Tržaški demokrati so z zadovoljstvom sprejeli govor predsednika Tita
F Trstu še nadalje živahno komentirajo govor pred ‘ednika Tita
Trst, 16. junija (Tanjug). Tržaški »Primorski dnevnik« in neodvisni »Corriere di Trieste« objavljata danes govor, ki ga je imel predsednik republike Tito v Pazinu. »Primorski dnev nik« objavlja govor v celoti pod močnim naslovom iz maršalovega govora: »Ne popuščam, nimam pravice popuščati, nihče od nas nima pravice popuščati«. Poudarjene so tudi maršalove besedet da lahkov služi kot osnova za italijansko-jugoslo-vanska pogajanja o tržaškem vprašanju, predlog o kondominiju s pravico Tržačanov do samoupravljanja, tako da bi bila oblast guvernerja le kontrolnega in simboličnega pomena, da me Slovenci in Italijani ne bi prišlo do diskriminacije
Zahvala britanske kraljice
Beograd, 16. jun. Predsednik
republike Josip Broz Tito je prejel od britanske kraljice Elizabete II. odgovor na čestitko, ki jo ji je poslal ob njenem rojstnem dnevu. Odgovor se glasi:
Povzročilo mi je veliko zadovoljstvo, ko sem prejela Vaše ljubeznive čestitke ob proslavi mojega rojstnega dne in Vam topic vračam dobre želje, ki ste jih izrazili meni osebno in mojemu narodu.
Ameriški general Armstrong na obisku
v Beogradu
Beograd, 16. junija. Načelnik sanitete letalstva ZDA generalmajor g. Harry Armstrong j-e danes v spremstvu polkovnika Goulda prispel v Beograd, kjer bo ostal do 19. t. m.
Na zemunskem letališču je sprejel generala Armstronga v imenu poveljstva Jugoslovanskega vojnega letalstva generalmajor Radoslav Jovič, a v imenu sanitetne uprave JLA pa generalmajorja dr. Djuro Mešterovič in dr. Herbert Kraus. Sprejemu je prisostvoval tudi letalski odposlanec ZDA v Beogradu polkovnik Bergmayer s svojima pomočnikoma, podpolkovnikoma Johnsonom in Slaterjem.
V Beogradu bo generalmajor Armstrong obiskal nekaj zdravstvenih ustanov JLA.
in bi bil vzpostavljen vseskozi demokratični sistem.
Ko komentira prvi • odmev italijanskega zunanjega ministra na govor maršala Tita, »Primorski dnevnik« ugotavlja, da je ta odmev enak odgovoru, ki ga je De Gasperi že dal na
jugoslovanski predlog o itali-jansko-jugoslovanskem kondominiju za STO. Italijansko stališče se ni nič spremenilo, ker še nadalje odbijajo jugoslovanski predlog.
V raznih tržaških krogih še nadalje živahno komentirajo govor predsednika republike Tita. Kakor se je zvedelo, so nekatere vodilne osebnosti iz
Večina delavcev v „1LVI“ za kondominij
skupine neodvisnih izjavile, da so v njihovih krogih sprejeli Titov govor z zadovoljstvom, zlasti pa tisti del, v katerem je izražena odločnost Jugoslavi-' je, da ne popušča glede usode Trsta. Neodvisni Slovenci se prav tako strinjajo z idejo kon dominija za STO ter hkrati poudarjajo, da bi tak sistem mo ral imeti tudi zagotovila, ki jih vsebuje mirovna pogodba z Italijo. V teh krogih zlasti pozi tivno ocenjujejo stališče Jugoslavije, ki vztraja na tem, da morajo v Trstu upravljati Tržačani.
Od našega posebnega dopisnika
Trst, 16. jun. Delavci v tovarni Ilva v Skednju še vedno razpravljajo o govoru maršala Tita v Pazinu. Pravijo, da je Tito sedaj jasno povedal, kaj hoče Jugoslavjia. Poudariti je treba, da so njegov govor s simpatijo sprejeli tudi komin-formovski zapeljanci, ki zaradi propagande svojega vodstva niso imeli jasnih pojmov o stališču Jugoslavije. Na vprašanje, kaj bodo naredili, če bo ko-minformovsko vodstvo drugačnega mnenja, so odgovorili: »Vodstvo je eno, mi smo pa drugo. P Ti odobravamo, kar je dejal Tito v zvezi s Trstom.« Povedali so mi tudi, da je govoril v soboto v Skednju nek slovenski kominformovec, ki ga je. poslušala le peščica ljudi in še ti so pred koncem odšli. Delavci iz live so mi dejali, da so ga siti čez glavo in da je nekaj govoričil proti etnični liniji, pa še sam ni vedel, kaj je hotel povedati. V glavnem
Program Stevensonovega obiska v Jugoslaviji
Beograd, 16. junija. (Tanjug). Bivši predsedniški kandidat demokratske stranke ZDA g. Ad-lay Stevenson bo prišel v Jugoslavijo 22. t- m. na petdnevni obisk. Med njegovim obiskom v Jugoslaviji bo g. Stevensona sprejel predsednik republike maršal Tito. Gospod Stevenson se bo sešel tudi z drugimi visokimi jugoslovanskimi funkcionarji. Kakor je znano, je g. Adlay Stevenson na poti okrog sveta, da bi spoznal današnji položaj v svetu. V Jugoslavijo prihaja iz Turčije.
pa je bilo čutiti, da je bil ta človek poln sovraštva do Jugoslavije. Taki ljudje pa samo škodujejo enotnosti delovnega ljudstva v borbi za njegove pravice. Sodeč po izjavah delavca Stepančiča in drugih iz live, se ja v tej tovarni, kjer je zaposlenih nekaj manj kot 1500 ljudi, 8°«/« izreklo za kondominij kot ga je predlagal Tito. Zelo ugodno je odjeknilo med delavci, ko so trije njihovi tovariši obiskali maršala Tita in se z njim pogovarjali.
S. L.
Poslanik Vučtnič v Beogradu
Beograd, 16. jun. (Tanjug) Izredni poslanik in opolnomo-čeni minister Jugoslavija na Dunaju Dragomir Vučinič je
danes odpotoval v Beograd zaradi posvetovanja v državnem sekretariatu za zunanje zadeve pred obiskom državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča v Avstriji.
Zadnji dan šole
Jugoslovanska gospodarska delegacija v Egiptu
Kairo, 16. jun. (Tanjug) Egiptovski minister Za zunanje zadeve dr. Mahmud Favzi Je danes predpoldne sprejel šefa jugoslovanske gospodarske delegacije Franca Leskoška skupaj z jugoslovanskim poslanikom v Kairu Markom Nikezl-ćem. Franca Leskoška Je sprejel tudi egiptovski minister tinanc Abdel Jelal el Emari. Ob tej priložnosti Je prišlo do razgovorov o gospodarskem sodelovanj^ med FLRJ Jugoslavijo in Egiptom.
Andrč Marie sprejel mandat
Francoski tisk o krizi vlade
PARIZ, 16. jun. (AFP). Pr vak radikalno-socialistlčne stranke Andre Marie, ki mu je bil poverjen mandat za sestavo nove francoske vlade, je ta mandat sprejel in bo poskusil sestaviti vlado. V četrtek bo zahteval investituro od narodne skupščine.
Pariz, 16. jun. (AFP). List »Aurore« piše, da si Andrč Marie prizadeva razčistiti zelo zapleten položaj, da bi tako lahko vplival na skupščino, »ki že 17 dni trmasto zavrača vse, kar ji ponudijo«. List izraža upanje, da bo Marie naposled le uspel in dosegel, da dobi Francija novo vjado.
List »Parisian - Libčrč« poudarja, da načrt Andrč Ma-rieja doslej niso naleteM na odkrito opozicijo ali sovraštvo, temveč samo na zmedeno molčanje in neopredeljeno rezerviranost.
Socialistični listi »De Popularne« piše o načrtih Andrč Marieja, ki hoče uvesti nove davke. »Socialisti vedo,« piše
Živahen dvolastniški promet
v murskosoboškem obmeinem pasu
Ozkosrčni so zgolj Husi v obmejni sovjet; « cf coni na Gradiščanskem
Murska Sobota, 16. junija — Ko je bil 11. maja v avstrijsko-jugc-slovanskem obmejnem pasu odprt dvolastniški promet in mali obmejni promet v deset-kilometerskem pasu, so kajpada Iznenada izredno oživeli skoraj vsi obmejni bloki in prehodi od ene do druge tromeje, od Trdkove do Rateč in Planice. Na obeh straneh meje je prebivalstvo začelo uživati dobre Eadove miroljubnega sodelovanja Avstrije in Jugoslavije, v tem primeru sadove gleichan-berškega sporazuma o rešitvi dvolastniškega vprašanja.
V murskosoboškem okraju so takoj odprli devet blokov od tromeje do Radenc, in sicer v Gederovcih. Cankovi, Korovcih, Gerlincih, Fikšincih, Kramarov-cih, Serdici, Kuzmi in Matja-ževcih. Avstrijski in naši dvolastniki so silno zadovoljni, ko so po tolikih letih spet prevzeli svojo posest in jo zdaj vsak dan hodijo obdelovat. Zanimivo je, da se v prekmurskem pasu niti na naši niti na avstrijski strani ne pojavlja vprašanje najemanja delovne sile, ampak tako Avstrijci kot Jugoslovani sami obdelujejo svojo zemljo. V teh tednih, odkar je odprt dvolastniški promet, so ljudje sami uredili marsikatera vprašanja, ki so nastala v letih, ko sami niso prihajali na svojo posest. Odprto je v glavnem le vprašanje, kako bo z delnimi dohodki, ki jih je dvolastniška posest do-jiašala v letih po osvoboditvi in ki so se n. pr. v Avstriji zbirali v banki.
M-edtem ko v sosednjem ljutomerskem in mariborskem o-koliškem okraju prevladuje število avstrijskih dvolastnikov in njihovih družinskih članov in delovne sile, ki prehajajo mejo, je v prekmurskem obmejnem pasu prav obratno. Tu prehaja bloke z naše strani 294 dvolastnikov in njih družinskih članov, medtem ko prihaja iz Avstrije v tem pasu samo 73 upravičencev dvolastniškega prometa. Poleg dvolastniških upravičencev prehajajo bloke tudi prebivalci desetkilometerskaga pasu, ki dobivajo po sporazumu o malem obmejnem prometu tridnevna dovoljenja za bivanje v obmejnem pasu.
Ljudje iz avstrijskega obmejnega pasu prav radi prihajajo v naše vasi in z zanimanjem opazujejo naše življenje, delo v kmetijskih zadrugah in napredek, ki ga te naše vasi doživljajo v teh letih. Kakor so korektni odnosi med našimi in avstrijskimi obmejnimi organi, ki urejajo živahni promet, tako se korektno in prijazno vedejo tudi prebivalci, ki prehajajo mejo. Ozkosrčni so I» sovjetski organi v gradiščanskem obmejnem pasu, onkraj Serdice, Kuzme in Matjaševcev, ki spada v sovjetsko okupacijsko cono. Ostalih šest mejnih blokov spada v angleško cono. Ta sovjetska ozkosrčnost se je pokazala zlasti ob gospodarskem in kulturnem »občinskem dnevu« v Kuzmi, na katerega so naši ljudje povabili iz Avstrije svoje obmejrfe znance in sorodnike, da bi lahko videli napredek na-
ših ljudi in si ogledali vaške kulturne prireditve. Za to priliko sovjetski organi niso hoteli avstrijskim državljanom vidirati dovolilnic za obisk v Kuzmi.
Da s= bo odprt dvolastniški in mali obmejni promet čim lepše in kulturneje razvijal, postavljajo sedaj na naši strani potrebne naprave. Tako gradimo na prehodnih blokih na naši strani 4 lesene in 4 zidane lepe karavle, v Gederovcih pa bo adaptirana nekdanja carinarnica.	(7)
list, » da mora Francija plačevati grehe svojih vlad in da so potrebni novi davki, vendar pa je treba kljub temu vedeti, kdo naj plača te davke. To so tisti,« pravi ' list, »ki so pripeljali državo do bankrota, ker so dajali prednost privatnim in ne nacionalnim interesom.«
Konferenca na Bermudih bo konec junija
London, 16. jun. (Tanjug). Kakor se je zvedelo, vse kaže,, da bo ’bermudska konferenca dne 29. junija. V Londonu ne potrjujejo poročil iz Pariza, da bi bila konferenca lahko ponovno odložena. Nasprotno, poudarjajo, da je predsednik francoske republike Vincent Auriol prepričan, da to nova francoska via-r'.q pp^tav’i^n-' rvr^fi 29. :.nrvip~i.
Naši veterinarski strokovnjaki v Grčiji
Zagreb, 16. jun. — Danes je skupina profesorjev in drugih veterinarskih strokovnjakov zagrebške univerze odpotovala v Grčijo, kjer bo obiskala razne veterinarske šole, ustanove in institute ter izmenjala svoje izkušnje z grškimi veterinarskimi strokovnjaki.
Jugoslavija na celovškem velesejmu
Ljubljana, 16. junija. Po sporazumu, ki je bil dosežen te dni na Dunaju, se bo Jugoslavija udeležila koroškega velesejma, ki bo v Celovcu od 6. do 16. avgusta. Predhodni razgovori o udeležbi naše države na tem sejmu so bili aprila prekinjeni, ker ni bilo mogoče doseči sporazuma niti o sejmskih kontingentih niti o strukturi blaga, ki r.aj bi se izmenjalo v okviru kontingenta. Sedaj so ta vprašanja rešena in znaša znesek za našo državo in Avstrijo nekaj nad 3 milijone avstrijskih šilingov. Naša država bo v glavnem izvozila sadje in zelenjavo, ribje konzerve, med, vino, zdravilna zelišča, izdelke domače obrti in drugo, Avstrija pa predvsem kmetijske stroje in stroje za mlinarsko industrijo. Sporazum o zamenjavi blaga se bo začel izvajati ob začetku velesejma in bo trajal nekaj mesecev.
Na samem velesejmu bodo Jugoslavijo v glavnem zastopala in razstavila svoje izdelke podjetja Slovenile.
Pogled ca w»uo v Pulju, kjer bo lews mednarodni glasbeni fOAttvai
Cena 10 did
Pripravljajo se nove uredbe o socialnem zavarovanju
Predvčerajšnjim je bila v Zagrebu v Zavodu za socialno zavarovanje Hrvatske konferenca, na kateri so obravnavali načrt novih uredb, s katerimi bi se spremenil dosedanji način socialnega zavarovanja za nekatere poklice, kakor so delavci in uslužbenci pri posebno težkih delih, dalje umetniki, državljani izven delovnega razmerja in začasno nezaposleni.
V načrtu uredbe o pridobiva.
Jugoslovanski železniški strokovnjaki potujejo v ZDA
Beograd, 16. junija. Nocoj je skupina 6 jugoslovanskih železniških strokovnjakov odpotovala v Združene države Amerike zaradi proučevanja sistema dela in tehnološkega procesa na ranži-ranih železniških postajah. Jugoslovanski strokovnjaki bodo v ZDA približno dva meseca in bedo v tem času ogledali nekaj večjih železniških križišč.
Letovanje naših otrok v Avstriji in avstrijskih v Jugoslaviji
Letos b0 letovalo v naši državi okoli 600 avstrijskih otroik, prav toliko naših otrok pa v Avstriji. Sporazum o zamenjavi naših in avstrijskih otrok je bil sklenjen med Socialistično zvezo delovnega ljudstva in avstrijsko socialistično stranko. Prva skupina 150 otrok iz Slovenije bo odpotovala k Vrbskemu jezeru 25. t. m., prva skupina avstrijskih otrok pa bo prišla v našo držav0 15. julija. Avstrijski otroci bedo nastanjeni v Opatiji, Sušaku, Crikvenici in Savudriji. Izven tega dogovora bo letovalo letos v Sloveniji še 150. otrok karoškjh Slovencev. To letovanje organizira uredništvo glasila koroških Slovencev V Celovcu »Slovenski vvteifc*.
nju pravice do pokojnine in invalidnine so določeni nekateri posebno težki poklici, kakor so rudarji, kopači, talilci, potapljači, strojevodje in kurjači na državnih in industrijskih železnicah, navigatorji in drugi, za katere se predlaga skrajšanje delovne dobe, ki je potrebna za pridobitev pravice do pokojnine in invalidnine. Zastopniki posameznih gospodarskih panog so na konferenci zahtevali, da se skrajša delovna doba tudi za nekatere druge poklice, ki jih načrt uredbe ne vsebuje, in to za nekatere vrste gledaliških umetnikov, plesalcev, pevcev in baletnih umetnikov. Zavzemali so se tudi za določeno skrajšanje delovne dobe za nekatere delavce v industriji nafte, dalje za grafične delavce in za delavce, ki so zaposleni v proizvodnji anilinskih barv.
Na konferenci so sklenili, dati načrt v razpravo vsem socialnim zavarovancem, katerih se tiče.
Indijski strokovnjaki na specializaciji v Jugoslaviji
Zagreb, 16. junija. Pet indijskih strokovnjakov, kvalificiranih delavcev iz Bcmbaja ia Madrasa, ki so kot štipendisti zvezziega izvršnega sveta že neka jmesecev na specializacij; v naših tovarnah kemične, strojne in živilske industrje, j3 prispelo sinoči v Zagreb, kjer so obiskali nekoliko tovarn in kulturnih ustanov. Izjavili so svoje zadovoljstvo nad tem, kar s3 videli v Jugoslaviji, in zlasti nad prisrčnim sprejemom v tovarnah, kjer so delali. V kratkem bo po njhovi izjavi prišla iz Indije še ena skupina s-ro. kovnjakov, ki bodo prebili ne. koliko mesecev v specializaciji K naših tovarnah.
ĐTJE ŠTIPENDIJI
„Slovenskega poročevalca6* za šolanje posebno talentiranih otrok
Da bi kolektiv Slovenskega poročevalca podprl napore naše družbe za šolanje posebno talentiranih otrok, je sklenil razpisati dve stalni štipendiji, eno za otroka — vojno siroto, drugo za otroka siromašnih staršev.
Štipendije lahko prejmeta šolarja, ki sta letos z odličnim uspehom končala osnovno šolo, ki ju oceni šola kot posebno talentirana, a njuni starši ali oskrbniki nimajo denarnih sredstev, da bi ju mogli šolati naprej v gimnaziji in na univerzi.
Predloge za štipendije dajejo šolska vodstva in družbene organizacije (Društvo prijateljev mladine), za otroka — vojno siroto pa tudi organizacije Zveze borcev. Iz teh predlogov bo uredništvo izbralo dva kandidata, katerima bomo dodelili štipendije že v šolskem letu 1953/54.
Vabimo vsa šolska vodstva in upravičene družbene organizacije, da najkasneje do 15. julija predložijo našemu uredništvu imena tistih otrok, ki po njihovi oceni izpolnjujejo gornje pogoje. Prosimo, da predloge čim širše utemeljijo. Najkasneje do 30. julija bo naše uredništvo od predloženih kandidatov izbralo dva.
Štipendistoma — varovancema Slovenskega poročevalca — bomo krili stroške vzdrževanja v internatu, jima ob začetku vsakega šolskega leta dali potrebna denarna sredstva za nakup knjig in učil ter kupili na leto po eno obleko, par čevljev in dva para perila. Poleg tega bo nudil naš kolektiv svojima varovancema vsako leto med počitnicami štirinajstdnevno letovanje kjerkoli v Jugoslaviji.
Ljubljana, junija 1953
Slovenski poročevalec uredništvo
1ETO XIV., ŠTEV. 141
SLOVENSKI
Izdaja časoptsno-zalo^niško podjetje SZDL »Naš tisk« — Direktor« Bodi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Čopov» ni. 50-111., telefon 22-575 in 22-621 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva olica 6. telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 26-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodna banke 601-»T«-163 — Mesečna naročnina 200 din
^Ljubljana, sreda, 17. junija 1953
Budnost na vsakem koraku
Utrinki z razprav ferenei Socialisti Ljubljana-okolic
V	okraju Ljubljana okolica bo zadnje volitve pokazale, da
bo organizacije Socialistične zveze v nekaterih občinah pravilno in uspešno nastopile proti ljudem, ki so se hoteli vriniti na oblast, nimajo pa nič skupnega z našo socialistično potjo. V nekaterih občinah pa organizacije niso bile pripravljene na tak spopad in tako sedijo le-ti v sedanjih ljudskih odborih, kjer ponekod tudi uspevajo s svojo pro-tiljudsko dejavnostjo. Borijo se proti davčni politiki, predlagajo vračanje imetja raznim obsojenim sovražnikom, zagovarjajo težnje nacionaliziranih bivših veleposestnikov, trgovcev in drugih. Organizacije Socialistične zveze v takih občinah pa mirno gledajo na te pojave in ne podvzema-jo potrebnih ukrepov.
V	nekaterih občinah tudi ni razčiščeno vprašanje odnosa Socialistične zveze do gospodarskih vprašanj. Odbori se vse preveč bavijo s tehnično pripravo gospodarskih akcij, s čimer bi se morali baviti gospodarski sveti, kmetijske zadruge in drugi. Tako vemo, da so v trgovskih podjetjih, gostilnah in uslužnostnih obrtnih podjetjih razni špekulanti napravili ogromno gmotno, še več pa politične škode, saj so ljudje na podlagi tega izgubili zaupanje v poslovanje komunalnih podjetij. Občinski ljudski odbor Brezotuca je v zaščito velikih kmetov pred davki poslal na okrajni odbor resolucijo. v kateri je trdil, da je suša vzela lani 75% pridelka in zahteval, da je treba tri četrtine davka znižati. Kje so ostali pri tem člani odbora Socialistične zveze na Brezovici?
Kar se tiče delavskega samoupravljanja je treba odkrito pogledati nekatere napake. V tovarnah in podjetjih je pogost pojav zatekanje k birokratskim administrativnim ukrepom, kadar v tovarnah nekaj ni v redu. To pa je le dokaz slabega političnega dela sindikatov. Za delavsko samoupravljanje pa imajo slabe posledice tudi medsebojna trenja in razprtije, kakor je to primer v tovarni usnja na Vrhniki, med predsednikoma delavskega sveta in upravnega odbora.
