Leto XX., st. 183 Upravmstvo. t-junijana, Knafljeva S> — relefOD St 3122, 3123, 3124, 3125, 312tt. Inseratru oaaelek: Ljubljana, Selen-ourgova oL — Tet 3492 tn 2492 podružnica Maribor: Grajski trg 2 Telefon St 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica 2 Telefon St 190. Računi pn poŠt ček. zavodlb: Ljubljana St 11.842, Praga Oslo T8 180 W1en St 105-241. Ljubljana, sreda 9. avgusta I939 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znafia mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 0, telefon 3122, 3123. 8124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Ste v. l, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo Pomen vojaških pogajanj v Moskvi •■— - * Jutri bosta prispeli v Leningrad angleška in francoska vojaška misija in takoj nato z letalom nadaljevali pot v Moskvo, kjer se bodo v nekaj dneh začela vojaška pogajanja med Anglijo in Francijo na eni ter Rusijo na drugi strani. Sestava obeh misij in določitev ruskih delegatov za ta pogajanja dokazujeta, da mislijo vse tri države na resno proučitev vseh vprašanj medsebojnega sodelovanja. Samo dejstvo pa. da se bodo ta pogajanja začela, še preden so se zaključila politična, ki so trajala dobre štiri mesece, nam daje slutiti, da so se stališča vseh treh držav v političnih razgovorih že toliko zbližala, da na neuspeh pogajanj nihče več ne misli To bi se dalo sklepati tudi iz poslednjih izjav v angleškem parlamentu. Chamberlain je kot edino še nerešeno vprašanje označil vprašanje točne opredelitve tako zvanega »notranjega napada«, to je takšnega posrednega napada na eno izmed sosednih držav Rusije, ki naj spodminira neodvisnost in samostojnost te države s spremembo režima ali kakimi drugimi sredstvi notranjega pritiska. V tem vprašanju sta si pri političnih pogajanjih stali nasproti dve stališči, ne da bi izključevali možnosti načelnega sporazuma: Rusi so mnenja, da se je treba zavarovati proti vsakemu napadu, torej tudi proti tako zvanemu »notranjemu napadu« na sosedne države, ki ga je treba vnaprej predvidevati in se temu primerno tudi že v naprej sporazumeti o najuspešnejših sredstvih zavarovanja proti njemu; Angleži to potrebo načelno sicer priznavajo, skušajo pa najti primemo stilizacijo, ki naj prepreči, da bi se tak dogovor smatral za vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Med tema dvema stališčema, ki si načelno ne nasprotujeta, naj bi se po angleškem mnenju našel kompromis, ki naj bi upošteval vse svetle in senčne strani medsebojnega zavarovanja pogodbenih strank za vsak primer. Ker pa ne gre pri tem le za politična, temveč tudi za izrazito vojaška in strateška vprašanja, so na obeh straneh mnenja, da bodo vojaški razgovori razpršili še poslednje pomisleke in tako pripomogli tudi k sklenitvi političnega pakta. To je končno tudi Angleže prepričalo o potrebi vojaških razgovorov še pred sklenitvijo političnega sporazuma. Ves razvoj, ki je do tega dove-del, pa kaže, da se nobena izmed pogodbenih strank noče odreči sporazumu, ki bo za vse velikega pomena. Vzporedno razčiščenje političnih in vojaških vprašanj morebitnega posrednega napada na eno izmed pogodbenih strank se je zdelo nadalje potrebno tudi zaradi posebnega položaja Poljske in Rumunije, ki že uživata angleška in francoska jamstva za primer napada na njuno neodvisnost. Z ruskega vidika gre tudi v teh dveh primerih samo za »posredni napad« na njuno varnost in neodvisnost. Ker pa Rusija prav s svojo pomočjo tema dvema državama lahko močno razbremeni Anglijo in Francijo, je angleški in francoski interes za dosego načelnega sporazuma o posrednem napadu najmanj tako velik kakor je ruski zaradi posebnega položaja baltiških držav. Tako smemo zares domnevati, da so se v dosedanjih pogajanjih politični pogledi že toliko približali, da so se zdela vojaška pogajanja nujno dopolnilo političnih. Samo vojaška pogajanja namreč lahko dokončno razčistijo položaj Poljske in Rumunije, ki sta prav iz strahu pred raznimi možnostmi vojaškega sodelovanja Rusije izražali doslej razne pomisleke proti vojaški zvezi z Moskvo. Naraščajoča nevarnost je že med tem ublažila mnoga nasprotja, namen bližnjih vojaških pogajanj v Moskvi pa je, da se odstranijo še poslednje ovire za končni sporazum. Glede visečega vprašanja točne opredelitve tako zvanega »notranjega napada.«, ki se nanaša na vse baltiško področje, lahko vojaški razgovori odstranijo poslednje angleške pomisleke proti tej obvezi. Odvisno ie to od sporazuma, s kakšnimi sredstvi naj se na tak napad reagira. Ako se na primer vojaški strokovnjaki zedinijo, da se ima v tem primeru uveljaviti predvsem pomorsko in letalsko sodelovanje pogodbenih strank, odpade nevarnost, da bi se zaradi vojaškega nastopa zaveznikov proti »notranjemu napadu« kršila neodvisnost in samostojnost prizadetih držav. Podobno je tudi z morebitnimi poljskimi ali rumunskimi pomisleki proti vojaški intervenciji Rusije. Namen vojaških razgovorov, ki se bodo pričeli te dni v Moskvi, je predvsem ta, da se točno ugotovi način medsebojne pomoči v vseh primerih, proti katerim se skušajo pogodbene stranke zavarovati s politično in vojaško zvezo. Tu se obeta vojaškim razgovorom v Mosikvl ENAJST MILIJONOV POD OROŽJEM Trenotni diplomatski odmor v Evropi, za katerim pa je pričakovati mrzličnega delovanja za preprečen]« vedno bol] grozeče splošne katastrofe London, 8. avg. z. Po sodbi londonskih krogov bo sedanji diplomatski odmor v Evropi trajal še nekaj dni. Kar se tiče moskovskih pogajanj, so bila poslana angleškemu veleposlaniku Seedsu nova navodila, vendar pa ni pričakovati nikakih važnejših odločitev, dokler se ne prično vojaška pogajanja. Tudi v angleško-japonskih pogajanjih je nastal odmor. Angleški veleposlanik Crai-gie se je sicer že vrnil s svojega tedenskega oddiha v Tokio, vendar pa mora počakati na nova navodila iz Londona. Povsem izgleda, da bo tudi ta odmor trajal še nekaj dni, ker so vsi člani angleške vlade na počitnicah in ker hočejo v Londonu temeljito proučiti japonske zahteve. V zunanjem ministrstvu skrbno proučujejo zadnje poročilo iz Tokia, obenem pa vodijo razgovore s Francijo, Ameriko in vladami domi-nionov. Nova navodila Craigieu bodo poslana šele potem, ko bo znano stališče vseh teh držav. Za Francijo se ve, da bo vselej podpirala stališče Anglije. Z vso pozornostjo zasledujejo londonski krogi velike manevre v Nemčiji in Italiji in druge vojaške ukrepe. Po londonskih računih imata Nemčija in Italija sedaj pod orožjem nad tri milijone vojakov. Zaradi tega v Londonu niso prav nič presenečeni, da tudi v drugih državah, zlasti v državah mirovne fronte, prirejajo manevre v izrednem obsegu. To velja zlasti za Francijo, Turčijo, Poljsko, Rumunijo in Grčijo. Po sodbi londonskega tiska bo v Evropi na dan 12. avgusta pod orožjem okrog 11 milijonov vojakov. Pričetek gigantskih letalskih manevrov v Angliji London, 8. avg. o. Nocoj ob 20. so se pričeli največji angleški letalski manevri. Pri manevrih sodeluje nad 1300 vojnih letal in 500 obrambnih balonov. Angleške letalske eskadre bodo ponoči odletele vse do južne Francije, odkoder se bodo nato vrnile v Anglijo v svojstvu sovražnih letal, da na ta način preizkusijo angleško protiletalsko obrambo. Druga skupina letal bo izvršila »napad« s Severnega morja. Pri protiletalski obrambi bo sodelovalo 60.000 ljudi. Vežbe bodo trajale nepretrgoma 72 ur in bo ves ta čas vsa vzhodna Anglija zatemenje-na. V Nemčjl milijon in pol vojakov pod orožjem Berlin, 8. avgusta, b. Po oceni tukajšnjih inozemskih vojaških strokovnjakov je v Nemčiji trenutno pod orožjem okoli poldrug milijon vojakov. Z vpoklici re- krutov na jesen bo pod orožjem okoli dva milijona vojakov. Opaža se povečana vojaška aktivnost na Pomorjanskem in v južni Nemčiji, kjer so v teku priprave za manevre, ki se začno čez 10—14 dni. V četrtek so se končali veliki letalski manevri v severni Nemčiji. 2etev je v glavnem že pri kraju, ker so bili pri delu zaposleni tudi dijaki, uradniki in ponekod prehodno tudi tovarniški delavci. Na za-padni in vzhodni meji Nemčije se s pospešenim tempom dovršujejo razna utrjeval-na dela. Na splošno sodijo tukajšnji inozemski vojaški strokovnjaki, da bodo letošnje vojaške priprave v Nemčiji kaka dva tedna prej zaključene kakor lansko leto, ko so dosegle višek tik ob vrhuncu sudetske krize. Letošnji manevri se bodo vršili v glavnem v neposredni bližini poljske meje ter v južnih predelih na meji češkomorav-skega protektorata. V Vzhodni Prusiji pa bodo istočasno velike vežbe na utrdbah. Manevri v Sudetih bodo namenjeni predvsem preizkušnji motoriziranih oddelkov. Za francosko Maeinotovo letalsko linijo Pariz, 8. avg. w. V zvezi z velikimi angleškimi letalskimi manevri poročajo francoski listi zelo obširno o angleški balonski obrambni črti in naglašajo potrebo, da tudi Francija posveti obrambi proti sovražnim letalskim napadom še večjo pozornost kakor doslej. V to svrho bi bilo treba zgraditi nekako Maginotovo zračno obrambno črto. To naj bi bila gosta in neprekinjena veriga balonov, najmanj 5 do 7 na kilometer, ki bi se dvignili v višino 6000 metrov. Ta črta, ki bi morala biti podprta z gosto nameščenimi protiletalskimi topovi, bi morala biti oddaljena od meje toliko, da bi imeli baloni dovolj časa, da se po prvem alarmu dvignejo v določeno višino Letalski general Serrigly razpravlja tudi o stroških za ureditev take zračne Maginoto-ve črte. Potrebno bi bilo za fronto v daljavi 500 km najmanj 3000 balonov. Ker stane en balon najmanj 80.000 frankov, bi znašali stroški blizu 240 milijonov frankov. Sprejemi pri Bonnetu Pariz, 8. avgusta. AA. Zunanji minister Bonnet se je vrnil danes s svojih počitnic v Pariz. Dopoldne je sprejel nemškega veleposlanika v. Welczeka in francoskega veleposlanika v Španiji maršala Petaina. iačasno zatišje v Gdansku Gdanska vlada na poljski protest ne- izvaja več ukrepov proti poljskim carinikom London, 8. avg. z. Glede razvoja v Gdansku poročajo »Times«, da je rezerviranost, ki jo je ves čas kazala Poljska, našla odmev tudi na nasprotni strani. Čeravno gdanski senat v načelu odklanja poljski protest, je poljska intervencija vendarle imela za posledico, da se ukrepi, ki so bili izdani proti poljskim carinikom, ne izvajajo več, na končno razčiščenje tako zvane carinske afere pa bo treba še počakati. Poljska odgovora gdanskega senata na svojo zadnjo protestno noto ne smatra za zadovoljivega. S pozornostjo pričakujejo tako v Gdansku kakor v Varšavi, kaka navodila bo prinesel iz Berchtesgadena Forster. Glede ugovora gdanskega senata, da poljski cariniki ne b; smeli nositi orožja, ugotavljajo, da pogodba iz leta 1921. izrecno predvideva, da so poljski cariniki lahko oboroženi, če nosijo orožje tudi gdanski cariniki. »Daily Telegraph« poroča, da je Poljska še vedno pripravljena za pogajanja pod pogojem, da se brezpogojno priznavajo in spoštujejo poljske pravice. »Daily Mail« poroča iz Berlina, da vodilni nemški krogi ne mislijo na to, da bi zaradi Gdanska izzvali vojno, še manj pa, da bi zaradi poljskih carinikov prišlo do spopada. List zatrjuje na podlagi svojih berlinskih informacij, da je Mussolini Hitlerju večkrat priporr*al, naj bo zmeren v svojih zahtevah. V Berlinu smatrajo. da je Forster dobil od Hitlerja navodilo, naj gdanski senat pri pogajanjih s Poljsko ne bo preveč nepopustljiv. Opazilo se je, da Mussolini ni ves čas prisostvoval velikim italijanskim manevrom v ^nrrr1' Italiji. Zatrjuje se, da sestavlja Mussolini načrt za ureditev vseh spornih vprašanj v Evropi, zlasti pa za ureditev gdanskega problema. Mussolini je imel zadnje dni ponovno telefonske razgovore s Hitlerjem in drugimi vodilnimi nemškimi državniki ter ponovno izrazil prepričanje, da bo Nemčija na miren način uredila gdansko vprašanje. Pariz, 8. avg. z. Francija podpira Poljsko v gdanskem vprašanju. To je splošni vtis komentarjev francoskega tiska o govoru zelo široko področje, ki ga seveda ne bo mogoče naglo izčrpati. Zato je verjetno, da bodo pogajanja trajala precaj časa in da spričo raznih kočljivih vprašanj ne bodo potekala povsem gladko. Njihov izid bo odvisen predvsem od načelnega sporazuma o razdelitvi vlog za primer splošnega konflikta. Konkretno pa bo največjega pomena zlasti sporazum o dejanski pomoči Poljski, a kateri so si pogodbene stranke edine, da ji je treba zagotoviti čim uspešnejši odpor proti morebitnemu napadalcu Pomoč Poljski je lahko različna. V prvi vrsti bi se lahko omejevala samo na dobavo industrijskih surovin, ki bi ji omogočile razvoj mogočne vojne industrije. V drugi stopnji bi prišla lahko v poštev tudi materialna oomoč z dobavo najpotrebnejšega orožja, kakor letal in tankov, kar bi še vedno ne pomenilo neposrednega ruskega posega v razvoj vojnih operacij. Šele v tretji stopnji bi se lahko nudila tudi direktna pomoč z oboroženimi vojaškimi silami. To poglavje pogajanj bo znabiti najtežje, vendar se dado tudi v tem pogledu najti pota uspešnega sodelovanja, ne da bi bila občutljivost prizadetih postavljena na prehudo preizkušnjo. Gre tu za niz tehničnih vprašanj, o katerih se v naprej teoretično ne da razpravljati, dokler niso podrobneje znani načrti posameznih generalnih štabov. Sporazum pa bo tu mogoče do- seči s točno opredelitvijo in razdelitvijo posameznih operacijskih področij, kjer se pomoč zaveznikov lahko uspešno uveljavi. Vsi ti podrobni sporazumi pa bodo odvisni predvsem od celokupnega načrta o razdelitvi sodelovanja na posamezne vrste orožja. Anglijo in Francijo zanimata v prvi vrsti ruska mornarica in rusko letalstvo. Verjetno je, da se bodo vojaški razgovori nanašali najprej na sodelovanje na teh dveh področjih. Zdi se, da bo najlažje doseči sporazum o pomorskem sodelovanju. Prvič zato, ker so občutljivosti tu najmanjšo. drugič pa zato. ker se brodovja treh pogodbenih velesil v več pogledih dopnlniuiejo Angleži in Francozi cenijo zlasti vrednost ruskih podmornic ki utegnejo posebno v Vzhodnem in Črnem morju igrati veliko vlogo. Tudi letalsko sodelovanje bržkone ne bo povzročalo nrevel;k'h težav. Iz že naveden'h razlogov utegnejo b;ti ko^ljivejša edino pogajanja o sodelovanju ruske vojske, toda trenutno bo to poglavje gotovo manj v ospredju od drarrh. Z naraščanjem nevarnosti pa bodo tudi v tem pogledu odpadali pomisleki. ki znabiti še obsojajo. London in Pariz gledata z zaupanjem na pogajanja v Moskvi. Rusi oa so zadovolini, ker sta zaoadni vel^l1 i7~oin'li tudi ta njihov pogoj za uspešen zaključek pogajanj. maršala Rydza. Tudi listi ugotavljajo, da je postal položaj v Gdansku stacionaren. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da se je gdanski senat glede spora zaradi poljskih carinikov umaknil vsaj provizorično, vendar pa mislijo, da se bo prava borba šele začela. Sedanje stanje odnošajev med Poljsko in Gdanskom je trajno nevzdržno in mora. če ne pride do sporazuma, prej ali slej dovesti do izbruha krize. Hitler je odpovedal pakt s Poljsko in Nemčija je šla v svoji protipoljski propagandi tako daleč, da je kompromis skoraj izključen. Nemčija vztraja na "priključitvi Gdanska in priprave za remilitarizacijo Gdanska so samo predznak udara. Na drugi strani pa se Poljska ne da odriniti, tem manj, ker jo zapadne velesile morajo podpirati, »Temps« naglaša. da v stvar« ne gre za Gdansk, marveč za to, da se zaščiti gospodarska in politična neodvisnost Poljske v interesu ravnotežja v Evropi. Forster včeraj zopet pri Hitlerju Berlin, 8. avg. e. Danes dopoldne je prispel v Berchtesgaden vodja narodnih socialistov v Gdansku Forster. S Hitlerjem je imel nad dve uri trajajočo konferenco. V političnih krogih pripisujejo tej konferenci veliko važnost in sodijo, da bodo od tega razgovora odvisni nadaljnji dogodki v Gdansku. London, 8. avgusta, b. Sefton Delmer, posebni poročevalec tukajšnjega »Daily Expressa« v Gdansku, poroča o svojem razgovoru, ki ga je imel z okrožnim vodjo Forsterjem. Na vprašanje, ali se mu ne zdi mogoče, da bi Poljska v primeru proglasitve carinske unije med Gdanskom in tretjim rajhom poslala svoje čete v svobodno mesto, je Forster odgovoril: Nemogoče! Ali niste opazili, da se tudi v Gdansku nahajajo čete? One sicer niso posebno številne, vendar bi zadoščale, da kaj takega preprečijo. V ostalem pa je Hitler jasno povedal, da bi smatral sleherni napad na Gdansk za napad na tretji rajh. Ako nam bodo Poljaki še nadalje odrekali pravice, ki nam pripadajo po pogodbah v pogledu izvoza na Poljsko, in ako bo naš gospodarski obstoj v nevarnosti, potem se bomo pač odločili za priključitev k tretjemu rajhu. V vsakem primeru pa ie strateški položaj Poljske v koridorju v teoretičnem primeru vojne brezupen. Tam bi se mogli Poljaki držati le nekaj dni in mi bi Poljsko lahko zasedli že v nekaj tednih. Zakaj pa naj bi prišlo do vojne? Ako bi vi Angleži dejali na primer Poljakom: Poslušajte. Gdansk je nemško mesto in mi vam ne bomo pomagali, ako boste hoteli njegovo združitev z rajhom preprečiti, kakor tudi ne. ako boste preveč trmasti glede koridorja, pa bi bil sporazum s Poljaki mogoč...« Posvet vodilnih nemških generalov Pariz, 8. avg. e »Figaro« poroča iz Berlina, da je kancelar Hitler sklical za danes v Berchtesgaden posvet vodilnih nemških generalov. Hitler se želi informirati o stališču in naz&ranju vojaških krogov glede na sedanji mednarodni položaj. Vprašanje Mnssolinijevega sestanka s Hitlerjem Pariz, 8. avg e. »Excelsior« poroča pod velikim naslovom, da se bosta v najkrajšem času sestala Hitler in Mussolini v nekem malem kraju v bližini Brennerja. Do sestanka bo prišlo na izrecno zahtevo Mussolini ja. s>Epoque« poroča iz Londona, da v tamošnjih običajno zelo dobro informiranih krogih zatrjujejo, da je zahteval Mussolini ta sestanek zaradi naraščajoče napetosti v Evropi. Taki sestanki so predvideni v vojaški pogodbi med Nemčijo in Italijo. Tako v Berlinu, kakor v Rimu te vesti sicer demantirajo, vendar pa ne izključujejo možnosti, da bi v doglednem času prišlo do sestanka, če bi to zahteval mednarodni položaj. Nemški bmbnik nad poljskim ozemljem Varšava, 7. avg. o. Danes dopoldne je neki nemški bombnik preletel poljsko mejo blizu Zopota. Poljske protiletalske baterije so ga začele takoj obstreljevati. Bombnik se je naglo dvignil v višino, tako da ga niso mogli več s topovi doseči ter je nato izginil nazaj preko meje. Napad na poljski konzulat v Kdnigsbergu Konigsberg, 8. avg. AA. (Havas.) Snoči so neznanci razbili okna na poslopju tukajšnjega poljskega konzulata. Nova angleška akcija za preureditev Evrope London, 8. avg. o. Po informacijah Uni_ ted Pressa je skupina angleških parlamentarcev pokrenila akcijo, da bi vse tri vodilne stranke, to so konservativci, liberalci, in laburisti, izdale skupno proklamacijo, v kateri bi se zavzele za mirno preureditev Evrope. Skupna izjava naj bi obsegala naslednjih šest točk: 1. Ugotovitev, da se bo fronta miru še nadalje razširila in poglobila. 