GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIP INGRAD CELJE LETO XXVII. - ŠT. 12 - 24. DECEMBER 1985 Naš izdelek ISO PANO za toplotno zaščito Okno je element v obodnih površinah objekta, kjer so toplotne izgube največje. Hkrati pa Je na prisojnih površinah dragocen pripomoček za pasivno koriščenje sončne energije. Zato Je edina pra- lek za nova ali pa že obstoječa okna, tako za Individualno kot za blokovno stanovanjsko gradnjo ter za vse ogrevane objekve, kjer se stremi za varčevanjem z e-nergijo. vllna rešitev omogočiti čim-boljšl izkoristek sonca In čimbolj zmanjšati toplotne Izgube. Na podlagi teh dejstev se je v naši razvojni službi porodila Ideja za nov Izdelek ISO PANO. Kaj Je ISO PANO? To je prefabrlclran izolacijski element, ki v zimskem času preprečuje prevelika toplotne Izgube skozi okenske površine. ISO PANO je naš Izde- ISO PANO izdelujejo v TOZD Lesni obrati na Go-milskem serijsko za vse dimenzije standardnih oken In balkonskih vrat In to v dveh Izvedbah glede na površinsko obdelavo In v dveh izvedbah glede na debelino izolacijskega vložka. Prikazana ISO panoja sta le dve Izmed številnih možnih Izvedb, ki sta prilagojena potrebam stanovanjske gradnje In zato primerna za serijsko proizvodnjo. Osnovna ideja — toplotna zaščita okenskih odprtin — pa je oblikovno prilagodljiva tudi za javne objekte, vendar kot unikat, ki ga lahko izdelujemo le po posebnem naročilu. Naš nov Izdelek ISO PANO smo zaščitili pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu. ISO PANO smo letos prvič predstavili na 3. Jugoslovanskem sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni In zanj prejeli srebrno plaketo. Vlil Šuster GLAVNI DIREKTOR, JANKO GOLOB, DIPL. OEC., OB OB ZAKLJUČKU LETA: Primimo vsak za svoje delo Končuje se leto, za katerega smo že na začetku vedeli, da bo za gradbenike težko. Nadaljevala se je gospodarska kriza, zato je obseg investicij še nadalje realno upadal, še zlasti na področju stanovanjske graditve. Visoka rast cen je ob občasnem pomanjkanju primernih del še zaostrovala gospodarske razmere Da bi bila mera polna, jo je zagodla še izredno ostra in dolga zima, ki je praktično onemogočila delo v glavnini prvega četrtletja. Vse te težave smo kar uspešno prebredli. V tem letu, ki se izteka, smo uspeli razrešiti tudi nekatere težke probleme, ki so nam slabšali rezultate v preteklem obdobju. Uspelo nam je občutno zmanjšati zaloge, ki so nam v preteklosti povzročile nemale težave in u-čvrstiti finančno poslovanje. Tudi visoko zaostajanje osebnih dohodkov smo zmanjšali, kljub temu, da na tem področju vlada popolna stihija in so naši dosežki zato večkrat kratkotrajni. Tudi zasedenost kapacitet je bila v pretežnem delu temeljnih organizacij primerna, čeprav so se občasno pojavljale težave zaradi preslabe investicijske dejavnosti. Zlasti se občuti izrazito upadanje investicijske dejavnosti na področju stanovanjske gradnje v nekaterih občinah, ki je samo še simbolična. Tudi sicer je uspešnost poslovanja naših temeljnih organizacij precej odvisna od gospodarskega položaja organizacij združenega dela na območjih, kjer delujemo. Ugotavljamo lahko, da smo v tem letu zgradili več objektov v zelo kratkem roku, kjer je pomembno vlogo odigral naš lastni montažni sistem, ki pa ga moramo še bolj dopolniti s ploskovnim sistemom in mu povečati vsestransko uporabnost. Mislim pa, da ne moremo biti povsem zadovoljni s kvaliteto naših izdelkov in storitev, saj nam večkrat ni bila ravno v ponos. Tu nas v prihodnjem letu čaka še veliko dela in naloga tako posameznih temeljnih organizacij kot tudi strokovnih sektorjev je, da razmere bistveno izboljšamo. Tudi za marsikatero drugo področje ne moremo reči, da je delo organizirano najboljše in dosežki primerni zahtevam. Zato teče vrsta aktivnosti na različnih področjih. Izpostavim naj pripravo novih aktov o nagrajevanju, ki naj vnesejo več spodbud za dobro delo in gospodarjenje. Tudi v kriznih obdobjih moramo misliti na boljši jutri, kljub temu, da so razpoložljiva sredstva skromnejša. Zato je v pripravi več investicijskih programov, ki bodo, bodisi dopolnili obstoječe proizvodne programe, ali pa vnesli v proizvodnjo modernejše tehnologije. To velja zlasti za IGM, ki je v tem letu dobil zazidalni načrt za celotno področje Medloga in zato za leto 1986 smeleje načrtuje nadaljnji razvoj montažnih elementov in sistemov ter proizvodnjo betonske galanterije. Nadaljevala se bo gradnja novih proizvodnih in poslovnih prostorov v TOZD Prevozi (Nadaljevanje na 2. strani) '7'.... V našem kolektivu podeljujemo delavcem ob odhodu v pokoj, ki so opravili vso delovno dobo pri GIP Ingrad oziroma njegovih pravnih prednikih (pri Invalidski upokojitvi pa za več kot 30 let delovne dobe), posebno priznanje — Zlato plaketo Ingrad. Letošnji dobitniki so Andrej Jezernik Iz GO Slovenske Konjice, Franc Sevšek Iz GO Celje, Bariča Petecln Iz Skupnih služb In Franc Pšaker Iz Lesnih obratov. Na sliki podeljuje glavni direktor Janko Golob to visoko priznanje Francu Sevšku. Foto: Vili Šuster PRIMIMO VSAK ZA SVOJE DELO SAMOUPRAVLJANJE V INGRADU OB IZTEKAJOČEM SE MANDATU (Nadaljevanje s 1. strani) Ljubljana; v GO Ljubljana se na kompleksu industrijske cone Vič pripravlja gradnja objekta tesarske in večnamenske delavnice; Lesni o-brati na Gomilskem pripravljajo skupaj z Gozdnim gospodarstvom Celje in LIK Savinja Celje gradnjo mehaniziranega lesnega skladišča z luščilnim strojem in sortirnico lesa na Gomilskem; v Rogaški Slatini se razmišlja o gradnji prostorov za širitev proizvodnje itd. V Celju se pripravljajo načrti za postopno preselitev centralnega skladišča iz Dečkove ceste in skladišča na Hudinji na novo lokacijo v Trnovlje. Ob vsem tem ne smemo zanemariti dokončanja rekonstrukcije kamnoloma Liboje, ki jo izvaja TOZD IGM in bi jo morali končati v prihodnjem letu. Zlasti za slednjo bo potrebno še združiti določena sredstva. Tudi obnove obstoječe o-preme, ki je že precej dotrajana, ne smemo zanemariti. Pri tem bo dan poudarek zlasti na opremo, ki je pri delu neobhodna in specifična za gradbeništvo. Tudi na področju opažev bo potrebno napraviti nov korak v smeri prilagajanja novim zahtevam tržišča in moderne tehnologije. V letošnjem letu smo kupili nov zmogljiv računalnik, ki je hrbtenica izgradnje modernega informacijskega sistema. V naslednjem letu nas zato čaka še veliko dela, da bomo izrabili vse