Med grobe napake in pomanjkljivosti dela Socialistične zveze v okraju lahko štejemo tudi stališče, ki so ga nekateri delovni kolektivi podjetij in tovarn v okraju za-
e na redni letni končne zveze okraja a	i
vzeli do uredbe o davku na višek plačnega fonda. Delavcev z uredbo pogosto marsikje ni nihče seznanil, oziroma nihče jim ni utemeljil potrebe, ki je to uredbo narekovala. Zaradi tega je ponekod nastal med njimi preplah. Zato ni prav nič čudnega, če so n. pr. v tovarni usnja na Vrhniki na vso naglico sklicali zborovanje delavcev, na katerem so sprejeli protestno resolucijo, ki je vsebovala zahtevo, naj se ta uredba prekliče. Organizacije Socialistične zveze so v takih primerih izpustile vodstvo iz rok in so pozabljale na svoje naloge.
Pomanjkanje čuta odgovornosti do ljudskega premoženja se kaže predvsem v porastu kriminala. O tem je podrobno razpravljal že okrajni zbor proizvajalcev, precej pa so o tem govorili tudi delegati na nedeljski konferenci. Sodni organi so odkrili v okraju v zadnjem letu za več ka-
kor 50 milijonov dinarjev škode zaradi kriminalnih dejanj, gotovo pa je marsikaj še neodkrito. Organizacije Socialistične zveze bodo morale zato o tem več razpravljati in še bolj poglobiti družbeno kontrolo nad ljudskim imetjem.
Z ukinitvijo obveznih odkupov in nekaterih drugih togih administrativnih mer, je kmečka proizvodnja v okraju precej napredovala. Tudi novi ukrepi v kmečkem zadružništvu so rodili zadovoljive rezultate. Tako je na letošnjih občnih zborih sodelovalo okrog 66% zadružnikov, kar je v primeri s prejšnjimi leti resnično napredek. Se pred dvema, tremi ,leti je bilo v okraju 26 pasivnih kmetijskih zadrug, medtem ko so lani skoraj vse ustvarile velike dobičke. V glavnem so povsod te dobičke zadružniki namenili za razširitev kmetijske proizvodnje in je splošno kmetijsko zadružništvo v okraju na resnično zdravih osnovah. Organizacije Socialistične zveze v okraju ne smejo podcenjevati važnosti svojih nalog v
zvezi z zakonom o agrarnem
maksimumu, ki bo zajel okrog 400 kmetov v okraju. Nekateri že zdaj širijo govorice, da bo prešla v zemljiški sklad tudi neobdelovalna zemlja, da bo tej uredbi sledila še druga, ki bo vzela zemljo tudi malim kmetom. Jasno je, da take govorice širijo tisti, ki si z njimi iščejo zaveznikov med majhnimi kmeti, da bi v njih vzbudili nezaupanje do ljudske oblasti. Davki I. skupine znesejo za okraj okrog 350 milijonov, kmetje pa so dobili samo za les lani okrog 200 in letos okrog 600 milijonov dinarjev, kar kaže velik porast kupne moči pri kmetih.
To so samo nekatera vprašanja, o katerih si morajo biti na jasnem organizacije Socialistične zveze v okraju, da bodo poznale svoje naloge. Vendar pa je treba priznati, da je Socialistična zveza v okraju Ljubljana-okolica uspešno rešila že premnogo svojih nalog v zadnjem letu, prav na podlagi visoke zavesti svojih članov in so zdrave pobude le-teh mnogokrat prišle do resničnega izraza.
Kočevje se pripravlja na	10. obletnico Zbora
slovenskih odposlancev
Za proslavo 10-letnice Zbora
slovenskih odposlancev, ki bo v prvih dneh oktobra letos v Kočevju, pripravljajo tudi širši kulturno-umetniški program. Ze
26.	sept. bodo za uvod v proslavo priredili v Kočevju literarni večer slovenskih književnikov. Naslednjega dne bo koncert pevskega zbora »Svoboda« Kočevje-mesto, dramska družina »Svobode« pa bo naštudirala
večje domače delo ter izbira med Kreftovo »Puntarijo« in »Celjskimi grofi«. Z dramsko predstavo nameravajo presenetiti občinstvo 29. septembra.
V počastitev tega velikega slovenskega narodnega praznika se pripravljajo vsi prosvetni delavci kočevskega okraja. Med drugim pričakuje Kočevje za slavno obletnico tudi gostovanje Slovenske filharmonije ter
opernega in dramskega gledalL
šča iz Ljubljane.
Posebni poudarek bodo dali proslavi, ki bo v širšem obsegu
3.	oktobra na Pugledu, kjer je bil pred desetimi leti prvi zbor aktivistov OF Slovenskega naroda, ki dejansko predstavlja I. kongres OF. Za program slovesnosti na Pugledu bo poskrbelo društvo »Svoboda« Kočev-je-Rudnik, SKUD Ribnica in TD »Partizan« Ribnica.
Glavni dan proslav bo v nedeljo 4. oktobra. V dopoldanskih urah bo slavnostna seja, ki jo bodo imeli preživeli odposlanci zgodovinskega kočevskega zbora in Izvršni svet LRS. Po seji bo odkritje spominske plošče na Seškovem domu, kjer je bilo zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda. Tega dne bo tudi odkritje spomenika padlim borcem, ki bo predstavljal simbol začetka naše borbe za osvoboditev in našega prvega osvobojenega ozemlja. 4. oktobra bo tudi nastop združenih mladinskih pevskih zborov ter razne športne in telovadne prireditve.
Vajenci Ljubljane bodo praznovali
Letos bo delavska in obrtniška mladina ie šestič praznooala 22. junij kot svo j praznik. Priprave za praznovanje so že o polnem razmahu, spored številnih prireditev je pester in izredno bogat, bolj kot vsa leta poprej. Vajeniška mladina Ljubljane se že več tednov pripravlja in tekmuje v medšolskih nastopih, da bi ta praznik čim lepše proslavila. Bila so že šievilna strelska in nogometna tekmovanja, višek vseh praznovanj pa - bo ta teden. V četrtek popoldne ob 16. uri bo na letnem telovadišču >Partizana< v Tivoliju velik telovadni nastop vajeniške mladine, na katerem bodo sodelovale ose vajeniške industrijske šole mesta. V petek bo ob 20. o dvorani Doma sindikatoo na Miklošičevi cesti svečana akademija, na kateri bo nastopilo več vevških zborov, harmonikarjev. folklorne skupine, godbe, recitatorji z izbranimi programi. Sobota je določena za družabni večer.
Melioracije v Črni gori 1 se nadaljujejo
Titograd, 16. junija. Po nekaj letih se v Crni gori zopet nadaljujejo melioracije, in sicer v glavnem v Bjelopavlovski dolini, kjer je doslej zgrajenih približno 5 km betonskih prekopov in nekaj kilometrov prekopov v razvodni mreži, ki bodo namakali nad 400 ha najrodovitnej-šega zemljišča v Titograjskem okraju.
Zaradi melioracije raziskujejo Grbaljsko polje v Boki Kotorski in Stojsko polje pri Ulcinju. Te površine nameravajo izkoristiti za gojenje južnega sadia.
Ko bo zgrajen železniški nasip na progi Beograd—Bar v ohmočiu Skadarskega jezera, ki ga grade, bo več tisoč ha zemljišča zavarovanih pred ponla-vam! Morače. Z dosedanjo zgraditvijo 11 km tega nasioa, ie bilo zavarovanih okoli 200 ha zemljišča, ki je letos obdelano.
Red<*n avtobusni promet med B:b->čern in Plitvičkimi jezeri Zagreb. 16. juniia. Med Biha-in Plitvičkimi iezeri je vzdo-stavljen redri avtobusni promet đo konca turistične sezone.
POJASNILO
V proierie1	smo noro-
Jz k» 1>?,1 14. Hmf-fa kmCan v Bre»7*ca.h vsJe-,rn*le*n;	slo-
Vcr*c!k o-fsrv&tsk I f °strva.l. Nekiterl naroSrvift! nam si^voMli. da le b*»Ja ta vest	ker .1«
fcfl	s’aii>e>sa vreme-
na predasmo t^O'Sen.
j^vrvpedt TwtamkiVnio <1a nam Je	I*"»"o vest T>n<Oal tova-
jh* iutmtti p-'M* v i"-•'i?*’o pom. r>o te-1<*fo-nn.	t*1'® rVriirgV«
iv» nr'^nBtro proti njemu owfcro (postopalo.
Uredništvo.
ki bo verjetno v Domu Ljudske milice v Slomškovi ulici. V nedeljo in ponedeljek pa bodo delovni kolektivi pripravili za svoje vajence najrazličnejša presenečenja. Predvsem imajo na sporedu številne izlete v naravo.
Ta teden le tudi Izpopolnjen s rat-
staoami, ki jih bodo imele šole in na katerih bodo vajenci razstavili sDoje izdelke. Tako bo praznovanja dneva vajencev r Ljubljani zajelo več tisoč mladih ljudi — naših bodočih delavcev in mojstrov.	D.
GOSPODARSKE VESTI
»Andes Mani« Je prva japonska ladja, ki so jo določili, da bo naslednjih 12 let vzdrževala zvezo z Evropo. Ta 10.000 tonska ladja je zdaj na poti v Hamburg.
Doslej se Mednarodna banka še ni odločila za odobritev posojila v znesku 120 milijonov dolarjev, ki ga je zaprosila Japonska za povečanje električne energije. Japonska je bila sprejeta med člane Mednarodne banke lani vagusta. Njena kvota znaša 250 milijonov dolarjev.
Italija je po podatkih italijanskega združenja proizvajalcev avtomobilov izdelala letos v prvem tromesečju 38.531 avtomobilov, ali 32% več kakor lani v istem obdobju. Izvoz je znašal 7.107 avtomobilov in je bil za 11.6o/0 večji kakor lani v prvih treh mesecih. Največ italijanskih avtomobilov so uvozile v prvem tromesečju naslednje države: Švica (1360), Nemčija (903), Avstrija in Švedska.
Na celovškem velesejmu, ki
bo od 6. do 16. avgusta, bo tudi posebna mednarodna razstava o lesni industriji. Prikazana bo proizvodnja lesa, dalje bodo razstavljeni stroji za predelovanje lesa in obdelavo. Ta prireditev pa bo razen tega združena še s predavanji avstrijskih in nemških strokovnjakov.
Zdi se, da se bodo francoske
alkoholne pijače močno uveljavile na pakistanskem tržišču.
Na osnovi nedavnega trgovinskega sporazuma med Francijo in Pakistanom bo Francija izvozila v Pakistan za okoli 40 tisoč funtov šterlingov alkoholnih pijač; vina, šampanjca in likerja.
Vlada Združenih držav Amerike Je odobrila Egiptu iz sredstev za dajanje pomoči nezado. stno razvitim državam 796.000 dolarjev.
S Turčijo Je neka ameriška tvrdka sklenila sporazum o dobavi 100.000 ton manganove in kromove rude, to rudo bo Turčija dobavila verjetno še letos.
Škoda zaradi poplav na Hrvatskem Zagreb, 16. jun. Zaradi zadnjega dežja so reke na Hrvatskem narasle, vendar pa še ni nevarnosti poplav. Sava je narasla od Jasenovca, Kolpa prav tako. Razlili pa so se manjši potoki v raznih krajih in napravili mnogo škode. Večja škoda je bila povzročena zaradi poplave Sotle in Bednje v Hrvatskem Zagorju. Na področju Dolnjega Lapca je v dolžini dveh km poplavljena cesta št. 11. Poplave manjših potokov so povzročile škodo tudi v Podravini.
Borci za svo-bodo Istre Bačac Viktor ki Ladavac Vje-koslav. sodelavca Vlad mir)a Gortana, oba obsojena na 30 let ječe ter Benussi Andrija (drsno), ld je biti isojen na 25 let ječe po razgovoru z Maršalom v Pazin«.
V dneh proslave bo v Kočevju odprt muzej, ki bo hranil gradivo iz zgodovine Kočevske. V ta namen je bilo v Kočevju ustanovljeno muzejsko društvo ki skrbi za čim bogatejšo vse-’ bino muzeja.	,	—ap.
Izgledi za letino v Hrvatski
Zagreb, 16. junija. Čeprav po vsej Hrvatski še vedno dežuje, žitarice dobro kažejo. Ječmen je že dozorel in v mnogih krajih že pričenjajo z žetvijo. Dež pa je kljub temu povzročil nekaj škode, predvsem zato, ker je žito poleglo in ga ne bo mogoče žeti z traktorji, ampak le z roko. Pojavov bolezni žitaric ni. Ostala letina kaže dobro. Krompir, sladkorna pesa, grah, živinska krma kažejo bolje kot kdajkoli v zadnjih 10 letih. Sadje je tudi dobro obrodilo, posebno mnogo bo sliv. Slabše je z vinogradi, ker je v času cvetenja dež oviral opraši-tev.
Najboljša povojna letina v Makedoniji
Po prvih podatkih o letošnjem pridelku žita v Makedoniji pričakujejo, da bodo znašali hektarski donosi od 14 do 16 stotov žita na hektar. V strumiškem okraju pričakujejo, da bodo povprečni hektarski donosi znašali celo okoli 20 sto. tov, to je okoli 2000 kg žita na ha. Potemtakem bo letošnja žetev najboljša, kar jih je bilo v Makedoniji po vojni. Dobro obetajo tudi koruza, riž, tobak in bombaž.
Huda prometna nesreča
Sarajevo, 16. jun. Davi se je pripetila huda prometna nesreča pri Nemili blizu Zenice, pri kateri sta se dve osebi ubili, dve pa sta bili huje ranjeni. Ko je šofer Huskič, ki je vozil kamion z osmimi delavci, skušal prevoziti železniško progo pri Nemili, se je s polno brzino zaletel v zagrebški brzi vlak, ki je vozil v Sarajevo. Avtomobil se je razpolovil in popolnoma razbil. Ubila sta se delavca Nasip Aščevič in Hasan Mensilovič, hudo ranjena pa sta bila Fehim Spahič in Alojz Cašič. Šofer Huskič je bil samo laže ranjen. Ranjence so takoj prepeljali v bolnišnico v Zenici. Nesrečo je zakrivil šofer. Čeprav na tem mestu ni zapornic ob železnici, se ni prej prepričal, ali je proga prosta.
Oprostilna sodba v obnovljenem solunskem procesu
Vrhovno sodišče LR Srbije je oprostilo krivde vse obsojence iz solunskega procesa le ta 1917, ker so bili obsojeni na podlagi krivih pričevanj in pod vplivom tedanjih vladnih organov
Beograd, 16. Junija. Vrhovno sodišče LR Srbije Je z razsodbo, ki jo je razglasilo danes opoldne, oprostilo obtožbe ge-neralštabnega polkovnika srbske vojske Dragutina Dimitrije-viča-Apisa in njegove tovariše, obsojene v Solunu leta 1917. S tem Je bila razveljavljena obtožba vojaškega sodišča za oficirje in vrhovnega vojaškega sodišča v Solunu, s katerim so bili generalštabni polkovnik Dragutin Dimitrijevič, artilerijski major Ljubomir Vulovič in vojaški marketender Rade Malobabič obsojeni na smrt m ustreljeni, ostalih 8 pa v ječo
do 20 let
Vrhovno sodišče LR Srbije je ugotovilo, da so bila v postopku pred sodiščem v Solunu leta 1917 kršena osnovna pravila kazenskega postopka in da niso bila dana jamstva, ki bi zagoto. vila pravico obtoženih do obrambe in omogočil pravilno razsodbo. Da so bila kršena osnovna pravila kazenskega po. stopka je razvidno tudi iz izpovedi prič Todora Mihajlo, vida. Temeljka Veljanovića in Djordja Konstantinoviča, na katere je bil izvršen med sodno razpravo nedovoljen pritisk. Z izpovedjo prič v sedanji sodni razpravi je bilo ugotovlje. no vplivanje na pričo Dragišo Stojadinoviča, ki je delal po navodilih Petra Zivkoviča in tedanjega ministra za notranje zadeve Ljube Jovanoviča, aranžerja proces» v Solunu.
Prepričanje, da so bile kazni obtoženim v Solunu že vnaprej določene, zlasti obtoženemu Di-mitrijeviču, je vrhovno sodišče LR Srbije zasnovalo na izpovedi zaslišane priče Radovano-viča.Koče, kateremu sta Peter Zivkovič in regent Aleksander vnaprej izjavila, kaj čaka obtožene v Solunu. Priča Radovanovič Je Izpovedal, da Je regent Aleksander s pomočjo Petra Zivkoviča sodeloval pri prlprav. Ijanlu vnrašanl. ki jih le tedanli predsednik sodišča Peter Mišič postavljal obtoženim med sodno razpravo, priča °removič pa Je Izjavi! pred sodiščem, da ga je povabil k sebi regent Aleksander in mu naročil, kaj mora izpovedati.
Vrhovno sodišče LR Srbije Je
Priprave za gradnjo plinovoda Janja—Lipa— Zagreb—Sisak
Proučevanja za končni elaborat za gradnjo velikega plinovoda od Janje—Lipe v Moslavini do Zagreba in naprej proti Sisku gredo h koncu. V nahajališčih pri Janji—Lipi je po računih strokovnjakov okrog 600 milijonov kub. metrov plina, ki ga bodo izkoriščali v zagrebški plinarni in za pogon jeklarne, tovarne brezšivnih jeklenih cevi in visokih peči v železarni v Sisku. Plinovod bosta gradila skupno mestni ljudski odbor Zagreb in železarna v Sisku. Do Zagreba bi bil plinovod dolg okrog 70 km, ista pa bi bila dolžina do Siska, in sicer od kraja, kjer bodo montirali razdelilno opremo. Plinovod bodo gradili naši strokovnjaki, pri čemer bodo uporabljali cevi iz tvornice jeklenih brezšivnih cevi v Sisku.
prišlo do zaključka, da Je imelo vmešavanje državnih organov med preiskavo in sodno razpravo v Solunu, namreč predsednika vlade Nikola Pašiča, ministra za notranje zadeve Ljubo-mira Jovanoviču in regenta Aleksandra, očiten namen, določit! sodnemu postopku gotovo smer v škodo obsojenih, kar je razvidno iz vrste brzojavk In spisov, ki so bili prebrani v sedanji razpravi.
Zaradi vsega tega med sodno razpravo v Solunu ni bilo dokazov, na podlagi katerih bi se
Beograd, 16. junija. Do konca leta bo letovalo v raznih kopališčih na stroške republiške zveze vojnih invalidov LR Srbije okoli 15.000 invalidov in članov družin padlih borcev, več kakor kdaj koli prej. V klim. zdraviliščih bodo invalidi letos prebili mesec dni, v kopališčih pa
Pogajanja o povračilu škode
Beograd, 16. junija. Jugopress je zvedel, da se med britansko in jugoslovansko vlado vodijo razgovori o povračilu škode, ki so jo britanski bombniki povzročili nekaterim jugoslovanskim državljanom v času, ko je bila Jugoslavija še nevtralna. Med bombardiranjem Reke 1940. leta je nekaj bomb britanskih letal padlo na Sušak. Prebivalci- Sušaka, katerih zgradbe so bile pri tem poškodovane, so zahtevali povrnitev škode neposredno od vlade Velike Britanije. Britanska vlada je izrazila pripravljenost, da bo te zahteve upoštevala.
Zanimivo je, da je podobno vprašanje ostalo nerešeno z Italijo. Italijanski bombniki so prizadeli Jugoslaviji škodo, ko so bombardirali Bitolj prav tako 1940. leta, ko Jugoslavija še ni bila v vojni. Sedanja italijanska vlada je izjavila, da je bil Bitolj bombardiran zaradi pomote italijanskih letalcev, ki so mislili, da so nad ozemljem Grčije, s katero je bila Italija tedaj v vojni, in je priznala obveznosti glede povračila škode. Po mirovni pogodbi z Italijo ta škoda ni bila vključena med reparacije, ker se ta škoda nanaša na dobo pred začetkom vojnega stanja med Jugoslavijo in Italijo. Razgovori, ki že dolgo trajajo med obema državama o tem, še niso dovedli do pozitivnih rezultatov.
mogla ugotoviti kazniva dejan)« v breme obtožencev, pa tudi n« njihova kazenska odgovornost. Zato jih je vrhovno sodišče LR Srbije oprostilo obtožbe in raz. veljavilo obsodbe vojaških sodišč v Solunu leta 1917.
Vrhovno sodišče LR Srbije, ja rečeno nadalje v obrazložitvi oprostitve, je mnenja, da s svojo razsodbo daje zadoščenje zahtevam človečnosti, pravicam in pravosodja, čeprav se je po. novitev sodnega postopka zahtevala šele po 36 letih, ko bil izmed obsojenih živ samo še Radoje Lazid.
Rehabilitacijo Dragutina Dl.
mitrijeviča-Apisa in njegovih tovarišev, ki so bili po nedolžnem obsojeni v Solunu leta 1917f so pozdravili mnogoštevilni Beograjčani, ki so se zbrali v sodni dvorani.
Oprostilna razsodba vrhovnega sodišča LR Srbije, ki je bila danes izrečena, je obenem najhujša obsodba uprizoriteljev solunskega procesa, morilcev Dragutina Dimitrijeviča-Apisa ih njegovih tovarišev, kakor tudi onih, ki so s krivim pričevanjem ali na kakršen koli drugi način pomagali, da je bila izrečena solunska sodba leta 1917.
bo njihovo zdravljenje trajalo tri tedne. V ta namen je glavni odbor invalidov Srbije odobril 125 milijonov dinarjev. Samo v poslednjih štirih letih je bilo iz Srbije na zdravljenju 36.000 invalidov. Tudi člani družin padlih borcev bodo letos na letoviščih na stroške invalidskih organizacij. Glavni odbor invalidov Srbije je odobril 6 milijonov dinarjev, pokrajinski odbor v Novem Sadu 2 milijona, med. tem ko bodo okrajne organizacije prispevale 4 do 5 milijonov dinarjev. Poleg tega bodo mnoge vojne sirote letos na letoviščih ob morju ali v planinah na stroške okrajnih invalidskih organizacij.
Raziskovalna dela za zgraditev hidr centrale na Rečini Reka, 16. jun. Na Rečini so začeli raziskovalna dela za zgraditev hidrocentrale, ki bo velikega pomena za nadaljnji razvoj industrije v Istri in na Reki. Nova hidrocentrala bi imela po načrtu okoli 76.000 konjskih sil. Strokovnjaki računajo, da bi jo mogli zgraditi v dveh letih. Predor od akumulacijskega jezera do strojnice bi bil dolg okoli 2 km.
Festival narodnih plesov Makedonije odložen Beograd, 16. junija. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Makedonije je sklenila, da se republiški festival narodnih pesmi in plesov, ki je bil napovedan za letos v Ohridu, odloži na prihodnje leto. Festival je odložen zaradi pomanjkanja materialnih sredstev. Poleg tega tudi kuiturno-uimetniška društva za festival niso dovolj pripravljena.
