L N L .. 68270 KR5K0 OKOLICO AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61 -588 )03l /) 22. FEBRUAR 1996 nina plačana pri pošti Krško e Xbuna d.o.o. Tel.: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37. Brežice 150 SIT ¦ SAVSKE ELEKTRARNE: PRILOŽNOST STOLETJA ZA POSAVJE? DIRKA SE ZAČENJA... Z AJDINO MORAVA PRITI ZRAVEN PO DRUGI POTI.. PUSTNA PRILOGA * Prforcenhaus * Štosi in karikature * Čenče, flavzne in podtikanja cm tel. 0608/22-240,22-220 CKŽ 7, 88270 Kliko RAČUNAlNiŠki TEČAJi Dos 6.22. WlNN iz vseh treh posavskih L/i— ^7*\V ^"^ občin ter ekipa po ^\ C\S\ i savskih novinarjev. I_______^ ^-^__________ Predlagamo Vam, da se v soboto odpravite v leskovško športno dvorano in si tako ogledate športno-(ne)politični spek-takel. Spoznali boste lahko posavske svetnike in njihove budne spremljevalce, novinarje, pa tudi športnike, športnice in ekipe, ki so osvojili prva tri mesta v akciji "Naši športniki Posavja za leto 1995". Za osvežitev spomina Vam predstavljamo letošnje dobitnike priznanj: Dušan Levičar, Krešo Omerzel, Gerhard Lekše, Vladka Lopatic, Nika Pribošič, Suzana Kos, Klub praktičnega streljanja (C.P.S) Krško, KK Interier in Omerzel team. Torej vabljeni v soboto, 24. februarja 1996, ob 16. uri v športno dvorano Leskovec na zaključno prireditev akcije "Naši športniki Posavja za leto 1995" in turnir v malem nogometu med ekipami občinskih svetov občin Sevnica, Krško in Brežice ter ekipo posavskih novinarjev. Vstop prost! Mi praznujemo delovno! Ob peti obiptnici samostojnega delovanja smo z odobritvijo Ministrstva za finance Republike Slovenije prevzeli zavarovanja Ljubljanske zavarovalnice. S tem nadaljujemo začrtano pot poslovne rasti, pozitivnih finančnih rezultatov in varnosti interesov naših zavarovalcev. MAA4 zavarovalnica tilia d.d. novo mesto A_ _kM(„ NEBITUMENSKE IZOLACIJE, STREHE, DMSdo«.Krško PROJEKTIRANJE, IZVEDBA CKZ 23,68270 Krško Tel./lox: 386 608 21-825 Slovenija 9771318779018 DRUGA STRAN NAŠ GLAS, 7-22. FEBRUAR 1998 ZSLO ne odstopa od svojega program^ Članstvo ZLSD Slovenije je podprlo izstop iz koalicije v— Sevnica, 13. februarja - Dogajanje v Združeni listi socialnih demokratov temelji na aktivnostih ob izstopu stranke iz koalicije in odstopu ministra Tajnikarja. To so potrdili člani nadzornega in upravnega odbora tudi v Sevnici in dodali, da v celoti podpirajo zastavljeni program, ki se glede na drugačen položaj stranke v parlamentu ne bo spremenil. Niko Pečnik, predsednik ZLSD Sevnica, je povedal, da bodo do novih volitev vztrajali pri svojih predlogih in se obenem zavzemali za sprejem še nerešenih zakonskih dokumentov, ki so nastajali v obdobju, ko je bila stranka v koaliciji. Takšnih primerov je še okoli 200. Druge stranke Združeni listi očitajo špekulativen volitveni manever, da bi na svojo stran pridobila nove volivce. Takšne trditve odločno zanikajo. Za izstop se niso odločili le zaradi sprememb pokojninskega zako- na, temveč tudi zaradi problemov v zvezi s tovarno TAM v Mariboru in zapiranjem drugih podjetij, kar bo še povečalo brezposelnost v Sloveniji. Tako se bo stranka še naprej zavzemala za spremembo volilne zakonodaje, vzpostavitev krepke pravne države, normalno delovanje sodne oblasti, sprejem protikorupcijske zakonodaje, spremembe in dopolnitve zakonodaje o denacionalizaciji in za sprejem predpisov, ki bodo urejali socialni minimum. Nujno pa je potrebno sprejeti tudi vse predpise s področja gospodarstva. ZLSD se bo zavzemala tudi za čim manjšo centralizacijo in podržavljanje ter skušala pridobiti več veljave občinam in krajevnim skupnostim. V Sevnici pa si bo stranka prizadevala za boljše obveščanje članov preko svojih svetnikov v občinskem svetu, (ksenija) OO SDDS Krško Volilno-programska konferenca Krško, 13. februarja - Krški Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije je na torkovi volilno-programski konferenci v mali dvorani krškega kulturnega doma pregledal delo stranke od zadnje konference, člani stranke pa so izvoli novo vodstvo oz. izrekli zaupanje dosedanjemu predsedniku in tajniku. Krški socialdemokrati so ocenili, da je bilo delo stranke od zadnje konference (28.10.1994) uspešno, čeprav v celoti z njim niso bili zadovoljni. Volilni rezultat, ki so ga dosegli na lokalnih volitvah za vstop v občinski svet, je bil za sto odstotkov boljši kot na prejšnjih volitvah, vendar pa bi bil lahko še ugodnejši, če bi bile izvedene celovite predhodne priprave na volilno kampanjo in če bi bile glasovnice opremljene z izvirnim logotipom stranke. Vseeno pa so člani OO SDSS Krško delo v zadnjih mesecih, ko se ustanavljajo krajevni od- bori v vseh krajevnih skupnostih, ocenili kot zelo supešno. Prav zaradi tega pa beležijo tudi 60-odstotno povečanje članstva v zadnjih dveh mesecih. Delo občinskega odbora SDSS bo v obdobju do volitev še vedno usmerjeno v ustanavljanje krajevnih odborov stranke, v pridobivanje novih članov, v vsebinsko obravnavo vprašanj, ki jih obravnava občinski svet, v dajanje pobud in predlogov, ki bodo pripomogli k enakomernejšemu razvoju celotne občine, ter v zagotovitev racionalne uporabe razpoložljivih sredstev. Znotraj stranke trenutno že potekajo priprave na volitve v svete krajevnih skupnosti in volitve v državni zbor. Člani stranke so izvolili novo predsedstvo občinskega odbora, hkrati pa izrekli zaupanje dosedanjemu predsedniku OO SDSS Krško Stanislavu Dvoršku in tajniku Stanetu Novaku. (Galex) Seniorji SDSS o problematiki upokojencev Krško, 13. februarja - Pred volilno programsko konferenco je OO SDSS Krško organiziral sestanek seniork in se-niorjev SDSS o aktualni problematiki na področju pokojninskega dela. Kljub skromnejši udeležbi so ustanovili Iniciativni odbor za ustanovitev Kluba seniork in seniorjev SDSS. Na sestanku sta sodelovala tudi Erik Modic, generalni tajnik stranke, in Vera Ban, sekretarka Kluba seniork in seniorjev SDSS. Razgovor je potekal predvsem o problematiki upokojencev, saj je bil posebej predstavljen predlog za spremembo pokojninske zakonodaje, ki so ga v državnem zboru vložili poslanci SDSS. Predlog določa usklajevanje pokojnin v enakih nomi- nalnih zneskih za vse upokojen ce, kar bi imelo za posledico postopno zmenjševanje razlike med najvišjo in najnižjo pokojnino, ki sedaj znaša 10:1. Opozorili so tudi na dolg vlade do pokojninskega sklada, ki nastaja zaradi prekomernega predčasnega upokojevanja, vlada pa potem trdi, da ni denarja za povečanje pokojnin. Seniorke in seniorji se niso mogli izogniti tudi stanju pri izgradnji doma upokojencev. Izrazili so zahtevo po čimprejšnjem dokončanju gradnje in vselitve oskrbovancev v nov dom, vzporedno s tem pa je potrebno ugotoviti tudi odgovorne za sedemletno gradnjo, za visoko ceno izgradnje in za vse nepravilnosti, če so se pri tej investiciji dogajale. (Galex) Izgubljeno leto I V četrtek, 15. februarja je krški občinski svet na izredni seji razpravljal o usodi nedograjenega doma starejših občanov, ki se gradi že 7 let. Večina svetnikov je bila zgrožena, ko je bila informirana o tem, s kakšnim diletantizmom in neodgovornostjo se je izvajala gradnja. Pomanjkljivo sestavljene pogodbe med investitorjem (najprej Stanovanjska skupnost in potem občina) in izvajalci so omogočile slednjim številne nepravilnosti, kot so n.pr. pomanjkljivi spiski del, nedoločeni roki izvedbe, neredni ali včasih celo odsotni nadzor na gradbišču, časovno neusklajena tehnologija izgradnje in številne druge pomanjkljivosti. Slaba finančna kontrola je omogočila preplačila posameznim izvajalcem (preko 200 milionov SIT), in nenamensko uporabo sredstev (preko 30 milionov SIT). Nekateri sedanji občinski funkcionarji, ki že vrsto let vedrijo in oblačijo na tej občini, niso v vseh teh letih storili ničesar, da bi tako stanje uredili. Posledica takega ravnanja je nedograjeni objekt in skoraj potrošena investicijska sredstva. V začetku lanskega leta je bila županu D. Sitarju dana pobuda, da v svojstvu investitorja razčisti zadevo in zagotovi dokončanje objekta. V ta namen so bila v občinskem proračunu zagotovljena sredstva v znesku 158 mio. SIT, ki pa so bila ob koncu leta zmanjšana za 98 mio SIT, kljub protestom nekaterih svetnikov. Žal pa župan svoje naloge ni opravil. Edino, kar je storil, je naročil pri podjetju Lah d.o.o. analizo pogodb, ki mu je bila dostavljena že v avgustu preteklega leta. Iz neznanih vzrokov je ta analiza ležala v županovih predalih več kot pol leta, preden je prišla na klopi občinskih svetnikov - brez stališč in predlogov župana. In kaj je storil občinski svet na svoji izredni seji pretekli teden? Nič drugega kot to, da ja županu naročil naj vendarle stori, kar bi moral po svoji pristojnosti storiti že lani: a) zagotoviti dokončanje objekta v letu 1996, zaradi izredno težke problematike nastanitve starejših občanov. To zagotovilo je župan dal sicer že preteklo leto. b) Ugotoviti pravo stanje na gradbišču ter zaščititi materialne in pravne interese investitorja, vključno s povračilom nenamensko ali nepravilno (nezakonito) izplačanih sredstev. c) Zagotoviti preko računskega sodišča in drugih državnih organov odgovornost fizičnih in pravnih oseb za ugotavljanje nepravilnosti. In sedaj lahko samo upamo, da bo župan navedene sklepe oz. napotila tudi izvršil. Resnični odnos župana kot predstavnika občine do volilcev se kaže predvsem v izvrševanju njegovih nalog. Seveda pa je to težje kot "promocijska" potovanja po Evropi in glasbeni nastopi. Silvo Gorenc Predlog za izredno sejo o problematiki Vidma Slovenska ljudska stranka, podružnica Krško, predlaga v petek, 1. marca 1996, sklic Izredne seje občinskega sveta o problematiki zaključka stečaja v Vidmu in vpliva tega na gospodarske razmere v občini Krško. Ob pričefku stečajnega postopka 1. aprila 1993 se je sestala takratna skupščina občine Krško, kjer so ji odgovorni vladni predstavniki obljubiti, da se bo ta zadeva rešila v korist našega kraja. V stečaj je Videm poslal republiški Sklad za razvoj, ki bi nam moral pojasniti nekatera dejstva. Z javnim razglasom dražbe o prodaji glavnine proizvodnje nek* danjega Vidma, kije razpisana za 13. marec, je ta problem iz gospo-darsko-polttičnega prešel v pravni problem, ki je v rokah sodišča. Po našem mnenju se mora do 13. marca naša vlada odločiti, kaj žeti ž Vidmom kot eno največjo slovensko tovarno, ki porablja edino obnovljivo surovino, ki jo imamo v Sloveniji, to je les. Po našem mnenju je to za Slovenijo gospodarski in ne pravni problem in ga moramo na takem nivoju tudi rešiti. Njen propad je bil odvisen od gospodarskih in političnih razmer v tedanjem času in ni posledica samo napačnih odločitev takratnih vodstev. Je žrtev tudi osamosvajanja Slovenije In zato je potrebno na nivoju države poiskati ustrezne ukrepe. Krško ni dolžno Sloveniji plačati z lastno bedo blagostanja v drugih predelih države, zato se naša stranka zavzema, da občinski svet skupno nastopa in to spremeni. Do sedaj nI bita javno predstavljena še nobena ekonomsko tehnična študija propada Vidma kot tudi ne končana nobena sodba, ki bi pokazala na eventualno kriminalno stran propada Vidma. Torej je tudi po treh letih stečajnega postopka nejasno, zakaj je Videm propadel, Izguba tolikšnega družbenega kapitala bi si zaslužila vsaj resno analizo. Sedaj moramo ugotoviti, da naša občina plačuje prevelik davek za zmote tako vodstev Vidma kot prepoznavnih ali napačnih odločitev vseh aktualnih vlad od Sinigojeve naprej. Najemniki Vidma so v letih stečajnega postopka pokazali, da je mogoče tudi pozitivno poslovati. Vendar so učinki še vedno premati in ni nobenega razvoja in celo še varnega obratovanja ne, kakor tudi ne nobene zagotovitve delovnih mest. V Krškem so se sesula skoraj vsa nekdanja družbena podjetja. Razlog za to je nejasen, posledice pa zelo hude, saj premoženje podjetij še vedno nt v funkciji proizvodnje in s tem zagotavljanja blagostanja naših občanov. Državne institucije, odgovorne za posamezna področja, so storile premalo v preprečevanju takega stanja in sedaj sanancije oz. postat vitve premoženja v funkcijo proizvodnje. Na sejo moramo povabiti vse državne institucije, ki imajo opravka z obravnavano problematiko kot tudi civilno in politično javnost. Del gradiva za sejo bi pripravili v naši stranki, morajo pa ga pripraviti tudi občinska uprava in drugi Krško, 14.2.1996 Slovenska ljudska stranka Podružnica Krško Branko Vodopivc, predsednik Seja Odbora za kmetijstvo Državnega zbora Bukošek, 13. februarja - V kmečkem turizmu Hervol je v torek potekala 56. seja Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Državnega zbora RS, na kateri so sodelovali tako člani odbora kakor tudi predstavniki posavskih kmetijskih svetovalnih služb ter člani posavskega sadjarskega združenja, ki so podali svoja videnja o razvoju sadjarstva. Obravnava programa razvoja sadjarstva v Sloveniji je bila osrednja točka dnevnega reda, ki sta ga predstavili dipl.inž. Špela Trpin in Vesna Valant. V razpravi so sodelovali posavski sadjarji, ki so podali svoja videnja o razvoju sadjarstva tako v Posavju kot v Sloveniji. Odbor se je zavzel za pospeševanje razvoja sadjarstva, vendar bo potreben poseben poudarek na obnovi trajnih nasadov. Odbor je podprl tržne sadjarske skupnosti s poudarkom na ekološki tehnologiji pridelave, promocijo zaščitne znamke SIP (Slovenska integrirana pridelava), Vladi RS pa predlaga, da spremlja delovanje oziroma uravnavanje trga s sadjem tako, da naj s tržnim redom izvaja ukrepe za normal- Knjigovodski servis "DADI" s.p. Bernarda Marjetic Likarjeva 11, Brestanica Tel.: 0608/79-416 Nudimo vam: - knjigovodstvo - računovodsko-finančne storitve - svetovanje - poslovna poročila - tipkanje seminarskih nalog - poslovni načrti izpolnjevanje obrazcev dohodnine X 1 PISMA BRALCEV 1 Kmetijski minister Jože Osterc no poslovanje. Vlada mora čim prej pripraviti predloge zakona o semenu in sadikah, o obrambi pred točo, o tržnih redih, dokončati pa mora tudi program prog-nostične službe in agrometeoro-logije v Sloveniji ter sprejeti ustrezne podzakonske akte oziroma predpise o kakovosti sadja in njegovi embalaži. Člani parlamentarnega odbora so si ogledali tudi nekaj sadovnjakov v brežiški občini, ki skupaj z ostalima občinama predstavlja posavski sadjarski prostor s 1.200 hektarji intenzivnih nasadov, kar predstavlja 27 odstotkov vseh takšnih površin v Sloveniji. (Galex)____________ Žive naj vsi narodi Prva obletnica KO SDSS Bizeljsko Bizeljsko, februarja - Prejšnji teden so bizeljski socialdemokrati praznovali prvo obletnico svojega delovanja. Ob tem so ugotovili, da se je v tem obdobju članstvo v stranki zelo povečalo. "Izdelali smo program razvoja Bizeljskega pa tudi nasploh smo delali dobro, kar opazimo pri naklonjenosti krajanov Bizeljskega. Pripravljamo se za volitve, sodeč po razpoloženju krajanov bomo dobili večino v svetu KS. Borili se bomo za pošteno, pravično delo in porabo denarja za KS Bizeljsko," ugotavlja predsednik KO SDSS Bizeljsko Milko Veršec, ki je socilademokratov občine Brežice. (Gaiex) je pozival velikan naše poezije v času svojega življenja in njegov klic je še kako in vedno bolj aktualen v današnjem času, v današnjem norem svetu. V četrtek, 8. februarja, smo vsi zbrani v senovški dvorani Doma XIV. divizije doživeli, skupaj z nastopajočimi, lepoto slovenske besede in pesmi. Doživeli smo kulturni utrip kraja minulih 50 let in bili priča simboličnemu začetku nove zlate dobe senovške kulture. Besede in delo senovških amaterjev dajejo upanje za prihodnost in kakovost kulturnega in splošnega življenja te naše okolice. Govorniki so izrekli mnogo lepih in pohvalnih besed in temu ni kaj dodati, samo velik "hvala". Spomina na našega največjega pesnika pa nismo doživeli samo na Senovem, temveč smo v soboto, 10. februarja, poromali v kulturno dvorano v Brestanico. Tudi tam smo prisostvovali zaključku ene zlate (50-letne) dobe in simboličnemu začetku druge. Čudovito so Brestaničani spletli venec starejšega in modernejšega kulturnega utripa in nam pričarali enkratno doživetje, to si upam trditi. Navadni ljudje smo potrebni takih predstav, ki gredo v dušo in srce, in ne tistega, kar nam ponuja televizija. Mno- žičnost, kakovost, delovni elan in velik potencial so porok, da bo ime brestaniške "Svobode" še velikokrat poneseno v širši prostor. V dvorani zaključena proslava se je spontano nadaljevala v obliki slovenske ljudske pesmi in dobre volje pri Kosarju. Bilo je čudovito! Vesel sem, da sem imel čast doživeti ta enkratni kulturni večer. Hvala! Blaž Sotošek Koprivnica DOLENJSKA BANKA Krško CKŽ. 135« posluje vsak delavnik od 8. - 22. in od 14. - 26.30. * NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Ksenija Lubšina, Dani Kovač, Bono Baršek, Miloš Radosavljevič - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 •^ f \ f ' \ t " Graficna priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem in bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas % UJLlJT-i^J izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena"posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. MAŠ GLAS, 7-22. FEBRUAR 1996 IZ NAŠIH OBČIN Izredna seja občinskega sveta Krški dom upokojencev bo končan še letos! Krško, 15. februarja - Predsednik občinskega sveta Franc Bogo-vič je sklical izredno sejo občinskega sveta na temo potek izgradnje in poraba sredstev za Dom starejših občanov Krško. Seje so se udeležili še Janez Lah, ki je pripravil revizijsko poročilo projekta, ter predstavnika Centra za razvoj Trbovlje, ki sta posredovala poročilo o stanju investicije Dom počitka Krško s predlogi za njeno dokončanje. Znano je namreč, da se novi dom upokojencev na desnem bregu reke Save gradi že od leta 1989. Ker izgradnji zaenkrat še ni videti konca in ker je v starem oziroma edinem tovrstnem domu nastanjenih 110 upokojencev, čeprav je bil dom zgrajen le za 85 oskrbovancev, je omenjena problematika morala priti na svetniške klopi, obravnavali pa so jo tudi različni odbori občinskega sveta. Odbor za družbene dejavnosti ugotavlja, da je nujno raziskati stvarne vzroke in ugotoviti nosilce odgovornosti za zavlačevanje gradnje, pri čemer poudarja nesmotrno in nenadzorovano porabo sredstev. Po mnenju odbora je dom starejših občanov možno dokončati z angažiranjem napačno in nenamensko porabljenih sredstev, izterjavo preplačil, revizijo plačevanja situacij, z namenskimi sredstvi, prerazporejenimi v proračunu za leto 1995, in razliko, zagotovljeno v letošnjem občinskem proračunu. Ptujsko podjetje Lah d.o.o je v revizijskem poročilu zapisalo, da je že pregled pogodb po predračunski vsebini pokazal, da osnovna načela v pogodbah niso izpol- .. Jožica Mikulanc: Dolgoletna gradnja je sramota za občino" Direktorica Doma starejših občanov Krško Jožica Mikulanc je na izredni seji občinskega sveta podala svoje videnje problematike sedanjega doma starejših občanov v Krškem: "Trenutno v starem domu, ki je bil zgrajen leta 1976 za 85 oskrbovancev, živi 110 stanovalcev, ki jim lahko nudimo le osnovno oskrbo in hrano. Okoli 50 prosilcev še čaka na sprejem v dom, 72 naših občanov pa je nastanjenih po domovih v oddaljenih krajih izven občine. Ljudje, ki hodijo k nam spraševat, pravijo, da jih imamo za norce. Govorilo se je, da se bomo selili že septembra 1994 pa septembra 1995, kar smo tudi povedali ljudem. Mnogi so zato prodajali hiše in se vračali iz tujine. Zato je dolgoletna gradnja novega doma starejših občanov prava sramota za občino Krško. Želimo si le, da se ta gradnja v letošnjem letu zares zaključi." (Gaiex) njena. Vsebina ni enoznačna, kar pomeni, da se v različnih pogodbah ponavlja, in to je nedopustno. Tudi roki izvedbe del v posameznih pogodbah niso vedno jasno določeni, kar predstavlja možnost za nenadzorovan odtok denarja. Janez Lah v revizijskem poročilu opozarja na več pogodb z enako oznako in vsebino, a različno ceno. Po njegovem mnenju so grobe pomanjkljivosti pogodb odlična podlaga za nepreglednost vseh stanj. "Zaradi nesodelovanja investitor- jevega pooblaščenega zastopnika, ki se izmika ureditvi jasnih podatkov, je bila preverba ves čas močno otežena. Poleg izmikanja smo večinoma naleteli na nejasne odgovore in prekoračitve dogovorjenih rokov za posamezna gradiva. Predlagamo, da razmislite o nadaljnjem sodelovanju s tako ne-kooperativnim zastopnikom, ki kot da ne dela za investitorja," je zapisano ob koncu revizijskega poročila. Poročilo podjetja Lah do.o je obravnaval tudi odbor za finance, in ugotovil, da revizijsko poročilo ni primemo za obravnavo na ob" činskem svetu kot edino verodO' stojno gradivo. Zato je odbor predlagat, naj občinski svet sprejme sklep, da opravi revizijo proračuna pooblaščena revizijska