možnosti, ki nam jih daje in bistveno dvignili nivo poslovnega sistema v Ingradu. Tudi na področju trženja gradbenih objektov ter projektiranja bomo pričeli v prihodnjem letu uporabljati moderne metode, ki jih omogoča računalniška grafika. Skupno z Razvojnim centrom iz Celja smo pristopili k nabavi moderne računalniške o-preme in programov, kar bistveno skrajšuje rok priprave objektov in dviga kvaliteto ponudb. Vendar pa čaka strokovnjake, ki delajo na tem področju še mnogo dela na pripravi standardnih rešitev. Nedvomno bi zanemarili eno bistvenih sestavin učinkovitega gospodarjenja, če ne bi omenil skrbi za delavca, skrb za izpopolnjevanje njegovega znanja ter za šolanje novih strokovnjakov tako v proizvodnji kot v strokovnih službah. V sedanjem nekon-junkturnem obdobju za gradbeništvo moramo temu področju posvetiti še posebno skrb, saj je fluktuacija mnogo višja, interes za šolanje v gradbene poklice oa manjši. Tu bo poleg primernega stimulativnega nagrajevanja, ki upamo, da ga bodo v večji meri vnesli novi akti, potrebno dati še več poudarka standardu delavcev, zlasti pa u-veljavitvi takšne politike izobraževanja, ki bo v večji meri zainteresirala mlade za delo v gradbeništvu. Problemov in nalog je še ogromno, nehvaležno pa jih je preveliko naštevati, ker vseh zaradi naših skromnih možnosti ne bo možno realizirati v letu, ki prihaja. Prepričan pa sem, da jih lahko rešimo veliko, če se ne bomo samo pogovarjali in kazali na probleme, temveč prijeli vsak za svoje delo in ga o-pravili čimveč ter vestno. To tudi naj bo popotnica v novo leto. Vsem sodelavcem, zaposlenim v Ingradu, vašim svojcem In poslovnim partnerjem, želim prijetno praznovanje novoletnih praznikov ter mnogo osebne sreče, zdravja in u-spehov v Novem letu 1986. Janko Golob Proizvodna hala Tlba, Ljubljana. Foto: Vlil S. Evidentiranje je v teku Evidentiranje delegatov v samounravne organe in delegacije SIS in ZZD za volitve v marcu 1986 je v končni fazi. Skoraj v vseh TOZD so evidentirani delegati po obstoječem številu delegatov. V času evidentiranja, pa je volilna komisija nri predsedstvu RK SZDL izoblikovala nov predlog evidentiranja delegatov s tem, da se uvaja možnost oblikovanja skupnih delegacij za skupščine SIS in sicer: 1. skupne delegacije, ki jih lahko oblikujejo dve ali več TOZD, ki morajo oblikovati delegacije za SIS pa nimajo več kot 60 delavcev, 2. skupne delegacije lahko oblikujejo tudi TOZD ne glede na število delavcev, če so združene v DO In članice iste SIS. Zato smo se v naši delovni organizaciji odločili, da preverimo število evidentiranih delavcev po TOZD in poskušamo poiskati najustreznejšo obliko formiranja delegacij. Kljub težavam zadovoljni Ponovno je pred nami leto, ko bomo na vseh nivojih delovne organizacije volili delegate v samoupravne organe. Ob izteku mandatne dobe sedanjim delegatom je potrebno oceniti njihovo, oziroma naše delo v tem času. Nedvomno so bili samoupravni organi na veliki preizkušnji, saj so morali obvladovati zapletene gospodarske razmere v našem delovnem okolju. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati težo te zapletenosti in zahtevnosti gospodarskega položaja, saj smo prepričani, da jo naš sleherni delavec še predobro pozna in vsakodnevno občuti na svoji koži gradbenega delavca — Ingradovca. Ozrimo pa se nekoliko na rezultate naših prizadevanj — uspehe in neuspehe v preteklem dvoletnem mandatnem obdobju. Splošna družbena in gospodarska kriza, ki v zadnjem obdobju močno voliva na vse družbene tokove, se krepko odraža tudi na samoupravnem področju. Delavci imajo vse manj možnosti, da v samoupravni sferi suvereno odločajo o pogojih in rezultatih svojena dela. To pa seveda precej vpliva na njihovo razpoloženje ter pripravljenost krepiti samoupravne odnose. To krizo še pospešuje nezmožnost trajnejšega razreševanja nakopičenih problemov kot na primer stalno ponavljajoče se poslovne izgube v nekaterih delovnih okoljih, slaba in nenačrtna kadrovska politika, skrhani medsebojni odnosi ter nepripravljenost sprejemanja novih in boljših rešitev. Kljub temu smo se v preteklem obdobju uspeli samoupravno dogovoriti za nekatere pomembne premike na področju organiziranosti, normativnega urejevanja odnosov ter poslovnih odločitev. Naj naštejem samo nekatere: — priprava in sprejem samoupravnih aktov, ki urejujejo delo v tujini; — priprava in sprejem samoupravnih aktov s področja medsebojnih razmerij med TOZD in DSSS in odnosov med delavci in TOZD; — priprave in sprejem samoupravnih aktov, ki urejajo probleme poklicne rehabilitacije — dokvalifikacije in zaposlovanje invalidov; — sprejem branžnega sporazuma, s katerim se pravice in dolžnosti naših delavcev vsaj delno približujejo pravicam in dolžnostim ostalim delavcem v gradbeni stroki; — priprave in sprejem (žal neuspešno v TOZD Mobilia) aktov s področja urejanja skupnih osnov -in meril za razporejanje in delitev dohodka ter skupne porabe; — priprava in sprejem aktov za urejanje stanovanjskih vprašanj; — priorava in sprejem ustreznih aktov za izdelavo srednjeročnih planov TOZD in DO. To je le nekaj pomembnejših samoupravnih aktov in dogovorov, da ne omenjamo vseh pomembnih sklepov, ki smo jih oblikovali in sprejeli tako na nivoju DO kot tudi na nivoju TOZD. Z uspešno razrešitvijo problema prodaje objektov v Ljubljani so naši samoupravljala dokazali, da so s skupnimi močmi še tako zapleteni problemi lažje rešljivi. Omenil bi še solidarnostno pokrivanje izgub v nekaterih TOZD, predvsem v letu 1984, ko smo praktično izpraznili rezervni sklad na nivoju DO, kar dokazuje, da smo v Ingradu bili in da bomo tudi v prihodnje solidarni do tistih, ki zabredejo v težave, če so seveda te težave pretežno objektivne narave. V preteklem obdobju smo si tudi postavili vprašanje ali je Ingrad v teh težkih trenutkih ustrezno samoupravno organiziran. O tem vprašanju smo precej razmišljali ob praznovanju 25-letnega jubileja naše DO, vendar pa so bila ta glasna razmišljanja včasih napačno razumljena in neustrezno interpretirana. Strokovna analiza ustreznosti sedanje organiziranosti Ingrada je potrebna, najverjetneje pa bomo to nalogo prenesli na tiste samoupravljalce, ki bodo ■'revzeli naslednji mandat. 