakonskega otroka, za katerega mora sama skrbeli V velike denarne Ježave ie zašla lud' zaradi -vojeiza brata, k; je pred leti obolel in ie morala* sama r rt-živi jati polnih 6 let. Sti&ka je bila že večja, ko se ie med tem omožila z možem ki je prav za prav brer posla, ker zasluži kakih 500 Din le fi priložnostnim delom. Predsednk: -Sa* ste vendar morali ve detj, da bo prišlo nekega, dno na .ian, la računj njso v redu. Prizadel« dtfapke <0 vendar morale pr^i ali alei odkriti primani« kljajelt rbtoženka je odgovorila, da uradi napornega Lu neproitanega Jela i/:t; ni nia resno premiSljevatj o posledicah svojili manipulacij. Bila ie praobremea^ana - jelom. Tudi živcev nima v redu iq :jb :: leznijo na želodiu beleha Ake bi &an>0 enkrat resno premsijn. [z \<> 'a o pore e voij? na po. kriminala, ne !> ?e dola kri i la nilj pare. kakor se ni dotaknila pare v -vo fem preSnjeni SOlelnem »luzbovanju Prilika okoliščine in s*.ska so jo nekako prteši le, da je /aŠla na kr-va pola in da teb poteh nekako poc]zavev-1 no kar v/.'! -..a a. do-kjer ni peka ki pfoailf 7p ijcoame pe meč. so ij pomoč od reki j, ko so na mah i pa ciie prišle na dan. se \e scod t:k".ii o!r.»-zenkina stiska ztlr-la do-olj velika d i to ; PomagaU, V I i-tih ^= -e pridržala « §M) primerih ^o?p po ltV> i:» 20Q Tdn. ;n s;. »t vsf»'e po 200 hirt v 24 :>r:merih. Branilec dr. Stanovnik je spodbijaj prav no ulemelj lev obtožnico, trdeč da ;o škoda naravnana in n(> pre /n dvo.o dejani se »•ravi ra u-ajo in za ionarf*:anie t * »* i • 1 r> i 11 Hstjn. Obtoženka ni imela namena olkede/ vatj državo, tenjvoi! *i je zneetie nekako ;z-josoieva'a. \cu\n nj b'li mojj'a vračnti »Slede na vse olaj^evarne okojnostj in na priznanje je prosil m!o rn pogemo kazen. Senat je odločil, da |e nbfolenfea kriva po obtožnici iii ii ;e prisodil 6 maaaeev Sitrosj^a« zapora pogoino za X leta. Ob*o*enk«t j- zajedata, kakor da bi V kdo za-adil nož v srce. Kazen je sprejela. GRD DELIKT Mizarski mojster Hočevar Jožef iz Hru-si-e je priznal« da je doma v delavnici naredi] v januarju 9 kovancev po 20 Dii^ jn enega ro 50 Din ter da j« en kovanec za 20 Din skušaj razpeeati v neki ljubljanski COStUnj. Njegova >kovnica« je bila za v j ta v lepenki in je letala na mizi pred sodniki kot korpus delieti. Možakar ef je pomagal največ z lesenim orodjem in z zlitino, v kater? le bilo največ svinca. Kovance je pa ponaredil zelo slabo, ker ni Imel prave priprave in ne dovoli znanja za take reči. Ker je vse priznal, fe bal obsojen na 6 mesecev strogega zapora la na iagubo državljanskih pravic za 3 lota. Kazen se je možakarju zdela previsoka, nakar mu ie predsednik pojasnil, da je ponarejanje denarja zelo srd delikt, ker oškoduje lahke široke kro*a prebivalstva Zagrožena pa je za lake de likte kazen do 10 let rob!jc. Produkcija glasbene šele »Sloge« Ljubljana, 1. maja. CMaabcna *oJa narodnega železniškega dru** ▼a š!r» zavzema ▼ kompleksu nase glasbene kulture poseben noložaj. Namen te glasbene šole je ta. da skuša vzgojiti vrste dobrih amaterjev Te naloge ne smemo podcenjevati, sa; bodo naši poki leni glasbeniki našli nrav v vrstah amaterjev tisto občinstvo, ki jih bo moglo vsaj moralno podpirati. Zato je prav in potrebno, da delo te šole zasledujemo zlasti ker daje našemu malemu človeku, ki ima ludi pravjoo do kulture, možnost spoznavanja glasbe. Na včerajšnji javni produkciji so nastopili uojenci solopevskega. vollnskega. klavirskega in violoncellskega oddelka, pa tudi mladinski zbor in šol« k i godalni orkester. V celoti so bila izvajanja nastopaiočih zadovoljiva, mogla bi pa biLi boljša, če bi bile tehnične zahteve josameznih skladb tako majhne, da bi mogel eojenec obrnitj vso pozornoet na muzikalno al ran »voje nalog *.