hiša, od ostalih udeležencev v projektu pa je potrebno pridobiti ustrezna gra~ diva. Ugotovitvam revizijskega poročila je takoj nasprotovala Franja Ocepek iz podjetja Center za razvoj Trbovlje, ki pri gradnji doma nastopa kot zakoniti zastopnik Investitorja. Ocepkova je ostro nasprotovala kakršnemu koli izmikanju pri prikazu podatkov. ODCRNJENA ZAVESA Občinski svet je ob koncu izredne seje sprejel naslednje sklepe: takoj je potrebno pričeti aktivnosti za dograditev doma upokojencev, ki mora biti dokončan v letu 1996; potrebno je tudi zavarovati interes investitorja m dosedanji potek investicij, kar pomeni, daje potrebno posneti stanje (fizično, finančno) na objektu, takoj zavarovati preplačila. v primeru suma kršitve zakonitosti naj župan kot nosilec izvršne oblasti uporabi vsa pravna sredstva, računsko sodišče pa naj opravi finančno revizijo celotne investicije; župan naj v 60 dneh pisno obvesti občinski svet o aktivnostih urada župana pri investiciji doma upokojencev. (Gatex) Urejanje zadev s tujci Podaljšanje delovnega vizuma kot prijava Prav vse slovenske upravne enote se pri svojem delu srečujejo tudi s področjem tujcev. Na Upravni enoti Krško je trenutno prijavljenih 340 tujcev na podlagi delovnih viz, 109 tujcev na podlagi izdanih dovoljenj za začasno bivanje in 50 tujcev na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje. Lansko leto je prvič prijavilo začasno prebivališče 17 tujcev, od tega dva stalno, 50 pa jih je prvič prijavilo začasno prebivališče na podlagi delovnih viz, izdanih na naših zunanjih predstavništvih. Pri svojem delu se upravna enota v zadnjem času srečuje z vse večjim problemom glede višine sredstev, ki še zadoščajo za preživljanje. Zahtevki se rešujejo po vladni uredbi o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo. Vendar bi moralo biti jasneje opredeljeno tako stališče glede pogodb o preživljanju strank, ki so vlogo vložile, kot navodila glede sredstev za preživljanje samostojnih podjetnikov oz. kaj šteje za sredstva za preživljanje. Zakon o tujcih bi bilo potrebno spremeniti tako, da bi tudi potrdilo o vloženi zahtevi za podaljšanje delovnega vizuma veljalo kot prijava. Tako ne bi prihajalo do prekinitev legalnega prebivanja, saj je stranki zelo težko pojasniti vzrok prekinitve, če je vloga za podaljšanje pravočasno vložena. Sicer se te težave lahko rešujejo z izdajo dovoljenj za začasno bivanje, vendar bi morala biti oba zahtevka zakonsko izenačena. (Galex) Program za leto 1996 Komisija za spremljanje izgradnje energetskih objektov Krško, 14. februarja - Na prvi seji se je sestala Komisija za spremljanje izgradnje energetskih objektov v Posavju, ki deluje v sklopu GZS - Območne zbornice Posavja. Seje so se ob članih komisije udeležili tudi predstavniki podjetij in institucij, ki so zainteresirani za delo komisije. O namenu, delu in ciljih komisije je spregovoril njen predsednik Peter Žigan-te. Prve seje komisije za spremljanje izgradnje energetskih objektov v Posavju so se udeležili tudi predstavnika Savskih elektrarn iz Ljubljane, predstavnik NE Krško, Herman Kunej, direktor Rudnika Senov v zapiranju, predsednik Sklada za deko-misijo NEK, Anton Mustar in Ivi-ca Puntar iz občinske uprave krške občine. Komisija je sprejela program dela za leto 1996, ki se bo nanašal na aktivnosti pri zapiranju Rudnika rjavega premoga Senovo, programa nujne obnove Jedrske elektrarne Krško, pa tudi njene razgradnje, izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, plinifikacije TE Brestanica, plinifikacije naselij in ostalih investicijskih aktivnosti. To pomeni, da bo komisija budno spremljala aktivnosti pri sprejemanju programa RRP ter ustvarjanju stimulativnih pogojev novim investitorjem s strani države, občine, krajevne skupnosti in RRP Senovo. Zagotovo bo še veliko govora o zamenjavi uparjalnikov in dvigu zmogljivosti JE Krško, izgradnji simulatorja in skladišča RAO, prav tako pa tudi o operacionalizaciji Zakona o skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganja RAO iz nje. Člani komisije so tudi mnenja, da bodo Zamuda zaradi pustnih novic. Začetek 4. izredne seje krškega občinskega sveta se je časovno premaknil kar za slabe pol ure, pa ne zaradi neudeležbe svetnikov in ostalih gostov. Pred občinsko zgradbo so namreč kostanjeviški šelmarji prodajali letošnje pustne novice in ob tem poudarjali, da so pravo gradivo za sejo. O tem so se prepričali skoraj vsi svetniki, ki so posegli po letošnjih tračarijah in se vanje tako poglobili, da smo se mnogi spraševali, ali seja sploh bo. Kasneje so pustne novice zamenjali za pomembno gradivo in šale je bilo konec. Poln kufer Krškega. Predstavnica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je sofinancer izgradnje novega krškega doma starejših občanov, je brez dlake na jeziku povedala, da ima omenjeno ministrstvo investicije Krško že "poln kufer". Gradnja namreč še ni končana, čeprav bi bil že skrajni čas. Le denarja ni iz nobenega kufra. Valentinovo tudi za svetnike. Na četrtkovi izredni seji smo opazili kar nekoliko mrke obraze nekaterih občinskih svetnikov. Še danes pa ne vemo, ali zaradi problematike (ne)izgradnje doma starejših občanov ali zaradi (ne)praznovanja dneva zaljubljencev. Vendar je potrebno povedati, da so se nekateri svetniki pred težko sejo le poveselili s svojimi družicami. Opazili smo tudi najstarejšega občinskega svetnika Branka Vodopivca, kako je svojo najdražjo odpeljal • (z avtom seveda) na Tri lučke, kjer sta se poveselila v družbi ene od poročnih prič in muzikanta, ki je skrbel za muziko na njuni poroki. Zgledno, ni kaj. Svetniki, pa tudi ostali, posnemajte ga! Registracija društev Vrsta nejasnosti zaradi imen društev Na področju javnega reda in miru je v zadnjem času nastala problematika v zvezi z registracijo društev. V lanskem letu je bil namreč sprejet nov zakon o društvih, zaradi katerega je prišlo do nekaterih sprememb in s tem tudi do nekaterih nejasnosti oziroma različnega tolmačenja zakona. Pri odločanju o zadevah društev je bilo v tej zvezi pri Upravni enoti Krško opaziti največ nejasnosti glede imen društev. Iz prvega odstavka zakona o društvih namreč izhaja, da mora biti iz imena društva razvidno, da gre za združevanje po tem zakonu ter dejavnost društva. Dejstvo je namreč, da si stranke to določbo različno razlagajo. Andrej Božič, vodja Oddelka za upravne notranje zadeve: "Določba predstavlja spremembo zakona in želi odpraviti motnje v pravnem prometu tako, da bo že iz imena društva vsakomur jasno, da gre za društvo. Da pa bi bil ta namen dosežen, mora društvo vsebovati besedo društvo, klub, združenje ali zveza. Problem se je pojavil pri tistih društvih, ki v svojem imenu omenjenih besed ne želijo uporabiti zaradi nezdružljivosti z besedami že obstoječega imena." Iz navedenega sledi, da je zakonodajalec dal prednost preglednosti odvijanja pravnega prometa na račun svobodne izbire imena društva. Ob koncu še podatek, da je na krški upravni enoti registriranih 220 društev. (Galex) ob izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi svojo besedo rekle tudi lokalne skupnosti, v katerih se bodo HE nahajale. Potrebno bo spremljati aktivn^gti za predlaganje in izbiro kofteesionarja, se dogovoriti o pogojih za odškodnino pri uporabi prostora ter združiti interes posavskega gospodarstva pri konkuriranju za izvajanje del v verigi Savskih elektrarn. (Galex) Črno leto 1994 Koga moti Zveza prijateljev mladine Krško? Zveza prijateljev mladine občine Krško, ki deluje že več kot 40 let, se v zadnjih letih srečuje z vrsto problemov pri organizaranosti in delovanju. Čeprav je ZPM Krško v slovenskem prostoru znana kot ena najuspešnejših občinskih zvez, pa je že kar nekaj časa brez prostorov za delovanje, kakoršne koli opreme, da o telefonu sploh ne govorimo. Že od leta 1990 ZPM Krško opozarja sedanjo občinsko oblast na problematiko in delovanje zveze, zlasti se izpostavlja problem profesionanega sekretarja oz. strokovnega delavca, prostorov za delo, opreme, telefona. V lanskem letu je zveza posredovala županu občine ter članom občinskega sveta finančno ovrednoten program dela z željo, da ustrezni organi proučijo status ZPM Krško in njen program ter sprejmejo ustrezne rešitve za zagotovitev pogojev za delovanje. Žal pa ZPM odgovora ni dobila. Medtem je bil sprejet občinski proračun, ki je za delo zveze predvjdel okoli 700.000 tolarjev, od tega pa je bilo realizirano le dobrih 43 odstotkov. Ta sredstva pa zagotovo ne zagotavljajo zaposlitve profesionalnega sekretarja. Prav zaradi denarja pa se je tudi sprejet program izvajal v omejenem obsegu. Kljub vsem (finančnim) težavam pa je krška zveza prijateljev mladine uspela organizirati letovanje otrok v otroškem naselju v Nerezinah, ki se ga je udeležilo 129 otrok. Prav tako so "pod streho spravili" ponovitev 3. otroškega festivala "Korajža velja", otroški parlament na temo ...Da bi zmogel reči ne, hvala, okroglo mizo pod naslovom Vsi različni - vsi enakopravni, organizirali počitniški avtobus, izvedli program bralne značke, v sodelovanju s Slovenskim ekološkim gibanjem pripravili regio- nalni ekološki posvet ter se udeleževali usposabljanj aktivistov. Žal pa se vrsta programov ni izvedla, kajti tudi ob pomoči raznih javnih zavodov in nekaterih sponzorjev je imel glavno besedo še vedno denar. In kako naprej? Zveza prijateljev mladine si bo kot nestrankarska in neprofitna organizacija še naprej želela delati izključno za dobrobit otrok in za uveljavljanje njihovih pravic. Bistveno je le vprašanje časa. Pa ne za ZPM, ampak za otroke in mladino, ki v zvezi vidijo svojega pr» jatelja in od njega tudi nekaj pričakujejo. (Galex) j ________________[L. ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! Silvo Gorenc: »Prforcenhaus. Dobro, kupil ga bom. Samo zaradi naslovnice.« GOSPODARSTVO NAŠ GLAS, 7-22. FEBRUAR 1996 © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Avtoprevozniki v Na Obrtni zbornici Slovenije v Ljubljani so se v torek, 6. februarja 1996, sestali predstavniki sekcije za promet pri OZS s sindikati in ministrom za promet. Minister Igor Umek je s svojimi sodelavci in predstavniki prevoznikov izmenjal vrsto informacij in stališč o nameravanem podpisu dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko unijo in Slovenijo na področju prometa pa tudi drugih aktualnih vprašanjih s področja mednarodnega prevozništva. Na sestanku so se med drugim pogovarjali o ureditvi prevoza z ES in Avstrijo, odnosih z državami na območju bivše Jugoslavije, o problematiki dovolilnic, o uvedbi cestnoprevozniške statistike, o cestnih pristojbinah za tuje prevoznike, o nujnosti sodelovanja med predstavniki prevoznikov in ministrstva ter ostalo. Frizerji Predsednica sekcije frizerjev pri Območni obrtni zbornici Krško Olga Pompe je pripravila predstavitev oziroma pravcati spektakel mode pričesk za pomlad/poletje '96, poudarek je bil na barvanju, prikazan na vrhunskih modelih. Predstavitve se je v Kulturnem domu Krško udeležilo okoli 50 frizerjev iz Območnnih obrtnih zbornic Brežice, Krško in Sevnica. Pedagoško-andragoški seminar Obrtniki, ki izobražujejo učenca vajenca, morajo imeti opravljen pedagoško-andragoški seminar. Seminarja se lahko udeležite v Šmarjah pri Jelšah (9. in 11. marca ter 16. in 18. marca) in v Novem mestu (22. in 23. marca ter 29. in 30. marca). Za seminar se prijavite na naslov: CTU, Dimičeva 9, Ljubljana, za go. Suzano Kordež oziroma po telefonu (061) 301-133. Solidarnostna pomoč Območna obrtna zbornica Sevnica zbira prostovoljne prispevke za svojega člana obrtnika Mirka Lovrekoviča, ki mu je požar uničil ves poslovni prostor, opremo in reprodukcijski material. OOZ Sevnica bo vsem darovalcem izdala potrdilo o dani solidarnostni pomoči, seznam darovalcev pa bo javno objavila. Strokovni ekskurziji v Muenchen in Celovec Obrtni sejem IHM Muenchen je največji obrtni sejem na svetu in zato verjetno obiska tega sejma obrtniki in podjetniki ne bi smeli zamuditi. Sejem lahko obiščete, če se čim prej prijavite na Območno obrtno zbornico Brežice, ki skupaj z INTEGRAL BREBUS-om Brežice organizira ogled 48. mednarodnega Obrtnega sejma IHM Muenchen. Odhod bo v petek, 15. marca 1996, ob 3. uri zjutraj. Prijavite se lahko do zasedbe prostih mest v avtobusu oziroma do petka, 16. februarja 1996. Če ne bo zadostnega števila prijav, si pridržujejo pravico odjave. V dneh od 9. do 13. marca bo v Celovcu potekal sejem gastronomije in turizma GAST '96. Sejem je posebno zanimiv za gostince, zato je zanje organiziran ogled sejma, in sicer v ponedeljek, 11. marca 1996, z odhodom ob 5. uri izpred avtobusne postaje Brežice. Prijavite se lahko do četrtka, 29. februarja, v pisarni Območne obrtne zbornice Brežice. Če ne bo zadostnega števila prijav, si pridržujejo pravico odpovedi. 1 Predstavitev najuglednejše slovenske frizerske skupine Promocija na sejmu Alpe Adria Brežice, februarja - Zaradi priprave programa za skupni nastop brežiškega turizma in turistično usmerjenega gospodarstva na ljubljanskem sejmu Alpe Adria je župan Jože Avšič ustanovil delovno skupino, ki jo vodi tajnik Občinske turistične zveze Brežice Vili Pavlic. Pri realizaciji sodelujejo tudi Terme Čatež, Vino Brežice, Občinska turistična zveza, odbora za Bi-zeljsko-sremiško in Podgorajnsko vinsko turistično cesto. (Ga-lex) Gostovanje NARTA studia v Krškem Tudi brez Petra Klinca visoko kakovostna predstavitev najnovejših modnih smernic in novega preparata za barvanje las Krško, 12. februarja - Pri krški obrtni zbornici že vrsto let aktivno deluje frizerska sekcija, ki pa si sploh zadnja leta močno prizadeva dvigniti raven kakovosti v fizer-skem poklicu. Predsednica te sekcije Olga Pompe skrbi, da novosti s področja frizerstva iz centrov dogajanja prispejo tudi do tistih frizerk in frizerjev v Posavju, ki nimajo dostopnosti do informacij iz prve roke. Sama že iz šolskih let neguje odnose z najboljšimi mojstri tega poklica, ki pa delujejo kot dobro organizirana družina s sedežem v ljubljanskem Narta studiu. Tako so, kot vsako leto doslej, izbrali skupino najboljših frizerjev iz omenjenega studia in se lani novembra podali na svetovni festival visoke frizerske mode v London, ki slovi kot središče usmerjanja najnovejših frizerskih modnih smernic. Od tam pa so le mesec kasneje v Cankarjev dom prenesli duh dogajanja. S to prireditvijo sedaj že tradicionalno slovenskem frizerskem poklicu nudijo vpogled v novosti na tem področju. Ker so sedeži v Cankarjevem domu zaradi velikega zanimanja razprodani že v predprodaji, lahko ljubitelji te umetnosti del pompoznega dogajanja doživijo med turnejo naših najboljših frizerjev pod vodstvom Petra Klinca, ki s svojo skupino obišče 15 najpomembnejših krajev v Sloveniji. Tako so na povabilo frizerske sekcije Posavja obiskali tudi Krško. Žal pa je Peter Kline zaradi bolezni izostal. Vendar dogodek ni izgubil na kakovosti, saj so frizerji prikazali visoko raven ar-tizma tudi brez vodje. Osrednji dogodek se je odvijal v Kulturnem domu, kjer so se predstavili modeli v nekaj različicah trenutnega modnega razpoloženja, ki ponazarja 60-ta leta v kombinaciji jin-jang barv kot zelo velik kontrast med barvami oz. rahel preliv od naravnih do modnih tonov, ki jih pridobijo z najnovejšimi barvami za lase. Demonstracija je zajela predstavitev nove oksidativne barve Tricolor in novega balzama za nego las in lasišča, ki ga pri svojem delu uporabljajo tudi sam kralj frizerstva Jashua Galvin, priznana svetovna akademija San Rizz in najboljši frizerski "team" iz Velike Britanije za leto 95 - Clipso, Za ta izdelek pravijo, da je v tem trenutku najbolj izpopolnjen in biološko prijaznejši, saj deluje tudi kot zaščita lasem in lasišču. Ker je barva obstojna, daje prvotni izgled lasem tudi po dveh mesecih. Postopek uporabe je skupina demonstratorjev, ki jo tvorijo zveneča imena slovenskega modnega frizerstva -Zoran Gajič, Mitja Tavčar in Uroš Žvab, prepričljivo prikazala na izbranih modelih. Povezovalec dogajanja je bil Matjaž Bavdek, ki je prisotne, v večini frizerke iz Posavja, obogatil z novostmi v poklicu in posebej poudaril psihologijo med frizerjem in stranko. Frizer si mora pridobiti stoodstotno zaupanje, le takrat bo njegovo delo uspešnejše, stranka bo odšla zadovoljna in sproščena ter obstaja velika verjetnost, da se bo tudi vrnila. ki je v tej obrti resnično doma, saj vsako leto na lastno pobudo obišče nekaj osnovnih šol v Posavju, kjer želi zainteresiranim osmošol-cem kar najbolje prikazati kreativnost frizerskega poklica, in v spodbudo pravi, da se za ta poklic več ne odločajo le učenci s slabšim učnim uspehom. Med bodočimi frizerji je vse več tistih z odliko, kar do neke meje zagotavlja kakovost. Seveda pa je pri uspehu bistveno važnejši tisti intinutitivni občutek za umetnost. Za vbodoče pa Olga pravi, da se bodo pri frizerski sekciji zavzeli, da bo to področje zaživelo ob pestrejšem dogajanju frizerske umetnosti, in s tem potrdili izjavo frizerja moških kreacij za leto '93 - Guva Kremea, da so slovenski frizerji boljši od avstrijskih in italijanskih kolegov in kolegic. (Mr.Jozo) SKB banka na Internetu Mreža vseh mrež osvaja tudi finančne ustanove, tn SKB se pusti zapeljati. Medtem ko lahko tujci spoznavajo SKB banko na Internetu že skoraj teto dni, pa je letos SK8 banka angleški predstavitvi dodala še slovensko predstavitev na svetovnem informacijskem omrežju. Tako je ena prvih slovenskih bank s predstavitvijo v domačem jeziku. V slovenski predstavitvi SKB banke lahko uporabniki Interneta pridobijo informacije o banki, njeni organiziranosti, mreži bančnih enot po Sloveniji in poslovnih rezultatih. Uporabniki bančnih avtomatov lahko pridobijo ažurne informacije o tem, kje so postavljeni bančni avtomati SKB banke in katera opravila omogočajo. Tisti, ki želijo Iz svojega fotelja spoznati ponudbo SKB banke, se lahko sprehodijo skozi cel del predstavitve, ki opisuje poslovanje s prebivalstvom, poslovanje s podjetji, mednarodno poslovanje in poslovanje z vrednostnimi papirji. Posebna rubrika uporabnike opozarja na novosti v ponudbi banke. Ker pa Internet ni edina oblika elektronskega bančništva, v tem mediju predstavljajo tudi druge "elektronske" storitve SKB banke, kot so zeleni telefon, telebanking, plačilno-kreditna kartica Ewo-card, bančni in menjalni avtomati in bankotel. Da boste SKB banko hitreje našli, ni odveč Se elektronski naslov: http://wwww.sfcb.si/slo/. Pospeševalni center za malo gospodarstvo Brežice, februarja - Člani Območne obrtne zbornice Brežice so na letni skupščini zbornice, ki je bila 8. januarja letos, spregovorili tudi o ustanovitvi lokalne pospeševalne mreže za malo gospodarstvo. Zato sta pred dnevi Občina Brežice in OOZ Brežice zastavila aktivnosti za organiziranje lokalne pospeševalne mreže za malo gospodarstvo. V ta namen je bila podpisana pogodba o ustanovitvi konzorcija - pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, s katerim bo zagotovljen začetek delovanja tega centra. (Galex) Omenili smo že, da se je dogodek zgodil ob pomoči Olge Pompe, SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. Z Ljubljanske borze Na Ljubljanski borzi je bito minuli teden živahno kot že dolgo ne. Tečaji nekaterih delnic so strmo ras tli, ponudbe teh delnic pa je zmanjkovalo. Tako je v ponedeljek zmanjkalo ponudbe delnic Kolinske, v sredo pa še delnic Oadasa. Najbolj uspešna je bila delnica Kolinske, saj so v petek zanjo nekateri iztržili celo 1.500 tolarjev. V minulem tednu se je njen tečaj povišal za 26,7 odstotka. V petek so nato ustavili trgovanje s to delnico zaradi dosežene 30-odstotne rasti tečaja. Podobno se je zgodilo že v četrtek rednim delnicam Dadasa, Tako sta oba izdajatelja morala objaviti sporačilo za javnost V četrtek je tako Slovenski borzni Indeks presegel t.500 točk, vendar se je vsa stvar nekoliko pomirila v petek, saj so tečaji nekoliko zdrsnili navzdol. Slovenski borzni indeks je v petek znašal 1.496,67 točk, kar pomeni, da je v minulem tednu pridobil polovico odstotka vrednosti, špekulanti so v petek namreč vnovčiii ne ravno majhne dobičke, kajti kar nekaj delnic je doseglo ceno, po kater) se že dolgo niso prodajate. Posredniki so zaradi hitrosti rasti postajali čedalje bolj previdni, saj takšna hitra rast pomeni nevarnost močnega padca. To se je odražalo tudi v petkovem skromnejšem prometu. Redna delnica Dadasa se je minuli teden podražila za 15 odstotkov. Nekaj manj (9,8 %) je pridobila redna delnica Finmedie. Za 7,8 odstotka se je povišat tečaj prednostne delnice Primofina. Redna delnica Term Čatež je minuti teden pora s tla za 6,6 odstotka in v petek končala poslovanje pri srednjem tečaju 10.664 tolarjev. Minuli teden je bil uspešen tudi za delnice Hipotekarne banke Brežice, saj sta se obe podražili, in sicer redna za 5,4 in prednostna za 3,9 odstotka. Tečaj redne delnice borznopo-sredniške hiše Nika pa se je povišal za 3,2 odstotka. Ena redkih delnic, ki seje pocenita, je delnica Mladinske knjige Založbe, za 10 odstotkov. (Mani) GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE 1. Zadnji podatki o tekočih gibanjih v Sloveniji (Vir: GZS - SKEP): ZUNANJA TRGOVINA: Izvoz l-XI 95 Uvozl-XI95 Pokritost uvoza z izvozom NALOŽBE: Skupne naložbe l-XII 95 -v gospodarstvu - v negospodarstvu JAVNA PORABA: Prihodki skupaj l-XII 95 Prihodki proračunov MASA PLAČ: Netol-XM95 ZAPOSLENOST: Delavci skupaj XI95 -v gospodarstvu - v negospodarstvu % registrirane brezposeln. Prijavljeni brezp. XII95 Prosta del. mesta XII95 2. Organiziranost GZS - Območne zbornice Posavja Verjetno vam je znano, da je bil v GZS z volitvami v nove organe sprejet tudi novi Statut GZS. Temu so morala prilagoditi svojo organiziranost tudi panožna združenja (ki jih je 22) in 13 območnih zbornic. V Območni zbornici Posavje je najvišji organ Upravni odbor, ki ima 15 članov. Vodi ga predsednik Stane Rozman, glavni direktor NEK. Člani UO so bili izvoljeni na lanskih volitvah v organe GZS tako, da je po članih zastopana ustrezna regijsKd mio USD 7.669,3 mioUSD 3.623,4 89% mio SIT 155.540 mio SIT 130.111 mio SIT 25.429 mio SIT 1,008.655 mio SIT 580.404 mio SIT 529.684 558.759 -2,3% 441.734 -3,5% 147.025 + 1,7% 14,4 % 126.759 + 2,6% 9.848 -28,9% struktura po panogah in občinah, zastopani pa so tudi predstavniki Združenja podjetnikov Posavje. V Združenju podjetnikov Posavja so zastopani samostojni podjetniki in nosilci zasebnega kapitala v podjetjih do 50 zaposlenih. Za posamezna delovna področja je upravni odbor ustanovil naslednje stalne komisije: Komisijo za razvoj, ekonomsko politiko in varstvo okolja (predsednik dr. Dejan Avsec), Komisijo za promocijo in turizem (predsednik Borut Mokro-vič), Komisijo za spremljanje izgradnje energetskih objektov v Posavju (predsednik Peter Žigante), Komisijo za izobraževanje (predsednik Kamil Krošelj), Komisijo za priznanja (predsednik Drago Vimpolšek). Člani GZS ali drugi zainteresirani se lahko z določeno problematiko, s katero se ukvarja GZS, obrnejo na strokovno službo ali navedene organe. 