Gospodarski List
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
ehaja 10. in 25.	** ^ ****
vsakega meseca.	"	^	1 goldinar a. v.
Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška.
TEČAJ II. V Gorici dne »5. junija 1870. UST 12.
Znpopadek i 1. Vabilo. — 2. Ureja telet. — 3. Napredki v pogojzdevanji Krasa. •— 5. Nikoli več tatov.
Vabilo
na naročilo ..Gospodarskega lista" za drugo polovico tega leta.
v
Častite naročnike, ki so naročeni le	do	konca mesca	junija in
pa nove naročnike prosimo naj se oglasijo,	da	brž koj prve	liste do-
bivajo.
Za pol leta velja list . . .	.	1 fl.
Pri tej priliki naj nam je dovoljeno nekoliko besedic spregovoriti.— Kaj je naloga „Gospodarskega lista", je znano kakor smo v našem	pozivu v prvem listu pojasnili. Ali	da	se naš namen, to je
splošno	razširenje kmetijskega uka izvrši in	vresniči, treba je,	da pride
naš list v roko obilo bralcev, da ga ima vsaj vsaka vas.—
Dragi moji rojaki! tu se ne ravna laza pridobitev maročnikov, kterih je neobhodno saj toliko potrebno, da kmetijska družba s naročnino saj en del tiskarnih stroškov pokrije, in nadjam se, da vsi pravi rodoljubi želijo, ravno tako kakor jest, da imamo tudi mi Slovenci na Goriškem slovenski kmetijski list. Le z edinjenimi močmi nam je napredek gotov, podajmo si roko bratovsko in podpirajmo dobro reč. Le sama čista ljubezen in skerb za omiko in napredek kmetijstva v lej zali deželi me vodi na to, da tu spregovorim te besede in nadjam se, da bodo moji slovenski rodoljubi prijazno sprejeli moji
— 90 -
poziv, in da bodo naši naročniki skrbeli da se list če dalje bolj širi, s časom postane to, kar ima biti. Nobena stvar ni hipoma dovršena.
Ob enem	pa vabim vse krnetjiske slovenske	rodoljube, da vstopite
jjiuli	v	kmetijsko	družbo, ker le potem,	ako se	število	družbenikov
^Bovenskih pomnoži, bodo mi mogoče, krepko se v vsakterem oziru poležati za Vas in posebno za okraje, ki so me počastili da so mi izročili važno in lepo nalogo, njih korist v centralnem odboru e. k. kmetijsko družbe zastopati.
Nadjam se da bodem v kratkem sprejel od mnogo slovenskih rodoljubov pismeno naznanilo da želijo biti družbeniki kmetijske družbe.
Plača se	za celo leto stir gold.,	in vsak	dobiva	„Gosp. list"
za	to.	Lahko torej se združijo soseske ali	celo tudi vasi	in pristopijo
kot ud v c. kr. kmetijsko družbo pod naslovom:
„ Vas N. ali soseska N. želi biti ud i. t. d. Vživala bode cela
taka soseska pravice, ker njeni starešina jo lahko post. pri volitvah itd. zastopa, in dobivala bo naš list.
Moja želja je, da v resnici koristim tej deželi, ne le s tem, da v učilnici podučujern ampak da tudi že starejim kmetovalcem služim z dobrim svetom in veseli^ me bo v vsakterem oziru kmetijski napredek podpirati. Zatorej bodisi v tej stvari ali uni, post. o svilstvu zarad semena i. d. prosim, da zaupno mi naznanile Vaše želje.
Podpirajte torej moj namen, dragi slovenski kmetovavci!
V Gorici 24. junija 1870.
Vredništvo ^Gosp. lista".
Povše
učitelj kmetijstva in odbornik o. k. kmetijske družbe.
Izreja, telet.