% Toda tei napaki se niti na kooservatoriju ne morejo vedno izogniti. Glasbena šola Sloge je mlada ustanova, ki se nI našla smer- in načina svojega delovanja. Hvalevredno je, da skuša po *v»-iih močeh zaposliti Čim več strokovno kvalificiranih učiteljev, vendar bo najvažnejša naloga vodstva najti tak način dela, ki bo na eni shrani dopuščal izredno nadarjenim gojencem prestop na konservatorii, na drugi strani pa, da bo našel razno možnosti ama-teankega glasbenega udejstvovanja. čigar na »privlačnejša in najboli vzgoina oblika, ta ko v glasbenem, kakor tudi Človesko-social-nem smi?lu, ie ansaniblska iera. Xa tem po';u se sipini'o že sedaj široke možnost-;, saj razpolaga Sloffa s pevskim zborom, sodbo na pihala, orkestrom, mla diiv-dvim orkestrom in mladinskim zborom; torej 7 vel kim aparatom, ki ca more n« na ira7] č.neiŠe načina koml>iniratj. žkola bi bilo. če bj vodstvo in ?ojencl Slosrine šole Izgubljali svoie sil*» za to, da po>taar»;o reč ali mani dobra kopija koa-servatoriia. S-voio važno nalogo bo mogla šola v pe-'ni neri izpolnjevati Šele takrat, ko bo n.v.la svo;o lastno pot Fr. ?tunu- Gospa Skuškova na Jesenicah Jesenice, «10. aprila Kolo jugoslovenskih sester podružnica Jesenice, jc priredilo v sredo zvečer v So-kolskem domu predavanje o japonskih in kitajskih narodnih običajih. Predavala je gospa Tsuneko-škuškova iz Ljubljane. Prostorna dvorana z galerijo je bUa nabito polna ljudi iz vseh vrst jeseniškega prebivalstva, prišli pa so ljudje tudi iz bližnje in daljne okolice. Pri vhodu v dvorano je bila gospa predavateljica s hčerko Eriko burno pozdravljena od navzočega občinstva, predsednica KJS gospa Vida inž. Peruzzijeva pa jih je lepo pozdravila in se zahvalila tudi občinstvu za izredno veliko zanimanje in udeležbo. Gospa Skuškova je bila oblečena v krasno japonsko, hčerka Erika pa v kitajsko narodno nošo (kimono.) pokazali ata posebnosti obeh narodnih in z lepimi ornamenti okrašenih narodnih nos. Nato je gospa predavateljica obširno poročala o vzgoji japonske mladine, o japonskem narodnem ponesu, o podrejeni vlogi žene v zakonu, družbi in izvendružinskem življenju. Omenjala je delo in napredek japonskega naroda v gospodarskem in kulturnem življenju njegov nizek življenjski standard, skromno prehrano, ki se sestoja po večiini la rib m riža in tudi iz kobilic, ki baje vsebujejo največ, vitaminov i. t- d. Omenjala je tudi velik napredek japonskega naroda v pogledu telesne vzgoje in veliko zanimanje celega naroda za uspehe svojih prvakov na mednarodnih športnih tekmah in olinvpijadah. Končno nam je gospa Skuškova še pokazala posebnosti japonske narodne obleke, ki je izredno dolga in se sestoja iz številnih parov in je za na.se prilike zelo nepraktična. Njeno pre-davanje je bilo ze.lo prijetno, poučno in poljudno saj je bilo združeno z veselimi dovtipi, prj katerih se je prav poredno naši "r-:ala. Ob konru ic nv?na hčerka Erika zt.igra-!a neka i točk na klavir Ln zapela nekaj japonskih r. a rodni h pesmi, za kar jo je navzoče občinstvo nagradilo z živahnim aplavzom. r-Iastop po^p^ Skuškova in njene hčerke je na JaasoUoaJ) dosegel velik uspeh, ki bo ostal vsem V PT*V lenem spominu. Kolo jugoslovanskih sester je pa s tem tudi