3. Sodelovanje Območne zbornice Posavje s strokovnimi združenji in društvi Na osnovi dogovorov, ki jih je sklenila GZS na državni ravni, sodeluje OZ Posavje tudi z nekaterimi strokovnimi združenji, društvi ali klubi. Tako imamo dobre povezave s kluboma manager v Krškem in Sevnici, ki mesečno organizirata strokovne razgovore o tekoči in razvojni ekonomski politiki. Aktiven je tudi Klub managerjev v Brežicah. V Posavju pripravljamo prvi sklic članov Združenja seniorjev Slovenije (ZSS). Član ZSS lahko postane vsak strokovnjak z ustrezno izobrazbo, ki je bodisi upokojen ali star načeloma več kot 50 let. V ZSS poznajo tudi status eksperta, ki ga pridobijo tisti, ki so s strokovnim delom dokazali, da imajo dovolj znanja, izkušenj in referenc na svojem strokovnem področju. Status kolektivnega člana pa pridobijo podjetja ali organizacije s podpisom pristopne izjave. Od predstavništva nemškega gospodarstva v R Sloveniji pa smo dobili pobudo, da bi ustanovili organizacijo mladih gospodarstvenikov. Mladi gospodarstveniki se preko regijskih ogranizacij povezujejo na državnem nivoju, ti pa se povezujejo v Junior Chamber International (JCI). Ta organizacija ima preko 320.000 članov v 97 državah, sedež pa ima v ZDA na Floridi. Tudi ZR Nemčija ima takšno organizacijo z 10.000 člani, organiziranih v 204 okrožjih. Cilji te organizacije so, da povežejo mlade vodilne strokovnjake za zboljšanje ekonomskega, socialnega in duhovnega standarda tako članov kakor tudi držav, ki so člani JCI. Če vas zanimajo podrobnejše informacije o delovanju, vas vabimo, da se oglasite na GZS - Območni zbornici Posavje. NAŠ GLAS, 7-22. FEBRUAR 19% GOSPODARSTVO - KMETIJSTVO Zdrava hrana iz Evergreena Dolenji Boštanj pri Sevnici, februarja - Ob vstopu v prostore podjetja EVERGREEN so me v trenutku preleteli občutki nekakšne topline, pa ne zato, ker je bilo zunaj krepko pod ničlo. Okusno urejen poslovni prostor, v katerega me je povabila sogovornica Stanka Žičkar, je ponazarjal delček kulture Daljnega vzhoda, od koder človeštvo že več stoletij pridobiva izvirne orientalske začimbe, ki plemenitijo okuse v kulinariki. Vonji so se prepletali, kot bi vstopil v svet naravne farmacije. Obsežna izbira, ki jo nudijo, tudi pri nepozna-valcu vzbudi radovednost. Tukaj vam prijazno postrežejo z vsemi potrebnimi informacijami o svoji dejavnosti. Začimbe so le delček vsega, kar nudijo, in poleg tega so njihovi delovni prostori polni dišav-nic, sušenih povrtnin, suhega sadja, gozdnih plodov, sadnih in drugih domačih čajev, ki so jih poznale naše babice in jih danes poznajo le redke mame. Skratka, gre za zelo ozaveščen kolektiv, ki se trudi ohraniti bogato zapuščino v gospodinjstvu. Stopili so v šesto leto delovanja in zaposlujejo osem oseb, med njimi sta dve kuharici, ki skrbita za izdelavo danes že zelo iskanega nekrvavega mesa seitana. Tega za razliko od drugih proizvajalcev ne pridobivajo iz glutena, ki vsebuje večji odstotek nezaželenega kositra, temveč ga pridelujejo izvirno, z izpiranjem pšenič-ne moke. Soja je zastopana v skoraj vseh oblikah, saj so njeno bogato vrednost poznali že na začetku obratovanja. Prav tako izdelujejo tof u - sojin sir, ki je v svetu že dolgo uveljavljen kot pomemben prehrambeni proizvod, še posebej pri populaciji vegetarijancev in makrobiotikov. Med pomembne proizvode uvrščajo tudi omake tamari z dodatkom pestrih okusov različnih začimb, ki zadovoljujejo zahteve še tako zahtevnih gurmanov. Za tiste, ki še ne veste: v Evergreenu je mogoče dobiti tudi hladno stisnjeno sezamovo olje, ki slovi kot terapevtsko sredstvo za čiščenje krvi preko ustne sluznice. Za vse, ki bi radi preskusili to preverjeno metodo odvajanja toksinov, naj na kratko opišem postopek. Zjutraj na tešče vzemite jušno žlico hladno stisnjenega sezamovega olja in ga 15-20 minut žvrkljajte v ustih, nato prežvekljano tekočino obvezno izpljunite in izperite usta. Mnogi so s to metodo rešili svoje težave, pomembna je vsakodnevna uporaba, vsaj 10 dni. S tem postopkom boste razbremenili tudi oslabljeno delovanje žleze ščitnice. Tudi domače bučno in olivno olje lahko kupite pri njih (ni razredčeno kot trgovinsko!). V tako pozitivnem kolektivu se rojevajo nove ideje, najnovejša pa je, da so dejavnost razširili na proizvode za pripravo in predelovanje hrane, kot so npr. večnamenski toplovodni sušilnik za sadje, zelenjava in zelišča, večnamenske pečice za kuho na prostem ... Nekaj nevsakdanjega je tudi lu-pilnik za jabolka in hruške, s katerim lahko v eni uri olupite do 30 kg sadežev. Inovativnol Če vas zanimajo podrobnosti njihovega dela in ponudbe, bodo veseli vašega obiska ali klica in vam z veseljem odgovorili na vsa vprašanja. Letos bodo priredili piknik v naravi, kjer bi se lahko skupaj razveselili in izmenjali izkušnje tudi bolj po domače. Na snidenje! (Mr. Jožo) Posavskemu gospodarstvu Politizacija odnosov s Hrvaško močno škoduje hrvaško tržišče, so ob koncu pogovora poudarili, da bi morala država prenehati s politizacijo odnosov s Hrvaško, saj dela s tem gospodarstvu slabo uslugo, in to ravno v času, ko vidijo predvsem gradbena podjetja svojo veliko priložnost pri obnovi porušenih mest na Hrvaškem in v BiH. (ES) Krško, 13. februarja - Člani upravnega odbora območne gospodarske zbornice za Posa-v)e so na svoji razširjeni seji postavili predsedniku uprave Slovenske izvozne družbe dr. Zlat-ku Muršcu in njenemu izvršnemu direktorju Marku Plahuti vrsto vprašanj v zvezi z refinanciranjem blaga in storitev v zunanjem prometu, saj je posavsko gospodarstvo s 143,5-od-stotno pokritostjo uvoza z izvozom izrazito izvozno usmerjeno. Pri tem pa so ravno izvozniki zaradi nerealnega tečaja tolarja v težkem položaju, državne pomoči za posodobitev tehnologije, s katero bi povečevali sposobnost konkurenčnosti, pa ne dobijo. Zbrani so bili mnenja, da bi bilo potrebno urediti način kreditiranja nakupa novih strojev, saj zaradi hitrega napredka tehnologije čedalje hitreje zasta- rajo. V nasprotnem primeru pa so izrazili bojazen, da bo izvoz kmalu pričel odmirati, pred čimer pa si državna oblast ne bi smela zatiskati oči. Podjetnik Stane Pustavrh iz Leskovca je opozoril tudi na nesmisel, ko garancija izvoza stane več kot izvršeno špeditersko delo, in vprašal, komu gre pravzaprav ta denar. Sicer pa so navzoči podjetniki od predstavnikov SID izvedeli, da lahko računajo na refinanciranje predvsem tistih dejavnosti, ki v tujini izvajajo gradnjo in opremljanje objektov, do sredstev pa so upravičeni tudi izvozniki strojne opreme ter tisti, ki s svojimi naložbami v tujini omogočajo slovenskim proizvajalcem povečanje izvoza. Posavski podjetniki, ki so bili v letih pred osamosvojitvijo Slovenije močno navezani zlasti na Delovanje NEK v januarju V lanskem letu je proizvodnja Nuklearne elektrarne Krško na pragu (neto) znašala 4.568.500 MWh, razpoložljivost je bila 86,89-odstotna in izkoriščenost 84,12-odstotna. V letu 1994 in 1995 je v NE Krško potekalo su-perkompaktiranje nizko- in sred-njeradioaktivnih odpadkov. V nove 864-litrske sode je bilo shranjenih - superkompaktira-nih 9.157 210-litrskih sodov. Tako je bilo stanje konec januarja v skladiščih NSRAO naslednje: 1.753 novih sodov, nastalih po superkompaktiranju leta 1994 in 1995, in 1.384 starih sodov, ki niso bili superkompakti-rani. Skupno število sodov v skladišču NSRAO je sedaj 3.137. Tako se je komulativa po zadnjem poročilu z 10.541 zmanjšala na 3.137 sodov. Januarja je jedrska elektrarna Krško dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 100-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 463.732 MWh (neto) električne energije. Temperaturni prirastek reke Save je bil pod dovoljenimi tremi stopinjami Celzija: povprečno je znašal 1,1 stopinj C, največ pa 2,5 stopinj C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 1,65 odstotka od največje skupne letne radioaktivnosti (20 TBg) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,013 odstotka od dopustne letne doze (200 GBg). V plinskih izpustih na razdalji 500 metrov od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 1,7- odstoten od letno dovoljene doze za NEK (50 mikroSv). V tem mesecu ne beležijo uskladiščenja sodov SRAO in NRAO, zato kumulativa ostaja 3.137 sodov. Kmetijska politika pri nas na nizki stopnji 'Opažamo slabo povezavo kmetov in ministrstva," meni Anton Žnideršič Anton Žnideršič iz Črnca je po poklicu kmetijski tehnik, že tri leta pa se ukvarja s politiko in je svetnik SLS ter predsednik občinskega odbora za kmetijstvo. Kmetija je last njegovih že upokojenih staršev, delajo pa vsi trije. Črne je vas, ki spada v KS Zakot - Buko-šek. Tu je veliko manjših kmetij, kjer kmetje opuščajo proizvodnjo, predvsem mlečna je precej padla. Kmetje enostavno ne vidijo dovolj zaslužka v kmetiji. Razvilo pa se je nekoliko več sadjarstva, ki prej ni bilo tako opazno. Poljedelstvo je zaradi komasacije in melioracije precej napredovalo. Anton Žnideršič: "Naša kmetija je srednje velika, mlečno- mesnega tipa, hrano pridelujemo za lastne potrebe, edina vira dohodka pa sta pšenica in vinograd. Imamo okoli 2.500 trt v Sromljah, pridelujemo rdeča vina in belo bizeljsko. V hlevu imamo 15 krav molznic in 15 glav druge živine. Prevladujejo sivo-rjave krave mlečno-mesne-ga tipa, v manjšini pa še simen-talke, ki pa so mesnega tipa. Mleko oddajamo zadrugi, okoli 120 litrov dnevno, z njim pa pitamo tudi teleta. Zaradi lažjega dela smo hlev razširili in prenovili pa tudi število živine bomo povečali. Doslej smo doma obdržali le teličke, sedaj pa bomo redili tudi bike." Anton Žnideršič svoje delo na kmetiji povezuje tudi s politiko, kjer sodeluje že tri leta. V politič- ne vode je zajadral predvsem zaradi kmetijstva, da bi bil seznanjen s tistim, s čimer živi. V politiki je sedaj njihova glavna naloga in dolgoročnejši cilj pri- WBmmmS^mmSMmMS§sMMmBMi! prava kmetov na evropsko politiko. Prav tako ohranjati panoge, ki so v občini; torej živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo. Zagotoviti morajo tudi čim več posluha vlade. Živinoreja v brežiški občini se zapostavlja, sadjarstvo in vinogradništvo pa sta v večjem napredovanju. Pravi, da z veseljem dela na kmetiji, rad je sam svoj gospodar: "Če hočeš biti kmet, moraš povezovati veliko resorjev, delo pa je zanimivo: voditi moraš prodajo, nakup, popravilo strojev, pravzaprav celotno poslovanje. Pri politiki si nabiram znanje, doma pa skušam to povezati v pf^ksi. Zimski čas je za delo v politiki res ugoden, v času sezone pa je potrebno dati politiko na stran in se osredotočiti na domača dela." (Lea) Slovensko kmetijstvo ima prihodnost v EU Potrebna je organiziranost po posameznih panogah Brežice, 13. februarja -Upravna enota Brežice je pripravila javno predstavitev študije o možnostih in vplivih vključitve Slovenije v Evropsko zvezo, ki jo je po naročilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za znanost in tehnologijo pripravila skupina raziskovalcev v okviru ciljnega programa Zemlja (Kmetijstvo in podeželje). Študijo sta predstavila njena soavtorja dr. Marija Markeš in dr. Emil Erjavec. Prvi rezultati študije, ki so bili slovenski javnosti predstavljeni na posvetu Slovensko kmetijstvo in evropske integracije januarja v Ljubljani, so pokazali, da se bo morala Slovenija opirati predvsem na lastne naravne danosti, ki jih ima v primerjavi z Evropo. Tu se misli predvsem na razmeroma veliko neonesna-ženih krajev, ki so primernih za turizem, pa tudi rastišč zdravilnih zelišč, gnezdišč redkih ptic itd. Dejstvo je namreč, da sodi v primerjavi z Evropo več kot 70 odstotkov slovenske kmetijske zemlje v območje z omejenimi in neugodnimi dejavniki za kmetijsko pridelavo. Cilji skupne evropske politike so dvig storilnosti, zagotavljanje primernega življenjskega standarda kmečkemu prebivalstvu, stabiliziranje kmetijskih trgov in oskrba porabnikov s hrano po primernih cenah. Pri tem pa ne gre pozabiti na razvoj podeželja in varstvo okolja. Za kmeta pa so najbolj zanimive prav cene, ki jih sedaj kar težko primerjamo s cenami v Evropi. Za večino kmetijskih pridelkov so višje kot svetovne, s cenami repromate-riala pa je prav obratno. Po vstopu v EZ se za slovenskega kmeta obetajo boljši časi, predvsem pridelkom z nižjo ravnjo zaščite. Člana raziskovalne skupine sta v predstavitvi študije poudarila, da ima slovensko kmetijstvo zagotovo prihodnost v EU, vendar pa je razvoj odvisen tako od kmetov kot od države ter njune usklajenosti. Po predstavitvi študije je sledila razprava, ki je pokazala, da kmetje od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pričakujejo več, žal pa se premalo zavedajo pomembnosti skupne organiziranosti, še posebej po posameznih panogah. (Galex) Sadjarski dnevi Posavja Artiče '96 prve roke še pred sezono dela v sadovnjaku, so v Društvu sadjarjev Posavja organizirali Sadjarske dneve Posavja Artiče '96, ki so potekali 15. in 16. februarja v Prosvetnem domu v Artičah. Prvi dan so razdelili na strokovnotehnološki, kjer so na temo - načrtovanje, sajenje in oskrba sodobnih nasadov jablan, hrušk in breskev predavali; mag. A. Mustar, dr. F. Štampar in dipl. ing. I. Kodrič. Drugi del pa je zajel naslednje teme: ekonomija v sadjarstvu, vizija organiziranosti slovenskih sadjarjev ter vloga in mesto sadjarstva v razvojnih programih kmetijstva Slovenije. Predavatelji so bili: mag. T. Strniša, mag. S. Tojnko in predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dan kasneje je dr. S. Vrabel s sodelavci mag. K. Beberjem, mag. G. Matisom in mag. G. Se-Ijakom predaval na aktualno temo - varstvo sadnega drevja pred boleznimi, škodljivci in pleveli. Številna udeležba predavanj kaže na velik interes in potrebo po novih informacijah. (M r. Jožo) Artiče, 15., 16. februarja -Pridelava biohrane ob porušenem ekološkem sistemu na vseh ravneh je nerealna, saj so vsi pomembni nosilci življenja (zemlja, voda, zrak) tako onesnaženi, da pri hrani predznak BIO pomeni le potegavščino, ki so si jo izmislili iznajdljivi ekonomisti. Brez škropljenja ni pridelka. Izogniti se ali pa pozabiti na škropljenje bi pomenilo na koncu sezone primanjkljaj v kakovosti pridelka. Danes obstaja le manj ali bolj onesnažen pridelek, bodisi na polju bodisi v sadovnjaku. Prav tako pa je prepogosto škropljenje nezaželjenjo, saj bi na ta način uničili obstoječi ekosistem, ki do neke mere deluje v naravnem ravnovesju. Z nestrokovnostjo lahko uničimo celo vrsto pomembnih predator-jev, zato je potrebna strokovna pomoč. V ta namen so v Sadjarskem društvu Posavja leta '92 ustanovili javno kmetijsko svetovalno službo, ki v vsakem, času nudi brezplačno strokovno navodilo, kako ravnati v posameznem primeru. Da pa bi lahko sadjarji prišli do potrebnih informacij iz ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! Časopis za Posavje in okolico W-" % [' f i\n Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško <$> Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: .............................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:............................................................................................. Kraj, datum: .............................................. (podpis naročnika in žig) KMETIJSTVO MAŠ GLAS, 7-22. FEBRUAR 1998 Priprava mesa za klobase in salame ter prekajevanje in zorenje (nadaljevanje članka iz številke 2, letnik 1996, stran 6) Meso in slanino za salame režemo na volku (mesoreznici) s ploščo, ki ima premer luknjic 10-13 mm, za klobase nekaj manj (8- 10 mm). Pazimo, da je nož dovolj oster in da se tesno prilega na ploščo. Če mesoreznica ni dovolj ostra, meso samo gneči, ga ne reže in prerez takih salam je manj izrazit. ^ Del mesa in slanine lahko zreže-mo ročno, kar je zamudno in se vse bolj opušča. Običajno razmerje med mesom in slanino v nadevu je 75:25 ali 70:30. To pomeni, da na 75 utežnih delov mesa vzamemo 25 delov slanine. V primeru, da je slanine preveč, so klobase pre-masne in nadev je bolj mehak, se pa tudi slabše sušijo. V nasprotnem primeru, če dodamo premalo slanine, so izdelki pusti in običajno tudi pretrdi. Del svinjskega mesa lahko zamenjamo z govedino, ki jo na drobno zmeljemo na plošči s premerom luknjic 3-4 mm. Običajno z govedino zamenjamo 15-20 utežnih delov svinjskega mesa. V tem primeru je razmerje utežnih delov svinjine, govedine in slanine 60:15:25. Od začimb uporabljamo za izdelavo salam in klobas na našem območju predvsem sol, poper in česen. Ponekod dodajajo tudi mleto kumino. Drugih začimb običajno ne uporabljamo. Količine, ki jih navajam v nadaljevanju, se nanašajo na celoten nadev (nadev-slanina). Na 10 kg nadeva dodajamo običajno 25-30 dag soli. Količine nad 3 % soli niso priporočljive. Za mesne salame lahko količino nekoliko zmanjšamo, na 2-2,5 %. Dodamo 2-3 dag popra. Lahko polovico mletega in polovico grobo tolčene-ga. Tudi dodajanje česna naj bo zmerno. Na 10 kg lahko uporabimo 4-6 srednje velikih glavic česna. Olupljene stroke pred mletjem temeljito operemo v vroči vodi, ker je na površini česna vedno mnogo mikroorganizmov. Česen izlužimo z vodo ali dodatkom dobrega vina in ekstrat precedimo skozi gosto ter čisto krpo. Na 10 kg lahko dodamo do 1 del vina kot začimbo, večje količine niso priporočljive, vendar pa je dodajanje vina stvar okusa, kar velja tudi za ostale začimbe. V nadev običajno dodajamo tudi sladkor in nitrat. Oba dodatka sta v pravilnih odmerkih neškodljiva in prispevata k boljšemu zorenju nadeva, boljši aromi zorjenega mesa in lepi obstojni barvi nadeva. Ta dva dodatka priporočajo tudi mnoge standardne recepture iz preteklosti. Nitrata dodamo 3 g in sladkorja okoli 4 dag na celotno količino nadeva (meso in slanina). Najbolje je, da si te pripravke priskrbimo v specializiranih prodajalnah. Sol in dodatki so že v pravilnem razmerju, lahko so tudi brez soli -sol dodajamo posebej. Ti dodatki vsebujejo običajno tudi nekaj vitamina C. Najbolj pomembno pa je, da natančno preberemo navodilo za uporabo in se ga tudi držimo. Zelo pomembno je, da pri od' merjenju sestavin za izdelavo nadeva uporabljamo primemo tehtnico in si količine zabeležimo. Improviziranje in odmerja* nje "na oko" se nam prej alf' slej, kljub izkušnjam, ki jih te imamo, rado maščuje. Vsekakor pazimo, da ne pretiravamo z dodajanjem začimb, ker ta prekrijejo aromo zorjenega mesa in slanina. Nadev pripravimo