Leto XX., St, 230 Llpravništvo: Ljubljano, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. 3odruinica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri oošt. ček. zavodih: Ljubljano št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105241. LJubljana, torek 3« oktobra 1939 Cena 2 Din izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvoi Ljubljana, Knafljeva ulico 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon stev. 2455,-Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Baltik Veliki dogodki, ki se odigravajo v Evroui, potrjujejo vedno znova, kako idilični so bili časi od svetovne vojne dalje napram trdi, strahotno kruti sedanjosti. Mali narodi so se v svojih novih državah počutili varne in svoboda se jim je zdela tako rekoč po sebi umljiva, tako da se je že nič posebno niso več veselili in da je začela gi-niti zavest, kako neprecenljiv zaklad je. Sedaj se je začela uveljavljati nova doba, v kateri se suverena neodvisnost manjših držav ne zdi več tako samoumevna, posebno ne, ako je v napotje važnim interesom te ali one velesile. Najnovejši primer za to imamo v baltiških državah, ki so se vsa leta po vojni skrbno čuvale, da se v nobenem pogledu ne bi zapletle v veliko evropsko politiko in njena trenja. A lega vseh teh držav je taka, da so kljub temu prišle pod udar močnejših tujih interesov. Prva je bila Estonska, ki je morala sprejeti nekak protektorat Sovjetske Rusije. Kakor kažejo zadnja poročila, ji bo morala že v par dneh slediti Letonska, / Zakaj je kocka najprej padla na Estonsko, ni težko uganiti. Prvič leži ta — razen Finske — najbliže stari ruski prestolnici, tako da od vzhodne estonske meje do Leningrada ni niti polnih 150 km. Za avione, obložene z bombami, je taka razdalja igrača Drugič je Estonska ona baltiška država, ki premore največje otoke in, kar je vsekakor še bolj važno, v taki legi, da se more z njimi zapreti dohod tako v Finski zaliv kakor tudi v Riški zaliv ter sploh obvladati ali vsaj uspešno kontrolirati severni del Baltika. Razen Estonske je ob Baltiškem morju samo še Finska v posesti otokov in to v veliki množini. Med njimi so Aland-ski otoki, ki se odlikujejo po tem, da ležijo nekako na sredi med Finsko in Švedsko, razpostavljeni tako, da zapirajo vhod v Botniški zaliv, ki sega daleč na sever med švedsko in finsko ozemlje, hkrati pa omogočajo z boka ogrožati vhod v Finski zaliv. Malo pred izbruhom sedanje vojne se je pojavilo vprašanje utrditve teh otokov, ki sta jo nameravali skupno Finska in Švedska. Energični protest Sovjetske Rusije je odložil zadevo, ki se pač v starem projektu ne bo več povila na dnevnem redu. Imenoval pa se je v poročilih pred nedavnim tudi že neki drugi finski otok, Hogland, ki leži nekako pred vhodom v Narevski zaliv, s pripombami, da bi njegova posest Rusiji zagotovila varnost s pomorske strani. Gotovo bi bilo odveč, že sedaj razpravljati o nadaljnji usodi imenovanih otokov. Saj se dogodki že itak tako prehitevajo, da za prerokbe res ni potrebe v današnjih časih. Baltik ima zelo pestro preteklost. Ozemlje sedanjih baltiških držav je bilo po vrsti v rokah tujih gospodarjev, ki so prihajali bodisi čez morje ali s kopnega. Po morju so prišli najprej nemški križarji, ki so si podvrgli dežele in v njih gospodovali stoletja. Potem so tu gospodovali Švedi, ki so prav tako po morski poti vezali baltiško področje na svojo državo. S celinskega zaledja so se v baltiškem pri-morju uveljavljali v manjši meri Poljaki, v dobi, ko se državnikom posest morske obale še ni zdela nikaka dragocena stvar Ruska posest na Baltiku se je začela z dobo Petra Velikega in je nastala iz povsem sistematičnega prizadevanja, da se izkoristi morje za gospodarske namene in da se državi tu odpre okno v svet. Skozi pristanišče v baltiških provincah je šel odtlej rastoči ruski trgovski promet proti zapadu polnih 200 let. Ko je z odpadom obrobnih dežel v dobi boljševiške revolucije Rusija ohranila samo oni, razmeroma jako malo obsežni pas pri Leningradu, ki so ga v dobi od Petra Velikega dalje kolonizirali z ruskim prebivalstvom, se je v gospodarskem pogledu ta sprememba manj učinkovito pokazala spričo prevladujoče avtarkije, ki jo je za Rusijo prinesla s seboj boljševizacija. 2!ahteve po izrednih pravicah Sovjetske unije na Estonskem so v Moskvi utemeljevali predvsem s strateškimi argumenti, v glavnem s pomorskimi in le v manjši meri z letalskimi. Kar se tiče podmornic in sploh vojaškega značaja prometa po morju, je nedvomno Estonska najvažnejša za Rusijo. Toda kar zadeva zračno orožje, ni Latvija nič manj važna in tudi ne Litva, saj je iz teh dveh mogoče z avioni prihajati daleč v notranjost Rusije. V tem pogledu se zdi Litva posebno pomembna, zakaj najbolj je primaknjena proti osredju ruske notranjosti in z njenih letališč bi mogli avioni ogražati komunikacijska sredstva tako proti Kijevu, kakor tudi proti Moskvi in Leningradu. Baltiške države so, kakor smo že omenili, vso povojno dobo skrbno pazile, da se ne bi v zunanji politiki ari- Ves Baltik pod kontrolo Rusiie Rusiia se ie odločila, da temelsito izkoristi sedanii mednarodni položai in uveljavi svoj vpliv v vseli baltiških državah — Danes le prispel v Moskvo letonski, tutri pa pride tudi litovski zunanii minister Berlin, 2. okt. br V berlinskih političnih krogih zbuja ruska akcija na Baitiku silno pozornost in naraščajoče začudenje. Nemška politična javnost si ne more raztolma-čiti, zakaj Rusija tako hiti. da spravi vse baltiške države pod svojo kontrolo. Po sklenitvi zvezne pogodbe z Estonsko so se sedaj pričela slična pogajanja z Letonsko. Danes je odpotoval letonski zunanji minister Munters v Moskvo, da sklene z Rusijo sličen dogovor, kakor ga je sklenila Estonska. Rusija zahteva od Letonske, da ji prepusti v svobodno uporabo dve svoji glavni luki, Libavo in Vindavo, ki sta bili že svoječasno glavni ruski izvozni luki. Spričo položaja, ki je nastal v Baltiku, .je letonska vlada prišla do prepričanja, da se ne more uspešno upirati ruskim zahtevam, zlasti ne ker kaže že primer Estonske, da baltiške države v tem pogledu ne morejo računati na nikako podporo Nemčije, kakor so prvotno računali in zaradi česar so svoječasno odklonili jamstva Anglije, Francije in Rusije. Tudi glede Litve ni več nobenega dvoma, da bo prišla pod popolno kontrolo Rusije. Litovski poslanik v Moskvi ie v soboto prispel v Kovno ter prinesel povabilo ruske vlade ,da naj litovski zunanji minister čimprej obišče Moskvo v svrho dogovora o novi ureditvi medsebojnih odnošajev. Vse to dakazuje, da se je Rusija odločila izkoristiti sedanji mednarodni položaj za to, da uveljavi svoj vpliv v baltiških državah in si s tem zagotovi premoč v Baltiškem morju. Rim, 2. okt. br. »Giornale d' Italia« se v daljšem članku bavi z rusko akcijo v Baltiku in piše med drugim, da je Rusija sedaj po zaslugi Nemčije uspela, da utrdi svojo oblast v Baltiku. One tri države, ki so še pred tremi meseci tako ponosno poudarjale svojo neodvisnost in izjavljale, da bodo vsako vmešavanje v svoje zadeve smatrale za casus belli, so sedaj brez odpora postale plen Moskve. Rusija je sedaj pravi gospodar Vzhodnega morja. Posledice utegnejo biti zelo dalekosežne. Talin, 2. okt. AA (Štefani) . Radio-po-staja sovjetske prestolnice je objavila vest, da bo Rusija v kratkem predložila Finski in Letonski sklenitev enake pogodbe, kakor je bila sklenjena z Estonsko. Letonski zunanji minister že odletel v Moskvo Berlin, 2. okt. AA (DNB). Iz Rige poročajo: Na podlagi včerajšnjega sklepa letonske vlade se je zunanji minister Munters odpeljal danes dopoldne z letalom v Moskvo. Muntersova naloga bo, da bo v neposrednem stiku s sovjetsko vlado skušal razčistiti razmerje med Letonsko in Rusijo v zvezi z novimi pogodbami, ki so jih v Moskvi začeli podpisovati 28. septembra. Verjetno je, da bo sovjetska vlada preložila Muntersu zahteve glede letonskih luk Vindava in Libava ter glede nekdanje ruske železniške proge Leningrad—Varšava čez Rješico in Dvinsk v letonski pokra jini Latgadia. Moskva, 2. oktobra, br. Davi je prispel z letalom v Moskvo letonski zunanji minister. Takoj po svojem prihodu se je odpeljal v Kremelj, kjer je imel že v dopoldanskih urah prvi daljši razgovor s predsednikom sveta ljudskih komisarjev Molotovorn. Kakor poročajo, prispe jutri v Moskvo še litovski zunanji minister. Huski predlogi Litvi London, 2. okt. s. (DNB). Litovski poslanik Matevicius v Moskvi je imel dolg razgovor z Molotovorn, po katerem je takoj odpotoval v Kovno, da izroči litovski vladi prijateljske predloge ruske vlade za izboljšanje rusko-litovskih odnošajev. — Nemško poročilo pravi dalje, da Rusija ne , predlaga enakega pakta o medsebojni pomoči, kakor je oni med Rusijo in Estonsko. Kovno, 2. okt. br. Litovska vlada je imela včeraj in danes ves dan trajajoča posvetovanja. Zvečer je bil objavljen uradni komunike, da bo zunanji minister Urbsis v sredo odpotoval v Moskvo, da prične z rusko vlado pogajanja glede nove ureditve medsebojnih odnosa jev, upoštevajoč pri tem novo nastali položaj v vzhodni Evropi. Izvajanje rusko-estonske vojaške pogodbe Berlin, 2. okt. AA. (DNB). Iz Talina poročajo: Danes dopoldne je prispela sem- < kaj s posebnim vlakom sovjetska tehni- j entirale napačno. Mnogo so se za njihovo zavezništvo potegovali Poljaki, toda nele v litovskem Kovnu, temveč tudi v estonskem Talinnu, nekdanjem Revalu, in v letonski Rigi so se skrbno čuvali, da ne bi s prijaznostjo napram Poljski vzbudili nezaupanje svojega ruskega soseda, upoštevajoč sovjetsko stališče, da bi vsako tako zvezo smatrali v Moskvi za izzivalno politiko. Najraje bi se v baltiških republikah naslonili na Veliko Britanijo, kise jima je zdela najbolj vabljivaza-ščitnica. Toda praktičnega tako pre-udarjanje ni moglo prinesti, zakaj v času nevarnosti postane Baltiško mor- i je zaprto in potmoč od angleške straini se je zdela toliko ko nemogoča. Polj- ška komisija, obstoječa iz 40 ruskih oficirjev in vojaških strokovnjakov. Komisijo vodi general Mereckov. Naloga komisije je storiti vse potrebno za uresničenje sovjetsko-estonskega pakta o medsebojni pomoči. Sojetsko komisijo so pozdravili na železi|ški postaji estonski vrhovni poveljnik general Reki in več višjih častnikov. Predsednik bolgarske vlade pojde v Moskvo Moskva, 2. okt. mp. Tas poroča iz Sofije, da bo v kratkem odšel v Moskvo zu- nanji minister Kjoseivanov v spremstvu načelnika zunanjepolitičnega oddelka. GaSencu odložil potovanje v Moskvo New York, 2. okt br. Po informacijah iz Bukarešte presoja rumunska vlada položaj v vzhodni Evropi prej ko slej z vso resnostjo in zasleduje zlasti diplomatsko aktivnost Moskve. Zunanji minister Gafen-cu, ki bi moral danes poleteti v Moskvo, je svoje potovanje odložil in se bo najprej sestal s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom ki se bo na poti iz Moskve ustavil v Bukarešti. Saradzoglovi razgovori v Moskvi prekinjeni Turški zunanji minister je zahteval od svoje vlade novih navodil Moskva, 2. oktobra, s. Snočnji razgovor med Molotovcm in Saradzoglom je trajal čez štiri ure. Oba državnika sta razpravljala ob tej priliki o aktualnih vprašanjih in odnošajih med Rusijo in Turčijo. Razgovoru so prisostvovali tudi Stalin, Po- 1 temkin. sovjetski poslanik v Turčiji in turški veleposlanik v Moskvi. Razgovori se bodo nadaljevali šele. ko prejme Saradzoglu od turške vlade v Ankari nove instrukcije, za Katere je prosil po včerajšnjem razgovoru z Molotovorn. Carigrad, 2. oktobra AA (Štefani) Turški zunanji minister Saradzoglu se vrne \ jutri ali pojutrišnjem iz Moskve v Ankaro Zdi se. da bo novi turško-ruski oakt nedvomno podpisan v Moskvi še pred Sa- radzoglbvim odhodom Novi pakt je zelo skrbno sestavljen, ker je mednarodni položaj terjal pomembnejše spremembe prvotnega načrta o katerem sta obe državi že razpravljali po redni diplomatski poti in ga že sprejeli V zunanji politiki Turčija ne bo opustila svoje tradicionalne politike, ker želi Ankara ohraniti prijateljstvo z vsemi državami Zato je možnost da bo podpisala pogodbo tudi z Veliko Britanijo in Francijo elede poroštev v Sredozemlja a pakt z Rusijo bo vseboval poroštvo glede Črnega morja Najbrže pa bo v angleško-francosko-turškem paktu klavzula, da pakt zgubi veljavo, če bi se zapadni demokraciji zapletli v vojno z Rusijo. švicarska opažanja o balkanski politiki Novo ravnovesje velesil na evropskem jugovzhodu ustvarja velike možnosti za tesno medsebojno povezanost vseh balkanskih držav Curih, 2. okt. b. Balkanski poročevalec Neue Ziircher Zeitung« objavlja svoja opažanja o trenutnem položaju na Balkanu. Poročevalec sodi, da se sme sedaj govoriti o prvih začetkih dokončne konsolidacije balkanske nevtralnostne politike. Ta razvoj je nastopil kot posledica likvidacije nemško poljske vojne in preložitve vojnega težišča na evropski zapad. V veliki meri se mora Balkan za svoj sedanji položaj zahvaliti tudi zadržanju Italije. Medtem ko se je še pred dvema tednoma zdelo, da bo najbrž težko vzdržati v položaju popolne nevtralnosti ves čas vojne, je sedaj v tem pogledu nastopil v vseh balkanskih državah brez izjeme največji opti- mizem, ki ga opravičuje sam razvoj dogodkov. Na Balkanu na splošno ne računajo z možnostmi kakih nasprotij med Nemčijo in Rusijo, kar vzbuja še večje na-de glede na bližnji razvoj. Neposredna vojna nevarnost se je z balkanskega področja povsem umaknila novemu razvoju, ki obeta daljšo dobo miru. V informiranih političnih krogih se zdi zelo verjetno, da bo novi razvoj že v zimskih mesecih do-vedel do vsestranskega medsebojnega zt»ll-žanja balkanskih držav, ki bo nastopilo kot posledica večje spravljivosti v pogledu medsebojnih diferenc. Od moskovskih razgovorov turškega zunanjega ministra Saradzogla pričakujejo na Balkanu znatno razčiščenje položaja, ki seveda še ne bo pomenilo dokončnih odločitev, poznavanje ruskih namer pa bo gotovo vplivalo na preusmeritev v novem duhu, ki se kaže na primer že pri Turčiji Turčija vedno bolj poudarja svojo nevtralnost ter se v tem pogledu solida-rizira z ostalimi balkanskimi državami. Njeno prizadevanje