Skrb za invalide
in družine padlih borcev
Večkratni morilec, ubijalec dveh bratov, prijet
Kot smo izvedeli, so organi javne varnosti te dni aretirali večkratnega zločinca, 43-letnega Slavka Smrdelja iz Kosez pri Ilirski Bistrici, ki je tudi že priznal, da je 2. aprila letos ubil in zakopal v svojem hlevu dva brata: 25-letnega Anteja in 16-letnega Dragota Dujiča, doma iz Kraljevice pri Travniku.
To gnusno dejanje ni bil prvi zločin Slavka Smrdelja. Ze kot otrok je skupaj s svojim bratom izvršil težji roparski napad in bil obsojen na 2 leti in 11 mesecev zapora. Komaj leto dni po prestani kazni se je spet znašel pred sodiščem zaradi roparskega umora nekega kmeta in je bil obsojen na 25 let zapora. Tako je Slavko Smrdelj presedel v zaporu vsa leta do druge svetovne vojne. Do osvoboditve se je klatil okrog in se nato vrnil v Koseze. Cez dobro leto pa je pobegnil v Italijo. Tu se je pridružil ciganski Hudoro. vlčevi tolpi, ki je s svojim vrtiljakom romala po Italiji, prekupčevala in črnoborzijanila. Leta 1951. se je spet znašel doma v Kosezah. Oče mu je medtem že umrl, mati pa je bila brez premoženja. Vselil se je k materini sestri In svaku. Razdrl je tiho družinsko sožitje ter razmišljal, kako bi brezskrbno živel. Začel je prekupčevati z urami, ki jih je dobival Iz Italije. Mnogo je potoval in prekupčeval.
Na svojih poteh se je tudi seznanil z Bosanci, ki so v Poreču prenašali s svojimi konjički drva do prevozne ceste. Srečal je brata Dujiča in najbrž tudi zavohal, da imata denar. Zato
se jima je .ponudil, da odkupi konje, ki sta jih nameravala prodati, čeprav ni imel v žepu skoraj prebite pare. Se isti dan (1. aprila) so sklenili kupčijo — štiri konje za 165.000 dinarjev. Stavil pa je pogoj, da jih morata brata sama pripeljati na Smrdeljev dom v Koseze.
Naslednjega dne sta bila Ante in Drago s 4 konji pri Smrdelju v Kosezah. Dobro kupčijo so
Večkratni morilec Slavko Smrdelj
najprej zalili v vaški krčmi. Kupec Smrdelj, ki seveda še ni pokazal gotovine, je plačal liter vina.
Od tu pa je za Bosancema zginila vsaka sled. V Klani v Istri ju je zaman pričakoval njun mlajši brat še z dvema konjema. Tudi drugi dan bratov ni dočakal, pač pa je prišel Slavko Smrdelj z legitimacijo starejšega brata kot s potrdilom, da mu lahko Markq izroči äe
preostala dva konja, ki ju je tudi kupil od bratov. Štirinajstletni Bosanec se je čudil, zakaj ni bratov nazaj.
»Izplačal sem jima, in sta zbežala v Italijo«, je bil odgovor pretkanega kupca, ki je malemu še velikodušno plačal karto do Travnika, dal nekaj hrane in še tri tisočake. »Vrni se k očetu in mu povej, da sta brata pobegnila v Italijo.«
Tako se je Marko začuden in zaskrbljen vrnil domov v Travnik. Toda oče ni in ni mogel verjeti, da bi njegova sinova, ki sta bila narodnostno zavedna, izdala domovino. Neka tajna slutnja mu je narekovala, da to ni res. Zato se je odpravil na dolgo pot v Ilirsko Bistrico. Tu je povpraševal in poizvedoval po svojih sinovih. Toda vsi so ju zadnjič videli 2. aprila zvečer v vaški gostilni v Kosezah. Slavko Smrdelj pa je vedel le to, da sta zbežala čez mejo.
Zadevo so vzeli v roke organi javne varnosti. Toda Smrdelj, zločinec z dolgoletno kriminalno šolo, je tajil. Sele po dolgem zasliševanju se je vdal.
V Smrdeljevem hlevu so pre. teklo soboto odkrili trupli obeh bratov Dijučev. Zločinec ju je zakopal 1 meter globoko v zemljo. Da bi še bolj zabrisal sled nad grobom, je nadenj postavil še vseh 6 Dujičevih konjev.
Ob nečloveškem zločinu je Bosanca tudi oropal. Iz njunih denarnic je pobral 58.000 dinarjev. Ob izkopu pa so pri ubitih našli še 100.000 dinarjev, ki pa jih je imel eden izmed bratov skrivaj privezane pod kolenom in jih zločinec ni mogel najti.
Gnusen zločin je zbudil silno ogorčenje med prebivalstvom Ilirske Bistrice.
Še teden dni do prei
Srditi napadi kit ajskosevemokorej-skih sil — Kakšni so nameni kitajsko-severnokorejske ofenzive?
I
Proizvodnja premoga v Evropi je zadostna
Tokio, 16. Jun. (UP). V Združenem poveljstvu izjavljajo, da bo trajalo še najmanj teden dni, preden bodo prenehale sovražnosti na Koreji, kljub napredovanju, ki je bilo doseženo pri pogajanjih za premirje.
Kakor se je zvedelo, je rok ameriških enot, ki bo.do sodelovale pri izvajanju premirja, za dokončanje priprav, podaljšan do 25. junija, čeprav je bil prvotni rok 20. junij. Ameriški funkcionarji poudarjajo, da še ni bil objavljen uradni sporazum o sestavi nevtralne komisije za kontrolo premirja. Dežele, ki naj bi sodelovale v komisiji za vojne ujetnike, pa so v to že privolil«.
Nadzorstvo nad premirjem bo imelo 20 ekip, ki bodo morale pričeti z delom 12 ur po podpisu premirja. Izvedelo se je, da je Združeno poveljstvo sklenilo, da bo podpisalo premirje tudi, če se bo Južna Koreja temu upirala.
Kitajsko - severnokorejski napadi na korejski fronti se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Zaradi teh napadov so ogroženi predvsem položaji sil Združenega poveljstva na vzhodu reke Punkham. Težišče napadov je naperjeno v smeri rezervoarjev Hvačon, ki so okrog 70 km severnovzhodno od Seula. Menijo, da pri teh napadih sodeluje od 20 do 25.000 kitajskih in severnokorejskih vojakov.
Letalske sile Združenega poveljstva so pomagale kopenskim silam in močno bombardirale sovražnikovo zaledje. Na ob-
močju okrog 80 km* v pokrajini, kjer so boji, so letala Združenega poveljstva odvrgla okrog 1500 ton bomb. Močno so bombardirali tudi komunikacije, ki služijo za oskrbovanje fronte.
Komandant ameriške VI. armade Maxwell Taylor in predsednik Južne Koreje Sing Man Ri sta danes prispela z letalom na korejsko fronto. Obiskala sta vzhodni del osrednjega bojišča, kjer močne kitajske sile nadaljujejo z napadi in skušajo razširiti nad 3 km dolg prodor v obrambni črti Združenega poveljstva. Taylor in Sing Man Ri sta imela enourno konferenco z ameriškimi in južno-korejskimi funkcionarji v štabu II. južnokorejskega armadnega korpusa.
V Londonu ugibajo, kakšen naj bi bil namen najnovejše kitaj-sko-severnokorejske ofenzive v Koreji. Pri opazovalcih prevladuje mišljenje, da hočejo Severnokorejci v zadnjem hipu dobiti čim več ozemlja nad 38 vzporednikom, kajti meja med Severno in Južno Korego naj bi bila linija ob dnevu sklenitve premirja. Drugi pa menijo, da hočejo Kitajci in Severnokorejci ustvariti pogoje za bodočo propagando, češ da jih vojaška sila nasprotnika ni prisilila do sklenitve premirja, pač pa da so iz korejske vojne izšli kot vojaško neoslabljena sila.
Ne glede na različna mnenja, pa se politični opazovalci strinjajo ,da bi zaradi nove ki-tajsko-severnokorejske ofenzive
tirja? ,
bil za določen čas preložen podpis premirja, za katerega je kazalo, da je že gotovo dejstvo.
Fnsan, 16. jun. Na zahtevo delegacije OZN je Ml za jutri sklican plenarni sestanek obeh delegaciji za premirje v Pan Mun Jomu. Plenarni sestanki so bili prejšnji teden za nedoločen čas odloženi. Tuji dopisniki poročajo, da bi utegnila biti jutrišnja seja odločilnega pomena za podpis premirja.
Pariz, 18. junij» (Reuter). V
poročilu, ki ga je danes objavil odbor za premog pri organiza, ciji za evropsko gospodarsko sodelovanje, je rečeno, da je
proizvodnja premoga v Zahodni Evropi dosegla dovolj visoko stopnjo in da se bodo zahodnoevropske dežele lahko kmalu popolnoma osamosvojile glede oskrbe s premogomj toda proizvodnja koksa pa še vedno ni dovoljna. V poročilu je rečeno, da so popolnoma odpravili posledice velikega pomanjkanja premoga, ki je bilo leta 1951, ker so ustvarili dovolj velike zaloge.
Italijanski odgovor:
žalitve in izsiljevanje
»Ne* — je odgovor italijanskega tiska na nedeljski govor maršala Tita. Vsi komentarji — ki pravzaprav niso komentarji, ampak le ponavljanje tega, na kar jim je maršal Tito odgovoril — zavračajo naše predloge za rešitev tržaškega vprašanja. V Italiji so bili menda res tako naivni, da so od maršala Tita pričakovali popuščanja, pričakovali, da se bo Jugoslavija odrekla svojim pravicam in pustila, da bo Italija zasužnila še tržaške
Dnevno povelje
»Udarili bomo po Evropski armadi, presekali
Bermudih, Izboljšali položaj na
komunikacije med zavezniki. Izsilili mostišče »konferenci štirih«, razbili Balkanski pakt ...
Delavske demonstracije vzhodnem Berlinu
Nova vlada v Nepala
Prve demonstracije pod sovjetsko okupacijo — Pozivi na splošno stavko — Vlada se je ustrašila
Berlin, 16. junija (Tanjug); Danes popoldne )e prišlo do velikih demonstracij v vzhodnem Berlinu, v katerih Je sodelovalo več tisoč delavcev. Demonstranti so zahtevali ukinitev uredbe o deset odstotnem povečanju delovne norme in so pozivali delavstvo vzhodnega Berlina, da se pridruži splošni stavki. To *o prve demonstracije v vzhodnem Berlinu, odkar so mesto zasedle sovjetske čete. Vzhodnonemška policija proti demonstracijam ni intervenirala.
bila takoj objavljena po. radiu, kakor tudi preko posebnih avtomobilov z -zvočniki, kj so krožili po ulicah in pozivali demonstrante, da se razidejo.
NEW YORK, 16. junija (VP). Raz-gonori o sklenitoi nooega delavskega sporazuma med 80 lastniki ladij in nacionalno zvezo mornarjeo so bili prekinjeni. V Nem Yorku pričakujejo, da bo danes izbruhnila slaoka 4Ž.000 članoo tega sindikata. Predsednik Zveze mornarjeo Joseph Curran je izjavil, da je prepričan, da niti en član sindikata ne bo nadaljeoal svojega dela, dokler ne bo prišlo do sporazuma.
New Delhi, 16. junija (Tanjug). Desetmesečna kriza vlade v Nepalu je bila končana sinoči z odločitvijo nepalskega kralja, ki je poveril mandat za sestavo nove vlade bivšemu premieru in voditelju ljudsko - demokratske stranke Matriki Koiraliju. Po poročilih iz nepalske prestolnice Katmandu je novi premier Koira-la že sestavil vlado.
Nova nepalska vlada Ima namen nadaljevati politiko tesnega prijateljstva z Indijo. Po izjavi sedanjega nepalskega ministrskega predsednika je sodelovanje med Indijo in Nepalom »glavni činitelj miru v tem delu sveta«. Predstavniki nepalske kongresne stranke — druge vodilne nepalske politične organizacije — katere delegati so sodelovali na azijski socialistični konferenci v Kangu-nu, so odklonili sodelovanje z novo vlado. Po njihovem mnenju pripravljenost demokratske stranke na kompromise z nepalskimi desničarskimi strankami, okrog katerih se zbirajo predvsem domač; fevdalci, povečuje možnost krepitve kom-informov-skega vpliva v tej mali državi na
vznožju Himalaje. Pred dvemi leti so kominformovski elementi pogosto tudi s pomočjo desničarskih strank skušali izvesti državni udar in prevzeti oblast. Njihov voditelj dr. Sing je kasneje pobegnil v Tibet in je po zadnjih poročilih sedaj na Kitajskem.
Demonstracije so pričeli stavbeni delavci v Stalinov; aveniji, nato pa so se jim pridružile množice drugih delavcev iz ostalih delov mesta. Demonstracije so se nadaljevale v Leipzigerstrasse pred sedežem vzhodnonemške vlad®. Kmalu
McCarthy grozi Connatu
Washington, 18. junija (UP)
Ameriški senator McCarthy je danes v kreditnem pododboru senata zagrozil ameriškemu vi-sokemu komisarju v Nemčiji Jamesu Connatu, da senat »ne bo dal niti pare« za njegov urad, če ne bo odpustil iz službe nekatere funkcionarje. Pri razpravi o predloženem proračunu Za urad visokega komisar-ja za bodoče leto, ki znaša okrog 40 milijonov dolarjev, je MaCarthy očital Connatu, da ne dela dobro in da bo »moral izvršiti čiščenje v svoji hiši«.
Sprožena je bila tudi razprava o požiganju knjig. Kakor je znano, je predsednik ZDA
Zadnji sovjetski ukrepi naj bi jih resili
Avstrijski komin formovci izkoriščajo popuščanje zasedbenega režima — Dunaj.'>~;i tisk graja pretirano zahvaljevanje sovjetskim oblastem —
Dunaj, 16. junija. (Tanjug). »Volksstimme«, organ KP Avstrije in »Oesterreichische Zeitung«, organ sovjetskih okupacijskih oblasti v Avstriji, izkoriščata zadnje olajšave v okupacijskem režimu za svojo propagandno kampanjo. Tudi najmanjša navodila razpihujejo in jih prikazujejo kot velik dogodek in dokaz pripravljenosti Sovjetske zveze za sporazum. Med drugim so objavili tudi vest, da je bivši sovjetski visoki komisar in sedaj komandant sovjetskih čet v Avstriji, general Sviridov, pismeno obvestil kanclerja Raaba o tem, da so sovjetske oblasti izpraznile 16 objektov, med katerimi »o po večini le navadna stanovanja in obrtniški lokali. Dva dni kasneje je bila objavljena le druga vest o dodelitvi nekaj »tanovanj, danes pa oba lista objavljata vest o izpustitvi nekaterih Avstrijcev, ki so jih zaprle sovjetske oblasti. Tu menijo, da hoče avstrijska komin-formovska partija na ta način pridobiti simpatije med ljudstvom, ki jih je v zadnjih letih izgubila.
Značilno je, da list »Wiener Montag«, ki je sicer izven strankarski list, ki pa podpira »tališče ljudske stranke, ne soglaša s stališčem kanclerja Raaba, temveč ostro napada tiste politične osebnosti, ki so s avogimi optimističnimi razlagami vžgale pri ljudstvu neopravičeno iskro optimizma in pretirano zahvalo sovjetskim predstavnikom. List je mnenja, da *ta edino pravilno stališče zavzela minister Helmer in drž. tajnik Graf, ki sta na eni strani poudarila zadovoljstvo Avstrijcev zaradi popuščanja, istočasno pa pokazali na težave okupacijskega režima v Avstriji. Lift piše tudi, da Ayr.
strijci po hudem razočaranju, ki so ga doživeli od leta 1945, morajo biti odslej rezervirani do najnovejših korakov sovjetskih okupacijskih oblasti in morajo zato odkrito vprašati; »Ali bomo zaradi sovjetskega popuščanja bliže osvoboditvi, ali gre pri vsem samo za gesto, ki je namenjena utrujenim in lahkovernim?«
Eisenhower v »vojem govoru,
ki ga je imel v nedeljo na univerzi v Dortmundu pozval študente, naj ne sodelujejo s tistimi, ki zažigajo knjige. Mnogi so bili mnenja, da se ta pripomba nanaša na McCarthyja, ker je bilo pod pritiskom njegovega preiskovalnega pododbora odstranjenih na tisoče knjig iz ameriških čitalnic v inozemstvu. Na McCarthyjevo vprašanje, kaj je z ameriškimi čitalnicami v Zahodni Nemčiji, je Connat izjavil, da se strinja s tem, da v teh čitalnicah ne bi smelo biti knjig pisateljev, ki so člani »komunistične partije«. Zavrnil pa je McCarthy, jev izraz »komunistični pisatelji« in poudaril, da se ta izraz pogosto uporablja za knjige, ki nekaterim niso všeč.
Rezultat volitev na Sardiniji
Rim, 16. junija (Tanjug). — Na volitvah za pokrajinsko skupščino Sardinije, ki so bile v nedeljo, 14. junija, rezultati pa so bili objavljeni šele danes, je edina stranka, kd je dosegla več glasov kakor pri parlamentarnih volitvah 5. junija, bila KP Italije. Udeležba je bila manjša kot pri parlamentarnih volitvah. V novi pokrajinski skupščini bodo imeli krščanski demokrati 30 poslancev, komir.formovci 15, socialisti 5, monarhisti 5, neofašisti 5, socialni demokrati I in liberalci enega.
s0 dobile demonstracije političen značaj in demonstranti so zahtevali tajne svobodne volitve, zvišanje plač in znižanje cen. Demonstrante je pred vladno palačo nagovoril minister vzhodnonemške vlade Selbmann. Okoli 15 so se demonstranti pričeli razhajati.
Kmalu za tem je zastopnik vzhodnonemške vlade sporočil, da je vlada umaknila uredbo o povečanju delovnih nonm za 10 odstotkov. Umaknitev uredbe je
Nova vlada v Indoneziji
Džakarta, 16. jun. (UP). Predsednik indonezijske repnzhlike Sukarno je povabil prvaka stranke Masdžumi, Mohameda Roema in predstavnika nacionalne stranke Sarmidija Man-gunsarkora, da naj sestavila novo vlado. Nova vlada bo peta, odkar je leta 1949 Indonezija postala suverena republika.
S tem, da je predsednik Sukamo poveril mandat predstavnikoma teh dveh strank, je napravil poskus, da bi obe stranki zbližal.
Slovence, tako kot je le gori-ške in beneške. Najbolj so ogorčeni, ker je maršal Tito ponovno povedal, da z De Ga-sperijevo »nepretrgano etnično linijo« ne bo nič, ker te »nepretrgane etnične linije« sploh ni. Nikakor jim ne gre v račun, da hočemo mi razpravljati o vsem Tržaškem ozemlju, tudi o coni A, ki jo oni smatrajo za že italijansko, čeprav je pretežni del ozemlja v coni A razen mesta Trsta, naseljen izključno s Slovenci. Razburjajo se, ker je maršal Tito jasno povedal, da so po vsem tržaškem ozemlju le italijanski otoki, ki niso povezani med seboj. Oni hočejo vse Tržaško ozemlje in to naj bi bil njihov »kompromisni predlog« za direktne razgovore. Vse drugo pa so za njih »nesprejemljivi predlogi«.
Italijanska revija »Esteri«, ki je tolmač uradne italijanske zunanjepolitične linije pravi v svojem današnjem uvodniku, da je po Titovem govoru možnost za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja še manjša in piše: »Trst in ozemlje morata biti vrnjena Italiji. To je načelo, od katerega ni mogoče odstopiti, če se hoče doseči politično, gospodarsko in vojaško sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, ki bi utrdilo obrambno moč Zahoda tudi na tem važnem evropskem sektorju.«
Osnova vseh ostalih komentarjev je Ista, le da so nekateri polni zlobe in zopet mešajo v tržaško vprašanje naše odnose s Sovjetsko zvezo, ali pa — kakor »Tempo« — uporabljajo žaljive izraze. Ta list, ki je vedno med prvimi v napadi proti nam, je namreč med drugim napisal: »Pred seboj torej nimamo državnika, ampak voditelja oborožene tolpe« in ker »se nobena italijanska vlada ne bi mogla
ZDA bodo posredovale med Anglijo in Egiptom
Zunanji minister Dullest pripravlja načrt za rešitev spornih vprašanj
zadeve prav tako išče formulacijo za definicijo agresije, ko bi moralo biti področje Sueškega prekopa v popolni vojni pripravljenosti.
Washington, 16. jun. (United Press). Kakor se je zvedelo, sta se ameriški zunanji minister Dulles in predsednik Eisenhower prepričala, da je vprašanje Sueškega prekopa mogoče rešiti le s posredovanjem ZDA. Menijo, da minister Dulles skrbno pripravlja načrt za rešitev tega vprašanja in da bo skušal za ta načrt pridobiti tudi Churchilla na konferenci na Bermudih. Minister Dulles skuša najti način, ki bi omogočil, da bi bilo področje Sueškega prekopa vmjen0 Egiptu, ter da bi egiptovske čete zasedle to pokrajino, britanske tehnične sile pa bi še nadalje nadzorovale utrdbe in vojna skladišča ter bile v pripravljenosti za primer agresije. — Ameriški minister za zunanje
Kakor je znano, Egipčani smatrajo, da bi agresija bila samo tedaj, če bi direktno ogrožala Bližnji vzhod ali vzhodno Sredozemlje. ZDA so pa mnenja, da bi agresija obstojala tudi tedaj, če bi bila izvršena v Severni Evropi ali na kakšnem drugem kraju, kjer bi bila potrebna akcija Atlantskega pakta. Minister Dulles tudi prav tako predvideva, da bo egiptovska vlada zahtevala od ZDA po sklenitvi sporazuma o Suezu, na,j pošljejo svojo vojaško misijo v Egipt.
razgovarjatl s Titom v okviru, ki ga je predložil« naj »velesile, ki so odgovorne za mirovno pogodbo in svetovni mir, najdejo rešitev, ki bo spoštovala narodnostna načela in nujnost nepretrgane meje.«
Italijanska vlada bi se bila torej pripravljena razgovar-jati le, če bi jim mi poklonili vse Tržaško ozemlje.
Toda o čem naj bi se raz-govarjali potem? Morda o nadaljnjem uteševanju njihovega imperialističnega apetita? Ker pa maršal Tito ni postavil takega predloga, se zopet sklicujejo na »obrambne nujnosti« in podobno ter računajo na »pomoč«, zahodnih držav.