2e samo razmišlja- nje poraja dvome, ali sedanja organiziranost ustreza. Najbrž je ustrezala na določeni stopnji razvoja in v določenem obdobju, ko smo organizirali marsikatero TO, da smo lahko obvladovali prostorsko obsežno tržišče. Današnji čas, še posebej stanje v gradbeništvu pa narekuje potrebo po takšni organiziranosti, ki bo zagotavljala uspešen konkurenčni boj na tržišču ter optimalno izkoriščenost strokovnih potencialov, ne glede na TOZD-ovsko ali področno lociranost. Takšno organiziranost, ki nam bo zagotavljala kvalitetno organizacijo dela, uvajanje sodobnih metod dela in tehnologije ter optimalno izkoriščenost našega znanja. Takšno organiziranost, ki bo omogočala normalen vzpon in uveljavitev mlajših ter sposobnejših kadrov. Kljub vsem težavam smo z iztekajočim se mandatom lahko zadovoljni. V novem volilnem letu želimo v imenu samoupravnih organov vsem delavcem Ingrada še boljše poslovne rezultate ter uspešnejše izgrajevanje samoupravnih odnosov. Predsednik DS DO Ivan Rebernjak Razprave in ugotovitve na konstitutivni seji konference OOZS Ingrad Na konstitutivni seji konference OOZS GIF Ingrad Celje, ki je bila 5. 12. 1985 v dvorani PC, je predsednik o-pozoril na dejstvo, da je gradbeništvo, glede na sedanje razmere na tržišču, preobsežno. Ena od oosledic takega stanja je vse močnejša konkurenca za pridobivanje investicijskih del, v kateri pridobi posel tisti, ki je bolj sposoben. Danes mora biti boj vsakega posameznika, kot tudi vsega kolektiva, za zmanjšanje vseh oblik nepotrebnih stroškov ter povečanje produktivnosti, spodbujanja inovacij itd. s ciljem doseči čim večji čisti dohodek na prvem mestu. Za takšno aktivnost pa je potrebno ustrezno vzdušje v kolektivu, ki ga dosežemo s preventivnimi ukrepi in sprotnim reševanjem nastalih težav. V sindikatih smo v tem preteklem mandatnem obdobju zahtevali pravilno vrednotenje pogojev dela, odpravo uravnilovke pri delitvi OD, nagrajevanje po delu in rezultatih dela, da bi na ta način zagotovili odgovarjajoči družbenoekonomski položaj gradbenega delavca. Vendar z narejenim na tem področju še nismo zadovoljni. Premagovati je potrebno tudi težave na ostalih področjih kot so: svobodna menjava dela in sredstev, samoupravna organiziranost, pravilna in pravočasna informiranost, samoupravno in delegatsko odločanje družbeno politično in strokovno izobraževanje, kadrovska politika, delovna disciplina, odgovornost, kar vse prav tako močno vpliva na dosežene rezultate poslovanja v DO. V razpravi so bila izpostavljena še naslednja vprašanja: — delovni čas je potrebno prilagoditi procesu dela in boju za čim večji dohodek, kar so storili v TOZD Proizvodni obrati in to izpostavili na tej seji; — občni zbori v nekaterih OOZS so bili manj kvalitetno pripravljeni in so bili tako bolj formalni, kar pa ni in ne more biti težnja sindikata; — v bodoče je potrebno enotno akcijo v sindikatih graditi tudi na večji samostojnosti OOZS, kar pa zahteva bolj poglobljeno družbenopolitično delo v vseh sredinah; — v nekaterih sredinah imajo posamezniki, zlasti direktorji, prevelik vpliv na delo OOZS, kar po besedah predsednika OS ZSS Celje Francija Vrbnjaka ne more dajati ustreznih rezultatov. Delegati so opozorili tudi na potrebo po organizirani nabavi ozimnice in raznih drugih izdelkov, kar naj organizirajo sindikati, saj življenjski standard delavcev zelo upada. V Laškem so problemi tudi z organizirano prehrano med delom povezani z višino regresa. Franc Murko je opozoril na težave v zvezi z delom komisije za letovanje, saj je počitniških kapacitet, zlasti zimskih, premalo, da bi lahko večje število delavcev letovalo v njih. Zato je izrazil željo delavcev, da se razširijo te kapacitete. G. H. AKTIVNOSTI PRI IZDELAVI SREDNJEROČNIH PLANSKIH DOKUMENTOV Cilj: realna rast ekonomskih kategorij 1. Spremembe predpisov, ki urejajo področje planiranja V septembru letos je začel veljati Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SRFJ, št. 46/85). Z izidom tega zakona je končano delo, ki so ga sprožile kritike do sedaj veljavnega sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, sprejetem v letu 1976. Glede na to, da smo bili v tem času sredi pripravljanja planskih aktov za naslednje srednjeročno obdobje, u-gotavljamo, da je sprejetje zakona prišlo ob nepravem času ter da je povzročilo težave nosilcem planiranja. O prednostih novega zakona je sedaj še težko razpravljati, menimo pa, da bo predvsem praksa pokazala, kako v luči novega predpisa poslej planirati, da bomo dosegli že-Ijene cilje. Po zakonodaji, veljavni do izida novega zakona o planiranju, smo v Ingradu sprejeli naslednje planske akte: — Analizo stanja v DO GIP INGRAD Celje v obdobju 1981—1985; — Analizo razvojnih možnosti in smernice za obdobje 1986—1990 v DO GIP INGRAD; — Temelje plana TOZD in DSSS za srednjeročno obdobje 1986—1990. V skladu s 24. členom novega zakona smo na referendumu dne 19. 11. 1985 sprejeli: — Skupne temelje za pripravo srednjeročnih planov TOZD in delovne organizacije GIP INGRAD Celje za obdobje 1986—1990. Naslednji planski akt, s katerim se zaključujejo vse faze srednjeročnega planiranja je: — Srednjeročni plan DO GIP INGRAD Celje za obdobje 1986—1990. Ta planski dokument je v izdelavi in bo še pred koncem leta 1985 posredovan kot osnutek v širšo obravnavo delavcem TOZD in DSSS. 2. Izhodišča, vzpodbude, problemi na prehodu v novo srednjeročno obdobje ... Pri pripravi srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 smo upoštevali razmere, ki so ta čas prisotne v gradbeni dejavnosti v Sloveniji in Jugoslaviji. Menimo, da stag-nanten položaj delovne organizacije na prehodu iz tekočega v naslednje srednjeročno obdobje ne more biti o-predeljen kot cilj. V že sprejetih planskih dokumentih smernicah in temeljih planov TOZD in DSSS za obdobje 1986—1990) smo si zato kot bodočo obveznost zadali cilje, ki temeljijo na realnih rasteh posameznih ekonomskih kategorij v naslednjih letih. Planirane realne stopnje rasti niso visoke (v večini primerov so pod planiranimi stopnjami rasti gospodarstva Slovenije), vendar nam njihova realizacija v praksi zagotavlja napredek, oziroma boljši položaj v naši družbi. Analitske ugotovitve po posameznih ključnih področjih družbene reprodukcije na temelju dosedanjih podatkov in ocen kažejo, da so se možnosti za reševanje nekaterih glavnih ciljev in nalog zožile. Ta ugotovitev zlasti velja v okviru gradbeništva za visoke gradnje, kamor je registrirana tudi naša delovna organizacija. Ob spremljanju gospodarskih in razvojnih tendenc, ob oceni razpoložljivih sredstev za investicije v prihodnosti in ob primerjavi z razvitimi gospodarstvi v svetu, je logično razmišljati, da krčenje sredstev za gradbeni del investicij v korist opreme ni kratkoročen pojav, temveč dolgoročna osnova za kvalitetno gospodarsko rast. Iz napisanega in iz ocene razmer, v katerih živimo, izhaja ugotovitev, da naša družba zahteva funkcionalno, predvsem pa racionalno gradnjo, kateri se bosta morala v svojih razvojnih usmeritvah podrejati in prilagajati organizacijska in tehnološka razvojna usmeritev gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Proizvodna aktivnost v gradbeni operativi v Ingradu v letu 1985 kaže, da se upadanje fizičnega obsega gradbene dejavnosti bistveno ne poglablja, vendar so pokazatelji učinkovitosti gospodarjenja in poslovanja še vedno znatno pod povprečjem gospodarstva. 