bo šlo očividno za tem, da si ustvari nekakšno vmesno pozicijo med Rusijo, Italijo in zapadnima velesilama. Vsekakor se zdi izključeno, da bi se Turčija postavila na stran ene ali druge vojne stranke. Glede Rumunije in Bolgarije poročevalec ne izključuje možnosti take rešitve medsebojnih diferenc pod ruskim vplivom, da bi se Rusija odpovedala Besarabiji ako bi Rumunija odstopila južno Dobruždo Bolgariji, kar bi gotovo ugodno vplivalo na izboljšanje rumunsko-bolgarskih odnošajev. Glede grško-bolgar-skih odnošajev zasluži pozornost najnovejši dogovor obeh držav o medsebojnih obmejnih olajšavah. Nemčija za nevtralnost Balkana Berlin, 2. oktobra, b. Goringov organ »Essener Nat.onalzeitung« objavlja komen_ tar svojega diplomatskega sotrudnika o vplivih nemško-ruskega sporazuma na Balkan. Diplomatski sotrudnik lista piše med drugim: »Interes Nemčije na jugovzhodu Evrope je, da se obdrže naravni odnošaji tega prostora z njegovimi naravnimi partnerji, ki imajo že danes dokončno obliko. Zato je vse stremljenje Nemčije in njenih prijateljev usmerjeno v to, da se razvije nevtralno balkansko področje z zagotovljenimi gospodarskimi odnošaji s tretjim rajhom brez kakršnihkoli nevarnosti za spore, skratka Balkan s popolno nevtralnostjo, ki je in mora ostati sestavni in dopolnjujoči del njegove politike. Tudi Rusija, ki je z novim naravnim prijateljstvom zvezana s tretjim rajhom, daje povsem jasno razumeti, da goji iste želje. Med Nemčijo, Rusijo in Italijo kot tremi naravnimi partnerji balkanske politike dogovorjena politika izključuje seveda vmešavanje kogarkoli v to področje. CIAH0 ZE ZAPUSTIL BERLIN Italijanski zunanji minister je imel včeraj dopoldne še kratek razgovor s Hitlerjem in Ribbentropom, nakar se je opoldne vrnil v Rim Berlin, 2. okt. br Italijanski zunanji minister grof Ciano je danes opoldne zapustil Berlin in s posebnim vlakom odpotoval v Rim. Se dopoldne se je zatrjevalo, da bodo razgovori zaključeni šele popoldne in da bo zvečer objavljen službeni komunike. Zato je predčasni odhod italijanskega državnika izzval v vseh diplomatskih krogih veliko presenečenje, ki se je povečalo, ko tudi ni bil izdan napovedani uradni komunike. Grof Ciano je imel včeraj po prvem sestanku v zunanjem ministrom Ribbentropom dve in pol ure trajajoč sestanek s kancelarjem Hitlerjem, ki so mu prisostvovali poleg Ribbentropa tudi vodilni uradniki nemškega zunanjega ministrstva, italijanski poslanik v Berlinu Attolico ter trije spremljevalci grofa Ciana, višji uradniki italijanskega zunanjega ministrstva. Davi ob 9. se je razgovor v kancelarski palači nadaljeval, trajal pa je samo eno ura Grof Ciano je imel nato ob 11. še kratek sestanek z zunanjim ministrom Ribbentropom, ob 12. pa je zapustil Berlin. Na kolodvoru se je poslovil od n;eea zunanji minister Ribbentrop z uradniki zunanjega ministrstva, general Keitel pa ska tragedija je ta predvidevanja v polni meri potrdila. Problem baltiških držav je dobil ogromno veljavo že v dobi pogajanj med Anglijo in Rusijo za skupni obrambni pakt. Tudi do danes širši javnosti še ni znano, kake so prav za prav bile ruske zahteve glede baltiških držav. Zato razen splošnih geopolitičnih momentov tudi ni nobene realne osnove, s katere bi se dalo sklepati, kake načrte imajo v Moskvi še za bodoče gl?»-de baltiškega ozemlja Malo se bo da- lo videti, ko bo znano, kaj so v Moskvi povedali letonskemu zunanjemu ministru Muntersu, ki ga je po zadnjih vesteh sovjetska vlada že pozvala v Kremelj. mu je sporočil pozdrave kancelarja Hitlerja. i Dejstvo, da ni bil izdan nikak uradni komunike, je izzvalo v berlinskih političnih in diplomatskih krogih najrazličnejše komentarje. Z nemške uradne strani utemeljujejo ta molk s tem, češ da je šlo za običajno konzultacijo in da je bil glavni namen tega obiska, da nemška vlada obvesti italijansko vlado o sporazumu z Moskvi ter o nadaljnjih načrtih Nemčije. Kljub temu vlada splošno prepričanje, da je imel obisk italijanskega zunanjega ministra mnogo globlji pomen. Splošno se je opazilo, da niti nemški, niti italijanski listi o tem ničesar ne poročajo, marveč se omejujejo zgolj na opis zunanjih formalnosti sprejema, pri čemer podčrta vajo prisrčnost, ki je prišla pri tem do izraza. Niti besedice pa ne objavljajo o sami vsebini berlinskih razgovorov. Hitler bo govoril v sredo? Berlin, 2. okt. AA. (Reuter). Berlinski dopisnik lista »Messaggero« poroča, da je pričakovati, da bo državni kancelar Hitler govoril v sredo v rajhstagu. Njegovi predlogi bi se nanašali na ustanovitev majhne poljske vmesne (tamponske) države. Dopisnik pravi, da je namen Cianovega obiska. da se seznani z novim položajem, da se zagotovi italijanska podpora in sodelovanje pri dostavitvi mirovnih pogojev. London, 2. okt. z. »Exchange Telegraph« poroča, da so v londonskih diplomatskih krogih obveščeni, da se bo nemški državni zbor sestal šele v petek popoldne. Na seji bo kancelar Hitler objavil svoje mirovne predloge, obenem pa tudi pojasnil stališče Nemčije do Italije in Rusije. Nemško službeno tolmačenje Berlin, 2. okt. AA. (DNB). »Deutsche diplomatisch politisehe Korrespondenz« se bavi z obiskom italijanskega ministra za I zunanje zadeve grofa Ciana v Berlinu ter piše: S sklenitvijo nemško-sovjetskega sporazuma z dne 29. septembra so postavljene osnove za miroljubno ureditev evropskega prostora. Samo po sebi se razume, da mora prijateljska Italija biti izčrpno obveščena o njenem pomenu in obsegu. To ni samo v duhu odnošajev med silama osi, ki izrečno določajo medsebojno posvetovanje, temveč čuti nemško državno vodstvo tudi potrebo, da je v tem za Evropo težkem in usodnem trenutku v najtesnejšem stiku s svojim italijanskim prijateljem, zunanjim ministrom grofom Članom. Naloge, ki sta- jih v minulosti Nemčija in Italija prevzeli v prostoru svojih skupnih interesov, so bile izvedene z uspehom. Balkan, za katerega se Je nekdaj zdelo, da je od usode obsojen služiti posameznim silam kot ognjišče nemirov, je postal danes eden tečajev miru in pokoja v Evropi. Brezvestni poskusi so se vršili v zadnjem času po starem receptu, da bi se balkanske države ponovno spravile v vrtinec vojnih dogodkov, toda ti poskusi se lahko danes smatrajo za propadle, potrebna pa je seveda še nadalje čuječnost. Italija poskuša skupno s Španijo tudi nadalje zavarovati svoj življenjski prostor v Sredozemskem morju pred napadi in protipravnimi prisvajanji, zavedajoč se istočasno vloge, ki pripada veliki fašistični Italiji v zboru velesil. Mussolini se zaradi pomena, ki pripada danes italijanskemu imperiju med nevtralnimi državami Evrope, zaveda svoje odgovornosti ter govori kot glasnik naroda, ki predstavlja danes resnično fronto miru. Na drugi strani sta Nemčija in Rusija v soglasju s prijateljskimi državami odločeni, da čim prej dosežeta svoj cilj, to je, da se napravi konec obstoječemu vojnemu stanju. V duhu novega reda v Evropi sta Nemčija in Italija Objavili že dober del posla, ter odstranili številne ovire, ki so bile postavljene zaradi nerazumevanja "•M zaradi sovraštva na potu k zdravi ob- Nadaljevanje na z% strani novi in prirodnemu redu Evrope Ta njuna odločnost,, da se uredi po tej poti vse najboljše za Evropo, obstoja danes kakor večino. Odgovornost leži zdaj na drugih, aii želijo dati staremu kontinentu boljšo ali pa krvavo usodo. Italijanska sodba iiuit, z. oxU. AA. (Štefanu komentirajoč sklenitev nemško-ruskega pakta, dokazuje -Messag^ero« popuino bankrotstvo liane oiko-anglešhega načrta za obkoli te v Nemčije. Ko sta London in Pariz poskušala postati prijatelja Moskve, se ni nikdar govorilo o kak; boljševiški nevarnosti za evropsko civilizacijo, kakor se danes govori v Londonu in Parizu. Tudi strah pansiavizma, ki sta ga objavili francoska in angleška propaganda, ne povzroča v Italiji nobenega vznemirjenja. Treba je posebno nagiasiti. da je nemško-ruski pakt povzročil spremembo odnošajev med yo, -kujočimi se strankami Stališče Italije je zelo jasno Njeni odnošaji z Rusijo sc bil. in so tudi sedaj normalni. V ostalem je bila Italija ona država, ki je prva priznala Sovjetsko Rusijo, dasi ie bila v borbi proti boliševirmu. »Giornale d' Italia« pravi, da so vzroki Cianovega obiska že v sami strukturi ita-lijansko-nemške zveze in v paktih med obema državama Obisk pomeni novo etapo v skupni nemško-italijanski mirovni politiki, ki se je tako srečno afirmirala na Španskem in še v nekaterih delih Evrope Najnovejši dogodki v Evropi so sicer to skupno akcijo ustavili, toda Italija je kliub tem dogodkom nadaljevala* svoje celo v korist miru, da se vojna omeji List omenja na to nedavni Mussolinijev govor o jalovosti nadaljevanja vojne češ da nadaljevanje voine ne bi ustrezalo ne nemškim interesom ne koristim drugih vojujočih se držav, že zato. ker si vsi evropski narodi žele. da se vojna čimprej konča Nemčija je razglasila svoje omejene voine cilje in je s sodelovanjem Rusije in drugih prijateljskih držav sklenila voino končati čimprej Nemčija napoveduje nov si«tem v Evropi, ki temelji na zakonitih koristih vseh narodov, in misli, da se bo tako ustvarila kar najčvrsteiša osnova za mir in za 3vropsko solidarnost Takšno akcijo ie Mussolini zmerom prdoiral Mesenimi želi. da zmagajo zdravi in p^avi interesi narodov in evropske civiV>a^ie ter je prepričan, da se da nevarnost še preprečiti. •j pravijo v Parizu Nevv York, 2. okt. s. V francoskih političnih krogih v Parizu izražajo mnenje, da je imel obisk zunanjega ministra Ciana v Berlinu samo namen, da bi dobili Italija točne informacije o vsebini dogovorov med Nemčijo in Rusijo, ter izražajo prepričanje, da bo Italija še nadalje ostala nevtralna, da bo mogla Nemčijo zalagati z vsem potrebnim vojnim materijalom. Danes bo važna seja francoske vlade Pariz, 2. oktobra, br. Ministrski predsednik Daladier je danes dopoldne sprejel španskega poslanika, nato pa novega poljskega ministrskega predsednika generala Sikorskega. še v dopoldanskih urah je imel konferenco s svojimi ožjimi diplomatskimi in vojaškimi svetovalci. Kakor napovedujejo listi, bo imela vlada jutri važno sejo v Elizejski palači pod vodstvom prezidenta Lebruna. V četrtek dopoldne bo ministrski predsednik Daladier podal daljši ekspoze na seji zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice, naslednjega dne pa bo govoril v zunanjepolitičnem odboru senata. Lloyd George o angleških vojnih ciljih London, 2. oktobra, b Vodja angleških liberalcev in bivši ministrski predsednik Lloyd George je objavil odprto pismo, v ova taktik* sestoji v tem, da prevzamejo francoske čete iniciativo in prisilijo Nemce k obrambi in umiku. Ga-melin je takoj sprevidel, da bodo Nemci skušali izrabiti prednosti terena med Luk-semburgom in reko Saaro, zato je s svojo ofenzivo že vnaprej onemogočil nameravane operacije in zavzel prostor v obliki trikotnika, ki služi zdaj francoskim četam kot odlično izhodišče za nadaljnje operacije. Nemško poročilo Berlin, 2. okt. AA. Vrhovno vojaško poveljstvo poroča: Na zapadu samo krajevno delovanje topništva in iz vidnih oddelkov. Vzhodno od Paderborna smo sestrelili neko angleško izvidno letalo. Angleži nad Berlinom in Potsdamom London, 2. okt. s. Letalsko ministrstvo objavlja: Angleška izvidniška letala so izvršila več novih uspešnih izvidniških pole- tov, tako podnevi kakor tudi ponoči. V nočnem poletu so angleška letala preletela Berlin in Potsdam. To je prvič, da so se angleška letala pojavila nad Berlinom. Spopad med 11 francoskimi In 15 nemškimi letali Pariz, 2. okt. a V zračni bitki nad Sieg-friedovo linijo se je včeraj spoprijelo 11 francoskih izvidniških ln lovskih letal s 15 nemškimi. Francozi so izgubili tri letala, Nemci pa pet. Francoska letala so napravila važne fotografske posnetke. Pet angleških letal ▼ boju s 15 nemškimi London, 2. oktobra. AA. (Havas) Ministrstvo za informacije poroča naslednje podrobnosti o nedeljskem angleško-nem-škem letalskem spopadu nad Siegfriedovo črto. Angleški letalci so dobili nalog, naj izvršijo oglede nad neko zavarovano točko ob Saari. Navzlic hudemu ognju nemških protiletalskih baterij se je letalom posrečilo prodreti skozi ognjeni zid. Ko so prodrla na nemško ozemlje in so bila v višini čez 6.500 m, je vodja eskadrile opazil 9 lovskih letal znamke »Messer Smith«, ki so prihajala iz oblakov ter letela 500 m nad angleškimi letali. Na desni strani se je pojavilo še šest nemških letal, ki so napadla angleško eskadrilo. Toda Izvidniška naloga je morala biti izvršena in je ničesar ni smelo ovirati. Zato so angleška letala nadaljevala let. Takoj ko se je borba začela, je postala sovražnikova taktika jasna. Nemška letala so se razšla iz formacije ter začela obstreljevati angleška letala drugo za drugim. Streljanje je trajalo 35 minut Zbita so bila tri letala, eno pa je bilo prisiljeno spustiti se. Od 11 članov posadke teh letal se je 8 rešilo s padobra-ni. Vodja eskadrile je ostal sam ter nadaljeval svoj let v cikcaku, da bi se izognil koncentriranemu ognju sovražnih letal. Ves čas je strojnica njegovega aparata si-pala ogenj na sovražna letala. Prvo nemško letalo je bilo zadeto ter Je strmoglavilo v plamenu. Strojnica je zadela tudi drugo nemško letalo ter je padlo tudi to. Ostalih 13 nemških letal Je opustilo nadaljnjo borbo. Ko se je angleško letalo spustilo, je eno krilo zadelo ob zemljo ter se je aparat vžgal šef angleške eskadrile je bil prepeljan v bolnico lahko ranjen. 6.000 nemških min razstreljenih Pariz, 2. okt. s. Francoske čete so zatišje na zapadni fronti izrabile za razstreljeva-nje nemških min. V zadnjih dveh dneh je bilo razstreljenih 6000 min. Novi vpoklici v Angliji London, 2. oktobra. AA. (Reuter) Snoči je bila v zvezi z vpoklicom angleških državljanov med 20. in 22. letom starosti izdana proklamacija kralja. Ta nova mobilizacija bo povečala stanje armade za 250.000 mož. Od tega jih bo 8.000 uvrščenih v mornarico, 14.000 pa med letalce. 