dokazalo, cla u?iva med širokimi krogi prebiva lst.v? Jesenje in okolice dober sloves in simpatije. Iz Višnje gore K'^j j° je udaril. Te dni je doletela Ilova rjeve družino iz Gojzda pn Obolnem težka nesreča, ki bo najbrž pustila hčerki Ivanki posledice za vse življenje. Ivanka je a!a 5 konjem v gozd po drva. Nasproti se je pripeljal na kolesu vajenec višnje-gor^kega 'mesarja g. Sajevca a dvema velikima mesarskima psoma. Namenjen je bii ravno k njim po kupcijsk h opravkih. Ko sta psa zagledala konja, sta ae takoj spravila nadenj. Postavila ata ae vsak na eno stran, ae zaganjala vanj ia beano lajala. Konj se je ustrašil, postal nemiren, udarjal na levo in deano m se pričel z vozom pomikati nazaj. Medtem je Sla Ivanka ob vosu tik sa konjem. Ko je videla, da se konj pomika nazaj in da brca, je stopila na stran, vendar premalo, kajti konj jo je s tako silo udaril v levo nogo, da ji je prelomil pidčal tn jo močno zdrobi i. Prepeljali so jo takoj v ljubljansko brinico, vendar pa se ni gotovo, če se bo noga brezhibno pozdravila. Sz Kranja — Znameniti koncert v Kranju, V ijo 2. t. m. bo koncerti raj v Kranju star-ni francoski violinski virtuoz Robert Soe-tens, ki ga spremljata francoska pianistka Suzana Roche in komorni Olfcester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta prof. L. If. fikerjan-ca. Od naSega giasbenegra Občinstva upravičeno pričakujemo, da bo znalo ceniti ta »tl*nstvan degodek ne šega mesta in da poselilo ta koneeit v n-.jia*>špm Številu. Koncert ce bo vr^il v ve! 'c! 5vo*ani Narodnega driVl3. Ovire tajskega prometa Skot]a Loka. 30 aprila. Podružnica SPD. ki ai le nekaj l:t sem Sistematično prmadeva pogKbiti smisel za lepoto škofjeloškega okraja v Širokih vrstah javnosti, je prikazala tudi motnje, ki nastopajo pri tem njenem prizadevanju. £elja SPD je, da bi se sraeii planinci, a pravilno potrjeno planinsko legitimacijo proste je gibati v obmejnem pasu. kakor je tako dovoljeno v Julijskih Alpah ln Ka ravankah. Koča na FUtitovcu je poleti Slabo oakrbcvacia, pozimi pa neuporabna, (Slaba zgradba), ona na Pečani, kjer je zavetje, pa je pogorela. Glavna ovira raz. voju turizma pa je cena voinjam. Potrvitv na bi bila nadalje cestna zveza z Bohinjem tn avto cesta skofja Loka — Crni vrh. Slednji spada sedaj v škcf jeloski okraj in nedvomno bo s to občino prej ali slej treba priti v boljše stike tudi glede prometnih vozd. Koča na Ljubniku — ugotavlja SPD — je v dobrem atanju. zsradi stalnega popravljanja. Obstoječe steze, peta in markacije so tudi v dobrem stanja, vendar pa je še mnogo obsežnega ozemlja nemarki-ranega. Podružnica SPD nima zadostnih sredstev, pa bi se zato lahko nadaljevala markacijska dela le s primerno podporo. Planinski znaki in markacije sploh so ai-cer uradno zaščiteni, a kljub temu ae pogosto dogaja da znake in tsble, s trudom pribavljene, brezvestnežl uničujejo crtlo v uep-sredni bl'žini stkofje Loke. Iz tujsko prometnih vi dekor bi bila potrebna markacijska zveza iz Poljanske dolina čez škofjelooiio goiovje i.vzhodno od Elesgaša) C*-z Koprivuik in Martinjvrh, Ki jc z otvoritvijo nove moderne enorazrednice in kot obmejna vasica mnogo pridobil. Predvsem pa bi delo SPD rodilo Se lepše sadove, ako bi našli nesebični s*rdela\x-i društva čim več dobrih tovarišev in sotrudnikov. ki bi bili pripiavljoni svoje sposobnosti in voljo podavetiti idealnem nagibom SPD. Iz Trbovelj — Obratovanj« rudniki v maju- Fludnik bo v mteecu maju obiatoval IS dni. Ta vest bo naie