tako, da najprej v mleto ali zrezano meso dodamo sestavine ter ga nekaj časa gnetemo. Nato dodamo še slanino in jo enakomerno vgnetemo v meso. Nadev dobro stisnemo, da v njem ne ostane zrak in pokrijemo s čisto krpo. Postavimo ga v hladen prostor (teperatura do 5 stopinj Celzija) in pustimo zoreti do drugega dne. Vmes ga še nekajkrat dobro pregnetemo. ----------------------------------------------T. Za izdelavo klobas uporabljamo izključno svinjska tanka čreva, za salame pa običajno goveja ravna čreva oziroma umetne ovitke, izdelane prav v ta namen. Praviloma morajo biti ovitki čvrsto in enakomerno napolnjeni, brez zračnih mehurjev. V primeru, da se ti pojavijo, salame "našpikamo". Salame, ki vsebujejo zračne mehurje, se rade kvarijo, imajo slabšo barvo, postanejo žarke in slanina porumeni. Prekajevanje lzdelke*^prekajujemo predvsem zato, da pridobijo značilen, vendar blag okus po dimu ter lepo rdečer-javo barvo površine. Dim vpliva do neke mere tudi na zmanjšanje rasti mikrobov, jo zavira in s tem podaljšuje obstojnost mesa. Med preka-jevanjem izdelki že prično zoreti in se sušiti, zaradi česar se jim tudi na ta način podaljšuje obstojnost. Po polnjenju izdelke obesimo za dan ali dva v zračen prostor s temperaturo do 10 stopinj Celzija, da se površina dobro osuši. Zrak naj blago kroži, vendar se izogibajmo prepihu. Ko se ovitki osuše, pričnemo s postopnim prekajevanjem, ki traja s prekinitvami nekaj dni. Dim naj bo redek in raje podaljšajmo prekajevanje vse do tedaj, ko dobijo izdelki blago rjavordečkasto barvo površine in blag vonj po dimu. Primerna temperatura prostora je okoli 13 do 15 stopinj Celzija in relativna vlaga 85 do 90 %. Uporabljamo samo trd, zdrav in suh les (bukev, hrast, gaber), ki naj tli. Dovod in gostoto dima uravnavamo z loputami. Zorenje Med zorenjem salam potekajo zamotani kemični procesi in ko ti pravilno potekajo, vplivajo na plemenito aromo zrelih salam in klobas, ki jo začimbe še dopolnjujejo. Zorenje pravilno poteka vzporedno s sušenjem izdelkov, ki traja za salame nekako 3 do 4 tedne, za klobase manj, kar pomeni, da se postopno znižuje vsebnost vode v nadevu. Vodo salama oddaja iz sredine proti površini, kjer izhlape-va skozi "pore" ovitkov, ki morajo ostati med zorenjem propustni za vodo. Oddajanje vode je precej ustaljen proces in ga ne moremo pomembno pospešiti s prepihom ali znižanjem vlage v zraku. V tem primeru se posuši samo zunanja plast pod ovitkom, ki otrdi in postane slabo propustna za vodo, ki ostaja sredi salame. Kmetijska svetovalna služba Krško Svetovalka za kmečko družino In dopolnilne dejavnosti: Branka RADEJ-KOREN, ing.agr. TELEVIZIJA NOVO MESTO tfaŠa na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH Športni pregled vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja riKCTV YsaR dan ob 19. in 21. uri NOVICE i. Praznik bizeljskilm vin Bizeljsko, februarja - Od 1. do 10. februarja je na Bizelj -skem potekal tradicionalni praznik vin, ki sta ga organizirala Turistično društvo in Društvo vinogradnikov Bizeljsko. Od 1. do 3. februarja je potekalo zbiranje vinskih vzorcev, ki so jih vinogradniki pridelali v bi-zeljsko-sremiškem okolišu pa tudi v dolenjskem in šmarsko-virštajnskem okolišu. Zbrali so 271 vzorcev, 91 vzorcev bizelj-skega belega, 39 bizeljskega rdečega, 113 sortnih vin, 20 vin posebnih kakovosti in 9 penečih vin. Ocenjevanje vin je potekalo 5. februarja v dvorani zadružnega doma na Bizeljskem. Vinske vzorce je ocenjevala 21 -članska komisija priznanih slovenskih in hrvaških degustatorjev, komisiji pa je predsedoval mag. Janez Istenič. V kategoriji bizeljsko belo niso podelili nobene zlate, v kategoriji bizeljsko rdeče pa niti zlate niti srebrne medalje. Dobitniki več zlatih medalj so: Molipači Bizeljsko (8 zlatih), Vino Brežice (1 velika zlata, 4 zlate), Barbara International Bizeljsko (3 zlate), Dušan Lipej, Bizeljsko (2 zlati), Marjan Kelahar, Bizelj- sko (2 zlati), Bojan Klakočar, Bizeljsko (2 zlati). Pripravili so tudi bilten, ki je bil obiskovalcem na voljo zadnji dan prireditve. V popoldanskem času, 10. februarja, so potekala predavanja na OŠ Bizeljsko: o negi vina (mag. Janez Istenič), o varstvu vinske trte (dipl. ing. Jurij Mamilovič) ter predstavitev kartonske opreme za vinske steklenice (Estet Kozje). Po predavanjih .je bilo mogoče pokušati ocenjena vina v zadružnem domu. Praznik vin je dosegel vrhunec 10. februarja zvečer, ko so svečano proglasili zmagovalce v posameznih kategorijah in podelili zlate, bronaste in srebrne medalje ter priznanja. "Kljub neprijetnim vremenskim razmeram v preteklem letu, je vinogradnikom uspelo pridelati vino posebnih kakovosti. Pokazalo pa se je tudi. da je vredno počakati s pričetkom trgatve, saj se le iz zrelega grozdja da proizvesti vrhunsko vino," beremo v zapisniku ocenjevalne komisije. Sicer pa pregovor pravi. Najboljše je tisto vino. ki ga spiješ s prijatelji. (Bojana Balon) Janez Iljaš: Od vinogradništva se da živeti Na Bizeljskem mineva sto let, odkar so po popolnem uničenju vinogradov zaradi trtne uši ponovno oživili vinogradništvo, ki je bilo nekoč večini, nekaterim pg, še danes, edini vir zaslužka. Zato pomeni za Bizeljance vsakoletni praznik bizeljskih vin res praznik, saj jim ne pomeni le zadovoljstva ob pogledu na žlahtni pridelek, ampak dobijo s pomočjo povabljenih strokovnjakov obilo nasvetov za še boljšo vzgojo vinske trte in kletarje-nje, kako pa so bili pri svojih prizadevanjih uspešni, jim povedo ocene strokovnjakov, ki so bile letos sestavni del razkošnega biltena. "Res je, naše vinogradnike zelo zanima, kako bodo njihova vina ocenjena, zato vsako leto pošljejo na ocenjevanje veliko število vzorcev. Teh je bilo letos sicer šestdeset manj kot lani, ko smo prejeli rekordnih 331 vzorcev, kar pa ne pomeni, da se je število vinogradnikov pri nas zmanjšalo, ampak je to stvar materialne narave. Za ocenjevanje posameznega vzorca je bilo treba plačati 1.500 tolarjev, saj prireditev ni poceni, in to je po mojem nekatere odvrnilo od sodelovanja. Sicer pa je letnik '95 dosegel presenetljivo visoko kakovost, česar zaradi velikega števila deževnih dni v času zorenja, ko nas je dvakrat obiskala tudi močna toča, ni nihče pričakoval," je povedal predsednik društva bizeljskih vinogradnikov Janez Iljaš. Pa se da danes od vina tudi živeti? "Poglejte: če ima vinogradnik zadostno površino vinogradov in sodobno obdelavo ter če pri tem kakovostno kletari, ima vse pogoje, da lahko od svojega pridelka kar solidno živi, seveda pa mu mora biti naklonjeno tudi vreme. Ravno zaradi tega faktorja je pridelava vina tudi tvegana dejavnost. Je pa razveseljivo, da za razliko od nekaterih drugih vinorodnih območij v Sloveniji in po svetu tukajšnji vinogradniki nimajo prevelikih težav s prodajo svojega pridelka." V preteklosti je veljala ocena, da je bizeljsko območje namenjeno le za pridelavo tako ime- novanih avtohtonih vin, kot sta bizeljsko belo in bizeljsko rdeče. Opažamo, da v zadnjih letih tukaj pridelajo tudi veliko ostalih sort. ''Prodor tujih sort je nezadržen in pokazalo se je, da jim naša bizeljska zemlja kljub nekaterim črnogledim napovedim iz preteklosti zelo ustreza. Trdim celo, da je naše območje eno najboljših za pridelavo sauvig-nona, pa ne le v Sloveniji," je še povedal Janez Iljaš in dodal, da bizeljski vinogradniki dobro sodelujejo tudi z brežiškim Vinom, ki odkupi velik del njihovega pridelka. (ES) yA X ^WitiMmC< Delo dobi V novem avtomobilskem salonu na atraktivni lokaciji v Brežicah, tik ob že znanem porumenelem avtosalonu, ki ga bomo, če Bog da, odprli že letos, zaposlimo več prodajalcev avtomobilov. Kandidate, ki bodo sprejeti naprošamo, naj avtomobile za prodajo pripeljejo kar s sabo. Šifra: Integrali Brod Mostec za nedoločen čas zaposli brodnika, ki bo pripravljen preživeti do 24 ur na naravnem savskem prepihu. Razpisni pogoji: stroga vzdržnost od alkohola (zoper) žejo je tik pod delovnim mestom zadosti naravne pijače), dober odnos z vsemi tremi vaškimi gostilnami, obvezno znanje tako štajerskega kot kranjskega jezika, zaradi razvijajočega se tujskega turizma pa je zaželeno tudi znanje go-renjščine. Šifra: Rad bi živel kot brodnik na Savi Za očiščenje pločnikov v Trnju in okolici, ki so jih povsem zasedli osebni avtomobili, za en teden najamem komu^ nalno vozilo - pajek. Najemnina po učinku, moja petka ne sodi v akcijo čiščenja, ker je službena! Zainteresirani naj se javijo na naslov: Lojzekov Slavko, Brežice-Trnje Stadion Brežice zaposli večje število delavcev za vzdrževanje vzdolžnih belih črt na atletski stezi. Delo je za določen čas, do izgradnje novega atletskega stadiona, kandidati pa morajo poleg splošnih razpisnih pogojev znati držati jezik za zobmi. Šifra: Vedno več nas je Prodam — kupim Prodam čistokrvnega me-šanca. Žre vse. Najraje ima otroke. Šifra: Brez rodovnika Zbirateljstvo Zbiram nove slovenske tolarje v vrednosti po deset, pet in tisoč SIT. V zameno ponujam stane novoletne voščilnice. Šifra: Ena proti ena Certifikati Mejna policija Obrežje obvešča vse svoje kolege s policijske postaje Novo mesto, da so lastninski certifikati, ki so jih jeseni vložili v Krko, že priplavali do njih in da so jih že posušili. Zainteresirane lastnike naprošajo, da čim prej pridejo ponje, kajti prihodnji mesec jih bodo lahko vložili še v kranjsko Savo. Šifra: Pametna naložba je ključ do uspeha Obvestila Tajništvo občinskega sveta obvešča svetnika I.Ž. iz Globokega, da odgovorov na vsa njegova poslanska vprašanja iz preteklega leta še niso napisali, ker tudi. vseh vprašanj še niso našli. V skladu s poslovnikom pa jih bodo gotovo našli, najpozneje prihodnje leto. Prizadetega prosimo za razumevanje. Šifra: Nikoli ni prepozno Terme Čatež obveščamo svoje cenjene goste, da je vožnja z brodom čez reko Savo zelo nevarna, enako pa je tudi s cesto, ki vodi proti Čatežu in Brežicam, saj je ozka in brez pločnika. Zato vam v skrbi za vašo osebno varnost toplo svetujemo, da se sprehajate le po naših sprehajališčih, ki jih bomo na vašo željo po potrebi ogradili tudi z visoko ograjo, pijače pa imamo tudi zadosti na zalogi. Šifra: Vse za gosta Prforcenhaus prevzel oblast "Zrihtali" tudi lepo vreme Kostanjevica, na pustno nedeljo - Prva stvar, ki jo je Vrhovni prezidij Prforcenhausa napravil, je bil dogovor z višjo silo o za pusta pravšnjem vremenu (na nedeljo je bilo krasno vreme in dovolj toplo, da najmanjših maškar ni zeblo). Z budnice nimamo poročila, ker naši reporterji ne morejo vstati tako zgodaj... Mesto je bilo pustno polno veselih obrazov iz vse Slovenije. Povorka, na kateri so oklicali Pusta, se je začela že ob (okoli - znamenita kostanjeviška točnost in natančnost!) dveh, poleg Vrhovnega prezidija, purgergar-de.harlekink in šolarjev ne samo Vsak je požegnal na svojo domače šole pa je bilo videti tudi stran s precej "civilnih" mask ter neza- maskiranih znanih obrazov iz širšega posavskega in slovenskega prostora. Kostanjeviška pustna povorka je že znamenita, saj je obiskovalcev vsako leto več, tako da za vse v mestu kmalu ne bo več prostora. Nedelja je dobila tudi svoj nekdanji bogati sijaj: poleg nešteto mask, ne le iz domače šole - tudi mnogi obiskovalci so bili namaškarani - se je pripeljalo tudi precej konjskih vpreg in seveda pustnih avtomobilov. Na Malem placu je bilo opaziti tudi stojnice z baloni in domačo pijačo - kuhanim vinom, medico ... Svoje dobrote je ponujal tudi aktiv kmečkih žena Pod Gorjanci. Največja atrakcija pa je bila seveda domača godba, ki za pusta še posebej navdušuje. Ali ima pri Prforcenhausu prste vmes mafija? Ne, samo predsednik se tako zadovoljno drži (dokler se še lahko). MAŠ GLAS, 7-22. fCTRUAfi 1996 PUSTNA PRILOGA 3 Fovšija hodi tudi v šolo V neki šoli (ni važno, ali srednji ali osnovni) v nekem manjšem turističnem mestecu ne bodo imeli več skupinske maškarade. Zakaj? Ker so vsakič dobili (precejšnjo - denarno) nagrado samo nekateri, drugi pa ne. In da je žirija pristranska in sploh. V tem kraju dajo namreč veliko na enakost (vsi enako ali pa nihče nič), bog ne daj, da bi kdo kaj več kot kdo drug. Drugod po Sloveniji se temu reče fovšija. Samoborec pri nas v trgovini Ondan je Samoborec Štefek prišel v Slovensko vas po nakupih. V trgovini si je ogledoval kljuke in ključavnice ter tuhtal, katero bi kupil. Približa se mu trgovec: "Gospod, koliko kosov pa potrebujete?" »Je gospon,« odgovori Štefek, »nišam ja sim došel lovit kose, več čem kupiti brave. Kosov imam pun vrt kaj mi štetu delaju!" ToSLOŠeU. HOTELI SMO REDITI ?ROSTORStO STISKO \1 SoiAH PO-GlEJ , KAK&U ME&* JfORTVM CEUTF.R. JE kMSTAl II TE&fl . F SOP BI MORAL BITI NOČNA MORA ZA ONE, KI SO GA UNIČILI, NE PA ZA > MIMOIDOČE IN ZA NAS PODJETNKE, 1 x KI IŠČEMO PROSTOR... Fovšija, drugič Slišati je, da dobitniki "kulturnih" nagrad le niso vsi tako kulturni, kot bi se spodobilo. Na prireditvah ob kulturnem prazniku so povsod najzaslužnejšim delili Prešernove plakete, bronaste in srebrne. Pa nekateri z bronasto niso bili zadovoljni inso kritizirali "srebrne", kako so mogli, saj niso nič delali in tako naprej in tako nazaj ... Predlog: tistim dobitnikom plaket, ki bi jim v roku vsaj enega leta po podelitvi ušla kaka "nemarnost", bi nagrado vzeli. To pomeni samo to, da njihovo vedenje ne bi smelo biti pod določeno ravnijo, ki jo sicer določa normalen odnos med dobromislečimi ljudmi. Torej: če že komu nečesa ne privoščite, ga zato še ne smete pljuniti in brcniti. Pustni čas Seveda ne kaže kar neposredno primerjati pusta z našo politično stvarnostjo. Na misel mi je prišlo, da je pred pustom in v pustnih dneh dovoljeno zelo veliko in da naši strankarski ljudje mislijo, da je tudi v predvolilnem času dovoljeno -skoraj vse. Saj se človeku menda res zdi, da se v boju za volilne glasove (za zmago, torej za oblast) lahko vse dovoli. Živci so napeti in radi popustijo. Potem postane ločnica nekoliko manj pomembna. Če se zdi, da mu manjka samo še "toliko malo", pa bo volilna zmaga njegova, potem je prepričan, da meje tudi vsi ostali, ki jih to zadeva, ne opazijo več. Ko se pojavi dovolj takih, ki bolj ali manj hladnokrvno prestopajo črto ločnico, ta postane (dejansko) skoraj nepomembna. Ko pa se stvari zbistrijo, ko volilci izberejo zmagovalce in poražence, nenadoma vsi presenečeni ugotovimo: "Glej no, saj je tu res bila črta!" Včasih so volilci tudi zaslepljeni in meje ne opazijo, drugič na prestopnika kaj hitro pozabijo ... Nekoč pa bodo stvari le tako daleč dozorele, da si bodo volilci prestopnike zapomnili, jih znali ločiti od ostalih ter jih kaznovali z naizvolitvijo. To je vse OK. Vprašanje je le, kdaj bo napočil čas polaganja računov. Za vsak primer si že pred temi volitvami oglejte teren in si zapomnite mejo dopustnega. Cesta obljub V Slovenski vasi pelje skozi TPC široka cesta, ki še ni povsem preplastena, čeprav so razni predvolilni kandidati obljubljali vse mogoče, od zaposlitve domačinov pa vse do asfaltiranja tega koščka ceste. Zdaj je izvoljeni gospod (ali gospodje) pozabil na dane obljube, v njegovo hvalo pa je cesta dobila novo ime: CESTA OBUUB! TRI DEKAGRAME SIRA, DVE ŽLICI JEDILNEGA OLJA, ŠČEPEC SOLI... ... IN PING PONG POSTAJA VSE BOLJ POPULAREN TUDI PRI NAS... 1 KO STE PA VI RIBIČI OBČUTLJIVI... 1 PA KAJ, ČE MALO SODRA DOL LETI 1 PA, ČE SE CIGANI MENIJO, DA BI j ŽELEZJE POŽAGALI IN PRODALI... 1 V / \^;;;: ¦B^^jKii ...SAJ JE PODLOŽEN... H JAZ OSTANEM TU! STREHA JE LE STREHA... Kr::S::::;':;:'::^'V;'v:**. H ^1 —\ \ff S L [Ih W^ i I v Pasesliši za pustne potrebe Nekolikanjce smo prelistali stare ng-je in odkrivali, kaj vse se je (in kaj vse se ni) zgodilo v enem letu. Pustni čas je namenjen tudi bolj ali manj nedolžnemu obračunavanju z minulim, kajne? Zadnje čase je v modi, da se leto čemu posveti ali po čem poimenuje. Lansko leto je bilo v Posavju prav gotovo v znamenju lepote: v Pacifiku je bilo na modni pisti precej videti slovensko najmanekenko Sergejo Heric in Slovenko leta Katjo Kori. Teja Boškin je dokazala vednoveljavnost pravila, da mis Pacifika gotovo postane mis Slovenije. V Pacifiku smo si lahko ogledali še polfinala izborov za slovenskega mistra leta in za najlepšo gospo. Mlada Senovčanka Rebeka Dremelj je postala prva spremljevalka mis košarke. Lepotni izbor so pripravili tudi v Sevnici, ko so izbirali najlepšo kokoš šta-jerko. Minulo leto (oziroma pustno sezono) so si nepridipravi v Posavju meli roke po šolah (Cerklje, Koprivnica ...) in trgovinah (Krško, Senovo ...). V Dolenji vasi niso bili niti toliko obzirni, da bi se domačini Marije Begunke v svoji na novo urejeni kapelici do sita nagledali. Retorično vprašanje: Ali to pomeni, da pada slovenska (posavska!) morala ali standard? Krški občinski svetniki so nas vso sezono zabavali s svojimi duhovitimi domislicami: ko so porabili že vse potegavščine na temo sklepčnost, so se po časopisu preganjali z različnimi nalogami iz logike - če A trdi, da je z delom občinskih organov vse v najlepšem redu, B dokazuje ravno nasprotno, C pa trdi, da nima prav ne eden ne drugi, katera trditev drži in zakaj? Semeta in Kerinovega Robija so krški tračarji (pa menda ne s prijateljskimi nameni v slogu To počnem v tvoje dobro??!!) nič kolikokrat poslali za zapahe. Fovšija ali hudobija? V Brežicah so gostili pišočega poslanca Toneta Partljiča, ki se je še posebej izkazal v zemljepisu, saj je vedel, da ležijo Brežice na Štajerskem. Ker se je sezona odvijala tudi v znamenju takšnih in drugačnih dobrodelnih akcij, velja pripomniti: Pohvalno, le tako naprej. Še posebej s tisto, ko so prostovoljci v dobrodelne (dobrovoljne!?) namene prodajali kuhano vino. Zamisel je odlična, dobrodelni učinek pa je dvojen - za tiste, za katere se vino prodaja, in za tiste, ki ga kupijo ... Sila moderne so postale jagode pozimi; Posavci so se veselo mastili (jagodili), pri Tronu so bili pa tudi veseli ... Posavci so se že večkrat izkazali kot ljubitelji lepe pesmi. Tudi tako, da so bili (številni! - v minulem letu vsaj trije) zadnji koncerti Slovenskega okteta pri nas dobro obiskani. Pa še ena na naš račun: Ondan smo brskali po naših starih številkah in iskali recept za krofe. Ker smo bili malce hitri, pa smo prebrali: Steklina - Krofi. Nato smo še malo listali in ugotovili, da smo imeli kuharske recepte kar poleg kmetijskih nasvetov glede živalskih bolezni: Pasja parvovirusna infekcija - Tii^amisu Ehinokokoza ali mehurjavost - Obarna juha s cmočki Mastistis - Tople banane s smetano Kožne bolezni goveda - Rižev narastek s sadnim sokom Obljubimo, da se bomo popravili! Za lanskega pusta so koranti županu Siterju podarili korantovo masko, ki se, če si jo nadene nepošten človek, nesrečniku za vedno prilepi na obraz. Predlagamo, da reč postane (povsod) tradicionalna - tako bomo imeli za župane povsod same poštenjake! Posavske gospodarstvenike je vedno groza tega, da mladi tako odhajajo. Kako so se morali šele prestrašiti, ko je Jure Rovan odšel v Ameriko. Pa je bil tam samo nekaj časa na! študiju in smo si kmalu oddahnili, ko je prišel nazaj in postavil nov državni rekord v skoku s palico. Če bo tako nadaljeval, bodo vsi za to odgovorni morali razmisliti, ali naj ga tako prestrašijo, da ne bo prišel nazaj, ali pa bodo zanj in vse podobne "izboljšane" povratnike začeli iskati dovolj dolge palice. Po državnem rekordu v svetu namreč od človeka običajno pričakujejo kakšen rekord izven države ... Jure Rovan in Vlado Kevo sta nam s tekmovanja na Japonskem pisala prisrčno razglednico: "Lep pozdrav iz FUK-U-OKE." 3 V Kostanjevici $e bilo letos dovolj snega, da so ga otroci in šelmarji pri "oranju in sejanju" lahko zorali in posejali pomlad. Kadar ni bilo snega, so orali kar cesto. Letos jim je ni bilo treba, ker so za to poskrbeli že pri zimski službi. S plugom so namreč "zmetali ven" vse cestne plombe, ki so jih kar s kombija skrbno nametali vrli cestarji tik pred obiskom velikega brata iz Italije ... ¦ a iM i g fm -j ;i i *«icti#1 NAŠ »LAS, 7-22. FEBRUAR 1996 \wmto, i Cesta s prvo prioriteto Je hotel eden bivših krških županov pospešiti popravilo ceste, ki je peljala mimo njegovega vinograda, zato je povabil kosta-kovce. Skupaj so si strokovno ogledali cesto. Župan je bil tudi kos strokovnjaka, cestarji pa tudi. Zato se niso pustili nič glihati. Župan je rekel: "Tole bi bilo treba poflikati!", oni pa: "Nič flikati! Lepo obrezati asfalt in popraviti tako, kot je treba!" Tako je šlo od luknje do luknje, teh pa je bilo na cesti kar nekaj. Če je imel kak ovinek napačen naklon, so fantje brž izmerili, postavili v vago in določili pravilno pošev-nino. Na koncu je gostitelj še povprašal po prioriteti: "Seveda gre pod prvo stopnjo prioritete," so pribili kostakovci in župan jih je zadovoljno povabil na kosilo. Preden so se razšli, pa je le hotel vedeti, kdaj bodo na cesti samo tudi preuredi. Naroči naj si še enega manjšega brata, ki bo povezoval Intermarket z obvoznico na drugem koncu ali pa naj si omisli vrtiljak, na katerem se bodo vsi avtomobili popeljali četrt ali pol kroga ali morda cel krog, tačas pa se bodo odločili, v katero stransko ulico naj jo mahnejo. Nemci jam rajo in nam zavidajo Tole spominsko znamko smo dobili od prijateljev iz Nemčije. Znanec nam je k njej pripisal, da nam gre kot v filmu in da nam zato pošilja ta su-venirček: "Pri vas sklepate mednarodna poznanstva, se razvijate, trgujete s svetom, vsi vam ploskajo, pri nas pa... Vsi samo jamrajo o recesiji, simfajo državo in davke, tožijo zaradi brezposelnosti in zavijajo oči zaradi visokih obresti. Kaj hočeš! Nemci smo pač Nemci. Nikoli ne bomo zadovoljni!" 