3. Ovrednotenje razvoja In poslovanja DO GIP INGRAD Celje v obdobju 1986—1990 Pri pripravi bilančnih izhodišč za obdobje 1986—1990 smo upoštevali spremembe v mehanizmih ekonomskega sistema, do katerih je prišlo v letu 1985. Spremembam je prilagojena shema delitve in razporejanja celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka. Pri ovrednotenju programov v absolutnih zneskih smo upoštevali stalne cene Iz leta 1985. Rast materialnih stroškov (porabljena sredstva) načrtujemo po povprečni stopnji 2,1 % letno. Pri tem postavljamo učinkovitost in kvaliteto gospodarjenja na prvo mesto. Ocenjujemo, da bo nekoliko hitrejšo rast posameznih postavk v porabi sredstev (zlasti obresti in e-nergije) nadoknadila večja e-konomičnost pri vseh ostalih materialnih in poslovnih stroških. Dohodek bo na tej podlagi realno porasel po povprečni letni stopnji 3,1 %. Pri razporejanju čistega dohodka, namenjenega osebni porabi delavcev, smo izhajali iz ugotovitve, da je zaostajanje osebnih dohodkov za povprečjem gospodarstva e-den najbolj perečih problemov v delovni organizaciji. Cilj na tem področju je zato jasen: zaustaviti realno padanje osebnih dohodkov in slediti gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu Slovenije. Načrtujemo 3% realno rast osebnih dohodkov in sklada skupne porabe. Na osnovi tako opredeljene politike dohodka in čistega dohodka se bodo sredstva za reprodukcijo povečala v povprečju realno za 3,6% let- no. V sredstva za reprodukcijo so všteta sredstva za razširitev materialne proizvodnje dela, sredstva rezerv in amortizacije. Ocenjujemo, da bo takšna rast kvalitetnih sredstev v naslednjih letih pogoj za nemoteno poslovanje, ob vse dražjih bančnih sredstvih, restriktivnejši kreditnomonetarni politiki in prednisih, ki se nanašajo na zagotovitev trajnih obratnih sredstev. Olga Logar Mehanizacija zgradila železni most Bolj določeno: zgrajen je železni, viseči 21-tonski in 66 m dolg most čez Savinjo v Levcu. V tej izgradnji smo sodelovali GO Celje, ki je bil izvajalec temeljev in naša TOZD z glavnino del v vrednosti 15 milijonov din. Investitor je bila Občinska komunalna skupnost Celje. Rok za izgradnjo mostu je bil zelo kratek, (od sredine septembra do konca novembra), načrti izdelave mostu pa nepopolni, zgolj idejni. Odločili smo se, da prevzamemo rizično izgradnjo in montažo mostu. Z zavestjo, da moramo še širiti našo proizvodno dejavnost, smo se takoj oprijeli dela z vso resnostjo. 2e v začetku so se pojavili problemi pomanjkljivega načrta in slabih tehnoloških rešitev. No, to je naš »mlad« tehnični kader premostil z dopolnitviio načrtov v -konstrukcijskih in tehnoloških izboljšavah. Največ težav pa je bilo z nabavo nekaterih elementov, ki jih ni bilo na jugoslovanskem tržišču. Celo v sosednji Avstriji smo neuspešno iskali spone (ušesa) za pričvrstitev jeklenih vrvi na betonska sidra. Končno smo se odločili, da sami v obdelovalnem servisu izdelamo te 50 kg težke spone. Tudi to je bila rizična odločitev, saj je bilo treba drag izdelek (primerek je stal 530.000 din) trdnostno preikusiti. V sodelovanju s strojno fakulteto v Ljubljani in izdelovalcem jeklene vrvi Nov Kabl iz Novega Sada, se je ta porušitveni preizkus uspešno opravil v tovarni Verig Lesce. Samo zalitje spon na konceh vrvi pa so opravili v Novem Sadu, kjer so po naročilu tudi izdelali debeli jekleni vrvi. Glavnina ostalih del je potekala v obratu strojni servis, kjer so oblikovali in varili posamezne konstrukcijske elemente, velikokrat tudi pozno v noč. Izdelava konstrukcije mostu se je uspešno končala, s tem pa tudi leoo jesensko vreme z nizkim vodostajem. Z montažo mostu smo pričeli v najslabšem vremenu tega leta; sprva dež, visoka Savinja, kasneje Da obilo snega in še mraz povrhu. Vendar so se tudi tokrat izkazali montažerji, saj so s trdovratno vztrajnostjo v kratkem času »spojili« oba bregova Savinje. Da je bilo delo dobro o-pravljeno, In tudi unikatno, ni treba posebej poudarjati; o tem so pozitivno pisali tudi drugi časopisi. Vsekakor pa gre zahvala vsem delavcem, ki so sodelovali pri izgradnji in montaži mostu, saj so dokazali, da se z zavestnim delom da narediti tudi zahteven izdelek. Upamo, da bo »most Mehanizacije« dolgo trden v povezavi obeh bregov. E. D. Odgovorna za tehnično Izvedbo In montažo sta bila Inženirja Branko Doler in Franci Šmarčan Montaža se začenja... s pomočjo avtodvlgala In strojnega vitla Je most obešen na vrvi počasi drsel Pri montaži smo uporabili veliko škrlpčevja In Iznajdljivosti .. In most je končan Letos 446 delovnih Letošnje delovne jubileje smo praznovali tako kot že vrsto let nazaj ob našem največjem prazniku, Dnevu republike. Ob tej priložnosti smo počastili naš praznik državnosti s kratkim kulturnim programom in podelili nagrade za delovne jubileje naj- zvestejšim delavcem Ingrada. Kar 446 je bilo takih, ki so letos praznovali 10, 15, 20, 25, 30 in celo 35 let nepre-knjenega dela v Ingradu. Odločili smo se, tako kot že leto poprej, ko je bila večina jubilantov z novim načinom zadovoljna, da name- jubilejev sto ene skupne proslave pripravimo štiri maniše. Tak način se je pokazal ustrezen, ker bistveno zmanjša stroške in tudi sama organizacija podeljevanja in srečanja je bila lažje izvedljiva. Ker je na ljubljanskih temeljnih organizacijah praznovalo 87 jubilantov, je bila proslava v Ljubljani za vse tamkajšnje TOZD 18. novembra, medtem ko je bila proslava za 51 jubilantov iz TOZD Rogaška Slatina združena z občnim zborom tamkajšnje Osnovne organizacije sindikata, dne 22. novembra v Rogaški Slatini. V