rudarje pa tudi oata)© prebivalstvo revirjev zelo razveselila. Ssj pa se v mesecu maju že dolga leta ni obratovale* toliko dni. Spomnimo se le lanskega maja. kako žalostno je bilo v revirjih, ko se je delalo komaj 10 dni. Letos pa je razpoloženje v revirjih v3o drugačno, povsod se vidi vesele.jše obraze in vse gleda z večjim zaupanjem v težko pričakovane boljše čase. Vse čuti v revirjih nekako olajšanje napram preteklim letom, ko je tlačila kriza prebivalstvo revirjev kakor mora. Sedaj pa naenkrat to razveseljivo olajšanje po težkem stanju. 2e v aprilu se je obratovalo 16 dni. pravzaprav je zna*al povpreCek izvršenih šihtov i m—i Iz Celja —c Smrt blage žeue. Davi je umrla v CVlju vcova po šolskem upravitelju gospa Marija KoKut rojena Dern^ac, stara t>o let. Pokoma je ziveia 25 let v Celju, kjer se je marljivo udejstvovala v javnem in kulturnem življenju kot izvrstna pianistka. Pogreb bo v ponedeljek ob 16 izpred mrtvašnice mestnega pokopališča. ISodi ji lahka zemlja, težKO prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. —c Betomranje ceste v Zavedni, t. j. banovinske ceste X. reda, ki vodi iz Celja v RogašKo Slatino, postaja o J leta do leta nujnejše. če se bo banska uprava odločila za betoniranje tc ceste, bo mestna občina celjska prispevala 25 odstotkov k stroškom za betoniranje ceste v mestnem območju. —c Nakup ^clicevega posestva pri Celjski koči. Mestna občina je v arondacijske svrhe kupila Zeličevo posestvo pri Celjski koči za 11.400 Din. —c Gradnja poslopja OUZD v Celju. Stroški za gradnjo trmadstropnega poslopja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev poleg Delavskega azila na Vrazovem trgu so bili proračunard na 2.300.000 Din. OUZD pa je sedaj sporočil, da ima za to poslopje na razpolago samo 1,400.000 Din. Občina stoji na stališču, naj OUZD zgradi ix>sJopje v "skrčenem obsegu, del gradbenih stroškov pa naj krije z izkupičkom za sedanji hiši OUZD v Vodnikovi ulici. Občina bo dala st^-vbi^če za novo poslopje brezplačno na razpolago. ^-c Novi most čez Savinjo. Mestni svet celjski se je priključil stališču banske uprave, naj se gradi novi, žele zobe tonski most čez Savinjo poleg sedanjega prvega železniškega mostu, s čimer bo urejena najkrajša zveza banovinske ce3te Zidani most — Celje po Kolenčevi ulici mimo kolodvora in Aškerčevi ulici z Mariborsko cesto. Novi most bo širok 12 m, hodnika sa pešce pa po 2.25 m. Ta lega novega mostu js najpravimejša, ker ustreza prometnim in tehničnim prilikam. Tam. kjer stoji sedaj leseni kapucinski most, nameravajo pozneje zgraditi lično brv. Stroške sa gradnjo mostu bo krila banska uprava, mestna občina pa bo plačala napravo stranskih hodnikov. —c Vprašanje novega športnega prostora. Mestna občina namerava v d oglednem času zgraditi na severovzhodni strani hriba sv. Jožefa veliko športno igrišče in smuško skakalnico za Sokolsko društvo ln SK Celje. —c Otvoritev lovske razstave bo v nedeljo 2. t- m. ob 10. dopoldne v Celjskem domu. Razstavljene bodo Številne trofeje iz naših krajev, pa tudi iz inozemstva, celo is Afrike in Indije. Zanimiva razstava bo odprta vsak dan od 8. do 18. do 8. maja. —c V celjski bolnici sta umrla ▼ petek 74-letni delavec Boštjan Žuraj iz Prelog pri Konjicah m 17-letni posestnikov sin lifSresjav Jakob is Za vrha pri Dobrni. —c Ia rnljskn statistike. V aprilu je obiskalo Celje 1127 oseb (954 Jugaalovenov ta 173 mesemeev) nasproti 027 v letošnjem marcu la 8*5 v lanskem aprilu. V preteklem meseeu