Rejec, kteri si hoče prisvoji! veliko- dobičkov, i izredili močno in koristno zarejo, mora svoji živini polagati dobro klajo, in jo k delu no preveč siliti. Ta važna izreja mora se pa pričeli že v mater-
v	#	.
nem telesu. Ze stem si veliko pnmoremo in razvitek telet pospešujemo, ako polagamo brejim kravam pristojno zdravo klajo. Nikakor pa ni dovolj, da dajemo takim kravam le toliko krme, kakor je samo zase potrebujejo, ampak vediti moramo, da potrebuje krava v takim
— 91
stanu tolike veo krme, kakor je potrebuje tele v njenem telesu. Polagati jim moramo dobrega sena, oljnjatih druži, ali jih pasti na dobri paši. Kakor smo omenieli, da jim moramo, v takim stanji dajati več in bolje klaje, tak moremo pa tudi paziti, da jih ne preopasemo, ker drugače bi se napravilo pri takih kravah nepravilno vuebelenje, ki bi zaderževalo izrejo mladih telet. Ko bi se breji kravi posušilo mleko, kar gotovo k boljšem razvitku telet veliko primore, tak se priporoča vsim žvinorejcem, da nehajo 6 — 8 tednov poprej take krave mlcsii,; vendar se jim pa privržena klaja nikakor ne sme odvzeli, ker tele, čem holj raste, tem več potrebuje živeža v matrnem telesu. Vprašanje kakošna krma so jim naj polaga?— Nekteri žvinorejci menijo, da je čislo neodvisno, naj se jim že polaga kar hoče; ali to nikakor ni res.
Vsakleremu je znano, da so nektere rastline, po kterih zgubi krava mleko. Bila bi loraj vsa težko prežvekljiva klaja nepristojna taki kravi, ker znano je, da vzame tele v matrnem telesu veliko prostora in da jo ono že dovolj teži; ravno tako bi bila tudi škodljiva klaja, klera preveč meči. Zatoraj je pije divjega krompirja, rastline, na koje je padla slana, repno pirje, seno na kterim je stala voda, takim kravam jako škodljiva. Dalje naj se rejec nikdar ne prinagli, kar se pa žalibog pogostoma zgodi, odstranili tele od matere, ampak odloči naj jima prostor, v kterem naj nekoliko dni skupaj živita. Uejec naj vedno opazuje in čaka toliko časa dokler krava ne stori, še le če vidi, da bo porod težak, naj se posluži previdne pomoči. Potem, ko krava že stori, naj skrbi rejec vedno za dobro krmo, kakor za kravo, tak tuMi za tele. Pokjaja krave naj ho taka, kakor je bila v njenem brej-nem stani.
/ Po porodu naj se ji da piti mlačne vode, med ktero naj se vmeša dobre mastne presane moke in soli. Nekoliko dni pozneje pa naj se ji polaga dobro posušeno, sladko seno. Med dojenjem moramo paziti, da ji s pristojno krmo ohranimo vedno enako mleka, ker vsaka naj manjša prememba krme, premeni tudi množino in lastnost mleka, in to bi oviralo tele v njegovem razvitku.
Pervo mleko, ki ga dobimo od krave precej po porodu, je drugačno, kakor navadno. Zadnje ima na poveršji veliko majhnih mastnih krogljic, kterih gre na eno linijo 500, prav majhnih pa, do 2000,
— 92 —
ktere so iz vode, v kteri so razvezane mlečni sladkor in soli. Če mleko delj časa stoji, tak pridejo te mastne kroglice na površje, se združijo in narede gosto smcteno. Ako delamo sirovo maslo, tak se razrušijo pri medenji te kroglice popolnoma in postane sirovo, čisto maslo. Prvo mleko mladevne krave je enako navadnemu, samo njena množina je veča, zraven pa nahajamo v njem prav čudna rumena zrnca, ki so veča od onih v navadnim mleku. Te zrnca se zginjajo (zgubljajo pri dojenji zmeraj bolj.