Celju sta bili v dvorani poslovnega centra dve proslavi za vse ostale jubilante iz temeljnih organizacij Ingrada. Na prvi, 21. novembra, smo počastili jubilante iz TOZD GO Celje, Laškega, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Žalca in IGM Medloga, skupaj jih je bilo 160. Na drugi proslavi, naslednji dan 22. novembra, pa so se zbrali jubilanti iz Proizvodnih obratov, Lesnih obratov, Projektivnega biroja in Delovne skupnosti skupnih služb. Skupaj je praznovalo 148 jubilantov. Ob tej priložnosti so bile podeljene tudi štiri plakete Ingrad za opravljeno celotno delovno dobo v GIP Ingrad. (Dva od dobitnikov teh plaket se zaradi bolezni nista udeležila podeljevanja). O samem srečanju jubilantov več iz fotoreportaže in zapisa iz Ljubljane. Utrinki s srečanja jubilantov iz ljubljanskih TOZD Gradbeni delovodja Jože Stefe Iz TOZD Gradbena operatlva Je prejel Jubilejno nagrado In priznanje za 20 let dela Direktor TOZD GO Ljubljana, Boris Petan, podeljuje nagrado In priznanje Jožetu Roganu, serviserju iz TOZD, za 25 letno delo Kot je že uvodoma omenjeno je bilo srečanje za 86 jubilantov iz ljubljanskih temeljnih organizacij in izpostave delovne skupnosti skupnih služb v Ljubljani tedaj, ko smo proslavili tudi naš praznik, Dan republike. Jože Škulj, delegat delavskega sveta skupnih služb, ki je vodil slavnostno sejo delavskega sveta, se je v u-vodnem delu govora zahvalil vsem delavcem — jubilantom za njihov večletni delovni prispevek, s katerim so doprinesli neprecenljiv delež k skupnim prizadevanjem za rast in razvoj delovne organizacije. Razveselili smo se obiska glavnega direktorja delovne organizacije Janka Goloba in njegovega ''omočnika, ki sta se udeležila seje in podelitve nagrad. V drugem delu je jubilantom nekaj pesmi zapel kvartet »DO«, ki ga sestavljajo člani slovenskega okteta, nakar so jubilanti ob skromnem prigrizku in kozarcu vina o-bujali spomine na lepa pa tudi trpka obdobja njihovega dela in življenja v posameznih sredinah. Fotografirali so Vili Šuster iz Celja, Drago Stubičar in Tone Dolinšek iz Ljubljane Le redkokdaj se srečamo takole v prijetni družbi pomešani iz različnih TOZD Koliko izkopov z bagri je za teboj v 25 letih dela, Ivan Oven? Za petintrideset let neprekinjenega dela v delovni organizaciji, je Alojz Strajnar, čuvaj iz TOZD Prevozi, ponosno sprejel še rdeč nagelj Direktor TOZD Mobllia, Vladimir Meglič, Je čestital Jubilantu TOZD, Vinku Šajnu, za 15 let dela Težko bi verjeli, da kdo izmed »Ljubljančanov« ne pozna Nikole Novosela, telefonista — receptorja v Izpostavi DSSS, ki Je praznoval 20-letnl jubilej Novosti na stanovanjskem področju Ko se lotevamo sprememb, vselej želimo izboljšati dose-danie stanje, uvesti novosti, ki bi zagotavljale boljše od tega, kar imamo. Tako smo želeli tudi pri spremembi dosedanjih oziroma zasnovi novih samoupravnih aktov na področju urejanja stanovanjskih vprašanj delavcev v naši DO. Pa poglejmo, koliko in kaj nam je uspelo spremeniti na bolje: Novembra letos sta bila v vseh TOZD in DSSS, razen v Mobilii, sprejeta: — Samounravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za urejanje stanovanjskih vprašanj delavcev GIP »Ingrad« in — Pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj TOZD, DSSS (vsaka TOZD zase). Namen sprejemanja novih aktov je bil: — uskladitev z drugimi samoupravnimi akti DO, — uskladitev z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o usklajevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, — opustitev tistih določil, ki so zavirala uspešno reševanje stanovanjske problematike in vključitev novosti, ki bi naj zagotavljale boljše pogoje za odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja, kreditiranje ter prenovo obstoječih družbenih in zasebnih stanovanj. V skladu s slednjim smo v osnutku samoupravnega sporazuma opredelili združevanje stanovanjskih sredstev kot prvi pogoj za odpravo dosedanje neučinkovitosti zaradi razdrobljenosti sredstev. Predvideno je bilo združevanje vseh stanovanjskih sredstev, vseh obstoječih stanovanj, samoupravno odločanje bi ostalo v TOZD, na ravni DO pa le usklajevanje potreb in finančnih možnosti med TOZD. Takšna zasnova ni bila sprejeta v javni razpravi, ker se TOZD niso strinjale z združevanjem sredstev, zlasti pa ne stanovanj. Tako bodo TOZD v bodoče združevale sredstva na ravni DO za: — anuitete, — kadrovske potrebe DO, — reševanje stanovanjske problematike tistih delavcev, ki so se zaradi višje sile znašli brez stanovanja (požar, poplava...), — kreditiranje stanovanjske gradnje za tiste TOZD, ki ne bodo ustvarjale lastnih sredstev za te potrebe. Takšen način na prvi pogled vsebuje obliko solidarnosti, vendar bo v majhni meri vplival na odpravljanje stanovanjske problematike v TOZD, ki iz različnih vzrokov nimajo lastnih sredstev. Prioriteta bo na strani tistih TOZD, ki bodo uspešne v poslovanju. Te bodo lahko oo-leg rednih stanovanjskih sredstev formirale tudi dodatna iz čistega dohodka in to nad predpisano stopnjo v občini. Nehote se zastavlja vprašanje, ali nismo bolj solidarni zunaj DO — v širši družbeni skupnosti kot med seboj. Delavci, ki že več let čakajo na rešitev stanovanjskega pro- blema, pa ga ne morejo rešiti zaradi izgub v TOZD, često zastavijo vprašanje, zakaj je v drugi TOZD možno priti v kratkem času do stanovanja, višjega zneska posojila ... 2e res, da mora uspešnost ali neuspešnost občutiti vsak, tudi tisti, ki čaka na rešitev stanovanjskega problema, toda stanovanje je vendarle osnova za normalno življenje družine in te osnove je za našo mladino vedno manj. Tu so kali novih socialnih problemov, za katere pa kasneje Občinski odbor RK Celje nam je nosredoval seznam krvodajalcev — odlikovancev za leto 1985, katerega objavljamo. Petkrat so darovali kri: Brkič Besim, Cvikl Alojz, šumi-ga Janko, Videnšek Franc iz Celja; Perc Drago iz Šentjurja; Teskera Tomislav iz Projektivnega biroja; Pušnik Ernest in Vaš Jože iz DSSS. Desetkrat sta darovala kri: Blaškovič Mato iz Celja in Verdel Andrej iz IGM. Dvajsetkrat je daroval kri: Klemenšek Alojz iz IGM. Tridesetkrat je daroval kri: vendarle najdemo sredstva, a žal prepozno. Tako do novem. To so le razmišljanja ob vstopu v novo srednjeročno obdobje 1986—1990 in hkrati bojazen, da utegne biti to za reševanje stanovanjskih vprašanj v okviru naše OZD še slabše kot sedanje. (Prihodnjič: Utrinki iz planskih dokumentov samoupravnih stanovanjskih skupnosti in naše OZD — primerjava). Marija Gazvoda FIJAČKO Edvard iz PO. Petintridesetkrat je daroval kri: DEBELJAK Ivan iz Celja. ŠTIRIDESETKRAT je daroval kri krvodajalec MAGAJNA ALOJZ iz IGM, ki ga bomo predstavili v eni prihodnjih številk. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo. Dne 10. In 12. 12. 1985 smo imeli zadnji akciji v tem letu, katerih se je udeležilo 26 krvodajalcev: Iz Celja Cvikl Alojz, Žlof Vlado, Plahuta Darko, Brkič Besim, Muhič Ahmet, Mujkič Delavski svet delovne organizacije je na podlagi Pravilnika o nagradah, priznanjih In plaketah v GIP INGRAD In na predlog Komisije za podelitev nagrad, priznanj In plaket, na svoji seji dne 20. 12. 1985 sprejel sklep, da se razpišejo Tri nagrade GIP Ingrad Pri podeljevanju nagrad GIP INGRAD se upoštevajo naslednji kriteriji: — izjemni dosežki v organizaciji poslovanja na posameznih področjih, ki se rezultirajo tudi v večji produktivnosti dela, boljši ekonomičnosti in večji rentabilnosti; — nadpoprečno dosežen ekonomski uspeh gradbišča, delovišča oziroma obrata ali delavnice; — izjemni dosežki na področju projektiranja; — vzorno organizirano gradbišče, delovišče oziroma obrat ali delavnica večjega obsega, ki Je lahko za vzgled ostalim; — vzorno urejeno In organizirano bivanje In prehranjevanje delavcev na gradbiščih, deloviščih oziroma obratih ali delavnicah; — uspešno izvajanje ukrepov varstva pri delu, ki vplivajo na zmanjšanje In preprečitev nesreč pri delu; — Izjemne zasluge in požrtvovalnost pri preprečitvi škode za DO ali TO (v primeru požara, kraje, elementarnih nesreč In podobno); — vzorno urejeni delovni, samoupravni In družbenopolitični odnosi na gradbišču, delovišču ali delavnici v TO oziroma v sektorjih DSSS; — izredno osebno prizadevanje na: • samoupravnem in družbenopolitičnem področju In na področju družbene samozaščite, nadpoprečni uspehi pri opravljanju delegatskih funkcij; • kulturnem In športnem udejstvovanju; — drugi izjemni primeri, ki prispevajo k izboljšanju poslovanja In gospodarske rasti DO GIP INGRAD. Nagrade GIP INGRAD so tri, In sicer: 1. nagrada v višini 4 poprečne OD v SRS v preteklem letu; 2. nagrada v višini 3 poprečne OD v SRS v preteklem letu; 3. nagrada v višini 2 poprečna OD v SRS v preteklem letu. Predloge za nagrade dostavite najkasneje do 1. 3. 1986 Komisiji za nagrade, priznanja In plakete GIP INGRAD, v pravno službo Celje, Lava 7. Predloge, ki bodo prispeli po tem datumu, komisija me bo upoštevala. Nagrade GIP INGRAD bodo podeljene na slovesnosti ob praznovanju 1. maja 1986. Predsednik DS DO Ivan Rebernjak Krvodajalstvo §§ pravna posvetovalnica DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA Z ozirom na to, ker se vse več delavcev našega kolektiva obrača na pravno službo v zvezi z davki, smo se odločili, da v naši stalni rubriki »pravni svetovalec« obdelamo tisto področje davkov, ki zajemajo obdavčitve občanov. Kot prvo temo smo izbrali davek na dediščine in darila kot ga obravnava zakon o davkih občanov z dne 30. 9. 1985. Davek na dediščine in darila je dolžan plačati občan, ki v SRS podeduje ali dobi v dar premoženje kakor tudi občan, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Za premoženje se štejejo vse nepremičnine ter nremično premoženje, če skupna vrednost premičnega oremoženja presega višino povprečnega letnega čistega OD v SRS v preteklem letu. Pri ugotavljanju skupne vrednosti premičnega premoženja se upošteva vrednost vseh prejetih daril od istega darovalca v obdobju enega leta. Predmeti gospodinjstva se pri tem ne upoštevajo. Osnova za to vrsto davka je prometna vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja ob nastanku davčne obveznosti. To pomeni, da če občan, ko prijavi davčno obveznost pri Upravi za družbene prihodke, v napovedi navede manjšo vrednost premoženja kot je njegova prometna vrednost, lahko Uprava za družbene prihodke odredi ocenitev tega premoženja. Tako ugotovljena prometna vrednost je osnova za izračun davka. Davek na dediščino in darila ne plačaio dediči ali obdarjenci I. dednega reda in dediči kateregakoli dednega reda, ki podedujejo stanovanje, če nimajo v svoji zasebni lasti drugega stanovanja in so ob smrti zapustnika živeli z njim v skupnem gospodinjstvu. Davka je ooroščen tudi dedič ali obdarjenec, ki se šteje za kmeta, če z dedovanjem ali darilom pridobi kmetijsko zemljišče. Davka ne plača tudi občan-prevzemnik kmečkega gospodarstva, ki se šteje za kmetijo, pa tudi v primerih, ko deduje ali dobi v dar celotno kmetijo. Če dedič ali obdarjenec, ki je pridobil kmetijska zemljišča ali kmetijo le-to proda pred potekom petih let ali se v tem roku preneha baviti s kmetijsko dejavnostjo, se mu davek odmeri tako kot če ne bi izpolnjeval pogojev za o-prostitev. Stopnje so progresivne in so odvisne glede na vrsto ali vrednost podedovanja ali v dar prejetega premoženja ter glede na dedni red v razmerju zapustnikom, oziroma darovalcem. Stefan Gruškovnjak kadrovske vesti V mesecu novembru smo na novo kadrovali 14 delavcev, od teaa se je eden delavec vrnih iz JLA. V istem razdobju je odšlo iz delovne organizacije 24 delavcev, od tega v JLA 1. UPOKOJENI SO BILI Invalidsko: CEPUŠ Peter, zidar iz Laškega, rojen 22. 2. 1939, delo je združeval od 9. 9. 1966 do 15. 11. 1985, stalno bivališče ima v Laškem, Ojstro 33. ČANČALA Frančišek, zidar iz Rogaške Slatine, rojen 14. Hasan; iz IGM Dolenc Milan; iz Projektivnega biroja Filipčič Bogdan, Teskera Tomislav, Prosen Zdenko, Jelen Ivo, Dečman Olga, štiherl Dušan, Sovine Marija in Puhan Peter; iz DSSS Trauner Angela, Slemenšek Karmen, Sovčev Risto, Turnšek Franc, Mravlak Alojzija, Muhovec Nada, Jančič Irena, Vaš Jože, Zabode Boris, Ašič Maks, Kroflič Boris. Med člani kolektiva je prav gotovo še veliko takih, ki redno dajejo kri mimo organiziranih akcij, tudi v drugih krajih. Zal, pa nimamo evidence o njih, zato jih naprošamo, da se nam javijo. O 1 2. 1939, delo je združeval od 20. 1. 1975 do 11. 11. 1985, stalno bivališče ima v Šmarju pri Jelšah 1. KUNDIH Milan, gradbeni delavec iz Rogaške Slatine, rojen 19. 8. 1928, delo je združeval od 14. 4. 1971 do 18. 11. 1985, stalno bivališče ima v Desiniču, Gora Koš-nička 1. VESLIGAJ Mirko, gradbeni delavec iz Rogaške Slatine, rojen 10. 10. 1927, delo je združeval od 4. 3. 1970 do 18. 11. 1985, stalno bivališče ima v Pregradi, Kostel Bregi 60. ŽIŽEK Feliks, slikopleskar iz Proizvodnih obratov, rojen 23. 