1 ar. X O X < zabrneli stroji. "Tega pa mi ne vemo," so bili natančni kostakovci. "Kako da ne," je bil začuden župan. "Ja, tale tvoja cesta sodi v domeno Cestnega podjetja Novo mesto, a ne veš?" Na mladih svet stoji "Jaz tem ljudem ne zaupam," je na zadnji seji krškega sveta ponavljal predsedujoči, Branimir Vodopivec (najstarejši). Štos je v tem, da je bil gospod Branimir (ki zase vedno trdi, da je prijatelj mladih in da jim je treba pomagati povsod) nekdaj direktor podjetja in da je kot tak šel na živce takratni krški nomenklaturi. V občini niso našli nikogar, ki bi bil dovolj nor, da bi šel namesto Vodopivca v osir. Zato so nategnili (takrat) mladega Jožeta Kosa iz Celja, ki si je sicer lahko mislil marsikaj, a popolne predstave o tem, koga bo izpodrinil, gotovo ni mogel imeti. Jože se je v nekaj letih dokopal do spoznanja o marsičem in si poiskal drugo delo. Vodopivec pa ni nikoli pozabil, da je moral v pokoj, in je za to vedno krivil Kosa. Natančneje: njega je edinega lahko vedno dosegel. Sedaj ga je "našel" -v vlogi direktorja podjetja, ki najema kredit za gradnjo stanovanj, namenjenih mladim ... Na otvoritev prenovljene krške pošte je bil povabljen tudi državni sekretar Marjan Dvornik. Ko je preiskal vse Krško in pošte v otvarjanju ni bilo nikjer, je šele izvedel, da otvoritev ni v Krškem, ampak na Vidmu. Tam Kje je vrtiljak? Tole križišče pri Brežicah je pred časom že zbudilo pozornost občinskih svetnikov. Zanimalo jih je, kdo da je postavil tako cestno prometno signalizacijo, po kateri lahko vozniki zavijajo skoraj samo desno. Sploh tisti nesrečniki, ki bi radi v Intermarket ali domov. Pravega krivca še ni nihče jasno pokazal, zato sklepamo, da se je križišče kar samo tako lepo desničarsko orientiralo, zato naj se ga je pričakal tudi brežiški župan Jože Avšič. Marjan Dvornik: "Bogdaj, dober dan. Sem slišal, da imaš v brežiškem koncu ceste razplužene bolj tako tako?" Avšič: "Ja, gospod sekretar, sem mislil, da se boste tako počutili bolj domače, saj so v novomeškem koncu ceste tudi bolj ledene ..." Rudnik bo rešen: rudarjem se obeta najmanj Gardaland. Se-novški rudarji so na svojem protestnem zborovanju terjali jasne odgovore na vprašanja, ki jih mučijo. Državni sekretar Boris Sovič jim je lepo razložil, da se morajo naprej vsi strinjati s predlagano rešitvijo (rudniku štrik za vrat, t.j. stečaj), potem bo rešitev osebno prišla. Sedaj je omenjena rešitev že na obzorju. Po zaslugi globokega tuhtanja, ki se ga je lotil direktor v zapiranju, ing. Herman Kunej, se bo med rudniškimi jaški v kratkem prevažala truma turistov, naloženih na Zlati vlak. Med vožnjo bodo lahko občudovali vse bogastvo garaškega rudarskega življenja. Med drugim bodo lahko videli tudi tisto, česar senovški knapje med svojim šihtom nikoli niso mogli: zlati prah, perkmandlca in še kaj. Maškare med vikendom napolnile diskoteke Pustovanje na Motelu v znaku labodjega plesa Posavske diskoteke, februarja - Postalo je že pravilo, da v diskotekah v času pustova-nja prirejajo pustna rajanja. Ker pa sicer mask ni ravno veliko, jih skušajo primamiti z raznimi ugodnostmi - bogatimi nagradami, brezplačno vstopnino ... Mnoge je verjetno zamikala bogata nagrada na novo oživelega Maksimiljana iz Dobove (vikend v New Yorku) pa tudi 200.000 SIT, ki jih je najzanimivejši maski ponujal krški Pacific. Tako je bilo v petek in soboto zvečer povsod polno mask, res pa je bilo nekaj tudi takšnih, ki so si na nos nadeli kakšna stara očala ali pa malo našemili obraz (za maske je namreč bil vstop prost). V Pacificu sta si prvo nagrado prisvojila dva turška vojaka. Po govoricah sodeč, jo je eden s svojo polovico denarne nagrade kar hitro pihnil k ženi domov, drugemu pa je bojda proti koncu pustnega dne v žepu kaj malo ostalo. Čatež ob Savi, februarja - Tradicionalno pustovanje na Motelu na Čatežu je tudi tokrat ponudilo bogato paleto bolj ali manj izvirnih, mlajših in starejših pustnih šem. Bilo pa je nadvse zabavno, saj so maske poskakovale in poplesovale v ritmu skupine Majolka tja do zgodnjih jutranjih ur. Nagrade so bile sicer bolj priložnostne (darilo, gostinske usluge ...), je pa bilo zato toliko bolj zabavno in norčavo. Najboljše ocene je požela skupina Labodje jezero, ki je z izvirno koreografijo in bogato kostumo-grafijo navdušila tako ocenjeval- ce kot ostale obiskovalce. Mnogi niso mogli umakniti pogleda z njihovih "popolnih" baletnih teles, ki so se tako "lepo" oblikovala in okrasila s "šlavfki in šlavf-čki" skozi dolga leta trdega in vestnega dela. GOSPOD ŽUPAN, KAKO PA KAJ KAŽE Z NAŠO CESTO??? NAŠ GlAS, 7-22. FEBRUAR 1996 DA7\/CnDI| tS MIŠICE SO POVSEM OBIČAJNA DEKLETA Za zavistneže: Jože Grajžl in Goran Rovan z eno od južnoafriških novinark. DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7 ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 22. IN 28. FEBRUARJEM Vaša čustvena energija sicer zelo potrebuje zadovoljitev, vendar pa s svojim hladnim, vzvišenim "jaz-naj-bolje-znam" pristopom ne morete doseči nič drugega kot to, da vam oseba, ki jo želite osvojiti, pokaže hrbet. Naučiti se morate biti bolj nežni. Začnite dajati. Pri delu je treba včasih pokazati še kaj več - na primer lastno iniciativo. Predvsem pa poskrbite za to, da boste delali tisto, kar vam v resnici odgovarja. Delo, ki ga ne sprejmete, je ravno tako pogubno kot partner, ki ga ne sprejmete. Posledica so prepiri, težave, izgube. Občasno boste zelo zabavni in družabni, vendar pa boste kmalu družbi pokazali svoj nezadovoljni obraz, kar marsikomu ne bo všeč. Če se želite izpovedati in se razbremeniti, pojdite k psihoterapevtu, tudi kakšen duhovnik je primeren za to. Ne obremenjujte okolice s svojimi problemi. Vaš kriticizem je nepopravljiv. Druge ocenjujete, jih razvrščate po predalčkih in se spomnite natančno vsega, kar vam je kdo storil. Predvsem se spominjate seveda slabega. Kaj pa dobro? Mar za dobro ni prostora v vaši glavi? Včasih se je treba potruditi in videti tudi dobro. Slaba volja se kar nadaljuje, z manjšimi prebliski dobre seveda. Poglejte okrog sebe, kaj vidite? Nezadovoljstvo, strahove v ljudeh, nesrečo. To je vaše ogledalo, tudi drugi so takšni kot vi in vi takšni, kot so drugi. Vse se da popraviti, če se v resnici hoče. Morebitne težave z denarjem vas seveda ne smejo spraviti v slabo voljo. Kaj pa je denar, lepo prosim? Kup papirja, ki izgubi vso vrednost, ko človek zapusti ta svet. In tudi avto izgubi vrednost in lepa ženska. In kaj ostane? Samo zavest. Ta je večna. Je pa boleča, če v njej ni ljubezni. Ne razmišljajte preveč o svojih problemih, kajti s tem ne rešujete ničesar. Dvigniti se je treba nad problem in ga videti v drugačni luči. S tem problem ni več problem, temveč sredstvo za učenje duše. Vsaka težava je tu zato, da se iz nje nekaj naučite. Z vsemi silami se je treba boriti proti občutkom ljubosumja, posesivnosti in poželjivosti. Te lastnosti so strup za dušo. Tudi telo lahko ubijejo. Obstajajo možnosti za popolno srečo, vendar je treba zanjo nekaj storiti. Jezusova pot je prava, zakaj ne bi šli po njej. Do ljudi, ki so vam blizu, boste zelo odprti, več težav pa bo s tistimi, ki drugače gledajo na svet. Poglejte - drugih ne morete spremeniti, lahko pa sebe. In potem se bo spremenil ves svet. Če skušate spremeniti druge, se vam uprejo, tako kot bi se tudi vi. Optimizem sicer počasi, a zanesljivo prihaja v vaše življenje. Tako je prav. Nikoli se ne smete prepustiti žalosti, nesreči, občutkom samoobžalovanja, pač pa se morate boriti z njimi in nekega dne vas bodo za stalnojzapustili. Potem ostane samo še sreča. So ljudje, ki ne želijo sodelovati z vami, kljub temu da je v začetku bilo drugače. Naj gredo, kamor hočejo. Dobili boste nove sodelavce in prijatelje, marsikdo med njimi bo tudi odnehal. Nič hudega. Iz vsega se boste veliko naučili in spoznali, s kom se lahko družite. Z denarjem ne tvegajte. V tem trenutku še niste pripravljeni na kaj novega, zato se držite starih poti. Ko boste iz sebe odstranili podzavestne strahove, se boste lahko lotili vsega, kar boste želeli, in vse vam bo uspelo. Nasprotno pa - če jih ne boste odstranili, bo vedno slabše. Bono Baršek ŠKORPIJON 24.10.-22.11. STRELEC 23.11.-22.12. KOZOROG 23.12.-20.1. Obljuba dela dolg in tokrat bom v svojem zadnjem zapisu s potovanja po Južni Afriki spregovoril o nekaterih dekletih, ki mi jih je bilo dano videti in v nekaj minutah, v kolikor je To sploh mogoče, tudi spoznati. Seveda ne bom govoril o številnih domačinkah in turistkah, ki jih je v tej širni deželi res obilo, in verjemite, med njimi bi se marsikatera lahko enakopravno kosala s predstavnicami uradno najlepših iz 85-ih držav. Spregovoril bom seveda o mišicah in še o ... To pa naj za zdaj še ostane skrivnost. TEJA JE SKROMNA, IMA FANTA... Seveda moram začeti z našo predstavnico Tejo Boškin, miss Slovenije. Ker so o njej že mnogi pisali in ste jo mnogi videli tudi na številnih televizijskih oddajah ali slišali po radiu, bo seveda težko povedati o njej kaj bistveno novega. Sam sem jo prvič videl pred menda bo že dvema letoma, ko se je v diskoteki Pacific potegovala za naslov najlepše. Takrat ji ni uspelo priti v ožji izbor. Potem sem jo srečal spet na polfinalni prireditvi izbora miss v Krškem, kjer je osvojila naslov miss diskoteke, in jo pred razglasitvijo v šali obtožil, da ona pač že ve, katera je zmagovalka. Seveda se mi ni niti sanjalo, da bo to ravno ona in da bo potem okronana še za uradno najlepšo Slovenko. Kot se za Slovence spodobi, so potem o njej začele krožiti različne govorice. Sam bi težko ocenil, ali je kaj od teh predvsem zlonamernih in nevoščljivih izjav resničnega. Spoznal pa sem -upam, da se pri tem ne motim -da je Teja skromno dekle, navezano na svojo družino in fanta, in da kot takšna morda ne bo znala najbolje vnovčiti osvojenega naslova. Seveda, če ne bo naletela na kakšnega menedžerja, teh pa pri nas, vsaj uspešnih, ni ravno veliko. Tak- šnega, ki jo bo znal samo izkoristi-tri, pa ji seveda ne privoščim. No, Teja zna biti tudi svojeglava, na trenutke pa se mi je zdela tudi naivna, saj je nasedala tudi na nič-zlonamerne ali celo dobronamerne pripombe novinarjev, ki smo bili pač z njo na izboru za miss sveta. Vsekakor pa sam o njej nimam slabega mnenja in upam, da se tudi ona zaradi zgoraj zapisanega, kar pa je zgolj moje osebno, morda celo prehitro izrečeno mnenje, pač ne bo živcirala. Upam, da ima zdaj dovolj drugega bolj pametnega dela in da se ji bo to, kar si je zastavila, tudi uresničilo. HRVAŠKA MISS JE BILA POLNA SEBE Miss Hrvaške in zdaj tudi prva spremljevalka miss sveta Anica Martinovič je seveda povsem drugačna. Kljub temu, da ji tudi njeni spremljevalci in hrvaški novinarji niso obetali niti uvrstitve med prvih deset, hrvaška predstavnica se je namreč že dve leti zapored uvrstila med pet najlepših, je bila Anica že pred razglasitvijo povsem prepričana, da se bo okitila z lento. čeprav je bilo to morda le del njenega nastopa, mislim, da je bila tudi sama resnično prepričana v to. Seveda pa Anica svoje samozavesti ni prikazovala kot nekaj vzvišenega, čeprav so ji nekateri to očitali, iz njenega vedenja je bilo čutiti, da se to res mora zgoditi in da je samo IZJEMEN POGLED, SICER PA NIČ VZNEMIRLJIVEGA i Miss Hrvaške Anica Martinovič je vedela, da je prišla po krono. zaradi tega prišla v Sun City. Sicer pa je bila povsem dostopna, dekle kot tisoče drugih, sproščena, vedno za štos in nič ji ni bilo težko, ne odgovarjati na neumna vprašanja ne požirati, in vedno je tudi sama držala tempo in veselje v družbi, v kateri se je zadrževala. Žal drugih lepotic nisem imel priložnosti pobliže spoznati. Na splošno pa lahko rečem, da so vse povsem običajne mlade deklice, željne zabave, morda nekatere tudi slave. Mnoge med njimi se ukvarjajo z manekenstvom in jim nastopanje v javnosti ni nič nevsakdanjega, ko pa se ugasnejo reflektorji, postanejo spet ene od tisočih, ki jih lahko vsak dan srečamo na cesti. Top manekenka Linda Evangelista - pogled tigrice, sicer pa ... Ker sem obljubil še eno presenečenje, sem ga seveda dolžan tudi izpolniti. Gre seveda za vrhunsko manekenko, ki sodi trenutno med deset najbolj iskanih in tudi najbolje plačanih. To je Linda Evangelista. Tudi ona je prišla na razglasitev najlepše Zemljanke, seveda le kot povabljena gostja, ki je potem izročila nagrado za najlepšo kreacijo, pred tem pa se je predstavila tudi novinarski in fotografski srenji. Sam sem bil sprva kar malce razočaran, saj ni nikakršna super punca. Pri njej izstopajo - in to izrazito - zgolj njene oči in njen pogled mačke, tigrice. Sicer pa se vidi, da je velika profesionalka, da za njo stoji cela armada ljudi, ki skrbi, kje in kdaj se bo pojavila in da vse to počne zgolj zaradi denarja. Kako ji je vse to uspelo, verjetno sam ne bom nikoli dojel niti zvedel. Sicer pa, kaj bi se s tem obremenjeval. Na svetu je še toliko lepih deklet in letos bo spet izbor za miss sveta. In če mi bo morda dano, da se prireditve spet udeležim, seveda le kot opazovalec, bom zagotovo spet presrečen. Zato se naj tokrat ob res zadnjem zapisu iz Južne Afrike, upam da nisem bil predolgovezen, še enkrat zahvalim vsem sponzorjem, ki so nama z Jožefom Grajžlom omogočili potovanje v to odaljeno in čudovito deželo in da sva bila tudi pri svojih prijateljih, sodelavcih in seveda novinarskih kolegih deležna vsaj malo čisto prave kranjske zavisti. Verjemite, bilo je naporno, hkrati pa nepozabno. (Goran Rovan) POTOVANJE V JUŽNO AFRIKO SO OMOGOČILI: LABOD Novo mesto, PA-NACHE Krško, HOTEL SREMIČ Krško, TERME Čatež, VITACEL Ljubljana, VIDEM PAPIR Krško, LISCA Sevnica, ITGAVTOHIŠA Brežice, PGB Brežice, KOPITARNA Sevnica, INTEGRAL BREBUS Brežice, IR INŽENIRING Krško, NIKA -ŠPORT, IGRA IN PROSTI ČAS, Krško. OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Combo plus Oplov električni transporter Combo plus je majhen dostavni avto, okreten, narejen na osnovi corse. Vendar pri Oplu za v prihodnje razmišljajo ob bencinskem in dizelskem motorju tudi o električnem pogonu. Koncep-tno vozilo combo plus bo lahko po mestu prevozilo 200 kilometrov, 45-kilovatni asinhroni elektomotor pa bo transportnega opla "pognal" do 110 kilometrov na uro. Na sliki: Zelo enostavna menjava natrij-nikljevih-kloridnih baterij. Še vedno brez naslova ponedeljek, 12.02.1996 Težko je verjeti, ampak tudi ponedeljki so lahko prijetni, še posebej, če te zjutraj pozdravi golo dejstvo - gole ceste. Kako malo je potrebno, da je dan lepši, jutro brez reševanja avtomobila iz objema snega in ledu. Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju se je začelo nekako nenavadno tiho ali pa jaz že malo slabše slišim in tako gre mimo mene vse, kar gre malo bolj potiho. sreda, 14.02.1996 Valentinovo ...še ena od pogruntavščin demokracije. Nič nimam proti, vendar se ta dan ni najbolj prijel. Nekako umetno je vsajen med ljudsko množico. Zdi se mi, da ga mnogi jemljejo kot nujno zlo; češ, če ne bom ničesar prinesel -a, bo v hiši zopet prepir. In še nekaj, zdi se mi, da so moški tisti, ki so veliko bolj kot ženske podvrženi temu pritisku. četrtek, 15.02.1996 Na Gami se dogaja nekaj čudnega. Vsi so nadrkani, nerazpo-loženi ... Baje se pripravljajo na korenite kadrovske spremembe, kar bo za nekatere pomeipilo -adijo. Tudi ni tako enostavno, kakor se sliši, saj je radio posebna vrsta droge. Seveda je situacija še posebej težka, če si od tovrstne droge tudi finančno odvisen. Glede na to, da so mi ponudili dodatne termine, še ni- sem na vrsti za odstrel, čeprav .... nikoli se ne ve. petek, 16.02.1996 Ob 17.30 sem ugotovil, da nimam posnetkov, ki gredo v eter ob 21.00 - krasno, včeraj sem jih pozabil na Gami. Pika na i je, da imam ob 19.30 oddajo. Sledi matematični problem; kako biti na oddaji in hkrati pripeljati posnetke iz Ljubljane. sobota, 17.02.1996 Hvala vsem, ki ste mi mimogrede povedali, da je pustna sobota, kajti razen maminih krofov nisem videl ničesar, kar bi mi zbudilo spomin; no, maske v izložbah, ampak te sem lahko videl že prejšnji teden. nedelja, 18.02.1996 Le redkokdaj srečam nekoga iz generacije, s katero sem preživel veliko časa. Pero je že eden takšnih. Včasih sva se skupaj podila po rokometnem igrišču, danes sva vsak na svojem koncu; on v Mariboru, jaz na cesti Brežice-Ljubljana. To je bil prijeten klepet. (Edi) DOLENJSKA BANKA Sevnica Trg svobode teh 41-681 ____ posluje vsak delavnik od 8. - 12. in od 14.-16.30. RAZVEDRILO NAŠ GLAS, 7-22. FEBRUAR 1996 Ljudski običaji v Sevnici počasi izumirajo Sevnica, 17. februarja - Pustno soboto v Sevnici bi lahko označili kot pusto (brez n). Pu-stovanje so organizirali v hotelu Ajdovec, gostilni pri Dolinšku in gostilni Vrtovšek. Mogoče je, da se je kaj dogajalo tudi v drugih krajih sevniške občine, vendar do tam nismo prišli. Kot kaže, je pust skozi Sevnico potoval bolj naskrivaj. V hotelu Ajdovec je bilo pusto-vanje kar dobro obiskano, vendar so se maske skozenj le sprehodile. Ujeli smo meniha, ki je za šankom vneto molil, in to je bilo skoraj vse. In zdaj nagradno vprašanje! Kdo se skriva^pod vore pošljite do naslednjega pusta, za nagrado pa brezplačno pustovanje v hotelu Ajdovec. «0®**' Podali smo se tudi v gostilno Vrtovšek, kjer se je dogajalo to, čemur rečemo pustna zabava. Našemljeni so bili vsi, vključno z natakarji in glasbeniki, tako da nisi vedel, kdo pije, kdo plača. Kčmisija je imela težko delo. Teklo ji je od čela in od brade in je končno, po dolgem Štefanu vina, razglasila za najboljšo skupino mušketirjev, s katerimi je bila seveda vedno obrambe potrebna plemenita gospodična. Nagrajenci so si prislužili pet večerij v gostilni Vrtovšek. kuto? Odgo-boste prejeli Žrebanje križank v prodajalni Roki Brestanica, 17. februarja - Žrebanje pravilno rešenih križank, katerih sponzor je bila prodajalna Roki iz Brestanice, smo opravili kar v sami trgovini. Srečo je tokrat delil Milan Capi, ki je skupaj z ženo Katarino tudi lastnik prodajalne. Z novimi smučarskimi palicami se bo lahko poganjal Zdravko Kerin, Heroja Maroka 21, Sevnica, Dejan Balut, Šolska ulica 1, Brežice, bo prijel nahrbtnik, Vida Gole, Rožnpetnajst otrok. Ena njunih treh hčera se je pred enaindvajsetimi leti žal smrtno ponesrečila, toda v "veliki hiši", kot pravijo največji sobi hiše, ki sta jo Ana in Franci postavila s skupnimi močmi, je bilo ob tako lepem jubileju kljub temu veselo. Le bolj kratko je trajalo. "Kot na prvi poroki!" je pribil Franci, ki je bil ves čas razpoložen za šalo. Njegova žena Ana, ki še vedno dosti postori v kuhinji in hlevu, pa nam je zaupala skrivnost tako dolge dobe skupnega oranja življenskih brazd. "Za uspešen zakon je treba znati marsikaj potrpeti, predvsem pa se morata imeti mož in žena rada!" (ES) O Šelmi tudi malce bolj resno Sekcija Šelme pri KUD Lojzeta Košaka v Kostanjevici je ob letošnjem kulturnem prazniku prejela Prešernovo pla-i k eto, o čemer je kulturni mini' ' ster Prforcenhausa Milan Ku-plenik menil: "Lepo je, da šel-manje prodira tudi širše. Včasih so kulturniki na nas gledati nekoliko zviška, to priznanje pa pomeni, da smo se uveljavili kot enaki. To cenimo." OD TU IN TAM NAS GLAS, 7-22. FEBRUAR 1996 Brežice, 10. februarja - Društvo študentov Brežice (DŠB) je prejšnjo soboto v prosvetnem domu organiziralo že dalj časa načrtovani tečaj o bonto-nu. Ob tem jim je uspelo dobiti predavatelja iz prve roke - viteza Janeza Civaja, vodjo diplomatskega protokola pri Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. Srečanje je uspelo organizirati DŠB z namenom, da bi med drugim "bodočim intelektualcem" skušali olajšati pot do začrtanih ciljev tudi po tej poti. 64 zbranih študentov, dijakov in ostalih je z očitnim zanimanjem prisluhnilo predavanju. Vitez Jožef Civaj izhaja iz malteškega viteškega rodu. Kot posledica pestre zgodovine svojih prednikov in šestletnih posebnih priprav mu je bil leta 1993 podeljen naslov viteza. 