Maršalu Titu očitajo, da ni povedal nič novega, toda to, kar so oni povedali v svojem tisku, je še mnogo manj novo, nov ni niti žaljiv način, niti bistvo, najmanj pa so nove skrite želje, da bi z izsiljevanjem na Zahodu dosegli to, česar jim mi nočemo dati.
Tajno skladišče orožja ! v Trstu
Trst, 16. junija (Tanjug). V Trstu so sinoči odkrili skladišč če orožja in munieje, za katerega menijo, da pripada neki iredentistični organizaciji. Skla* dišče so odkrili popolnoma slučajno, ko je nek deček iskal žogo ter odkril luknjo v zidu neke stavbe. V skladišču so našli 4 italijanske strojne puške tipa »Beretta«, dve navadni puški italijanske proizvodnje, nemški avtomatski revolver in znatno količino municije- Takoj so poklicali policijo, da bi iz^ vedla preizkavoi toda do sedaj še ni nobenega poročila.
Spor med Trstom in Padovo zaradi velesejmov
Trst, 16. junija (Tanjug). Kljub sporazumu, ki je bil sklenjen med upravama velesejma v Padovi in Trstu, je uprava velesejma v Padovi sklenila, da bo svoj velesejem zaključila 28. in ne 2S. junija, kakor je bilo dogovorjeno. Ker bo tržaški velesejem odprt 28. junija, tuji razstavljavci, ki bodo sodelovali tudi na velesejmu v Padovi, ne bodo mogli pravočasno premestiti svojih razstav v tržaške paviljone.
Spor zaradi roka velesejmov v Trstu in Padovi je nastal že v aprilu, toda tedaj je uprava tržaškega velesejma sklenila kompromisni sporazum z upravo v Padovi, da se bo velesejem v Padovi končal 3 dni pred otvoritvijo tržaškega velesejma. V tržaških gospodarskih krogih smatrajo ta spor kot nelojalno konkurenco Italije, ki skuša Trst oškodovati.
BUDIMPEŠTA, 16. junija (Reuter). V Budimpešti je bil podpisan trgovinski sporazum med Madžarsko in Francijo. Na temelju tega sporazuma bo Madžarska izvažala v Francijo kmetijske in industrijske proizvode, v zameno za proizvode težke in lahke industrije.
ZADNJI TELEGRAMI
prve iz daj e
BOSTON. 16. junija. O zdravstvenem stanju britanskega zunanjega ministra Bde na j« bilo izdano danes zdravniško poročilo, ki pravi, da je Eden prebil preteklo noč dobro, da pridobiva na moči in sprejema hrano ter da se njegovo stan.je zadovoljivo zbolj-šuje.
RIO DE JANEIRO, 16. junija. (Tanjug): Po ostavki ministra za promet in fnance je podal ostavko tu<M minister za zunanje zadeve Brazilije Nerves Fontura.
LONDON, 16. junija Italijanski ministrski predsednik De Ga?j>eri prispe 22. t. m. na tridnevni obisk v London. Imel bo razgovore z ministrskim predsednikom Churchillom. Na univerzi v Ox-fordu mu bo podeljen častni naslov.
LONDON, 16. junija. Dane« sta z letalom odpotovala iz Londona indijski nvnistrski predsednik Nehru »n pakistanski ministrski predsednik Mohamed AH. Pred odhodom sta imela na letališču kratek razgovor. Nebni ki Mohamed Ali potujeta preko 5vW*a najprej v Kairo, kjer bosta imela ločene razgovore z egiptovskim ministrskim predsednikom generalom Nagibom.
Pred odhodom Je Izjavili Mohamed Ali na letališču, da so bffi razgovori, ki Jih je imel v Londonu z m'ni s trškim predsednikom Nehrujem, važna priprava za ofi-cdelne indijsko-pakistanske razgovore, ki se bodo nadaljevali v Karačiju.
NEW DELTU. 16. Junija (Tanjug). Večina delegatov. ki so prisostvovali diskusiji o referatu generalnega taf-nika indijska socialistične stranke ASoke Mehte, se Je izjavila proti predlog* O eodeUman}* socialistične
stranke s Kongresno stranko. Večina
podpira dr. Lohijo, ki je mnenja, da bi sodelovanje socialistov s Kongresom škodovalo indijskemu socialističnemu gibanju.
TOKIO. 16. junija (AFP). Govoreč o mednarodnem položaju na redni seji parlamenta, je japonski minister za zunanje zadeve Kacuo Okazaki izjavil, da bi se Japonska veselila, če bi videla, kako popušča napetost med Vzhodom in Zahodom, posebno pa Se, če bi bilo sklenjeno premirje na Koreji. Okazaki je nadalje izjavil. da bo zunanja politika Japonske nespremenjena, kar se tiče odnosov $ Kitajsko, je poudaril da Ideološka nesoglasja sama po sebi niso razlog, da bi se Japonska morala vzdržati trgovinskih odnosov s pekinško Kitajsko.
WASHINGTON, 16. junija (Reuter). Združene države Amerike so izdale nove predpise, s katerimi hočeio preprečiti trgovino drugih držav kontinentalne Kitajske. Po teh predpisih se vse tuje ladje in letala, ki so namenjena o kitajska pristanišča ali letališča, v bodoče ne bodo več smela oskrbovati s pogonskim gorivom o ZDA in njihovih posestih.
NEW DELHI. 16. junija (AFP). Ja-oesteh iz Katmanduja je po osnovanju vlade nepalski krali Tribhtinan po radiu pozval vse politične stranke, naj sodelujejo z novo vlado. Kralj je obenem obljubil, da bo osnovana posvetovalna skupščina, kakor tudi. da bodo o kratkem splošne volitve.
BUDIMPEŠTA, 16. junija. V madžarskem glavnem mestu se je začel kongres pristašev miru. Ta kongres so dolgo odlagali, ker še ni bila mana nova zunanje politična linü* Sor>-rn»T* Prvič *f je Zgodilo, da M biti na ta kongres povabljeni tudi tuji novinarju
Težišče „azijskega vprašanja“
prehaja na Indokino
Čimbolj se približuje dan, ko bo podpisano premirje v Koreji, toliko bolj je opaziti, da se težišče azijskih zapletov premika z Daljnega vzhoda na jugovzhodno Azijo.
Za sedaj je v ospredju vprašanje Indokine, vendar s tem ni rečeno, da bi se ti problemi ne mogli razširiti še na druga področja na tem delu azijske celine.
Francozi so po koncu vojne naleteli na tem ozemlju na povsem drugačne razmere, kot so jih za-, pustili ob začetku vojne. Na eni strani je bilo narodnoosvobodilno gibanje Vietminha, ki je med vojno zadajalo japonskim okupatorjem precejšnje preglavice, na drugi strani pa oslabljena Francija r.-i bila več tista velesila, ki bi lahko brezobzirno uveljavljala svoje kolonialne težnje, ne oziraje se na nove poglede, ki so zajeli vso Azijo.
V Parizu so najprej poskušali vsaj formalno spremeniti odnose znotraj svojega kolonialnega im-perija. Tedaj je bila razglašena Francoska unija, kj naj bi predstavljala nekako francosko kopijo Britanske skupnosti narodov. Toda razen deklaracije o »reformah« Francozi niso ukrenili ničesar, s čimer bi spremenili vse bino svojega kolonizatorskega sistema.
Leta 1946 je sicer Ho Si Minh. voditelj osvobodilnega gibanja v Vietnamu, podpisal s francosko vlado sporazum o »modusu vivendi«, vendar ti sklepi, ki so se nanašali na večje svoboščine v francoskih kolonijah v Indokini, niso bili nikoli ostvarjeni. Ho Si Minh zato ni razpustil svojih oboroženih čet, pač pa se je vrgel v boj, da z oboroženo silo izbojuje neodvisnost Vietnama. Državljanska vojna v Vietnamu je dobila svoje »zaledje«, ko je na Kitajskem zmagala in prevzela oblast Mao Ce Tur.eova struja. Od tega trenutka naprej je Ho Si Minhovo gibanje naslonjeno na pekinško Kitajsko, od koder do* biva vso materialno pomoč, zla-*ti orožje.
To »zaledje« sicer krepi Ho Si Minhovo gibanje, na drugi strani pa se indokitajski problem zaradi razdora in hladne vojne med Vzhodom in Zahodom spreminja v »mednarodno vprašanje«, za katerega se enako zanimajo poleg Francije tudi ZDA in Velika Britanija, ki imata svoje posebne politične in strateške poglede na položaj v jugovzhodni Aziji.
Ho Si Minh
Ta položaj, ki ga opredeljuje »komunistična nevarnost«, je prišel nekaterim francoskim kro* gom kot nalašč. Ti krogi nikakor nočejo privoliti v spremembe na tem področju, nočejo se odreči starih kolonialnih metod in izkoriščajo mednarodno situacijo za »utrjevanje« in zavarovanje svojih položajev v Indokini.
Francija je že pred leti hotela Izolirati »vietnamsko vprašanje« od ostalih pjo^lemov Indokine.
V ta namen je bila osnovana »In-dokitajska federacija« treh držav: Vietnama, Laosa in Kambodže. Medtem ko je Francria v začetku privolila v nekace-e spremembe v Vietnamu, ki je bil razglašen za »neodvisno republiko«, se je v Laosu in Kambodži naslonila na stare plemiške vladajoče kroge, da bi tako paralizirala revolucionarno dejamost Vietnama. Toda tudi v Vietnamu se je že po kratkem vmesnem razdobju zatekla k »starim ljudem« in cesar Bao Dai, ki je najprej odstopil, se je vrnil v Anam kot »predsednik republike«.
Jasno je, da vse to laviranje in taktiziranje ni moglo prinesti le-šitve indokitajskih problemov, ki so prav toliko gospodarski kot družbeni. Poskus, da bi vojno v Indokini lokalizirali samo ra Tonkin, ni uspel, kajti Ho Si \lin-hove čete so začele delovat; tudi v Anamu in Košinšini. Se več: pred dobrim mesecem so se pojavile tudi v Laosu, prinašajoč »osvoboditev« narodom jezika Tad, se pravi ozemlju, ki zajema ves Laos, pretežni del Siama, nekaj Burme in ves jug kitajske province Junan.
V tem hipu se je v Indokini s precejšnjo ostrimo pojavilo novo vprašanje, za katerega so Francozi že mislili, da je odpravljeno z dnevnega reda. Skoraj istočas no so vse tr; »priključene diža-ve« — Vietnam, Laos in Kambodža postavile pred Pariz r.-ovo odločno zahtevo: vse tri države hočejo »popolno neodvisnost«, podobno tisti, ki sta jo v sklopu Britanske skupnosti narodov dobila Indija in Pakistan.
Vladajoči krogi v Parizu so se ob tem znašli pred dilemo: ali privoliti v težnje tamošnjih narodov, ki se hočejo za vsako ceno otresti kolonialnega jarma, ali pa s silo zatreti to gibanje z nadaljevanjem dosedanje slej ko prej nerazsodne kolonialne politike in vojne. Ce privolijo v prvo reäi-
tev potem je jasno, da bo s tem potrjena zmaga idej Ho Si Min* hovega gibanja, kar bi ne bilo mogoče preprečiti s še tako spretnim taktiziranjem. Ce pa se odločijo za nadaljevanje dosedanjih metod, potem je še bolj gotovo, da se bo boj v Indokini še bolj poostril, napetost bo postala več* ja in. indokitajski narodi se bodo še z večjo strastjo vrgli proti »belim gospodarjem«, kar bo seveda znal izkoristiti Ho Si Minh in sile, ki za njim stojijo.
Francoska kolonialna poliPka je torej v slepi ulici. Kralj Laosa je prišel na »pogajanja« v Pariz kralj Kambodže pa je pobegnil v Siam, da odtod vodi »boj za pravice svoje države«. Položaj se torej zapleta čedalje bolj. Večin? v francoski Narodni skupščini ni hotela odobriti programa, ki gl je glede Indokine nakazal Men-des-France, ko se je opiral na stališče francoskih socialistov. Ta program je predvideval velike spremembe v francoski politiki do Indokine, oslanjajoč se v glavnem na ukinitev dosedanjih me* tod in z vsaj delnim upoštevanjem osvobodilnih teženj indokitajskih narodov. To bi bila morda rešitev i za Francijo i za mir v tem delu sveta. 2al so v Pariza na delu še vedno sile, ki se okle* pajo »stare slave« in starih sredstev ter nočejo pogledat; stvarnosti v obraz.
Ob vsem tem gre torej samo za eno vprašanje: ali se bodo našli v Franciji ljudje, ki bodo pripravljeni izvesti potrebne spremembe v Indokini, s čimer bi naposled le ohranili vsaj del vpliva Francoske unije v teh deželah: ali pa bodo prisiljeni na še hujši odstop, pri čemer bodo izzvali prot; sebi — in nemara tudi proti tistim, ki sedanjo francosko politiko tolerirajo — odločnejši in morda tudi nasilnejši odpor, iz katerega bi lahko nastal v tem delu Azije požar, ki ga bo težko pogasiti?,	D. S, j
IDBšJSEI BUDAK -
mištmvite* j višje gimnazije
Ko je idrijski rudar sestavljal družbeni plan za leto 1953,
Je ves predvideni višek akumulacije v znesku 120 milijonov dinarjev namenil potrebam mesta in okraja. S tem naš delavec ni samo pokazal, da razume potrebe ožje in širše komunalne skupnosti, od katere noče biti odtrgan, temveč da je prav on njeno osrčje. Pri razdelitvi teh sredstev je mestni ljudski odbor namenil večjo vsoto tudi šolam. Tako razdelitev so bili idrijski rudarji sprejeli na zborih volivcev in jo po svojih zastopnikih izglasovali tudi v ljudskem odboru.
Delavski svet živosrebrnega rudnika je na svoji tretji seji
4.	junija razpravljal o predlogu, naj kolektiv rudnika prevzame pokroviteljstvo nad višjo gimnazijo. Po ugotovitvah, koliko je bi! idrijski rudar že v preteklosti prav od 1580. leta soudeležen pri ustanavljanju in razvoju idrijskega osnovnega in srednjega šolstva, je svet soglasno sklenil prevzeti pokroviteljstvo nad svojim najvišjim učnim zavodom in ta sklep z navdušenjem tudi že potrdil.
S	tem sklepom je delavski svet in z njim ves delovni kolektiv dokaza! svojo visoko delavsko zavest in politično zrelost
Naš rudar se dobro zaveda kako hitro napreduje gospodar-
Prva numizmatična razstava v naši državi
V Zagrebu bo med mednarodnim zagrebškim velesejmom prirejena tudi numizmatična razstava. V naši državi imamo lepe zbirke Srčkih, rimskih, bizantinskih in drugih novcev, ki slove po svojih redkostih. Razen tega imamo tudi lepe zbirke raznih ko!a in in asignatov Zagrebški arheološki muzej ima numizmatično zbirko, ki je ena največ jih o Evropi, znane pa so tudi lepe zbirke v Ljubljani. Sarajevu. Beogradu in Splitu. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu ima sedaj tudi kal'inef za numizmatijo Na razstavi v Zagrebu bodo razstavljeni najbolj redki stari nonri vseh dob iz mirrcir.kih in zasebnih zbirk, pa tudi zbirka kola in in asignatov Ob tej priliki bo tudi numizmatično društvo v Zagrebu proslavilo petindvajsetletnico svojega obstoja. M3
Čeprav lahko trgovski mreži pri izvajanju letošnje odkupne kampanje češenj marsikaj očiiamo — mislimo namreč na nepotrebno navijanje cen podjetij iJočet. iRasilina*. raznih distribucijskih podjetij in tudi >Slo-veniia - Sadje< — moramo vendar priznati, da trgovina išče in da je te našla uspešno povezavo s proizvodnjo.
Črvivost češenj, ki zmanjšuje vrednost pridelka, je veliko zlo ne le v naših krajih. temveč povsod, kjer uspevaio češnje.
Zavedajoč se pogubnih posledic raz-Urjevania češnjeve muhe. sta podjetji >Rastlina< in >Slonenija - Sad-je< leros sporazumno organizirali škropljenje češnjevih nasadov v Brdih, kjer zore češnje kasneje kot v Vipavski dolini in so zato bolj izpo-
ski razvoj pri nast kar zahteva
vedno več sposobnih kadrov. Zato hoče sodelovati in vsestransko pomagati pri utrjevanju in razvoju našega šolstva in s tem uveljaviti odločujočo besedo pri vzgoji mladine .n novih kadrov.
Profesorski zbor gimnazije in vsi, ki' jim je pri srcu razvoj našega šolstva in pravilna vzgoja naše mladine, so sklep delavskega sveta toplo pozdravili. Pomena tega sklepa pa se mora
Narodna
Da bi delovni kolektiv Tovarne dežnikov v Lendavi ne
bil marljiv, tega ne more reči nihče kdor ga obišče in si o-gleda njegovo delo. Prav tako pa je tudi točno, da se bomo še lep čas varovali pred dežjem z dežniki, torej ni nikjer kakega bližnjega strahu, da bi ljudje pri nas dežnikov n.= kupovali.
Kljub temu nastaja v zadnjih tednih v lendavski tovarni dežnikov takšen položaj, da se utegne ob stališču Narodne banke proizvodnja dežnikov ustaviti. Tovarni bo namreč v kratkem zmanjkalo sredstev za nakup surovin in izplačilo delavskih zaslužkov, če bo ostala Narodna banka pri svojem in kolektivu na odpre nadaljnjih kreditov.
Da ni sedaj »visoke sezije«
stavljene črvivosti. Pobudo za tako
akcijo je dalo zadružno izvozno — uvozno podjetje Slovenija - Sadje, ki je poslalo že d mesecu februarju o Švico strokovnjaka inž. Toneta Prešerna, nameščenca Vinarsko sadjarske postaje v Šempetru pri Gorici. V Švici se je naš strokovnjak v sadiarsko - raziskovalnem institutu v Wsdensmilu seznanil z najnnvej-šimi metodami zatiranja češnjeve muhe. Izkušnje švicarskega instituta, kjer dela samo na študiju življenja in zatiranja češnjeve muhe pet inženirjev. bomo tudi mi v bodoče izkoriščali.
Dosedanje škropljenje se je pokazalo za uspešno in izvoznikom bo omogočena daljša doba izvoza. Črvivih češenj inozemstvo ne prevzema. Pošiljke ustavljajo uradni fitopaio-logi že na meji pred prehodom vagonov na njihovo področje, ako najdejo le nekoliko črvivih češenj v zabničkih. Seveda se tudi naše gospodinje branijo črvivih češenj.
In tehnike
Plenum inženirjev in tehnikov Jugoslavije je zasedal v Beogradu in sprejel vrsto pomembnih sklepov o najvažnejših nalogah društev po republikah. Za glavno nalogo društev je smatral plenum čim tesnejše sodelovanje inženirjev in tehnikov z organizacijami ekonomistov, pravnikov, zdravnikov, profesorjev, z organi ljudske oblasti in upravnimi odbori v podjetjih.
Društva inženirjev in tehnikov bodo prav sedaj po reorganizaciji državne uprave imela vrsto novih po'membnih nalog; med drugim bodo člani društev sodelovali pri delu komisij za revizijo načrtov idejnih in glavnih projektov, perspektivnih načrtov za razvoj gospodarstva v okrajih in občinah itd. Dru-
zavedati prav tako mladina, ki bo prihajala in odhajala a tega zavoda. Skrbi, ki jo je pokazal gimnaziji naš rudar, naj mladina odgovori z vnetim prizadevanjem, da bodo njeni uspehi v učenju vedno večji, z namenom, da se bodo vračali v službo ljudstvu sposobni ustvariti to, kar od njih naš delavski razred in celotna naša družba pričakuje.	Lado Božič.
»Runo« v Tržiču gradi stanovanja
Da bi omilila stanovanjsko krizo v Tržiču je tovarna usnja »Runo« odkupila stavbo, v kateri bo uredila 9 stanovanj za delavce. Tovarna namerava letos modernizirati tudi obrate in preslikati tovarno.
v prodaji dežnikov, je popolnoma razumljivo. Saj je vendar dežnik prav izrazito tako potrošno blago, za katerega se odpre živahna prodaj šele na jesen in traja nato veC mesecev. Zato tudi ni prav nič presenetljivo, da je trenutno v tovarni na zalogi 12.000 dežnikov. Kolektiv pa želi s proizvodnjo nepretrgoma nadaljevati, tako da bo mogel ob začetku prodajne sezije, ko pritisne povpraševanje z vseh strani, zadovoljivo postreči kupcem. Izkušnje iz prejšnjih let so namreč delovni kolektiv izučile, kako je treba delati, da ne izgubijo ob nastopu sezije kupcev in interesentov zategadelj, ker jim niso mogli postreči.
Za kredit okoli 50 milijonov din, ki bi ga tovarna potrebovala za proizvodnjo dežnikov do nastopa prodajne sezije, se kolektiv bori in pogaja z NB že delj časa. Toda doslej vse zaman. NB opozarja delavce, da kredita ne more odpreti, ker obstoja bojazen, da bodo padle cene dežnikom ter bi zabredli v tem primeru v dolgove, ki jih NB nihče ne more jamčiti. Tako se dvoie nasprotnih si stališč ne more znajti.
Delavci, ki so nekoč slu?,li zasebnemu lastniku, povedo, da so v poletnih mesecih vedno izdelovali dežnike na zalogo, tako da je imela tovarna v tistih časih pred nastopom prodajne sezije na zalogi od 30 do 40 tisoč dežnikov Torej je značaj te proizvodnje tudi družbeno objektivno takšen, da je treba pač dežnike nepretrgoma izdelovati. Ko začne jeseni deževje in pritisnejo kupci na
štva inženirjev in tehnikov bodo nadalje sodelovala pri izdelavi učnih načrtov za vse nižje, srednje in višje strokovne šole, kakor tudi pri izbiri predavateljev za tehnične predmete.
Plenum inženirjev in tehnikov je na svojem sestanku sprejel tudi sklep, da bo Zveza dru. štev inženirjev in tehnikov Jugoslavije podeljevala sleherno leto nagrade za najboljša dela iz vseh panog tehnike. Predvidene so tri vrste nagrad, ki jih bodo imenovali po velikem jugoslovanskem znanstveniku »Nikoli Tesli«, in sicer v znesku od 100 do 200.000 din. Razen tega je Zveza društev inženirjev in tehnikov sklenila nagrajevati vsako leto tudi najboljša dela v operativi n. pr. načrte za gradnjo pregrad, stanovanj, železniških prog, strojev in vozil.