Spremembe mleka mladevne krave nasprotno navadnemu mleku, kaže sledeči razklad, jemaje srednjo primero.
voda,	suhi del, sirnilc,	sirovomaslo Mleč. sladkor,	soli.
Navadno mleko	.	12.3	4.3	3.5 4.0	0.5
mladevno mleko	.	75 8	24.2	15.0	2.6 3.6	3.0
Spremenljiva zložba	mladevnega mleka,	ki je bogata na	beljaku
in soleh, stori, da se lehko prekuha in sčisti teletu črva, na kterih se je nabralo pred zarodem tako imenovana mladevna smola. Teletu se toraj to mleko odvzeti nikakor ne sme. Dalje naj se doje teleta zmiraj z maternim mlekom, ker ono je za nežni želodec naj boljše:
Nar navadnejše redimo teleta z maternim mlekom stem, da jih spuščamo k materi; naj boljši je, ako pustimo tele prosto, da zamore samo si poiskati živeža; če ga pa privežemo, tako naj je blizo krave, da brez da bi ga bilo treba odvezati zamore dospeti do vimena; če pa vsega tega ne storimo in če privežemo tele daleč proč od krave, tak ne smemo zabiti, ga vsaki dan naj manj 3 —4 spustiti.
Jako težko je presoditi, koliko mleka tele potrebuje. Ce ima krava več mleka, kakor ga tele polrebuje, naj se ji ostalo odvzame, kar je pa le malokedaj mogoče, ker krave, po dojenji rade mleko pridržujejo in ga potem zgube. Posebno dostikrat se zgodi to pri prvenkah, ktere že tudi po odstavljenji pridržujejo mleko in ga večkrat množino zgube.
Svetuje se, da hi se to ne zgodilo pogosto takim kravam odvzeti preobilo mleko pred dojenjem, in zraven paziti, da ga ne odvzamemo preveč, da bi tele s tem ne trpelo pomankanja živeža. Posebno zgube imamo pri odstavljenji telet. Tele težko pozabi maternega mleka in hitro po odstavljenji gotovo skumra; krava ki sc jo privadila do-
— Sajenja tudi pridržuje mleko, in da bodemo veliko zgubo znižali, treba je previdnega ravnanja.
'v
Ce je v naši moči določiti, koliko potrebuje tele mleka, tak ga mesto da bi ga dojili, lahko pitamo, vse to pa pripustimo rejcu telet, kteri naj skrbno pazi, da ne dobi tele preveč in tudi ne premalo mleka. Pitanje telet pa je tam primerno, kjer je mit ko drago in da ima krava več mleka, kakor ga tele potrebuje, ker kakor smo že poprej omenili, da se mleko ki ga tele posesati ne mora vičidel zgubi. Pri pitanji je treba paziti, da jim dajemo čislo snažno mleko, ker drugače bi jim škodovalo. Vedno pa je boljši teleta dojiti, kakor pitati. Kako pa zamoremo tele navaditi na pitanje ? Na to odgovorimo da se to zgodi prav lahko, samo da ohranimo znažnost mleka. Ce hočemo to doseči, moramo tcle koj po porodi odstranili od krave, ga zaviti ali v rjuho ali ga pa z mehkim senom osnažiti žlema in ga posušiti. Potem moramo djati mleka v kiblo, tele blizo pripraviti in potisniti glavo v mleko, dalje pomočimo prst v mleko in ga dajmo teletu v gobec da okusi svojo hrano. Cisto nepotrebne pa so naprave, ktere nadomestijo kravje sescc.
Dalje svetujemo in priporočamo, da se jim daje piti vsaj nekako dni mleko lastne matere, in še le pozneje ni toliko napačno, če se jim daje mleko drugih krav. Naj boljši je, da se daje teletu mleko vedno v enaki meri, in če ga pitamo, koj ko pomolzemo kravo, dokler je še mleko gorko.