2.' Preureditev Evrope se mora izvršiti na osnovi popolne ravnopravnosti. 3. Anglija prizna/va potrebo izpopolnitve nemškega gospodarstva z gospodarskim sodelovanjem z južnoevropskimi državami in politično gospodarsko prednost Nemčije na tem področju, ki pa ne sme dovesti do ogrožanja neodvisnosti držav jugovzhodne Eviope. 4. Obveznost Anglije, da bo v primeru neizzvanega napada na Nemčijo ostala nevtralna. 5. Ce je Nemčija pripravljena sodelovati na tej osnovi, potem se ji mora priznati odgovarjajoča vloga pri preureditvi Evrope. 6. Nemčija bi nato dobila svoj delež na kolonialni posesti. V londonskih političnih krogih gledajo na to akcijo zelo skeptično in mislijo, da gre zopet za nov poskusni balon, ki naj bi pokazal, kako bi Nemčija reagirala na tako ponudbo. Dva tabora v Tokiu Neenotno presojanje mednarodnega položaja v Tokiu Predsednik vlade za zmernost, vojni minister za sklenitev zveze z osjo London, 8. avg. e. Po poročilih iz Tokia je prišlo v japonski vladi do velikih nesoglasij glede bodoče politike Japonske na Kitajskem in napram Angliji in Ameriki. Dočim zastopa vojni minister Itagaki kot zastopnik vojske skrajno ekstremno stališče in se zavzema za takojšnje ukrepe proti vsem tujim koncesijam na Kitajskem, se zavzema predsednik vlade Hiranuma za zmerno politiko in nadaljevanje pogajanj z Anglijo. Včeraj se je sestal tako zvani ožji kabinet, v katerem so poleg ministrskega predsednika zunanji minister, vojni, mornariški in finančni minister., Na seji se je pokazalo, da tudi mornariški minister ne odobrava ekstremne politike vojaških krogov, marveč zagovarja zmernejše stališče in odobrava politiko, ki jo vodi predsednik vlade Hiranuma. Spor, ki je nastal med vojnim ministrom in ministrskim predsednikom, se je na današnji plenarni seji vlade še bolj poostril, tako, da v političnih krogih z vso resnostjo računajo z izbruhom vladne krize, izgleda pa, da so odločilni krogi naklonjeni staVšču vojske in da bi v primeru ostavke sedanje vlade prišlo do sestave nove vlade, ki bi bila docela pod vplivom vojaških krogov. Na današnji plenarni seji vlade je zunanji minister Arita poročal o mednarodnem položaju ter zlasti podrobno pojasnil pogajanja z Anglijo in razloge, zakaj je prišlo do zastoja. Tudi zunanji minister je v svojem poročilu naglasil, da ne kaže izzvati konflikta z Anglijo in Ameriko. Vlada ni prišla do nikakega konkretnega sklepa. V političnih krogih prevladuje mnenje, da želi Hiranuma na vsak način doseči pozitiven zaključek pogajanj z Anglijo, da bi na ta način opravičil svoje pomirljivo stališče. Tokio, 8. avgusta. AA. (Reuter) Uradno poročajo, da je ožji odbor ministrov razpravljal o položaju v Evr«^ Čeprav je razprava trajala skoro petUr, vendar ni bil sprejet noben sklep. Po končani seji je tajnik odbora izjavil: Konferenca je trajala od 13.40 do 18.30. Na njej so razprav- - ljali o evropskem položaju, sprejet pa ni * bil noben sklep. O vprašanjih, ki so na dnevnem redu, bodo ponovno razpravljalL Po tem sestanku je general Itagaki sklical vojaške poveljnike, da bi določili stališče, ki ga bodo zastopniki japonske vojske zavzeli na prihodnjem sestanku ministrov. Tokio, 8. avgusta AA. (DNB) Vojni minister Itagaki se je včeraj popoldne sestal s šefom generalnega štaba princem Kaninom in ga informiral o svojem razgovoru s šefi vojske in mornariškim ministrom Jonajem. Nato je odšel šef generalnega štaba princ Kanin v Hajamo, cesarjevo letno rezidenco in se prijavil v av-dienco. Cesar ga je takoj sprejel. Uradno poročilo agencije Domej pravi, da je princ informiral cesarja o važnih vprašanjih, ki spadajo v njegov resor. Ameriška pomoč Kitajski Washington, 8. avgusta. AA Havas: Poučeni krogi trde, da je ameriška vlada prevzela obveznost, da bo kupila 6 milijonov unč kitajskega srebra po sedanjem tečaju, to je 5 centov za unčo. Tako bo kitajska vlada dobila od ameriške vlade več ko dva milijona dolarjev. Dogovor je že sklenjen. Jasna je težnja washingtonske vlade, da tako podpre Kitajsko v njenem odporu proti Japoncem. vSingapuru Singapur, 8. avgusta. AA. Iz britanske Indije je včeraj prispelo več britanskih bombnikov. Te dni pričakujejo tudi druge eskadrilje bombnikov. Singapurska gami-zija bo pomnožena s tremi bataljoni. Siasn se ne bo pridružil paktu proti kominterni London, 8. avgusta. AA. (Havas). Siaoa-sko poslaništvo v Londonu zanika najodločneje vesti, ki jih je objavil del časopisja in ki pravijo, da je siamska vlada sklenila pristopiti k paktu proti kominterni. Povabilo Molotova Poljski Poljska vlada bo odposlala svoje delegate v Moskvo Sele potem, ko bo šlo pri pogajanjih za konkretna poljska vprašanja Pariz, 8. avg. e. Po poročilih iz Moskve je predsednik sovjeske vlade in komisar za zunanje zadeve Molotov preko poljskega poslanika v Moskvi oficielno povabil Poljsko k sodelovanju pri vojaških pogajanjih med Rusijo, Anglijo in Francijo Sovjetska vlada smatra, da bi bili vojaški dogovori brez vrednosti, če ne bi pri njih sodelovala tudi Poljska, ki je pri tem neposredno prizadeta. Poljski poslanik je o tem povabilu nemudoma obvestil poljsko vlado. Poljska vlada je v načelu sprejela to povabilo, vendar pa je sklenila, da naenkrat ne bo poslala v Moskvo številnejše vojaške misije, marveč bo pooblastila vojnega atašeja pri poljskem poslaništvu v Moskvi, da zaenkrat kot opazovalec prisostvuje vojaškim pogajanjem. Sele pozneje. ko bodo pogajanja že toliko napredovala, da bo šlo za ureditev konkretnih vprašanj, nanašajočih se neposredno na Poljsko, bodo odpotovali v Moskvo zastopniki poljskega generalnega štaba. Pariz, 8 avg. o. V zvezi z bližnjimi vojaškimi pogajanji v Moskvi poroča »Pariš Midi«, da bodo pogajanja med zastopniki generalnih štabov trajala dalje časa kakor pa se je prvotno mislilo. Verjetno je, da bodo končana šele sredi septembra pred začetkom velikih ruskih manevrov, ki bodo v drugi polovici septembra Po informacijah lista vztraja sovjetska vlada tudi na tem da se vojaška pogajanja razširijo tudi na Daljni vzhod ter da se morajo zaradi politike Japonske združiti enako kakor v Evropi, tudi na Daljnem vzhodu vse demokratične velesile. Strang odletel iz Stockholma v London Stockholm, 8. avg. AA. Reuter. William Strang, ki se je snoči pripeljal z letalom iz Moskve v Stockholm, je ostal tu čez noč na angleškem poslaništvu, danes zjutraj pa se je z letalom redne letalske službe odpeljal v London. Pred odhodom je izjavil, da ne verjame, da bi se še enkrat vrnil v Moskvo, ker je svoje naloge, ki so bile po večini tehnične narave, že dokončal. O vsebini in izidu moskovskih pogajanj William Strang ni dal nobene izjave. London, 8. avgusta. AA (Reuter). Strang je danes na povratku iz Moskve priletel na letališče v Croydon. Jutri bo prispel v London zunanji mini-nister lord Halifax. Po sporočilu Reuterje- vega diplomatskega urednika namerava Ha-lifax prebiti v Londonu dva dni, da bi se čim bolje seznanil z novimi momenti v mednarodnem položaju. Rusija bo anektirala Zunanjo Mongolijo Moskva, 8. avg. o. Svet ljudskih komisarjev je sklenil izvesti priključitev Zunanje Mongolije k Rusiji. Med Rusijo in Zunanjo Mongolijo so že dosedaj obstojale zelo dalekosežne pogodbe, tako da se v bistvu s proglasitvijo priključitve ne bo ničesar spremenilo. Zunanja Mongolija obsega ozemlje, ki je večje kakor Francija in Nemčija skupaj, prebivalstva pa ima samo 900.000. Njena vojska je zelo majhna in brez pomena. Za Rusijo pa je Zunanja Mongolija važna zaradi ogromnega rudnega bogastva. S priključitvijo Zunanje Mongolije bodo prekrižani vsi načrti Japonske, ki je nameravala preko Zunanje Mongolije zavojevati Kitajsko in zadati obenem hud udarec tudi Rusiji. Sprememba kurza v ruski Ukrajini Varšava, 8. avgusta, b. V tukajšnjih političnih krogih spremljajo z veliko pozornostjo novi ruski kurz v Ukrajini in mu pripisujejo izredno velik pomen. Stalin je že v juliju odredil veliko »čistko« na vseh višjih mestih, vendar pa ta »čistka« to pot ni bila osebno političnega značaja, kajti nihče izmed zamenjanih visokih uradnikov ni bil odstavljen ali kaznovan. Osebne spremembe pomenijo torej spremembo kurza. Medtem ko so bih prejšnji uradniki po večini Velikorusi, so novi uradniki domačini, Ukrajinci, kar velja v prvi vrsti za predsednika ukrajinskega sveta ljudskih komisarjev Kornijeca, ki je zamenjal Veliko-rusa Koročenkova, pa tudi za njegovega namestnika in mnoge ljudske komisarje. Tudi novi predsednik vrhovnega sovjetskega sveta v Ukrajini je Ukrajinec. Pomen teh sprememb tolmačijo v poljskih političnih krogih kot Stalinovo željo, da bi preprečil v sedanjem mednarodnem položaju postavljanje ukrajinskega vprašanja po drugih državah, ki špekulirajo z ukrajinskim separatizmom. Sovjetska Ukrajina naj bi spet pridobila privlačno moč za vse Ukrajince. | likovna meja jo in Italijo Vsi Nemci na južnem Tirolskem, ki se ne bodo izselili v Nemčijo, izgube italijansko državljanstvo Rim, 8. avg. AA. (Štefani). Časopisi objavljajo na .vidnem mestu uvodnik, ki je bil f priobčen v nekem listu v Bolzanu, in ki se 1 nanaša na nedavni italijansko-nemški sporazum glede pokrajine gornje Adiže. Ta sporazum — tako stoji v omenjenem uvod. niku — ne samo za vedno rešuje vprašanje gornje Adiže, pač pa je tudi nov dokaz intimnega sodolovanja, ki po sistemu politike osi druži v enoten blok voljo in moč fašističnega cesarstva in narocLno.socialistič-nega tretjega rajha. Gre za to, da nemški državljani, ki žive v pokrajini gornje Adiže, pridejo v okrilje nemškega rajha, kakor tudi za svoboden prevoz nemških državljanov na nemško ozemlje, ki bodo to sami od sebe hoteli. Vladi v Rimu in Ber. linu sta prevzeli jamstvo za gospodarske moralne in politične interese bodisi nemških, bodisi tudi ostalih prebivalcev, ki bodo zapustili to pokrajino. Uvodnik slednjič pravi, da bo na ta način gornja Adiža italijanska in fašistična pokrajina, še enkrat potrdila svoje zgodovinsko, narod, nostno, moralno in politično edinstvo. Na obronkih Brennerja, kjer je skupna meja Italije in Nemčije, se bosta srečali dve civilizaciji in oba naroda bosta rešila svojo usodo moči in slave. Ureditev državljanstva Nemcev na južnem Tirolskem Rim, 8. avg. o. Fašistični poslanski zbor. niči je bil predložen predlog zakona glede ureditve državljanstva južnotirolskih Nemcev. Ta zakon bo stopil takoj v veljavo. Vse osebe nemške narodnosti, ki so dobile italijansko državljanstvo šele na podlagi senžermenske mirovne pogodbe L 1920, bodo s tem zakonom izgubile italijansko državljanstvo in bodo avtomatično prešle v nemško državljanstvo. Vsak južnotirolski Nemec bo moral podpisati v navzočnosti zastopnika oblasti pismeno izjavo, da se odpoveduje italijanskemu državljanstvu. Na ta način izgubljeno italijansko držav, ljanstvo se pod nobenim pogojem ne more več dobiti nazaj. Rim, 8. avg. AA. (Štefani). Korporacij-ska zbornica je dobila zakonski načrt, ki odreja izgubo italijanskega državljanstva za vse italijanske državljane nemške narodnosti, prebivajoče na južnem Tirolskem, ako se ne mislijo preseliti v Nemčijo in sprejeti nemško državljanstvo. Namen te. ga zakonskega načrta je, da se zakonito uredi vprašanje državljanstva teh oseb. Kulturno sodelovanje med Nemčijo in Italijo Benetke, 8. avg. AA. Dr. Gobbels je prispel s številnimi drugimi uglednimi nem. škimi osebnostmi in s posebnimi dopisniki glavnih nemških listov v Benetke, da se udeleži svečane otvoritve mednarodne razstave filmske umetnosti. Na postaji so ga pozdravili italijanski minister za narodno kulturo Alfieri ter ugledni zastopniki vojske in civilnih oblasti. Prebivalstvo mu je priredilo tople manifestacije. Dr. Gobbels bo svoje bivanje v Benetkah izkoristil tudi v to, da bo sklenil z Alfierijem sporazum o kulturnem in umetniškem sodelovanju med Italijo in Nemčijo. V pričakovanju sestave nove vlade v Španiji Franco namerava v zunanji politiki ugoditi vojaškim krogom, v notranji pa doktrinarjem falangistov St. Jean de Luz, 8. avgusta. AA. (Reuter.) Mislijo, da bo predsednik nove vlade, ki jo bo imenoval general Franco, dosedanji notranji minister Suner, ki je znan kot simpatizer politike osi Rim-Berlin. Po drugi strani poročajo, da postane general Yague, ki velja za nasprotnika intimnih odnošajev z Nemčijo in Italijo, notranji minister ali pa generalni tajnik falangistov kot protiutež Suneru. Dobro poučeni opazovalci trde, da bo revizija statutov fa-langistovske stranke omejila vpliv radikalnih elementov v stranki. Članstvo stranke je silno naraslo, ker so na debelo stopili vanjo rezervni častniki in bivši vojni ujetniki, tako da se bo pomnožil vpliv konservativcev, obenem bo pa padel vpliv generalov. Mislijo, da ima politika generala Franca namen ugoditi v zunanji politiki vojaškim krogom, v notranji politiki pa doktrinarjem falangistične stranke. Burgos, 8. avgusta. AA. Havas: Vsi politični krogi pričakujejo objave liste novih ministrov. General Franco se je posvetoval z vsemi uglednimi vojaškimi in civilnimi osebnostmi o tej zadevi. London, 8. avg. e. Po poročilih londonskih listov je bivši španski kralj Alfonz odklonil ponudbo generala Franca naj bi se vrnil na španski prestol, ker je general 1 Franco stavil take pogoje, da jih smatrajo španski monarhisti za nesprejemljive. Španski kralj bi se moral odreči večini svojih prerogativ in bi moral igrati le še vlogo formalnega vladarja. Načrt nove španske ustave predložen Vatikanu London, 8. avg. o. »Times« poročajo iz Rima. da je španska vlada poslala Vatikanu načrt nove španske ustave. Papež je naročil kolegiju jezuitov, da pregleda načrt in ugotovi, ali se strinja z določili katoliške cerkve. Grof Csaky se bo sestal z Ribbentropom Budimpešta, 8. avgusta. AA. Madžarski zunanji minister grof Csaky se bo na dopustu, ki ga bo prebil v tujini, po vsej priliki sestal v Salzburgu z vodilnimi nemškimi osebnostmi, predvsem z Ribbentropom. Del dopusta bo grof Csaky prebil tudi v Italiji. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Beležke 1 Strateški načrti za izbruh noro vojne Jovo Banjanin odpotoval v Split Podpredsednik Jugoslovenske nacionalne stranke g. Jovo Banjanin, ki se je skoraj mesec dni mudil v Dobrni, je ob pričetku tedna odpotoval v Split, kjer ostane ves mesec avgust Kaj pravite V »Slovencu« smo brali dekret, s katerim je bil upokojen neki podeželski župnik, ki ima od trdega kmečkega dela vse trde dlani, premoženja pa nobenega. »Slovenec« vprašuje svoje čitatelje, ali vedo, koliko bo imel župnik pokojnine po 25 letih in pravi: »Beri in piši 320 din mesečno. Pa še pravi dekret, da bi mu po zakonu pristojala le polovica pokojnine, pa se mu je glede na njegovo siromašno stanje podvojila na 320 din. Režimi vstajajo ln padajo, vlade se spreminjajo, ne spremeni se pa eno: da bi kdo pomagal katoliškemu duhovniku.« Tudi mi se pridružujemo tožbi kolege v Kopitarjevi ulici, najsi vemo, da je mnogo državnih upokojencev, ki prejemajo še manjšo pokojnino, kakor jo bo dobival gospod župnik. Reorganizacija ministrstva financ Kakor poroča »Nezavisna Tribuna«, pripravlja minister financ obširno uredbo o reorganizaciji ministrstva financ. V ministrstvu je v teku časa nastalo že toliko oddelkov in odsekov, da je postalo delo zelo nepregledno. Nova uredba o reorganizaciji ministrstva financ določa razdelitev v tri oddelke: za državne dohodke, za državne izdatke in za nadzorstvo. Posebno važnost polaga minister financ na ustanovitev posebnega oddelka za kontrolo državnih dohodkov in izdatkov. Uredba bi bila najbrže v kratkem objavljena, če ne bi nastopile težave zaradi razgovorov o sporazumu med Cvetkovičem in dr. Mačkom, zaradi katerega bo morala biti najbrže znatno revidirana. Ruski letak ob izbruhu svetovne vojne V dunajskem arzenalu je priredil dunajski vojni muzej zanimivo razstavo listin, ki so v neposredni zvezi z izbruhom svo-tovne vojne ter potekom vojnih operacij leta 1914. Med njimi je tudi moder letak, ki so ga metali v desettisočih izvodih ruski letalci na avstrijske vojaške kolone. Letak je pisan v srbohrvaščini in podpisan od takratnega vrhovnega komandanta ruske vojske, kneza Nikolaja Nikolajeviča. Letak poziva avstrijske Jugoslovene, Srbe, Hrvate in Slovence, ki se nahajajo v avstrijski vojski, naj ob prvi priliki obrnejo hrbet cesarski vojski ter pobegnejo preko fronte, »kjer vas pričakujejo bratska slovanska ruska srca, ki so pohitela v boj za zaščito napadene Srbije in za vaše osvobojenje.« Italijanska revija za mirno revizijo Polslužbena italijanska zunanjepolitična revija »Relazioni Internazionali« objavlja v svoji poslednji številki uvodna razmišljanja ob 25 letnici izbruha svetovne vojne ter piše med drugim: »Danes ni niti na Italiji niti na Nemčiji vrsta za pobude o razčiščenju položaja. Rimska in berlinska vlada sta svoje zahteve že davno predložili. Zato se ne smemo čuditi, ako bi negativno zadržanje demokracij moralo nujno dovesti do konflikta. V Londonu in Parizu pa dobro vedo, da bi v primeru splošnega konflikta Italija in Nemčija šli skupaj ne le zaradi skupnih interesov, temveč tudi zaradi popolne ideološke povezanosti. Ali bi zato ne bilo bolje, da bi obe zapadni velesili pogumno in odločilno vzeli v poštev tipično Mussolinijevo zamisel revizionizma? Naj razmislita, ali bi bolj kazalo zgrabiti za orožje ali pa utrditi mir na osnovi trajne pravičnosti.« Proglas poljskega generala Inšpektor poljske vojske in bivši šef generalnega štaba poljskih legionariev general Kazimir Sosnkowski je dal zastopniku poljske agencije »Iskra« naslednjo izjavo za javnost: »Zdi se. da se navzlic vsem preteklim dogodkom naša pot naprej še ni ustavila Ko mislim na svojo generacijo, ki ji je bilo dano, da vidi uresničenje svojega sna. mislim na visoko oeno. s katero smo plačali ta privilegij. Naše življenje je viharno in polno pretresov Mir in pokoj nas čakata šele v grobu. Legionarjem pa ie zgodovina posebno naklonjena, kajti zdi se, da se bodo morali udeležiti še ene svetovne vojne, ki je že na obzorju. V njej bo Poljska igrala najpomembnejšo, a tudi najbolj izpostavljeno vlogo. Osebno sem prepričan, da nas najhujše šele čaka. Ob dvajsetletnici našega samostojnega obstoja bomo morali opraviti svoje največje dejanje. Ako bomo v tej borbi podlegli, se nam utegne zgoditi, da za vselej izgubimo svojo neodvisnost. Ako pa zmagamo, bo sonce spet zasijalo nad veliko Poljsko s sijajno bodočnostjo. Toda naj nas čaka karkoli, naši legionarji morajo spet pokazati svojo nekdanjo vrednost.