je umrlo v Celju 46 oseb m sicer 14 v mestu ln 32 v javni bolnici. —C Tri nesreče. V petek zjutraj se je ponesrečil 25-letni Rudolf Jagonak iz Raz-rer* pr( ftkef ji vasi, mizarski pomočnik v rudniku v Peoovniku pri Celju. Pri dalu mu je cirkularka odrezala desni prstanee. V četrtek zvečer je padla dveletna hčerka pro&Tovnega delavca Jožefa JutriSeva v št. Vidu pri Grobemem doma s klopi in si zlomila desno roko. Istega dne si je S4-letni dninar Melhijer Pintar s Teharja pri pade« na cesti zlomil desno roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski boinlcL vee, aedaj za maj pa jo napovedanih kar IS delavnikov. &e Od leta 18S9, ko se je obratovalo v maju 34 dni, ae pomnim^ toliko delovnih dni v tem mesecu, te r naslednjem letu, t. j. v letu isao a« je v maju delalo prt rudniku le IS dni, naslednje leto v maju 16 dni. enako število v maju 1932, v maju leta 1933 le 14 dni, naslednje leto 12 dni. leta 19S6 komaj 13 dni in lansko leto le se 10 dni. S trpkostjo zrejo rudarji nazaj na vsa ta leta pomanjkanja in trpljenja ter si žele, da se nikdar več ne vrnejo, kar si tudi mi Želimo. _ Uvedba občinskih mi trik-. Ze nekaj časa se po dolini govori, da namerava občina uvesti na svojem področju nekaj mitnic, katerih organi naj bi preprečevali tihotapljenje raznega blasja » občino. Nekateri davkoplačevalci ki pravega namena takih mitnic ne poznajo, izražajo bojazen, da bi ustanovitev teh mitnic precej obremenilo občinske finance. Tozadevno smo ae informirali na merodajnem mestu ter prejeli pojasnilo, da je občina primorana uvesti nekaj takih mitnic, ker se tihotapstvo občinski trošarini podvrženega blaga v zadnjem času vedno bolj množi ter resno ogro ža občinske finance. Da ie pri tem tudi država oškodovana, je več kot jasno. Posamezniki so tako drzni, da spravijo blago po železnici do idanega mosta ali kak-' drugn bfifBJe. postaje, od t«m pa potom tovornih ali osebnih avtomobilov v Trbovlje. S tem je onemogočena občini ali davčni upravi vsaka kontrola poto:i železnice uvo-?**rjcga blaga, pravtako pa tudi nakazilo denarnih zneskov, ker ps dotičniki vsaki taki kontroli dohodkov rrlo spretno \to^-r.*»jo. Tako se ie srravUo na ta način pn ovinkih v Trbovlje snrn v zadnjih mesecih v*o tisoč kp; r^ne^a bLicrn in več tteoC litrov vina s Blmsf je bilr» oh.Mn* oftko-dovana na troft^rini. davčna upr:\va pa na neplačanih davkih. Da bi pa ebttM ustanavljala tnke mitnice za rn7ne ndekar'ce in kmetice, ki nosijo na trg svoje pridelke, pa nf drii k^r bodo novoustanovU^nf mitnice smfHs zgolj omenjenemu namenu. J5 te-n ptaHSča popolnoma odobravamo ukrene občine, k! čredo za tem da mor^o im^ti občani enake pravice ln dolžno?:; SPORT — Vsem motoristom! Beograjski tovariši — motoristi pridejo v Ljubljano m na S a dolžnost je, da jih v nedeljo 2. t. m. spremimo na krožni vožnji po naSi Gorenjski-Kranj/Tržič-Ankele-Bled-Ljubljana Br^z ozira na klub ln vreme - - vsi sigurno in točno ob 8. uri pred Nebotičnikom Motoristi. — Motosekcij:t Z. S. K. Herrama. Sprejem beograjskih tovarišev danes ob 17. url prM nebotičnikom. V nedeljo ob 8. uri 7. motorji spremstvo gostov na krožni vožnji Kranj - Trtic - pod Ljubelj * Bled - Ljub-lisna. Vkljub slabemu vremenu sigurno vsi! Odbor. —c V protiruherUuloznem todnu bodo celjske dame ln samarijanke pobirale prispevke z nabiralnimi polarni m pusicarm pred kolodvorom, po ulicah ter pri koncertih in kinoblagajnah. Prispevki se bodo pobirali tudi po stanovih in javnih