ALI BOMO KAJUHOVE PESMI PUSTILI V POZABO
Pred leti je izšlo, mislim da v založbi Slovenskega knjižnega zavoda, »Izbrano delo« partizanskega pesnika Karla Destovnika-Kajuha. Delo je bilo izdano le v nekaj tisoč izvodih Tako so si to zbirko pesnikovih del lahko kupili le najurnejši.	.
Te dni sem hotel ponovno prebirati Kajuhove pesmi, zato sem poprosil pesnikovo mater, ki bi mi utegnila posoditi to zbirko. Zal, je nisem dobil, ker jo je dala v šoštanjski muzej NOV Ob tej priložnosti mi je povedala, da se obrača-
dežnike, delovni kolektiv vendar v enem dnevu ali v enem tednu ne more izdelati na tisoče dežnikov, če bi v poletnih mesecih, v tako imenovani mrtvi sezoni, držal roke križem. Torej bo le držalo: dokler bodo pri nas dežniki potrebni in jih bodo ljudje kupovali, bo treba tej proizvodnji tudi streči s takšno finančno politiko, ki proizvodnje ne bo ovirala!
(ž)
V nedeljo je bil v Ljubljani zbor načelnikov gorsko-reševal-nih postaj, ki so v sklopu Gorske reševalne službe pri Pla-
F' ’
Wartel Mariner priprave za
ninski zvezi Slovenije. Poročilo o dosedanjem delu je podala komisija za GRS, prav tako so tudi poročali načelniki posameznih gorskih reševalnih postaj o stanju in delovanju gorskih reševalcev na terenu.
Zbor gorskih reševalcev je bil nujno potreben, ker smo tik pred glavno poletno planinsko sezono. Tako obstoja možnost, pravočasno odpraviti pomanj-
jo nanjo učenci raznih šol žirom ožje domovine, tako n. pr. iz Brežic, Krškega, » Primorskega itd., ki bi želeli Kajuhove pesmi in obenem prosijo za svet, kje bi lahko knjigo kupili. Toda, čeprav je povpraševanje veliko, njegovih del na knjižnem trgu ni dobiti.
22 februarja 1954 bo 10-let-nica Kajuhove smrti. Menim, da se najlepše oddolžimo temu partizanskemu pesniku In borcu, če ponatisnemo »Izbrano delo« in ga še dopolnimo. Poznam Kajuhovo zapuščino in vem, da je bogata. Mati ima shranjen kovčeg njegovih rokopisov še izza časa šolskih klopi, ko je pisal prve pesmi in jih objavljal v mladinskih revijah.
Zlasti zanimiv je tudi njegov življenjepis, saj bi marsikoga zanimalo, kako so se vzgajali mladi komunisti pred vojno. V njih krogu je Kajuh rad bral svoje pesmi, skozi katere se je »vlekla rdeča nit*, kakor je takratna oblast karakterizirala njegove napredne in revolucionarne pesmi.
Ob vsem tem se mi nehote vsiljuje misel: Ali bomo revolucionarne pesmi pustili v pozabo in se zadovoljili z malenkostno popularizacijo pesmi, ki jih je dala NOV, ki jih je pisal partizan in pesnik za ves slovenski rod s peresom in puško v roki!
Bojan Volk, Šoštanj
kljivosti v organizaciji in tehnični sposobnosti GRS.
Kljub težavam in sporom se je delo v GRS v zadnjem času uredilo in izboljšalo, posamezne gorske reševalne postaje so iz-
reševamje v gorah
vedle razne tečaje, kjer so reševalci obnovili znanje prve pomoči v gorah in se seznanili z organizacijo GRS. Tovarna »Elan« si prizadeva, da opremi gorsko reševalne postaje in ogrožene obveščevalne točke z Mariner pripravami in Gramin-gerjevimi sedeži, ki so se izkazali kot najbolj uporabljivi za reševanje ponesrečenih gornikov iz najtežjih sten. U. Z.
MURSKA SOBOTA?
Pred kratkim se je oglasil v »Slovenskem poročevalcu« ing Cigit iz Lendave in podrobno utemeljil umestnost preimenovanja Dolnje Lendave v Lendavo. Poudaril je, da je nastala »Dolnja Lendava« le z golim prevodom iz ogrščine, pri čemer ni nihče upošteval ljudske govorice niti okoliščine, da kašne druge Lendave ni niti v Prekmurju, niti kje drugje.
Mislim pa, da s preimenovanjem »Dolnje Lendave« Prekmurci še niso dobili za vse svoje kraje slovenskih imen, ki jih že od nekdaj uporabljajo. Kako žalostno je, da imenujemo prekmursko metropolo Soboto že izza stare Jugoslavije »Murska Sobota«. V Prekmurju in v Sloveniji je le ena Sobota. Kakih 90.000 Prekmurcev pozna le Soboto. Soboto so pričeli nazivati Mura-szombat (Murska Sobota!) le Ogri, ki so Soboto prevedli v ogrščino — Szombat. Ker pa je bilo pod krono sv. Stefana več Szombat (n. pr. Rimaszom-bat), so pričeli slovensko Soboto imenovati Muraszombat, čeprav je 6 km oddaljena od reke Mure Tako imenovanje Sobote je bilo Prekmurcem tuje pod Ogri in še danes! Pri nas nimamo nit i Rimaszombat niti Kisszombat, zato tudi ni potrebno, da pačimo Soboto z Mursko Soboto. Če so bili po prvi svetovni vojni ob priključitvi Prekmurja k Jugoslaviji tako nerodni, da so rajši prevedli Muraszombat, ki so jo našli nekje na ogrskem zemljevidu, kot da bi vprašali zadnjega Prekmurca, kako imenuje svojo metropolo, zato nam še ni treba vztrajati pri imenu.
Živko Zobec, Metlika
fo kg težko volkuljo je ustrelil
Lovski čuvaj in član lovske družine Hinje tov. Lojze Tomšič iz Lopate se je prejšnji tedeD srečal med vasmi Ratje in Sela z dvema volko toma. Nič ni pomišljal, ampak takoj užgal po njih. Na mestu je obležala volkulja, težka 50 kg, drugi pa je odšantal s prestreljeno nogo. Verjetno je bil to samec. Volkulja je imela sveže vime in bo gotovo z njo uničeno tudi gnezdo mladičev, ki so ostali brez mleka, v kolikor niso že toliko odrasli, da so zmožni samostojnega življenja.
V okolici Hinj «o letos volkovi napravili nekaj škode na divjačini, raztrgali so pa tudi dve ovci. Obstreljenega volka «o videli domačini, da se je vlači) brez ene noge, vendar se spretno umika lovčevemu pihalniku.	(r)
Beograd, 16. junija. Na današnji seji predsedstva Centralnega odbora gostinskih delavcev so poudarjali, da je letos opaziti hitro naraščanje visokokvalificiranih delavcev v gostinstvu. Prevladuje mnenje, da je to pridobivanje visokih kvalifikacij v precejšnji meri 'navidezno, ker izhaja iz stremljenja, da se priznajo določenemu delu gostinskega osebja visoki zaslužki. Zato bi delovni kolektivi sami morali temu pojavu posvetiti več skrbi in sploh gledati na to, kako se uporabljajo tarifni pravilniki in razdeljuje plačni sklad.
Zlasti v turističnih krajih je letos opaziti veliko povpraševanje po godbenikih. Zaradi tega jim dajejo gostinski obrati večinoma velike plače, pogosto tudi ne glede na tarifne postav, ke. Vse to vpliva na dviganje cen v gostinstvu in na nepravilno ter nepravično razdeljevanje plačnega sklada. Zaradi boljšega nadzorstva je zastopnik
Dom pod Storžičem
Petinkiridesetletnica planinskega društva T' ”’5
V okviru proslav za 60 oblet, nico slovenskega planinstva, so tudi planinci v Tržiču pripravili pester program, ki ga bodo izvajali v Tržiču in okolici ves ta teden. V nedeljo so pričeli s skupinskimi izleti v gore in z vzponi v ostenju Storžiča. Program obsega tudi predavanja o planinskem svetu, razne sestanke in slavnostno sejo upravnega odbora, komemoracijo na gro. bovih žrtev gora itd. V nedeljo,
21.	junija, pa bo pod Storžičem planinski dan.	ZU.
»Grafcs« izvaža svinčnike v 7 držav
Tovarna svinčnikov »Grafos« v Zagrebu je dosegla letos pomembne uspehe s tem, da se je uveljavila na tržiščih v Angliji, Belgiji Švici, Franciji, Holan. diji, Turčiji in Paragvaju. V teh sedem držav gredo pošiljke svinčnikov že redno — pred dnevi so jih izvozili v Turčijo kar cel vagon, poleg tega pa se vodijo za dobave v še nekatere druge evropske, azijske in ameriške države.
Pred nedavnim je tovarna dobila več novih strojev, tako da njena proizvodnja sedaj ne zaostaja za proizvodnjo drugih tovarn v tujini. To se vidi po naročilih, ki prihajajo iz Anglije in Švice, torej iz »klasičnih dežel industrije svinčnikov«.
Pred kratkim je začela obratovati tudi tovarna min. s čimer borno letno prihranili okrog 250 tisoč dolarjev, kolikor smo jih doslej morali izdajati za uvoz.
Prihodnje leto bo imela tovarna »Grafos« tudi obrate za izdelavo šilčkov, nalivnih peres in patentnih svinčnikov.
Glavnega odbora gostincev Hr. vatske predlagal, da se uvede solidna poročevalska služba z glavnimi podatki.
Norveško-nemška filmska skupina bo snemala na Jadranu življenje v morskih globinah
Prihodnji mesec bo začel prirejati >Putnik< z Reke štirinajstdnevne iz-lete za športno ribarjenje na Jadranu. Podjetje >Riba< bo dalo d najem sooje ribiške ladje, ki so že preurejene za sprejem turisioo. Izhodna luka bo Crikvenica, izleti pa bodo prirejeni med Kornatsko otočje, kjer so dobra lovišča raznih rib. Za te izlete prihajajo že prijave iz inozemstva. Te dni se je prijavila tudi norveško-nemška filmska ekspedicija, ki se bo pridružila izletu 1. julija. Ekspedicija bo po pod vodstvom Jensa Petra Paulsena in bo opremljena z najbolj modernimi napravami. Posnete filme bodo predvajali v Evropi in Ameriki, kakor tudi na svetovni razstavi za lov in ribolov o Düsseldorf u in bodo velikega propagandnega pomena za našo državo.
MB
ČESMJE
proizvodnja in trgovina
banka in 12 tisoč lendavskih dežnikov
Nagrade „Nikola Tesle“ za štigoslovaiiske inženirje
Zbor načelnikov gorskih reševalnih postaj
Navidezno pridobivanje kvalifikacije v gostinstvu
Goriški okraj ima L.afvečje možnosti za razvoj kmetijstva
Med okraji Slovenskega Primorja ima goriški okraj največji odstotek njiv, in sicer 6,2 odstotka celotne površine. Njive so dobro obdelane in obilno gnojene, vendar so skoro povsod močno podvržene suši, ki znatno vpliva na znižanje pridelkov. Na njivski površini goje v gori-Skem okraju mnogo vrtnin, zlasti v okolici Gorice. Kakor je v sežanskem okraju zrastla napredna živinoreja zaradi bližine Trsta, tako je v goriški okolici izzvala razvoj vrtnin Goriqa. Zaradi ugodnih podnebnih po-gojev je površina vrtnin stalno rastla. Kolikor jih ni porabila Gorica, ,so šle v bližnji Trst najzgodnejše vrtnine pa so izvažali v sosednje države. Vrt-n;ne so intenzivna kultura in dajo na majhnih površinah velike pr'd"!ke. Zato je ostala go. jit°v vrtnin za trg omejena v glavnem na najbližjo okolico Gorice, le zgodnji grah so pridelovali tudi Brici na strmih sončnih pobočjih.
V teku vojne in po osvoboditvi so vrtnine v soriškem okraju močno nazadovale, izpodrinilo
jih je žito, ki je bilo v prejšnjih letih mnogo donosnejše kot vrtnine. Lani in letos pa so preprečevali zopetno razširitev vrtnin visoki prevozni stroški, si se jkn je pridružil še lov na akumulacijo. Precejšen del vrtnarskega področja je ostal sicer onstran sedanje nenaravne meje z Italijo, vendar je tudi pri nas še dovolj dobre vrtne zemlje. Dobra obdelava in izdatno gnojenje sta pri Goričanih že v navadi in tudi velik vpliv umetnih gnojil jim je prav dobro poznan, saj so po uvedbi regresa dosegli v lanskem letu že potrošnjo 75 kg umetnih gnojil na 1 ha obdelovalne površine.
En sam činitelj je, ki v poletnih mesecih zavira v goriški okolici rast vrtnin: voda. Ob južnem robu Goriške ravnine ležeče njive bo mogoče namakati iz reke Vipas-e. Se važnejše :pa bi bilo intenzivno namakanje vrtov v sredi Goriške ravnine (v Vrtojbi in Šempetru). Zato je potrebno, da okraj čimprej izvede ustrezne poizkuse, s katerimi naj bi se ugotovila možnost uporabe talne
vode za namakanje vrtnin. Od rešitve tega vprašanja je v veliki meri odvisen količinski 4n kakovostni dvig proizvodnje go. riških vrtnin, ki prihajajo na naša domača tržišča takrat, ko so ta z njimi najmanj založena, poleg tega pa gredo vrtnine v velikih količinah tudi za izvoz. Glede na predvideno veliko povečanje proizvodnje vrtnin bo treba predvideti tudi postavitev potrebnih investicijskih objektov; vrtninske kleti, obrata za predelovanje vrtnin, zbiralnic za vrtnine, nabavo prevoznih sredstev itd.
Sadjarstvo je druga važna panoga goriškega kmetijstva. Razširjeno je več ali manj po vsem okraju, najbolj pa v Vipavski dolini in Brdih. Od glavnih vrst sadja, ki uspevajo na Goriškem, pridela goriški okraj približno 1/6 celotne republiške proizvodnje. Se jasneje se pokaže važnost geriškega sadjarskega okoliša pri primerjavi proizvodnje češenj. Ce obeležimo republiški pridelek češenj v letu 1951 s 100%, odpade na goriški okraj 48%.
Goriški okraj pa ni toliko pomemben zaradi obstoječe sadne proizvodnje, kolikor zaradi velikih možnosti razvoja sadjarstva. Ce se bo uresničil široko zastavljen perspektivni načrt obnove sadjarstva v goriškem okraju, bo pri polni rodnosti novih nasadov, to je približno
v poldrugem desetletju, samo Gorica lahko dala ra trg skoraj polovico sedanje povprečne proizvodnje sadja v Sloveniji. Od sadnih vrst bodo prevladovale v novih nasadih hruške, breskve in češnje, sadili pa bodo tudi vse ostale vrste sadja, ker se v okraju prav za vsako vrsto najde primerno področje.
Okraj bi lahko predvidel še znatno večji porast sadnih plantaž, če bi to ne šlo na račun krmne osnove in gojitve vrtnin.
Predvidena velika koncentracija sadne proizvodnje v goriškem okraju zahteva tudi dobro organizacijo prevzema, prevoza, hranjenja in predelave sadja. V mnogočem bo to organizacijo mogoče povezati z ustrezno organizacijo pri vrtninah
Vinogradništvo je razširjeno v Vipavski dolini in Brdih, kjer je izkupiček za vino glavni vir dohodkov kmečkega prebivalstva. Z vinogradništvom se pečajo ljudje v teh krajih že od nekdaj. Vendar se zdi, da so pridelovali v prejšnjih časih bolj kakovostna vina. kot danes. Pri obnavljanju po trtni uši uničenih vinogradov se je uveljavljala vse preveč težnja po količini. Ker se je posvečalo trsnemu izboru premalo skrbi, imamo danes v goriškem okraju le malo visokokvalitetnih vin. Večinoma proizvajajo mešana vina namiznega tipa, ki so sicer dobre kakovosti, vendar se pri daljšem
ležanju v slabih kleteh prej ali slej pokvarijo.
V Brdih in Vipavski dolini so še velike vinogradniške površine neizkoriščene. Po grobi cenitvi so te površine celo večje od sedanje površine vinogradov. Pri obnavljanju teh velikih površin ne smemo dovoliti ponavljanja starih napak. Sedanje goriško količinsko področje se mora postopoma zopet spremeniti v kakovostno, kar je nekdaj že bilo. Naravni pogoji so dani, ostalo bomo dosegli z ustreznim trsnim materialom. Zato je proizvodnja zadost -> količine kakovostnega trsnega materiala osnovna naloga okraja. Obnova se je pravzaprav že razgibala, proizvodnja trsnega materiala pa ji še ne sledi.
Goriškemu kletarstvu se obeta skorajšnje izboljšanje. V Glavni zadružni zvezi so že izdelani načrti za veliko osrednjo klet v Brdih, ki bo lahko vkletila
30.000	hi vina. S postavitvijo predvidene kleti in dograditvijo briškega vodovoda, ki nekaterim krajem že daje vodo, bo ustvarjena osnova za nadaljnji razvoj Brd.
Severni del Vipavske doline ima v Vipavi zadružno klet, ki danes še nekako ustreza potrebam svoje okolice. Nujno potrebno pa je, da se čimprej zgradi v Dornbergu-Zalem hribu osrednja klet za srednji del Vipavske doline, kjer je dane»
gostota vinogradov največja in kjer bo tudi v bodoče središče srednjevipavskega vinogradniškega področja.
Razširitev vinogradniške proizvodnje bo lahko znatno doprinesla k dvigu življenjske ravni kmečkega prebivalstva v goriškem okraju. Vinograd v dobri vinogradniški legi nima tekmeca, razen tega z rigolanjem vinogradniških leg ne bomo zmanjševali niti njivske površine, niti krmne osnove, saj gre v večini primerov za slabe, na pol zarastle pašnike. Zato predvideva goriški okraj v prihodnjem desetletju velik razvoj vinogradništva. Posadilo naj bi se 2700 ha novih nasadov od tega 500 ha za gojitev namiznega grozdja.
Razvito poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo zahteva mnogo gnoja, zato je v goriškem okraju tudi živinoreja dobro razvita.
Osnovni pogoj za razvoj ži. vinoreje je dobro urejena zbiralna mreža za mleko z ustreznimi osrednjimi mlekarskimi obrati za pasteriziranje in predelavo mleka. Ta pogoj je treba v goriškem okraju izpolniti in na ta način kmetu omogočiti, da pride s prodajo mleka do stalnega dohodka, ki je za pasivna področja neobhodno potrebno dopolnilo drugih dohodkov. Kmet stalno potrebuje go-
tovino in bo kmalu poizkušal ta svoj redni dohodek povečati. Na ta način bo urejeno oddaja mleka izzivala ukrepe za izboljšanje živinoreje pr", živinorejcih samih, te pa bo treba podpreti še z molzno kontrolo, plačevanjem mleka po tolšči itd.
Goriški okraj ima v nasprotju z ostalimi okraji Slovenskega Primorja vse panoge kmetijstva razmeroma dobro razvite. Razen tega imajo v Gorici posamezne panoge še velike možnosti razvoja. Degradacija gozdov je sicer mnogo manjša kot v sežanskem okraju, vendar tega problema tudi v goriškem okraju nikakor ne smemo podcenjevati. Gorica spada med naše pasivne okraje, ki ne morejo zaposliti vsega prirastka ljudske delovne sile na svojem področju. Prenaseljenost pa povzroča med drugim tudi postopno zmanjševanje gozdnega boaastva. Zato se je v goriškem okraju gozd v preteklosti vedno boli krčil in degradiral. S predvidenim razvojem kmetijske proizvodnje se bo življenjska raven kmečkega prebivalstva v goriškem okraju lahko znatno dvignila in bo prenehala potreba stalnega črpanja gozdnih rezerv. Da pa že sedaj pospešimo obratni proces, to je proces zopetnega postopnega porasta gozdne mase. ie treba tudi v goriškem okraju takoj začeti z pogozdovanjem degradiranih gozdov in goličav.
ŠTEV. UI 7 It. TONIJA 195« 7 SToFcWsH p&F&SSVlđ&S 7	&
J
Žrebanje V. kola obveznic drugega ljudskega posojila
Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju za pokal
Be-agrada je zmagala reprezentanca Jugoslavije, ki je v odločilni tekmi po petminutnem podaljšku odpravila Italijo 45:43 (17:25). Treti? mesto je zasedla Belgija z zmago nad Švico 43:22. — Na sliki prizor s tekme Belgija : Avstrija.
Se nekaj o veleslalomu
na Velikem Kleku
Mednarodno tekmovanje o veleslaloma na ledenih pobočjih Velikega Kleka iznad ledenika Pasterze v Yi-•okih Turah predstavlja najtežje in najnapornejše smučarsko tekmovanje, ki ga Avstrijci prirejajo vsako leto ob zaključku sezone. Ob dobrih snežnih vremenskih razmerah je tekmovalna proga dolga 5200 m s startom na 5100 metrov višine pri koči Adlersruhe in ciljem na ledeniku Pa-sterza. Letošnji veleslalom pa je moral biti zaradi ledeniških razpok in nevarnih mest skrčen na dolžino 2500 metrov z višinsko razliko 700 m. Tudi vreme ni bilo naklonjeno prireditvi. Navzlic temu pa se je na ledeniku Pasterza in više zbralo približno 2000 gledalcev, ki so se pripel tali 2>00 m visoko po znameniti avtomobilski cesti.
Kakor je znano, so se tega tekmovanja udeležili tudi naši smučarji:	Mulej. Stefe. S. Lukane, J.
Krmelj in brata Križaja. Konkurenca je bila zelo močna, saj so Avstrijci postavili na start svoje najboljše. med njimi celo »Američana«
Prawdo. Francijo sta zastopala tudi znana tekmovalca Bor.lieu in De Huertas. Eden vidnejših italijanskih tekmovalcev je bil Leccidelli.
Zanimanje gledalcev je veljalo v prvi vrsti Prawdi. Moltererju. Sen- l^tti perju, Sehneiderju. Francozoma Per- Košarkarska reprezentanca Ca-retu. Huertasu ter Muleju in Stefetu. rigrada je_ T>reimagala reorezentan-Pričakovanja =o se uresničila. Zrna- co Tel-Aviva (Izrael) 57:52. V repo je odne=el Pravda, ki se jc revan- prezentenci Tel-Aviva so igrali siral letošnjemu najuspešnejšemu ro- člani državne ekiip®. ki je sodelo*
Izjava polkovnika Hunta
Agencija »United Preš«« javlja Iz Katmanduja, da j* polkovnik John Hunt izjaviti njenemu dopisniku, da obstojajo možnosti o »strašnem snežnem človeku«, ki naj bd Üvel v stenah Mount Eve-resta. Hunt je rekel na konferenci za tisk. da »snežni človek« verjetno Živi in da bi strokovnjaki morali to vprašanje proučevati, medtem ko člani njegove ekspedicije niso opazili nobenih sledov, kakor Jafo je videila prejšnja ekspedicija. Po miišljcnju Hunta bo zima najboljši čas za lov na to tajanstveno bitje.