« Interesanten autodafe V Splitu izhaja posestrima zagrebške »Hrvatske Straže« »Katoliška Riječ«. ki beleži pod naslovom »Neverjetno« sledeči dogodek: Snoči je skupina omladincev, organiziranih v katoliški omladinski organizaciji, zbrala po vseh splitskih trafikah poslednjo številko našega lista. Z zbranimi izvodi so odšli ti omladinci pred škofijsko palačo in jih zažgali v njeni veži z raznimi medklici, kakor: »Doli Katoliška Riječ! Doli dr. Pilepič; Zivio dr. Protulipac!« Redakcija »Katoliške Ri-ječi« komentira ta dogodek kot demonstracijo proti samemu škofu in pravi, »da je to dovolj velik dokaz, da omenjeni omladinci sploh niso katoličani.« Stvarno so bili demonstranti člani bratstva »Križarjev«, ki jih vodi dr. Protulipac, ki se mora boriti z velikimi na-sprotstvi, izhajajočimi iz tabora bivših hrvatskih klerikalcev. Ti namreč še vedno upajo na obnovo svojega pokreta ter žele ohraniti hrvatsko katoliško omladino v svojih organizacijah, »Križarji« pa zastopajo mnenje, da naj se katoliška omladina politično udejstvuje v hrvatskem narodnem pokretu in da naj bodo katoliške organizacije samo čisto verske institucije. Poročali smo že o raznih ugibanjih vojaških strokovnjakov iz enega in drugega tabora velesil o verjetnem poteku vojaških operacij v primeru nove svetovne vojne ter o najuspešnejših metodah bodočega vojskovanja. Tako smo pred kratkim objavili zanimiva razmišljanja angleškega vojaškega strokovnjaka Liddela Harta, vojaškega sotrudnika londonskih »Times«, o vprašanju ofenzive in defenzive. Ta in podobna razmišljanja izhajajo iz podmene, da se za napad in ofenzivo ne odločijo demokratične velesile, temveč nasprotni tabor. V dokaz navajajo ti vojaški strokovnjaki podatke iz nemškega vira o nemških strateških računih. Tako posnemamo po reviji »New Statesman and Nation« naslednji načrt: 1. Napetost zaradi Gdanska se stopnjuje do izročitve ultimata Poljski. Ako Poljska ultimat odkloni, nastopi nemška vojska v štirih smereh: z Dunaja in Prage na Krakov, iz Dresdena in Vratislave na Lodz, iz doline Odre na Poznanj ter nekoliko kasneje še četrta vojska iz Konigs-berga na Varšavo. Uspeh po nemških računih že v treh tednih ne more izostati spričo prevladovanja nemških oboroženih sil ter spričo prepozne angleške in francoske pomoči, dočim bi ruska armada ostala v zaledju na ruski meji. 2. Cim pade Varšava, bo Hitler obema zapadnima silama ponudil pakt o nenapadanju in miru za dobo 50 let, v zameno pa bo zahteval priznanje priključitve Gdanska, koridorja ter dela Poznanjske in Gor- nje Slezije k tretjemu rajhu, obenem pa tudi zadovoljitev nemških in italijanskih kolonialnih zahtev v Afriki. Pri tem računa na razcepljenost javnega mnenja ▼ obeh zapadnih velesilah, ki bosta njegovo ponudbo sprejeli 3. V nasprotnem primeru bo Nemčija tvegala svetovno vojno. Italija se bo z nenadno in mogočno ofenzivo polastila Korzike že v nekaj dneh. Skupne italijansko-nemške čete bodo korakale iz Libije ▼ Egipt in bodo brez pravega odpora zasedle Sueški kanal na eni ter Sudan na drugi strani. Španske čete bodo pod i tali jansko-nemškim poveljstvom zasedle Gibraltar in severni Maroko, tako da bo Sredozemlje ob obeh vhodih in izhodih zasedeno. in zaprto. Istočasno bo Japonska na Daljnem vzhodu vezala večji del ruske vojske. Nemčija pa bo zasedla še Dansko, Rumunijo in sploh ves podunavski bazen. Vstaje v arabskem svetu in v Indiji proti Angliji bodo spremljale te akcije. 4. V četrti fazi pa zberejo Nemčija, Italija in Španija vse svoje sile za udar na Francijo (Alpe, Pireneji in Maginotova linija) ter Anglijo (preko Nizozemske). Verjetno pa je, da bosta zapadni demokraciji še pred to ofenzivo pristali na sporazum s Hitlerjem Seveda so to samo ugibanja, ki jih vojaški strokovnjaki obdelujejo v svojih strokovnih delih le kot podmene ali hipoteze, da na njih primeru zgrade nasprotne načrte. Oboje pa značilno označuje sedanjo dobo. Skrivnostna smrt Franca Kolarja v Dravi Maribor, 8 avgusta Danes popoldne je bila v mrtvašnici na mestnem pokopališču na Pobrežju obdukcija trupla pokojnega 25-letnega posestni-kovega sina Franca Kolarja. ki ga je, kakor smo poročali, naplavila včeraj Drava na Koroški cesti. Pri obdukciji je sodni zdravnik dr. Jurečko ugotovil, da lobanjska kost ni bila počena, pač pa je bila nad desnim očesom neka krvava podplutba. Drugih sledov kakšnih poškodb ni ugotovil. Vzrok temu je dejstvo, da je pokojni že del j časa ležal v vodi ter je njegovo truplo že razpadalo in ker se je razkrojena kri že razlila v podkožno vezivo in v mišice. Za potrditev je mogel sodni zdravnik dr. Jurečko dognati le to, da je pokojni Franc Kolar umrl zaradi zadušenja v vodi. Obdukcija torej ni točno pojasnila vzroka Ko-larjeve smrti v Dravi. Mogoče je, da je pokojni Fran Kolar postal žrtev zločina, ni pa izključeno, da je izvršil samomor, ali pa, da je po nesrečnem naključju zavozil v Dravo in utonil. Danes je prispel v Maribor njegov svak Anton Klemene, ki je napram oblastvom izrazil bojazen, da je Kolar postal žrtev maščevanja. Mož je povedal, da se je Kolar nekajkrat pritoževal, da so mu nekateri fantje od Št Janža pri Dravogradu za- | pretili, da ga bodo pretepli, če se bo še kdaj pojavil v Št. Janžu, kjer je obiskoval svojo izvoljenko. Tako je šel tudi 30. julija z Mute. kjer je doma. Peljal se je na kolesu v družbi dveh prijateljev. V Št. Janž so prišli okrog 15. Tedaj je Kolar tovarišem dejal, naj ga počakajo, da se bodo skupaj vrnili nazaj na Muto. Po slovesu je odšel k svoji izvoljenki, s katero se je dalj časa razgovarjal in se z njo sprehajal. Ko pa je prišel čas odhoda in sta Kolar-jeva tovariša zaman čakala nanj, sta se odločila, da se kar sama odpeljeta nazaj na Muto. Zelo pa sta se začudila, ko sta naslednjega dne zvedela, da Kolarja ni bilo nazaj na Muto, kjer je bil uslužben v ta-mošnji železarni. Seveda tudi ni izključeno, da se je odločil za prostovoljno smrt zaradi okoliščin, ki jih je odnesel s seboj v Dravo. Nesreča pa je že zaradi tega mogoča, ker se cesta pri Dravogradu proti Muti večkrat tako približa Dravi, da je morda Kolar v temi zavozil s svojim kolesom preveč ob rob ceste in zgrmel v strugo, kjer je utonil. Preiskava se nadaljuje z vso temeljitostjo, da se pojasni skrivnostna smrt mladega Franca Kolarja, čigar nesrečno usodo pomilujejo vsi, ki so ga poznali. Obletnica smrti Stjepana Radiča Zagreb, 8. avg. o. Na današnjo obletnico smrti Stjepana Radiča je bil Zagreb ves v črnih zastavah. Med zadušnico v katedrali so bile vse trgovine zaprte. Tudi letos je prisostvovalo zadušnici veliko število ljudstva iz Zagreba in okolice. Katedrala je bila nabito polna. Sredi cerkve je bil postavljen katafalk, okrog katerega so bili venci dr. Mačka, hrvatskih poslancev, Gospodarske sloge ter raznih društev in korporacij. Poleg rodbine pokojnika so prisostvovali zadušnici inž. Košutič v zastopstvu dr. Mačka, ter skoraj vsi hrvatski poslanci. Po cerkvenem opravilu so se podali na Mirogoj, kjer so položili vence na grobove Stjepana Radiča in tovarišev. Dr. Maček je prisostvoval zadušnici v Kupincu. Beograd, 8. avg. e. Na današnjo obletnico smrti Stjepana Radiča je bila v beo. grajski katoliški cerkvi zadušnica, kateri so prisostvovali številni člani Hrvatskega kluba ln zastopniki raznih hrvatskih društev v Beogradu. Prav tako je bila zadušnica tudi v Zemunu, kjer je cerkvenemu opravilu prisostvovala velika množica. Smrt poslanca Vojina Mihajloviča Beograd, 8avg. e. V pretekli noči je umrl narodni poslanec JRZ Vojin Mihajlovič, ki je zastopal srez kombarski. Po poklicu je bil lekarnar v Lazarevcu. Iz državne službe Beograd, 8. avgusta. AA. Premeščen je za davčnega kontrolorja v Dravogradu Stanko Stabl, dozdaj v Prevalju; upokojen je Franc Košar, višji davčni kontrolor v Ptuju; v katastrski oddelek ministrstva je premeščen katastrski pomočnik Albert Panter iz Murske Sobote. Beograd, 8. avg. e. V 3/2 sta napredovala dr. Andrej Dolinar, sodnik apelacijske-ga sodišča v Ljubljani in dr. Valentin Gni-dovec, predstojnik sreskega sodišča v Ra. dovljici. V 6. skupino so napredovali sodniki sreskih sodišč Fran Gubenšek v Slovenskih Konjicah, dr. Josip Podboj v Laškem, Alojzij Zalokar v Višnji gori, in dr. Ivan Umnik v Dolnji Lendavi. Upokojen je višji kontrolor pri generalni direkciji državnih železnic Ernest Franke. Za pri. stave v 8. skupini so postavljeni politično upravni pripravniki Ernest Krizman v Brežicah, Josip Brezant na Jesenicah, Viljem Zupane v Krškem. V 9. skupino so napredovali kanclisti sreskih sodišč Vida Košnič v Kranju, Maks Jalovec v Kranjski gori, Marija Križmanič v Gornjem gradu, Alojzija Jerše v Ljubljani, Jakob Divjak v Ko. čevju, Fran Strohsack v Novem mestu, Hilda Držaj v Mariboru, Alojzij Kozinc v Laškem, Slava Vrtačnik pri apelacijskem sodišču v Ljubljani. Za pisarniška oficiala v 8. skupini sta postavljena dosedanja kanclista Bernard Supan pri sreskem sodišču v Laškem in Miroslava Kušar v Kostanjevici. Usoden požar pri Varaždinu Varaidin, 8. avg. o. V vasi Sudovcu je nastal danes dopoldne katastrofalen požar, ki je uničil 6 posestnikom 12 hiš in gospodarskih poslopij. Nad 50 ljudi je ostalo brez strehe. Zgorelo je tudi 8 krav, mnogo perutnine, vsa letošnja žetev in vse poljedelsko orodje. Škoda znaša blizu pol milijona. Nizozemska vladna kriza Haag, 8. avgusta. AA. Reuter. Mandator krone de Geer je naletel v teku pogajanj za sestavo nove vlade na velike težave. Računajo, da je do tega trenutka že vrnil svoj mandat kraljici Viljemini. Na največje težave je naletel pri bivšem ministrskem predsedniku Colijnu, ki sploh ni pristal na vstop njegove stranke v vlado. Bivši vojni minister van Dyk je odklonil, da bi ponovno sprejel isto ministrstvo v novi vladi. Nato se je de Geer trudil, da bi sestavil koalicijsko vlado katoliške stranke socialistov, radikalov in tako imenovane krščansko-zgodovinske stranke. Toda s to kombinacijo se načelno ni strinjal dosedanji zunanji minister. Smrt znamenitega ruskega učenjaka Moskva, 8. avgusta. A A. Včeraj je umrl slavni ruski akademik Mihail Krol, ustanovitelj nevrološke šole v Rusiji, ki je užival velik sloves tudi v tujini. Napisal je več ko sto znanstvenih del. Eksplozija v rudniku ubila s delavcev Hannover, 8. avg. w. V rudniku Hilde-gia je nastala pri izkopavanju novega rova huda eksplozija treskalnega plina. 5 rudarjev je bilo na mestu ubitih, večje število pa je bilo ranjenih. š ti rji misijonarji žrtve letalske nesreče Pariz, 8. avg. w. Havas poroča iz Mo-resbya na Novi Gvineji, da se je ponesrečL lo potniško letalo, s katerim so potovali štirje katoliški misionarji. Kmalu po startu je zaradi nekega defekta treščilo na zemljo in se popolnoma razbilo. Vsi 4 potniki s pilotom vred so se ubili. Kredit za teniško tekmo v Ameriki Bled, 8. avgusta, o. Minister za telesno vzgojo čejovič je izjavil novinarjem, da je zagotovljena vsota 100.000 din za pot naše teniške reprezentance v Ameriko m da je deponirana v zunanjem ministrstvu. Denar je teniški zvezi takoj na razpolago^ Dobrodelni teniški turnir v Zagrebu Zagreb, 8. avg. o. V korist poplavijen-cem v hrvatskih krajih je danes priredila tekmo hrvatska teniška zveza ob velikem zanimanju občinstva. Prva sta nastopila Mitič in Kukuljevič. Zmagal je Mitič s 6:2, 6:4. Druga tekma je bila Punčec Pal_ lada in je Punčec zmagal s 6:1, 6:2. Tekma se je končala z igro v double Punčec šarič proti Mitič Pallada. Zmagala sta Punčec šarič 9:7, 6:4. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Po veH-ni oblačno, ponekod manjše nevihte z nalivi. Temperatura bo nekoliko padla v zahodnih in severnih krajih, drugod pa bo narasla. Dunajska: Zelo oblačno, ponekod deževno, možnost lokalnih neviht, zlasti na severu, nekoliko hladneje. Maši kraji in IJudfe Z izleta JNS v konjiškem okraju V soboto 29. in v nedeljo SO. julija je priredila mladina JNS Met v konjiški okraj, ki pri vseh svojih pokrajinskih lepotah še m deležen zaslužene pozornosti v tujsko-prometnem pogleda. Gostje so bili lepo sprejeti in slika kaže prizor impozaatnega zbora v Konjicah Doživljaji naših udeležencev krožnega leta Letalo dr. Eapeta se fe razbilo, sani pa je po čudovitem naključju ostal nepoškodovan Ljubljana, 8. avgusta Od obeh 'jubljanskih udeležencev krožnega leta je priletel na cilj v Ljubljano samo g. Franc Perdan s spremljevalcem g. Bmetom Veselom, dočim je moral dr. Stane Rape zasilno pristati in si je le po čudovitem naključju rešil življenje. Poročali smo že, da je g. Perdan priboril ljubljanskem«! oblastnem j odbor« darilo vojnega Dr. Stane Rape ministra za najboljSe šolsko 5>etsJt> glede točnosti. O samem letu sta nam ljubljanska udeleženca povedala na kratko svoje vtise. Perdan je točno cA) 7. startal v Ljubljani na šolskem Fizirju NZ. V soboto je imel ves čas dobro vreme in se je tudi točno držal začrtane poti in predvidenega časa letenja. Tudi v nedeljo mu vreme ni nagaja- Gospodfčna Matanovf6 Iz Zagreba, edina ženska tekmovalka lo, le, ko se je od Zagreba vračal proti Ljubljani, je med Hrastnikom in Trbovljami zašel v nevihto in izredno močan nasprotni veter. Dolgo časa je zaman poskušal, da bi nevihto obletel in se je že bal, da ne bo pravočasno priletel v Ljubljano. Veter je bil tako močan, da je imel občutek, da se letalo sploh ne premakne z mesta. Končno pa se je pognal v sredo nevihte in jo srečno pustil za seboj. Tako je Se pravočasno prispel na letališče. Tudi dr. Stanetu Rapetu je v začetku šlo vse po načrtu. S športnim letalom se je v soboto ob 7.05 dvignil z letališča v Zagrebu in je preletel 386 km dolgo pot do Pan-čeva v 3 urah 10 minutah. V^eme je imel ves čas lepo. V Pančevu se mu je pokvaril pritisk za dovajanje olja in se je s popravilom toliko zadržal, da se je dvignil šele ob 13.10 nafnestu ob 10.40, kakor je predvidel. V Pančevu mehaniki niso mogli ugotoviti, kje tiči napaka. Ko je bilo leta-1u herojskih podvsgor po vpel sMta Ha bitka je teč pranrice in Čuvajev fivobode za vsa bedota pdcoienja ter praamŽK naše la- emaie vesti i * Smrt nagega državnega zastopnika v Teheranu. Dne 5. t m. je umrl v Teheranu Sava Spasojevič, ki je bil tam od leta 1937. zastopnik naše države. Pokojni Spa-sojevič, ki se je rodil L 1886. v okolici Andrijevice v Črni gori, je spadal v vrsto naših odličnih diplomatov in je služboval od konca leta 1919. pri raznih naših konzulatih v Ameriki, Albaniji, Rumuni ji, Bolgariji in Belgiji. Iz svojega rojstnega kraja se je že po dovršena ljudski Soli podal v Rusijo, kjer je dovršil srednješolske in visokošolske študije ter se vrnil pred balkansko vojne v črno goro. Med vojno je bil dodeljen črnogorskemu presbiroju. Pozneje pa je postal uradnik črnogorskega zunanjega ministrstva in je služboval kot črnogorski diplomat v Beogradu, kjer ga je zatekla svetovna vojna. Po osvobojen ju je bil član črnogorske narodne skupščine v Podgorici, ki je proklamirala uedl-njenje, pozneje pa okrožni načelnik v An-drijevici. Pokojni Spasojevič je bil strokovnjak za vzhodne jezike, ker je dovršil leta 1911. v Moskvi institut za proučevanje vzhodnih jezikov. Povsod, kjer je služboval, srl je pridobil Sava Spasojevič mnogo iskrenih prijateljev. * Ureditev direktne zračne zveze v Madžarsko. V Beograd je prispela madžarska delegacija, ki se bo udeležila slavnostne uvedbe direktne zračne proge Bu-dimpešta-Beograd. Ta proga je uvedena po določilu konvencije, ki je bila sklenjena letos meseca maja v Budimpešti med našo državo in Madžarsko. Po določilih te konvencije bo opravljala promet na tej zračni progi zrakoplovna družba »Malert« iz Budimpešte. Poleg predstavnikov te družbe so prispeli v Beograd tudi predstavniki raznih turističnih agencij. ga okoliša in vsako leto na praznik Marije Snežne 5. avgusta romajo v staro cerkev poleg katolikov tudi pravoslavni ter skupaj prisostvujejo slovesnemu opravilu. Po navadi se skupno proščenje razširi na nekaj dni. Tudi drugače obiskujejo cerkev pravoslavni romarji, ker pripisujejo sliki Marije v glavnem oltarju čudodelne moči. * Kopalni vlak Ljubljana—škofja Loka. Potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.30 in prihaja v škofjo Loko ob 14.09. ter v obratni smeri odhaja iz škofje Loke ob 18.51 in prihaja v Ljubljano ob 19.25, je določen v dobi od 7. avgusta do 1. septembra kot kopalni vlak z znižano vozno ceno, ne glede na to ali je kopalni vlak ob 14.35 v prometu ali ne. Kopalci, ki uporabljajo redni vlak ob 13.30, lahko upo. rahljajo za povratek ali kopalni vlak, ki odhaja iz škofje Loke ob 18.15, ali pa redni vlak ob 18.51. * Tujski promet v KamniKu. Letošnja letoviška sezona je v Kamniku zelo živahna. V mesecu juliju je prišlo v Kamnik 299 tujcev (lani 284), ki so ostali v Kamniku 3971 noči. Med njimfi je bilo 66 ino-zemcev, ki so ostali v mestu 704 noči. Največ gostov (25) je bilo iz Nemčije, 19 iz Italije .ostali pa so iz drugih držav. Čehi so prišli samo 3 (lani 17). V statistiki ni všteta grupa beograjskih ferialcev (45), ki so bili v Kamniku mesec dni in so te dni odšli. Tuji gosti so letos izredno zadovoljnli v našem kraju. * Pred 20. leti je umoril svojo ženo, zdaj pa svojo ljubico in sebe. Na nekem koruznem polju pri Mariji Bistrici so našli truplo starejšega moškega, zraven njega pa truplo mladega dekleta. Oba sta bila ustreljena in moški je imel v rokah samokres, kar dokazuje, da je najprej Dolgo ostati na soncu in hitro porjaveti! Tedaj je potrebno ULTRA-OLJE NTVEA s poja-čano močjo zaščite pred svetlobo. ULTRA-OLJE-NIVEA upije opekline povzročujoče sončne žarke in propušča le tiste, ki porjave kožo. * Beograd se modernizira. V Beogradu je v ponedeljek zadnjič vozil tramvaj na progi Knežev spomenik — Klanica. Ta proga, ki je imela številko 9, je zdaj ukinjena. Namesto tramvajskega so rvedli avtobusni promet in bodo vozili avtobusi od spomenika in ravno tako od Karabur-me vsakih pet minut. Zaenkrat opravlja promet na tej progi pet avtobusov, če pa se izkaže potreba, bodo dodal/i še enega. Ravnateljstvo tramvaja namerava izpre-meniti tramvajski promet v avtobusnega tudi na dosedanji tramvajski progi številka 7 Kalemegdan-pokopališče. Izpremem-be bodo izvedene zaradi tega, ker se promet z avtobusi hitrejše razvija kakor pa s tramvajem. Občinstvu bo iziprememba všeč tudi zaradi tega, ker se bodo z avtobusi vozili isti ceni, kakor doslej s tramvajem. Filmi, plošče, ■ ■ ■ papsrii vodečih znamk za vse svrhe fotografije. — Samo kvalitetna dela za amaterje 1 Drogerija IVAN KANC Ljubljana — Nebotičnik I * Mednarodni kongres vinogradnikov. Od 21. do 30. t. m. bo v znanem nemškem kopališču in letovišču Kreuznach mednarodni vinogradniški kongres. Sodelovali bodo strokovnjaki in zastopniki vinogradniških organizacij iz Brazilije, Bolgarije, čile, Francije, Grčije, Holandske, Italije, Jugoslavije, Južnoafriške linije, Luksemburga, Madžarske, Nemčije, Portugalske, Rumunije, Švice, Španije, Turčije in Zedinjenih držav Severne Amerike. Na dnevnem redu kongresa so najrazličnejša strokovna vprašanja, udeleženci pa bodo prirejali tudi izlete v vinorodne kraje Nemčije, da bodo spoznali tudi praktične strani svoje stroke. Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fli. Rr dvorni dobavitelj, DROGERIJA GRFGORIC. Ljubljana. Prešernova 5. — Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz - Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. P.ee po mm. soc pol in n. zdr S-bt 1V48^ 2? V ?V * živahna turistična sezona. V zadnjih dneh morajo imeti brzi in osebni vlaki, ki vozijo v Split po dve kompoziciji, ker so polni domačih in tujih turistov. Tudi parnik!:, ki vozijo v Split, imajo rekordno število potnikov. Poleg rednih vlakov je prispel te dni v Split tudi posebni turistični vlak z Dunaja, s katerim je prispelo nad 300 turistov. Nekateri so ostali v Splitu, ostala pa so se razšli v Omiš, Makarsko, Hvar, Korčulo, Orebič in Dubrovnik. Napovedan je še en posebni vlak z Dunaja, ker vsi v Dalmacijo namenjeni turisti s prvim zaradi pomanjkanja deviz niso mogli odpotovati. Zaradi tako velikega prometa bi bilo potrebno, da bi na progi Zagreb — Split tudi v potniških vlakih uredili bifeje. Nekateri listi so to že večkrat predlagali in ne more nihče razumeti, zakaj se ne ustreže želji potnikov in javnosti. * Katoliška cerkev, v kateri imajo enkrat vsako leto katoliki ln pravoslavni skupno Javnost, v Tekijah pri Sremsfcih Karlovcih je Katoliška cerkev, ki je bila zgrajena leta 1716. in je posvečena Mariji Snežni. Po ljudskem izročilu je to svetišče zgrajeno tam, kjer je bila huda bitka s Turki. Branilci domovine so ustavili turški pohod baš na praznik Marije 5. avgusta in, ker so bili Turki v velikanski premoči ,so se domači borili brez upa na zmago. Kakor pravi legenda, pa jim je priskočila na pomoč višja sila. Naenkrat se je poletna vročina prevrgla v pravo zimo in vsdpal se je sneg, ki je Turke prisilil k umiku. Ta legenda je razširjena med prebivalstvom obeih veroizpovedi vse- ustrelil mladenko, potem pa sebe. V možu so spoznali Stjepana Sokača, posestnika male Mše v zagrebškem predmestju, po najdenih dokumentih pa so ugotovili, da je ustreljena mladenka Alojzija Bir-manova, doma iz Bučke v krškem okraju, stara 21 let. Med njenimi dokumenti je bilo tudi nekaj pisem, iz katerih je razvidno, da je Alojzija stanovala v Zagrebu v štosovi ulici št. 20. V Zagrebu pa Bir-manova ni bila prijavljena in se doslej tudi še ni nihče oglasil, ki bi jo bil spoznal. Dobro znan pa je v Zagrebu morilec in samomorilec Sokač in je njegovo ime zvezano s krvavim dogodkom, ki se je pripetil v Zagrebu pred 20. leti. Takrat je Sokač umoril svojo ženo, razsekal njeno truplo na kose ter kos za kosom pometal v kanal. Ko so odkrili strašen zločin takratnega mladega moža, je bila velika senzacija, o kateri so pisali tudi tuji listi. Sokač se je zagovarjal z blaznostjo ln strahote njegovega zločtna so do gotove meje tudi podpirale njegov zagovor. Rešil se je vislic in, ko je po dolgih letih prišel iz ječe, je živel osamljen in od vseh ljudi preziran v svoji mali hiši. N&če ni mislil, da je imel na stara leta mlado ljubico, ki je, kakor vse kaže, že precej časa prebivala v njegovi hiši. Iz pisem, ki so jih našli pri umorjeni Birmanovi, ni razvidno, da bi se bila s svojim starim ljubimcem dogovorila za prostovoljno smrt. Morda je starec njo m sebe ubil v napadu blaznosti. * šest roKovnjačev iz notranjskih gozdov. Pred dnevi smo poročali o tatinski trojici, ki pod vodstvom nekega Josipa Leniča pleni po samotnih kmetijah in zaselkih med Borovnico, Igom, Cerknico in Logatcem. Svoja zavetja imajo v gozdovih nad Menišijr in pod Rakitno, na tatinske obiske pa hodijo zadnji čas tudi okrog Grahovega ln Starega trga. Kakor so dognali orožniki, pa je razen te trojice na delu še enaka skupina, ki jo tvorijo 33-letni Rudolf žniaaršič. 25-letni Anton Hace, oba iz okolice Starega trga, in še neki pajdaš. Nedavno je žnidaršičeva trojka izvršila nekaj vlomov v Danah in Pod-cerkvl. * Bradeško v Poljanski dolini. Jože Bradeško dviga po hribih med Polhovim Gradcem in Poljanami še zmerom mnogo prahu. Nedavno se je po Poljanski dolini raznese! glas, da je razbojnik eno zadnjih noči prebil v hiši 43-letne pos^stnice Neže Tavčarjeve v Delnicah. Orožniki so se takoj pobllže pozanimali za stvar a ' niso mogli dognati ničesar pozitivnega. Preiskava je pokazala samo, da nekatere ženske po samotnih kmetijah skoraj tekmujejo med sabo katera bo vredna zaupanja pri preganjanem tatu in vlom'lcu. Za Bradeškom pa še zmerom ni sledu. * V Selški dolini ni bilo že od konca vojne nobenega primera črnih koz Sre?ko načelstvo v Škofji Loki nas pros; za objavo, da so vse govorice o pojavu črnih koz v Selški dolini neresnične. V Selški dolini kakor v vsem škofjeloškem okraju ni črnih koz in jih ni bilo že od konca svetovne vojne sem Razširjevalce teh za škofjeloški okraj skrajno škodljivih in povsem neresničnih govoric se bo zasledovalo. h L u— Sokolsko društvo Vič je v nedeljo z najlepšim uspehom praznovalo svoj praznik. Funkcionarji so nas pooblastili, naj izrazimo zahvalo vsem udeleženim prijateljem. Ko izražamo to zahvalo, popravljamo tudi neljubo pomoto v poroč;lu ponedeljske izdaje, kjer je izostala navedba, da je pri slavnosti zastopal g. mestnega župana ravnatelj br. Drago šebenik. u— Vojaški obvezniki, ki so bili rojeni v letih od 1889 do 1898, se pozivajo, da pridejo takoj v mestni vojaški urad na Ambrožev trg št. 7 po svoje vojaške knjižice, ki so jih oddali zaradi zamenjave. S seboj naj prinesejo potrdila, ki so jih dobili pri oddaji knjžlc. u— Zaradi snažen ja prostorov mestnega prosvetnega oddelka ne bo 16. in 17. t. m. posloval urad šolskega nadzornika za mesto Ljubljano, na kar opozarjamo javnost, da ne bo imela brezuspešnih potov. u— Za mestne reveže v cukrami je v počaščenje svojega pokojnega očeta g. Ludvika černeta st. daroval g. Ludvik čer. ne ml. 500 din. Mestno poglavarstvo izreka darovalcu najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. n— Združenje gostilniških podjetij ▼ LJubljani obvešča članstvo, da je banska uprava dovolila vsem gostilniškim podjetjem v Ljubljani z vštetimi buffeti in vi-notoči za čas glavnih dni gasilskega kongresa podaljšanje obratovalnega časa za celo noč, in sicer za noči med 14. in 15 ter 15. in 16 t m I Lepa Dunajčanka LULI HOHENBERG, JOHN BOLES, znan ln priljubljen pevec še lz filma »Sonny Boy« in FRANCES DRAKE, v vlogi kot skromen slikarjev model v filmu, čigar vsebina bo vsakomur A | 1 |> AA Predstave ob 16., ugajala! DANES PREMIERA! Pl U J A D V9 19. in 21. uri. KINO UNION — Tel. 22-21. Kavarna »CENTRAL« Dospela nova damska kapela. Danes v sredo odprto vso noč. u— Huda nesreča otroka s srpom. Včeraj so mestni reševalci pripeljali v otroško bolnišnico 4 letno posestnikovo hčerko Rozalijo Koširjevo iz Plavškega rovta pri Jesenicah. Na polju je bila pred 14 dnevi stopila na srp, ki se ji je globoko zarezal v stopalo. Domači so rano obvezali, a v upanju, da se bo že zacelila, niso iskali zdravniške pomoči. Otrok je dalje stopical okrog voglov, nedavno pa so se pojavili znaki tetanusa: najprej ji je otrdela noga, polagoma se je strup razlezel po vsem telesu. Ze v skoraj obupnem stanju so Rozalijo prinesli k zdravniku na Jesenice, da ji je dal dve injekciji in odredil prevoz v bolnišnico. Predno odidete na Vaš letni oddih oglasite se v naši trgovini, da Vam svetujemo kako morate fotografirati, in kakšne filme morate vzeti s seboj, da boste imeli res lepe spomine. Sveži filmi najnovejše emulzije. Proti garanciji Vam brezplačno posodimo tudi fotoaparat, le da kupite pri nas filme. Se priporoča Foto Tourist — Lojze Smuč LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. u— Nezgoda motociklista. Na kirurški oddelek splošne bolnišnice so včeraj pripeljali Ivana Vrhovnika, prekupčevalca z živino iz Trzina. Na ovinku med St. Vidom in Lukovico v Črnem grabnu je padel z motorja in dobil precej hude poškodbe. V bolnišnico je moral tudi 28 letni krojaški pomočnik Stanko Kovše s Krekovega trga, ki je imel opravka z nekakšnim aparatom na špirit, pa je na lepem prišlo do eksplozije, da se je Povše nevarno opekel po životu in po rokah. Ž o rokah. z Celja e— Odlikovanje najstarejšega celjskega obrtnika, v nedeljo je bila v hotelu »Pošti« slavnostna seja klobučarsklh mojstrov, na kateri je bila g. Francu šribarju, klobučar-skemu mojstru v Celju, izročena diploma o imenovanju za častnega predsednika Združenja klobučarjev dravske banovine. Gosp. Franc šribar je starosta klobučar-skih mojstrov v dravski banovini in menda tudi v vsej državi. Dosegel je že častitljivo starost 85 let ln se udejstvuje kot samostojen mojster že od leta 1881., torej 58 let Gosp. šribar je ustanovitelj Združenja klobučarjev v Celju ln od 1.1922. nje. gov predsednik. Gosp. šribar je narodno zaveden in značajen mož ter je tudi v težki dobi narodnega trpljenja in poniževanja pred vojno vsekdar odločno izpričeval svojo narodno zavest. Gosp. šribarju iskreno čestitamo k lepemu jubileju in odlikovanju in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! e— Sokolsko društvo Celje-matlca vabi članstvo in naraščaj, da se polnoštevilno udeleži pogreba brata Frania Jošta, ki bo danes ob 16.30 izpred hiše žalosti v Razla-govi ulici na okoliško pokopališče. Pokojni brat je bil pred vojno mnogo let marljiv tajnik društva. Dolžnost nam veleva, da spremimo zvestega društvenega člana vsi na njegovi zadnji poti. Udeležba v civllu z znaki. VSAKO SOBOTO IN NEDELJO ZVEČER KONCERT VOJAŠKE GODBE v HOTELU »UNION« v CELJU e— Uboj v Brdah pri Slovenjem Gradcu. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjala včeraj 28 letni hlapec Franc Čretnik in 231etni hlapec Franc Pušnik iz Brd pri Slovenjem Gradcu zaradi uboja. Oba obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Juro Hrašovec. V nedeljo 16. julija popoldne je bilo v Prednikov! gostilni v Brdah pri Slovenjem Grad cu več domačinov. Tja je prišel tudi Franc Slameršek. ki je bil znan izzivač. V veži je zaklical »Auf. Brdjani!«. odpri nož n tako čakal K njemu je stopil Franc Pušnik ga zgrabil za vrat in mu nagnil glavo nazaj. V tem je prihitel iz gostilniške sobe Franc čretnik z odprtim nožem, skočil k Slameršku in mu prizade al z no žem devet poškodb Zabodel ga je v srce. v vrat. v pljuča, v mezinec desne roke in petkrat v hrhet Plameršek je še! kljub težkim poškodbam še kakih 60 korakov daleč, nntr pp se ie zgrudil in ie izdihni'. Čretnik je bil obsojen na 3 Ipta Pušnik m 2 leti in pol robije, oba pn na izgubo čast- nih pravic za dobo dveh let. e— Nesreča z bencinom. V soboto po. poldne si je 61 letni dnjnar Karel Kukovič v škalcah pri Konjicah umival roke z ben- cinom Stal pa je preblizu prižgane sveče, zaradi česar se ie bencin vnel. Kukovič je dobil hude opekPne po obeh rokah. Zdravi se v celjsk' bolnišnici. e— Z nožem v oko in hrbet. **red tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal včerai zaradi težke telesne poškodbe 451etni delavec Florijan Marovt z Liubnega Zagovarjal ga je od. vetnik dr. .Turo Hišovec. Dne 19 maia sta še na banovinski cesti v Savmi pri Ljubne™ sprla 'n sr^pa/Pa Kare1 Lihtena-ker in Konstantin To'stovr5n'k Ko se ie vmešal v pren;r T rovtov b-at a->ec Anton M1!nnr. je LiMe^eker tni< M1 nar'a oklofutal. Florijan Marovt. ki jc vse to videl, je v razburJenosti skoč;l svoiemu ^ra. trancu na pomoč ter je zabodel L;htene-kerja z nožem trik-at v hrb~t in mu prizadejal lahke no5koJbe, na*o pa v levo oko in ga tako poškodoval da je oko izteklo. Marovt je na zelo dobrem rlasu in nekaznovan ter je zaposlen že 16 let pri istem podjetju. Obsojen je bil na 5 mesecev zapora. e— Usoden padec z lestve. V Podpeči pri Jurkloštru je padel 571etni posestnik Martin Zalokar v nedeljo doma z lestve. Padel je sicer samo ool metra globoko, priletel pa je tako n^^no. ""a si je z'omil ob» roki v zapestju. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. e— Plast gline ga je zasula. V Haukovi opekarni v Trbovljah se je v ponedeljek ponesrečil 181etni delavec Franc Marin lz Retja pri Trbovljah. Med delom se je vsu-la nanj plast gline, ga zasula ln mu zlomila desno roko. Marina so prepeljali v celj. sko bolnišnico. Iz Maribora a— Prireditve Mariborskega tedna. Drevi ob 19. stafetni tek skozi mesto za prehodno darilo Mariborskega tedna. Ob 20.30 do 22. promenadni koncert na razstavišču. Jutri ob 20. bo v mestnem parku koncert narodnih ln domoljubnih pesmi združenih pevskih zborov Ipavske župe. Od 20.30 do 22. promenadni koncert na razstavišču. a— Sokolska planinska koča pod streho. Spričo ugodnega vremena se gradnja sokolske planinske koče na Pohorju nadaljuje s pospešenim tempom ln je pričakovati, da bo stavba še ta teden pod streho. Tudi akcija za nabiranje sredstev, ki še manjkajo za opremo ln ureditev doma, je pokazala doslej prav lepe uspehe. Na novo je pristopilo k zadrugi 150 članov. Sokolstvu naklonjena javnost je z velikim razumevanjem podprla Idealno akcijo mariborskih Sokolov ln je s tem omogočila, da se sokolski planinski dom na Pohorju čim prej zgradi. One, ki poslanih prijavnic za pristop k zadrugi še niso podpisali ln odposlali, ali pa, ki se morebiti še obotavljajo glede pristopa k zadrugi, prosi mariborsko sokolstvo, da ne odlašajo več, ampak da nemudoma podpišejo svoj delež ln s tem prispevajo h gradnji prvega sokolskega planinskega doma na Pohorju, ki ga gradi mariborsko sokolstvo v okviru Petrove pet-^tke. a— Okradenl astrolog. Znanemu astrologu Josipu Matjašiču so odnesli lz njegove sobe v neki gostilni na Vodnikovem trgu suknjič, vreden okoli 700 din. a— Obdukcija. V mrtvašnici pri Devici Mariji v Puščavi so obducirali truplo zaklanega Andreja Lamprehta. Obdukcijska komisija je ugotovila, da ima Lampreht dve smrtni rani na levi prsni strani, razen tega Se več drugih poškodb. V obdukcij-skl komisiji so bili šef državnega tožilstva dr. Zorjan, sodni zdravnik lr. Po-grujc in preiskovalni sodnik dr. Rebula. a— Posestno gibanje. Hčerke lekarnarja g. F. Vaupota so kupile po svojem očetu iz zapuščine pokojnega lekarnarja A. Siraka hišo in stavbišče v Cankarjevi ulici 28 za 650.000 din. a— Med vožn jo izginil. 16-letni Rajmund Tiirk je med Zidanim mostom in Mariborom izginil neznano kam. Policija poizveduje za dečkom ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISK1 — Telefon 41-79. FIlm briljantne Igre Herojska dolžnost poročnika Perry-a V glavnih vlogah: Robert Taylor ln Barbara Stanwick Predstave: danes ob pol 9. uri ln jutri ob pol 9. uri. Prihodnji spored: Žigosana a— žeparji. Kapetanu Borisu Jovanovi-ču so izmaknili denarnic, v kateri je bilo 360 din gotovine, kamnoseku Frideriku časarju iz Vojašniške 11, denarnico z 200 din gotovine, magistratnemu slugi Ivanu šaberlu pa denarnico, v kateri je bilo okoli 60 din. Policija je aretirala žeparja Milana Triplaka iz Zagreba. a— Računi z lahkovernostjo ljudi. Mali kazenstei senat je obsodil 31-letnega Franca Knežarja na 1 leto in 10 mesecev robije ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, ker je pod raznimi pretvezami, češ da bo preskrbel službe, da je organ sreskega načelstva itd., izvabljal lahkovernim ljudem zneske od 50 do 1400 din. a— Zaradi prekoračenega silobrana je bil včeraj dopoldne obsojen pred tukajšnjim velikim kazenskim senatom 38-letni čevljarski mojster Franc škerjanc iz Mi-halovcev na 6 mesecev strogega zapora. Dne 13. junija je v Mihalovcih ustrelil posestnika Matijo Vajdo. a— 500 litrov vina v Dravo. Neki po-sestnici iz okolice Ptujske gore so obla-stva zaplenila 500 1 pokvarjenega vina in ga dala izliti v Dravo. Stvar se bo končala pred sodiščem a— Skrivnostni streli v Kogakih. 28-let-nega kmečkega dninarja Franca Zemlji-ča iz Košakov so prepeljali v bolnišnico z ranjeno levico. Pripoveduje, da je nekdo iz zasede streljal nanj. Košaški orožniki poizvedujejo za skrivnostnim strelcem. a— Izgubljena otroka v gramoznici. V Poševi gramoznici na Koroški cesti so našli 4-letnega fantka in 3-letno deklico, ki sta klicala mater. Izročili so ju v mestni mladinski dom. Vedela sta povedati samo, da se pišeta Franc in Jožica Prah, a kje sta doma, ne vesta. In sedaj konec, • • Gospodu Igu Grudnu Boris Zamik. Biolog na P ar n asu. Zakaj naj biolog na pegaza ne sede, videč, da dela pesnik v biologiji zmede, da Danvina celo z Linečjem zamenjuje, razlikovanje ras z rasizmom označuje. N e s t v o r in »s v i n j s t v o«. Kaj pač poreče Jurij, vitez sveti, junak, ki je nestvor premagal kleti, da gospod Igo Gruden, brez ozira, za svinjstvo tako delo proklamira. Gospodu Borisu Zamiku Igo Gruden Nihčč puščice ostre naj mi ne zameri, izprožil vse v najboljši misli sem in veri. I Slovo biologa s P ar n as a Ko s pesnikom se vrh Parnasa razšel bo rasni biolog, mu vsa slovenska zdrava rasa v slovo bo zatrobila v rog: »Mordš je pesnik bil o rasah v zmoti, v rasizmu si pa ti na krivi poti.