uradih. Železničarska godba bo priredila v nedeljo 2. t. m. ob 11. dopoldne promenadm koncert v mestnem parku. Celjsko pevsko društvo pa bo priredilo v sredo 5. t m. ob 20 koncert pred magistratom. SK Celje. SK Atletik in SK Jugoslavija bodo prirodin na praznik 6. t, m. ob 16- nogometni brzo-turnir na Glaziji. Šolski otroci bodo pobirali prispevke z nabiralnimi listki. —c Na materinski dan bo Kolo jugoaL sester v Celju prodajalo v nedeljo X t m, cvetke. S čistim dobičkom bo društvo obdarovalo nekaj najrevnejših mater. —c Zanimiva nogometna tekma v nedeljo. Na Glaziji se bo pričela v nedeljo 2. t. m. ob 16.20 medmestna tekma med reprezentancama Celja tn Trbovelj, ob 16. pa se bo pričela p red tekma med mladino SK Celja ter kombiniranimi mladinami At-letikov, Olimpa in Jugoslavije. Glavno tekmo bo sodil g. Hobacher. predtekmo pa g. Reinprecht. —c Velik glasbeni dogodek se nam obeta v petek, dne 7. maja, ko obišče nase mesto slavni francoski violinski virtuoz Robert Soetens. ki bo koncertriral v vel. unionski dvorani. Zaigral bo 2 violinska koncerta skladatelja Bacha m Vivaldlja s spremljavo komornega orkestra Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom prof. L. M. dkerjanca. Ostale točke bo spremljala na klavirju francoska pianistka Suzana Roche, s katero je pianist ravnokar dokončal veliko koncertno turnejo po Češkoslovaški. Z ozirom na izreden glasbeni dogodek vabimo naša koncertno občinstvo da pomoStevtmo zasede dvorano. Iz Ljutomera — Smrtna kesa, V Širigov! je uniria fS-*pa Gregorinčie, msb trgovca g Tire^orvn-?i*a. Bila ie v vsej okolic. *elo priljubljena, »mela je vedno dobre roke za reveže JU zadnji poti jo ie arprernljalo mnouo njenih častilcev, gasilci in Sokoli. Bodi jj ohranjen časten spomin, žalujočim o*ta4im pa M#t t-oćaijel — Hro>*t. Po vseh vrtovih in nj.vah, kjer so začeli orali in prekopavati zemljo, --e vidi, da bo lete* mnogo majskih Uroičev, ki utefrnejo povzročiti na dreviu precejšno škodo, — Osebna vest. Za sreskesa krnelijVk -j* referenta v Ljutomeru ie imenovala ban-*ka uprava g. Janka Lipovca iz Pod^radia. S tem bo imel srea: svojeera staim-^ii km ekega referenca, lei ga po odhodu u. Znid.u risa bj Imel fn je te posle opravljal kan »t -skj referent iz Murske Sobote. — €Ha§bea uiitek nam obeta l.utouierska glasbena dola, ki bo 2. maja ob i", uri nastopila s svojo £. glasbeno produkcijo, ki bo imela na sporedu 18 glasbenfh in pev» ekih točk. Znane so te produkcije, ki so ved« no dobro uspele in pokazale tiho in vziraj* oe delo te lote; zato obisk puri izročamo. Produkcija se bo vršila v Strelskem domu v Ljutomeru. — Demoastrsrive* sehad delavcev. Z v poplavit vi jO obraba v radeeamki opekarni v Boreefh .ie bik) radi tega ustavljeno dek> v opekarni v črrfnjesrde Jn a tem o4puar>ntf! več delavcev, ki so se zbral; pred opekarno v ČreSnjevcih in se napotiti k načelniku opekarniSkega odseka g. Jote Hraeteljn ▼ Radpono. Le-ta je br] pa opoaorjes na po* hod in je saprosfl sa easjfcPfce aie^non tj >SLOVENSKl NAROD** sobota, 1. maja 1037 Stev. 69 PRIJETNO IN UDOBNO SE POČUTITE V PREUREJENIH LOKALIH RESTAVRACIJE „L10YD" f Sv. Petra cesta 7 Prvovrstna bela in črna dalmatinska, dolenjska in štajerska vina — Izborno pripravljene srbske specia-litete (ražnjići, ćevapčići) — Domača in dunajska kuhinja — Vsak četrtek in petek »veze morske ribe CENE ZMERNE ! DOBRA POSTREŽBA ! ŠPEDICIJA TURK prevzema OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro skrbno m po