50 nemških divizij na zapadni fronti Pariz, 2. okt. s. Vojaški poročevalec »Pe-tit Parisiena« ceni, da imajo Nemci na zapadni fronti sedaj zbranih približno 50 divizij. V zadnjih štirih ali petih dneh so do- Danes bo govoril Chamberlain o nemško-ruskem paktu London, 2. okt. s. Na vprašanje vodje opozicije Attleeja, ali more podati izjavo o nemško-ruskih odnošajih, je izjavil ministrski predsednik Chamberlain, da namerava podati izjavo o tem predmetu v parlamentu jutri. Nemčija zaprla mejo napram Nizozemski Amsterdam, 2. okt. z. Nemška vlada je danes docela nepričakovano zaprla mejo napram Nizozemski. Nemški vojaki so dobili strog nalog, da se ne smejo približati nizozemski meji ne več kakor 100 m zlasti pa jim je prepovedano vzdrževati kakršnekoli stike z nizozemskimi vojaki in obmejnimi stražniki. Zapora meje je bila odrejena davi ob 5. Obmejno prebivalstvo je bilo zaradi tega skrajno presenečeno, ker je bil doslej tako zvani mali obmejni promet docela neoviran. Prehod čez nenv ško mejo je dovoljen z rednimi potnimi dokumenti samo pri Laneburgu. Tiss W1k>^v na-* * ik B'aVslava, 2 oktobra A A (DNB). Vče raj je bilo v Trenčinu veliko zborovanje slovaške ljudske stranke. • Na zborovanju je bil ministrski predsednik msgr. dr. Tiso soglasno izvoljen za naslednika pokojnega Hlinke Dr. Tiso je imel ob tej priliki velik govor, v katerem je pojasnjeval razvoj slovafke poMtike v toku zadnjega leta. Posebno je nag'asil svoj obisk pri Hitlerju meseca marca ter dejal da ima slovaški narod v Hitlerju prijatelja in za?č:tn?ka. Slo-va ka je izvr"ila samo navadno dolžnost hvaležnosti ko je naroMa slovaH m četam, naj se bore ramo ob rami z nemškimi četami, ko je Hitler pozval svoj narod, naj z orožjem brani in zavaruje svoje življenjske pravice Slova"ka predstavlja danes z Nemčijo nerazde'jivo enoto, na kateri se bo osnova'a nova Evropa m bo'j5a pravica. Slovaški narod bo ostal vedno zvest Hitlerju in nemškemu najhu. Na koncu svojega govora je dr. Tiso razložil načela na osnovi katerih slovaški narod želi urediti svoje politično življenje. Slovaški narod noče vedeti za preživele in zastarele parole liberalizma >n drugih struj. ki slonijo na liberalizmu, temveč želi urediti državo v duhu nove Evrope Država mora služit' narodu, stranka pa mora kot predstavnica naroda izvesti vzgojo naroda in razviti državno življenje. Tuka postane predsednik slovaške vlade New Tork, 2. okt. s. Iz Bratislave poročajo, da bo še tekom tega meseca prišlo do važne spremembe v sestavi slovaške vlade Po nemški želji naj bi prevzel predsedstvo vlade sedanji notranji minister dr. Tuka. Pomorska trgovina nevtralcev ogrožena Poleg švedskih in norveških je tudi že več danskih trgovskih ladij postajo žrtev vojne na morju StooKhoim, 2. oktobra. AA. (Reuter). Neka nemška vojna ladja je ustavila švedski parnik »Anten« s tovor jem papirja ln celuloze za Anvers ter ga odvedla v Kiel. že preje je švedska ladja dobila nalog: od dveh nemških letal, naj plove ▼ jugovzhodni smeri. Stockholm, 2. okt. s. V nedeljo zjutraj je nemška podmornica v Skageraku napadla in potopila švedski parnik »Gunc (1200 ton), ki je bil napoti iz Goteborga v Anvers. Posadka 18 mož je bila rešena. Pri danskem otoku Seeland je naletela na mino finski parnik »Baltik«. Posadka 10 mož je bila rešena. Stockholm, 2. oktobra. AA. (Reuter). Po informacijah švedskega zunanjega ministra so švedski parnik »Algerio« (1.617 ton) zaplenili in odpeljali v Kiel. Parnik je bil namenjen v Genovo s tovorom nepredelanega železa za izdelavo papirja. Parnik »Hungsholm« je pa prispel v Gotenburg po šestdnevnem postanku v Kirkwallu (Škotska). Kapitan je izjavil časnikarjem, da je ladjo ustavila neka britanska križarka in jo odpeljala v Kirkwall, kjer so jo temeljito pregledali. Britanska oblastva so bila zelo obzirna in niso zaplenila tovora, ter niso zadržala nobenega potnika. Kodanj, 2. oktobra. AA. (Havas). Neka nemška podmornica je napadla v Severnem morju zapadno od Hastolma dansko ladjo »Vendia«, ki pripada družbi združenih uvomikov oglja. Ladja je bila torpedirana ln potopljena. Od 17 članov posadke, jih je utonilo 11, ostalih 6 pa je sprejela podmornica ter jih predala neki danski ladji. Parnik »Vendia« se je takoj ustavil, ko je opazil podmornico, toda s podmornice so dvakrat brez vsakega opozorila streljali na parnik, nato pa ga tor-pediralL »Vendia« je plula iz Faborda ▼ Clyde, kjer bi morala vkrcati tovor oglja. I Rim, 2. oktobra, AA. Iz Stockhoima poročajo: Iz objavljenih podatkov se vidi, da je Norveška od začetka vojne do danes izgubila 15.000 ton svoje trgovinske mornarice, švedska 11.000, Finska 9.000, Belgija 4.000, Holandska 3.000, Danska pa 2.000 ton. Smrt je našlo 17 norveških, 17 finskih in 11 danskih mornarjev pri torpediranju svojih ladij. Kodanj, 2, okt. s. List »National Tiden-de« posveča uvodnik potopitvi danske ladje »Vendia« ter pravi, da hoče menda Nemčija, kakor svoj čas Napoleon, prisiliti nevtralne države, da bi sodelovale v blokadi Anglije. To pa lahko pomeni za nevtralne države, zlasti za Dansko, uničenje vse zunanje trgovine. London, 2. okt. s. V južnem Atlantskem oceanu je bila na poti iz Nevv Yorka v Rio de Janeiro od neznane oborožene ladje napadena in potopljena angleška ladja »Clement« (5000 ton). Okoliščine potopitve še niso znane in tudi o usodi posadke, ki je štela 48 ali 49 mož, še ni podatkov. V angleških mornariških krogih mislijo, da je napad izvršila najbrže oborožena nemška trgovska ladja, ki je bila na morju že pred izbruhom vojne in je imela na krovu skrite topove. Angleška admiraliteta ima že pripravljene načrte, kako bo v bodoče preprečila take napade in tudi izsledila ladjo, ki je zakrivila najnovejši napad Z matičnih ladij za letala namerava poslati letala, da preiščejo morsko površino in najdejo napadalca. Nevtralnostna razprava v ameriškem senatu Debata bo trajala tri tedne — Predlog večine zunanjepolitičnega odbora senata Wa*hhigton, 2. okt. s. Danes se je začela v senatu razprava o spremembi ne-vtralnostnega zakona. V imenu večine zunanjepolitičnega odbora senata je predložil zakon predsednik odbora Pittman. Poudaril je dva glavna principa izpre-minjevalnega predloga: da bodo vojujoče se države lahko kupovale odslej v Zedinjenih državah vojni material, da pa ga bodo morale voziti na svojih lastnih ladjah. Pittman je dejal, da je ta zakonski predlog najvažnejši, kar jih je bilo kdaj-koli predloženih kongresu. Namen zakona je preprečiti, da bi se Zedinjene države zapletle v vojno. Sedanji nevtralnost-ni zakon je v škodo Angliji, ki kot otoška država ne more kupovati vojnega materiala na celini, koristi pa Nemčiji, ki lahko dobiva vojn- material od svojih nevtralnih sosedov Rusije Italije, Rumunije ln drugih. Po dosedanjem zakonu bi bilo tudi mogoče, da bi Nemčija preko nevtralnih držav dobivala vojni material iz Zedinjenih držav. ___,___ { V okolici predsednika Roosevelta računajo, da bo debata o izpremembi nevtral-nostnega zakona trajala v najugodnejšem primeru tri tedne. V krogih obeh parlamentarnih skupin je opažati nasprotje proti predlogu, da bi bil kupcem orožja dovoljen trimesečni kredit. Amerika ne prizna razdelitve Poljske WaShingtOn, 2. okt. s. Ameriški zunanji min ste r Hull je danes izjavil, da ime-riška vlada ne namerava priznati razdelitve Poljske. Z zasedbo poljskega ozemlja pa še ni prenehala legalno obstojati poljska vlada. Vsled tega bodo ostale Zedinjene države še nadalje v diplomatskih odnošajih s poljsko vlado. Ameriški poslanik v Varšavi je dobil nalog, da stalno ostane v Parizu, kjer se nahaja sedež poljske vlade in tudi poljski poslanik v Washingtonu grof Potočki bo ostal na , svojem mestu. Bivši poslanci ne volijo v senat Beograd, 2. okt. a. Ker vlada nejasnost glede nekaterih določil zakona o volitvah senatorjev, je pravosodni minister podal na podlagi čl. 48 tega zakona tole avtentično razlago: 1. Ker je narodna skupščina razpuščena z ukazom kr. namestnikov z dne 26. avgusta t L, je mandat poslancev prenehal pravno obstajati. Kadar poslanec izgubi to lastnost po zakonu in kadar ne more vršiti več te svoje glavne pravice, tudi ne more vršiti postranskih pravic, ki so združene s poslanskim mandatom. Ce so poslanci že prišli v volilne sezname za volitve senatorjev, lahko upravna oblast ali pa prizadete osebnosti zahtevajo pri pristojnih sodiščih popravek seznamov v tem smislu, da se iz seznamov črtajo osebe, ki so bile medtem zaradi razpusta narodne skupščine izgubile volilno pravico. Tako bodo okrožna sodišča na navedeni način popravila vo- lilne sezname na zahtevo upravnih oblasti odnosno na zahtevo prizadetih oseb. 2. Podobne popravke volilnih seznamov za volitve senatorjev bodo izvršila sodišča tudi glede oseb navedenih pod točkama 2. in 3. čl. 8 zakona o volitvah senatorjev, če so te osebe v redu prišle v vo>-lilne sezname po določilih čl. 12 omenjenega zakona, a je v času od dneva, ko s« se sestavljali volilni seznami, pa do dno, ko se lahko seznami popravijo, katera izmed teh oseb izgubila to lastnost iz razlogov, navedenih v zakonu. Popravke v tem pogledu, bodisi, da se imajo vpisati v seznam osebe, ki so si pridobile volilno pravico, aH pa, da se črtajo iz seznama osebe, ki so to pravico izgubile, bo izvršilo sodišče bodisi na zahtevo teh oseb samih ali pa na zahtevo upravnih oblasti ali drugih prizadetih oseb. Vseučiliški študij Nj. Vel kralja Beograd, 2. okt. AA. Danes so se začela predavanja za Nj. VeL kralja iz vseučili-ške in višje vojaške stroke. Ustanovitev urada za zaščito dece Beograd, 2. oktobra, p. Na plenarni seji glavnega odbora Jugoslovenske unije za zaščito dece, ki so se je udeležila zastopstva vseh banovinskih sekcij, je bil ustanovljen poseben urad za zaščito dece in sicer na prizadevanje Nj Vel. kraljice Marije, ki je predsednica unije. Urad bo upravljal poseben odbor, ki bo pod njenim pokroviteljstvom, ter bo v primeru vojne prevzel pod javno zaščito okrog 200.000 otrok. Sokoli pri ministru telesne vzgoje Beograd, 2. okt. a. Danes je minister za telesno vzgojo Jevrem Tomič sprejel delegacijo saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Navzočni so bili zastopniki iz vse države, pod vodstvom prvega podstarešine dr. Belajčiča, ki je poročal ministru o razmerah v SKJ. Minister Tomič je delegaciji izjavil, da bo tudi v bodoče posvečal kar največjo pozornost Sokolu in njegovemu razvoju. Votranji minister v Zagreba Zagreb, 2. okt. o. V Zagrebu se mudi že dva dneva notranji minister Stanoje Mihaldžič, ki je popoldne obiskal bana dr. šubašiča. Bivanje notranjega ministra v Zagrebu je v zvezi z organizacijo banovine Hrvatske in a prenosom državnih poslov na njo. ! Hrvatski gospodarski svet 1 Zagreb, 2. oktobra, o Merodajni hrvatski krogi delajo sedaj za ustanovitev gospodarskega sveta banovine Hrvatske, ki naj bi se intenzivno bavil z vsemi aktualnimi gospodarskimi zadevami. Iz orožniške službe Zagreb, 2. okt. o. Za adjutanta poveljnika orožniške brigade v Zagrebu je bil imenovan orožniški kapetan L klase in komandir orožniške čete v Mariboru Davorin Mavrič. Služil je nad 5 let v Mariboru in je bil med prebivalstvom zelo priljubljen Iz gozdarske službe Beograd, 2. oktobra p. Minister za gozdove in rudnike je na osnovi ČL 12 uredbe o prenosu imovine verskega zaklada katoliške cerkve v last in upravo ljubljanske škofije postavil na razpoloženje naslednje uradnike iz gozdarske službe: pristava inž. Stanka Mazija in inž. Marjana Klinarja pri direkciji v Ljubljani, tehniško manipu-'antko Angelo Cernivec-Belavičevo pri direkciji v Ljubljani, šumarja Toma Majer-ja pri šumski upravi v Kostanjevici, pomožnega tehniškega manipulanta Dragoti-na Petroša pri šumski upravi na Bledu, pod-šumarja Leopolda Jelinčiča v Bohinjski Bistrici in pomožno tehniško manipulantko Kristino Ogrisovo na Bledu. Kardinal Mundelein umrl Chlcago, 2. oktobra, br Davi je tu umrl nadškof in kardinal Mundelein. Snoči ga je zadela srčna kap. Vremenska naooved Zemunska: Toplejše in pretežno oblačno v zapadni, delno obilno pa v vzhodni polovici. Ponekod dež. ljudje ljica Marija je poslala bogate darove za gojence in gojenke Doma slepih, domačin slave beograjski trgovec Avram Filipovič pa je za slavo podaril upravi doma 8.000 din ter priredil gojencem in gojenkam obed m večerjo. Proslava se je pričela s spominskim obredom za kralja Petra L Osvoboditelja, kralja Aleksandra L Uediirttelja to vse pokojne dobrotnike doma. Goste je pozdravil s prisrčnim govorom upravitelj doma Veljko Ramadanovič, v imenu učiteljskega zbora in gojencev pa je govoril slepi učitelj glasbe Dimitrije Ilič, ki je v svojem govoru naglasil, da prebiva v domu nad 260 slepih odraslih in otrok, od katerih je velika večina brez staršev in brez vseh sredstev ter ima vzgojo in oskrbo samo po zaslugi dobrotnikov in prijateljev slepih revežev. Slavnost je bila zaključena s pestrim sporedom glasbenih in pevskih točk gojencev in gojenk. Zahteve invalidov iz Slovenije Marsikaj še manjka do uveljave invalidske uredbe Ljubljana, 2. oktobra. Po dolgi in vztrajni borbi je Združenje invalidov doseglo novo uredbo, s katero so bila rešena najbolj pereča vprašanja vojnih žrtev in sirot ter so bile popravljene mnoge krivice in napake invalidskega zakona od leta 1929. Uredba pa še ni z vsemi svojimi določili v veljavi in priča o tem zelo zgovorno spomenica oblastnega odbora invalidskega združenja za Slovenijo, pripravljena za XIII. redni kongres združenja invalidov, ki bo. kakor znano, od 6. do 10. t. m. v Zagrebu. Iz teh zahtev, ki jih je objavil »Vojni invalid« 1. t. m., navajamo samo nekatere, da bo širša javnost spoznala, da je še precej daleč do uresničenja obljub, ki so jih dajali vojnim invalidom. Oblastni odbor organizacije invalidov v Sloveniji zahteva, naj kongres invalidskega združenja izpo-sluje med drugim rešitev naslednjih zadev in vprašanj po določilih invalidske uredbe: Pri banski upravi v Ljubljani naj se takoj ustanovi invalidski odsek, ki ga kljub vsem zahtevam in urgencam invalidske organizacije še vedno ni. Uradni (sreski) zdravniki odklanjajo brezplačno zdravljenje vojnim invalidom, njih otrokom in vojnim vdovam, čeprav je brezplačno zdravljenje določeno z invalidsko uredbo. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja naj odredi, da bo uprava dravske banovine takoj uredila invalidski oddelek, katerega naj vodi kak vojni invalid ali bojevnik. Paragrafi invalidske uredbe v poglavju »služba in delo«, posebno kar se tiče privatnih podjetij, se ne izvršujejo. Nasprot- no — nekatera podjetja odpuščajo doslej zaposlene vojne invalide, ali pa jim nalagajo takšno delo, ki ga komaj zmaguje popolnoma zdrav človek. V spomenici so navedeni kričeči taki primeri in tudi to, kako se je invalidska organizacija trudila, da bi svojim članom priborila pravice. Okrožnim invalidskim sodiščem v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu in Murski Soboti se naj vendar enkrat že dodelijo pomožne moči .kakor je predlagal oblastni odbor invalidskega združenja sporazumno z apelacijo ljubljanlkega sodišča. Sodiščem naj se naloži odgovornost za najhitrejšo rešitev invalidskih zadev, za sodnike pa naj se določi nagrada, ki jo predvideva uredba. — Posebno poglavje govori o invalidskih domovih v Sloveniji, katerih zemljeknjižni lastnik je še vedno »Fond za oskrbo vračajočih se vojakov.« Od takih domov invalidi nimajo koristi, ker so bi- li domovi uporabljeni v druge svrhe. V nje investiran denar naj se izplača narodnemu invalidskemu fondu, da bo mogel zgraditi v Ljubljani invalidski dom s pro-tezno delavnico. Protezna delavnica v Ljubljani je zdaj v prostorih, ki so prej podobni hlevom, kakor ortopedskemu zavodu. Ni čakalnice, ni sprejemne sobe, invalidi, ki se jim delajo proteze, morajo na hodn.ku čakati slečeni itd. Zdaj pa je mestna občina ljubljanska tudi te prostore odpovedala in je s 1. aprilom 1940 protezna delavnica na cesti. Kakor rečeno, je to samo nekaj zahtev iz spomenice, ki je bila sprejeta na občnem zboru oblastnega odbora združenja za Slovenijo, ki je zasedal 13. avgusta letos v Ljubljani. robnih trakovih bo teren v nasipu obdan z robnimi kamni, v izkopu pa bodo napravljeni ob cestišču tlakovani jarki. Delo na vsem odseku hitro napreduje in je upati, bo tudi drugi del z nadvozom končan v predvidenem roku, to je do 1. oktobra prihodnjega leta. Poleg modernizacije same, bo nova cesta v tem odseku največ pridobila v tem, ker bo odpravila veliko napako stare ceste v Naklem. Stara cesta, ki vodi sedaj skozi Naklo, je namreč tako utesnjena med vrsto hiš, da je v tem delu normalen vozni promet vedno otežkočen in to najbolj v ostrem in nepreglednem ovinku pri Ma-rinškovi gostilni. Tragična smrt delavca Šoštanj, 2. oktobra V kratkem času devetih mesecev se je v soboto zjutraj pripetila v Woschnagovi usnjarai že druga smrtna nesreča, katere žrtev je postal 561etni Jožef Kovač, skrben družinski mož in oče. Kovač je bil zaposlen v oddelku za kuhanje tanina in je svojo odgovorno službo opravljal zelo vestno. Tragiko nesreče poudarja dejstvo, da ga je nesreča dohitela prav ob koncu službe, ob 6. zjutraj, ko se je že odpravljal domov. Minuli teden je Imel Kovač nočno službo. Tudi v noči od petka na soboto je vztrajal pri kotlih, v katerih je vrel ekstrat. Svoje delo je opravljal sam, zato tudi nihče ne \re, kako je prišlo do katastrofe. Vse okoinosti pa kažejo, da je eksplodiral veliki kotel; vroča lava je nato brizgnila po tleh in na Kovača. Bilo je okrog 6., ko je Kovač priletel v vratarje-vo sobo, ves opečen« in ožgan. Poklicani zdravnik je ponesrečencu nudil prvo pomoč, nakar so ga odpeljali v slovenjgra-ško bolnišnico. Ves trud zdravnikov pa je bil zaman; nesrečni Kovač je v soboto popoldne v velikih bolečinah podlegel hudim opeklinam. Spvntmu Želfka Željko, zakaj si tako mlad odšel? — Slana je padla na tvoj sveži grob in padla je tudi na naša žalostna srca. V dvorani so luči hipno ugasnile, saksofon je še žalostnejše zapel — nehote so plesalci obstali — še nekaj trenutkov in plešišče je nudilo pravljično sliko. V mavrični razsvetljavi žarometov je oživela dvorana. »Sole mio« je skoro jokal iazz-band in v lahnem ritmu so spet odvalovili mladi pari. — »Sole mio« je zvenelo iz sto mladih grl in iz vseh strani je odmevalo »Sole mio.. Naši kraji in Miletičeva proslava v Novem Sadu Kakor je obširno poročalo že ponedeljsko »Jutro«, so v nedeljo v Novem Sadu ogromne množice prisostovale odkritju spomenika dr. Svetozarju Miletiču, M je bil v preteklem stoletju požrtvovalni voditelj in buditelj srbskega življa pod tujo oblastjo. Na sliki vidimo množico, zbrano pred spomenikom, ki je velika umetnina mojstra Ivana Meštroviča Ustanovitev muzejskega društva v Krškem Modernizacija ceste Kranj—Naklo Prvi del ceste bo v prometu konec oktobra Kranj, 2. oktobra. Gradnja moderne betonske državne ceste na odseku Kranj-Naklo izredno hitro napreduje in bo prvi del novega cestišča v dolžini 3 km izročen prometu že za mesec dni. Gradnjo tega odseka je prevzela stavbena tvrdka Bricelj Ivan iz Ljubljane. Proga je dolga 5600 m in bo veljala 8,700.000 din. Z deli so pričeli letos konec februarja tonskih plošč v skupni dolžini 130—140 m. Betonske plošče polagajo v dveh vrstah na polmetrsko podlago gramoza, katerega zvaljajo, na to posujejo to z drobnim peskom in vse skupaj prekrijejo z impreg-niranim papirjem. Ko je tako ustvarjena trdna in izravnana podlaga, potem šele pri-čno z betoniranjem plošč. Plošče imajo debelino 20 cm in ae sestoje iz dveh slojev Krško, 2. oktobra Po skoraj enoletni pripravi je bil v soboto v Krškem ustanovni občni zbor muzejskega društva za okraja Krško in Brežice. Številna udeležba občinstva je dokazala, da razume javnost važnost te ustanove. Tudi mnogi znanstveniki so se zborovanja udeležili. Med njimi so bili kustos muzeja v Ljubljani dr. Ložar, kustos mariborskega muzeja prof. Baš, zastopnik muzejskih društev Ptuja in Novega mesta prof. Jarc, zastopnik nedavno ustanovljenega muzeja v Škofji Loki dr. Blasnik, arh. Marijan Mušič univ. prof. dr. Kos in univ. prof. dr. Saria pa so opravičili svojo odsotnost, želeč društvu mnogo uspeha. ' pold, šolski upravitelj iz Sevnice, krški ■ mestni župnik in dekan Kurent, Rumpret 1 Hugo iz Št. Janža, Černetic Karel, predsednik mestnega gospodarskega odbora v Krškem, Puc Igor, policijski pristav v Krškem; nadzorni odbor: krški veletrgovec Engelsberger Rupert, Križman Emil, policijski pristav iz Brežic, in krški župan La-zarini Henrik. Med slučajnostmi je podal predsednik dr. Tomšič kratek proračun za popravilo cerkvice. Stroški bodo znašali 32.000 din, društvo pa je doslej dobilo samo 2000 din podpore od banske uprave. Predsednik se je zahvalil sreskemu načelniku Krajšku iz Brežic in sreskemu tajniku Vizjaku iz Krškega, ki sta zbrala že precej članov in tudi lepe prispevke za novo društvo. Društvu so čestitali v imenu ptujskega Muzejskega društva prof. Jarc, kustos ljubljanskega muzeja ter zastopnika škofjeloškega in mariborskega društva. Po zborovanju so si gostje ogledali zasebno zgodovinsko zbirko g. Aumana. Dan ustanovitve Muzejskega društva t Krškem ima velik pomen za kulturni in gospodarski procvit prelepega Posavja. Prepričani smo, da bodo lastniki zasebnih zbirk priskočili društvu na pomoč ter mu odstopili predmete, ki so v tesni zvezi s krajevno zgodovino. Cerkvica sv. Duha — bodoči muzejj v ozadju krška farna cerkev Ob 17. je sreski načelnik dr. Tomšič kot predsednik pripravljalnega odbora otvoril ustanovni občni zbor ter naglašal velik pomen zbora za krški in brežiški srez. Dr. Mušič, eden izmed prvih pobornikov za ustanovitev muzeja v Krškem, je orisal ves zgodovinski razvoj področja novega muzejskega društva ter njegov pomen in važne naloge. Prečital je tudi pismo prof. Brodar-ja, ki je tudi poudarjal važnost novega društva. Pristav Igor Puc je prečital društvena pravila. Društvo se imenuje »Muzejsko društvo za politična okraja Krško in Brežice«. Društvo bo zbiralo vse gradivo, ki je v zvezi z domačo zgodovino, narodopisjem, domačo umetnostjo, kulturno in politično zgodovino in s prirodopisnimi posebnostmi področja. Odbor bo stopil tudi v stike z gradbenimi oblastmi, da bo mogoče ohraniti zgodovinsko važne zgradbe in spomenike. iMad narodom bo društvo širilo zanimanje za domačo zgodovino, narodopisje in umetnost ter ustanovilo tudi lastno zgodovinsko knjižnico, dalje bo pritegnilo k sodelovanju strokovnjake kot predavatelje ;n za izkopavanja. Odbor bo pospeševal izdajanje raznih publikacij ter skrbel za zaščito vseh zgodovinskih najdišč in zgodovinskih predmetov. Za muzej se bo porabila zapuščena cerkvica sv. Duha, ki pa jo bo treba popraviti, kar se bo zgodilo v najbližji bodočnosti. Članarina znaša letno samo 15 din in je tako vsem omogočen vstop v društvo. Društvena pravila so od banske uprave že potrjena Soglasno je bila izvoljena naslednja uprava društva: sreski načelnik iz Krškega dr. Tomšič, predsednik; člani odbora: Berne-tič Franc, šolski nadzornik iz Brežic, inž. arh. Znuderl iz Rajhenburga, Bonča Leo- Dela za spomenik radgonskim žrtvam V začetku septembra je pripravljalni odbor zaradi raznih težkoč začasno prekinil delo, vendar pa je ta teden spet pričel z deli na preurejevanju prostora pred farno cerkvijo Sv. Petra v Gornji Radgoni. Prva in druga terasa sta sedaj popolnoma dokončani tudi z južne strani, kot tretja terasa pa bo služila položna cesta od hiše profesorja dr. šlebingerja sporedno z glavno banovinsko cesto, deloma zaokroženo med občinsko hišo in šolskim poslopjem z izhodom na cesto Gornja Radgona — Apače, ki jo pravkar tlakujejo. Ker so granitne stopnice dospele, so pričeli s polaganjem stopnišča od položne ceste preko obeh teras do cerkve ter ožjega stopnjišča tik šolskega poslopja. Na zahodni strani, kjer je vodila poprej ozka pešpot mimo cerkve na banovinsko cesto v smeri proti gasilskemu domu, bo napravljena položna in široka dovozna cesta, ki bo služila za vsakršen dovoz do cerkve. Pri razkopava-nju terena so naleteli delavci na razna človeška okostja, ker je pač bilo v davnih časih okrog cerkve pokopališče. Na levi strani pročelja cerkve je dograjen temelj, na katerem bo stal lep spomenik. Vsa potrebna preureditvena dela na tem prostoru bodo končana predvidoma do konca oktobra. Zaradi tehničnih zadržkov pa je pripravljalni odbor tudi z ozirom na sedanje kritične čase sklenil preložiti za to jesen nameravano postavitev spomenika Radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem na prihodnjo pomlad, med tem časom pa bo poživil in nadaljeval nabiralno akcijo. Slava doma slepih v Zemunu Dom slepih v Zemunu, ki nosi ime svojega velikega dobrotnika, pokojnega kralja Aleksandra I., praznuje svojo slavo na pravoslavni praznik Krstov dan 27. septembra. Na slavo je došlo mnogo gostov iz Zemuna in Beograda. Navzočni so bili zastopniki Nj. Vel. kralja, mnogih ministrstev, patriarha, mnogih dobrodelnih, prosvetnih in nacionalnih organizacij ter državnih in samoupravnih ustanov. Med gosti sta bila tudi bolgarski tiskovni ataše v Beogradu Georgijev in bivši poslanik češkoslovaške republike Lipa. Nj. Vel. kra- Polaganje betonske plošče na odseku Kranj—Naklo. 1) Impregniran papir, 2) spodnja plast betonske mešanice, 3) zgornja plast in so sedaj že zbetonirali prvi del cestišča do vasi Pivke. Tu bodo pričeli sedaj polagati na klancu kocke, nakar bo cestišče od Kranja do mostu pri Pivki izročeno prometu. S tem bo vozilom prihranjen ovinek preko Kokrice na Naklo, kamor je bil do-sedaj usmerjen začasni promet. Trasa nove ceste Omenjeni odsek je najdaljši izmed vseh pri modernizaciji državne ceste Ljubljana—Podkoren. Trasa novega cestišča pričenja v Kranju tik nad Fidrom in teče z dvemi izjemami po stari cesti vse do mostu pri Pivki. Tu pa zapusti staro cesto in jo ubere naravnost preko polja med Na-klom in železniško progo, gre mimo železniške postaje, kjer se prične v nasipu dvigati, in prekorači v nadvozu železniško progo, nato se pa spusti preko stare ceste na polje proti križišču cest Bled-Tržič. Ker je teren od Kranja proti Naklu vseskozi raven, ne zahteva prvi del odseka ka^ kih posebnih zgradb. Do mostu pred Pivko sta bili izvršeni samo dve korekturi starega cestišča in sicer pri Kroni in pred Polico, kjer krene nova cesta s stare v toliko, da sta odstranjena oba dosedanja ovinka. Večje zahteve pa stavlja drugi del odseka. Tako so morali pri mostu pred Pivko napraviti betonski propust preko jarka. V Naklem pa bodo morali zgraditi velik nasip zaradi nadvoza čez železniško progo. Poleg nadvoza pa bodo zgradili 150 m pred tem tudi manjši podvoz za občinsko cesto. Nasip, katerega bodo zgradili zaradi nadvoza, se bo pričenjal pri železniški postaji in se bo na drugi strani nadvoza spuščal preko stare ceste na polje proti že omenjenemu križišču. Vzpon, ki bo s tem nastal, bo znašal na najvišji točki 4%. betonske mešanice. Prvi sloj v višini 14 cm je iz betonske mešanice navadnega gramoza, vrhnji sloj v višini 6 cm pa je zaradi obrabe cestne površine, napravljen iz odpornejše betonske mešanice porfirja. Plošče so 3 m široke in 9 m dolge ter tvorijo v dvojni vrsti cestišče v širini 6 m. Na obeh straneh cestišča pa grade sedaj še robne trakove v širini 75 cm, in bo tako znašala skupna širina cestišča 7.5 m. Ti robni trakovi so iz istega materijala kot ostalo cestišče, samo vrhnji plasti betonske mešanice je pridejana črna barva, ki bo opominjala voznike na rob ceste. Ob Sredi tega vesettčnega kaosa je stal predsednik plesnih vaj — naš Zeljko. Mehki odtenki pestrih žarkov so igrali na njegovih črnih laseh. Zamišljeno je plaval njegov pogled po dvorani. Tedaj se mi je v srcu nekaj zganilo kakor težka predslutnja. »Sole mio«, nikdar več. — Razšli smo se na vse strani. Samotne oddaljene vasice so nas pozdravile. Tebe, dragi tovariš Željko, je zanesla usoda v Prekmurje. Pisal si, da si nezadovoljen. Tvoj podjeten, organizatorični duh ni našel tam odmeva. In tam se je začela Tvoja težka bolezen. Železniki so Ti vrnili zadovoljnost, a zdra\'ja Ti niso mogli. Željko, spet smo se sešli. Tvoje ime nas je priklicalo, a sešla smo se ob Tvoji krsti. Slutnja se je uresničila — prvi si odšel. Tvoj lep obraz je bil neizpremenjen in na prsih si imel cvetje — kotiljone smrti. Željko, veliko smo izgubili s Teboj a zavedamo se, da si srečnejši od nas. Življenje nas bo butalo in pehalo iz kraja v kraj. Vse je negotovo in zrahljano Glej, mladi smo po letih, a stari po spoznanju. Željko, dragi tovariš, svetla pojava v naših mladostnih spominih, pozdravljen preko ranega groba! Sproščen zemskih spon — spremljaj naša težka pota! Tovarišica. Postani in ostani član Vodnikove družbe! &oo let sedmih bratov in posodil svojemu bratu Ladu sedem let; on jih ima 43, jaz pa 57 — pa jih je 100. Sestra Mici Medičeva je pa posodila bratu Francetu 5 let pa sta tudi dosegla skupaj število 100, itd. Torej ako hočete priobčiti ta naš dogodek v vašem cenjenem listu, je prav. Prilagam sliko, na kateri je slikan tudi rajnki naš oče, ki nas je pred desetimi meseci zapustil. — M. Lajovic. Dela Pri delih na odseku je zaposlenih okrog 200 delavcev. Del teh je zaposlenih na drugi polovici odseka v Naklem, kjer pripravljajo teren za betoniranje in grade nasip za nadvoz. Večina delavcev pa je zaposlenih na prvem delu odseka, kjer s polno paro dovršujejo preostala dela, da bo cestišče čimpreje izročeno prometu. Na dan napravijo približno 14—15 be- Iz Litije smo dobili s pričujočo sfifco vred tole pismo: Nikjer ni zapisano, da je treba priobčiti, a zdi se mi, da niste še dostikrat imeli kaj podobnega napisanega. Naša družina — sedem bratov in tri sestre — je dopolnila 1. oktobra skupaj 500 let življenja. Pri tem smo morali starejši mlajšim posoditi nekaj let, kar smo radi storili Tako sem jaz, ki mi je ime Maks, Domaie vesti * Pred kongresom invalidov. Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra H. bo redni XIII. kongres združenja vojnih invalidov od 6. do 10. t. m. v Zagrebu. Na kongresu bo zastopanih 37 oblastnih odborov z 212 delegati, ki bodo zastopala 88.000 Članov združenja. Kongres se bo pričel s četrto redno sejo ple-numa središnega odbora 7. t. m. bo konferenca vseh delegatov in članov širšega središnega odbora, naslednji dan ob 10. pa bo slavnostna otvoritev kongresa. Kongres bo nadaljeval svoje delo 9. t. m., po zaključku 10. t. m. pa bodo delegati obiskali Plitvice. — Od 1. t. m. se prodajajo invalidske znamke s sliko groba neznanega junaka na Avali v korist združenja vojnih invalidov. Vojne žrtve naj razširjajo te znamke ter s tem pripomorejo k uveljavi določila invalidske uredbe, po katerem naj bi se invalidske znamke tudi obvezno prodajale v notranjem poštnem prometu. 30 vrst kolonjske vode, odlično parfu miranih — toči v vsaki količini in po nizkih cenah Parfumerija »VENFS«. Tyrševa n I * Praznik mladih oficirjev je vsako leto 1. oktober, ko slušatelji višje šole vojne in intendantske akademije zaključujejo svoje študije in ko nastopajo pota in dolžnosti svojega poklica tudi absolventi nižje šole. To je združeno s slavnostmi, ki pa v nedeljo niso bile v tako velikem obsegu kakor prejšnja leta, ker je velik del no-voimenovanih oficirjev že nastopil službo pri edinicah in so bili k slavnosti povabljeni v prvi vrsti le oni, ki so si z najboljšimi uspehi zaslužili nagrade. Prvi v ran-gu višje šole intendantske akademije je bil poročnik Milorad Korač, prvi v rangu nižje šole intendantske akademije podpo-ručnik Vujaidin Mitrovič, prvi rang v nižji šoli vojne akademije pa je dosegel artilerijski podporučnik Bolisav Todorovič. Bol/Št oid lažje delo in več/a sposobnost 2 pravilno pomerienimi očaJi ad * Stoletnica prve srednje šole v prestolnici. Beograd je imel v nedeljo lepo in pomembno slavnost: proslavili so lOOiet-nico prve moške gimnazije, ki je ustvarila mnoge generacije srbskih intelektualcev, a je imela od svoje ustanovitve do danes značaj splošne srbske in tudi splošne jugoslovenske ustanove. Pomen tega prvega srednje-šolskega učnega zavoda v prestolnici lepo označuje zlat napis na spominski plošči: »1839—1939 je zaorala v" še krvavo brazdo, da seje nebeško seme. S kruhom žrtve, lepote in edinstva je redila deco vseh jugoslovenskih krajev. Niihovemu meču je dajala moč duha, duhu ostrino meča, s krvjo in zavednostjo svojih sinov pa je položila temelje slavi in veličini domovine.« — Ob svojem jubileju je bila prva moška gimnazija odlikovana z redom sv. Save I. stopnje. * Rudarji-vneti sokolski delavci. Pri Jrtfdniku Tresibabi pri Knjaževeu so slovesno odprli Sokolski dom. Gradbeni stroški lepega doma so znašali okrog 800.000 din in so tudi rudarji mnogo prispevali od svojega skromnega zaslužka ter pri graditvi doma v svojem prostem času opravili razna dela. — Pri lenivosti črev in slabem želodca z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že "davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s sa-linskim sredstvom za odprtje. Oei reg. S. M. 50474/39. * Smrt vestne uradnice. V Kamniku je po kratki bolezni odšla v večnost gdč. Ivanka Z<>re-tova iz ugledne Kamniške rodbine. Nameščena je bila 16 let kot uradnica v Barutani Kamnik. Zaradi vzorne vestnosti in marljivosti, lepega značaja in kolegijalnosti je uživala spoštovanje med uradništvom in delavstvom. Pa tudi sicer je bila izredno priljubljena in jo bo zato pogrešal, kdor je poznal njeno blago srce. Najbolj bridka pa je izguba srčno dobre Ivanke za neutolažljive sestre in brate, ki so jo neizmerno ljubili. Zadnji čas je opravljala službo le še z naporom vseh sil in z občudovanja vrednim zatajevanjem, do trenutka, ko je bila zdravniška pomoč žal prepozna, žalujočim naše iskreno in globoko sožalje! * Kragujevčani gostijo delavce, ki jim gradijo cesto. Del mednarodne ceste, ki vodi skozi Kragujevac, bo kmalu gotov in so občani zelo hvaležni delavcem, ki delajo na cesti, že nekaj tednov so deležni delavci izdatnih pogostitev in obdarovanj, zakaj vsak hišni posestnik, pred čigar hišo se med delom ustavljajo skupine delavcev, smatra za svojo dolžnost, da jih lepo pogosti. * O napadu na osiješkega odvetnika ar. Antona Todoroviča smo nedavno poročali. Dr. Todorovič je bil v ranem jutru sredi Osijeka napaden od mladega zločinca, ko se je odpravljal na kolodvor, da se odpelje v Beli Manastir kjer ima pisarno. Policija je zdaj ugotovila, da je roparski napadalec 281etni Josip Wolf, ki je nedavno pobegnil iz kaznilnice v Stari Gradi-ški. Po rodu je iz Osijeka in je sedel zaradi razbojništva. že nekaj časa se skriva po Osijeku. Dan po napadu je ponujal v neki trafiki kolke, ki jih je bil odvzel dr. Todoroviču. Iščejo ga ha vse strani. * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca septembra 1939. I. podružnice: Radeče 660 din, Ptuj, m. 600 din, Ptuj, ž. 600 din, Maribor, m. 1000 din, Maribor, ž. 800 din, Zidani most 172 din, Velike Lašče 150 din, Gomji grad m. in ž. 750 din, Trbovlje 140 din, Kamnik, ž. 240 din, Ljubljana: šentajokbsko trnovska, m. podruž. 719.50 din; Šentjakob, trnovska ž. 639.50 din, Ljubljana: I. ljublj. m. 1.309 din. Ljubljana: mestna ž. 1076 din. Ljubljana: Šiška, m. 50, skupaj 8.956 din — Razni darovi: St. Brinšek, Maribor 20 din, Franc Zeleznik, Trbovlje 100 din, Alfonz Kovič, Laze 150 din, ing. G. Gulič. Beo-i grad 1.000 din, A. Lajovic, Ljubljana 50 din, skupaj 1.320 din. Vsota vseh prejemkov 10.276 din. * živinski sejem v Metliki. Na rednem mesečnem sejmu v torek 3. t. m. v Metliki bo tudi sejem za rogato živino m prašiče. VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ na trgov skem učilišču »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15, se prične v četrtek dne 5. oktobra kot običajno vsak-, leto. Večerni trgovski tečaj je organiziral' tako, da nudi potrebno izobrazbo za oprav ljanje pisarniških poslov vsem onim, ki v dnevnih urah nimajo ' prilike obiskovati rednih šol. Poučujejo se predmeti: Knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca s trgovinstvom, pisarniška dela, nemščina, stenografija, strojepisje, na željo italijanščina. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Pojasnila m prospekt) brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. Vpisovanje vsak dan do 5. oktobra. Uradne ure dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. šolnina nizka! * Ljubezen matere do otrok se opaža že na prvi pogled. Dobro negovan otrok je najboljši dokaz materine ljubezni. Za nego kože priporočamo poznano odlično sredstvo Babymira Creme za dojenčke in deco. Matere, zamislite si orgromno veselje, ko vidite lepo in nežno kožo svojega ljubljenčka! Ne pozabite zahtevati izrecno: Rabvnvra Creme! * Nadaljevan je višjega strojniškega tečaja s-e prične Sredi oktobra. Opozarjamo vse interesente, da se brezpogojno prijavijo v nadaljevalni tečaj do 10. t. m. Prijave sprejema izključno samo Zveza strojnikov v Ljubljani, Delavska zbornica, Čopova ul. 2. pritličje. Brez prijave v naši pisarni ne bo nihče sprejet k tečaju. Na tečaju bodo praktične preizkušnje o čiščenju kotelne vode, ter preizkusi mirje-nja pri parnih strojih ter sklepalnih plošč električnih naprav v strojnicah. Uprava Zveze strojnikov Jugoslavije. (—) F s ki most, ao obdelali z oljem proti prahu. Mestna tehnična sekcija je napravila preizkušnjo z oljem, ki je bilo izdelano v ljubljanski plinarni. Cesta je že izročena splošnemu prometu. u— Umetniška šola »Probuda« prične z rednim poukom 16. t. m. Vpisovanje od 3. t. m. dalje vsak dan ob določenih urah. kar je razvidno iz objave na razglasni deski v veži Tehniške srednje šole v Ljub Ijani. u— Posebni ginmastični tečaji za popravljanje telesnih napak, kot so slaba drža telesa, okrogel hrbet itd. se vrše za šolsko mladino na učiteljišču v Ljubljani vsak torek in petek od 3. — 4. popoldne za deklice in iste dneve od 4.—5. popoldne za dečke. Tečaj vodi telovadni učitelj g. Vinko Zaletel. u— Kolo žen zadrugark priredi 4. t. m. ob 20. v dvorani glasbenega društva »Sloge«. Pražaikova ul. 19, predavanje »Zaščita družine pred zračnimi napadi«. • Predava referent mestnega magistrata ga. Pir-nat Zlata. Po predavanju debata. K predavanju so vabljene tudi žene zadrugar-jev, ki še niso naše članice, kakor tudi družinski očetje in vsi, katerim je pri srcu naša družina. u— v baletnem večeru, ki ga priredita 13. t. m. v opernem gledališču g. Kiirbos in ga. Litvinava, nastopijo tudi najmlajše učenke baletne šole g. Kurbosa. Babi-ka. Erika. Ida In Nanika bodo ta večer prvič javno reprezentirale najmlajši slovenski baletni podmladek. Umetniški večer bo pri klavirju spremljal g. Danilo švara, dirigent ljubljanske opere. (—) u— Trgovski tečaji za Izobrazbo pisar-nišRih m "čl, dnevni in večerni, se otvo-rijo začetek oktobra na trgovskem učitelj 'šču »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska 15. Pojasnila daje ravnateljstvo. (—) u— Otvoritev plesnega zavoda »Jenko« v Ka"zini je začasno odložena. Pričetek šole bo zopet objavljen. (—) l 4DRIATICA T> B R E N I A Izredni odhodi v prekomorske dežele: V New York: »REX« 6. X. t. 1., »CONTE DI SAVOIA« iz Genove 12. X. t. 1. V Južno Ameriko: »OCEANIA« iz Trsta 16. X. t. 1. V Panamo, Čile, Peru: »CONTE GRANDE« iz Genove 17. X. t. 1. V Avstralijo: »ESQUILINO« iz Genove 21, X. t. 1. Pojasnila daje: »IT ALI A« — Lloyd Triestino, Ljubljana — Miklošičeva cesta 15. VOJAKI! Zdrave noge vam ohrani originalni SANO-PED. Vrečica 2 din. * Enoletni učni trgovskj tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje se vrši dnevno od 3. oktobra. Tečaj priporočamo vssm onim, ki se žele temeljito izobraziti za prvovrstno pisarniško moč v stenografiji in strojepisju ter dobiti temeljito podlago iz vseh ostalih trgovskih predmetov, šolnina najnižja in zato dostopna vsakomur. (—) Iz Ljubljane u— Vprašalne pole so bile dostavljene že vsem ljubljanskim hišnim posestnikom, a med vrnjenimi jih manjka še precej. Zato mestno poglavarstvo opozarja hišne posestnike na posledice zamud po zakonu o občinskem upravnem postopku in spet prosi, naj posestniki pravilno izpolnjene vprašalne pole vrnejo takoj mestnemu poglavarstvu, Mestni trg 2. I. nadstropje soba štev. 44. izven uradnih ur pa kar pri vratarju mestne hiše, Mestni trg štev. 27. v pritličju, torej med uradnimi urami v L nadstropju desne hiše, izven uradnih ur pa v pritličju leve hiše magistrata. u— Lajovčeva nagrada. Ob priliki skladateljeve 601etnice je ustanovila Glasbena Matica ljubljanska Lajovčevo nagrado v znesku 1000 din, ki se razpiše vsako leto in za katero se imajo pravico potegovati samo gojenci ljubljanskega drž. konservatorija, odnosno srednje glasbene šole in glasbene akademije v Ljubljani. Te dni je razpisal odbor Lajovčevo nagrado za leto 1939 in leto 1940, vsako nagrado v znesku 1000 din. Vložijo se skladbe in sicer stavek za godalni orkester, to je ena nagrada, druga nagrada pa se bo podelila za najboljši vloženi mešani zbor. čas vlaganja do 1. maja 1940, nagrada pa se bo podelila na Vidov dan 28. junija 1940. Podrobni razpis je nabit v vežah poslopij Glasbene Matice. u— Združenje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana, ima v nedeljo 8. t. m. ob 10. dop. v opernem gledališču svoj redni občni zbor. u— Stalni posetniki, abonentl našega Narodnega gledališča so se tudi v letošnji sezoni oglasili v jako lepem številu, tako da so razpisani abonmaji: premierski, red sreda, red četrtek, red A trenutno zaključeni in polno zasedeni. Zato je uprava otvorila še red B, za katerega se sprejemajo priglasi po običajnih pogojih v blagajni dramskega gledališča dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Gledališka j uprava vabi vse interesente, da se v veli- ; kem številu prijavijo tudi za ta abonma. ! Red B je 10% cenejši kakor so premierski abonma in stalna abonmaja sreda in četrtek. Predstave so tudi za red B popolnoma iste kakor za ostale abonmaje. Abo-nenti bodo dobili 20 dramskih in 18 opernih predstav. u— Zveza akademsko izobraženih žena v Ljubljani vabi svoje članice na sestanek drevi ob 20.30 v klubski sobi kavarne Union. Odbor. u— V šentjakobskem okvaju Imamo kratko Trubarjevo ulico, ki nosi le eno hišno številko. To prometno ulico so prejšnji teden delavci poizkusili urediti z novo metodo. Državna cesta, ki teče skozi Florijansko in Rožno ulico čez šentjakob- u— Zanimiv izlet skozi Slovenske gorice v nedeljo 8. t. m. Strokovno vodstvo, celodnevna oskrba. Spored in prijave pn »Putniku«. (—) u— Plesne vaje maturantov srednje