« Molitev k sv. Juriju O blagi vitez, sveti Jurij, če res vseh zmajev si svetnik, rasističnih nas reši furij, odreši nas in spomenik: brž s konja skoči, plašč si snemi z ramen in z njim pokrij v nebo vpijoči kamen — amen. Op. uredništva: S tem epigramatskim dvobojem je spomeniška afera za nas zaključena. Žalosten konec vesele vožnje po Muri Sedem mladeničev je padlo v Muro in sta dva utonila Ljutomer, 8. avgusta. V nedeljo popoldne se je v Muri kopalo mnogo ljudi iz raznih obmurskih vasi. H Muri se je napotila tudi družba fantov iz Srednje Bistrice. Sedem fantov se je spravilo na iadjo da bi se vozilo z njo po raz-merno plitvi Muri. Deroča Mura je nesla •adjo po strugi navzdol, v njej pa so fantje prepevali m se veselili prijetne vožnje. Ko so se bližali ovinku Mure. kjer se Mura skorai dotika banovinske meje. to je na Ijutomerskorazkriški meji. so sklenili mahniti io na našo stran V sredini struge pa so deroč' valovi poganjali ladjo vedno hitreje in jo naposled zanesb do velikega štora ki je bil pod tem; valovi. Ta štor je ladjo prevrni! in vseh sedem fantov je padlo v valove, ki so se začeli igrati z nji-hovimi življenji. Nastala je borba za živ- | ljenje ali smrt. Fantje so plavali in se jih je z veliko muko rešilo ie pet. medtem ko sta dva ostala utonila. To sta 18-letni Horvat Andraž in 14-letni Horvat Martin. V bližini ni bilo nikogar, ki bi nudil fantom pomoč. Nesreča se je namreč zgodila za obširnim gozdom, ki ovira pregled čez strugo Mure. Smrt obeh mladeničev je pretresla vso okolico. Truplo Horvata Andraža so našli v ponedeljek kopalci na levem bregu Mure pred razkriškim brodom. truplo Horvata Martina pa onstran bistriških mlinov. Obe trupli sta bili na licu mesta komisijsko pregledani in nato pokopani na bistriškem pokopališču. Žalostni dogodek bodi mladini v opomin, da se z deročo Muro ni igrati. Radsrski praznik v Trbovljah Trbovlje, 7. avgusta V proslavo 40-letnice rudarske strokovne organizacije so bile v soboto in nedeljo v Trbovljah lepe manifestacije delavske vzajemnosti in zavednosti. Že v soboto popoldne so bile h'še ob glavni cesti okrašene z zastavami, stotine pridnih de-f&vskih rok pa so postavljale ob cesti slavoloke ter okrasile hiše s cvetjem. Posebno lepo je bi! okrašen Delavski dom na katerem je bil učinkovit emblem 40-letnice s simbolom delavskega bratstva in tovarištva. V domu je bila v soboto zvečer slavnostna prireditev, pri kateri so nastopili moški zbor trboveljske »Vzajemnosti«, delavska godba ter dramski odsek »Vzajemnosti,« ki je vprizoril Cankarjevo dramo »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Z lepim govorom je prireditev otvoril g. Ko-rin«ek. Slavnosti v nedeljo so se pričele z budni-co Po sprejemu gostov — zastopane so bile skoro vse delavske strokovne in kulturne organizacije Slovenije — pa se je formiral sprevod, kakršnega Trbovlje in drugi delavski centri že dolgo niso videli. Po splošni cenitvi se je udeležilo sprevoda nad 5000 oseb. V sprevodu je bilo 6 delavskih godb in 6 pevskih zborov. Velike množice so tvorile špalir in iz delavskih stanovanj J se je vsipalo cvetje. Lahko rečemo, da je 1 vse prebivalstvo izkazalo rudarjem svoje simpatije. Pred Delavskim domom je zaigrala godba, zapeli so pevci, govorili pa so predsednik podružnice Zveze rudarjev v Trbovljah Alič, trboveljski župan Kienov-šek, zastopnik strokovne komisije France Svetek, veteran delavskega pokreta v Sloveniji Melhior Čobal, tajnik Zveze rudarjev Jurij Arh in Josip Petejan iz Maribora. Po govorih so bili počaščeni stari pionirji organizacije Melhior Čobal. Ignac Sitar. ki leži v bolnišnici, Franc Gradisek, Avgust Tratnik in Josip Učakar. Popoldne so bile športne prireditve, zvečer pa zabava v Delavskem domu Veličastna proslava 40-letnice strokovne organizacije trboveljskih rudarjev, katero so rudarji iz Bosne brzojavno pozdravili, bo ostala vsem udeležencem v lepem spominu in bo ta spomin krepil in povzdi-gal delavsko zavednost. Sokol Sokolsko društvo v Zrečah bo imelo v nedeljo 13. avgusta svoj letni telovadni nastop. Marljivosti in požrtvovalnosti članov gre zasluga, da ima Sokol v Zrečah kljub velikim težkočam tudi v nacionalnem pogledu odlične uspehe. Ker je javna prireditev našega Sokola važnega pomena za narodnostno vzgojo in krepitev vsega okraja, pričakujemo, da se bodo bližnja bratska društva v velikem številu odzvala vabilu našega Sokola in tako tudi moralno podprla njegovo požrtvovalno delo. Gospodarstvo Ustanovitev vojnih rezerv živil Na osnovi § 113. finančnega zakona za tekoče leto in v zvezi z odločbo sveta državne obrambe od 11. junija t. 1. je mini. strski svet na predlog kmetijskega in vojnega. ministra ter v sporazumu z trgovinskim, finančnim in socialnim ministrom predpisal uredbo o rezervah živil, ki je objavljena v »Službenih novinah« od 7. avgusta t. 1. in je s tem dnem dobila obvezno moč. Uredba določa v glavnem naslednje: Državne rezerve živil Zaradi zavarovanja prehrane v vseh pri. likah in zaradi reguliranja tržnih cen žita in drugih živil se ustanovijo državne rezerve žita in drugih predmetov za prehrano ter živinske krme. Rezerve živil se ustanavljajo po načrtih, ki jih določi gospodar, sko-finančni odbor ministrov. Ti načrti morajo določati vrste in količine predmetov, ki tvorijo rezervo živil, način nakupa odnosno zavarovanja, roke, do katerih se mora rezerva ustvariti, način vskladišče. nja. proračun stroškov za nabavo in za vzdrževanje rezerv in finančna sredstva za izvedbo načrta. Načrte o ustanovitvi državnih rezerv živil in spremembe ter dopolnitve teh načrtov določa gospodarsko-finančni odbor ministrov, nakar jih odobrava ministrski svet, in sicer za potrebe vojske po predlogu vojnega ministra, in za potrebe prebivalstva po predlogu kmetijskega ministra v sporazumu s trgovinskim, socialnim in vojnim ministrom. Rezerve žita in drugih živil se ustanovijo: 1) z nakupom teh živil in z vskladiščenjem, 2) po pogodbi ali sporazumu. 1) Nakup in vsRladiščenje. Vojni minister izvrši nakup za vojsko, kmetijski minister pa za prebivalstvo. Po potrebi se lahko nakup od večjih producentov, za. drug, mlinov in drugih interesentov izvrši tako, da se živila dobavijo kasneje v določenem roku in da jih prodajalec dotlej hrani, ob prevzemu pa se živila plačajo. 2) Sklepanje pogodb in sporazumov o vskhidiščenju živil za državo proti odškodnini. V posebnih primerih lahko vojni minister sklepa pogodbe odnosno sporazume z veljavnostjo največ enega leta od (ene žetve do druge) za potrebo vojske, kmetijski minister pa za potrebe prebivalstva, in sicer s solidnimi večjimi producenti, zadrugami, mlini in drugimi interesenti. Te pogodb« se sklepajo tako, da si producenti, zadruge in mlini iz lastnih sredstev nakupijo živila, jih vskladiščijo ter držijo pri. pravljena na razpolago državi zaradi eventualnega odkupa. V tem primeru morajo dati garancije za izpolnitev sprejetih obveznosti v ustrezajoči vrednosti živil. Za tako vskladiščenje živil se prizna posebna odškodnina, če država živila v' roku ne odkupi. tedaj mora priznati pogodbeni stran, ki in izplačati pogodbeno določeno odškodnino za vskladiščenje, hranjenje in manipulacijo, obresti za kapital in zavarovalne stroške, kolikor vse to pride v poštev. Take pogodbe o nakupu rezerv živil za drža-vo odobrava za potrebe vojske vojni minister, za potrebe prebivalstva pa kmetijski minister. Izvršitev sklenjenih in odo. brerih pogodb odnosno sporazumov nadzoruje oni minister, ki je pogodbe odobril. Ta odloča tudi o razveljavljenju pogodb. Točnejše določbe o tem in o izvrševanji ostalih predpisov uredbe bodo izdane : pravilniki. Za vse, kar predpisuje uredba, ne vel j:1 jo določbe zakona o državnem računovod stvu, temveč veljajo določbe pravilnikov ki bodo izdani na osnovi te uredbe. Vskladiščenje živil Nakupljene rezerve živil za vojsko s bodo hranile v krajih, ki jih odredi vojni minister, predvsem v državnih, po potreb1 pa tudi v najetih zgradbah. Rezerve živil za potrebe prebivalstva zlasti za pasivne kraje, ki jih nakupi kmetijski tninister, so shranijo v najetih zasebnih prostorih, koli kor ni na razpolago občinskih, banovin-skih in državnih prostorov. Razvrstitev rezerv v pasivnih in drugih krajih izvrš kmetijski minister v sporazumu s socialnim, vojnim in trgovinskim ministrom. Ustvarjane rezerve živil se v načelu ob. navijajo vsako leto na ta način, da se stara živila zamenjajo za nova. Od tega so izvzeta samo ona živila, pri katerih ni nevarnosti, da se pokvarijo. Pri obnovi rezerv se stare zaloge razprodajo po tekočih tržnih cenah odnosno se odstopijo vojnemu ministrstvu za redne potrebe vojske, ustrezajoče količine pa se kupijo na trgu zaradi izpopolnitve rezerv. Rezerve živil, ki so nakupljene za potrebe vojske se obnavljajo po predlogu vojnega ministra, toda tako, kakor to določi odbor, ki ga tvo. rijo vojni, kmetijski in finančni minister. Pri tem je treba upoštevati v prvi vrsti interese narodne obrambe, v drugi vrsti okolnosti, ki vplivajo na obnavljanje. Isti odbor ministrov odloča tudi o načinu obnavljanja rezerv, nakupljenih za potrebe prebivalstva po predlogu kmetijskega ministra. Ustanovitev fonda za državne rezerve živil Finančni minister se pooblašča, da ustanovi poseben »fond za državne rezerve ž*, vil«, ki bo služil kot obratni kapital za ustanovitev državnih rezerv živil, za gradnjo silosov odnosno sodobnih skladišč za vskladiščenje živil in za kritje vseh stroškov, ki so v zvezi z ustanovitvijo, z vzdrževanjem in obnovo rezerv in vsega ostalega. V fond se stekajo eventualni dobički ob obnovi rezerv, prav tako pa gredo v breme fonda stroški za obnavljanje rezerv. Denarna sredstva fonda preskrbi finančni minister. V fond se stekajo tudi kazni, predpisane s to uredbo. Vse ostalo, kar se tiče denarnih sredstev za fond bo odločil ministrski svet. Iz fonda se krijejo vsi stroški v zvezi z ustanovitvijo rezerv, stroški za gradnjo silosov in skladišč za shranjevanje živil, stroški za nakup vreč in drugega zavojnega materiala, stroški za prevoz in vnos v skladišča, zakupnine za skladišča, stroški za manipulacijo, izdatki za delavstvo pri manipulaciji, stroški za eventualno mletev žita, eventualni stroški za sušenje, odpis izgub na količini, razlike med nakupno in prodajno ceno pri obnovi, obresti za obratni kapital itd. Obračune vseh navedenih stroškov in izgub odo. brava pristojni minister. Velike mestne občine in industrijski kraji morajo imeti enomesečne rezerve živil Mestna poglavarstva Beograda in ostalih mest s sedežem banske uprave, nadalje mestna poglavarstva odnosno občinske uprave onih mest, kjer je v industrijskih podjetjih zaposleno preko 1000 delavcev dnevno, morajo po uredbi nakupiti in shraniti najmanj enomesečno potrebo živil za vse prebivalstvo. Ta živila morajo občine vskladiščiti in hraniti ter vsako leto ob najbolj primernem času obnoviti. Navedene občinske uprave morajo nabavo izvršiti po enakih načrtih, kakor so predvideni za državne rezerve živil. Te načrte odobrava pristojni ban. Enomesečno rezervo morajo navedene občine vskladiščiti v silosih odnosno v skladiščih, ki jih zgrade v smislu te uredbe. Dokler ne zgrade taka skladišča, morajo shraniti rezerve živil v pripravnih najetih prostorih, ki ustrezajo pogojem za dobro vskladiščenje živil, v kolikor nimajo na razpolago potrebnih občinskih skladišč Te občinske enomesečne rezerve živil bodo služile za prehrano prebivalstva, predvsem v času mobilizacije in vojne, če bi bila nabava živil otežkočena ali onemogočena. Izjemno se ta živila lahko uporabijo tudi v drugih prilikah: v nerodovitnih letih, ob prekinjen ju prometa in slič-nih primerih. Tako uporabo rezerv mora odobriti ban, ki doleči tudi rok, v katerem se mora porabljena rezerva dopolniti. Občinske rezerve živil obsegajo najvažnejše predmete za prehrano in začimbo, kakor so: pšenica ali moka, prekajeno meso, mesne aJi ribje konzerve, razno suho so-čivje (fižol, riž, zdrob, kaša, leča, testenine). sol. mast, olje, sladkor, kava in čaj. Pri določitvi enomesečne potrebe živil za vse prebivalstvo je treba računati na enega prebivalca dnevno: 1 kg pšenice ali 750 gr. moke, 180 gr. fižola ali graha, 120 gr. riža, zdroba, kaše ali testenin, 50 gr. masti ali olja, 50 gr. sladkorja, 25 gr. soli, 20 gr. kave ali kavnih nadomestkov iz domačega žita in 3 gr. čaja. Količine mesa, zmrznjenega ali prekajenega, količine mesnih in ribjih konzerv ter sočivja in zelenjave v konzerviranem stanju določijo občinske uprave same po krajevnih prilikah. Gradnja občinskih skladišč za shranjevanje rezerve živil Vsa navedena mestna poglavarstva in občinske uprave industrijskih mest so dolžne na lastne stroške in na podlagi sklenitve dolgoročnih posojil zgraditi potrebne silose odnosno sodobna skladišča za shranjevanje enomesečne rezerve živil za potrebe prebivalstva in sicer na zahtevo, po načrtih in po proračunih kmetijskega ministrstva, v sodelovanju z gradbenim ministrom. Banske uprave so dolžne kontrolirati občinske uprave glede izvršitve te dolžnosti, kakor tudi glede vzdrževanja zgradb v rednem stanju. Ce občinske uprave ne bi imele denarnih sredstev za nakup in vskladiščenje rezerv živil, tedaj si lahko take rezerve za-sigurajo s sklepanjem pogodb in sporazumov s proizvajalci, zadrugami, mlini in drugimi interesenti zaradi držanja rezerv proti odškodnini, kakor je to predvideno tudi za rezerve živil. Banske uprave so dolžne kontrolirati podrejene občine, da izpolnjujejo dolžnosti, ki izvirajo iz te uredbe. Industrijske kraje, katerih občine morajo držati rezerve živil, določi svet narodne obrambe po predlogu vojnega ministra (inšpekcije državne obrambe) in v sporazumu s trgovinskim, kmetijskim, notranjim in socialnim ministrom Finančni minister je dolžan pri odobravanju občinskih proračunov upoštevati obveznosti občin po tej uredbi. Ostale določbe Kmet. minister izda po potrebi in v sporazumu z ostalimi ministri ukrepe, pravilnike, predpise, navodila in naredbe zaradi izpopolnitve rezerv živil, upoštevajoč tudi posamezna gospodinjstva. Finančni minister pa bo predpisal v sporazumu z vojnim in kmetijskim ministrom pravilnik za izvrševanje uredbe o rezervah živil zaradi ureditve vprašanj administrativne, materialne, denarne in kontrolne narave Kontrolo nad celotnim denarnim poslovanjem s sredstvi fonda za državne re zerve živil vrši odbor osmih oseb po naročilih in navodilih finar»čnesra ministra. V ta odbor delegiralo po flva člana finančni, vojni in kmetiisk? mir.tster ter predsednik glavne kontrole. Kazenske določbe Zaključni členi uredbe vsebujejo kazenske določbe. Vse one privatne osebe, ki so po pogodbah zavezane v smislu določb uredbe držati rezerve, mora in živila pravilno shraniti in jih obvarovati pokvare in škode. V pogodbah se morejo predvidevati v ta namen kazni, pole? kazni, predvidenih v § 112 kazenskega zakonika. Vsak državljan je delžan obvarovati živila, da se ne pokvarijo, naj si gre za lastna živila ali tuja živila, ki jih hrani. Državna oblastva imajo pravico kontrolirati stanje in shranjevanje živil in krme pri producen-tih, zadrugah, konsumentih. mlinih, trgovcih. posrednikih vseh vrst in pri izvoznikih. Postopati morajo po zakenu proti osebam, ki uničujejo živila ali ne skrbijo za to, da se živila ne pokvarijo. Vsako zlonamerno uničevanje živil in krme ter ostalih kmetiiskih proizvodov se kaznuje p0 § 187—189 kazenskega zakonika, vsako uničevanje zaradi malomarnosti pa do § 190 kazenskega zakonika. Ako se uničenje izvrši na drug način, se krivca kaznuje po § 365 kazenskega zakona. Osebe, ki izvrše taka dejanja, da bi pomagale sovražniku v času pripravnega, mobilizacijskega ali vojnega stanja, se kaznujejo po določbah prvega oddelka § 108 kazenskega zakona. Kazen izrekajo redna sodišča. Da se prepreči uničevanje živil so poleg policijskih, žandarmerijskih in vojnih organov tudi vsi državljani dolžni prijaviti taka dejanja ker so za neprijavljenje kazenskega dejanja odgovorni po § 135 kazenskega zakenika. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Sprememba uredbe o | odkupu domačega bombaža Ministrski svet je na predlog kmetijskega ministra in v soglasju s trgovinskim ministrom izdal uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o odkupu domačega bombaža od 10. oktobra 1936. Z novo ured-x> se spremeni člen 6 stare uredbe, ki se lanaša na določitev odkupne cene za do-nač bombaž. Doslej je določala uredba, da trgovinski ninister v sporazumu s kmetijskim mini-jtrom vsako leto do meseca marca določi in objavi po prejšnjem zaslišanju posvetovalnega odbora za bombaž najnižje odkupne cene za bombaž iz dotične letine in dobavne pogoje, pri čemer smejo biti najnižje odkupne cene do 50% višje od povprečnih cen bombaža v preteklem koledarskem etu na newyorški borzi za bombaž »midd-ling«. Novi člen 6 pa določa, da trgovinski mi-aister v sporazumu s kmetijskim ministrom vsako leto do 15. marca določi in objavi najnižje odkupne cene in dobavne pogoje za domači bombaž, ki je primeren za industrijske svrhe, in sicer za bombaž iz dotične letine. Cene za domači bombaž se morajo določiti posebej za bombaž slabše kakovosti. Kot kakovostni bombaž se smatra bombažno vlakno, ki je obrano pred slano, ki ima naravno barvo, ki je dobro dozorelo in je dobro očiščeno in so vlakna dolga najmanj 17 mm s 5% krajšim vlaknom. Kot prirodna vlaga je dopuščena vlaga v največ 10%, sicer se višek vlage odbije na škodo prodajalca. Istočasno določi trgovinski minister v sporazumu s kmetijskim ministrom višino odškodnine, ki se ima izplačati iz fonda za bombaž kupcem domačega bombaža v smislu člena 8 uredbe. Ce se cena domačemu bombažu ne določi do 15. marca, veljajo cene in pogoji iz prejšnjega leta. Najnižja odkupna cena za kvalitetni domači bombaž lz leta 1939 se določi na 16 din, za bombaž slabše kakovosti pa na 12.50 din za kilogram čistega bombažnega vlakna. Kupcem pa se nadomesti razlika 3 din od kilograma kupljenega bombaža. Cene semena domačega bombaža in pogoji za dobavo semena se določijo vsako leto po predpisih uredbe o oskrbovanju industrije semenskega olja z oljnim semenjem od 12. junija 1936. Gibanje zaposlenosti v posameznih panogalt K že znanim številkam o gibanju zaposlenosti v mesecu juniju objavlja sedaj okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani še podrobne podatke o gibanju zaposlenosti v posameznih gospodarskih panogah. Od maja do junija se je število zavarovancev pri okrožnem uradu v Ljubljani povečalo za 760 na 104.520. Od tega prirastka odpade največji del na sezonsko povečanje zaposlenosti v gozdno-žagarski industriji (za 638) in v gostinski stroki (za 458), kakor tudi v javnem prometu (za 411) in v občinskih obratih (za 295). Večje nazadovanje zaposlenosti pa je zabeleženo pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb (za 484), pri hišni služinčadi (za 638) in v papirni industriji (za 116). V primeri z lanskim junijem je bilo letos v juniju 934 zavarovancev več (še v maju je znašala ta razlika 3344). V