Prve dni smemo mu pustiti piti, kolikor hoče, pozneje pa moremo teletu pale'/5—V7 od njegovega tehtanja piti dati.
Da teleta pitamo, imamo dalje tudi ta dobiček, da ga navadimo piti tudi vodo, in jesti seno.
Pri odstavljanji telet naj rejec pazi da se tole polagoma godi, in da se želodec le počasi privadi drugih jedil.
Ce bi tele prehitro odstavili, tak nežni želodec ne bi mogel predelovati suhe trde krme in tele bi skumralo.
Ce rejec tele tako oskrbuje, kakor mu svetujemo mi tak sme upati gotovega dobička. Le na ta način si zamere zarediti lepo ple-meno živino, ktera mu ne bo koristila samo z delom, k mveč pospeševala mu bo tudi njegovo premoženje.
— 94 —
IVaprecll^i v pogojzdLovanji KLrasa 18GO. leta.
Poročila nasvetnika (Referenta) za obdelovanje zemlje pri c. k. primorskem deželnem poglavarstvu.
Od kar so dobili Krašovci 1869 leta gojizdnega oskrbnika, se je pogojzdevanje Krasa jako pospešilo. V posameznih sosesknih sevnih šolah se to ni tako vršilo, ker prebivalci niso poznali veliko dobičkov, ki jih zamorejo ravno s tem si prisvojiti.
Ker semena niso imeli, morali so ga iz drugih krajev kupiti; pa na ta način restline izgojevavati je težko, ker se dobi včasih suho seme, ki ne kali, nektere soseske so velikokrat pozabile seme o pravem času vsejati in tudi ni kalilo ; najeti si so morali moža, ki je v tem izurjen in izveden v rastlinah in semenu. Zarad tega so vsnovili na vladene stroške 1869 leta na gori Servin ^Monte Servin) skupno šolo drugo pa pri Rodik-u.
Drevno šolo na gori Servin so napravili 1. maja 1. 1. Lepa rast drevesih je navdušila prebivalce tako, da so voljni jo podpirati v vsakem obziru.
Pretečeno polletje je bila setev sploh neugodna, in male drevesca na gori Servin in Rodik-u bila so zatrta od suše in hudih vetrov.
V
Število drevesie, sledi v sledečem preglcdji.
Šilovenih	819.	188
listnih	534.	816
divjakov	S1	354
murbskih.	63.	360
skup 1. 424.	698.
Iz 109 lam vsejanega češnovega, 100 funtov lipovega, 500 funtov jesenovega semena je 1869, leta le malo kalilo, vendar pa se ni v zemlji spridilo, in letošnje leto pričakujemo čez 800.000 drevesec, tako da čeravno se je brstovje i borovje posušilo, nam bo vendar čez 2.000,000 zdravih drevesc ostalo.
Stroški za novo pripravo za globoko kopanje znašajo na 1038 gojd. 82 kr. za naročeno orodje 108 gold. 19 kr. za semena 595 gold. 15 kj., skupaj 1740 gold. 16 kr. Sola na gori Sermin dobila
— 95
jo gojzdnega čuvaja čegar naloga je oskreliovati tam nahajajoče dre-
v
vesnice. V Rodik-u je oskrboval ondotno drevesnico župnik Jožef Sopf; zdaj pa je dobila tudi svojega čuvaja, ki oskrbuje drevesnice v okrajni Sežani in v Novemgradu.
Za druge kraje Krasa v okrajni Sežani in Komni, Tržiču in Gradiški, je zopet drugi gojzdar ki stanuje v Komnu; okrajna Volvska in kvarnerični otoki nimajo zastran pomankanja sposebnih gojzdarjev še dotičnega oskrbnika.
Kar zadeva glavno okrajno sevno šolo, opomnimo le to, da je I864. leta dobila veliko drevesic, ktera niso bila o pravem času presajena, za kasneje presajenje je bil toraj glavni del nesposoben.