tehnike se prično v sredo 4. t. m. ob 7. zvečer v Trgovskem domu. — Vodi prof. Trost! Vabljeni (—) u— Brezplačen tečaj slovenske stenografije priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27., pritličje, med 8. in 14. uro. (—) u— Nemške in italijanske, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27., pritličje, med 8. m 14. uro. (—) u— Prošnja poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Pišejo nam: Prijazni Vič, Ljub-I ljančanom tako priljubljeni kraj, spada v ! področje ljubljanske poštne uprave. Prošlo nedeljo sem ob tri četrt na 17. uro oddal v stružico pri bivšem občinskem domu pismo vsebujoče važno sporočilo. Romalo je na štajersko, misleč, da dobi to pismo že v ponedeljek. V sredo sem bil pa obveščen, da je prispelo šele v torek. Z zakasnitvijo sem utrpel precejšnjo škodo, ker je prispelo za dan prepozno. Ali bi ne mogel večerni avtomobilček poštne uprave pridrve-ti par sto korakov dalje, namesto da nosijo peš pošto iz stružice pri bivšem občinskem uradu v stružico pri Tribuču. Culi smo že večkrat pritožbe glede tega. ' Vljudno prosimo za odpravo tega nedo-statka. u— Kup nesreč. Včeraj malo pred poldnem so mestni reševalci prepeljali na kirurški oddelek Ivana Urankarja, 401etne-ga delavca Iz Lepodvorske ulice. Pred hotelom Slonom v Prešernovi ulici mu je voz šel čez nogo. Prav tako je moral v bolnišnico 301etni brezposelni delavec Edvard šušteršič iz Dolge vasi pri Kočevju, ki se je z nekim sopivcem spričkal v gostilni in ga je nasprotnik s stolom udaril po trebuhu ter mu prizadejal precej hude poškodbe. V bolnišnico je morala tudi Justina Petjeva iz Planine pri Rakeku, ki je šla po cesti, kjer so v bližini delavci raz-streljevali kamenje, pa ji je velik kamen priletel v glavo. Iz Celja e— Zatemnitev mesta Celja. Krajevni odbor za zaščito pred napadi iz zraka v Celju je odredil za soboto zatemnitev Celja. Ob 20. so zadoneli kot znak za nočno vajo trije streli z Miklavškega hriba, v cerkvah so zazvonili zvonovi, v cinkarni in Westnovi tovarni pa so se glasile sirene. Luči v mestu so ugasnile, okna prostorov, kjer je gorela luč dalje, pa so primerno zakrili. Motorna in druga vozila so vozila z zmanjšano brzino in z zastrto razsvetljavo. Čudno pa je, da so bila nekje, kjer bi bili morali izvesti zatemnitev najhitreje in najtemeljitejše, okna ves čas razsvetljena. Ta luč je bila kljub mesečini daleč vidna. e— Kako je s poštno dostavo na Lavi? Pred nekaj tedni je morala poštna uprava okrniti poštno dostavo v neposredni okolici mesta. Tako so ukinili poštno dostavo tudi na Lavi, ki sega do bolnišnice v Ipav-čevi ulici in na drugi strani do državne ceste ter spada deloma v izrazito mestno območje. Prebivalci Lave se zaradi tega po pravici pritožujejo, zlasti ker vidijo, da je pred njihovim nosom v mestu samem uvedena dvakratna poštna dostava na dan. Zato prosijo poštno upravo, da bi na Lavi zopet uvedla poštno dostavo. e— Tujski promet in umrljivost. V mesecu septembru je obiskalo Celje 1047 tujcev (988 Jugoslovenov in 59 inozemcev) nasproti 1299 (1062 Jugoslovenom in 237 inozemcem) v letošnjem avgustu in 1187 (942 Jugoslovenom in 245 inozemcem) v lanskem septembru. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 31 oseb in sicer 14 v mestu in 17 v javni bolnišnici. e— Umrl je v soboto na hribu sv. Jožefa v Celju v 80 letu starosti zasebnik g. Martin Gugger, tast industrijca Gustava pl. Maceljskega v Zagrebu. Istega dne je umrla na Mariborski cesti 26 v starosti 79 let zasebnica ga. Elizabeta Mastnakova, x>j. Zakoškova. V celjski bolnišnici so umrli 21-letni trgovski pomočnik Bogomir Lorger iz Zavodne pri Celju, 49-letni sin posestnice Ivan Oblak s Ponikve in 46-Iet-ni kočar Jurij Pilko iz Zibike pri Šmarju. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje 1 _ Danes nepreklicno zadnjikrat! pola neuki, najslavnejša evropska tragedkinja, ki se je proslavila po vsem svetu v svoji nepozabni umetnini »mazurka«, bo ponovno navdušila gledalce v filmu PDVIf ADACTf Pretresljiva usoda slavne pevke — življenj- AJlVJCLtl FlLAliUS A £ skl roman, ki se odigrava v bučnem miljeju Predstave ob 16., 19. in 21. uri bogate družbe. Opera - dirkališče — bar kino union — telefon 22-21 ples ltd' Ta film je posvečen materam in vsak, ki spoštuje svojo mater, si ga mora ogledati! Matere, ki žrtvujete vse za srečo svojih otrok, ne zamudile tega krasnega filma! POSLEDNJI ZAPOVED ERROL FLYNN Nabavite si vstopnice v predprodaji. kino matica, 21-24 ob 16., 19. in 21. uri. je krik vsega človeštva je film o vojnem letalskem tovarištvu Je film, ki prekaša celo »ROBEN HOODA«, kar dokazujejo stalno razprodane predstave ICHERI V gl. vlogi Jean nedolžnem obsojer mmmmmmmem kino sloga, tel. 27-30. n T II T Roman in film najnapetejše vsebine po romanu ****** pisatelja Gastona Lerousa. — Film francoske Pierre Aumont. produkcije v katerem je prikazana tragika po obsojenega na kazenskem otoku Gvajani. Danes ob 16~ 19. In 21. uri. I e— Namestniki referentov mestnega sveta. Zaradi odsotnosti nekaterih referentov je mestni svet izvolil za namestnika personalnega referenta m. s. Konrada Golo-granca, za namestnika finančnega referenta m. s. Antona Fazarinca in za namestnika socialnega referenta m. s. Josipa Jagodiča. e— 1 zgubijenaga otroka so našli. V soboto smo poročali, da je v četrtek izginil od svojega doma v Čretu triletni Martin Čretnik. Naša notica je pripomogla, da so otroka kmalu našli. Notico je namreč čita-la tudi neka posestnica na Vranskem, h kateri se je bil deček zatekel. Ko je vprašala dečka, ali je on Martin Cretnik, je to potrdil. Obvestila je orožniško postajo v Štorah, ta pa otrokove starše in v nedeljo so otroka pripeljali z Vranskega domov. Deček je bil krenil v četrtek iz Čreta v Celje, odšel na postajo in stopil v savinjski vlak. Odpeljal se je do Žalca, tam pa je izstopil in jo mahnil po državni cesti na Vransko. Ponoči je prispel k omenjeni posestnici, ki ga je vzela pod streho. e— Žrtev napadalcev. Na Dolu pri Hrastniku sta dva posestnika s koli napadla 57-Ietnega preužitkarja Josipa Alanta in mu zlomila levo roko v zapestju. Alant se zdravi v celjski bolnišnici. e— Usoden padec. V Kozjem se je v nedeljo ponesrečil 30-letni davčni uradnik Viktor Mlakar. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e— Tatinski posli. Celjska policija je v nedeljo aretirala 23-letnega šoferja Alojza K. iz Prekmurja. ker je ukradel svoji delodajalki, trgovki Mariji Kedlovi v Ga-berju pri Celju razno blago v vrednosti okrog 3.000 din Aretiranca so izročili okrožnemu sodišču V soboto je bilo z dvorišča neke gostilne na Bregu ukradeno 600 din vredno žensko kolo. V zvezi s tatvino je celjska policija aietirala brezposelnega delavca Leopolda M. iz Leskovca pri Krškem. ki je nujno osumljen omenjenega dejanja. Ukradenega kolesa še niso našli. Iz Maribora a— Letalsko slavje v malem Beogradu. V nedeljo je bil v naših zavednih Rušah svečan krst novega jadralnega letala »Ru-šan«. ki je last agilne ruške jadralno letalske skupine Slavje je privabilo številno občinstvo, prisostvovali pa so tudi zastopniki mariborskega Aerokluba in jadralno letalske skupine s predsednikom Oblastnega odbora g. ravnateljem Krejčijem na j čelu, ki je kumoval krščenemu letalu. V okviru svečanega krsta in blagoslovitve je bil tudi prisrčen nagovor predsednika jadralno letalske skupine g. Sonenvalda ter govor g. ravnatelja A Krejčija. ki je podčrtal pomen letalstva v naši dobi. a— Smrt povsod preži. Na strmem klancu pri Marenbergu so našli nezavestnega 461etnega služitelja sreskega sodišča v Marenbergu Antona Ariha. Prepeljali so ga v mariborsko splošno bolnišnico. Vsa prizadevanja zdravnikov, da bi ga obudili k življenju, so bila zaman Arih je podlegel poškodbam in je umrl na posledicah notranjih poškodb. Očividno se je Arih ponoči vračal s kolesom domov, pa je pri tem zadel v kamen in pri tem priletel na tla, kjer je obležal s smrtonosnimi poškodbami. a— Zaključek jubilejne proslave mariborskega gledališča bo drevi s premiero Kreftovih »Celjskih grofov«. K nocojšnji premieri je povabljen tudi avtor. a— Obrtniško gibanje v Mariboru. Združenje pekovskih mojstrov je premestilo svoj sedež z Aleksandrove ceste v Gosposko ulico št. 30 (na dvorišču). Uradne ure kakor doslej. a— Incident v Radvanju. V Mandlovi gostilni v Radvanju je nastal značilen incident. Med gosti je bil tudi 241etn: Boris Pertot iz Taborske ulice. Ker je neka skupina fantov prepevala tuje pesmi, je Boris Pertot proti temu protestiral. Toda skupina pojočih fantov je navalila nanj in ga tako poškodovala, da so morali Pertota prepeljati v splošno bolnišnico. Incident se v mariborskih krogih zelo komentira. V narodni javnosti je zbudil umljivo ogorčenje. a— Preprečena požarna nevarnost. V Dvorakovi ulici 4 je nastal ogenj, ki so ga pa pogasili že domačni, tako da ni bilo treba alarmiranim gasilcem intervenirati. a— čigavo je? Pri policiji imajo večjo množino perila, vezenin, namiznih prtov, razen tega tri srebrne slaščičarske nože. Nedvomno potekajo ti predmeti od kakšne tatvine. Lastniki naj se informirajo pri policiji. a— Tezenska gramoznica za relejno postajo. V soboto 30. sept bi morala biti pri Kuželju na Teznem 26 redna seia do-breškega občinskega odbora Na dnevnem redu je bila med drugim važna točka o prodaji tezenske gramoznice Seje pa ni bilo. ker ni bila sklepčna a— Povožena. Na križišču Aleksandrove ceste in Sodne ulice je povozil n«ki avto delavca Karla Sredineka iz Cvet H fine ulice. Sredinek ima številne poškodb na glavi. Na Aleksandrovi cesti pa je povozil neki avto 45-letnega v šjega tajnika pri tukajšnji nemški carinski ekspozituri Henrika Trpaka ki ima pošk^be po obrazu. Oba sta se zatekla v bolnišnico. Mož s I04 potomci Pred kratkim je slavil svoj 98. rojstni dan najstarejši prebivalec mesteca Gren-chena v Švici. Starec ima 104 neposredne potomce, to se pravi 10 otrok,38 vnukov, 53 pravnukov in 3 prapravnuke. Radijske oddaje na usmerjenih valovih Kakor žaromet bolje sveti od navadne luči, se tudi radijska postaja z reflektorsko anteno močneje in dalje sliši kakor navadna Ljubljana, 2. oktobra Kakor je že ponedeljsko >Jutro« poročalo, Je pričela s 1. oktobrom oddajati naša nova kratkovalovna radijska postaja v Beogradu in da se bo njen spored oddajal vsak dan 2 uri preko reflektorskih ali usmerjevalnih anten v Severno in Južno Ameriko. Usmerjevalne antene so v našem radiu novost, ki bo tokrat prvič preizkušena. Stara kratkovalovna postaja, ki je doslej služila naši propagandi v inozemstvu, je oddajala na navadni anteni, kakršne uporabljajo postaje na srednjih in dolgih valovih. Te antene imajo svojstvo, da izžar-jajo valove v vseh smereh enako. Zaradi tega se normalnovalovne postaje tudi povsod enako močno slišijo, kolikor ne slabe sprejema geološke posebnosti terena med oddajno postajo in krajem sprejema. V bistvu je taka antena v višino potegnjena žica. čim višje nad zemljo tem bolje. Antenski stolpi so potrebni samo za to, da žico drže v višini Zadnji čas se namesto v antensko žico dovaja energija kar v sam antenski stolp, ki potem kot celota izžar-ja valove. V tem primeru mora stolp imeti neke točno odrejene dimenzije. Ker se normalnovalovne postaje običajno sprejemajo na daljavo kvečjemu 2000 do 3000 km, so časovne razlike med posameznimi kraji, kjer postajo poslušajo, v skrajnem primeru 2 uri. Povsod v dosegu postaje istočasno dan in istočasno noč. Pri kratkovalovnih postajah so prilike čisto drugačne. Kratki valovi se širijo na velikanske daljave. S primerno izbrano valovno dolžino lahko razmeroma šibka oddajna postaja doseže katerikoli kraj na zemeljski krogli in to ob vsakem času. Ako želi postaja oddajati svoj spored n. pr. samo za Severno Ameriko, bi bilo škoda, da bi izžarjala dragoceno energijo tudi po vsem ostalem svetu, kjer Je ob tem času nihče ne bo poslušal. Zaradi tega postaja oddaja namesto z navadno, rajši a tako imenovano usmerjevalno ali reflektorsko anteno, ki vso razpoložljivo energijo poveže v tesen snop ali žarek in ga vrže >roti Ameriki. Cela reč Je popolnoma slič-na žarometu, ki tudi z razmeroma fiibko lučjo lokalno prav močno sveti na veliko daljavo. Vlogo reflektorskega zrcala v ža- rometu prevzame pri radijski postaji posebno izoblikovana antena. Kratkovalovna reflektorska antena je dosti bolj komplicirana nego antena za srednje ali dolge valove. Navadno se za od dajo uporablja cel sistem posameznih žičnih anten, ki so v nekih točno določenih presledkih obešene druga poleg druge. Ena najpogostejših konstrukcij je naslednja: med dvema antenskima stolpoma, ki imata na vrhu prečni ročici, sta obešeni dve vzporedni nosilni vrvi. Na vrveh vise na izolatorjih posamezne žične antene, ki so vse točno uglašene na isti vaL Antene na eni in drugi vrvi tvorijo dve navpično obešeni mreži, katerih ploskev je obrnjena tja, kamor naj antena žari. Energija se dovaja samo v eno mrežo, dočim druga deluje kot zrcalo, s katerega se valovi odbijajo. Bolj ko je antenska mreža prostorsko razsežna, bolj precizno se valovi povečajo v oster žarek, v katerem se potem širijo proti cilju. Energija se ne troši po prostoru, ampak pride vsa na cilj in sprejem je zaradi tega neprimerno močnejši kakor pri oddaji z navadno anteno. Ako se dovajanje energije preklopi od ene antenske mreže na drugo, žari antena v obratno smer. čim krajša je valovna dolžina postaje, tem ostrejše deluje usmerjevalna antena in tudi prostorsko bo zmerom manjša. Pri neki velikosti se nosilni stolpi z mrežami vred lahko postavijo na vrtljivo ploščad in reflektorska antena se obrača v poljubno smer, dočim je pri sta-I bilni napravi potrebnih pač toliko posameznih reflektorskih sistemov, na kolikor strani hoče postaja oddajati. Nova postaja v Beogradu bo za enkrat oddajala v dve smeri, namreč v obe Ameriki, ker imamo tam največ poslušalcev. Razsežna organizacija kratkovalovnih oddaj, s katerimi nas zlasti zadnji čas tako bogato zalagajo evropske velesile in Amerika, bi bila brez usmerjevalnih anten popolnoma iluzorna. Kratki valovi so namreč po svojem bistvu silno