gradbeni stroki se letos zaposlenost razvija neenotno. Pri gradnjah nad zemljo je število zavarovancev od lanskega junija nazadovalo za 1050 na 7451 in v industriji gradbenega materiala za 123 na 6650; pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb pa vidimo še vedno povečanje za 1340 na 4499 (čeprav je od maja do junija število zavarovancev v tej stroki precej nazadovalo). V tekstilni industriji je bilo v juniju 17.018 zavarovancev, to je le še za 413 več nego pred enim letom (zaradi nazadovanja zaposlenosti v zadnjih mesecih). V oblačilni stroki pa je bilo 5597 zavarovancev, to je za 183 več nego lani. Kovinska industrija beleži v primeri z lanskim junijem povečanje števila zavarovancev za 193 na 8063, kemična industrija za 172 na 2498 in papirna industrija (navzlic padcu od maja do junija) za 44 na 2036. Občutno nazadovanje pa oeleii. mo v usnjarski in čevljarski industriji: v usnjarski industriji je v enem letu Število zavarovancev nazadovalo za 309 na 1953. v čevljarski pa za 145 ne 3081. Navzlic zboljšanju zaposlenosti v zadnjih mesecih smo imeli v juniju v gozdno-žagarski industriji le 8739 zavarovani delavcev, to je za 278 manj nego lani. V industrij) za predelovanje lesa pa se je število zavarovan, cev povečalo od lanskega leta za 147 na 4468. Nazadovanje beležimo tudi v industriji živil in pijače za 184 na 3702 in v tobačni industriji za 164 na 659. V gosfnski stroki pa 3e je število zavarovancev povečalo za 223 na 3708. c^tstso-flaTsSte vesti — Tr^se v korist državnega fonda za pobijanje živinsk h bolezni. Kmet jsko ministrstvo je po odobritvi ministrskega sveta izdalo odlok o plačeval.ju taks na uvozna in prevozna dovol;<'ija za pošiljke živinskih proizvodov in surovin. Te takse se plačujejo v korist državnega sklada za pobilanie živinskih bolezni. Za pošiljke do 5.000 kf se plačuje taksa v znesku 25 din. za pošiljke nad 5.000 kg 50 din in za va-gonske pošiljke brez ozira na težo tudi 50 din. V zvezi s tem odlokom je kmetijski minister izral tudi navodla za njegovo izvajanje. Odlok se nanaša na prevoz živine in mrsa preko ozemlja kraljevine Jugoslavije. Pod živino je razumeti večje in nrr.';e domače živali, perutnino (živo in zaklano), pod mesom pa je treba razumeti sveže meso, kakor tudi predelano, mesne izdeike in konzerve. Takse morajo plačati uvozniki oziroma prevozniki preden prosi, jo za dovoljenje za uvoz, oziroma prevoz. Takse se plačujejo pri Privilegirani agrarni banki v Beogradu v korist državnega sklada za pobijanje živinskih bolezni. Prošnji za dovoljenje uvoza oziroma prevoza mora prosilec priložiti priznanico Privilegirane agrarne banke o plačani taksi. Plačana taksa se vrne prosilcu, če bi se mu dovoljenje iz kakršnihkoli razlogov ne izda. Io. če pa se izdano dovoljenje iz kakršnihkoli razlogov v predvidenem roku ne izkoristi, se taksa ne povrne. Prošnje za uvoz in prevoz mesnih izdelkov in surovin morajo tuji interesenti poslati na veterinarski oddelek kmetijskega ministrstva neposredno ali pa oreko svojih konzulatov oziroma poslaništev. Domači interesenti lahko svoje prošnje preneso osebno v veterinar ski oddelek ali pa čostcviii po po*tl. Vsaka prošnja mo"a b'ti predpisano taksirana. V prošnji za uvozno dovoljenje mo- ra biti razen drugega označena država, odkoder se izvrši uvoz, poleg tega pa še na. Sa prva obmejna veterinarska postaja. V eni prošnji se lahko zaprosi za uvoz oziroma prevoz največ 5 vagonov mesnih izdelkov in surovin. V vsakem dovoljenju bo označen rok, do kdaj velja. =r Razsodišča trgovinskih, Industrijskih ln obrtnih zbornic. Ministrski svet je predpisal uredbo o spremembi uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah od 3. avg. 1932. S to novo uredbo se ukine veljavnost § 40, ki je določal, da morajo razsodišča dosedanjih skupnih zbornic ostati v sestavu trgovinsko-industrijske zbornice kot skupne ustanove za vse deljene zbornice. Borze 8. avgusta Na jugoslovenskih borzah so se nemški klirinški čeki trgovali po 14.30, grški boni pa v Zagrebu po 32 in v Beogradu po 32.25. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 205.75 — 208.95, Pariz 116.17 — 118.47, New York 4380.50 — 4440.50 Curih 995 — 1005, Milan 231.45 — 234.55, Praga 151 — 152.50, Amsterdam 2343 — 2381, Berlin 1768.12 — 1785.88, Bruselj 746.50 — 758.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60, Pariz 144.83 — 147.13, New York 5463.22 — 5523.22 Curih 1239.27 — 1249.27, Amsterdam 2919.96 — 2957.96, Bruselj 930.31 — 942.31. Curih. Beograd 10, Pariz 11.7350, London 20.7375. New York 443, Bruselj 75.25, Milan 23.30, Amsterdam 235.62, Berlin 177.70, Stockholm 106.85, Oslo 104.20, K5-benhavn 92.55, Sofija 540, Praga 15.1750, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 465 — 468, 4% agrarne 61.50 — 62.50, 4®/« severne agrarne 60 bi., 6"/« begluške 86.75 — 87.50. 6% daim. agrarne 83 — 83.25 (83.50), 6% šumske 81 — 82, 7«/» stabiliz. 101 bL, T/t invest 100 — 101.50, 7*/, Se-ligman 101 den., 7®/, Blair 94 — 94.25 (94 _ 94.25); delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 210 den., Trboveljska 175 — 176 (175), Gutmann 44 — 49, šečera-na Osijek 80 den., Os jedka ljevaonica 150 _ 162, Iaia 30 den., Jadranska 320 den. Beograd. Vojna škoda 466 — 466.25 (466 — 466.25), 4«/« severne agrarne 59 _ 59.50, 6% daim. agrarne 83.50 — 83.75 (83.62) 6*/« begluške 86.75 — 87 (87), 6»/. šumske 81.75 — 82.50 (81 — 83.50), 7*/. stabiliz. 101.50 den., 7•/» invest. 101 — 101.25 (101.25), TU Seligman 100.50 deiu, PAB 210 den. Blagovna trZISČa SITO + Chicago, 8. avg. Začetni tečaji: pšenica za sept. 63.625. za dec. 64.375; koruza: za sept. 42, _)_ Novosadska blagovna borza (8. avgusta). Tendenca stalna. Pšenica: stara (78/79 kg); baška. sremska. slavonska 147 —149; južnoban. 146—149 Rž: baška nova 127—129. Ječmen: baški, sremski 64/65 kg 140—142.50 Oves: baški. sremski novi 122.50 — 125. Koruza: baška ta pariteta In djija 116—118 Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 230 — 240; »2« 210 — 220; »5« 190 — 200; »6« 170 do 180; »7« 145 _ 155; »8« 117.50 do 122.50. Fttol: baški, sremski beli, brez vreč novi 260 — 265. Otrobi: baški v jutastih vrečah 105 — 107; sremski v jutastih vrečah 102 — 104; v hanatski, v jutastih vrečah 100 — 102. ŽIVINA 4- Mariborski živinski sejm (8. avgusta). Okoliški kmetje so prignali 12 konj 16 bikov. 226 volov, 357 krav in 22 telet, skupaj 633 glav. Prodanih je bilo 332 glav. Cene so bile naslednje: debeli voli 3.80—5 din, poldebeli 3.25—4, plemenski 4.25—5.50, biki zaklani 2.75—4.25, krave debele 3.75— 4.70, plemenske 3.50—4.75, klobasarice 2 do 3, molzne krave 4—5.25, breje krave 3.50 do 4.50, mlada živina 3.75—5.25, teleta 4r—6 din za kg žive teže. Huda avtomobilska nesreča v Dol. Toplicah Pri padcu avta v potok Sušico je bil vozač lahko, njegova sopotnica pa nevarno poškodovana Dolenjske Toplice, 8. avgusta Kopališka sezona v Dolenjskih Toplicah je v polnem razmahu. Zlasti ob nedeljah je tu mnogo gostov, ko se rednim kopališkim gostom pridružijo še nedeljski izletniki in tudi oni, ki pridejo na obisk v zdravilišču bivajočih svojcev. Zadnji prihajajo največ z avtomobili. Tako je prišlo tudi preteklo nedeljo k nam več gostov z avtomobili, med drugimi g. S. ki je obiskal svojo mater. Ker je pa bila z drugimi gosti na izletu v Gornjem Polju, se je- odpeljal z avtom proti vasi. S seboj je vzel tudi neko gospodično, da bi jo odpeljal do železniške postaje Straže—Toplic. Ta vožnja pa je bila za oba usodna. Komaj sta prevozila nekaj sto metrov iz Toplic, si je vozač z roko obrisal motne naočnike. V tem trenutku je avto skočil v stran, podrl slabo ograjo ob cesti in se prekotalil po strmem bregu v potok Sušico. Pri premetavanju se je vozilu streha čisto razbila. Pri tem je dobila gospodična hude poškodbe na glavi, vratu in rokah ter obležala. Ker je bilo v parku tedaj mnogo ljudi, ki so videli nesrečo, so hitro prinesli iz kopališča nosilnice in poškodovanko na no-silnicah odnesli v bližino malega parka, kjer ji je nudil prvo pomoč domači bano-vinski zdravnik dr. Konvalinka, nato pa odredil nujen prevoz v bolnišnico v Novem mestu. Vozač g. S. je dobil le lažje poškodbe. Mogel je sam vstati in poiskati pomoč pri zdravniku. Pri padanju je poškodovana izgubila nekaj sto dinarjev denarja, ki je ležal po bregu. Ljudje so denar pobrali in izročili orožnikom, ki so prihiteli na kraj nesreče, da ugotove dejanski položaj. Se sreča je, da se je nesreča pripetila na kraju, kjer je močan grm zadržal ostrejši padec. Ce bi se to dogodilo nekaj metrov dalje, kjer se je bila že v jesenskem deževju odtrgala plast zemlje, bi bila katastrofa hujša. Cesta je tu zaradi odtrgane škarpe še ožja, kakor je bila prej. Na nasprotni strani ceste že več mesecev visi mala zastavica, ki opominja k počasni vožnji. Skrajni čas je, da se cesta na tem mestu popravi in se naredi močna ograja. Če bi bila na tem mestu močna ograja, bi se ta nesreča gotovo ne bila pripetila. Spet uboj v loških hribih Po žegnanju pri Sv. Ožboltu je eden izmed pijanih fantov spečega tovariša zabodel do smrti Sv. Ožbolt nad škof jo Loko, 7. avg. Komaj teden dni je, odkar je javnost razburila vest o dvojnem umoru zakoncev Hribernikov pri Sv. Barbari, že moramo poročati o novem zločinu, ki je terjal življenje nekaj nad 20 let starega sodarske-ga pomočni ka Cene Božnarja, ki je po rodu iz Črnega vrha .zadnji čas pa je bil zaposlen pri sodarskem mojstru Homanu v Podpulferci. V nedeljo so pri Sv. Ožboltu, v gorski vasi v Polhograjskih dolomitih, ki je najbližji sosed Sv. Barbare in spada v občino Zminec, praznovali žegnanje. K praz-nku se je zbralo mnogo sveta od vseh strani predvsem pa iz bližnjih gorskih vasi. Na Fojkah, kakor se imenuje eden izmed zaselkov so imeli pri Ruparjevihin pri Krž šnikovih precej gostov. Proti večeru so se po večmi razšli, ostalo je samo še nekaj fantov, razgretih od vina. Med zakasne15mi go^ti je bil tudi Cene Božnar, ki je bil ra~n kot '"zredno miren, prijeten človek Ko ie prišel mimo Krž'šnikove hiše. je na tih^m leeel na stopn šče, ki drži do veže, in sladko zaspal. Ko je že dobro uro počival, so iz Gornjih Fojk privihrali štirje fantje, ki jim je bilo vino čez mero stopilo v glavo, a eden izmed njih je imel dolg kuhinjski nož s seboj, ki ga je bil izmaknil pri Ruparjevih. Brez vsakega, povoda je pristopil in spečemu potisnil nož v prsa. Prerezal mu je pljuča tik nad srcem, da je iz velike rane brizgnila kri. Kakor je pozneje ugotovila preiskava, je do napada prišlo nekaj pred 20. uro. Do škofje Loke je kakšni dve uri hoda, a zaradi strahu, ki ga imajo hribovski ljudje ob takšnih prilikah, zvečer nihče ni tvegal poti. Tako so Božnarja šele včeraj dopoldne prepeljali v Loko in zdravnik dr. Ivan Hubad mu je nudil prvo pomoč. Zaradi resnega stanja je takoj odredil prevoz v Ljubljano. A vse prizadevanje zdravnikov je ostalo zaman — po kratkem trpljenju je Božnar podlegel. Tragično smrt simpat/.čnega, priljubljenega fanta vsa okolica iskreno obžaluje. Orožniki so aretirali nekega hlapca z Oeoj, ki sicer krivdo taji, a se proti njemu zbirajo težki indicd. Dvsfe httflih nesreč IR A D I O Novo mesto, 8. avgusta. V Velikih Laščah se je včeraj popoldne odstranila iz hiše štiriletna Vanda Ziler- ! jeva. hčerka tamošnjega posestnika in go-} stilničarja. Otroka so kmalu pogrešili in ' ker ga tudi zvečer ni bilo domov, so ga začeli iskati po vasi. V ponedeljek so orožniki skupaj z domačimi ir vaščani preiskali vse bližnje skednje, kozolce in oddaljene kote, a brez uspeha. Orožniški komandir Kokovec je bil mnenja, da otrok naibrž ni šel daleč z doma. Pričel je iskati zato v neposredni bližini Zilerjeve hiše. Davi okreg 8. je šel mimo kozolca, kjer je bila običajno prislonjena gramozna truga. S pomočjo nekega moškega je trugo dvignil in na svoje presenečenje je pod njo našel nesrečno deklico, ki pa je bila že mrtva. Ugotovili so, da se je mala Vanda igrala v bližini gramozne truge, ki se je nenadno zvrnila na otroka, mu zlomila hrbtenico in ga pokopala pod seboj. Žalostna najdba je bridko prizadete starše zelo potrla in vzbudila tudi sočutje vseh vaščanov. ^ V vasi Planina pod Mirno goro je snoči strmoglavil z viseke strmine v dolino tovorni avtomobil, last nekega hrvatskega trgovca Avtomobil, je bil natovorjen z malinami, ki so zasule delavca Friderika Rabusa iz Koprivnika. Nanj se je zvrnilo okrog 1000 kg malin. Mož ima močno poškodovano glavo in izbite zobe, toži pa tudi o potr?niih poškodbah. Avtomobil je ves razbit. Ne—eča se je zgodila zaradi tega, ker so odpovedale zavore. Sreda, 9. avgusta Ljubljana 12: Iz čeških operet (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Kitarski tercet — 14: Napovedi. — 18.30: Mladinska ura: Opazuj in poslušaj (prof. M Adlešič). — 18.45: Veseli ritmi (plošče). — 19: Napovedi, poročila, — 19.30: Slike iz narave (prof. Fr. Pengov). — 19.30: Nac. ura: Radio v našem narodu. — 20: Plošče. — 20.10: Zena in tovariško de- lo (ga Zlata Pirnatova). — 20.30: Koncert Delavskega glasbenega društva. — 21.15: Violinski koncert g. Uroša Prevorška, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Originalna švicarska godba (bratje Malenšek). Beograd 18.20: Lahka godba in petje. — 20: Iz Massenetove opere »Werther«. — 22.15: Plesi s plošč. — Zagreb 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.45: Pester spored. — 21.05: Zvočna slika. — 21.35: Klavirske skladbe in plošče. — 23: Češka glasba. — Varšava 21: Chopinov koncert — 22: Lahka glasba s plošč. — Sofija 18: Vesela muzika. — 18: Orkester. — 19.30: Humperdinckova opera »Janko in Metka«. — 22: Plesi in bolgarske pesmi. — Dunaj 12: Delavski koncert — 16: Lahka glasba. — 18.20: Plošče. — 20.15: Opera »Večni mornar«. — Berlin 20.15: Pisma in pesmi srca. — 21: Počitniške slike. — 22.35: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Munchen 21: Hoffmannova glasba. — 22.35: Lahka 1 godba in ples. — Pariz 20.05: Plošče. S 36-letntm avtom v Pari* Komandant VVooIlard, upokojen angleški pomorski častnik, ki je T svoji mladosti ■ jadrnico trikrat plul okrog zemlje, se je pripeljal te dni v Pariz z avtomobilom, ki ga je n porabljal ie 1. 1903., torej pred 86 leti. Tn se je za hip ustavil na Zvezdnem trgu, da pregleda motor, ki po toliko letih seveda ne more v popolnem redu opravljali svoje naloge, pa se vendarle kar dobro drži Lfnfeezen In denar Mustafa se ni maral poročiti z Zulejko, dokler je Mla bogata Pot lepe Zulejke Latif do sreče ni bila tako preprosta, kakor si je mislila. Nekega dne je v svojem razburjenju dvakrat zavrtela napačne številke na telefonu, potem je končno zaslišala glas svojega Md-stafe Izeta in mu je s pretrganim glasom oznanila: »Ne boš verjel, — toda pravkar sem prejela obvestilo loterijske uprave, da sem zadela 200.000 lir. Sedaj se lahko poročiva!« Da, sedaj bi se lahko poročila, saj je bil denar ali točneje povedano premali zaslužek Mustafe Izeta, ki je dotlej preprečeval, da nista mogla v zlate verige. Dvakrat sta bila poroko že preložila. Toda v svoje presenečenje je Zulejka opazila, da Mustafa niti od daleč ne sogla- Kdo p pozna t fia z njeno radostjo. Pozval jo je, naj nft«» ne govori preveč o svoji »sreči«. Imela bo še zadosti jeze s tem denarjem. Drugega dne pa se je razneslo že povsod, kdo je zadel veliki dobitek. Časniki so hoteli objaviti Zulejkino sliko. Zakaj bi ne dovolila? Saj je vendar tako lepo biti slaven in vedeti, da se svet zanima zate! Ko je pa zvečer Mustafi povedala, da je bila oddala časnikom svojo sliko, je besnel od jeze. Mladi mož je nekam starokopiten. V novi Turčiji ženske sicer ne hodijo več oblečene v vrečo in nimajo zakrinkanih obrazov, haremov ni več, ženska deluje v javnosti — toda Mustafa ni hotel Zulejke, ki bi imel ves svet njeno podobo v rokah. Zapustil jo je tega večera z besedami: »Denar prinaša zlo na ta svet.« Naslednji dan je prejela pisemce: »Nočem biti mož, ki bi o njem sumili, da te ljubim zavoljo denarja. Kmalu te bodo zasuli z ženitnimi ponudbami. Nočem biti med njimi!« Nihče ni slutil, kam je Mustafa Izet izginil. Neprestano je bila Zulejka na poti, da ga najde, prepotovala je Sirij-sko puščavo, v letalu, ki si ga je najela je obiskala celo vrsto rudnikov in petrolej-skih polj, kjer bi nje Mustafa lahko delal kot inženjer, toda uspeha ni bilo. Denar je na teh poteh skopnel, iskanje ubežnega Mustafe je požrlo vse. Končno si je morala Zulejka poiskati službo kot pisarniška pomočnica. In tedaj je nekega dne srečala Mustafino mater in ker je bila sedaj spet ubožna, je smela zvedeti za Mustafin naslov. Mladi mož je delal v Abesiniji. Ko mu je t zadnjim denarjem od nedavnega bogastva brzojavila, kako je sedaj, da nima ničesar več razen njegove ljubezni, je prišel domov in te dni sta se poročila. Kmalu se bo izkazalo, ali je imel Mustafa prav, ko je tako trmasto odklanjal ljubezen z nekoliko finančne podlage... Mnogo jih ne bo, ki bodo v teh bradatih vojakih iz svetovne vojne spoznali maršala POsudskega (v sredi), sedanjega,poljskega vojnega ministra Kasprzyckega (na levi) ln maršala Rydz-Smiglyja, ki je s svojim nedeljskim govorom zopet zbudil pozornost sveta Fotografija je lz leta 1915. Otroška tragedija V bližini Piacente se je zgodila velika nesreča. Skupina otrok neke fašistične počitniške kolonije se je kopala v stranskem roikavu Pada. Neka osemletna deklica je zašla prt tem v globoko vodo in jo je tok odnesel s seboj. Dve drugi deklici in neki deček so skočili takoj v vodo, da jo rešijo. Vsi štirje otroci so utoniti, še preden je nastopilo nadziralno osebje. Drago zasledovanje I Lor sa razbojnikom LouJsom Lcpkejem, ki se vrši fc dve led, postaja poteši eden na^senzacionalneJših lovor na zločinci v 7šb-dinjenfh državah. Depke -velja za najbolj nevarnega razbojnika teli držav in je povzročitelj cele serije umorov nad bivšimi svojimi tovariši ter drugimi osebami, ki JQi je bffl državni tožilec Dewey uporabil kot priče ob prOiM nekega svojega nastopa proti razbojniku. Državni tožilec Dewey je te dni naprosil newyorški mestni sve£, naj zviša nagrado za Lepkejevo osebo ali truplo od 5000 na 25.000 dolarjev. Ob tej priliki je omenil, da veljajo napori, da bi Lepkeja ujeli, newyorške oblasti letno naj. manj 200.000 dolarjev. Ce ga kmalu ne ulovijo, bo treba računati z novimi umori, ker razpolaga razbojnik z velikanskimi vsotami in bi mogel s sveta spraviti vse, ki hi hotele o njegovi preteklosti Izpovedati kakršno koli majhno podrobnost. Policija je doslej kakšnih sto njegovih pajdašev spravila v zapor samo zato, ker so tam najbolj varni pred njegovim maščevanjem. Poroka, smrt, rojstvo in dediščina v isti hiši V neki hiši v Marseilleu so imeH. te dni čudna naključja. Medtem ko so v nekem stanovanju v pritličju slavili poroko, je v četrtem nadstropju umrla stara vdova. Skoraj Istočasno sta se v drugem stanovanja crodfla dvojčka, a mlad delavec, ki je fiveJ toot podnajemnik, je prejel obvestilo, da je podedoval imetje 800.000 dolarjev, ki ctm ga je zapustil strte v Ameriki Lepota po meri v\ i** Za ročni sejem Ameriškim lepoticam, ld stremijo za naslovom lepotnih kraljic, je življenje čedalje težje, odkar so tam uvedli aparat, U razkriva s svojimi merili vsako, tudi najmanjšo napako v črtah telesa Nova EHsworthova odprava Znani ameriški polarni raziskovalec Lincoln Ellsworth je izjavil, da pripravlja novo odpravo na Južni tečaj. Na pot odide še letos in bo v Antarktidi prezimil. Za smeh in kratek čas Peter je šel v opero. »Ali vam lahko dam libreto?