7-urno predavanje za titežiške študente in srednješolce Bonton, protokol in diplomatski protokol pod taktirko šefa diplomatskega protokola pri slovenskem zunanjem ministrstvu - viteza Jožefa Civaja Svojim prednikom in sorodnikom po Evropi pa se nima zahvaliti samo za zveneč naslov, z njihovo pomočjo se je izšolal v Vatikanu in bil sprejet pri papežu. Širok« znanje in lepe manire so mu odmrli pot do nastopa službe vicekonzula v Avstriji in sedaj šefa protokola v Sloveniji. Letos se bo potegoval v izboru za najelegantnejšega Slovenca, svečana razglasitev bo 25. februarja. Ni bilo prvič samo za obiskovalce predavanja, da so imeli pred seboj tako "ekselen-co", prvič je bilo tudi zanj, saj mu ponavadi polni slušateljske vrste že uveljavljeni sloj sloven- skega političnega življenja. Predavanje je pričel z "malenkostmi", pri katerih se po njegovem vse prične in konča in ki sestavljajo neko celoto - človeka. Tako mu ni ušel kodeks sposobnosti, bonton oblačenja, mali slovar vljudnosti, kultura pitja ... Podrobneje je predstavil posebno službo zunanjega ministrstva, diplomatski protokol, ki ima tri oddelke: za privilegije in imunitete diplomatskih predstavnikov, za ceremonial in za diplomatsko korespondenco, vsi pa imajo pomemben delež pri vzpostav-Ijenju ugleda (oz. neugleda) Slovenije v svetu. Vitez Civaj je svoje predavanje zanimivo "začinil" z lastnimi izkušnjami in ugotovil, da Slovencem v veliki meri še ni "kliknilo", kako pomembna je pri vsem tudi zunanja podoba. (Ana) Koncerta Učiteljskega pevskega zbora Slovenije Emil Adamič Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič, ki praznuje 70-ietnico delovanja, se bo v Posavju predstavil še v Sevnici in Krškem. Zveza Kulturnih organizacij Sevnica organizira koncert omenjenega zbora v petek, 23, februarja, ob 19. uri v kulturni dvorani G D Sevnica. Predprodaja vstopnic v občinski' knjižnici in eno uro pred koncertom. V krškem kulturnem domu pa se bo zbor predstavil v soboto, 24. februarja, ob 19. uri. Zbor bo nastopil pod vodstvom dirigenta dr. Mirka Slosarja. Pevci, ki pojo z dušo, bodo izvajali dela slovenskih skladateljev, umetne in narodne pesmi. Koncerta bo z besedo spremljal Jože Humer, Vabljeni ljubitelji zborovske pesmi v Posavju. Celovita predstavitev amaterske kulture Kostanjevica, 7. februarja -Prešernov dan so v Dolenjskih Benetkah počastili s proslavo, na kateri so se dostojno predstavile vse krajevne ustvarjalne skupine, podelili pa so tudi bronaste Prešernove plakete. Proslavo sta skupaj organizirala KUD Lojzeta Košaka in osnovna šola, sodeloval pa je tudi mladinski pevski zbor Se-raphicum. Recital je bil tematsko celovit večer, spleten iz Prešernovih, ljudskih in umetnih pesmi. Prešernove plakete je podelil predsednik ZKO Krško Janko Avsenak, prejeli pa so jih: Melita Skušek, dolgoletna kulturna delavka v kraju, literarna in gledališka ustvarjalka, katere napori v zadnjem času sežejo predvsem v smer obujanja re- snejše gledališke dejavnosti v Kostanjevici. Jože Marine, akademski slikar, ki je poleg svoje vsestranske ustvarjalnosti doma tudi krajevni ambasador. Vrata likovne galerije Dobe na njegovem domu so vedno odprta vsem, ki želijo ustvarjati in razstavljati. Sekcija Šelme pri KUD Lojzeta Košaka zavzema svojstveno mesto v paleti slovenske pustne dediščine. Tako kot je to izpričano v zgodovinskih virih, tudi dandanes poseže šelmarija v vse plasti prebivalcev, po svojih močeh sodelujejo pri pustnih prireditvah vsi krajani. Simbol Šelme je torej simbol in ideal prave nepokvarjene ljudske kulture, (nic) s^s & *** rOV ,eV* j»& ^LPCi UPRAVA in TRGOVINA: B. Milavcev 3. Brežice Tel./Fajc 0608 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows 3.1 x MS Office 95 MS Office BREZPLAČNA DOSTAVA UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8 -13 URE NA DOM MERVIN Salon pohištva MERVIN d.o.o., Mostec 6. 68257 Dobova, tel.: 0608/61-058 Umrla je "naša prijateljica" V Gabrijelah; ob pokopališču, stoji majhna, skoraj pravljična hišica. V njej je do nedavnega živela dvainsedemdesetletna gospa Anica Kos. Te dneve pa smo izvedeli, da je prenehalo biti njeno dobro, plemenito srce. Rada bi vam jo opisala. Ne njeno zunanjost, temveč njeno dobroto. Vseskozi se je zanimala za delo v šoli. Če pa smo potrebovali njeno pomoč, nam je rada pomagala. Ob orientacijskih pohodih smo imeli pri njej postojanko. Tu nas je čakal čaj, njen prijazen nasmeh in navodilo za nadaljnjo pot. Ko pa je bila na Hrvaškem vojna, sta hodila k nam v šolo njena vnuka, ki sta našla topel sprejem v njeni prija- zni hišici. Dan pred 16. januarjem, ko smo vsi Krmeljčani praznovali 50- letnico šole, je poklicala k nam na šolo. Čestitala nam je ob prazniku, zaželela naši ravnateljici, naj se bolj pazi, in povedala, da ima že ves dan pripravljene sestavine, ker bi rad spekla pecivo za šolarje, za naš praznik, toda ji srce tega ne dopušča. Ko sem to izvedela, sva jo z Majo obiskali in jo povabili na našo slovesnost. Najinega obiska je bila zelo vesela. V teh dneh pa smo se s svečko in šopkom poslovili od nje. Pogrešali jo bomo. Milanka Klenovšek, 5.r OŠ Krmelj V planinskem društvu Bohor Senovo je živo Deseti, jubilejni planinski ples bo 2. marca Senovo, 14. februarja - Priprave na deseti že tradicionalni planinski ples so v polnem teku. Številno moštvo opravlja vse potrebno, da bo ples čim bolje uspel. Težav je veliko, planinci pa so prepričani, da jim bodo tudi tokrat kos. Že desetič bo nastopil ansambel Štajerskih sedem, ki bo zabaval goste v športni dvorani Doma XIV. divizije Senovo. Dvorano bodo prekrili s posebno zaščito za lani na novo položen pod. Talno prevleko bosta skupaj financirala Zavarovalnica Triglav in Občina Krško, namenje- na pa bo tudi drugim dvoranam ob podobnih prireditvah. Največ dela imajo trenutno skupine, ki obiskujejo sponzorje in iščejo finančna sredstva za izvedbo plesa. Najhuje bo zadnje tri dni, saj bo veliko dela z opremljanjem dvorane ter nameščanjem miz in stolov. Za gostinski del bo poskrbel zasebnik. Planinci vabijo vse ljubitelje planinstva in plesa, da se pridejo poveselit in s svojo udeležbo pomagajo pri obnovi planinske koče na Bohorju in razvoju planinstva. Vabljeni! (Toni) 35 let salamiade v Sevnici OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Sevnica, 13. februarja - Res je. Od tistega davnega dne leta 1962 je minilo že 35 let. Kot so nam povedali v društvu salamarjev, je prireditev nastala iz prepira med dvema prijateljema, Petrom Vrtov-škom in Rudijem Mlinaričem. Stavila sta, čigava salama je boljša, prinesla vsak svojo v gostilno Vrtovšek, znanci in prijatelji so ju ocenili, vendar si na žalost nihče ni zapomnil, čigava je bila bolj okusna. Pojedli in zalili pa so obe. Od takrat je salamiada tradicionalna. Odvija se vsako leto na dan mučenikov, torej 10. marca. Prireditev je izključno moška zadeva. Edina ženska, ki je smela prekoračiti svetišče, je bila Marija Vidic, ki je leta 1972 za društvo salamarjev sešila prapor in prireditev krstila. Če že hoče kakšna pripadnica lepšega spola pokukati v lokal, mora plačati vstopnino: Štefan vina na vsako mizo. Letos bo prireditev potekala malo drugače. Ocenjevanje se bo začelo že 9. marca, salame pa morajo biti v gostilni Vrtovšek najkasneje do 9. ure zjutraj. Komisija bo pričela ocenjevati že ob 13. uri, nato pa bodo salame in rezultate ocenjevanja zapečatili in zavarovali. Slavje se bo začelo v nedeljo, 10. marca, ob 11. uri dopoldan, kasneje pa bo komisija razglasila rezultate in prvim trem podelila diplome. Sa-lamarje opozarjajo tudi na to, da letos črev ne bodo ocenjevali, torej so lahko naravna ali umetna. Na koncu so v društvu poudarili še, da je salamiada v Sevnici res prva in edinstvena v Sloveniji, čeprav se pojavljajo nekatere inačice tudi v Šentjanžu in Loki, vendar ne na isti dan. Oblika tekmovanja salamarjev pa je celo prekoračila meje Slovenije in se pojavila v Samoboru pod imenom Zlata šajba. Vendar se društvo salamarjev v Sevnici konkurence ne boji, saj je njihova prireditev vedno zelo dobro obiskana, (ksenija) S0LA NI SALA Vsi drugačni, vsi enakopravni Na svetu živi več vrst narodov, ki so različnih ras in veroizpovedi. Veliko ljudi sovraži črnce, Indijance; in Turke, ker so pač drugačne barve in niso takšni kot ostali. Nestrpni so do ljudi, ki verujejo v drugačnega boga kot oni. Ko vidijo kakšnega človeka, ki je drugače oblečen in ima čudno frizuro, rečejo, da je nor in neumen. Zaradi vsega tega prihaja do sovraštva in vojn. Nestrpnost je čutiti tudi v šoli, v razredu. Zavidamo sošolcem, ker so bolje in lepše oblečeni od nas, ker jih starši vozijo v boljših avtomobilih. Toda materialno bogastvo ne odtehta bogastva duše. Srečen je le tisti človek, ki osrečuje druge. Če bi vsi ljudje tako ravnali, na svetu ne bi bilo nestrpnosti, sovraštva in vojn. Vsakdo izmed nas si mora prizadevati za takšno življenje. Nina Paič, 5.b dopisniški krožek OŠ Brežice Rogla je čudovita Pohod na Lovrenška jezera Rogla je čudovit kraj. Imajo hotel, ki se imenuje Planja. V njem so športna trgovina, butik, diskoteka, video soba, bazen in savna. Na Rogli je tudi velika športna dvorana. V njej so tri tenis igrišča, prostor za namizni tenis, košarko, odbojko, rokomet in badminton. Imajo deset lepo urejenih smučišč. V dolini smučišča Planja je majhna okrepčevalnica. Vsak dan smo se s smučišč odpeljali s sedež-nico, od koder je bil lep razgled na pokrajino. Videle so se zasnežene smreke, med njimi pa smučišča, po katerih so se smučali mlajši in odrasli ljudje. Rogla mi je zelo všeč. Mateja Pavlic, 5.a OŠ Krško Prvič na zimovanju brez staršev Otroci iz vrtca v Nakupovalnem centru smo v začetku februarja zimovali na Pohorju in bivali v Hoški koči. Ob obilici snega in gorskega zraka smo se daleč od doma predali zimskim radostim z vzgojiteljicama Majo in Marinko. Naši dnevi so bili pestri. Največ smo se sankali, uživali ob slikanju na sneg, opazovali sledi v snegu, se peljali z vprežnimi sanmi, obiskali gorsko kmetijo in vlečnico ter se pogovarjali z lovcem in gozdarjem. Posebno doživetje je bil večerni sprehod s svetilkami. Polni prijetnih vtisov in d&žjve- tij se otroci Matej, Grega, Primož, David, Jure, Žiga, Ina, In-grid, Valentina, Anja in Tjaša z vzgojiteljicama Majo in Marinko zahvaljujemo vsem, ki ste nam omogočili zimovanje: našim staršem in sponzorjem Videm papirju, Občini Krško, Mercator-Preskrbi in podjetju Vodovodna in centralna instalacija (g. Ivan Pečarič) Marinka Slemenšek in Maja Koretič V prejšnji številki našega časopisa smo objavili razglednico, ki smo jo prejeli od učencev koprivniške osnovne šole. Pri prepisovanju besedila je žatpona-gajal škrat, tako da sem Dolenjsko banko preimenovala v bane. Šolarjem in Dolenjski banki iskreno opravičilo! DOLENJSKA. BANKA Videtn-Krško Kolodvorski ulica 1 tel; 22-762 posluje vsak delavnik od 8.-18. ob sobotah od 8.-12. 96 NAŠ GLAS, 7-22. FEBRUAR 1896 KOŠARKA Interier 2 Bavario še enkrat Zaradi pritožbe KK Bavaria Wolltex se bo tekma s krškim Interter-Jem morala ponoviti najkasneje do 18. marca. Mariborčani trdijo, da je Mario Kraljevič poldrugo minuto pred koncem srečanja dobil peto osebno napako, sodnik pa jo je pripisal Krajcarju. Vodstvo tekmovanja si je sporni trenutek ogledalo na videoposnetku, zato tekme ni registriralo. KK Smelt Olimpija : KK Interier 93 : 58 (46:38) Dvorana Tivoli, gledalcev 1.200, sodnika Fišer (Murska Sobota) in Vidič (Tolmin). Igralci Ihterierja so derbi 16. kola z ljubljansko Olimpijo presenetljivo visoko izgubili. V vrstah Interierja niso zaigrali najboljši igralci Nakič, Kraljevič in McDonald, med ljubitelji košarke pa krožijo nepreverjene novice, da je neiz-plačilo plač vzrok za nenastopanje najboljših košarkarjev. Z oslabljeno ekipo iz Krškega tako domači niso imeli težkega dela. V prvem delu so se jim Krčani še nekoliko upirali, v drugem delu pa so bili povsem nadigrani, saj je Olimpija v 34. minuti vodila že za 42 točk. Ob koncu so igralci Interierja le uspeli znižati še vedno visok poraz. KK Interier: Murovec 6, Zaturovski 4, Lučev 8, Rozman 2, Krajcar 16, Ademi 15, Kukič 8, Kralj, Vukič. (J.A.) Al SKL od 1. do 8. mesta Smelt Olimpija 16 11 5 1359:1190 27 Idrija 16 10 6 1262:1198 26 Satex 16 8 8 1386:1362 24 Rogaška Donat Mg 16 8 8 1250:1303 24 Interier 15 8 7 1231:1196 23 Kovinotehna Sav. 16 7 9 1371:1394 23 Litostroj 16 6 10 1202:1280 22 Bavaria Wolltex 15 5 10 1272:1380 20 KK Snežnik - KK Brežice 66 : 68 (31:35) Brežičani so po porazu proti ekipi Radovljice v preteklem tednu dokazali, da sodijo v vrh lige. Na gostovanju v Kočevju so vodili skoraj vso tekmo in tako zasluženo osvojili obe točki. Pobudo so Brežičani prevzeli že na samem začetku in vodili vse do 37. minute. Takrat so se jim domači približali in tudi povedli. V zadnjih sekundah srečanja so domači zadeli le en prosti met, junak srečanja pa je bil zagotovo Antolovič, ki je v zadnji sekundi dosegel zmagoviti koš, in točki sta odšli v Brežice. Za Brežičane so nastopili: Rozman 10, Boh, Antolovič 16, Salmič, Šantelj 12, Krivokapič 8, Ogorevc. Černelič, Mar-četič 3, Krošelj 19, Kajba. Naslednjo tekmo igrajo Brežičani v soboto, 24. februarja, ob 17. uri v telovadnici brežiške gimnazije z ekipo Radi 94. (J A.) Vrstni red B SKL od 1. do 10. mesta: Radovljica 19, Brežice 17, Borovnica 17, Šentjur 17, Prebold 17, Janče 15, Snežnik 13, Radio 94 13, Nova Gorica 12, Maribor 10. Občinsko prvenstvo za starejše dečke in deklice Športna zveza Brežice je po programu šolskih tekmovanj pretekli teden izvedla občinsko prvenstvo v košarki za starejše dečke in deklice. V konkurenci dečkov so nastopile štiri osnovnošolske ekipe. Prve tri ekipe so dosegle enako število točk, tako da je o prvem mestu odločal medsebojni količnik danih in prejetih košev. Zmagala je ekipa OŠ Brežice, pred OŠ Artiče, OŠ Bizeljsko in OŠ Cerklje ob Krki. Med tremi ekipami deklic je prvo mesto osvojila ekipa OŠ Cerklje ob Krki, OŠ Brežice in OŠ Globoko pa sta zasedli drugo oziroma tretje mesto. Obe zmagovalni ekipi sta minulo soboto nastopili na področnem osnovnošolskem prvenstvu v Novem mestu, kjer so brežiški dečki med šestimi ekipami s področja Dolenjske in Posavja zasedli tretje mesto, prav tako pa so tretje mesto med tremi ekipami osvojile deklice OŠ Cerklje ob Krki. (Galex) ŠAHOVSKI KOTIČEK Zmaga Pavasoviča v Novi Gorici Na odprtem šahovskem turnirju so med petimi velemojstri in desetimi mednarodnimi mojstri nastopili tudi trije šahisti ŠK Triglav Krško. Nekoliko nepričakovano je zmagal Duškd Pavasovič, ki je konec lanskega leta pristopil h krškemu prvoligašu. Poleg zmage pa je dosegel tudi prvi bal za velemojstrski naslov. Odlično Sta igrala tudi Zvonimir Meštrovič in Toni Kos, ki je v zadnjem kolu zamudil izredno priložnost, saj je izgubil dobljeno pozicijo proti Hrvatu Zelčiču, in to ga je stalo 8. mesta ter bala za naslov mednarodnega mojstra. Rezultati: 1. Pavasovič (ŠK Triglav Krško) 7, 2. Kozel (Hrvaška) 7, 3. Svešnikov (Rusija) 6,5, 4. Meštrovič (ŠK Triglav Krško) 6,5, 20. Kos (ŠK Triglav Krško) 5. (J.A.) Pavlovič in Golob prvokategornika ŠK Triglav Krško je organiziral drugokategorniški turnir, ki se ga je udeležilo deset šahistov iz Sevnice, Leskovca pri Krškem in Krškega. Vrstni red: 1. Pavlovič (ŠK Triglav Krško) 8, 2. Golob (ŠD Marton Leskovec pri Krškem) 7, 3. Cvirn (ŠK Milan Majcen Sevnica) 5,5. Zmagovalec Želimir Pavlovič in drugouvrščeni Jožko Golob sta osvojila prvo šahovsko kategorijo. -(J.A.) Božič mesečni zmagovalec Na mesečnem turnirju ŠK triglav Krško je nastopilo 14 igralcev. Zmagal je Božič, z dobrimi uvrstitvami in igrami pa so ponovno presenetili mladi igralci Pavlovič, Volčajnšek in Golob. Rezultati: 1. Božič 10, 2. Pavlovič 9,5, 3. Volčajnšek 9, 4. Golob 7,5, 5. Ahmatovič 7,5. (J.A.) Kranjec ponovno zmagal Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju ŠK Milan Majcen Sevnica je zasluženo zmagal Toni Kranjec (11,5), pred Jožetom Kolmanom (10,5) in Zvonkom Mesojedcem (9). V skupnem seštevku dveh letošnjih turnirjev vodi Kranjec s 36 točkami, pred Mesojedcem, ki jih je zbral 31. Naslednji turnir bo v nedeljo, 17. marca, v prostorih ŠK Milan Majcen Sevnica. (J.B.) ŠPORT Po tekmi Interierja in Olimpijo sta povedala: Tomo Mahorič, trener KK Interier: "Zaradi objektivnih razlogov se na tekmo nismo mogli ustrezno pripraviti. Bil pa sem tudi mnenja, da te tekme ne moremo dobiti, zato niso nastopili trije najboljši igralci Nakič, Kraljevič in McDonald. To je bila samo moja odločitev. Preizkusili smo ostale igralce, na katere bo v nadaljevanju prvenstva potrebno tudi računati. Kar se tiče naslednjih tekem, ni taktiziranja. V vsaki tekmi gremo na zmago. Jasno je, da je prvi favorit prvenstva Smelt Olimpija, zagotovo pa nas čaka izreden boj za štiri mesta, ki še peljejo v polfinale play offa. Tu smo seveda vključeni tudi mi, saj imamo ob Rogaški, Idriji in Satexu možnosti za uvrstitev med štiri najboljše. Tudi ostali niso odpisani, vendar imajo manj možnosti." Drago Radej, predsednik KK Interier: "Glede raznih govoric, ki krožijo, je veliko napihnjenega, vendar tudi drži, da je ob vsakemu ognju tudi nekaj dima. V klubu je dejansko prišlo do nekih zamikov pri plačilih igralcem, ni pa to kakšna alarmantna situacija, ki bi bila vzrok za netreniranje in neigranje posameznih igralcev. Igralci namreč razumejo zamike, ki prihajajo pri izplačilih, zato v klubu ni nikakršnega zaskrbljujočega stanja. Zamiki so posledica slabega stanja na področju plačilnega prometa v Sloveniji, kar občuti tudi področje športa. Vendar za izpeljavo celotne finančne konstrukcije do konca leta v klubu ni bojazni, ker je klubski proračun pokrit." ROKOMET RK Krško : RK Akripol Trebnje 20 : 23 (11:9) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 650, sodnika Tomič in Skubic. Krčani so srečanje pričeli zelo ambiciozno in v 6. minuti že vodili s 3:0. V začetnih trenutkih tekme akripolovcem nikakor ni steklo, saj je odlično branil domači vratar Imperl. V 19. minuti so gostje prvič izenačili (5:5) in od takrat naprej je igra obeh ekip postala trdnejša. Odlična sodnika sta pustila, da sta se obe ekipi razigrali, tako da smo videli ne preveč kakovostno, vendar izenačeno in nadvse borbeno srečanje. V drugem delu smo gledali pretežno izenačeno igro. Igralci iz Trebnjega so v 40. minuti rezultat izenačili na 13:13, zadnjič pa je bilo izenačeno v 50. minuti (17:17). V zadnjih minutah so gostje povsem nadigrali Krčane in zmaga Akripola je popolnoma zaslužena. Pri domačih so se izkazali Imperl, Bogovič in Cvijič, ki je odigral svojo najboljšo igro v dresu Krškega. RK Krško: Imperl, Iskra 2, Dragar 3, Bogovič 3, Urbanč D. 2, Kukavica, Bašič, Sirčo 4, Mašič 1, Cvijič 5, Urbanč M. (J.A.) RK Fructal : RK AFP Dobova 21 : 20 (11:10) Dvorana Police, gledalcev 650, sodnika Melanšek (Velenje) in Povalej (Celje). V zelo kakovostni, zanimivi in razburljivi tekmi so Ajdovci več kot zasluženo premagali favorizirane goste. Začetek je bil v znamenju vratarja gostov Deniča, ki je ubranil 5 strelov s šestih metrov. Po minuti odmora je domači trener ukazal igro preko kril, tako da je Boršo z mrtvega kota "načel" Deniča. Rezultat, ki je bil kar osemkrat izenačen, se je počasi prevešal na domačo stran, saj so Ajdovci na začetku drugega polčasa že vodili s 14:10. Po krizi domačih so Dobovčani celo povedli, vendar pa se je v sami končnici srečanja izkazal domači napadalec Deržek. RK AFP Dobova: Kostevc, Džapo 3, Begovič, Mijačinovič 5, Voglar 1, Ocvirk 3, Češnjevar, Glaser 1, Leveč, Medved 1, Stojakovič 6, Denič. 