Tekme kanujistov in kajakašev
Poleg marljivih domačinov, ki
n se te dni zbrali ob Velenjskem j «zoru. je bilo tudi več tisoč gostov. med njimi tudi športniki V zanimivem sporedu so sodelovali tudi kajakaši iz Celja, Polzele in Maribora ter kanu j isti iz Ljubljane. Zanimive so bile borbe na približno 500 m v SKD 1. Med dvajsetimi udrižend je zmagal Ernest Oder iz Celja s časom 1:02.5 pred Pavškom (P) 1:13.2 ki Ulbkigom (C). Pri dekletih je zmagala Kočevarjeva (M) s Časom 1:42,0. Na pmüblteno 1000 m dolgi progi v F 1 je Srol priboril Celjanom drugo zmago Oder pa je s ponovnim prvim mestom v tekmi, v kateri so udeleženci trikrat obkrožili jezero. zagotovil Celjanom ekipno zmago ki prehodni pokal
Lepe so bile borbe tudi med kanujisti. Zmagal je Miloš Požar pred Bernotom (1:54.0) in Pogačarjem (1:59.5), Zanimive tekme so bile tudi v dvojcih, kjer sta v Elanovem kanuju zmagala M'JLoš Požar in Natan Bernot v odličnem času 1:20.6 pred Urbasom in Pogačarjem (1:32.0).
Motorne dirke v Škofji Loki
Motornih dirk v Škofji Loki, kfl Jih j ft priredilo domače avto-moto društvo, so se udeležili motoristi iz Ljubljane, Kranja, Tržiča. Kamnika in Radovljice. Med udeleženci je bilo tudi 16 uniformiranih motoristov AMD Cerklje pri
Amortizirane m> obvea&lee naslednjih številk v vseh serijah:
13« 239 229. 778 248 656 876 289 497 519 223 682 420 486 837 204 20 70 277 655 797 920 557 467 767 666 540 411 112 569 274 747 320 431 321 286 577 628 684 806 69 279 184 413 574 471 944 327 671 718.
Dobitke po 2000 din so dobile vse serije z naslednjimi številkami:
289	411 778 467 223.
Dobitke po 50T0 din so dobile obveznic« št. 69 v vseh neparnih serijah.
Dobitke po 10.060 din je dobila štev. 2791 v naslednjih serijah:
3962 1307 6263 1911 3455 59 3954
884 3916 373 7« 3591 5962 3728 1981 5862	4304	4703	1497	4138	3112	6263
3941	3180	4852	1420	1586	3597	4392
845	2816	1487	3512	2485	1008	4766
4571	4210	101	3362	6390	4515	2545
6173	3607	6526	2414	6345	2811	6457
4749 3698 2630 743 852 4775 6227 571 4826	4949	5183	3032	1994	5832	3385
5058 6472 1243 3209 3991 123 1371 967	3297	5958	3855	3834	3202	2935
4428 5937 236 277 1641 1522 4203 398 2358	1392	323	2528	1725	2018	3448
5677 578 1388 247 103 6378 2642 2979 5174	5953	4059	5451	5024	2781	2666
2668	5375	410	3066	1572	4014	2961
3469 2364 2994 1198 453S 1627 316 365 1771	2117	4407	3121	5552	3790	5603
5119	3096	4846	3171	5580	5492	4760
176	2020	3308	3417	555	1256	2928	6540	6660	831	1S07	4942	2236	4726
34 1777 4817 4352 2716 327-					\ 246	1817	1297	6219	5795	3126	3628	379	3479
569	126 5817 2164 61			3422	3688	4644	2231	2505	4650	5934	2727	6250	5319
6402	6151	2714	1742	3710	895	3890	5690	6461	406	6462	3911	6131	4939
6372	5841	1945	5101	3604	2562	4581	2357	6535	4936	2433	2113	5300	1113
1515	5029	5689	1590	1104	1540	1004	6231	4475	963	2453	3113	3779	4001
518	2518	3774	3151	6257	2283	3036	2038	811	1053	5579	1710	2503	6392
3955	2957	1789	3633 32 15		4457	6178	1030	3708	2232	943 296 412		2619	1092
1252	5621	3975 5465 3165 2052 827				5871	6233	6558	805	2014	6281	4321	3843
4026	5557	3354	2119	5395	5464	3729	411	5189	2641	5693	2896	5672	2461
4413	10 3334 17		80 4040 3214 1714			275	2684	5487	1186	6296	2519	1729	1146
1407	2431	3772	1573	4379	4163	6358	1796	328	2513	4162	2040	2647	3274
2948	2341	4535	4514 7	80 724 3363		646	3668	1086	1813	3780	5199	4009	3220
3128	283 3043 2110 3252 4988				4691	5584	3482	3960	175	6187	4444	5087	5578
1239	485 :	1021 1418 276 4776 1465				424	2863	2660	2693	1936	3704	2162	434
3078	4020	1736	4137	1207	2859	2686	1619	6186	121	1719	4363	3203	6325
2707	5680	3598	4843	4669	6249	3757	265	4035	5356	5945	3773	1461	1221
2081	3638	466	5741	5727	2849	1559	5776	1373	6443	117 380 7		2737	4104
4116	4886	3836	1391	3137	1178	5733	4010	3094	3653	2130	4870	5312	3670
5683	4323	1479	1866 3084 605 141			548	1638	4592	1088	2681	1403	5979	893
3641	1366	5069	2997	6333	2789	5564	1225	3776	942 3125 496 1835			4438	5463
6566	2395	598	6266	1976	5138	5161	3416	3370 6336 2428 4339 2936				2636	3339.
2627	2295	1172	4096	3079	5615	6304	Dobitke		T>0	50.000	din	Je dobila	
2605	5549	1232 6343 4236 3813 913				6424	štev. 327		te serij 2859 6276			.	
127	5977 :	218 2430 419		5807	5163	4863	Dobitek		100.000 dir		i le dobila		št»-
2137	4380	2286	2016	4434	1575	2170	vitka 682 iz serije 3027.						
mali oglasi
i‘aku Moltererju. Od naših »e j* naJ' — —	. o*	o-  ______n
>olje odrezal Janko Štefe, pred ka- Kranju. Startalo je 25 te^movall-terira so se vrinili znamenita v o- cev 1186 m dolgi progi, ki je začara Senger in O. Schneider ter imela 7 hudih zavojev, izvrstni Francoz Bonlieu. Če ga ne Najboljši čas dneva Jr doseigel bi zaneslo nekoliko iz proge, bi go- Černe iz Ljubi,ene na 500 corn tovo zajedel še boljše mesto. Mulej BMW motorju. Dve zmagi je od-je v začetku dobro vozil, v zadnjem nese*	Iz Ljubljene na 125
delu proge pa ga je nekoliko pre- ccrn BKW mo-torju. V vožnji av" več zaneslo in tako je zamudil pre- tomobucv se je izkazal naš znani cej dragocenih sekund. Kaj slabo se dirkač Karel Ličen iz Kamnika, je odrezal Lukane, ki je v začetku Rezultati:
dobro vozil, nato pa zaradi slabe V kategoriji motorjev do 125 ccm vidljivosti zletel iz proge. Podobno J« zmagal Oblak (Žel.). Isti dir-se je zgodilo tudi s Krmeljem. Naša kač je bil uspešen tudi v katego-najmlajša zastopnika brata Križaja riji 200 ccm. V kategoriji 250 ccm sta šla v to borbo s samozavestjo Je zmagal Jenko (Tržič), v kate-in voljo, kar jima v tej močni kon- goriji 350 ccm Rupar (Tržič), v ka-kurenci ni zadoščalo za boljši uspeh, tegoriji 500 ccm Ce»rne (Lj) v vož-Vsem našim tekmovalcem se je po- nji z motorji s prikolicami vseh znalo, da so imeli prevelik odmor kategorij pa je bid najuspešnejši od zadnje mednarodne prireditve. Franc Kurnik s sov^^ern Matev-Bo-go Šramel žem Kurnikom (oba Tržič)
1P0RTNE ZANIMIVOSTI V KRATKEM.
Na mednarodnem košarkarskem vala n aevropskem prvenstvu ▼
turnirju v Padovi je BSK iz BeO_ Moskvi	-%:-..L. • ... ..
'grad« zesedel tretje cnestor zma* - - Za danes napovedane KOsarKareal pa je italijanski prvak Bor- ske tekme med AS K» Italo he bor letti	Namesto Ital« bo igral BSK. ki
se vrača iz Italije. Tekma bo ob 20.30 s predtekmo na igrišču pod Ceikinovim gradom.
Nov evropski rekord v metu krogle je postavil češki atlet Skob la z rezultatom 17:31 m. Dosedanji rekord je imel Rus Ltpp 16:93.
Redita letna skupščina Smučarske zveze Slovenije bo v nedeljo
21. t. m v Ljubljani, Kidričeva 5 (Zavod za zavarovanjp). bivša Gajeva in ne v prostorih t Zveze športov Slovenije kot je bilo objavljeno v »Biltenu« št. 31.
ZA STALNO SPREJMEMO izučene-nega lesostnigarja in reč mizarskih pomočnikov. • Plača po tarifnem
pravilniku. Ponudbe je poslati na upravo tovarne »STOL«, Kamnik.
10050-1
ZA TAKOJŠEN NASTOP SLUŽBE iščemo PLESKARJA (lakirarja) z večletno prakso, ki je sposoben delati z vsemi vrstami oljnatih barv, lakov in nitrolakov tet vešč dela z brizgalno pištolo. Lahko je mlajša moč, vojaščine prosta. Ponudbe:	ELAN, tovarna športnega
orodja, Begunje pri Lescah. 10052-1
TAKOJ SPREJMEMO v službo absolventa srednje tehnične šole lesne stroke, ki je vojaščine prost. Prednost imajo tehniki z , nekajletno prakso. Ponudbe pod »Tovarna — velika možnost napredovanja« v ogl. odd.	10051-1
NAJDENO MOŠKO KOLO Julija. Naslov v ogi. odd.	10055-11
SPREJMEMO TAKOJ na delo izurjenega pralca avtomobilov, vratar-
ia za dežurno službo, tri avto-ičarje ter snažilca obratnih prostorov. Ponudbe na Avto servis, Ljubljana, Prešernova 52.	10020-1
SLUŽBO PRODAJALKE iščem. Zaželena Gorenjska. Drolc Ivanka, Staničeva 6, Ljubljana. 10019-1

STa	velik
p terasi sl rast e v
Navzlic neštetim težavam si te. lesna vzgoja hitro utira pot mćd drievne ljud na Dolenjskem. Iz pr.jšnlh šestih društev v okraju Novo mesto in Cmcmelj jr število društev v en "m letu naraslo na petnajst, ki združuj-jo v svojih vrstah nad 1800 aktivnih članov. Od lanskega občnega zbora Okrožnega telovadnega oclbora so novoustanovljena društva v Šmarje, ti. St. Jerneju. Mokronogu. Mirni peči. Straži. Dolenjskih Toplicah, Sem-ču. Črnomlju in Podturnu organizirala vrsto telovadnih in športnih prireditev, na katerih je nastopilo okoli 2290 tekmovalcev. Sedaj pripravljajo ustanovitev društev še v Zuž mbrrku. Skocd-jcnu. G ra da cu in Vinci, anega telovadnega odbora so no» Vsa društva na Dolenjskem se bore z velikimi težavami, kot n. pr. s pomamiikan 'em telovadnih rekvizitov, t;/>vadnih pro-storov. najbolj oerrče vprašanje pa je vaditeljski kad°u\ Celo v Novem mp.
stu. kjer deluje 400 aktivnih Članov. društvo nima svoje telovad* nice, niti društvenih prostorov niti letnega telovadišča, ki bo verjetno nagrajeno šele letos. V ncT lomeškrm društvu so najuspešnejši odbojkarji, ki tekmujejo v zvezni ligi, poleg njih pa se zelo dobro uveljavljajo tudi smučarji.
S podobnimi težavam: se ukvarjajo tudi ostala društva na Do-ienjskpm. Na Mimi že več let gra. de plavalni baizen. Začetno delo so navdušeni člani društva uspešno opravili pot srn pa so ga morali, zsradi pomanjkanja sredstev, prekiniti. Tud. v Semiču bi radi dobili plavalni bazen. Društvo v Črnomlju, ki Vna okoli 200 članov, nima ne telovadnice ne Igrišča. V metliškem društvu nimajo prave, ga vodstva, kar se kaže med dru» gm tudi v njihovem telesno-vzgojnem deloveniu. medtem, ko je bil v Mokronogu dosežen že lep napredek.
š a n
Dvoboj z Nemčijo ki je bfl zaradi GiigoriČeve In Trifunovičeve zamude iz Južne Amerike odložen, bo po predlogu Šahovske zveze Jugoslavije v dneh 30. oktobra do 2 novembra v Rasstadtu. Na povratku bo naša reprezentanca igrala z Avstrijo na Dunaju na desetih deskah
Sekretariat Šahovske zveze Jugoslavije je sklenil, da se letošnji polfinalni turnirji začno dne 9. avgusta. Kakor Je zneno. bodo turnirji potekali v treh skupinah s po 16 udeležencev. Najboljša štirje 1z vsako skupne imajo pravico do udeležbe v finalu, ki bo novembra in decembra v Zagrebu
XXIV. kongres FIDE bo v dneh od 23 do 29. avgusta v Švici. Jugoslavijo bosta zastopala predsednik Zveze Jevremovič in član sekretariata Ljuban Jakše Naša zastopnika bosta stavila predlog za dodelitev naziva »velemojster« Pircu in dr. Trifunoviču M. Markoviču. Gabrovšku in Timetu pa naziv mednarodnih sodnikov. Prav tako bosta predlagala nov sistem tekmovanja za svetovno prvenstvo po-samezniko/.
j KMETOVALCI —	t
j ŽIVINOREJCI!	T
j Obižčite za nakup in • j prodajo Sivine drugi j :	letni in tosimarsfei se;;i
: jem v VefiEh' Laščah, j : ki bo 22. junija 1953. j ••• •«• •«• •«••«• ••• •«• •«• ••• •«• •«• •
m
Geometra
* večletno prakso sprejme v službo Gozdno gospodarstvo, Ljubljana, Parmova 4.
••• •
OTROŠKA BOLNICA MLO Ljubljana, Vrazov trg 2, razpisuje mesto LABORANTA, po možnosti z nekaj prakse. Nastop službe takoj. Plača po uredbi.	10013-1
IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO. Zaželena z dežele, lahko tudi začetnica. Ponudbe na oglas, oddelek pod »Ljubljana«. 10010-1 TRGOVSKI POMOČNIK - ARANŽER išče zaposlitev v popoldanskih ura-rah. Ponudbe na ogl. oddelek pod: »Primerna zaposlitev«.	10024-1
OBIRALCA ČEŠENJ - spretnega, iščem. Groharjeva 23.	10035-2
POLTOVORNI AVTO »OPEL« prodam. Naslov v oglasnem oddelku.
10041-4
ŽELEZEN ŠTEDILNIK prodam. Gaber, Ruska (Javornikova) 13.	4
ŠIVALNI STROJ prodam za 20.000 din ali zamenjam za kolo. Gruden Marija, Jezero, pri šoli, Preserje pri Ljubljani.	10029-4
NOVO MOŠKO KOLO prodam. Celovška cesta 20, priti., desno. 4 PRODAMO TOVORNA AVTOMOBILA »Bianchi« 4 tonski in >Chew-rolet« 3 tonski, oba brezhibna. Ponudbe poslati na OLO, Uprava za ceste, Ptuj, Vodnikova ulica 2 — telefon 155.	99S1-4
PRODAMO NADOMESTNE DELE Diesel črpalke, znamke Bosch, in to: elemente, šobe, nastavke, čepe, ventile, žarilne sveče, upore ter kompletne bate za Diesel 91 do 92 mm, vse po zelo ugodni ceni. Avto servis, Ljubljana, Prešernova cesta 52 (Bleiweisova), telefon 21-705.	99S6-4
PRVOVRSTNO KOSILNICO »Lanz« in slamoreznico na motorni pogon prodam. Skrbinšek Frane, Pobrežje pri’ Ptuju.	9980-4
ŽELEZEN ŠTEDILNIK prodam. -Karlovška 6, Ljubljana. 10021-4 Prodam ZENSKO športno DVOKOLO, skoraj novo. Naslov v oglasnem oddelku.	9974-4
PRODAM KLAVIR, dobro ohranjen, »dunajska mehanika«, cena 120.000 din. Tovič, Reka, Marscelija 12.
10008-4
Solkanska industrija apna, Solkan, išče PISALNI STROJ z dolgim valjem (po možnosti Olivetti) ter računski stroj. Ponudbe na gorenji naslov	9995-5
KUPIM »TRIBLING« in »TELER-RAD« za Opel-Kadet. Potrebujem nujno Kante, Idrijska 17.	10018-5
ZENSKO KOLO, novo ali malo rabljeno, italijanske znamke, kupim. Ljubljana - Polje 161.	10007-5
••• ••• ••• ••• •«• •«• •«•	•••
Obvestilo	I
Delavski svet lesno- • industrijskega podjetja : Postojna, obvešča vse j ustanove, množične or- i ganizacije, društva in • posameznike, ki se po • svojih predstavnikih in t drugih obračajo na nas • za dodelitev denarne * podpore, da je sklad, : namenjen za te svrhe, j Izčrpan in zaradi tega j na prošnje ne bomo od- j. govarjali.	•
..•..•••••«••a«
j. Obvestilo	j
i	Delavski	svet	gozdne-	*
•	ga gospodarstva v Po- ;
•	stojni obvešča vse usta- : i nove, množične organi- 1
:	T
•	zaci j e, društva in posa- ;
:	meznike, ki se po svojih ;
•
j predstavnikih in drugih • j obračajo na nas za do- i t delitev denarne podpo- • i re, da je sklad, name- ?
•	njen za te svrhe, izčr- J t pan in zaradi tega na *
•	prošnje ne bomo odgo- *
•	var j ali.	:
•	?
ZAMENJAM STANOVANJI t dvema sobama in vrtom v Šentvidu
za stanovanje z dvema sobama v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku.	10040-9
Manjše dvosobno STANOVANJE na Kodeljevem ZAMENJAM za večje kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku.	10023-9
IZGUBIL SE JE PES, nemški kratkodlaki ptičar, nosi verižico z marko in številko 304. - Prosim vsakogar, ki kaj ve, naj sporoči: Žigon, Aškerčeva 32.	10016-10
KUPIM manjše sončno komfortno STANOVANJE v Ljubljani. Pogoj: možna vselitev. Ponudbe:	Kosec,
Zvonarska 2 (Karlovška cesta) — Ljubljana.	10049-9
IZGUBILA SE JE AVTOGUMA s felgo »Sava«, Kranj, 7.50—20 od Sopote do Hrastnika. - Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi Miloš Hercog, Hrastnik. 10049-10 POSOJILO 120.000 din iščem na vknjižbo posestva. - Naslov SP Celje.	10046-11
UGODNO NAREDIM POHIŠTVO za 35.000 din gotovine takoj ali prodam nov radio »Savica«. Naslov v oglasnem oddelku.	9983-11
GLEDALIŠČE
DRAMA — LJUBLJANA
Sreda. 17. jtunija ob 20:	Kuhin"
džič: »Človek je dober«. Krstna predstava- premiera Izven (Slavenka — Sava Severjeva, Som-derfiihrer — Slavko Jan), četrtek, 18. junija ob 20: Kulun-džlč: »Človek je dober«. Abonma red G (Slavenka — Vida Juvanova. Sonderführer — Bert Sotlar).
Petek, 19. junija ob 20: Ku!undži&: »Človek je dober«. Abonma red D. (Slaveinka — Sava Severjeva. Sonderführer — Slavko Jan). Sobota, 20. junija ob 20: Kuiun-džič: »Človek je dober«. Abonma red H. (Slavenka — Vida Juvanova. Sonderführer — Bert Sotlar.)
Nedelja, 21. junija ob 20: Kulun-džič: »Človek le dober«. Izven in za podeželje. (Slavenka — Sava Severjeva, Somderführer Slavko Jan.)
OPERA
Sreda, 17 junija oh 20: Puccini: »Madame Butterfly«. Abonma red F.
Četrtek, 18. junija ob 20: Foerster: »Gorenjski slavček«. Aljonma red B.
Petek, 19. junija ob 15.30: Verdi: »Rigoietto«. Abonma red Petek (popoldanski).
Sobota. 20 junija ob 20: Foerster: »Gorenjski slavček«. Abonma red C.
Uprava SNG obvešča, da zapada v juniju 1953 zadnji obrok plačila za abonma in prosa abonente, da poravnajo v tem mesecu vse obveznosti, da se tako izognejo stroškom. ki so v zvezd z izterjatvijo.
MESTNO GLEDALIŠČE
Ljubljana Gledališka pasaža Sreda. 17. junija ob 20: T .Wia-liarms: »Steklena menažerija«. — Izvem.
Četrtek, 18 junija ob 20: Aristo-fanes: »Lisisfcrata«. Izven.
Petek. 19. junija ob 20: Aristofa-iies: »Lieristrata«. Izven..
Sobota, 20,. junija ob 16 in 20: N. Krasna: »Dra.ga Ruth« Gostovanje v Kopru.
Nedelja. 21. junija ob 15: N. Krasna: »Draga Ruth«. Gostovanje v Gorišnici.
Šentjakobsko gledališči
LJUBLJANA. Mestni dom Sreda, 17. junija ob 20: Nestroy-Likar: »Ah, ta ljubezen smeti tana .. .« izven.
Četrtek, 18. junija ob 20: Nestroy-Likar: »Ah ta ljubezen šm en tana«. Izven.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Mestnem domu lahko pa se rezervirajo tudd telefoničmo na štev 20-923.
MESTNO LUTKOVNO
GLEDALIŠČE — Marioneta
Levstikov (Šentjakobski) trg Sreda. 17 junija ob 15: Taufer-Novy:	»Mojca in živali«, za
osnovne šole Dobovec, Grosuplje in Izlake.
ob 16.30: Melik: »2og1ce Marogica«. Za osnovno šolo Logatec. Četrtek, 18 junija ob 15: Taufer: Novy: »Mojca in živali«. — Za osnov, šolo Črni vrh nad Idrijo. Petek, 19 junija ob 15: Pengov-Simomčič: »Zleta ribica«. — Za osnovno šolo Stična Sobota. 20. junija ob 8: Melik: »Zog:ca Mairogica«. Za osnovno šolo Podpeca.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Premiera In reprize za »Kvadraturo kroga sc vsled obolelosti v ansamblu preložijo za teden dnd.