« je vprašal bil jeter. »Hvala, ne pojem zraven«, je odgovoril Peter. ★ »Ne vem, kaj naj bi bilo, vsekako bi moralo biti kakšno posebno darilo za rojstni dan.« »Nu, pri nas dobite lahko vse, od risalnega žebljička do hišne oprave.« »Ali bi mi lahko dali nekaj, kar bi bOo v sredi med tem?« * V oknu male kavarne je bil napis: Vsak dan umetniški koncert. Gost je sedel in vprašal čez nekaj časa: »Plačilni, kje pa so muziki?« »Muziki?« se je začudil plačilni. »Naše cevi so pregorele!« ★ Brivec bi svojemu klientu tako rad prodal škatlo pudra. »Kaj uporabljate po britju za nego svoje kože« je vprašal. + »Obliže!« je zagodrnjal klient. »Sedaj sem se maščeval!« je dejal prodajalec čevljev srvojemu prijatelj*, ko je dama zapustila trgovino. »Kako si se maščeval?« »Dama, ki sem ji prodal čevlje, je tele fonistka v telefonskem uradu in dal sev napačno številko!« Japonska straža med šotori v obliki na m&ndžursko-mongolski meji, kjer razvijajo čedalje bolj ogorčeni boji, čeprav vojne napoved! doslej ni bOo Najnovejša tihotapska Znano je, da Žirije, ld so pregnani iz Nemčije, ne smejo jemati v Izgnanstvo denarja. Tihotapijo ga seveda na vse mogoče načine. Podplati čevljev, dvojno dno knvčegov in podobna skrivališča so se slabo obnesla. In duhovit in iznajdljiv Žid si je izmislil nekaj povsem svojevrstnega, da bi spravil svoje denarno premoženje na varno, ne da bi se pri tem izpostavil nevarnosti, da ga lepega dne spravijo v koncentracijsko taborišče. V »Volkischer Beobachter«, službeno glasilo nadonaJsocdalistov, je dal oglas, da je pri uglednem gospodu na razpolago tajni, ška služba za mladega Arijca, veščega francoščine In angleščine. Kandidatje naj pošljejo cenjene ponudbe na upravo lista, pod številko 18.567. Cim je oglas izšel, se je iznajdljivi bogataš oskrbel z voznim listkom in šel na sprehod po večjih nem. ških mestih. Iz vsakega mesta je poslal upravi »Volkischer Beobachtera« pismo, opremljeno s številko 18.567. V vsako pi&l mo je vložil po nekaj Osoč funtov in trsov ke. Nato je spakiral svoj potni kovčeg in pobegnil čez mejo. Iz Ziiricha je postal »ugledni gospod« nemškemu časopisju novo pismo, z opravičilom, da je nekaj dni zadržan in s prošnjo, naj mu spravijo ponudbe. To se je serveda zgo<2to. Uprava IL sta spravlja in čuva seveda z največjo natančnostjo pisma za svoje inserente. Ko je torej bogati 2dd tako lepo zanpett svoje premoženje opravi časopisja, je naslovil na isto upravo svoje poslednje pismo, še vedno iz Ziiricha. V njem se opravičuje, da še ne bo mogei odpotovati In prosi upravo, naj pošlje vse njegove ponudbe v njegov hotel v SvicL PoslovanjB časopisa je zelo točno in tako je ubogi izgnanec dobil že v nekaj dneh srečno vso svojo imovino preko meje, v velikih kuvertah. »Volkischer Beobachterja«, v katerih so bile skrbno zbrane vse »ponudbe« as imenitno tajniško službo... Ladja — igralnica .avo pomorsko bitko so Imeli te dni v zalivu Los Angelesa. 250 policistov je navalilo ua ladjo, ki so jo bili njeni lastniki spremenili v Igralnico hazardnih iger. Sefte po Irdem boju, v katerem je bilo več ranjenih, je organom javnega reda uspelo, da so ladjo zasedli in vso posadko ter igralce polovflL Slika nam kaže nazorno, uporabi je bila namenjena te ladja Čuden sejem imajo vsako leto r.a gori Galnl na Erdeljskem. Na določen dan prihajajo tja velike množice mladih ljudi obojega ■pola, da si poiščejo primerne .akonske družico ali druga. Marsikatero dekle prinese s sebjj vso svojo doto. Mnogo porok sledi vsako leto temu zaročnemu sejma Ponarejevalnica denarja v ječi Enega najbolj nenavadnih primerov ponarejanja denarja je odkrila londonska policija te dni. Z neverjetnimi težavami je nekemu kaznjencu v Parkhurstu uspelo izdelovati v celici bankovce po en funt, ne da bi stražno osebje imelo o tem niti najmanjšega pojma. Policija je postala pozorna šele tedaj, ko se je v neki trgovini v bližnjem Nevvportu pojavil ponarejen bankovec. Osumili so nekega moža, ki je delal v kaznilnici, a ni bil kaznjenec. Med preiskavo se je sum, da mora biti izdelo-valnica bankovcev v kaznilnici, še potrdil, in sicer mora biti v kakšni obljudeni celici. Preiskovalne oblasti spočetka sicer same sebi niso verjele, sčasoma pa so ugotovile, da so iz kaznilniškega laboratorija izginjale fotografsKe leče, tenki papirji in drugi pripomočki, ki lahko rabijo pri izdelovanju ponarejenih bankovcev. Vsi dvomi so končno padli, ko so preiskali celico nekega jetnika in so našli v njej cele šope spretno ponarejenih bankovcev, ki jih je policija seveda takoj zaplenila 5000-krat hujši strup od strihnina Znanstveniki nekega državnega laboratorija v Transvalu so raziskali rastlinsko vrsto, ki jo imenujejo adenija, in si pri tem ugotovili, da je sok te rastline 5000krat bolj strupen od strihnina. Ta strup je gotovo najmočnejši, kar jih človeštvo sedaj pozna. ANEKDOTA Kirurg prof. Angust Bier je z nekim tovarišem delal na nekem znanstvenem dela in sta se pri tem nekaj sprla. V prepiru tovariš imenoval prof. BLera »genialnega ignoranta«. »To besedo vzemite takoj nazaj!« Ja rekel Bier. »Niti od daleč ne mlšTtm nato«, je odgovoril drugi in sta se nekaj časa srdito gledala. Končno je menil tovariš: »Kaj naj U prav za prav vzel nazaj?« »Besedo »genialni« seveda«, je odvrnil Bier. »kajti da sem ignorant, vem sam!« VSAK DAN ENA »Papa, aH nI ras, dt čevati z dobrim?« »Seveda, ljubčalc!« »Potem mi podari dinar namreč troje naočnike!« — razbfl sem utturnl pregled Slovenski narodopisni festival Duševno bogastvo nekega naroda se najlepša in najbolj varno zrcali v narodnih pesmih, in običajih ki so se tvorili v teku stoletij v tesni vzporednosti in odvisnosti z narodno življenjsko usodo. Razumljivo: kakor je narod doživljal poedina obdobja svetovnega razvoja, tako je odgovarjajoče oblikoval način svojega miselnega in čustvenega izražanja. Zato so posamezne vse. bine cobivale pri različnih narodih in v istih ter različnih obdobjih različne interpretacije, ki so si mogle med seboj ali celo tuje veliko kultiviranost zlasti pri belo-krajnskih in pri beltinski skupini. Izvaja, joči, ki so nudili lepo, vsestranski zaokroženo celoto, ao dokazali, da Ima naš narod prave zaklade elementarne, nepokvarjene kulture in estetskega ter etičnega smisla, kar vse bi bilo potrebno kolikor mogoče očuvati pred razkrojevalnimi vplivi vedno manj kulturne sodobnosti. Priznati moramo, da so bile poedine točke festivala na tako dostojni estetski višini, da W jih mogli vsak čas predstaviti mednarod- Panonska skupina iz Beltincev nasprotovati, ali sličiti ter variirati. Te spremenljivosti ni narekovala le različnost svetovnega naziranja po časovnih in deloma tudi slojevnih diferencah, marveč tudi tn še prav posebej različnost duševnih značajev tega ali onega naroda, tista različnost, ki stavi j a meje v ločevanju narodov in nadomestnih skupin, in ki se je rodila iz njihovih najbolj osnovnih duševnih svo. jskosti. S takim pojmovanjem dobimo na eni strani možnost razlikovanja narodnostnih kultur, na drugi strani pa dokazilo, da veže narode medsebojna kulturna vez le v temeljih in da so narodove duševne značilnosti "tiste, ki vtisnejo označenim temeljem na različnih mestih različne posebnosti ter s tem upravičeno opravičujejo trditev o obstoju narodnostnih kultur. S tega vidika je nesmiselno postavljanje kakršnih koli absolutnih kriterijev v presojanju originalnosti n. pr. narodnih pesmi ali vsaj enako tudi narodnih običajev; v najboljšem primeru nam je možna le razla. ga relativnega, to je tistega razumevanja, ki pravi, da še le duševna drugačnost narodov omogoča nastoj takšnih razlik; v kolikor dosega ta relativna originalnost neko razvojno višino, je vprašanje zase. V tem pogledu obstoja možnost stopnjevanja od maksima do minima, odvisna od enakega stopnjevanja narodove kulturne samobitnosti." Kakor namreč obstoja prehajanje med narodi samimi in dovoljuje sklepanje na medsebojne kulturne narodnosti, tako podobno govorimo tudi o prehajanju v narodu samem in o prehajalnem stopnjeva. nju v pogledu njegove lastne tvornosti. Vprav ta poslednji pogled pa more biti eden tistih temeljev, na katerem moremo najbolj verjetno sklepati o njegovi življe-sko-duševni sili, o njegovi preteklosti in kulturni vrednosti v razmerju do drugih narodov. Zato narodne umetnosti ne smemo podcenjevati, kakor se to še danes često dogaja, temveč obratno: smatrati jo moramo kot dragoceno sredstvo za spozna, vanje naroda, iz katerega je vzrastla, in kot neizmerno pomembnega činitelja za utrjevanje narodne zavesti, ki zavzema v današnjih eksistenčnih bojih malih narodov vedno važnejšo vlogo. Ti vidiki so dovolj jasni za pravilno ocenitev pomena festivala slovenskih narodnih običajev o priliki Mariborskega tedna dne o. in 6. t. m. Tehnični vodja, dirigent in najboljši poznavalec slovenske folkorne Fr. Marolt, si je festival zamislil na dokaj široki zasnovi: prikazal je prostorno si diametralni skupini; šMrsko.panonsko in be-lokrajnsko. štirsko-panor.ska iz Lancove vasi je predstavila riiso, plesače in orače, ona iz Sv. Jurija ob ščavnici pa skupinske obredne prizore iz šterjaka (^alfek, kliič, riisa-čarga), dočim nam je skupina iz Sv. Marka r.iže Ptuja pokazala zanimivo kurentovanje (kurenti, riisa.čarga ra-bol, zlodej, orači, medved, kokotiči-piceki). Zdi se, da je v vseh nadevenih običajih nekaj elementarnega, življenjsko močnega in da. sije iz njih nazorno temperament prleškega, slovenjegoriškega in dravskega ljudstva. Zlasti se te poteze kažejo še bolj ostro v primeri z heltinsko skupino, ki je izvajala ob spremljevanju naravnost odlič. ne panonske godbe mešterske plese (tkale-čka, šoštarska), gostiivanjske plese (to-čak, šamarianska, po zelenoj trati) ln pčto obredno kolo »Marko skače. V načinu izvajanja je bilo opaziti neko uravnovešenost, ki jo še posebej podčrtuje stalna motivična in arhitektonska periodika, preciznost fi-guracije in dognanost celotnega stilnega postopa. Zlasti še je značilna glasbena motivika (podobnost s starim koroškim kolom) in pa kompozicijska (plesna in pev. ska) struktura pri obrednem kolu. Belokrajnska skupina iz Črnomlja je najprej izvedla nad vse zanimivega in po izvornosti močno narodno-subjektivnega »Zelenega Jurija«, katerega koralna motivika, mešana po zborovski trojnosti in spremljana s piskači, tvori skupno z izvajalno plesno skupino življenjsko silno podobo duševnega dogajanja našega belokrajn. skega. ljudstva; ista skupina je predvaja, la tudi »kolo-most«, peto žensko obredno kolo, ki ima mnogo podobnosti s panonskim kolom. Druga belokrajnska sKupina iz Adlešičev je izvajala svatbeni koli »Hruške, jabuka« ter »Lepa Anka« in »Kresnice«, skupina iz Vinice tudi »Kresnice« in »Kolo-Jastučak« s spremljavo gu-dal skupina iz Predgrada—Starega trga »Kresnice« in »Poljansko svatsko Kolo«, metliška skupina »Obredno Kolo«, »Most«, »Rešetca«, »Robčece«, »Kurji boj« in »Turn«. Med poedinimi plesi je precej so. rodnosti zlasti pri »Kresnicah«, ki se kažejo kot variante enega izvornega načina. Primerjava med belokrajnsko in panonsko skupino pa določno kaže, da tudi med njima obstojajo mnoge skupnosti. Pri vseh plesnih običajih so značilne tako ritmično — plesne, kakor melodične instrumentalne in pevske strani, ki se često naslanjajo na popularizirano narodno motiviko. Posebej moram naglasiti precizno in estetski lepo izoblikovanje pevskega izvajanja, enako tudi originalnega orkestralnega spremljanja ter plesnega prikaza, ki oči- nemu forumu in mu pokazati svojsko kul-turnost malega slovenskega naroda. — Ko. likšna je stopnja relativne originalnosti (v kateri nedvomno lahko govorimo), je stvar strokovnjakov, ki bodo morali čimprej raziskati, znanstveno utemeljiti in formulirati naše folklorno bogastvo, da ga bodo ohranili kot važen historični prispevek slovenski kulturi. Tehnttd vodja MuKUt ln poedtat Aspto- ski vodje (M. Vaopotič, Fr. Zižefc, M. Ka. vaš, Iv. Kociper, A. Graliek, J. Jankovič, B. Malič in Iv. Male«) so poskrbeli vzor. no izvedbo in »služijo skupno s prireditelji ter izvajalci zasluženo priznanje, ld jim ga je mnogoštevilno občinstvo tudi navdušeno izrazilo. Vsekakor je bil mariborski narodopisni festival pomembni knL turni dogodek nactonalno-ettčnega in na-rodno-umetnostnega značaja, tembolj dobrodošel, ker se je vršil na slovenskem Obmejnem ozemlju, ki je žejno podobnih prireditev, iz katerih lahko črpa moči svoje lastne kulturne in narodne življenjskosti. Kajti vir kulture rasti je v najglobljem bistvu narod; le zavesti mu Je treba, da je res tvorec svojih vrednot. In v tej zavesti bosta poedinec ter celota najmočnejša glasnika svojih pravic in svojega duha! Dr. D. Cvetko. Zapiski Nov hrvatski roman. Pravkar je izšla tretja knjiga zbirke »Hrvatske moderni pisci«, ki jo izdaja znana zagrebška založba »Binoza«: Rikarda Simeona roman »Jamari«. Spis je vzbudil veliko zanimanje hrvatskih čitateljev že po odlomkih, ki so bili objavljeni v zagrebških književnih časopisih (»Hrvatska revija«, »Savremenik«, »Književnik«). Snov je posneta iz življenja hrvatske vasi. Rikard Simeon je z romanom pokazal, da temeljito pozna kmečko življenje, navade in način mišljenja. Zato je ta Simeonov roman zanimiv ne samo za čitatelja leposlovnih spisov, marveč za vsakogar, kdor hoče spoznati stvarnost današnje vasi, ki se tolikaj razločuje od tistih romantičnih predstav, kakor jih imajo o vasi premnogi izobraženci Čeprav je Simeonov roman skoraj zaokrožen etnografski oris enega izmed hrvatskih krajev, ki je bil doslej neobdelan v literaturi, spada tudi v umetniškem pogledu med najboljše, kar je bilo kdaj napisano o življenju hrvatske vasi. Knjiga »Jamari«, h kateri se bomo ob priliki še vrnili s podrobnim prikazom, stane 50 din in se naroča pri Binozi, Zagreb VL, Dalmatinska 10. Ljubelj 1939 ŠPORT Nad 60 prijav Motoklub Ilirija je že zaključil prijave za »Veliko gorsko dirko Jugoslavije — Ljubelj 1939«, ki jih je sprejel skupno 62, a številne je moral iz različnih razlogov odkloniti. 62 prijav je torej sprejetih in vseh teh 62 konkurentov se mora sedaj udeležiti oficielnih treningov, pri katerih jih bo seveda še nekaj odpadlo, vendar ne mnogo, ker so bile nekatere prijave že prej odklonjene. Vodstvo dirke je danes prejelo obvestilo, da je »Putnik« v Beogradu razpisal za letošnjo ljubeljsko dirko krasen srebrni pokal. Raznih nagrad in daril je razpisanih toliko, da bo prejelo prvih šest vozačev vsake kategorije darila. Tudi denarne nagrade za vsako posamezno kategorijo in še posebne za zmagovalca solo motorjev in zmagovalca pri motorjih s prikolico so dokaj privlačne. Za naše domače vozače, ki tekmujejo obenem za prvenstvo Jugoslavije, je Savez motoklubov v Zagrebu razpisal zlate savezne plakete in povrh še denarne nagrade. Kakor med vozači tako je tudi med našo športno publiko za letošnjo ljubeljsko dirko ogromno zanimanje. Vse sprašuje, kateri »kanoni« so se letos prijavili, najbolj pa za vozače prikolic, ki na Ljubelju s svojo vratolomno vožnjo po nevarnih ser prikolic ter smemo pričakovati zelo napeto borbo. Evropski prvak prikolice Kari Abarth, ki je lani dosegel na Ljubelju nov rekord kategorije, se bo moral zelo potruditi, če bo hotel svoj rekord obdržati. Na Abartha so vsi radovedni tudi zato, ker bo prvič nastopil na novem dvocilindrskem motorju NSU. Za kategorijo 250 ccm je prijavljenih dolga vrsta znanih vozačev na DKW kompresorjih, dalje bodo tu konkurirali »JA-WA« tovarniški vozači. Mojster te kategorije, Anton Uroič iz Zagreba se bo moral zelo potruditi, če bo hotel doseči uspeh. Za kategorijo 350 ccm je MK Iliriji uspelo pridobiti bivšega avstrijskega prvaka Hermana Deimla na Velocette, ki bo imel za konkurenta razen ostalih tudi znanega Huberta Hubmanna, na vozilu iste znamke. V tej kategoriji je vredno posebne omembe ime Antona v. Doryja, člana ekipe madžarskega avtomobilskega Kluba, ki bo na Ljubelju sodeloval s 5 najboljšimi tekmovalci. Ljubljanski Putnik priredi v torek 1&> avgusta avtobusne Izlete na Ljubelj. Informacije in prijave v vseh biljetaraah Potnika. Motoklub Ilirija opozarja, da se bodo vstopnice za letošnji Ljubelj prodajale v OVUJU v i alA/ivumv » vuujv c -------- a — - - - • - pentinah zmerom najbolj razburjajo gle- predprodaji v trgovini A. Goreč, TyrSeva dalce. Letos je prijavljenih kar cela vrsta v Tržiču pa v trgovini E. Stransky. Nogometna zmaga Bratstva Bratstvo : Disk 5 : 2 (2 : 1) Preteklo nedeljo je bila na igrišču Bratstva na Jesenicah prijateljska nogometna tekma med domačim »Bratstvom« in novo-pečenim članom L razreda LNP »Diskom« iz DomžaL Igra je potekala v veliki premoči Bratstva, vendar ta premoč ni toliko izražena v številu golov, ker so se gostje na vso moč branili ter so sploh vso igro osredotočili na obrambo. V splošnem so odbijali žogo, kamor je bilo, tako da v igri ni bilo nobenega pravega sistema, še manj pa kakšne tehnike. Edini igralec, ki ga je bilo opaziti, je njihov vratar, ki pa mu je tudi pomagala izredna porcija sreče. V moštvu Bratstva smo opazili mnogo volje za igro, vendar je način igre gostov onemogočil vsako sistematično igro. Pri Bratstvu je bil najboljši mož Janežič na desnem krilu; trudil se je tudi notranji trio, vendar imajo to napako, da posamezniki preveč držijo žogo pri sebi. Za Bratstvo so zabili gole Sretenovič 4, Janež 1. Domači so dobili oba gola bolj zaradi igračkanja lastne obrambe, kakor pa po