10. 1932, delo je združeval od 27. 5. 1975 do 26. 11. 1985, stalno bivališče ima v Celju, Goriška 4. Storostno: GOLEČ Martin, železokri-vec iz Medloga, rojen 29. 10. 1925, delo je združeval od 18. 4. 1961 do 31. 10. 1985, stalno bivališče ima v Desiniču, Ivanič Desinički 18. Umrla sta: PRACAIČ Milan, zidar iz Rogaške Slatine, rojen 3. 1. 1962, delo je združeval od 22. 1. 1980 do 20. 10. 1985, stalno bivališče je imel v Pregradi, Plemenščina G. 57. JESENOVEC Janez, voznik iz Prevozov, delo je združeval do 30. 10. 1985. Marija Ugovšek Uvajanje grafičnega računalniškega sistema V dneh od 11. do 14. novembra 1985 smo obiskali firmo CALCOMP BV, evropska podružnico ameriške firme CALCOMP ,v Amsterdamu. Namen obiska je bil ogled delovanja grafičnega računalnika sistema S 25, ki ga želimo kupiti v povezavi z Elektrotehno iz Ljubljane in Razvojnim centrom iz Celja. Firma CALCOMP je specializirana za računalniško grafično opremo. V svojem programu ponuja hardvvare — opremo kot so ploterji — risalniki različnih tipov in velikosti, digitalizatorji, grafične postaje, na katere je mogoče priključiti do dve interaktivni grafični delovni mesti. Z vsako grafično postajo se obvezno prodaja tudi softvverski paket ACD, to je programski paket, ki v štirih modulih pokriva naslednja področja dejavnosti: — ADP — arhitektonski paket za risanje, — APP — arhitektonski paket za konstruiranje, — AVP — arhitektonski paket za vizualizacijo, — ACP — arhitektonski paket za kalkulacije. Uporabnost navedenih pro- predstavljena programska o-prema daje možnost neposredne povezave oblikovalskega dela s poslovnim informacijskim sistemom, kar je neprimerno več od dviga produktivnosti oblikovalcev z zamenjavo risalnega orodja. Osnova je ustrezna banka podatkov, dosegljiva samo s poudarkom na standardizaciji, organizaciji dela in strokovnim izpopolnjevanjem kadrov. Na ta način je možno najhitreje obdelovati montažne hale (težka in lahka montaža) in objekte po sistemu sten — Outinord (prilagodljiva stanovanja). Firma CALCOMP vključuje v ponudbi preko Elektrotehne tudi šolanje potrebnih kadrov na nivoju uporabe programskih paketov, posebej pa še programerjev za delo na grafični postaji. Pomembno je, da je ponujeni računalniški sistem možno direktno navezati na obstoječ računalniški sistem, torej omogočiti izvor podatkov za oblikovanje poslovnih informacij neposredno pri oblikovanju in projektiranju izdelka. ! J ! h l = I H| Grafična postaja sistem S 25 glas mladih Borci predali svoj prapor mladincem v varstvo Na proslavi za Dan JNA In ob praznovanju 40. obletnice osvoboditve, je Aktiv ZB Ingrad predal svoj prapor v trajno čuvanje mladinski organizaciji GIF Ingrad. Aktiv ZB Ingrad Je ob svoji ustanovitvi leta 1959 štel 108 članov. Pomen delovanja aktiva je bil vsestranski, saj Je gradil revolucionarno moč naše socialistične revolucije v delovnem okolju gradbenega kolektiva. Svojo družbeno moč Je krepil v povezovanju vseh borcev, Internirancev, ukradenih otrok In vseh tistih, ki so žrtvovali veliko svojih moči, največkrat izgubili svoje najdražje za svobodo mlajših rodov. V 40 letih so se vrste borcev razredčile In prav je, da svetle tradicije NOB nadalje gojijo mlajši člani kolektiva, organizirani v ZSMS. Na predlog samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij In vodstva DO, Je delavski svet GIF Ingrad podelil Aktivu ZB Ingrad najvlšje priznanje, plaketo Ingrad, za prispevek k negovanju revoludlonarne preobrazbe naših družbenih odnosov, za prispevek h graditvi samoupravnih odnosov In nenehni rasti gospodarske moči Ingrada. Plaketa naj Izraža trajno zahvalo prispevku posameznikov In celotnemu aktivu Zveze borcev Ingrad. Veselje, radost, srečo vam želimo... so besede, s katerimi se poslavljamo od starega leta In nazdravljamo Novemu letu 1986. Vsako leto ob tem času seštevamo, kaj je bilo narejenega In kaj vse bi moralo biti. Zopet lahko ugotovimo, da smo precej naredili, lahko pa bi še več, te... Ta besedica ČE Je tako čarobnega pomena, da bi včasih bilo kar prav, da Je ne bi bilo. Pisati na dolgo o uspehih ali neuspehih nima smisla, saj vsi vemo, koliko smo delali, koliko smo sposobni In koliko bi morali. Zagotovo bo v naslednjem letu potrebno spremeniti marsikaj, če hočemo, da bo delo kvalitetnejše. Prav pa je, da danes, ko pišemo o preteklem času, napišem tudi najsvečanejši dogodek, dogodek, ki bo vsem nam mladim ostal v trajnem spominu. Namreč borci naše delovne organizacije so nam podelili prapor In ga prepustili vsem mladim INGRADA v čuvanje In ohranjanje tradicij NOB. Prav Je, da mladi naprej ponesemo njihovo misel In negujemo še naprej tisto, za kar so se borili. Vsem mladim In tudi drugim delavcem našega kolektiva želim SREČNO, USPEŠNO In ZDRAVO 19861 Blaž Lilija gramov pri našem delu je možna v proiektiranju od i-dejnega projekta do glavnega projekta, ki vključuje popis del in predračun, v tehnologiji, razvoju in komerciali. Splošna ugotovitev udeležencev demonstraciie je, da Tako je možno v izredno kratkem času izdelati projekte in ponudbe. Sodobnega projekta si ni moč zamisliti brez uporabe računalnika. Pavel Kodrun Marjan Čebela Dušan štlherl Uspešni kolesarji Kolesarska sekcija je najmlajša sekcija v ŠD Ingrad. Že drugo leto so nas ceste polne po vsej Sloveniji, reklama na naših majicah (kupili smo si jih skoraj v celoti sami) je na daleč vidna. Letošnja sezona je bila zelo uspešna, čeprav smo imeli skoraj vedno težave z zagotovitvijo prevozov na starte kolesarskih maratonov. Zato bo potrebno o tem problemu spregovoriti v prihodnjem letu konkretneje, tako, da bodo vse sekcije v SD Ingrad enakopravno zastopane pri uporabi skupnega premoženja Ingrada. Pohvaliti pa velja na tem mestu razumevanje vodstva TOZD Mehanizacije pri zagotovitvi prevozov na kolesarske prireditve. Naj naštejem le neka' kolesarskih maratonov z našo udeležbo: Kokrica—Dražgoše (80 km), maraton Dob 85, celjski maraton 80, maraton okoli Pohorja 150, maraton Franja 155, savinjski maraton 65 (14 udeležencev), maraton »tri srca« 110 (komentar o Razpis Po sklepu komisije za delovna razmerja DS Skupne službe v delovni organizaciji OBJAVLJAMO PROSTE NALOGE IN OPRAVILA 1. DVA OPERATERJA V AOP Pogoji: — srednja strokovna šola (gre za nadomestitev sedanjih delavcev zaradi premestitve na druge naloge in opravila), 2. HIŠNIK V POSLOVNEM CENTRU, Lava 7 Pogoji: — dokončana poklicna šola lesne ali kovinske stroke, — praksa v poklicu. Kandidati naj se pismeno prijavijo v 8 dneh po objavi v Kadrovsko-pravni sektor GIP Ingrad Celje, Lava 7. Mladinska politična šola Mladinska politična šola (MPš), ki je bila 15. in 16. 