KONCERTI
n. javna produkcija Glasbene šole I-Center bo v četrtek 18. ju-junija. IV. javna produkcija pa v soboto 20 junija 1953 ob 18. uri v veliki filharmonični dvorani. V četrtek gostujejo na produkciji učenci Glasbene šole iz Trsta. Na sporedu so pianisti, violinisti, čelisti, harfinisti in solopevd; na sobotni produkciji pa bo razen solistov zastopana tudi komorna glasba s tercetom, klavirskim ih godalnim kvartetom naših najmlajših Spored velja kot vstopnica.	3913-k
Akademija za glasbo priredi javni nastop slušateljev v četrtek 18. junija ob 20 v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Ne stopil? bodo slušatelji solopetja. klavirja, violine in violončela Sporedi in vstopnice v koncertni poslovalnici.	3897-n
— Se ti ne zdi, da je za svojo starost zelo pameten? Tole tu je čisto sam napravil s tvojim električnim apa-ratom za britje.
MARIBOR
Dežurna Lekarna
»Pri gredu« Partizanska cesta 3, Slovensko narodno gledališče Sreda. 17. junija ob 20: »Rusaika«. Red C.
Radio
Sreda. 17. Junčja: 16—16.20 Poje Mladinski m'šeni zbor II. gimnazije v Mariboru, zborovodja Vinko 2ivko. 16,20—16.30 Brahms: Madžarski plesi. 16.30—16.40 Poslušajte domača poročila. 16.40—17 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi.
Kino
»Partizan«: francoski film: »Ustreljen ob zori«.
»Udarnik«: ameriški film: »Veliki Carusso«.
Pobrežje: nemški film: »Mamljiva nevernost«.
Stud*ned: ameriški film: »Pohod v džunglo«
PTUJ
Mestni kino: angleški film: »Begunec«.
UMRLI
Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je zapustil naš zlati mož in oče JAKOB POLAJNAR, medicinski tehnik v pokoju. Pogreb bo 16. junija ob 16. uri na Pobrežju ▼ Mariboru. — Žalujoči: žena Terezija, sinovi Stanko, Božidar, Marjan, Andrej, hčerka Cvetko in ostalo sorodstvo.
Sporočamo osem znancem, da je po težki bolezni v 70. letu starosti umrla naša ljubljena mama, stara mati in teta BARBARA ŠKRABELJ. Pogreb bo danes, 17. junija ob 15 iz Krištofove veže z Žal. — Žalujoča hči Ana Pezdir. - Ljubljana, Jesenice, Zagorje.	3907-O
Globoko užaloščeni sporočamo, da nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni ata DR. ANTON FARČNTK. sreski načelnik v pokoju. Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 17. junija ob 17. uri na mestno pokopališče t Celju. — Minka roj. Veber, žena, Dušan in Milan, sinova.	3904-O
Vsem sorodnikom, znancem in vsem, ki ste jo poznali, sporočamo pretresljivo vest, da nas je 16. junija
po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila naša preljuba mama, stara mama, teta ŠTEFANIJA LOKOSEK, posestnica v Štorah pri Celju. Po-
greb nepozabne pokojnice bo v četrtek ob 16. uri na pokopališče v Teharjih. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. - Žalujoči: sinova Filip in dr. Viljem, snahi Mira in Erika, vnuki Filip, Peter in Uroš, brat Edvard in sestra Marjana ter ostalo sorodstvo.	3817-0
ZAHVALE
Ob smrti naže ljubljene mame, babice in prababice MARI JE SEPETA VEC se toplo zahvaljujemo vsem, ki so jo tolažili ob njeni dolgi in mučni oolezni, spremljali na zadnji poti in ji poklonili cvetje. Posebno zahvalo d,r. Hriberniku, dr. Novaku, sestram in bolničarkam. - Žalujoča hčerka, sinova in sorodniki. 3901-z
Najtopleje se zahvaljujemo osem, ki ste spremili mojega ljubljenega sina in brata FILIPA HENRIKA na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem zdravnikom in osebju celjske bolnišnice ter vsem darovalcem vencev. — Globoko užaloščena mama Ana, sestra Milka z družino in bratje:	Jože z družino, Ernest z
družino, Friderik z družino. Avgust z družino. — Št. Janž, Bregi, Ljubljana, Celje.	3899-4
Prisrčna zahvala vsem, ki so mojega moža JOSIPA JAKONČIČA v tako obilnem številu spremili na zadnji poti, hvala za sožalja, vence in šopke, posebej hvala čč. duhovščini, godbi, gasilcem in govornikoma. - Ptuj, vipolže. — žalujoča žena Berta, bratje, sestra in ostali sorodniki.	3891-z
KULTURNI RAZGLEDI
J. Kulundžič:
ČILOVIIK JI DOBER
Pred krstno predstavo v ljubljanski
Drami
Josip Kulundžić, ki ss je po Hsljšem presledku spet javil v jugoslovanski dramatiki, se zdi našemu sedanjemu gledalcu novo ime, ker večina občinstva ne ve već, da je ljubljanska Drama uprizorila že v sezoni 1927 23 njegovo grotesko iz tretjega nadstropja »Polnoč«-Prevedel jo je bil Ivan Zorec, režiral pa kot svojo prvo režijo v Narodnem gledališču Ciril Debevec. ‘Inscenacijo je zasnoval arh. Spinčič. Uprizoritev Kulundži&eve groteske je bila manifestacija nove dramatike, novih prizadevanj v gledališču in literaturi, ki so bila blizu značilni zmesi realizma in ekspresionizma. Njegove drame so prinašale nenavadne i izvirne dramatizacije resničnih dogodkov, ki pa so kakor Krleževa prva dramatska dela zahtevala cd gledališča posebni stil, ob-liko in tehniko, kajti oficialni in konvencionalni realizem jim r.i bil kos in jih je mogel samo iznakaziti. Boj te takrat mlade
in za jugoslovansko dramatiko vsekakor nove in novotarske dramatike je bil zelo težaven in je po večini končal z neuspehom tako v gledališču, kakor pri večini občinstva in kritike, čeprav ni bila vsa krivda na njeni strani. Ta dramatika, ki so jo pri nas zastopali Jarc, Cervkenik, Grum, Leskovic in drugi, ni našla svojih primernih in enakovrednih gledaliških interpretov — razen nekaj redkih in častnih izjem (n. pr. Bratinove uprizoritve Cerkve-nikovih dram ali pa Pregarče-va uprizoritev Leskovčevih »Dveh bregov« in zato tudi ni mogla ustvariti trajnejših sledov za seboj, kajti drama pač le živi svoje življenje skupaj z gledališčem. Danesj ko se tako v svetovnih gledališčih kakor pri nas obnavljajo podobna prizadevanja, prenovljena še z novimi, bo potrebno, da se jugoslovanski gledališčnik ne ozira le po sodobni zahodni in ameriški dramatiki, marveč da ponovno tudi pregleda ta doma-
ča dela, med katerimi bo gotovo našel to ali ono, kar }e vredno njegove pozornosti in tudi njegove gledališke ustvarjalnosti. Med takšna dela vsekakor spada v slovenski dramatiki Grumova tragikomedija »Dogodek v mestu Gogi«, prav gotovo eno izmed najmočnejših del novejš.3 slovenske dramatike.
Kulimdžičeva »Polnoč« je dramatski izbruh nad krivicami in nasilnostmi življenja -po prvi svetovni vojni v malomeščanskem svetu, prenesenem v simboličen vizionaren protest vsega tesnobnega in mračnega. Osebe v »Polnoči« večkrat o-bupno in nenaravno vpijejo, ker iščejo človeka, a ga ne najdejo. Vse to je bila takrat posledica prve svetovne vojne, njenih strahot in krivic. Večina zahodnoevropske napredne književnosti se je priključila Rollandovemu humanističnemu manifestu. Revolucija v Nemčiji in Madžarski je propadla, svetovna revolucija, ki jo je nekaj časa pričakoval tudi Lenin, se je spremenila v daljnje sanje, ki jo je stalinizem s svojo katastrofalno in likvidatorsko politiko počasi in brez pomisleka celo iztrebljal zato, da se je mogel vzdržati na oblasti. Spoznanje tega usodnega procesa je prišlo prepozno. Fašizem je postopoma ras tel in
se prav tako kakor ob stalinii-mu redil ob zahodnjaškem strahu pred komunizmom, ki ga je — strah namreč — netil po vsem svetu kapitalizem. Zato ne nosi zahodni svet nič manjše odgovornosti zanj ko vzhodni.
»Polnoč« je pesimistična drama »Človek je dober« pa ne brani le človeka pred strahotnimi in ubijajočimi družbenimi sistemi, ki ne dado človeku, da bi bil človek, marveč trdi, da je človek v bistvu dober, naj j,a sicer zakrivil še takšne zločine. Ta Kalundžičev humanizem ni nov, ne pri njem, ne pri drugih. Brani ga v svoji dramatiki že trideset let. Eden izmed največjih njegovih glasnikov je bil v polpretekli dobi Dostojevski. Po bridkih izkušnjah fašizma in vojn,, se bo morda zdel marsikomu zelo tvegan iu neverjeten, kajti v času, ki .je sicer formalno za nami, M ga pa še nismo niti prebolen ali celo premagali, so se zgodili tolikšni množični in posamični zločini, da bi človek skoraj bolj verjel brezupni »Polnoči« kakor pa drami »Človek je dober«. Kulundžič pa vsemu navkljub veruje v človeka in skuša v svoji drami na vse načine to tudi dokazati in prepričati. Ne boji se niti najhujših prepadov človeških značajev in njihovih početij, s
svojim humanizmom poziva iz tem« k luči, iz zločina k očiščenju, iz kazni in maščevanja k odpuščanju. Da bi svojo humanistično tezo dokazal, osvetljuje značaje in ljudi v svoji drami iz različnih strani ter skuša dokazati, kako vnanje razmere v družbi človeka uničujejo in delajo iz njega zločinca in grešnika, kako mu ne dajo, da bi živel po subjektivno dobrih načelih, ki so v njem, marveč mu vsiljujejo svoje, ki ga nujno vodijo v stranpota, kjer se ali ugonobi, ali pa morda po hudi in težki borbi vendarle najde rešitev, če je moralno dovolj močan. Pri vseh teh vsebinskih in idejnih plateh svoje drame, ki se bodo zdele temu ali onemu morda nekoliko nenavadne, se poslužuje Kulundžič najmodernejše dramske tehnike, ki jo deloma poznamo že iz Millerja in Wil-liamsa, ki pa je v resnici starejša, kakor sta ta danes tako
popularna ameriška dramatika. Kulundžič in Krleža sta se je v marsičem in marsikje že posluževala pred deseJetji. Kulundžič je n. pr. v svojem »Mi-sterioznem Kamiču« že pred Anouilhom oblikoval usodo človeka, ki je izgubil spomin.
Kulundžičeva drama »Človek je dober« izpričuje, da je njen avtor mojster dialoga in tehnike, da je domiseln v ustvarjanju nasprotujočih si prizorov in situacij, ki jih kot moderno usmerjen dTamatik spretno m učinkovito prenaša iz življenja, kjer so se v resnici zgostile, v svet dramatike in gledališča. Daje jim ostre poteze, obkroža jih in oblikuje z najmodernejšo dramatsko in odrsko tehniko, da bi čim bolj plastično in jasno zaživele človeške usode tudi na odru in da bi po igri igralcev, po gledališki predstavi, čim ostreje in močneje odjeknile tudi v gledalcu.
Dr. Bratko Kreft
Javni nastop slušateljev glasbene skupine Višje pedagoške šole
Preko 500 šolskih otrok na skupnem pevskem nastopu, to je bilo res kulturno delo, ki zasluži najvišjo pohvalo naše javnosti. Tako se bo res vzgojil kader glasbenih poslušalcev, tako se mora vcepljati otrokom ljubezen do
petja. Otroci so bili dobro naučeni in so večinoma zelo sigurno zapeli pesmice, ki so bile razen treh zelo enostavne in otrokom primerne. Sodeloval je tudi simfonični orkester JLA, ki je spremljal zadnjih šest točk, katere so peli skupni zbori.
Kar se tiče otrok, je bilo vse v redu. Drugo dejstvo pa je, da so si absolventi VPS izbrali te otroške zbore, da bi pokazali na njih svoje znanje kot zborovodje. Slušatelji VPS so mlajši ali starejši učitelji, ki po minimalnih glasbenih sprejemnih pogojih končajo v dveh letih svojo glasbeno izobrazbo. Zato ni čudno, da je bilo to, kar so pokazali absolutno začetniško, z eno edino izjemo. Ne samo, da so bile skladbe z nekaj izjemami najpreprostejše otroške pesmice, večinoma enoglasne, ampak tudi to nalogo so skoraj vsi rešili tako očividno nerodno, da bodo gotovo nesposobni rešiti vsako količkaj zahtevno nalogo. Zelo čudno se mi zdi, da ni preskrbel prof. Mihelčič odraslega štiriglasnega zbora za to svrho. Samo s takim zborom bi bili kandidati mogli pokazati svoje znanje. Bojim se, da taki absolventi vodijo v glasbeni diletantizem in bo šolska oblast nujno morala sklepati o reorganizaciji tega pouka. Predvsem o izenačenju sprejemnih pogojev vsaj z onimi, ki veljajo za srednjo glasbeno šolo in z razširitvijo pouka na vsaj osem semestrov. Vem, da je nujna potreba po zborovodjih na deželi, vendar ne sme stremljenje, da bi jih čimprej ustvarili, roditi poklica glasbenih diletantov.
Dr. Danilo Švara
BTEV. 141 / 17. JUNIJA 1953
/iA
Delavci v vzhodnem Berlinu zahtevajo
KONFERENCA MEST NA DUNAJU
Jugoslavija kot vzor komunalne ureditve
odstop vlade
Berlin, 16. junija (AFP). O današnjih demonstracijah ▼ vzhodnem Berlinu so se zvedele še nekatere podrobnosti. Podpredsednik vlade Heinrich Rauh in minister za rudarstvo Selbmann sta brezuspešno poskušala govoriti množici, ki ju ri hotela poslušati. Demonstranti so z burnim odobravanjem pozdravili nastop nekega gradbenega delavca, ki je dejal: »Mi n ismo le proti normam, temveč hočemo tudi svobodne volitve«. Demonstranti so tudi zahtevali, naj vlada poda ostavko.
zboljšanju ekonomske tične situacije.
Walter Ulbricht je opravil svoje
poli-
Dunaj, 16. jan. (Tanjug). — V nadaljevanju zasedanja XI. med. narodnega kongresa mest je bila danes zelo zanimiva razprava o včerajšnjih referatih o možnosti razvoja velikih mest in ma-
likuje od položaja, podobnih skupnosti v drugih državah. Danes so govorili tudi zastopniki drugih držav. Nacionalnim zvezam mest je bilo priporočeno, naj v svojih državah sprožijo
stracije kot ljudsko vstajo.
Zapadnonemški minister za probleme nemške enotnosti Jakob Kaiser je po demonstracijah v vzhodnem Berlinu pozval prebivalstvo sovjetske cone Nemčije, naj ostane mirno, predvsem pa naj ne naseda provokacijam, da n.e stori kakšnega nepremišljenega koraka. Kaiser pravi v svojem apelu, da se nobeno nepremišljeno dejanje ne sme dovoliti prav v času, ko politični dogodki vodijo k združitvi Nemčije.
Zahodnonemški kancler Adenauer pa je izjavil, da so incidenti v vzhodnem Berlinu sa-
Boan, 16. junija. Predsednik 60tialne demokratske stranke Ollenhauer je izjavil, da demonstracije v vzhodnem Berli-
Izvclien je skrbniški svet OZN
New York, 16. junija (ATP):
Jfu današnji seji Skrbniškega «•-eta OZN je bi; izbran za predsednika novoizvoljeni predstavnik Leslie Knox Monroe, za podor dsednika predstavnik Ssl-vadora Miguel Urcuia. Na seji je govori! generalni seikretar OZN Dag Hammarskjo-eld o važnosti skrbniškega sveta za j»c-mož zaostalim deželam. Na (leji je bil zavrnjen sovjetski predlog, da zavzame mesto Ku-onriitangcvega delegata predstavnik celinske Kitajske.
Zasedanje sveta FAO
Rim, 16. junija (Tanjug): Na današnji plenarni seji sveta organizacije OZN za prehrano in poljedelstvo (FAO) je njem sekretar Norris Dodd podal poročilo o delu organizacije v pr steklem letu. Jugoslovanska delegacija je v razpravi poudarila koristi, ki jih je naša država imela od FAO. posebno, ko je bilo naše poljedelstvo prizadeto s sušo. Vsi delegati so poudarjali potrebo, da se mednarodno sodelovanja n.a tem področju nadaljuje preko FAO.
Stavka na francoskih
letališčih
Pariz, 13. junija (Reuter) —
Okoli 10.000 delavcev francoskega civilnega letalstva je stopilo danes zjutraj v 24-uroo stavko v zzisik protesta zaradi postopka letalskih družb, ki nameravajo zmanjšati število po- star Letonec Zujanis. Menijo, sadik v letalih. Zaradi stavke je da so ti ukrepi le del široke re-popolnoma ustavljen letalski organizacije in čiščenja v sov-civilni promet v Franciji.	jetskem varnostnem sistemu v
W SEKAJ VRSTA II
Berlin, 16. junija (AFP). Kakor piše zahodnoberlinski list «Telegraf«, je predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grotewohl izjavil, da »prestiž vlade demokratične republike Nemčije sedaj lahko nu, ki so bile spontane, pred- reši samo ostavka VValterja Ul-stavljajo odraz notranjega neza- brichta«, podpredsednika vlade dovoljstva prebivalstva Vzhod- in generalnega sekretarja Enotne ne Nemčije. Socialdemokratski socialistične stranke. Po infor-poslanci iz zahodnega Berlina macijah berlinskega lista je Gro-pa označujejo današnje demon- tewohl to izjavil v razgovoru z
lih občin. Ko je govoril o or- vprašanje razvoja malih mest s
ministrom za varnost Zaiserjem in ministrom za notranje zadeve Stopfom.
ganizaciji krajevnih oblasti v posameznih državah, je podpredsednik dunajske občine Karl Honay opozoril na primer Jugoslavije in naglasil, da imajo ljudski odbori v Jugoslaviji stalen stik z meščani.
Danes je govoril tudi zastopnik zveznega izvršnega sveta FLRJ dr. Leon Gerškovič, ki je podal pregled jugoslovanskih komunalnih ustanov in državne ureditve ter iznesel značilnosti, po katerih se položaj komunalnih skupnosti v Jugoslaviji raz.
Balkanski pakt —
trdnjava miru
Atene, 16. junija (Tanjug): Skoraj vsi današnji grški listi pozdravljajo odlhod predsednika grške vlade Papagosa v Turčijo in poudarjajo, da bo ta obisk še bolj utrdil balkanski sporazum. List »Nea« poudarja, da je ta obisk posebno važen, ker sovpada v rusko »mirovno ofen-mo odraz nezadovoljstva prebi- živo« proti Balkanu in upa, da valstva nad težkim položajem, bodo tri balkanske države’ za. ki še vedno vlada kljub obiju- vzele enotno stališče do najmo-bam vzhodno nemške vlade o vejših potez sovjetske vlade.
Notranja ministra Estonske in Letonske odstavljena
Stockholm, 16. jun. (UP). Po zanesljivih vesteh iz baltiških držav se je izvedelo, da so v Estonski odstavili notranjega ministra generala Valentina Moskalenka. Prav tako je bil odstavljen tudi notranji mini. ster Letonske, general Nikolaj Kovalčuk. Moskalenka, ki je bil notranji minister šele od letošnjega aprila, bo na tem položaju zamenjal malo znan Estonec Mihail Drasman, Kovalčuka pa
baltiških deželah. Odstavljena notranja ministra sta bila sicer Rusa, toda, kakor trdijo, sta tudi nova notranja ministra čeprav domačina, že popolnoma rusificirana. Zato smatrajo, da se obsežni program rusifikacije baltiških držav ne bo nič spremenil.
List opozarja na izjavo maršala Tita v Pazinu, da namerava Moskva s to politiko razbiti trojni sporazumu List »Etnos« piše, da se bodo »grški in turški državniki ob polnem sodelovanju Jugoslavije razgovarjali v Ankari o skupnem stališču do ruskih mirovnih ponudb. Jugoslavija, kakor js predvčerajšnjim poudaril maršal Tito, smatra balkanski sporazum za trdnjavo miru«, končuje »Etnos«.
Maršal Papagos in minister Stefanopulos v Turčiji
Carigrad, 16. junija (AFP). Predsednik grške vlade maršal Papagos in grški zunanji minister Stefanopulos sta prispela danes z ladjo »Ankara« v Čari.
slabimi materialnimi sredstvi in nerazvito komunalno službo.
Odhod tajnika našega veleposlaništva v Budimpešti Beograd, 16. junija. Zvedelo se je iz neuradnih virov, da je sinoči odpotoval iz Beograda v Budimpešto Janez Hočevar, ki bo prvi sekretar jugoslovanskega veleposlaništva v Budimpešti.
Festival vojvodinskih gledališč
Subotica, 16. junija. Nocoj je začel v Subotici tritedenski festival vojvodinskih gledališč, v okviru katerega bodo odigrali 25 dramskih in opernih del. Festival se je začel z opero »Nikola Subic Zrinjski« Ivana Zajca, ki jo izvaja operni ansambel subotiškega gledališča. Na festivalu sodelujeta tudi Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda in Narodno gledališče iz Osijeka.
Razstava holandskega slikarstva v Beogradu Beograd, 16. junija. Jutri bo v Beogradu v umetniškem paviljonu na malem Kalemegdanu odprta velika razstava dei najboljših holandskih slikarjev od leta 1850—1950, ki jo prireja holandsko ministrstvo za prosveto, znanost in umetnost v sodelovanju z jugoslovansko komisijo za kulturne zveze z inozemstvom. Na razstavi je zasto-
KOLEDAB
Sreda, 17. junija:	Gorazd. Jošt.