1. SRL Pivovarna Laško 17 15 1 1 499:369 31 AFP Dobova 17 10 1 6 401:384 21 Gorenje 17 8 4 5 390:355 20 AMC Slovan 17 8 3 6 406:377 19 Prevent 17 8 0 9 411:412 16 Primorske novice 17 7 2 8 384:420 16 Krško 17 6 3 8 389:381 15 Kodeljevo 17 6 3 8 388:395 15 Rudis Rudar 17 6 3 8 395:443 15 Akripol 17 6 2 9 367:378 14 Fructal 17 5 1 10 367:416 12 Inženiring Šarbek 17 4 2 11 384:450 10 RK Polet - RK Lisca 21 : 20 (11:8) RK Krog - RK Brežice 29 : 22 (17:9) Vrstni B 20, 13 (-1 red 2. SRL - vzhod: Radeče 24 (-1), Pomurka 21 (-1), Gorenje Lisca Sevnica 17, Drava 17, Ormož 14, Velika Nedelja 13, Dol , Polet 12, Pivovarna Laško B 10 (-1), Brežice 8, Krog 7. KINOLOŠKO DRUŠTVO KRŠKO organizira ŠOLANJE PSOV vseh starosti \ Novost: AGILITV. Prtčetek tečaja 1. marca 1996 ob 17. uri na vadbišču Kinološkega društva Krško (Žadovinek). Informacije na telefon 0608/22-674, 67-253. STRELJANJE Kranj : Kruno Brežice 1626 : 1613 Brežiški strelci z zračno pištolo so od gostovanja pri Peternelih v Kranju veliko pričakovali, žal pa so kljub slabemu streljanju domačinov doživeli nepotreben poraz. Med Brežičani je to pot zadovoljil le Zdravko Krošelj. medtem ko sta preostala dva tekmovalca povsem zatajila. Nad svojim obnašanjem na strelišču se bo moral še zlasti zamisliti mladi Robert Ferenčak, ki je s svojo živčnostjo slabo vplival tudi na sicer izkušenega Vlada Sabadoša, in ravno tu tiči vzrok za neuspeh, zaradi katerega se bodo morali v preostalih treh krogih Krunovci še krepko potruditi za obstanek v prvoligaškem društvu. . SD Kruno Brežice: Krošelj 544. Sabadoš 542, Ferenčak 527. (ES) Olimpija : Kanja Leskovec 1725 : 1706 Leskovški strelci so zamudili veliko priložnost, da premagajo slovenske državne prvake s svetovnim rekorderjem Debevcem na čelu. Žal pa tokrat niso imeli sreče. Dejan Župane je s 579 krogi zadovoljil. Tina Grabnar ni imela slabega strela, vendar je tokrat desetka ni "hotela". Od 60 strelov je zadela le 29 desetk, pri merjenju ostalih zadetkov pa ji je kar sedemkrat pokazalo navzdol. V srečanju z državnimi prvaki pa je povsem odpovedal Gorazd Zorič. Tekma je bila za neizkušenega mladinca preveliko breme, saj je s 558 krogi zaostal vsaj 15 krogov za pričakovanim rezultatom. SD Kanja Leskovec: Župane 579, Grabnar 569. Zorič 558. (J.A.) Kruno Brežice - Impol 1557 : 1590 Oslabljeni Brežičani v Leskovcu pri Krškem proti moštvu iz Slovenske Bistrice, ki se krčevito bori za obstanek v severni skupini tretje državne lige v streljanju z zračno puško, niso imeli veliko možnosti za zmago, zato poraz lahko označimo kot pričakovan. Toda izid bi bil lahko kljub temu dosti višji, saj zna predvsem Peter Fridl dosti bolje "ustreliti". Za SD Kruno Brežice so nastopili: Manojlovič 553, Fridl 551, Spahalič 455. (ES) B. Kavčič - Kanja Leskovec 1574 : 1683 Mladi strelci Kanje so v Škofja Loki po pričakovanju zmagali kar s 109 krogi razlike. Dobro so streljali vsi člani ekipe, še posebej pa se je odlikovala Špela Arh, ki je s 566 krogi dosegla svoj najboljši rezultat in napovedala boj za Vstop v prvo ekipo Kanje. Za SD Kanja Leskovec so nastopili: Arh Š. 566, Vrščaj 560, Mlakar 557. rezerva Arh B. 553. (J.A.) Zorko in Mlakar občinska prvaka V Leskovcu je potekalo občinsko prvenstvo ŠŠD v streljanju z zračno puško, ki so se ga udeležili učenci krške in leskovške osnovne šole. Prvenstvo je bilo precej okrnjeno, saj niso nastopili učenci 5. razredov, ki so bili ta čas v šoli v naravi. Rezultati - pionirji: 1. Zorko 186, 2. Pacek 179, 3. Šumej 176, 4. Arh G. 176, 5. Kržan 173 (vsi OŠ Leskovec), 6. Bobič 149, 7. Gomboč 143 (oba OŠ Krško); pionirke: 1. Mlakar 159, 2. Dubrič 133, 3. Bogolin 107 (vse OŠ Leskovec). (J.A.) ATLETIKA Dvoransko prvenstvo za mlajše mladince Dve srebrni medalji mladih brežiških atletov Celje, 18. februarja - Na prvenstvu Slovenije v dvorani za mlajše mladince so uspešno nastopili tudi mladi atleti AK FIT Brežice, ki se tudi s tega tekmovanja niso vrnili brez odličij. Boris Čurčič je v skoku ob palici osvojil 2. mesto z osebnim rekordom 410 cm. Tekmovanje v skoku ob palici je bilo izredno razburljivo, saj je bil zmagovalec znan šele po dodatnih skokih. Po skoraj enournem dodatnem skakanju je moral Boris vendarle priznati premoč ljubljanskega tekmeca Boštjana Vreče. Drugo srebrno medaljo pa je osvojil v skoku v višino šele 14-letni Luka Planine s preskočenimi 192 cm, kar je izjemen rezultat za tako mladega tekmovalca. Luka je v letošnji zimski sezoni izredno napredoval, je izjemen talent, zelo prizadeven na treningih, zato lahko od tega mladega skakalca v višino v prihodnosti še veliko pričakujemo. (Galex) PLAVANJE Odlični nastopi mlade ekipe na DP Ljubljana, 16.-18. februarja - Plavalci in plavalke PK Vitacel - Celulozar so se udeležili zimskega državnega prvenstva v plavanju za člane, na katerem je nastopilo 192 plavalcev iz 14 slovenskih klubov. Pomlajena vrsta krških plavalcev se je odlično odrezala, saj so kar petkrat uvrstili v A-finale (od 1. do 8. mesta) in enajstktet v B-finale (od 9. do 16. mesta). V krški ekipi niso nastopile Urška Slapšak ter sestri Anja in Natalija Repec, ki so klub zapustile zaradi nadaljevanja šolanja v Ljubljani. V pomlajeni vrsti sta v članski konkurenci odlične rezultate dosegla Gregor Povhe in Nika Pribošič, v finale pa sta se uvrščali še Mojca Čargo in Barbara Bizjak. Rezultati - 50 m prosto M: 5. Povhe, 18. Žafran, 20. Kerin, 26. Bizjak; 50 m prosto Ž: 16. Bizjak, 19. Pribošič; 400 m prosto Ž: 10. Pribošič; 100 m prsno Ž; 7. Čargo; 200 m mešano M: 5. Povhe; 200 m prosto M: 10. Povhe; 100 m delfin M: 14. Povhe, 24. Kerin; 100 m hrbtno Ž: 13. Bizjak; 200 ni hrbtno Ž: 11. Bizjak; 400 m mešano Ž; 9. Pribošič; 800 m prosto Ž: 9. Pribošič; 100 m prosto Ž: 16. Pribošič; 200 m prsno Ž: 7. Pribošič, 11. Čargo (Galex) KECLJANJE Litus Litija - Krško 2 : 6 V 10. krogu Območne kegljaške skupnosti Zasavje - Posavje so krški kegljači na gostovanju zasluženo zmagali z rezultatom 6:2. Točke so osvojili Kocjan, Pinoza, Čosič, Šukunda in kombinacija Šukunda- Jačmenjak. (Pilip) Partizan Brežice - Sevnica 7 : 1 Ekipa brežiškega Partizana je v 10. krogu OKS Zasavje - Posavje visoko premagala ekipo Sevnice. Za domače so točke osvojili Kodrič, Papič, Lapuh, Zorič in Lubšina, za Sevničane pa je častno točko osvojil Vanič. (Pilip) Terme Čatež - Litus Litija 7 : 1 ŠPORT - KRONIKA NAŠ GLAS, 7 - 22. HBRl Mednarodni plesni turnir Ljubljana, 18. februarja - Na mednarodnem plesnem turnirju v standardnih in latinsko-ameriških plesih v organizaciji Plesnega kluba Urška so med tujimH plesnimi pari nastopili tudi plesni pari Posavskega plesnega kluba Lukec^ Krško. Med pionirji sta Jaka Piltaver in Tina Korber osvojila 15. mesto v ST plesih, Iztok Urbane in Katja Zakšek pa sta zasedla 19. mesto, prav tako v ST plesih. Med mlajšimi mladinci sta Mitja Puntar in Jasmina Zakšek osvojila 14. mesto v ST plesih. (Galex) Zivkovič in Zagorčeva o PPK Lukec Jadran Zivkovič, predsednik sekcije za show dance pri Zvezi plesnih organizacij Slovenije: "Z Dušanom Vodlanom sem prišel prvič v stik pred sedmimi leti in od takrat redno sodelujemo. Glede na to, da dobro poznam razvoj show dance-a in stepa lahko rečem, da je bil vseskozi viden napredek skupine in seveda Vesne Vučajnk in Josipe Fink, ki sta od samega začetka v samem vmu slovenskih step plesalcev. Za razvoj plesa v Posavju pa je najbolj zaslužen prav Dušan, saj bi brez njegove zagnanosti, vztrajnosti, še posebej pa vlaganja v svoje znanje, ne bilo v tako kratkem času toliko dobrih rezultatov. PPK Lukec je eden od resnih in najbolj^edno udeleženih klubov na naših tekmovanjih, kar je pripelajlo tudi do vrhui^kih rezultatov. Vesna in Josipa se lahko z boljšimi pogoji za delo prebijeta tudi v sam svetovni vrti step plesalcev. Naj omenim, da klub deluje v nemogočih prostorskih pogojih, saj smo koreografije za letošnja največja tekmovanja delali kar v občinski jedilnici. To pa je nesprejemljivo za klub s takšnimi rezultati. Prepričan sem, da je PPK Lukec z Dušanom Vodlanom svetla točka na slovenski plesni sceni in da se za prihodnost mladih plesalcev iz Posavja in okolice ni bati." Dr. Meta Zagorc, predsednica Zveze plesnih organizacij Slovenije: "Že vrsto let Dušan Vodlan uspešno deluje v posavski regiji, kjer razvija več zvrsti plesnih dejavnosti, od show dance-a, stepa, do športnega plesa, kjer tekmovalci v vseh zvrsteh dosegajo izjemne rezultate. Njegovo prizadevanje je povečalo zanimanje za ples in za vse, kar sodi zraven. Njegov sin Sebastjan ter Urška Klakočar sta izjemna talenta. Teh je v klubu še dovolj in zagotovo bodo stopili po njunih stopinjah. Preko plesne dejavnosti se otrokom odprejo nove in velike možnosti, pa ne samo v plesnem razvoju, temveč tudi v osebnostnem, kar je potrebno še posebej omeniti. Prepričana sem, da ima klub veliko perspektivo in upam, da bo sedanjim plesalcem ples postal najlepši poklic." Občinsko rekreativno prvenstvo v veleslalomu Planina, 16. februarja - Športna zveza Brežice je organizirala občinsko rekreativno prvenstvo v veleslalomu, na katerem je nastopilo 22 tekmovalcev iz športnih društev in podjetij brežiške občine Rezultati - do 30 let: 1. I rt (ŠD Razlag Čatež), 2. Zorko (OZ Brežice), 3. Pinterič (TK Brežice); od 30 do 50 let: 1. Oštrbenk (ŠD Razlag Čatež), 2. Longo (TK Brežice), 3. Budič (ŠD Razlag Čatež); nad 50 let: 1. Kranjčevič (OZ Brežice), 2. Tomše (ŠD Razlag Čatež), 3. Senica (TD Sokol Brežice); ekipno - 1. ŠD Razlag Čatež (Oštrbenk, Irt, Budič), 2. Obrtna zbornica Brežice (Kranjčevič, Zorko, Balon), 3. Teniški klub Brežice (Longo, Gerjevič, Pinterič), 4. MORS - Tehnični zavod Slovenska vas (Gerjevič, Suban, Jaklič). (Galex) T Prometna varnost v letu 1995 Hitrost, poledica in slaba vidljivost Padel s tovarnjaka in ostal nepoškodovan Skopice, 14. februarja - V sredo se je ob 5.45 na magistralni cesti Ljubljana-Obre-žje zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba dobila hudo telesno poškodbo. Po nestrokovni oceni znaša materialna škoda 2.660.000 tolarjev. J.M., roj. 1950, iz Sežane je vozil tovorno vozilo z Drnovega proti Obrežju. Pri Skopicah, kjer vozišče poteka v ravnini, po sredini vozišča pa je vrisana bela sredinska prekinjena črta, je dohitel tovorno vozilo, ki ga je vozil U.F., roj. 1957, iz Krškega in je posipaval vozišče. Ker se je na njegovem vozilu zagozdil pesek v posipalniku, je zapeljal v desno, tako da je z desnimi kolesi zapeljal na robni pas ter svoje vozilo ustavil z namenom, da delavec očisti sito na posipalcu vozišča. Na vozilu so bile ves čas prižgane oranžne rotacijske luči, in sicer dve spredaj in ena zadaj na posipalcu, v trenutku, ko je vozilo stalo, pa je voznik vklopil še vse štiri smernike. Ko je delavec že stal na tovornem vozilu, je pripeljal voznik J.M., ki je glede na stanje poledenelega vozišča, vidljivost je znašala približno 30 metrov, vozil z neprimerno hitrostjo. Ko je opazil stoječe tovorno vozilo, je pričel močno zavirati in se umikati v levo, vendar zaradi nasproti vozečega osebnega vozila ni mogel obvoziti stoječega tovornega vozila. S sprednjim delom je trčil v zadnji del stoječega vozila. Delavec, ki je bil na tovornem avtomobilu, je v trenutku trčenja padel na vozišče, vendar se ni poškodoval. Iz smeri Obrežja je 10 minut po nesreči pripeljal še voznik tovornega vozila P.B., roj. 1958, s Križnega Vrha. Ker kraj nesreče še ni bil zavarovan, na vozilu J.M. pa zaradi poškodb vozila niso gorele sprednje luči, je P.B. zaradi zmanjšane vidljivosti trčil v sprednji del vozila J.M. V nesreči se je hudo telesno poškodoval potnik v vozilu J.M, in sicer J.S., roj. 1976, iz Sežane. Vlom v trgovino V noči s 15. na 16. februar je bilo vlomljeno v Mercatorjevo trgovino, poslovalnico 29 v Krmelju. Neznani storilec je prišel do vhodnih steklenih vrat diskonta in z neznanim predmetom razbil steklo in skozi nastalo odprtino vstopil v trgovino. Iz trgovine je odnesel registrsko blagajno znamke Hugin tip 45, v kateri je bilo 10.000 tolarjev. Vlom v vikend V soboto, 17. februarja, je neznani storilec prišel do vikenda v Dedni vasi, last N.V. Odprl je polkna na oknu v kletnih prostorih, odstranil kovinsko mrežo, odrinil krilo okna in prišel v notranjost kletnih prostorov. Odnesel je motorno žago in motorno škropilnico ter tako lastnika oškodoval za okoli 180.000 tolarjev. Posavske ceste zahtevale 24 človeških življenj Krško, 14. februarja - V lanskem letu so na območju Uprave za notranje zadeve Krško obravnavanih 1.013 (v letu 1994 1.007) prometnih nesreč, kar predstavlja 1 -odstotno povečanje števila nezgod v primerjavi s preteklim letom. Pri hujših-prometnih nesrečah s smrtnim izidom ali hujšimi telesnimi poškodbami pa je bilo v letu 1995 stanje še manj ugodno, saj je v 21 (16) prometnih nesrečah izgubilo življenje kar 24 (16) oseb, v 211 (172) prometnih nesrečah pa je bilo 278 (231) poškodovanih oseb, od tega 122 (106) huje, 156 (125) oseb pa je dobilo lažjo telesno poškodbo. "Na slovenskih cestah je v lan- skem letu umrlo kar 90 ljudi manj kot leto prej, kar je lepa številka in je lahko razlog za zadovoljstvo. Če pa to primerjamo s stanjem prometne varnosti v Posavju, ugotovimo, da je trend ravno nasproten. V Posavju je bilo sicer za 1 odstotek več prometnih nesreč kot v letu 1994, vendar je bilo bistveno več nesreč s hujšimi posledicami," je na tiskovni konferenci UNZ Krško povedal Miha Molan, načelnik inšpektorata. V letu 1995 se je delež prometnih nesreč na magistralnih cestah v primerjavi z letom 1994 zmanjšal za odstotek, na regionalnih cestah je ostal enak, za odstotek pa je manjši tudi na lokalnih cestah ter v naseljih z uličnim sistemom. V naseljih brez uličnega sistema pa se je zgodilo za 3,3 odstotke več prometnih nesreč. Podatki kažejo, da se je večina prometnih nesreč oziroma kar 67,5 (62,4) odstotkov zgodila v naselju, kjer je umrlo 5 (6) oseb, 91 (148) pa jih je bilo telesno poškodovanih. ------------------.«_-----.............. »m m i Glede na dan v tednu je bil na/bolj kritičen petek, natoso-bata in četrtek, najmanj nesreč pa se je zgodilo ob nedeljah. Med meseci je v ospredju avgust, nato junij in julij, najbolj varen pa je bil februar. Posebej izpostavljena skupina udeležencev v prometu so otroci in mladoletniki, ki so bili v letu 1995 bolj ogroženi kot v letu prej. Udeleženi so bili v 77 (67) prometnih nesrečah, v katerih sta 2 (3) umrla, 80 (47) pa jih je bilo poškodovanih. Otroci oziroma mladoletniki so povzročili 39 (34) prometnih nesreč. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so ostali isti kot že vrsto let, in sicer v 28,2 (27,2) odstotkih neprimerna hitrost, v 19,4 (19) odstotkih stran in smer vožnje, alkohol, kot sekundarni vzrok pa se je pojavljal v 19,8 (15,4) odstotkih prometnih nesreč. Obravnavanih je bilo tudi 80 (61) prometnih nesreč s pobegom, vendar policistom po-vročiteljev ni uspelo odkriti le v dveh primjerih. Zaradi vrste prekrškov so policisti podali 5.571 (4.403) predlogov za uvedbo postopka o prekršku, med njimi pa močno izstopajo kršitve v zvezi z vožnjo pod vplivom alkohola in vožnjo brez vozniškega dovoljenja. Policisti so izrekli tudi 20.489 (12.272) mandatnih kazni, od tega največ zaradi prekoračitve hitrosti in neuporabe varnostnega pasu. (Galex) Stopimo iz teme Ponoči, v mraku in ob slabši vidljivosti (megla, močan dež, sneženje ...) nosim svetla oblačila, kresničko ali izdelke z odsevnimi površinami. Prva letošnja preventivna akcija policije na področju prometne varnosti, ki se je začela 15. februarja in bo trajala do 10. marca, je namenjena predvsem pešcem in kolesarjem. Akcija nosi naslov "Stopimo iz teme". , Voznik opazi ponoči ali v mraku: temno oblečenega pešca na 26 metrov, svetlo oblečenega pešca na 38 metrov, pešca s kresničko ali odsevnim trakom pa na 136 metrov. Policisti bodo v času akcije delili zloženke "Stopimo iz teme" in kresničke tistim pešcem, ki bodo hodili v naselju ali izven naselja v temnih oblačilih, pozorni pa bodo tudi na tiste, ki ne bodo uporabljali odsevnih teles. Zloženka bo pešcem služila kot napotek in opozorilo. Po obdobju preventivnega delovanja bodo policisti zoper pešce - kršitelje pričeli tudi represivno ukrepati. (Galex) Voznika BMW-ja umirili z razpršilcem Na PP Krško je bil v torek, 13. februarja, ob 2.05 dan v prostor za pridržanje kršitelj Š.J., roj. 1969, iz Krškega. Š.J. je ob 00.04 vozil svoj osebni atvomo-bil po mestni ulici v Kostanjevici na Krki. V križišču Ljubljanske in Gorjanske ceste je bil ustavljen s strani PP Krško in kljub pravilnemu ustavljanju ni hotel ustaviti. Vožnjo je nadaljeval proti Krškemu, kjer ga je na Drnovem, nasproti gostinskega lokala Ko-vačič, ponovno ustavljala druga patrulja PP Krško. Tudi tej patrulji ni ustavil, temveč je z veliko hitrostjo peljal dalje proti Krškemu. Patrulja je kršitelja Š.J. izsledila v naselju Cesta, kjer je na znak policista celo ustavil. Pri postopku se je do patrulje vedel nedostojno in nameraval policistom pobegniti, bil pa je tudi agresiven, zato je policist uporabil plinski razpršilec. Policista sta kršitelja vklenila in odpeljala na PP Krško, kjer so ga preizkusili z alkotestom, ki je ob pravilni uporabi pokazal 1,7 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Š.J. se z rezultatom preizkusa ni strinjal, zato so zanj odredili strokovni pregled z odvzemom krvi, ki je bil opravljen v ZD Krško. Ker je obstajala bojazen, da bo Š.J. s kršitvami nadaljeval, je bilo odrejeno pridržanje do iztrezni-tve. BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 12. do 19. februarja so v brežiški porodnišnici mlade mamice postale: Tatjana Osojnik iz Dednje vasi - Speli in Anjl, Aleksandra Vogrinc iz Brežic - dečku, Brigtta Orešar iz Brežic - Primožu, Angela Novak s Pokleka pri Podsredi - Damijani, Janja Šenigar-Gajski iz Krškega - Janu in Ani ta Antončič iz Gabrja - Anji. Vsem mamicam iskrene čestitke! Znancu bi celo naredil prostor Saj je krški mirujoči in ves ostali promet en sam obup in če ne bo kmalu kake oprijemljivejše rešitve, bomo lahko od blizu opazovali nastajajočo norišnico. Zato je jasno, da smo vsi pravi majstri za Z mai ihuano in samokresom čez mejo V sredo, 14. februarja, so ob 15.40 pri vstopu v RS na MMP Obrežje pregledali voznika osebnega avtomobila H.A., roj. 1972, (državljan RS) iz Kamnika in našli posušene delce neznane rastline. Pri testu je bilo ugotovljeno, da gre za 2 grama mari- huane. Ob 17. uri pa so pri vstopu v RS prav tako na MMP Obrežje kontrolirali voznika osebnega vozila G.Ž., roj. 1957 (državljan RH). Policist je v moški ročni torbi našel samokres znamke Beretta 98 FS, kal. 7,65 mm in nabojnik, v katerem je bilo 7 nabojev. Otrok zanetil požar v stanovanjski hiši V četrtek, 15. februarja, so ob 14. uri gasilci PP Brežice obvestili, da je prišlo do požara v stanovanjski hiši A.T., roj. 1933, iz Male Doline in da požar že gasijo gasilci GD Obrežje. Ugotovljeno je bilo, da je požar nastal zaradi otroške igre, saj je otrok prižigal prazno papirnato vrečko. Ko je zagorela, jo je odvrgel na odpadni papir v kurilnici. Ogenj se je razširil na plastični sod, v katerem je bilo kurilno olje. V požaru je zgorela kurilnica in tehnični predmeti v njej. Škoda je nastala tudi v ostalih prostorih v pritličju in znaša okoli 1.500.000 tolarjev. parkiranje na vseh mogočih in nemogočih mestih, a kar je preveč, je le preveč. Tale punca v avtosoli (KK 15-17A) je v soboto dobila čisto uporaben nauk o parkiranju. Inštruktor jo je zapeljal med dve vrsti parkiranih vozil pri tržnici in nekam odšel. Tisti, ki jim je bila napoti, smo sicer nergali, a ona si dolgo ni upala sama premakniti avta. Potem se je poleg samozavestno pripeljal možakar (KK H5-055). Ta sploh ni kazal nobene volje, da bi odmaknil ravnokar parkirani avto - dokler se ni pokazalo, da je napoti znanki. Očitno je hodil v podobno avtošolo kot nadebudna voznica poleg njega. 0CMŠUM V NAŠBM QIA$U DOLENJSKA B A N K A Brežice Cetht prvih botxev 42 hi: 61-442 posluje vsak delavnik od 8.-18. ob sobotah od 8.