11. v Zrečah, in ki jo je organizirala Občinska konferenca ZSMS Celje, je nakazala problematiko, s katero se srečujemo vsi mladi. Nakazala je tudi nekatere poti, no katerih bi lahko skušali rešiti probleme. Nezaposlenost, stanovanjski problemi, problemi štipendiranja, študij ob delu in iz dela, zaposlovanje pripravnikov ... so najbolj pereči problemi, s katerimi se mladi srečujemo. Obravnavali smo tudi ekološke probleme, zavzemali pa smo se še za krajši delovni čas. Ustavlja se tudi izobraževanje ob delu in iz dela, čeprav vemo, da bomo samo z boljšo izobrazbeno strukturo delavcev posegli v boljši jutri. To se kaže v izoubah z novo tehnologijo, za katero nimamo dovolj izobraženega kadra. Postavlia se vprašanje, ali je vzrok ustavljanju izobraževanja ob delu premalo sredstev za izobraževanje ali neorimerna delitev. Zaskrbljujoče je tudi vse večje število mladih, sprejetih v delovno razmerje za določen čas. še veliko bomo morali narediti na naštetih področjih. Marijan Pasarič OO ZSMS TOZD Mehanizacija tem tudi v televizijskem dnevniku), maraton Kamnik 110 kilometrov, juriš na Vršič — iz Kranjske gore (tudi tega gorskega prelaza se Ingrado-vi kolesaril niso ustrašili — 800 m višinske razlike na 12 kilometrov ceste), maraton Kozjansko 120 km in triatlon na Bledu (2 km plavanja, 15 kilometrov teka in 60 km kolesarjenja) zmorejo nekateri izmed nas. In kako v letu 19867 Naša velika želja je, da v letu, ki prihaja skupaj organizirano prevozimo slovensko kolesarsko transverzalo — 1000 km. Planiramo, da zmoremo premagati to razdaljo v 5 dneh. Vsi, ki si želite organiziranega kolesarjenja, pridružite se nam. Alojz Strniša OBNOVLJENO KEGLJIŠČE V nedeljo, 1. decembra smo po nekaj mesecih obnovitvenih del slovesno odprli ke-kegljišče na Ljubljanski c. in v ta namen priredili prijateljsko tekmo, na kateri so zmagali kegljači Gradiča pred KK Celje, KK Konstruktor in našo kegljaško ekipo. Pri obnavljanju kegljišča so največ delovnih ur prostovoljno opravili člani in članice kegljaške sekcije ŠD Ingrad, še posebej pa so se trudili Dušan Vanovšek, Ivan Ahtik, Anton Aškerc in Franc Ramšak, ki so tudi prejeli posebno priznanje na otvoritvi kegljišča. Priznanja za pomoč pri obnovi kegljišča so prejele tudi temeljne organizacije GO Celje, Šentjur, Mehanizacija, Proizvodni o-brati in Lesni obrati, nadalje ZTKO Celje In še nekatere delovne organizacije. Vlil Šuster TELESNA KULTURA '85 Zaključna prireditev Telesna kultura Celje '85 bo 10. januarja 1986 v Narodnem domu. Tu bo proglasitev najboljših športnikov in športnic Celja, najboljših ekip v tekmovanju množičnosti in amaterskih delavcev na področju športne rekreacije. Športni ples pa bo v petek, 24. januarja 1986 v dvorani Golovec. 8. CIJANOV MEMORIAL V počastitev spomina na tragično preminulega našega sodelavca in šahista, inž. Ivana Cijana, so šahisti Ingrada pripravili hitropotezni turnir, letos že osmič zapored. V soboto, 14. decembra se je v Domu Dušana Finžgarja zbralo 12 ekip, ki so se uvrstile takole: 1. Ingrad A 35,5 točk, 2. Kograd Dravograd 29, 3. ŠK Žalec 27,5, 4. Cinkarna Celje 25, 5. EMO Celje 24, 6. Ingrad B 23,5, 7. Gradis Celje 20, 8. Železarna štore 19,5, 9. Kovinotehna 17,5, 10. JLA Celje 16, 11. Žična 13,5 in 12. Aero 13 točk. Dan prej pa so se pomerili šahisti Ingrada med seboj, zmagal je Milan Ojstrež. Vili Šuster KRIŽANKA SKfAVM. VILI S. Z AaeK VE&A *U>NA OBLOGA -2-DnAYA PIJAČA PREDEL fcUFKC Ru NASTA nšcAL ČLAN SENATA UTP-Tf- Nojt GLASILO I NCi RAD STREšNi Z./ DAH- LOS hNSEieS DANSKI OToK P-IZCM VETRNI TOPIČ SVOBODA IZ 37 SUMA "2 ITN A STfcfHA 24 9 LAD7 A VLAČ UkA 4 IZ zn KUpziN 42 Erna £unt* r. M06K.O IME 32. 27 34 j loo KUOOLF VALENT/NO BAJKA 26 UREŽEVA Le C IZLOIUi n ORANJE 17 KiRALEC OANFR EDvARt> <4RIE<4 30 TElo -VM>FC MIRO 0O5IP BROZ 12. t>iP.c<<čNr danilo 1$ V AN KA ZUf an DUH v „VI MARIU * franc. LETO- VIŠČE 44 Čiove« z VffUKIN no$cm 26 Pot>OD A 8 11 Čejfko CORštvo L is; •S VODNA PR€<» RADA 6 41 VNETJiT s k* epov 41 16 3 Fumskli KittAUC SHAPIF 40O 35" halogena kemična Pavi na 5 Pob N JI 6 EL POSO»6 C L AS \L.O INC.I1/XD NfZnan -KA v H ATS MAT. kr.Al prti OPATI 31 2 Top-I NO 6 o X D NA ILASTLINA HLOD, 9 1 ANTON ČFHOV Ot-E<| V I DOV PICMISKI NAS LOV IS h o 18 K/AUK- o toploti 13 5 z> SIČNIK. IN ^UMfJIk. 14 2 o 60603 SON7A HENič 10 Mfrtko- NEBNIK 25 19 Z 3 k 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14- 15 'U, 17 18 1? Zo 21 XX 21 24 25 2 le 27 28 29 lo 31 32. 33 14 35" 34 n 38 19 41 42 4} 45 IU E SlG — na Rogli šport in rekreacijo pri ROS gradbenih delavcev Slovenije, bodo tekmovanja v zimskih športnih igrah gradbincev Slovenije potekala na smučarskih terenih Rogle in to v sobto, 22. februarja 1986 (TEKI) ter 23. februarja (VELESLALOM) v organizaciji GOR Obnova iz Celja. LETNE ŠIG Po panogah bodo tekmovanja potekala: 15. marca — ŠAH, Hidro-montaža Maribor, 22. marca — NAMIZNI TENIS, Beton Zagorje, 29. marca — ODBOJKA, GIF Ingrad Celje, 12. april — STRELJANJE, Grosuplje, 26. april — BALINANJE, GR Bežigrad, 10., 17., 24. maj — KEGLJANJE, Konstruktor Maribor, 24. maj — MALI NOGOMET, Stavbenik Koper in 7. junij 1986 — finale, Pionir Novo mesto. Franc Ramšak POZDRAV IZ ALŽIRA Takole je pisalo na razglednici: »Prejmite lepe pozdrave iz Sahare, kjer smo na izletu v čast Dneva republike. Kljub poznemu času je vreme čudovito, sončno, tako da lahko bos tečeš po pesku. Uspelo nam je tudi to, da smo skoraj po desetih mesecih videli prave kamele.« Vsem skunaj lepe pozdrave Marko Rojšek. NAGRADNA KRIŽANKA Za "rejšnjo nagradno križanko je prišlo 35 rešitev. Žreb je določil, da nagrade prejmejo: 1. nagrado 500 din Branko Lovrenčak, 2. nagrado 300 din Metka Glančnik, 3. nagrado 200 din Sonja Križan, vse iz skupnih služb. Rešitve za novoletno nagradno križanko pošljite do 10. januarja 1986 na uredništvo. Zadostuje samo izpolnjen spodnji lik, kjer dobite neko misel. »Glasilo- Izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Ja-grlč, tehnični urednik: Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk In klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. <21-1/72, z dne 16. 7. 1974).