V jeseni pretečenega leta imele so sosekne sevne šole v o-krajnah, Koper Sežana, Komen in Tržič — 47.320 brstnih, — 18.936 sadnih in 1052 miirbskih, skupaj 86.888 pevcerjev od kterih so bili boljši to pomlad po cepljeni, slabejši pa so bili izkopani zarad pomanjkanja zemlje.
Zaloga v okrajni Novograški znaša, površno računjeno 70.000 jesenovih 2 — 3000 brstnatih in čez 2000 sadnih dreves.
Zraven opomnimo še lepi napredek pogojzdovanja od sosek, ki so sklenile kamnite griče zasaditi s sadnim drevjem in res kar so sklenile, so tudi spolnile.
Mi vidimo na prostorih, kjer je rastla slaba ovčja paša, lepe njive in travnike nasajene z več sto murb in terl.
Ni dolgo tega, ko smo imeli priložnost viditi obdelovanje takega kamnitega sveta.
Na večih krajih srno videli cele kupe kamnja, zraven izkopano seženj globoke jame, iz kterih so pred več leti kopali zemljo. Videli smo, kako so zasuli te jame s kamnjem, nanje navozili zemlje, in napravili ravne njive in travnike.
Od novo zasajenih trt dobi kmetovalec že tretje in četrto leto vžitek, in komu ni znano, kako drago je črno vino (teran) ki kmetovalcu njegove stroške kmalo povrne.
S tem da se je sviloprejstvo žvišalo, treba je več perja kojega dobomo le stem, da pridno sadimo in oskrbujemo drevesca.
S tem da kmetovalci pridno sadijo drevesa in trije bodo kmalo spoznali kaj so nasledki tega.
— 06 -
K večern umetnim pogojzdenji zasndili so v Komenski soseski tudi akacije, ki so jih v domači sevnici izgojili. Te lepe drevesca pri Komnu naj bodo izgled drugim soseskam.
Posebno zasluge ima župnik iz Rodika, ki jako živo skerbi soseskam. Posebna svoje sosede, ker ne le gojzdno drevje je že močno razširjeno, tudi sadno in murbovo drevje in tertje že kinčajo ondotne kraje:
Tako delovanje je že javno dokazalo lepo cvetenje in razvitek ondotnih pred nekoliko leti še bornih občin, in gotovo bode tudi v prihodnjem se pokasalo, da marljvost, in stanovitnost z umnim napredkom združena zamore naj bolj pozdignuti blagostanje občinsko.
(dalje prihodnič)
Nikoli več tatov! Gosp. Kajetan Mora je iznašel nekaj, s čemur se lahko tatje od naših stanovaljšč odganjajo. Če bi hotel kdo poskusiti, podajamo mu tole iznajdnikovo pismo:
Preblagorodni gospod!
Po dolžili poskušnjah sem si umislil neko pripravo, ktera če, se dene k kaki hiši ali javni denarnici, obvaruje jo tatvine; kajti kakor hitro tatje kaka vrata ali kako okno odprejo, ali kak zid prebijejo in v poslopje vderejo, sproži se močno zvonilo in se v name zdaj na zidu proti ulici rudeč ogenj, tako, da se brž poskušnja tatvine ne le domačim ijudjem, temveč tudi sosedom in memogredočim oznani.
Več ljudi in prijatlov mojih je videlo poskušnje z novo mojo pripravo pri naslašč za to narejeni hiši; vsi so iznajdbo hvalili in me spodbujali, kar lahko dokažem s podpisi prič.
Ponižni sluga
mora Kajetan.
Kdor želi o tem kaj več zvediti naj se oglasi pri v gosp. Petroniju Mora-i, tiskarju pri Seitzu v Gorici.
Zal. c. k. kmet. družba. — Odgovorni vrednik Fr. Povše, — Tiakar Seiti v Gorici