-12. NAŠ GLAS, 7-22. FEBRUAR 1996 OBVESTILA - REKLAME "Kino servis" Brežice 22. in 23. II. ob 18. uri In 24. in 25. It. ob 18. trt 20. uri: DREDD, ZF-akcijski 22. in 23. IS. ob 20. uri: ZLATO OKO (dts), akcijski 26., 27., 28. in 29. II. Ob 18. in 20. uri: ACE VENTURA -KLIC NARAVE, komedija (dts): 6-kana I ni digitalni d on Kulturni dom Krško 22. II. ob 19. uri, 23. II. ob 20. uri in 25. II. ob 18. uri: KO SI SPAL, romantična komedija Kino Kostanjevica 24. M. ob 18. uri: HVALA ZA VSE, JULIE, komedija 25. H. ob 18. uri: NORA LJU* BEŽEN, ljubezenski Kino Šentjernej 23, H. ob 18. uri: HVALA ZA VSE, JULIE, komedija 23« II. ob 20. uri: NORA LJUBEZEN, ljubezenski Prodam mlade pse ber- nardince. Konec fe- bruarja bodo stari osem tednov. Tel. 79-233. Prodam kuhinjo v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel.: 32-824. Prodam plinski raženj za če-vapčiče, pleskavice in Jugo 55, letnik 1986. Cena po dogovoru, ugodno. Tel.: 22-184. Prodam aH oddam v najem obnovljen klavir. Pri nakupu možnost plačila na obroke. Tel.: 33-608. Prodam Nissan sunnv 1,6 SLX, letnik 1987, prevoženih 95.000 km, za 8.500 DEM. Tel.: 81-801. Prodam gradbeno parcelo v izmeri 5 arov (Stara vas, Pot na Libno). Tel.: 31-117 (po 19. Otroška oblačila za različne starosti ugodno prodam. Tel.: 70- 024. Tuji jeziki, instruiram nemščino, angleščino in italijanščino, vse stopnje. Tel.: 89-247. Ugodno nudim inštrukcije za angleški in italijanski jezik učencem osnovne in srednje šole. Tel.: 67-763 (od 18. ure dalje). Instruiram kemijo in matematiko za osnovne in srednje šole. Tet.: 21-209 (zjutraj ali zvečer). Izdelujem garažna vrata, vrata za kurilnice, balkonske ograje, stopnice. Tel.: 43-269 (popoldne ali zvečer). Natakarica za delo v strežbi dobi delo. Okrepčevalnica "Križaj", Malo Mraševo 7, Podbočje. Tel.: 78-083. | OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Koncert romske glasbe Boštanj pri Sevnici, 10. februarja - Koncert je tokrat v dvorani Partizan organizirala ZKO Sevnica in za razliko ni bil hrupen kot dosedanji, saj se je zbrala akustična zasedba pod imenom SUKAR, ki izvaja izvirno romsko glasbo. Po romsko ime pomeni nekaj dobrega in lepega. Tokfet so Šukarji na svoji promocijski turneji predstavili gradivo z nove zgoščenke, ki so jo poimenovali AMARO DIVE (NAŠ DAN) in je drugi po vrsti. Koncertna izvedba skupine je prepojena z močnim čustvenim nabojem petih vokalov. Prav tako so odlični inštrumentalisti, pa čeprav samouki. Za seboj imajo bogate izkušnje, saj so vsi poprej igrali v folklornih zasedbah. Celotna zasedba temelji na brenkalih, kot so brač, bisernica, čelovič, buga-rija, begeš. Občasno sodelujejo z znanimi imeni glasbene estrade - npr. Vladom Kreslinom, Sašo Lošičem, v ljubljanski Dakoti so nastopili z Zoranom Predinom, sodelujejo tudi z Magnificom, ki je bil producent njihove zgoščenke ... Pred kratkim so posneli spot z režiserjem Mirkom Simičem. Turneja bo obsegala le kakih 20 nastopov in upajmo, da jim bodo organizatorji naklonjeni tudi v Krškem. (Mr. Jožo) GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Odbor GZS - Območna zbornica Posavja Krško vabi člane GZS, njihove oblike združevanja, sekcije in strokovna združenja, organe Območne zbornice Posavja, organe državne uprave občin Brežice, Krško in Sevnica ter društva in druge pristojne organe k vlaganju predlogov na RAZPIS ZA PRIZNANJA GZS - OBMOČNE ZBORNICE P0SAVJE ZA LETO 1995 Priznanja GZS - Območne zbornice Posavja lahko prejmejo: - gospodarske družbe iz Posavja za izjemne dosežke pri razvoju regijskega gospodar- stva, za trajnejše doseganje nadpovprečnih rezultatov v gospodarjenju zlasti, če so rezultat doseganja inovacij in novih tehnologij, ter za vključevanje v mednarodno delitev dela; - posamezniki ali skupine za pomembne dosežke na področju inovacijskega, tehnološkega, organizacijskega, izobraževalnega in proizvodnega delovanja, za osebni prispevek pri razreševanju zadev skupnega pomena, za dolgoletno sodelovaitje v gospodarstvu regije in delo v organih GZS -Območne zbornice Posavja; - podjetja in posamezniki izven Posavja za uspešno poslovno sodelovanje in prispevek k uresničevanju razvojnih usmeritev Posavja. Predlogi za podelitev priznanja morajo vsebovati utemeljitev, po kateri bo mogoča celovita ocena prispevkov kandidatov za priznanja po pogojih iz tega razpisa. Predlogi kandidatov za podelitev priznaj se bodo zbirali pri Komisiji za priznanja. Komisija bo obravnavala predloge, ki bodo oddani do konca meseca marca 1996. Predloge za priznanja pošljite na naslov: GZS - OBMOČNA ZBORNICA POSAVJA Komisija za priznanja 68270 KRŠKO Bohoričeva 9 Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji Upravnega odbora Območne zbornice Posavja. Stane Rozman l.r. Predsednik UO OZ Posavje Videm, celuloza, papir in papirni izdelki Krško, d.o.o., v stečaju objavlja možnost začasnega najema večjega poslovnega prostora v objektu (stari hotel), Kolodvorska 2, Krško, z vhodom s strani tržnice. Vse ostale informacije po telefonu 0608/21-831. stečajni upravitelj Branko Ogorevc, dipl. ekon. 1 0 I 0 PO S II J I y// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ L Šmarje 13 k 068/81-118 P.E NOVO MESTO1 Ljubljanska c.27 068/323-000 %^S študentski servis ^ maribor PO Krško N PRVI V KRŠKEM: N O Obojestranske barvne fotokopije O V Delovni čas: od 8.30 do 15. ure V O v sredo do 17. ure Telefon/Telefax: 0608/21-980 O Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 -ap^^T^ čas oddajanja: ^\^ K^ Ob »obotah oddaja- ^ ^5 mo dokler nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro. Naša anketa: Kdo je ČEFUR? Nadaljevanje s strani 14. "Jest sem čefur, ti si čefur, on je čefur, mi smo čefur, vsi smo čefur ..." (Magnifico). "Kdo je čefur?" smo spraševali v petek po Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Brežice. Ugotovili smo naslednje: čefur je oseba. Vendar vsak pojmuje pod besedo čefur nekaj svojega. Tako, da čefurji niso definirana skupina, katere predstavnik bi lahko bil kateri zmed nas. "Čefur" je tisto, kar nam ni všeč, kar nas ogroža in kar zato sovražimo. Navsezadnje, če bi našli katerega "pristnega" čefurja, bi nam ta najbrž povedal, da smo čefurji vsi drugi. Torej ... jest sem čefur, ti si čefur, on je čefur, mi smo čefurji, vsi smo čefur... Čarls B. iz Brežic: "Novinarji ste en spipan folk. Človeku še jest ne pustite!" pluralizma kultur in gledajo na svet etnocentrično." Petra Grajžl iz Krškega: "Ah, kje pa! Saj jih je vedno več! To je un tip, ki pleše na odru pri Karaokah. Čefur je tip z belimi štumfi in črnimi čevlji." Andreja: "Ja, beli štumfi, ha, ha ..." Petra: "Pa to so tisti, ki na krški tržnici prodajajo sadje in zelenjavo. Imajo lepo sadje in dobro zelenjavo, ugodne cene. Obiščite jih! Andreja: "Fino se da baran-tati!" Andreja Račič iz Cerkelj iz Krki: "To je en dober črn tip z globokim, malce zastrašujočim, a kljub temu privlačnim pogledom, z močno poudarjenimi črnimi obrvmi in neobrito brado. Izumirajoča vrsta? Upam, da ne!" Kristina Bevc iz Brežic: "To je nekaj v zvezi ... z Magnificom. To so ... to so ... tisti ... mislim ... Se nanaša to na tiste naše južne brate?" Robert Volčanšek iz Krškega: "Jaz nisem. Ja ... kdo je čefur? Ali En in Magnifico sta čefurja. Ker sta neobrita, ampak jaz ju imam vseeno rad. Čefurji imajo nizko čelo, poudarjene dinaridske poteze ... Kaj, če bo to prebral kak čefur??? Čakaj, pa jaz sem znana osebnost, kaj bodo pa ljudje rekli?" Prof. Ana Mamilovič: "Ljudje uporabljajo besedo čefur kot slabšalnico za tujce, juž-njaka, Bosanca, nekvalificiranega delavca... manjvrednega človeka. Ti, ki uporabljajo podobne sinonime, niso nikoli živeli iz svojega okolja, ne poznajo tuje kulture, ne poznajo Polonca Jaklič iz Črešnji- ce: "Slišala smo več definicij. Eno, da so to policaji, potem, da so to prebivalci Hrvaške, sama pa mislim, da je to brez zveze, izmišljena beseda, ki tudi ne zveni slovensko." Prof. Mirjana Markovič: "To je porogljiva, omalovažujoča beseda. Mislim, da s to besedo nekateri označujejo južnjake, pripadnike druge kulture, obnašanja, tudi tiste, ki so "umazani ali neumni"." Bojana Balon Foto: Anita Filipčič JA STRAN NAŠ GLAS, 7-22. FEBRUAR 1906 Naša anketa: Je cefur tisti, ki ga boli kurac? t Ko se je pred leti zmago Jelinčič zjezil in prvič javno, preko TV zaslona (vsaj sam sem ga prvič slišal), zabentil o čefurjih, so mu verjetno prisluhnili vsi prebivalci Slovenije, ki niso bili Slovenci, pa še marsikdo drug. Šele osamosvojitvene težnje so namreč legalizirale nestrpnost do Neslo-vencev pri nas, saj so prej ustava SFRJ in zapovedane norme obnašanja prepovedovale rasno, versko in nacionalno nestrpnost. Nestrpnost je seveda ves čas bila, le da čefurju ni bilo zdravo reči čefur. Pripombe so bile omejene na mrmranje in občasne pripombe v stilu: "A s'vidu, kva use se upisuje tm na Mačkovi. Tud enga -Sluvenca ni med nim, sama Bosna!" Z Bosno je namreč ljudstvo enačilo vse, kar je prihajalo iz južnih delov bratsko zaukazane države. Vključno z južnjaki, ki so že dovolj dolgo živeli v Sloveniji. Spomnim se tudi izpada: nekoč nam je voznik štirinajstice v študentu pred nosom zaprl vrata. Vseeno sem se zrinil v že vozeči avtobus in samodejno zamrmral: "Zakaj si taka pizda!" Dedec se je lotil predavanja o tem, kaj se komu sme reči, in se ujel. Njegova slovenščina ni bila ta prava. Ostali potniki sicer njegovega obnašanja niso odobravali, a Slovencu bi verjetno namenili Iv mrke poglede. Tako pa so ga popadli (v stilu 'Dost je teh južnjakov!'), da sem ga na koncu (nikoli nisem mogel biti tiho) branil pred njimi. Nekoč so Neslovencem očitali njihovo drugačno narodnost vselej, ko se človeku ni dalo na hitro vreči v obraz kaj drugega. Danes ene stranke gradijo svoj volilni uspeh na nacionalnih čustvih Slovencev, druge pa pritegujejo glasove (tudi) Neslovencev. Štos je v tem, da tu, v (recimo) obmejnem Posavju, ni veliko takih, ki ne bi imeli kake rodbinske veje nekje na oni strani meje. Dodajmo še nekdanje časnike z nekdanjih Cerkelj... To pomeni, da se mora pri kar veliko ljudi delati hudo neumne vsakič, ko spregovorijo o nacionalni čistosti naše države. Hkrati pa smo polni sumov in nemočni, da bi ukrepali pri onih, ki v Brežicah vztrajajo v svojem neslovenstvu, in jih imamo na sumu, da rovarijo proti naši državi. Vsekakor ostaja dejstvo, da so ljudje v Slovenji sicer po besedah radi širokogrudni, da pa se v praksi kaj hitro prelevijo v rasiste in nacionaliste. Pod kožo smo pač krvavi. Dejstvo je, da so se takratni imigranti lotili del, ki Slovencem niso dišala, v nos pa je šla le njihova drugačnost, ki je kaj rada pripeljala do izgredov, prekrškov ... Bosance so se ljudje nekako navadili istovetiti z gradbenimi delavci ali smetarji, kot take so dojemali skoraj vse in jih sprejemali. Veliko bolj so šli v nos tisti, ki so imeli drugačne službe pa se niti po dolgih letih življenja in dela v Sloveniji niso zmogli ali hoteli naučiti slovenščine. Ko je v Sloveniji začelo vreti, so se ti čefurji iz Bosancev spremenili v srbske oficirje in postali so sovražniki, ker so (nekateri) dejansko bili nevarni. Nenadoma je bil simbol sovražnega če-furja častnik pokojne JLA, Milan Aksentijevič. Po drugi strani je bilo hkrati jasno, da se je slovenski osamosvojitveni referendum lahko iztekel skoraj stoodstotno tudi po zaslugi neslovenskih glasov. Tem bi sedaj mnogi najraje rekli "Hvala, saj ne bi bilo treba!" in jih poslali domov, medtem ko drugi še naprej računajo na njihove glasove. Hvaležnost pač ni odlika sveta. Je pa res, da je bilo svojčas moč slovensko državljanstvo kupiti za dobro kilo krompirja in da ga je lahko dobil skoraj vsakdo, ne glede na to, ali je dotlej poznal samo ljubljansko železniško postajo, ker se je skoznjo vozil na svojih poteh v Trst in Muenchen. Le da je bil pravočasno prijavljen kot prebivalec Slovenije. Zato pa smo nekatere druge nič krive in nič dolžne pehali in še pehamo skoraj v obup, ker smo poostrili kriterije za podelitev državljanstva. Zato, ker so Srbe v današnji Hercegovini pred štiristo leti sprejeli odprtih rok, ko so pribežali pred Turki. Rekli so jim Prečani. Ti so pred petimi leti začeli eno najbolj gnusnih in genocidnih klanj v zgodovinmi človeštva. Umetniki so pri podelitvi državljanstva seveda izjema. Rade Šerbedžija je bil na primer med dobrodošlimi, a je ob kasnejšem prehodu v Beograd moral (upam, da je res moral in da v resnici ni tako trapast, da bi bil v to prepričan) Slovence in njihov odnos do sebe tako popljuvati, da mu bo nekoč verjetno sila nerodno, ko se bomo zopet srečali. Ali je o njem kdo kdaj razmišljal kot o čefurju? Ne vem. Vem pa, da se je pritoževal, da v slovenščini sicer lahko igra, da pa ne more v njej kot igralec noreti. Skratka, naučil se je našega jezika in s tem izpolnil osnovni vedenjski kriterij, ki so ga pred Neslovence postavili Slovenci. Kot umetnik pa ni mogel zacveteti v slovenščini. To tudi razumem. V glavo ali v dušo pa se tako ne da pogledati nikomur. Zato pa je svojo dušo odprl najbolj slavni slovenski čefur, Robert Pešud, in si na vprašanje: "Kdo je čefur?" sam odgovoril: "Kva me boli kurac. Jest sem čefur." Iz svoje drugačnosti je naredil posebnost v pozitivnem smislu. S svojo ustvarjalnostjo, pronic-Ijivostjo in popularnostjo Magnifico ni le proslavil čefurjev, ampak je tej besedi dodal še en bistveni pomen. Lani je Mladina v slovarju ljubljanskega narečja pod "čefur" zapisala, da beseda korenini v izrazu za Žide ("čifut") in da je tretjina Ljubljančanov neslovenskega porekla. Dodano je tudi pojasnilo o drugačnosti in ta drugačnost je sedaj stopila v ospredje. Nenadoma je ne omejuje samo nacionalna in iz nje izhajajoča kulturna pripadnost, pač pa drugačnost in omejenost kot fenomen. Čefurstvo ni več le nacionalni, ampak že kar sociološki izraz. Z drugimi besedami: tudi (nekateri) Slovenci so po novem čefurji, samo da mnogim še ni povsem jasno, ali je to zanje frajersko ali jih tako zmerjajo. Tudi odgovor naših anketirancev kažejo na (še) dokaj mešano predstavo o vsem skupaj. Odgovore na anketno vprašanje si preberite na strani... (Ika) Gospa, ki ni hotela povedati imena: "Čefurji? Ali niso to tisti ljudje, ki živijo nekje na meji med Slovenijo in Hrvaško, tam nekje obKolpi? Matej Drobnič, študent prava iz Kostanjevice: "Čefur je vzdevek za južnjake, za priseljence južnih republik nekdanje Jugoslavije. Pesmi s takšnimi vsebinami ne odobravam, ker vzpodbujajo nestrpnost do drugačnosti. Primeri nestrpnosti so tudi napadi na tujce v Nemčiji in drugod. Vsekakor se tisti, ki vzpodbujajo te napade in jih izvajajo, najverjetneje ne zavedajo, da so povsod drugod, razen v svoji domovini, tudi oni tujci. Meta Lisec, učenka 8. razreda iz Boštanja: "Slišala sem za besedo čefur, vendar ne vem, od kod izhaja. Mi rečemo "čifur" vsakomur, ki po narodnosti ni Slovenec. No, ne ravno vsem, le našim bivšim južnim bratom. Ali ima beseda še kakšen drug pomen, ne vem. Petra Čižmek, turistični tehnik iz Boštanja: "Čefur je človek, ki nič ne dela in se ima pred ženskami za "mačota". Največkrat je oblečen v Kappa trenerko, obut v superošiljene špičake in bele nogavice. Razkazuje svoj ljubezenski tepih, ponavadi okrašen s pozlačenimi kičastimi verigami. Čefurji nimajo meja v obnašanju in so izrazitejši v skupinah, saj takrat dobijo tisti ta-prav čefurski elan. Osebno me ne motijo in nimam nič proti njim." Karmen Molan, sodelavka radia Brežice iz Brežic: "Mislim, da je o tem vprašanju povedal vse Magnifico. Ni nujno, da je čefur južnjak. Je pa res, da so v večini negativci, čeprav je veliko tudi takih, ki so dobri ljudje, in nekaj jih poznam tudi sama. Smo žal narod, ki ga moti Danes je težko reči, kdo je čefur. Vsakdo najprej pomisli na "jugose" (Neslovence). Teh ni več toliko in tako so domači čefurji bolj opazni. Po kakovosti ne zaostajajo bistveno in prej bi rekel, da prednjačijo. čefurji imajo posebno mentaliteto, ob kateri se desničarsko usmerjeni Slovenci zgražajo in bi jih najraje poslali z enosmerno karto in prvim (živinskim) vlakom preko južne meje. (Mr. Jožo, dipl. avanturist) Izraz čefur, ki je pri nas dokaj pogosto prisoten, je izpeljanka besede "čifut", kar je nekoč pomenilo žaljivko na račun skopih in oderuških Židov. Besede ne uporabljam, ker se je pri nas pojavila tudi kot socialen in nacionalen pojem, ki presega meje tolerantnosti do drugih narodov in njihovih kulturnih navad. Vsak človek se mora zavedati, da tudi njemu lahko nalepijo kakšen žaljiv vzdevek, in ta je lahko tudi čefur. (ksenija) Bogomir Vidic, podjetnik iz Sevnice: "Nisem o tem dosti razmišljal, ker nimam časa, da bi se poglabljal v stvari, ki se me ne tičejo. Mislim, da besedo uporabljajo za južnjake, šiptar-je." vse, kar pride z juga. Vredno bi se bilo vprašati, kako bi se počutil naš človek v njihovem svetu, ko bi bil prav tako udeležen svojevrstnega blatenja." V našem okolju se je izraz čefur najprej uporabljal kot slab-šalnica za Rome, kmalu nato pa za vse priseljenci iz južnih republik bivše Jugoslavije. Še posebej se je izraz razširil v zadnjih letih, ko je bilo v Sloveniji veliko beguncev in ko se je tudi povečala nestrpnost do Neslovencev. Zame pa je čefur tisti, ki ima do sočloveka kakršne koli rasne, narodnostne ali verske predsodke. Najprej je potrebno prerasti čefurstvo v sebi in se potem s strpnimi očmi ozreti okoli sebe. (Nena) Dejan Brečko, učenec 8. razreda iz Sevnice: "Beseda se mi zdi žaljiva. Ljudje jo uporabljajo predvsem v zvezi z vsem, kar je južnjaškega. Vendar bi bili čefurji lahko tudi nekateri izmed nas Slovencev: neodgovorni gospodarstveniki in politiki. Osebno takšnih izrazov ne uporabljam. Ravnam se po načelu "Živi in pusti živeti". Ker se je čefurstvo ali čifurstvo, kot rečemo v našem koncu, razvilo - pa ne samo v Evropi - že v neke vrste sociološko stanje, dimenzijo civilizacije, bi besedo le še stežka rabili za žaljivko. To sta pri nas v zadnjem času dovolj prepričljivo pokazala Magnifico in Ali En. Kdor tega še ni doumel, kaže svoje krepko nazadnjaštvo. Kratko in jedrnato: vsi smo čefurji, vsak po svoje, zato bodimo raje tiho in počnimo kaj pametnejšega, (nic)-------------------------------------------~~ Andrej Pavlin iz Nove vasi na Bizeljskem: "Kratko in jedrnato, to je naš tržni prijatelj. Takšne in drugačne čefurje, o katerih prepeva Magnifico, potrebujemo. Dobesedno. Južna Evropa in še posebej Srbija bo slej ko prej morala postati eno najpomembnejših slovenskih tržišč, kar je pred leti že bila. Pri trženju pa je tako, da ni važno, s kom trguješ, važno je, kakšen dobiček ustvarjaš." Izjave srednješolcev na strani 13. Ob kofetku Namesto v šolo v prisilno izgnanstvo Izgnanstvo je še vedno aktualna tema, posebno za tiste, ki so ga doživeli. Tudi družina Janeza Blasa je bila prisilno izgnana, ko je imel šele sedem let. Koliko se vi spominjate izgnanstva, glede na to, da ste bili še majhen fantič? "Vsega se spominjam zelo dobro. Bilo je 21. novembra 1941, ko so prišli Nemci in vso našo šestčlansko družino odgnali najprej v Rajhenburg. Ker nismo imeli časa, da bi vzeli s seboj zadosti oblačil, je oče ponoči pobegnil nazaj in od doma prinesel še nekaj potrebnih stvari. Še danes ne vem, kako mu je to uspelo, saj je bilo taborišče v Rajhenburgu dobro zastraženo. Od tam pa so nas 23. novembra odpeljali naprej v pokrajino Wur-tenberg, v kraj Siessen, kjer je bilo preselitveno taborišče šte- vilka pet. Tam smo ostali do 1. decembra 1944." Kakšno je bilo vaše življenje v taborišču? "Siessen je bila podružnica Dac-haua, kar pomeni, da je bil pod vodstvom SS. Mati in oče sta morala delati pa tudi nas otroke so pošiljali na kmetije, kjer smo pomagali spravljati pridelke. Oče je pri delu v tovarni strojev hudo zbolel in je moral zaradi vnetja hrbteničnega mozga na zdravljenje v kliniko v Tuebin-gen. Po bolezni si ni nikoli popolnoma opomogel, saj je ostal 80-odstotni invalid. Tudi mati je pri delu v šivalnici večkrat zbolela, najhuje pa ji je bilo, ko je v takšnem pomanjkanju privekal na svet še en otrok, Rafko. Tudi z nami otroki so slabo ravnali. V taborišču so me esesovci večkrat tepli. Dobro se spominjam dogodka, ko smo otroci tekli po prepovedanem območju. Vodja taborišča nas je pri tem zalotil in nas zaprl v mrežasto kletko, "Če si srečen, tega ne javi svetu, ker svet je nevoščljiv, če si nesrečen, tudi tega ne javi svetu, ker svet; je neutolažljiv." (Janez Btas) kamor so zapirali pse. Tam smo ostali ves dan na mrazu in dežju. Bratu je prikolica za premog priprla glavo in je zaradi tega ostal invalid. Imel je veliko srečo, da je preživel. Tudi sam sem hudo zbolel, dobil sem zlatenico in komaj preživel. Knalu po ozdravitvi so me prisilili, da sem splezal na visoko lipo in obiral cvetje. Za takšno delo sem bil premajhen, zato sem padel 10 m globoko na tla in se hudo poškodoval. Posledice bolezni in padca čutim še danes. Edina svetla točka, ki se je spominjam, je sestra Celerina, ki je nam otrokom večkrat skrivaj prinesla malo kruha. Skrila nas je tudi pred pobesnelimi esesovci, da nas niso kaznovali". Katerih dogodkov se najbolj spominjate iz časov osvoboditve? "Spominjam se dogodkov iz taborišča Reutte, ko je nemška vojska bežala. V taborišče so pridivjali esesovci in hoteli pobiti vse moške. Taboriščna kuharica je prosila, naj tega ne naredijo in res sojo poslušali. Naslednjega dne pa so v kraj že vkorakali Maročani v službi francoske zavezniške vojske in nas osvobodili ter nam pomagali domov. Najprej smo prispeli v Brežice, od tam pa smo šli domov. Spominjam se opustošene hiše, prazne kašče. Zaradi lakote smo bili otroci prisiljeni hoditi na Štajersko prosit za malo koruzne moke in kruha." Kdaj ste začeli zbirati dokumentacijo o izgnancih? "Najprej sem dokumentacijo iskal zaradi očetove invalidnine, nato pa me je zanimalo, kaj se je sploh iz tistega časa ohranilo. Do sedaj sem o našidružini zbral že veliko dokumentov. Veliko pa je bilo tudi natisnjenega v različnih publikacijah. V zborniku Društva izgnancev Slovenije iz leta 1993 je na strani 334 objavljena slika 23 izgnanih otrok. Eden med njimi sem tudi jaz, tisti s prekratkimi srajčnimi rokavi. Aktivno sem sodeloval pri ustanovni skupščini izgnancev in leta 1991 postal član prvega upravnega odbora. Na mojo pobudo je bila ustanovljena tudi Krajevna organizacija DIS 1941-45 Sevnica, kot tretja v Sloveniji. Kasneje so društva izgnancev nastala tudi po drugih krajih sev-niške občine." (ksenija)