zaslugi nasprotnega napada. Tekmi je prisostvovalo precej občinstva, ki je pričakovalo dva tucata golov, a se je zaradi skrajno slabe igre nezadovoljno vračalo v mesto. Igro je sodil v splošnem dobro g. Stiglic. Kdo bo teniški prvak dravske banovine? To vprašanje se poraja v vrstah ljubiteljev belega športa. Odločilo se bo na letošnji največji teniški prireditvi, ki bo razčistila vprašanje prvenstva. Favoritov ne manjka ne v Ljubljani, ne v Mariboru. Mariborčana Albaneže ln Blanke sta se o priliki zagrebških tekem odlično postavila. Morebiti šivic iz Ljubljane, Hirijan Truden ali bivši celjski prvak Skoberne ? Vsakdo od njih ima svoje izglede. Seveda je treba računati z raznimi možnostmi na belih terenih. Ne pozabimo niti Tončlča, škapina, Malega in Drnovška. Tekme bodo 12. ln 18. avgusta na teniških igriščih ISSK Maribora. Teniški turnir za nacionalno prvenstvo naše banovine bo v okviru prireditev Mariborskega tedna. Uprava turnirja je sestavljena sledeče: predsednik dr. Fran Stamol, vodja turnirja ravnatelj Fran Babič, vrhovni sodnik Tedi Voglar, tajnik Stevo Tončič, blagajnik Hinko Babič. Pravico sodelovanja imajo le Igralci, ki imajo svoje stalno bivališče v dravski banovini in so pri JTS verificirani člani klubov v dravski banovini. Prijave je treba poslati na naslov ravnatelja Fr. Babiča, Maribor, poštni predal 55. V vsaki konkurenci so razpisane tri nagrade v obliki plaket. Punčec v radiu. Drevi med 20. ln 20.10 bo v ljubljanskem radiu prenos intervjuva z evropskim teniškim prvakom Franjom Punčecem pred odhodom'v Ameriko, čita-telje opozarjamo na ta razgovor z našim najbolJRtm teniškim igralcem, ki bo ponesel naše ime onstran oceana. Dirkači kolesarji, ki bodo tekmovali na medklubskih ravninskogorskih dirkah v nedeljo IS. t a t Zg. Gameljnah, v izvedbi »Hermesove« kolesarske sekcije, se obveščajo, naj se javijo k vpisu točno ob 13., ker bo nato žrebanje. Prav tako se morajo prirediteljski komisiji javiti ob istem času tudi turisti, da bo mogoče v primeru večjega števila tekmovalcev sestaviti posamezne skupine. Vpisovanje in start bo pri Magistrov! gostilni v Zg. Gameljnah, kjer bo tudi razdelitev nagrad, in sicer za 15 mest za posamezen start, 10 pa za turiste. »nustrovane sportske novosti« ŠL 32 so izšle. Vsebina: Ustanovljen je hrvatski nogometni savez. — Avstralci, naši prihodnji tekmeci v tekmah za Davisov pokaL — Športni portret atletskega rekorderja Ste-vana Lenerta. — Beograd je Se v poletnem razpoloženju. — žižek je boljši od evropskih rekorderjev. — ZPK Je najboljši neligaš v plavanju. — Gradjanski v novi sezoni. — Konec spora med JNS ln HSS bo še v teku tega tedna? itd. Vmes je še mnogo drobiža in pa nekaj službenih obvestil iz raznih športnih panog. Posamezne številke so po 1 din. KOLESA kupite dobco in po-oeni tndi aa obroke pd H.SUTTNER, LirMjana >Brezobvezen ogledi Aleksandrova Cevi za odvode ta dimovode »Salonit« valovite plošče ta šablone kakor tudi ves GRADBENI MATERIAL dobite pri Material LJUBLJANA — TVRSEVA C. 86/b. Telef. 27-16. — Brzojavi: Material. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Sorodstvo to znance obveščamo, da je dotrpela, previdena s tolažili sv. vere naša najdražja, nenadomestljiva mama, gospa Terezija Sedeti VDOVA SPREVODNIKA DRŽ. ŽEL. Pogreb nepozabne bo v četrtek, dne 10. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti Ljubljana 7, Knezova ul. 18. Ljubljana—Šiška, dne 8. avgusta 1939. Globoko žalujoči: ANTON, STANKO, ADOLF, DANIJEL, sinovi; TONKA, MIMI, HILDA, snahe; DUŠKO, vnuk in ostalo sorodstvo. Javna produkcija plavalne šole Jutri ob 18. v kopališču Ilirije Jutri v četrtek priredi naša plavalna šola v kopališču Ilirije javno produkcijo, v kateri želi pokazati uspehe pravkar zaključenega reševalnega tečaja in mladinskih počitniških tečajev. Mladinski počitniški tečaji trajajo že od 15. junija in se menjavajo vsakega 15. v mesecu udeleženci, sposobnejši pa preidejo v višjo skupino. Namen teh tečajev je predvsem priučiti čim več mladine v plavanju, oni pa, ki imajo veselje in telesno sposobnost, pa lahko nadaljujejo svoje plavalne vaje v višjih tečajih. Reševalni tečaj za utopljence se je pričel letos 17. julija in zaključi jutri 10. avgusta svoje delo. Udeležili so se ga predvsem orožniki, policijski stražniki, poklicni gasilci to nekateri športniki. Javna produkcija bo pokazala vse, kar mora vedeti izvežban plavač za reševanje utopljencev. Tečajniki bodo demonstrirali vse vaje za reševanje in za oživljenje ponesrečenca. Udeleženci mladinskega tečaja pa bodo pokazali svoje znanje v plavanju in mladinske igre v vodi. Najboljši bodo nastopili tudi v posebnem mladinskem tekmovanju. Produkcija se bo pričela točno ob 18. in bo trajala prilično eno uro. Vabimo vse. ki se zanimajo za plavanje, da si jo ogledajo, ker je za vsakogar zelo zanimiva in poučna. Jug v Trstu Trst, 7. avg. o. Snoči je bila v Trstu plavalna tekma med dubrovniškim Jugom in Triestino. Rezultati so bili naslednji: 100 m prosto moški: 1. žižek (Jug) 3:02.3, 2. Costa (Triestina) 1:02.4. 200 m prsno ženske: 1. Orlič (J) 3:27.1, 2. Precop (T) 3:31,8. 100 m hrbtno moški: 1. Angeli (T) 1:13.9, 2. Ciganovič (J) 1:14. Štafeta 4X50 m dame: 1. Triestina 2:12.2, 2. Jug 2:28.3. Mešana štafeta 3X100 m moški: 1. Triestina 3:33.8, 2. Jug 3:40. Waterpolo: Jug : Triestina 7:0. Rezultat prvega večera po točkah je naslednji: Triestina 30, Jug 28. Jugaši niso bili v formi, čemur je bilo vzrok dejstvo, da so prispeli šele 4 ure pred tekmo v Trst. Tekmovanje se je nocoj nadaljevalo. Iz S. O. pri LNP. Plenarni sestanek sa-veznih sodnikov pri LNP bo v petek dne 11. t. m. ob 20. v prostorih restavracije Slamič. Za ljubljanske sodnike je udeležba strogo obvezna. Udeležba zunanjih sodnikov zaželena. Stroške nosi vsak sam. Tajnik. WEKA 99 C HI š T V O PREPROGE POSTELJNINA PROST OGLED ZA ČASA MARIBORSKEGA TEDNA od 8.-18. VHOD: CANKARJEVA UL. 2 OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka •a vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje ■aslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1*— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._. Na brezplačno letovanje na morje sprejmem po Steno in solidno gospodično iz Ljubljane, uči teljico, uradnico aH slič-no, okrog 25 let staro. V zameno bi rada prišla ob priliki v Ljubljano. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 22461-38 Brivski pomočnik dober delavec, išče delo za takoj Franc Langen-valter, Vrhnika. 22487-1 i UMIRAJ V „ JUTRU" i Izvežbano gospodično sprejmem v mlekarno s kavcijo. Poizve se: Zaloška 119. 22465-1 Graščina v Slovenskih goricah Išče viničarsko družino z najmanj štirimi odraslimi delovnimi močmi po določilih novega viničar-6kega reda Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Graščina«. 22457-1 Dekle zdravo in sposobno, za vse in ki zna kuhati, — Iščem za takoj na morje. Plača din 300 in vse v hiši. Mesto dobro, stalno. Samo sposobne naj se javijo na naslov: Zdrav-ljak, slaščičarna, Herceg-novi. 22495-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca, mlajšega in frizerko, sprejme Eoman Niko, Poljanska štev. 13. 22488-1 Brivski pomočnik mlajši, soliden, dober delavec, išče službo. — Cenj. ponudbe na Josip Makovec, Ruše 99 pri Mariboru. 22460-2 Frizerska pomočnica začetnica išče službo. — Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod »Izvež-bana«. 22459-2 Vajenci (ke) ''^'^»■'niSiijimiagiiiiiriiiiiiii.Lmiiii! Frizerski vajenec Išče službe kot začetnik. Naslov v vseh posloval- nicah Jutra. 22472-44 Vajenko pridno in pošteno, za trgovino z mešanim blagom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ubogljiva«. 22509-44 UJJJL Otroške vozičke v veliki izberi dobite najceneje pri BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20. 22304-6 Zlato ovratnico z obeskom in uhani, be-nečanski izdelek, proda: ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora šiška). 22483-6 Vinske sode Iščemo, rabljene pa v brezhibnem stanju in to v velikosti nad 50 hI. Ponudbe na: Daruvarska vinogradarska zadruga, Daruvar. 22493-7 Registrirno blagajno z 2 števci 99.99 kupi Hotel štrukel. 22502-7 Frizerja(ko) samostojno moč, veščo T trajni, vodni in žeiiezni ondulacijl, sprejmem ta. koj v stalno službo. Plača din 800 mesečno in procente od trajne on-dulacije. Hafner Anton, frizer, Stražišče, Kranj. 22476-1 Frizerko sprejme 15. avgusta ali po dogovoru salon Vajt, Kranj. 22484-1 Iztirjen knjigovodja ki je vešč posla s surovimi kožami, dobi mesto za 15. avgust ali 1. september. Josip Rosenberg, Maribor, Slovenska ul. 2 22505-1 Dva kotlarska pomočnika sprejmem takoj. Služba sigurna. Plača 300 do 400 din tedensko po sposobnosti. Urbas Franjo, kot-lar, Jastrebarsko pri Zagrebu. 22506-1 Kuharico vajeno vseh gospodinjskih del, sprejmem 15. avgusta za štiričlansko družino v središču Ljubljane. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in mesečne plače na ogl. odd. Jutra pod »Ubogljiva in snažna«. 22499-1 Več prodajalk m prodajalcev za prodajo knjižice, katero potrebuje vsaka gospodinja, sprejmemo. Vprašati »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. 266-1 Potniki Trgovskim potnikom dobro vpeljanim, nudimo nekaj dobrih predmetov proti proviziji. Dober postranski ali glavni zaslužek. Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. 265-5 Zastopnike(ce) ? vseh srezih iščemo. Majhna kavcija — velik zaslužek. Jugopatent, — Ljubljana, Dvorakova 8. 263-5 3PSHFMHHHMH HEZžHoBOB DKW Meister limuzino v brezhibnem stanju, malo vo-ženo, OPEL P 4 limuzino, vo-ženo samo 15.000 km, kot nova, HARLEY DAVIDSON, — motoclkel s prikolico, dobro ohranjen, za din 6.500. CHEVROLET ln WAN-DERER limuzini, model 1936, pripravni za taksi, ugodno proda DKW zastopstvo, — J. LOVŠE, Tyrševa 35. 22481-10 DKW avto kupim, v račun dam dobro ohranjen BSA 500 ccm OHV. motor tp. 34 event. ga prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22482-10 Moško kolo rabljeno, poceni prodam. Eoman Niko, brivnica, Poljanska 13. 22489-11 Dvoje koles dobro ohranjenih naprodaj po ugodni ceni. Poizve se v trgovini Mo žina, Zg. šiška, šišenska štev. 61. 22474-11 Ppsojila iščite samo pri domačem solidnem zavodu. Pišite ali pridite osebno. MoJ Dom, Ljubljana, Dvorakova 8. 262-1'; Hranilno knjižico Kmetske posojilnice v Ljub liani z vlogo ca. 200.000 din prodam proti gotovim. Ponudbe na ogl. odd. 'utra pod »Št. 2000«. 22322-lfc Vaši prihranki so varno in plodonosno naloženi ▼ domačem zavodu »Moj dom«, Ljubljana, — Dvorakova Š. Pišite ali pridite osebno. 267-16 Rorespondenta s perfektnim znanjem državnega ln nemškega jezika išče za takoj veliko industrijsko podjetje. — Prednost imajo korespondenti z znanjem angleškega ln kakega drugega jezika. — Pismene ponudbe s fotografijo pošljite na PUBLICITAS d. d. Zagreb, pod br. 53963 Trisobno stanovanje s kabinetom ln komfor-tom, dva balkona, takoj oddam v novi hiši. Tr-stenjakova ulica - Sv. Krištof. Istotam oddam enceobno stanovanje. 22485-21 Zagrebško mešč. gostilno na naj prometnejšem o-glu, v neposredni bližini Jelačičevega trga in glavne tržnice, po sebno obiskana, popolnoma urejena z dvema lokaloma, kuhinjo, hla dno pivnico, z letnim vrtom in s stanovanjem pri gostilni, prodamo z dolgoletno na-lemninsko pogodbo ln celokupnim inventarjem ln opremo. Cena 65.000 din. Poslovalnica Pavle-kovič, Zagreb, Hica 144. 22462-19 Lokal za mlekarno na prometnem križišču oddam za 1. december. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 1939«. 22497-19 Dober zaslužek nudimo vsaki osebi v mestu in na deželi. Pišite na »Moj dom« Ljubljana, Dvorakova 8. 261-3 Glasbila Klavir lep, kratek, Mignon, križane strune, naprodaj po ugodni ceni. — Gostilna Marenče, Dolenjska cesta. 22490-26 Klavir dobro ohranjen ln poz-nobiedermajersko vitrino, prodam po ugodni ceni. Vprašati: Salendro-va 6-H. od 3—6. 22510-26 Zastopnika za prodajo radio aparatov, sprejmemo. Tehnik Banjai, Ljubljana, Miklošičeva c. 20 22306-9 Motorno kolo znamke D 500 ccm s prikolico ali brez, ugodno naprodaj. Vprašati: trafika Kodrič, Maribor, Kralja Petra trg 1. 22507-10 Prodam ugodno pripraven poltovorni ln mali osebni avto, oba v prav dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poltovorni«. 22210-10 Kolesa Ogromno velika zaloga koles vseh vrst, prodaja po zred-no nizkih cenah BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20. 22305-11 Delavnico suho in svetlo, oddam, šmartinska cesta 10. 22501-19 Prodam mlin na Dravi s stanovanjsko hišo in travnikom. Informacije dobite pri cerkovniku Sv. Peter pri Mariboru. 22504-20 WEL H 1HBK33223HMH Dvosob. stanovanje moderno, s pritiklinami, oddam. Beograjska 11. Poizve se v lokalu Istotam. 22466-21 Enosob. stanovanje v novi hiši takoj oddam. Zg. Hrušica 28. 22470-21 3-sobno stanovanje oddam za november. Več se poizve pri Gregorc & Co„ Vošnjakova ul. 22498-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam 1. septembra. Bolgarska ul. 27. 22496-21 Stanovanje 2 sob pritiklinami. Išče zi takoj ali najkasneje 1 novembra v centru Ing V. Rovšek, »Dorotheum« Miklošičeva 12. 22467 Zla Enosob. stanovanje po možnosti > kopalnico ali kabinetom za takoi ali l. septembet ščeta dve osebi Ponudbe n* ogl. odd. I utra pod »Stalen dober plačnik« 22395-21« Utffi Opremljeno sobo strogo separirano, od dam eni ali dvema ose' bama. Nebotičnik, V. n. 22491 23 Opremljeno sobo v bližini Zmajskega mostu, v I. nadstropju, ta koj oddam gospodu. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 22475-23 •Sobo lepo, s posebnim vhodom, oddam, šmartinska cesta 10. 22500-23 Sobe išče Sobo Iščem, prijazno, s posebnim vhodom, blizu glavnega kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovski potnik«. 22471-238 Za pisarno Iščemo dve sobi v središču s telefonom 1. novembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Telefon«. 22456-23a Sobo z 2 posteljama, iščem za takoj ali 15. avgusta. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ves dan odsotne«. 22486-23a Dijaike t obe Dvema študentoma ali dijakinjama oddam v centru opremljeno sobo s hrano ali brez, event. tudi dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22468 22 I Orehova jedrca, med in vosek dobite najceneje: Medaina, Ljubljana, Židovska aL 6. 254-33 Vodilna nemška tvornica dvokolic, znane znamke z velikim prometom v Jugoslaviji IŠČE TVRDKO, ki bi prevzela samoprodajo in ki je sposobna nabaviti si večje količine za gotovino. — Ponudbe pod A 58.722 na ALA, Berlin-W35. G. T. Rotman: S Pegazom — okrog sveta Gradbeno podjetje Martinec d. z o. z. mu!... niti'11 •V//* LJUBLJANA — PRULE 8 se priporoča za vsa ▼ to stroko spadajoča dela. Cene ugodne — delo strokovnjaško — tehnični nasveti. 120 Splošna gradbena zadruga v Celju naznanja žalostno vest, da je snoči ob pol 11. url preminul njen soustanovitelj, marljivi podpredsednik, tajnik in blagajnik, gospod FRANJO JOŠT Za Zadrugo zaslužnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. CELJE, dne 8. avgusta 1939. Načelstvo Toda na pašniku se je pasel bik, in temu obisk očividno ni bil po duši, kajti pobesil je roge in se mu zagnal naproti. »Torej na streho!« je rekel gospod Vrtačnik in spretno pristal s »Pegazom« na strehi kmetije. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarna rja Fran Jeran — ga »n^r^tni dpi ja odgovoren Afrjz Novalr, _ v«j o t .juhi jam, Gospod srednjih let želi poznanstvo simpatične gospodične, močnega in lepega razvoja, ki bi Ji ev. tudi denarno pomagal. Dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Idealno razvedrilo«. 22453-24 »Nataša« prosim za polni naslov pod »Razvedrilo«. 22464-24 »Kranj« Nisem dobU. Naslov nezadosten. Pridem 10. _22479-24 Ljubezen moža si zagotoviš aic mu postrežeš z dobro j kusno hrano. Zato tu &aj po preizkušenih rt ceptlh, zbranih v knji ;i pckllcne kuharice Knjigo dobavlja Mlzeru DeziderlJ, Zidani most. Cena v predplačilu H din 264 24 iVo soncu sta prepotrebni dve stvari: • ZAŠČITNI NAOČNIKI • IN VAŠA CRfeME SIMON! Biti Vam mora vedno pri roki! Ta krema je izdatna, ker je zelo koncentrirana. Maže se zjutraj in zvečer na vlažno kožo. Koža se masira, dokler popolnoma ne vpije kreme, in nato se nežno obriše. Sonce lahko pogkoduje Va§e o?i. Zato jih zaščitite. Toda sonce povzroča tudi boleče opekline, od katerih dobi koža predvsem starejši izgled. Kadar te opekline izginejo, postane koža grda in nagubana. Če torej želite, da Vaša koža potemni brez sončnih opeklin in da očuva svežino in mladosten izgled, uporabljajte vsekakor prepotrebno CRlMi SIMON To koristno kremo uporabljajo in priporočajo zdravniki. pc priznano mzKin cenah si nabaviti ajboljše moške o bleke, perilo in vsa praktična oblačila pri Preskerju J U B L J A N ^ P*»tra centa 14 MODKOCE OTOMANE COUCHE ROLETE kupite najceneje pri E. Zakrajšek LJUBLJANAI Miklošičeva 34 Prepričajte se! Po kratki mukapolni bolezni previdena s tolažili sv. vere je danes nenadoma preminula dobra in skrbna soproga, sestra, teta in hči, gospa MINKA KLAUZ roj. MEDVEN SOPROGA GOSTILNIČARJA IN MESARJA Pogreb nepozabne drage pokojne bo iz hiše žalosti v Kostanjevici 45, dne 10. avgusta t. 1. ob 16. uri. Sv. maša zadušnica se bo brala v tukajšnji farni cerkvi dne 10. t. m. ob 6. uri zjutraj. Priporočamo jo v blag spomin. Kostanjevica na Krki, dne 8. avgusta 1939. Žalujoči soprog GREGOR KLAUZ in nečakinja BOŽA. Rodbini: MEDVEN, GLIHA in ostalo sorodstvo. Kdor ogiašuje - ta nagirediife! ■-.»-■ - ■ = *•'-?* . v--. - S potrtim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 23. uri po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 72. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal, gospod Franjo lo upok. ravnatelj Pogreb bo v sredo, dne 9. avgusta ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Razlagovi ulici 8, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek ob pol 9. uri zjutraj v Starokatoliški kapeli CELJE, dne 7. avgusta 1939. Rodbine: JOŠT, KOČEVAR, OŠ LAK Neizmerne žalosti sporočamo, da je danes ob 1 url v 78. letu preminul po dolgi bolezni naš predobri soprog, oče in stari oče, gospod IVAN PRETNAR trgovec in posestnik Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku v sredo, dne 9. avgusta ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Bledu. NA BLEDU, dne 8. avgusta 1939. Globoko žalujoči: MARIJA, soproga; JANEZ, JANKA, NADA in MARICA, otroci; dr. JOŽE DE GLERIA ln dr. JANKO OUP, zeta; vnuki ln ostali sorodniki.