najnižji tarifi Revizija po njej deklariranega blaga In vse informacije brezplačno Telefon interurban 24-59. Vilharjeva cesta 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi Kuriva, strojev, sehtve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego, kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon interurban 21-57. Masarv-kova c. 9 i nasproti tov kolodvora) Naznanilo preselitve lJreseu'li smo svojo pisarno od Blei\veisove ceste št. 18, k svojemu skladišču pod Hažnikom, Cesta I, št« 15 (pred Kollmanovim gradom, poleg vile Urbančič). Ljubljanska komercijalna družba z o. z. LJUBLJANA. Otroška v o c i C ti » najoovejfeift m o d e • o i 1» v u m o l r i k o i e » a , t o r j tt c i U I J i Siv a i o stroj i pokretljiv) Po &EJLCJ .M/KI CENI — CENIKI KKANho i TRIBUNA14 F« BATJEI LJUBLJANA Kariovška cesta 4 — Podružnica MAKlKliK. Aleksandrova cesta 26 CTVTLNO-INŽENJERSKA PISARNA ING. ANT. ŠTEBI LJUBLJANA — Aleksandrova c 4 isvršuje projekte in proračune za strojne in električne naprave in električne centrale, ocene za obstoječe naprave, predloge za racionalizacijo obratov, nadzorstva pri no vili napravah Ln preureditvah, ekspertize itd. ~ 4- • • Cevi j i otroški vseh vrst. po zr>lo ugodnih conah. Moški boxlak, športni, štrapacni v vseh cenah od 115 naprej. Ženski elegantni od 100 Din naprej. Sandale ti in sandali v vseh najnovejših raznoterostih. Vse blago je samo ia prvovrstnega usnja (brez papirja). TRGOVINA ČEVLJEV preje Dunajska c, »Pri Pollaku«, sedaj TRIUMF, Kolodvorska ulica 1*. t nobenim drugim reklamnim sredstvom no morete aosećl enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen, časopis pride v vsako nišo in govori dnevno desettisočem ritateJjev. Redno oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša Investicija, ki prinese korist trgovcu tn kupcu 1 fr. maja — Binkošttta nedelja USI U POSTOJnSKO JURIO VELIKA PODZEMSKA VESELICA — POSEBNI VLAKI IZ IJUBLIANE, MARIBORA, JESENIC IN VMESNIH POSTAJ BREZ POTNEGA LISTA PRIJAVE SE SPRKJEMAJO DO 12. MAJA PRI PUTNIKU V LJUBLJANI GAJEVA ULICA 3 — V IZLKTNI PISARNI M. O K O R N, LJUBLJANA. HOTEL SLON — PRI P U T N I K L V M A RIBO R U, ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 35. V GLOBOKI ŽALOSTI NAZNANJAMO VSEM SORODNIKOM. PRIJATELJEM LN ZNANCEM, DA JE PO DOLGEM IN TriŽKfiM TRPLJENJU, SPRAVLJEN Z BOGOM, UMRL MOJ DOBRI IN NEPOZABNI SOPROG, BRAT, STRIC IN SVAK, GOSPOD JOSIP URBANIČ VELETRGOVEC IN POSESTNTK POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V NEDELJO, DNE 2. MAJA 1937 OB 16. URI IZ NJEGOVEGA DOMA MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 8 NA POKOPALIŠČE K SV. KRI2U. SV. MAŠA ZADUŠNICA BO DAROVANA V TOREK. DNE 4. MAJA 1037 OB 7. URI Z.L V 2UPN1 CERKVI MARIJINEGA OZNANJENJA V LJUBLJANI. PROSIMO, OHRANITE POKOJNIKA V BLAGEM SPOMINU. LJUBLJANA-CLEVELAND, 30. APRILA 1037. JOS1P1NA, SOPROGA ANA, SESTRA, ANTON, BRAT, VIDA, NEČAKINJA. sa MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Dm 1.—k davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek S Din damsko volneno blago za obleke in plašče, cefir za srajce, krep, popelin in delen v veliki izberi nudi ugodno Ohiačilnica za Slovenijo LJUBLJANA, Tyrševa c. 29 (hisa Gospodarske zveze) č*rno in temnomodro blago, svilo, barhe.nt in delen nudimo do preklica na hranilne knjižice članic Zadru*, zveze, Ljubljana JAVNA DRAŽBA najdenih predmetov se bo vršila dne 5. maja 1937 ob 9. na glavnem kolodvoru v Ljubljani. 