Četrtek. 18. junija: Bogdan. Adolf. *
17. VI. 1818. — Rojen francoski skladatelj Charles Gounod.
17. VI. 1832 — Rojen v Radominu v Bolgariji kot sen delavca Georgija Dimitrov. Umri 2. julija 1949.
■*
OBVESTILO
vsem partizanskim društvom Stroške za vozmno za jubilejne slavnosti v Ljubljani smo lahko zadovoljivo urediii, in sicer tako, da dobijo vsi tekmovalci, sodniki in vodniki vrst za tekme, ki bodo 21., 26. in 27. junija ter vsi telovadci in telovadke, pa njihovi l| vodniki, ki bodo sodelovali na I javnem nastopu in na akademiji 27. in 28. junija povrnjenih od nas 30 odstotkov voznine. To pomeni, da trpijo sami zgolj 20 odstotkov (eno petino) cele voznine, ker imajo kot pripadniki množične organizacije že itak polovični popust.
Pri odhodu v Ljubljano si torej kupite polovično železniško vozovnico. Ta Vam velja za brezplačen povratek. Po tekmi oz. nastopu pa boste dobili na naši blagajni na telovadišču na potrdilo o opravljeni tekmi, oziroma opravljenem nastopu, povrnjenih v gotovini 30 odstotkov redne voznine.
Za natančnejša navodila povprašajte na železniški postaji.
»Partizan Slovenije« Zveza za telesno vzgojo
grad. V pristanišču so ju priča- Pano 31 slikarjev. Razstava bo kali visoki turški vojaški in ci- odprta do 10. julija.
vilni funkcionarji. Grška državnika sta danes zvečer nadaljevala pot v Ankaro, kjer bosta ostala 3 dni.
Ameriški tisk o novi sovfetskf mirovni ofenzivi
A.VA.V, 16. junija (AFP). Predsednik Libanona Camille Chamoun je prispel r.a dvodnevni obisk o Jordan. Takoj po prihodu se je sestal z jordanskim kraiiem Huseinom in člani jordanske vlade. Chamoun se bo z jordanskimi državniki raztovarjal o arabskih vprašanjih. Obiskal bo tudi vojaške ustanove d mestu Zarga.
WASHINGTON. IP. inn fAFP):
Siamski veleposlanik v Washington je obvestil ameriško zunanje imivsfrrstrro. da je	Kam-
bodže gost rriornve vlade, ki je ž* zdavr^jj nameravala cp*>zoriti Varnosti svet (pa nevarnosti katera groze Si emu. Dodal je. da bo siar-»~ka zahteva sedaj lahko spremenjena z «žirom na nove d o vodke v Indokini.
WASHINGTON. 16. junija (UP). ZDA so objavile danes, da so priprav7 ier.e razpravljati z Japonsko o sklenitvi dvostranske potodbe o vojaški r omoči za omeieno oborožitev japonskih vojaških sil.
RIO DE JANEIRO. IP. junija. Takoj r*o rešitvi b^azHske krize je stopi-? v stavko 80.000 mornarjev. zaradi česar je onemogočena plovba vse trgovske mornarice. Stavku loči zahfevaio zvešanje plač. Minister vojne mornarice j? izjavil, da bo ukreni! vse potrebno za oskrbo mest.
Washington, i6. junija. Ameriški senat je spreiel danes predlo e zakona za pomor Pakistanu d višini ICO milijonov dolarjev, na podi § t česar bedo poslali Pakistanu takoj
700 tisoč ton pšenice, ker je v nekaterih tamkajšnjih krajih lakota. Naknadno bodo poslali še >00 i vč ton pšenice kot rezervo.
TOKIO. 16. junija. Predsednik japonske vlade Jošida je izjavil danes v skupščini, da bo sklenitev premirja v Koreji prvi korak za vzpostavitev miru v Aziji, pri čemer želi Japonska kar najbolje sodelovati, posebno v obnovi Koreje in Gospodarskem razvoju držav jugovzhodne Azijo. Glede oborožitve Japonske je Jošida dejal, da bo vlada zastopala zelo široko politiko razvoja vojaških sil.
NEW YORK. 16. jun. (AFP). Podpredsednik južnoknrejske vlade Pek Tu Cin je prispel danes o Nem York, od koder je nadaljeval pot v Wash in Ston. kjer se bo jutri sestal z ameriškim zunanjim ministrom Dul-lesom in verjetno tudi s predsednikom Eisenhomer jem. Pek Tu Cin je prišel v ZDA kot gost ameriške vlade.
BURMANSKA DELEGACIJA V LJUBLJANI
BEOGRAD, 16. junija. Burmanska gospodarska delegacija za nabavo, ki jo vodi minister javnih de! in obnove Bunne g.
Bo Min Gating, je nocoj odpotovala iz Beograda v Ljubljano. 4 xioe m _prosto:	Momar
Razen Ljubljane bo obiskala še Reko in Zagreb.
New York, 16. jun. (Tanjug). Ameriški tisk ocenjuje zadnje sovjetske poteze v Evropi kot poskus izolacije ZDA od Evrope. Oba vodilna ameriška lista »New York Times« in »New York He. raid Tribune« sta objavila uvodnika, v katerih poudarjata, da ima nova moskovska taktika za čili razbiti zavezništvo med zahodnimi državami. Znani ameriški komentator Lippman opo-
Športne vesti
NASI ATLETI NA DUNAJU
DUNAJ. 16. junija. Tu je bil da-nes atletski miting, na katerem so sodelovali nemški, finski, jugoslovanski in avstrijski tekmovalci. Najbolj zanimiv je bil tek na 5000 m. kjer je zmagal Avstrijec Konrad s 14:45.8 pred Jugoslovanoma Jovanovičem 14:46.8 in Djuraškovičem 15:25.4. V skoku ob palici je dosegel Finec Olcnius višino 4.00 m, kakor tudi Jugoslovan Milakov, ki je v četrtem poskusu skočil izven konkurence 4.10 m. V teku na 1 miljo je dosegel Nemec Lueg čas 4:06.6.
Švedski plavlaci v splitu
SPLIT. 16. juniija. Danes zveč?T se je tu začelo dvodnevmo mednarodno sreča uje v plavanju in wa-terpolu med domačim Mornarjem in švedskim klubom Lugi. Rezultati so bili — 100 m prsno: Brok (L) in Pandur 1:19.2. vendar je komisija prisodila zmago Broku; 200 m prosto: Bergman (L) 2:18,5. Mihajlov 2:19.6.	100	m hrbtno:
Skanata 1:09.1, Ansberg (L) 1:14.9.
4:10.9,
Lugi 4:11.0. waterpolo: Mornar : Lugi 5:1 (3:1). Tekmovanje se jutri nadaljuje.
zarja ameriško vlado, da je nova sovjetska taktika »mnogo bolj nevarna ZDA kakor je bila Stalinova« in jo poziva, naj izvaja bolj realistično politiko do Evrope, ki bo bolj ustrezala sedanjemu položaju ter dodaja, da to velja posebno za ameriško politiko nasproti Nemčiji.
TEHERAN. 16. Junija (Reuter): Predsednik uprave za iransko petrolejsko industrijo Afcas Parki-deh je danes pedal ostavko predsedniku vlade Mosadeku.
Sojenje Schäferju
Bonn, 16. junija. Danes se je v Kölnu nadaljevalo sojenje bivšemu SS oberführerju in polkovniku policije v Srbiji Emanuelu Schaeferju. Sodišče je -zaslišalo 15 prič, v glavnem Schaeferjeve podrejene in nad-starešine, ki so ga poskušali razbremeniti, češ da ni kriv za zverinstva, ker da je le izvajal ukaze nadrejenih. Med drugimi je bil zaslišan tudi bivši poveljnik hitlerjevskih okupacijskih sil v Srbiji Bader, šele na koncu pa so zaslišali Švicarko Hed-vigo Schoenfein iz Beograda, ki ji je sodišče dovolilo, da v kratkem prikaže položaj v židovskem taborišču na Sajmištu, iz katerega so po nalogu Schaeferja pošiljali žrtve v plinske celice in jih likvidirali. Sojenje se jutri nadaljuje.
Bosta Rosenbergova pomiloščena?
Pariz, 16. junija (Reuter). Predsednik francoske narodne skupščine Edouard Herriot je danes pozval predsednika ZDA Eisenhowerja, naj pomilosti Ro-senbergove. V brzojavki, ki jo je poslal Eisenhowerju se Her-
njo za pomilostitev. Prvo prošnjo za pomilostitev je predsednik ZDA odklonil. Na podlagi obsodbe se mora izvršiti smrtna kazen nad Rosenbergoviraa 18. t. m. na električnem stolu v jetnišnici Sitig-Sing.
WASHINGTON, 16. jun. (AFP): Poljska vlada je danes sporočila
riot poteguje za pomilostitev
Rosenbergovih iz človečanskih razlogov.
NEW YORK, 16. jun. (AFP): Julius in A tel a Rosenberg. Id sta obsojena na smrt zaradi izdaje atomske tajne Sovjetski zvezi, sta poslala danes predsedniku ZDA Eisenhowru že drugo p roš-
ki sta obsojena na smrt zaradi izdajstva, kolikor ju bo ameriška vlada pomilostila in jima dovolila zapustiti ameriško ozemlje. Zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva je s tem v zvezi izjavil, da je po-ljski predlog neumesten in da ameriška vlada sploh ne ho odgovorila na poljsko noto.
Na TVS sta diplomirala tov. ja-heda Antun za inženirje elektrotehnike in tov. Zavadlav Milan za strojnega inženirja. Čestitajo pritekli	3 909-n
Društvo arhitektov Slovenije sporoča vsem svojim členom, da bo plenum društva danes ob 19 v prostorih Kluba poslancev MLO Kresija. Vabimo k čim večji udeležbi.	3S08-d
Društvo ekonomistov v Ljubljani,^ sekcija za računovodstvo. Tržaška 5-III. Danes 17. junija ob 17 uri bo v ve>]iiki dvoren i Trgovinske zbornice v Ljubljani. Beethovnova 10, sestanek sekcije za računovodstvo pri Društvu eko-g nomistov z referatom univerzitetnega prof. ing. Metoda Dularja: »Vprašanje javnih revzorjev in gospod arskfh svetovalcev«. Po referatu bo diskusija.	3906-n
Prof. dr Rant Jože ne ordinira do 17. avgusta 1953.
Dr. Schrott ne ordinira cd 22.
1unija do incl. 6 julija 39Q0-n Gospodu dr. Bluinauerju, primariju Kirurgične klinike v Ljub. bani izrekam mojo najorisrčnej-šo zahvalo za izreden trud. skrb in požrtvovalnost, ki mi jo je izkazal pri težko izvedi j ivi operaciji. Toplo . zahvalo izrekam tudi ostalim gg zdravnikom, tn^d S cin sk emu in strežnemu osebju FRANC NOVAK, IDRIJA 2889-a Najprisrčneje se zahvaljujem tov. dr. Kuncu Borisu, načelniku ki-rurgičnega oddelka vojaške bolnišnice in vsemu osebju vojaške bolnišnice v Ljubljani za uspelo težko o-peracijo na srcu. — Mraz Helena	3890-n
Upravni odbor Gozdnega gospodarstva Brežice obvešča vs? množične organizacije in društvo, ki pošiljajo razne prošnje za denarno ali materialno podporo, da jih v bodoče ne pošiljajo, ker jim zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne moremo ugoditi ter nanje ne bomo odgovarjali.
Obleka je predraga, da bi jo lahkomiselno shranili MOTOX Vam jo zanesiiivo očuva vsake škode pred molji.	_d
Zaradi rekonktrukcije in delne obnove cestišča cesta Ce!je"Rog2-ška Slatina na odseku železniški podvoz Dri restavraciji Pošta v Celju do odcepa na pokopališče v Cretu pri P;šeku bo ta del ceste do nadaljnjega zaprt za promet. Preusmeritev medkrajevnega prometa bo izvedena za smer Celje-Rogaško Slatina za vse uporabnike vozil po Mariborski cesti do ceste Spodnja Hud’»nja-3ukovžIak in po tej cesti pod Bežigradom :n dalje v smeri proti Teharjem s priključkom na prej navedene ceste na Teharj;h Za obratno smer se preusmeri promet iz odseka kjer se bodo vršila dela na lokalno cesto v Teharjih pri šolskem poslopju in dalje po prej navedeni cesti pod Bežigradom mimo Tovarne sadnih sokov na Mariborsko cesto. Izjema je dopustna le za lokalne potrebe, za prevoz po krajevnih cestah, in sicer: pišeik-železniško križišče - Stropnik - Leskoškov a uLioa-Mariborska cesta in cesta Zimiakov marof-železni-ško križišče-Leskoškova ulica in Mariborska cesta ter obratno. — Preusmeritev je obvezna od dne 19. t. m od 6. ure zjutraj d3lje.
PD Ljubljana-matica — Plezalna šola. Danes — sreda, plezalna šola ob 16 uri na Tuimcu. 3398-n PETALIN. Proti moljem — samo PeTaLin.	3794-N
KINO »UNION«: amer. barval film »Konec sveta«. Tednik: Filmske novosti štev. 24. — Predstave ob 16, Ib in 20. KINO »KOMUNA«: prem. angl. filma: »Trio«. Tednik: Porast. Predstave ob 16, 18 in 20. KINO »6LOGA«: ital. film »Jutri bo prepozno«. - Tednik: Predstave ob 16, 18 in 20. KINO »SOCA«:	švedski film:
»Sirota Stina«. Tednik: Minareti m portali. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10—11 in od 15 daije.
L. KINO »TIVOLI«: amer. film »Major m frklja«. Tednik. -Predstava ob 20.30.
L. KINO »BE2IGRAD«: amer. barvni film »Konec sveta«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno uro pred pričetkom.
KINO »TRIGLAV«:	ameriški
film: »Sužnja preteklosti«. -Tednik. Predstavi ob 17.30 ia 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom.
KINO »SISKA«:	amer. film
»Rapsodija otožnosti«. Brez tednika. Predstavi ob 18 ia
20.30.	Prodaja vstopnic od 17 dalje.
KINO DOM LM: ameriški film »Morski volk«. Tednik. - Ob
20.30.	Prodaja vstopnic od 19 dalje.
KINO »LITOSTROJ«: francoski film: »Frizer za dame« ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom.
CELJE UNION: francoski film »Pariz poje«
CELJE »DOM«: ital. film:	»Brea
milosti«.
BLED: angleški film: »Pekel je razprodan«.
KAMNIK: ameriški film »Prostor na
-'onci!«
ZADOBROVA: ameriški film:	»Pot
v Utopijo«.
VEVČE: jugoslov film: »Frosjna« -DOMŽALE: jugoslovanski film:	>V
' iharju«.
RADO\ L JICA: amer. barvni film:
»Bagdadski tatič«.
ROG. SLATINA: amer. barvni film: »Trije mušketirji«.
ŽALEC: franc, film: »V Pariz«. KRANJ — »STORŽIČ«: amer. film: »Rebecca« ob 16, 18 in 20.
KRANJ - »PARTIZAN«; amer. filmi »Rebecca« ob 20.30.
JESENICE »RADIO«: francoski film »Prekleti« ob 18 in 20.
IESENICE »SVOBODA«: franc, film »Prekleti« ob 20.30. V slabem vremenu predstava odpade.
JESENICE — »PLAVŽ«: franc, film: »Idol« ob 18 in 20.
RADIO
SPORED ZA SRF^O 5.30—5.49 Napoved časa. poroč;-La. vremenska n a roved in preg'.cđ tiska; 6.30—6.40 Napoved Česa, poročila, vremenska napoved in pregled dnnr.ero sporeda 7.00 do 7.05 Radijski koledar. 12.39 Napoved časa. poročila. nreg;ed dnevnega sporeda in objave 12.45 15 minut slovenskih polk in valčkov.
13.09	Z obiskov pri pionirjih. 34.3Ö Radijske rokloene. 14.40 Kvarteti, kvinteti in okteti pojo slovenske naroda«» in umofn? pesmi 33.90 Napoved Časa. poroČ-ita. vrem-risk a napoved in objave. 15.15 Lepe melodije izvaje^o veliki zabavni orkestri. 15.59 Zdravstveni nasveti. 16.00 Naši solisti pred mikrofonom. 17.00 Napoved časa in. poročila. 17.10 Lzraio m’sdi harmonika rii iz Šentvida. 13.30 Zuna-nie-roTtičn/i feljton. 18.45 Poje mladinski zbor I gimnazije :z Kranja pod vodstvom Janka Pri-bošiča 19.00 Radijske reklame.
19.10	Zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik, vmes objave 23.00 MaCo od včeraj iei m a1 o od (zabavna glasba). 20.30 Radijska igra — iz nagradnega natečaj a Richard WhithTigtcn. 22.CO Napoved časa poročila in pregled sporeda za nasčedrnji dan.
23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tunno na vaiu 327J m (prenos iz Zagreba).
ŠOLSTVO
PREDAVANJA
Planinsko društvo Lluhljama-ma-
tfea priredi v petek 19. junija ob 20. uri v fizikalnem inštitutu univerze predavanje prof. Ulage: »Mount Everest premagan«. Predavanje spremljajo najnovejši posnetki.	2892-n
NA GLASBENIH ŠOLAH
I. (Center). H (Š:ška-Bež'grad>, m. (Most?). IV (Vič). V (Polje) in. VI (Šentvid) bodo razdeljevali letna spričevala 27. junija 1953 Na vsrh omenjenih šolah bodo sprejemali prijave novih in starih učencev za šolsko leto 1253-54 od 22. junija do 26. junija 1953. — Sprejemni izp:ti novih učencev in onih, k: so glasbeni študij prekinili. dobo na vseh Glasbenih šolah 29. in 30. junija 1953 Razpored izpitov bo objavljen na oglasni deski vsake posamezna šole
VREME
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe LRS Napoved za sredo 17. junija:
Nestalno vrem? z vmesnimi padavinami Temperatura ponoči do 10 stopinj C. podnevi do 26 st. C.

SLAVOLOK
KKK.'H MAK1A KEMAKyilE
.ZMAGE“
Fmvic se je zravnal. »Zadeli ste v črno, Eugenie. Toda ker ni človeku nič več svetega, mu postane na neki bolj človeški način spet sveto. Človek začne spoštovati iskrico življenja, ki utripa celo v črvu za plotom ter ga od časa do časa prižene na svetlo. Tega ne mislim kot primero.«
»\i me ne morete zadeti. Brez vere ste.« Eugenie si je energično pogladila belo haljo na prsih. »Jaz imam hvala bogu svojo vero.«
Ravie je segel po svojem plašču. »Vera lahko napravi človeka fanatičnega. Zato so vse vere stale tolikanj krvi.« Neprikrito se je zarežal. »Strpnost je hčerka dvoma, Eugenie. Mar me vi s svojo vero ne napadate veliko bolj, kakor jaz izgubljeni nejevernih vas?«
Veber se je zasmejal. »Tu imate, Eugenie. Nikar ne odgovarjajte. Samo še huje bol«
»Moje dostojanstvo kot žena —.«
»Dobro.« jo je prekinil Veber. »Ostanite pri tem! To je vedno dobro- Jaz moram zdaj odtod. V pisarni imam še posla. Pojdiva, Ravic. Pozdravljeni, Eugenie.«
»Pozdravljeni, doktor Veber.«
»Pozdravljeni, sestra Eugenie,« je rekel Ravic.
»Pozdravljeni,« je odgovorila Eugenie z naporom in šele, ko se je Veber ozrl po nji.
Vebrova pisarna je bila vsa natlačena s pohištvom iz empira; belo, zlato in krhko. Nad pisalno mizo so visele fotografije njegove hiše in njegovega vrta. Ob stranski steni je stala široka, moderna zofa. Veber je prespal na nji, kadar je ponoči ostal tu. Klinika je bila njegova.
»Kaj želite piti, Ravic? Konjak ali Dubonneta?«
»Kavo, če je imate še kaj tu?«
»Seveda.« Veber je postavil kuhalnik na pisalno mizo ln vtaknil kontakt. Nato se je okrenil k Ravicu. »Me lahko danes popoldne zastopate v Osirisu?«
»To se razume.«
»Vam ni nerodno?«
»Niti najmanj. Ničesar nimam pred seboj.«
»Dobro. Tako se mi ni treba še enkrat posebej voziti v mesto. Lahko delam na svojem vrtu. Rekel bi bil Fauchonu, pa je na dopustu.«
»Nesmisel,« je rekel Ravic. »Saj sem že tolikokrat storil to.«
»Res je, pa vendar —.<
Tega ,vendar’ dandanes ni več. Zame ne.«
»Saj. Prebedastc res, da ne more človek z vašim znanjem uradno opravljati svojega dela tukaj in se mora skrivati kot črni kirurg.«
»Ampak Veber! Saj to je že tako stara zgodba. Saj se godi tako vsem zdravnikom, ki so pobegnili iz Nemčije.«
»Kljub temu! Smešno je! Durantu opravljate njegove najtežje operacije, on pa si dela ime iz tega.«
»Bolje je, kakor da bi sam operiral.« ^
Veber se je zasmejal. »Ne smel bi govoriti. Saj opravljate moje tudi. Toda navsezadnje sem jaz ženski zdravnik in ne specializiran kirurg.«
Kuhalnik s kavo je pričel požvižgavati. Veber ga je odstavil. Prinesel je iz omare skodele in natočil kavo. »Nečesa ne razumem, Ravic,« je rekel. »Zakaj stanujete res še zmerom v tisti kasarni v Internationalu? Zakaj si ne najamete kakšno teh novih stanovanj v bližini Boisa? Nekaj kosov pohištva lahko povsod dobite poceni. Potem vsaj veste, kaj imate.«
»Saj,« je rekel Ravie. »Potem bi vedel, kaj imam.«
»No, torej, zakaj ne storite tako?«
Ravic je popil požirek kave. Bila je grenka in močna. »Veber,« je rekel, »vi ste čudovit primer za bolezen našega časa: udobna miselnost. V istem hipu me pomilujete, da moram ilegalno delati tukaj, in hkrati me vprašujete, zakaj si ne najamem stanovanja.«
»Kaj pa ima to opraviti z onim?«
Ravic se je potroežljivo zasmejal. »Če si najamem stanovanje, moram biti priglašen pri policiji. Za to mi je potreben potni list in vizum.«
»Točno. Na to nisem pomislil. In v hotelu?«
»Tam tudi. A hvala bogu je nekaj hotelov v Parizu, ki tega priglašanja ne jemljejo tako natančno.« Ravic je prilil požirek konjaka v kavo. »Eden med temi je International. Zato stanujem tam. Kako poskrbi gospodinja za to, ne vem. Imeti mora dobre zveze Ali policija resnično ne ve, ali pa maže. Vsekakor že precej dolgo nemoteno stanujem tam.«