1246 Trenfkoti. »etenu »aknfiri NOVOST) lepe vzorce ta pumpafice ta epnrtn? obleke nad*, eene.ni> P R E S K E R, St. Petra e. 14. GOMOLJE onaškocvetnih dali j dobite na crtu u&teijske šole v Ljubljani Res!jeva cesta 10. 1234 ABONENTE na dobro domačo hrano »sprejmem po zmerni ceni. Stari trg št. 28-111. nad&tr.. levo. 716 zmerna. KLIŠEJE JUOOGBAflKA SV PlTPA NASIP/3 50 PAR EN TLA NJE ažuriranje, vezenje zaves. pen. Ia, monogramov. gumbnio Veli« k a zaloga perja Po 6.75 Din »-luliiana«. Goeposvetska 12. • i BĐFFBT P. J. JEBAJ ia Sv. Petra cesti Ljubljana Vam nudi prvovrstna vina in žganja č>z ulico: HaJoSko belo . . Hr 7 Din Srbsko Prokupac Hr 7 Din Cviček......Ur 9 Din Rizling......Hr 9 Din Rurgundec beli . . Itr 12 Din Hrusevec sladki Hr 5 Din Jabolčuik , . . . Hr 4 Din ŽGANJE: Tropmovec . . . Itr 22 Din Slivovka .... Itr 24 Din Hruševec . .... Itr 28 Din Brinjever .... Itr 32 Din Ruto. fini rani . Itr 32 Din Pri večjem odjemu primeren popnst 1224 POUK Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK (po desetprstnem sistemu). Večerni terai (1 do 3 mesece) za začetnike jn jrvežbance. Posebni tera] za starejše dame in crospode Vpisovanje dnevno od 6. do pol 8. zvečer. Prj čet ok pouka 4 maja. Najnižja solni; na: učna ura samo 2 Din. — Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 1170 INSTRUKTOR Odločil sem se za vas! Dvignite pismo pod šjfro >Ine»trukior 1240 PRODAM Beseda 90 par. davek posebej NajmanjSi znesek S Din KOLESA najugodnejše kupite le pri »TEHNIK« J. BANJ Al, Ljubljana. Miklošičeva cesta 20. TRAPISTOV8K1 SIR KG 1« DlN Cerne Otekar. Sv Petra c 35. ■HHHI I Dospeli so spomladanski modeli Najnovejši, vsi na krogličnih ležiščih GOSPOSVETSKA C. 13 NAPRODAJ vvled b^leznj dobro id«>č»> ko »»ališče I vpc *tavbn;mi parre lami. Nastop lahko takoi. Več pove lastnik Anton £ttm. Jezica prj Ljubljani. 1225 , Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din STANOVANJE Slov. Naroda-- pod >Promehva točka!-. 1*243 ŠTIRISOBNO STANOVANJE l s kopalnico, pripravno tudi za profesionista oddam. Ponudbe l na upravo *Skrv. Naroda-c pod I >Ujjodnor. 1242 TRISOBNO STANOVA N .T E ?ek> prostorno, oddam zaavlsru-t Ponudbe na upravo Slov. N\i roda pod »I. uađstTOpjec, 124i TRGOVSKI LOKAL oddani s 1. junijem. Vprašati v Kolodvorski ulici 85-1 dn^no. 124-1 Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din GOSPODIČNA dara 26 let, Slovenka. z doto 120.000 Din; eospodična, 20 tet, lota 95000 Din. sosrpodična. 19 et. do4a lo.OOO Din. pCMpokrf»tno >FIDESc, 7ai:r^h. TkajTireva 1. 1313 lMIDPOLKOVNIK 36. let. samfN-. neoženjen, m^. -lohodek 10 0C»0 D n. bansk] in ipek^o-. v.lover. 40 let, kontrolor rrvštf>. |Q let. poMnf upravnik, 41 let, srpski zdravnik, 3"' l*^t. banovin^k; upravitelj, iV) !et. mestni inženjer. 50 let. uči 'elj. 33 let. mornarski narelnik 2A orožirskj nnrednik. 2ti lef \"ejika izb ra co^r^lov. dr-'-a\*nrh uradnikov 7a ponudbe r^>?1iitp 10 Din v znamkah. -Dskretno, >F I D E Sr, Zapreb, fkaVčičeva 4. 1223 Beseda 50 par. davek posebej. NajmanjSi znesek 8 Din POLTENA PRODAJALKA toipfna. prikupljiva. želi službe v Vaterkol; prodajalni v Ljub Kani Dopise na upravo >Slov v*-oia pod >Prodaialka 500 Din- 1233 dospeli na/noi/e/!i> Vzorci A. & E. SKABERNĆ LJUBLJANA NAPODNA ISKARNA L3UBL3ANA KNAMJCVA S IZVRŠUJ h VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE Orsjnjs Josip satpanfile — 2s »Narodno tiskamo« Pran teran — Zs upravo m tnseratnj del tista Oton Chrtstot — Val v Ljubljani.