muhasti in ako i jih ne bi z reflektorskimi antenami s silo obrnili tja. kamor hočemo, potem bi jih | kateri dan morda zelo dobro čuli, drugi dan pa sploh ne; zmerom pa bi glas postaje tako zelo omahoval v jakosti, da bi bil zanesljiv sp.ejem nemogoč. Gospodarstvo Naš izvoz - kovin in rud v Nemčijo Poročali smo že o prizadevanju Nemčija. da doseže večje dobave kovin, rud in rudnih koncentratov iz naše države. Glede na spremenjene uvozne potrebe je Nemčija na sestanku jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora, ki zaseda v Beogradu predlagala revizijo strukture našega izvoza v Nemčijo. Nemška zahteva gre za tem, da se odstotki posameznih skupin pri izvozu v Nemčijo spremene, zlasti da se poveča odstotek, ki odpade na kovine in rude, medtem ko se naj delež ostalih skupin zmanjša. Doslej je bil naš isrvoz v Nemčijo razdeljen na štiri glavne sektorje. Od skupne vrednosti našega izvoza predvidenega s kontingenti, je doslej odpadlo na rastlinski sektor 31%, na živinski sektor 31%, na les 9% in na razne surovine 29%. V bodoče naj se zmanjšajo odstotki rastlinskega živinskega in lesnega sektorja, zato pa se naj poveča odstotek, ki se nanaša na surovine, in sicer od sedanjih 29% na okrog 40% skupne vrednosti našega izvoza v Nemčijo. Velika nemška uvozna potreba Medtem ko je Nemčija doslej uvažala iz naše države v pretežni večini živila, je aedaj njeno prizadevanje osredotočeno na rude in kovine. Nemčija ima sicer nadalje veliko potrebo po uvozu živil, vendar se v današnjem položaju lažje odreče temu uvozu, kakor uvozu rud in kovin, kajti potrošnja živil se da z racioniranjem omejiti, medtem ko je potreba v kovinah zaradi vojnega stanja narasla. Nedavno smo na tem mestu poročali o prizadevanju Nemčije, da si zasigura dobave železne rude iz Švedske. Tudi naša država izvaža železno rudo, vendar je naš izvoz železne rude v primeri z nemško uvozno potrebo malenkosten in se tudi ne more v znatnejšem obsegu povečati. Vrhu tega moramo z našo železno rudo oskrbovati tudi druge države. Lani smo izvozili v inozemstvo 374.000 ton železne rude. od tega je šlo 171.500 ton v Madžarsko. 113.500 ton v Rumunijo. 80.500 ton v Češkoslovaško in le 3400 v Nemčijo ter 460* ton v Anglijo. Nemška potreba uvoza železne rude pa je neprimerno večia saj je Nemčija v lanskem letu uvozila skoro 22 milijonov ton železne rude. Nemčija stremi danes za tem da bi v večji meri krila iz evropskih držav svojo uvozno potrebo v ostalih kovinah, odkar je prekomorski uvoz zaradi blokade one mogočen. V tej zvezi je treba poudariti da se na po *lagi gospodarskega sporazuma z Rusijo položaj Nemčije pri oskrbi s kovina mi ne more b:stveno spremeniti. Rusiici ie «?r>ma primorana kriti z uvozom precejšen del lastne notrpbe v kovinah Od celotne vrednosti ruskega uvoza v letu 1937 v višini 1341 milijonov zlatih rubljev ie o-~ padlo 2S5 milijonov rublje-v ali 21'"o celotnega u'*oza na uvoz kovin. Samo bakra je morala Rusija uvoziti za 112 5 milijona rubljev. Edina kovina, ki jo Rusija iavaža ip marfsr. ISTanfana fn manganove rude je let-1 1937 Rusija izvozila za 51 milijonov rubljev. pvopskimi državami zavzema na ša ^ šara prvo mesto v produkciji bakra in -- -.-n pomembna pa je tudi naša pro-dvkcija clnknve rude, kromove rude piri-ta n bavksita. Baker Za Nemčijo je v prvi vrsti važna oskrba z bakrom. Nemčija je sicer za Jugoslavijo glede produkcije bakrene rude na drugem mestu t Evropi in pridobi na leto iz lastne bakrers rude okrog 35.000 ton bakra (Ju-goslav tja okrog 40.000 ton). Potrošnja bakra pa je v Nemčiji neprimerno večja is je lani znašala (po podatkih, ki jih je objavila »Kolnische Zeitung« 14. septembra) 447.000 ton. Z lastno bakreno rudo je lani krila Nemčija le 8% potrebe. Ostalo potrebo je Nemčija krila z uvozom bakrene rude in bakra. Leta 1937. je uvozila 48? 000 ton bakrene rude (od tega iz angleških dominijonov 282.000, iz Finske Gibanje zaposlenosti v posameznih gospodarskih panogah K že znanim podatkom o gibanju števila zavarovancev pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani v mesecu avgustu objavlja sedaj okrožni urad še podrobne podatke o gibanju zaposlenosti v posameznih gospodarskih panogah. Kakor smo že poročali je od julija do avgusta število zavarovancev naraslo za 1949 na 108.401. Od tega prirastka je odpadlo na gradnje nad zemljo (492 delavcev), medtem ko je število zaposlenih delavcev v industriji gradbenega materiala naraslo za 117, število zavarovancev pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb pa je nazadovalo za 24. Od ostalih gospodarskih panog beležijo v avgustu največji prirastek tekstilna industrija (323). kovinska industrija (267), gozdno žagarska industrija (209) in gostinska stroka (201) Nazadovanje za 226 zavarovancev pa je zabeleženo v oblačilni stroki. V primeri z lanskim avgustom je bilo letos v avgustu število zavarovancev za 3985 večje. Najobčutnejše povečanje je zabeleženo pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb, kjer je bilo v avgustu 5189 zavarovancev, torej za 1608 več nego lani Pri gradnjah nad zemljo pa je bilo le 8577 zavarovancev, to je za 390 manj nego lani. v industriji gradbenega materiala pa 7084 zavarovancev to je za 483 več nego lani. V tekstilni industriji smo imeli v avgustu 17.329 zavarovancev (za 479 več nego lani), v kovinski industriji 8325 (za 364 več), v gozdno žagarski industriji 8576 (za 27 več), v industriji za predelovanje lesa 4618 (za 292 več), v oblačilni industriji 5159 (za 213 več) v papirni industriji 2105 (za 218 več), v kemični industriji 2464 (za 77 več), v gostinski stroki 4336 (za 287 več). Manjšo zaposlenost nego lani pa beležimo v usnjarski industriji. kier sta bila 2002 zavarovanca (za 324 manj), v čevljarski industriji ie bilo 3ifi0 zavarovancev (za 38 mani), v živilski industriji 3801 zavarovancev (za 118 mani) in v to^sr?"« industriji 676 zavarovancev (za 56 manj) Gibanje zaposlenosti v Jugoslaviji Osred"ii urad za ravarov delavcev objavlja podatke o gibanju števila zavaro- 264.000 ln Norveške 149.000) in 195.000 tone bakra in bakrenih zlitin (od tega iz Rodezije 39.000 ton, iz Belgijskega Konga 28.000 iz Anglije 26.000 iz Zedinjenih držav 21.000 iz čilea 19.000. iz Jugoslavije 13.000, iz Švedske 11.000 itd.). Za kritje uvozne potrebe Nemčije prihajajo v Evropi poleg Jugoslavije v poštev predvsem Finska in Norveška medtem ko je uvoz iz Španije, ki pridobiva skoro toliko bakra kakor Jugoslavija, zaradi blokade onemogočen. Čeprav je Jugoslavija na I. mestu v evropski produkciji bakra je vendar njena produkcija sorazmerno majhna v primeri z nemško uvozno potrebo, kajti če bi Jugoslavija ves baker izvažala v Nemčijo bi pri letošnji povečani produkciji (okrog 45.000 ton) lahko krila največ 10"/o potrebe. Seveda pa so v Evropi še druge države, ki reflektirajo na naš baker zlasti v sedanjem vojnem stanju. Vrhu tega se baker v svetovni trgovini plačuje skoro izključno v devizah Od celotnega izvoza bakra v prvem letošnjem polletju je šlo 41«/o v Belgijo. 28«/n v Zedinjene države, 14.5% v Nemčijo, 7.5% v Francijo itd. Svinec Podoben je položaj Nemčije glede oskrbe s svincem. V evropski produkciji svinčene rude je Jugoslavija kakor rečeno, na prvem metu, vendar Nemčija s svojo produkcijo skoro ne zaostaja za našo državo. Iz lastne rude je lani Nemčija pridobila okrog 75.000 ton svinca Njena potrošnja pa je znašala 261.000 ton. Nemčija krije torej iz domače rude okrog 29°/o celotne normalne potrebe Ostalo potrebo krije Nemčija z uvozom svinčene rude in samega svinca. Leta 1937 je uvozila 99 000 ton svinčene rude odnosno koncetratov (od tega iz angleških dominjonov 40.000 ton. iz Jugoslavije 22.000. iz Anglije 14.000 iz Bolivije 8000 itd.), svinca pa je uvozila 39.000 ton (40.000 ton iz Mehike, 8000 tor z Belgije in 7000 ton iz Anglije). Naša država je doslej izvažala skoro le -vinčeni koncetrat, v Zvečanu pa grad1 iružba Trepča Mineš veliko topolnico svir, Jene rude Lani smo izvozili 5700 ton svin ?a in 89.500 ton svinčenega koncentrata Letos pa se je izvoz novega] in smo v prvem polletju izvozili že 3500 ton svinca (v Madžarsko Anglijo in Češkoslovaško) in 46.000 ton svinčenega koncentrata ("9"'o v Belgijo, 15% v Nemčijo in 5% v Francijo). Cink Boljša je slika glede nemške oskrbe s cinkom. Iz domače rude je leta 1937. Nemčija pridobila 185 000 ton cinka in je ? tem krila 70% potrebe. Vendar je morala še uvažati cinkovo rudo in cink Iz naš* države smo lani izvozili 60.300 ton cinko vega koncentrata (izključno v Belgijo) Ostale rude Velik interes ima Nemčija za naš bav-ksit, iz katerega pridobiva alumimj. V produkciji bavksita zavzema naša držav-' v Evropi za Francijo, Madžarsko in Italijo četrto mesto. V preteklem letu smo .zvozili 380.000 ton bavksita m to v celoti v Nemčijo. Iz lastne rude pa Nemčija pridobiva magnezit ki se v velikih količinah uporablja za aluminijeve zlitine (duraiu-min). V naši izvozni statistiki zavzema važno mesto tudi izvoz kromove rude, ki smo jo lani izvozili 23.000 ton (od tega 13.300 ton v Nemčijo), kakor tudi izvoz pirita, ki je dosegel 133.000 'ton (od tega 76 000 ton v Češkoslovaško, 42.000 ton v Madžarsko ter 10.000 ton v Nemčijo) Kromove rude je leta 1937 Nemčija uvozila 123.000 ton, predvsem iz Turčije m Južni Afrike. Od kovin, ki jih naša država ne pridobiva pa zavzema prvi oskrbi Evrope najvažnejše mesto kositer, ki se pridobiva skoraj izključno v prek'»morskih državah zlasti v Britski Malaji, Nizozemski Indiji iu Boliviji. vancev pri vseh krajevnih organih >v naši državi v mesecu juliju. Po teh podatkih je od junija do julija število zavarovancev nazadovalo za 4409 članov V juliju je bilo povprečno zavarovanih 746.852 delavcev in nameščencev, to je za 2350 manj nego lani v juliju Po nazadovanju v juniju se je položaj nekoliko zboljšal kajti v juniju je bilo število zavarovanih članov za 8810 manjše nego v istem mesecu prejšnjega leta, v juliju pa le še za 2350 Nasproti lanskemu letu izkazujejo največje nazadovanje zaposlenosti tobačna industrija (za 17108 zavarovancev, gozdno-žagarska industrija (za 4560) in visoke gradnje (za 1955). Povprečna zavarovana mezda je znašala v juliju 24.32 din, to je za 0.50 din več nego lani skupni zavarovani zaslužek pa je v juliju dosegel 454 1 milijona din nasproti 446.1 milijona din v lanskem juliju. Gospodarske vesti = Ustavljen transfer deviz za plačilo naših dolgov \ Franciji. Po informacijah iz Beograda je bil sprejet sklep, da se do nadaljnega ustavi izdajanje dovoljenj za transfer deviz, ki so potrebne za plačevanje naših dolgov v Franciji. Finančno ministrstvo bo ustrezajoče anuitete za službo naših posojil v Franciji nadalje polagalo pri Narodni banki, in sicer na poseben dinarski račun. Ta sklep se ne nanaša na anuitetno službo tako zvanih »funding« obveznic, ki se bo še nadalje vršila. = Zanimanje Švice za uvoz iz Jugoslavije. Poročali smo že, da je neka velika uvozna tvrdka iz Švice sklenila večje kupčije za uvoz mesa in živine, zlasti krav in bikov za potrebe švicarske industrije mesnih izdelkov. Sedaj poročajo iz Beograda, da je Švica pričela uvažati tudi svinje iz naše države. V prihodnjih dneh se bodo pričela pogajanja s Švico zaradi nove UTeditve trgovinskega in plačilnega prometa. V pričakovanju teh pogajanj se ne izdajajo nova dovoljenja za izvoz v Švico, pač pa se izvaža blago na podlagi že izvršenih zaključkov. Tako je tudi v teku dobava 55 vagonov svinj na podlagi kupčije, ki je bila sklenjena s švicarskimi uvozniki. Te svinje uvaža Švica proti plačilu v devizah. V sporazumu s švicarskimi uvozniki je bil izvoz teh svinj razdeljen na tri tvrdke (Predovič d. d. Beograd 25 nagonov, F. Kiseljak Zagreb 10 vagonov, Glavni savez srbskih zemljoradniSkih zadrug, Beograd 20 vagonov). Proti tej razdelitvi, ki je bila izvršena brez sodelovanja Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine se je pritožila strokovna organizaci ja za izvoz živine. = Dr. Milan Ulmanski je odstopil kot predsednik Združenja industrijcev v Sarajevu. Na petkovi seji Združenja industrijcev drinske banovine je dosedanji predsednik dr. Milan Ulmanski podal ostavko. Dr Milan Ulmanski, ki je bil predsednik združenja od ustanovitve, je svojo ostavko podal v zvezi z upokojitvijo kot generalni direktor Šipada. Posle Združenja bo do glavne skupščine vodil podpredsednik Danilo Corovič. = Okrepitev cen na hmeljskem trgu Žalec, 2. oktobra. Pri zelo živahnem povpraševanju so se cene hmelju dvignile in se sedaj plačuje hmelj po 39 — 42 din in z napitnino še preko 42 din. Večje partije so v čvrstih rokah in jih je težko dobiti Kakor čujemo hitijo z nakupom tvrdke ki so še malo kupile in morajo pokriti že prej sklenjene dobavne pogodbe. Položa obeta ponovno očvrstitev, zato kažejo cene nadaljnje nagnenje za dvig. Doslej so prodane 4/5 pridelka. = Idrijski rudnik živega srebra preide v last delniške družbe. Iz Milana poročajo, da je sklenjena združitev med družbo Monte Amiata. lastnico največjega italijanskega rudnika živega srebra, in državnim rudnikom živega srebra v Idriji (Azienda Mineral di Idria) v skupno delniško družbo, pri kateri bo italijanska država udeležena z eno tretjino delniške glavnice. = Težkoče pri dograditvi topilnice svinca v Zvečanu. Po uredbi o ugodnostih za | postavitev topilnice svinca v Zvečanu. bi morala družba Trepča Mineš do 7. t. m. dograditi in staviti v obrat novo topilnico svinca. Zaradi izbruha vojne pa so nastopile težkoče, ker ni mogoče iz inozemstva nabaviti nekaterih delov instalacij. Naprava je skoro gotova, vendar je računati s tem, da se bo dovršitev precej zakasnila. Naša oblastva so napravila vse korake da se omogoči dovršitev topilnice. = Trgovinska pogodba z Nizozemske podaljšana. Z izmenjavo not med našo državo in Nizozemsko ie ba podaljšana obstoječa trgovinska pogodba med obema državama za leto dni, to je do 30. sept 1940. = Naš plačilni promet z Grčijo. Dne il. septembra je znašal saldo jugosloven-sko-grških bonov v obtoku 53.0 milijona din. Saldo naših blokiranih terjatev pri Grški banki pa je znašal isti dan 261.000 din. = Licitacije. Dne 4. oktobra bo pri Zavodu Obiličevo, Kruševac-Obiličevo lici tacija za dobavo platna in vijakov za žel prage in tračnice ter parne piščalke; do 5. oktobra za dobavo 164.000 kg žveplene kisline, 6 oktobra za dobavo holenderjevih železnih in jeklenih cevi. pločevinastih škatel; 7 okt. za dobavo laboratorijske električne zračne sesalke. električne peči jeklenih peči. jeklenih steklenic, reducir-nih ventilov ter stenske ure; 9 okt za dobavo 3000 torbic za maske in lesenih zabojev za maske; 13. okt. za dobavo višinskih rezervoarjev; do 20 okt za dobavo zračnih kompresorjev, raznih ventilatorjev ter ročnih sesalk — Dne 5 okt bo pri vojnosanitetskem zavodu v Zemunu icitacija za dobavo volne. — Dne 6. okt ori komandi pomorskega arzenala v Tivtu licitacija za dobavo raznih vrst lesa; 11 ikt. pa za dobavo raznih profilov in jekla — Dne 13. okt. bo intendantura štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo živil. Bffie 2. o K t o b r a Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30 Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 33.50, v Beogradu pa po 33.25 Bolgarski klirinški čeki so se nudili po 90. Tečaji svobodnih deviz se ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji državnih papirjev danes znova popuščali. V Vojni škodi je prišlo do prometa do 487 (v Beogradu po 486). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 176.10 — 179.30, Pariz 99.60 — 101.90, New York 4375.50 — 4435.50, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2339.75 — 2377.75, Bruselj 740.25 Tečaji na svobodnem trgu: London 219.14 — 222.34 Pariz 124 — 126.30, New Tork 5480 — 5520, Curih 1237.23 — 1247.23 Amsterdam 2911.11 — 2949.11, Bruselj 921.01 — 933.01. Curih. Pariz 10.08, London 17.78. New York 443, Bruselj 74.625, Milan 22.35. Amsterdam 236.125 Berlin 176.50, Stockholm 105.50, Oslo 100.50, Kobenhavn 85.50. EFKKT) Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 387 — 388 (378), 4«/0 agrarne 53 den., 4o/0 severne agrarne 51 bi., 6«/0 begluške 64 bi., 6°/o dalm. agrarne 62 bi., 7«/0 invest. 91.25 den. 7"/o stabiliz. 90 bi., 7®/0 Blair 81 bi., 8°/o Blair 84.50 bi.; delnice: PAB 170 bi. Trboveljska 150 — 162 šečerana Osijek 85 den., Osiječka ljevaonica 150 den., Isis 30 den. * Beograd. Vojna Skoda 386 den (386), 7®/(v invest. 91 den (91.25), PAB 177 bL (177). Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 2. okt. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 83.25, za maj 84; koruza za dec. 50.50, za julij 54.125. -f Winnipeg, 2. okt. Začetni tečaji: Plenica: za okt. 71.375, za dec. 73.50, za maj 78. + NoVosadska blagovna borza (2. t- m.). Tendenca nesprem. Pšenica: baška. okol. Novi Sad in Sombor 157; gornjeba-ška 159: šlep Tisa I. 165: rž: baška 127 — 135. Oves: baški sremski in slavonski 137.50 — 140. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 140 — 142.50. Koruza: baška 114 — 115; banatska 114 — 116; pariteta Indija 114 — 115. Mol:i: baška in banatska ►Og« ln >0gg« 230 - 240; »2« 210 220: »5« 190 - 200; »6« 170 do 180; »»• 145 155: »8« 117 50 do 122 50 MZot baški, sremski beli brez vreč novi 315 — 325. Otrobi: baški in sremski 106 — 108. banatski 104 — 106. Ali sem prispeval za \ sokolski dom v Trnovem? Beležke Sestanek JNS v Trbovljah se ne bo vršil Jutri, v sredo, bi imel biti v Trbovljah sestanek tamošnje organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke. Kakor nam sedaj iz Trbovelj poročajo, se ta sesianek ne more vršiti. Odbor organizacije JNS obvešča o tem svoje člane in somišljenike. Podpore za rodbine vojaških obveznikov Zagrebški listi prinašajo naslednje obvestilo banske oblasti: »Uredbo o podporah vojaškim obveznikom je ministrski svet že podpisal. V par dneh se bodo že pričele deliti podpore rodbinam siromašnih vojaških obveznikov. Pri vsakem sreskem sodišču bo osnovana komisija, v kateri bodo sreski sodnik, davčni uradnik in zastopnik prebivalstva Vse občine bodo morale v roku 48 ur sestaviti seznam rodbin, katerih hranitelji so bili vpoklicani v vojaško službo, ter izročiti nekolkovane prošnje dotičnih rodbin V nadaljnjih 48 urah imajo biti vse prošnje rešene. Priznane podpore se bodo nakazovale po pošti direktno prizadetim rodbinam.« Izplačevanje podpor za rodbine onih obveznikov, katerih hranitelji so poklicani na orožne vaie. je ureieno za vso državo po istih načelih Zato ie verjetno, da bo postopanje tudi po stalih banovinah enako. kakor ga sporoča ta objava za banovino Hrvatsko. se«at<*ifi volitev Glavno glasilo TRZ »Samouprava« ki iz- ha ia seda i kot tednik vsako soboto, objavlja uvodnik o raznisu volitev v senat. V njem pravi med drugim »Senatske volitve so naihr Ijši dokaz naše zdrave notranje politične situacije Po-'eg tega potrjuje raznis volitev v senat. . v e>iLU&i so napredovali: za pesacujskega polkovnika Mirko Zgaga, za intendantskega podpolkovnika Miran Vilfan, za sanitetskega dr. Miiosiav Puher, za veterinarskega Herman Desider, za kapetana vojnega broda Vladimir Anuoišek, za inženjerske podpolkovnike Metod Pire, Ivan Leveč in Mirko Bleivveis, za artilerijska majorja Matico Makar in Filip Krpan, za strojniška majorja F ran j o Kapek in Adolf čižmek, za kapetane I. razreda v letalski stroki Pavel Dominko, v sanitetski dr. Marko Korošec, v strojni Martin Potočnik, za poročnika vojnega broda I. razreda Josip Po-iak. Za kapetana H. razreda v pešadijski stroki Dragotin Lavrič, Viktor Gliha, Stanislav Hude, Srečko Darer, Ivan Kralj, Karel Orač, Lojze Kukman, Lojze Straži-šar, Milan Domažet, Ciril Jančič, v artilerijski Anton Godec, Simon Vilčnik, Henrik Berst, Ivan Višnar, Franjo Arlič, Josip Malič v inženjerski Josip Cetin, Lojze Bohte, v intendantski Ciril Podbevšek, Franjo šulek, Slavko Brusin, Bruno Čeh, Milan špruc, v orožniški Rudolf Severin-ski, nadalje v artilerijsko tehniški Pavle frošt v letalsko-tehniški Ivan Podboj, za poročnike vojnega broda H. razreda Hr-voj Gregorin, Milan Luger, Radislav Saje, Vinko Grošelj, za poročnike v pešadijski stroki Andrej Balantič, za poročnike fregate Branko Pečovnik, Darko Ivančič, Karel Kovačič, Štefan Pust, Vitomir Pregelj, Anton Garičevič, Zvonimir Mihelčič, Ivan Plesničar, za nižje vojno tehniške uradnike I. razreda Vekoslav Pavlin, Franjo Flajs, v mornariški stroki Vilko Klein, v sodni stroki Milan Pivec, za nižjega vojnega uradnika II. razreda ekonomske stroke Milan Blatinovšek, za vojnega pisarja II. razreda Josip Lipah, za nižjega vojnega uradnika letalsko-tehniške stroke Vladimir Grgič, tehniške stroke v mornarici Andrej Cvar. V rezervni vojni službi so napredovali: za kapetane I. razreda Janko Orožen, Mi-hajlo Uhlik, Franjo Parbaš, Oton Pfeifer, Branlslav Jesenko, v sanitetski stroki dr. Janez Gantar, dr. Ivan Kocjan, dr. Robert Neubauer, za kapetane H. razreda Peter šparovic, Miro Dobrin, Franc Drnovšek, Aleksander Kuharič, v artilerijski stroki Ludvik štok in Franjo Bczjak, za poročnike Avgust Kuster, Mirko Bajič, Bogdan Divjak, Blaž Lah, Josip Mlazovski, Julij Jarc, Stanko Jerančič, Slavko Novak, Branko Rade j, Rudolf Majer, Anton Gr-škovič, Viktor Černe, Adolf Reja, Drago Vidic, Egon Vorko, Viktor Petkovšek, Ferdinand Ravter, Leopold Kavdek, Karlo Dorn. Josip Druškovič, Anton Traven, Slavko Plavšič, Milan Golšek, Mirko Kr-čman, Josip Vajtner, Velimir Bajac, Franjo Zupane, Jurij Stante, Josip Jenko, Mihael Benko, Franjo Lisičar, Vladimir Ve-nuti, Adolf Jagrovič, Andrej Benko. Anton židanik, Slavko Matičevič, Ivan Ilovar, Boris Jurca, Dimitrij Veble, Engelbert Go-senčnik, Franjo špicar, Anton Zorko, Franjo Vučajnko, v letalski stroki inž. Franjo Jelinek, Valter šorlini, Karol Pahor in Bernard šnuderl v sanitejski stroki dr. Slavko Mengeš, dr. Mario Greif, dr. Josip Vrto-vec, dr. Josip Matejčič, v inženjerski stroki Herman Rechbach, Ivan Brukner, Josip Balog, Karlo Cimperšek. Kare! Slokan, Dragotin Poljanec, v artilerijski stroki Vinko Glanc. Ivan Mon-vec, Anton Piter, Erih Vidic, Rajko Benedik, v artilerijsko tehniški stroki Vojteh Tratenšek, v konjeniški Henrik Funk, v sodni Anton Berd-nik, za nižjega vojno tehniškega uradnika III. razreda Emil Jelinek in Ivan Duhovnik, za vojnega inženjerskega v VII. polo-žajni skupini Oskar Stajnič. Upokojen je bil pešadijski kapetan X. razreda Vinko Kravs. Lj-Javsa trageCja na Galf£>id Ljubljana, 2. oktobra Na robu Galjevice, prijaznega naselja v dolenjskem kotu Ljubljane se je snoči odigrala pretresljiva ljubavna tragedija, ki je terjala mlado življenje, a dve ostali žrtvi sta lažje ranjeni. Okrog 20. sta se tam sprehajala 21-letni livarski pomočnik Alojz E. in njegova komaj 15-letna prijateljica Elena M. in se mimo razgovarjala. Nenadno se je pojavil 19-letni krovski pomočnik Anton Fujan, potegnil samokres in ustrelil na Alojza, ki ga je zadel v vrat, nato pa še na Eleno, ki jo je krogla oplazila dočim je Alojz lažje ranjen. Anton Fujan je nato odšel domov in se ustrelil v usta. Streli so seveda razburili Galjevico in ljudje so prihiteli iz hiš. Ko so našli ranjence na cesti, je nekdo takoj obvestil reševalno postajo, nakar so Fuja-na prepeljali v bolnišnico, nato pa še Alojzija in Eleno. Nesrečni Fujan je danes v bolnišnici umrl. Kako je prišlo do krvavega dejanja, policija v teku dneva še ni mogla raziskati, jasno pa je, da je Fujan napravil to dejanje iz ljubosumnosti. Fant je bil zaljubljen v Eleno in najbrž mu ni bilo všeč, da je govorila tudi z Lojzetom. R I Torek 3. oktobra Ljubljana 11: Šolska ura; Tončkove sanje, igra iz živalskega življenja v 3 slikah (izvajajo učit. abiturienti). — 12: Havajske kitare in wurliške orgle (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20 Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Resni in veseli zvoki (plošče). — 18.40: O notranjem človeku (g. Fr. Terse-glav). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nacionalna ura. — 20: Solistični čelo koncert (prof. čenda Šedlbauer, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 20.45: Veselo rajanje (plošče). — 21.15: Citraški dueti (g Emil Mezgolits in gdč. Slavka Peklarjeva.) — 22: Napovedi, poročila. — 12.15: Operna glasba radijskega orkestra. Beograd 19.40: Operne arije. — 20.20: Muzika s plošč. — 20.30: Simfoničn' koncert. — 22 20: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20" Koncertni večer. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.20 Lahka podba — 23: Koncert češke glasbe — Sofija 19: Narodna glasba. — 20: Koncert orkestra. — 21 30: Lahka glasba s plošč — Dunaj 16- Orkestralni in pevski koncert. — 20.15: Virtuozna mu^ka. — 22.50: Lahka srodba — 24 15: Nočni koncert. — Berlin *>n *>n Veliki o^-koeter. — 2130: Iz oper*5 *vM>* "tod?« — 20: Mali o-Vester. — Pariz: Program po napovedi. ANEKDOTA Lord Chesterfield in lord Paton sta potovala skozi Irsko. Nekega večera sta dopela v neko gostilno. Ko sta stopila v vežo, se je odtrgala železna oljevka in polila lorda Patona vsega z oljem. »Za boga, ta stvar bi me bila lahko ubila!« je vzkliknil prestrašeno. Chesterfield je odgovoril: »To so tukaj gotovo slutili ker niso hoteli dopustiti, da bi umrli brez poslednjega olja.« VSAK DAN ENA Sestanek v Berlina Hitler Grof Ciano Na poziv nemške vlade je obiskal Berlin italijanski zunanji minister grof Ciano. Domnevajo, da je njegova pot v zvezi z nameravano mirovno akcijo nemške vlade Razdejanje v Varšavi zunanji minister Zaleski Poljska tragedija Frlz&ri bede in obupa na begu iz domovine Zdravje na francoskem bojišču Francoske in angleške čete na zapad-nem bojišču so dobro zaščitene pred vsemi jesenskimi nevšečnostmi. Vojaki v Ma-ginotovi liniji so v tem pogledu celo na boljšem kakor vojska na terenu. V armadi, ki se bori na 300 km dolgi fronti, so našteli v zadnjih petih dnevih samo 48 bolnikov. Edino, kar vojaki pogrešajo, je korespondenca z domačimi. Daladier je obljubil, da se bo položaj tudi v tem pogledu izboljšal. Truplo poveljnika ,Tlsatlsa' Prošli teden v sredo so potegnili iz potopljene podmornice »Thetis« truplo poveljnika ladje. Ugotovili so, da je poveljnika zatela smrt v trenutku, ko je dajal posadki ukaze za rešitev iz kritičnega položaja. Za gospodinje Olupljena jabolka postanejo rjava, če hočemo to preprečiti, jih damo v svežo vodo, ki smo ji dodali nekoliko kapljic ci-tronovega soka ali malenkost citronove kisline. . Osebnost Constantina Spanje mu je rešilo I življenje Veliki raziskovalec Afrike, David Livingstone, je bil v občevanju z zamorskimi domačini nad vse prijazen in zaupljiv. Nekega dne se je bližal v sredini Afrike vasi, v katero še ni bil stopil bel človek. Njegovi ljudje, ki jih je bil poslal naprej, so pribe-žali nazaj z znaki groze in mu dejali, da ne sme naprej, kajti v tem kraju živijo morilci in ljudožrcL Livingstone pa je bil zelo utrujen in je odšel vseeno v vas, pa je prosil poglavarja za gostoljubje. Poglavar ga je povabil, naj sede v krogu njegovih vojščakov k ognju. Med večerjo je Livingstone spoznal, da ga I kanibali v resnici nameravajo dati v svoje lonce. Ker pa je bil tako truden in je zaupal v božjo pomoč, se ni prav nič pobrigal za svojo rešitev. Legel je in takoj zaspal Ko je poglavar to videl, je menil: »Zaupal nam je popolnoma. Ne moremo mu storiti ničesar«. Livingstoneu se ni zgodilo nič. Klobuki z jeklenimi vložki Že nekaj časa pripravljajo londonski dam ski frizerji novo pričesko, ki naj bi bila takšna, da je jeklene čelade, kakršne nosijo sedaj članice najrazličnejših ženskih organizacij, ne bi mogle pokvariti. Čas pa je zahteval tudi posebnosti glede moških klobukov. Najnovejši modeli teh klobukov imajo jeklene vložke, ki naj bi glave ščitili pred drobci bomb in izstrelkov. Nova poljska vlada v Parizu Poveljnik nemškega armadnega zbora v Brest Litovsku in opolnomočenec ruske vojske Borovenski določata razmejitveno črto med obema armadama Usoda prekomornika »Bremen« Ladja se je zasidrala v Murmansku in bo morala prezi- miti v ledovju Francoski listi pišejo, da se je nemškemu prekomorniku »Bremen« posrečilo zbežati v tujo luko, čeprav ga je nekaj časa na morju preganjala angleška vojna ladja. Zdaj se »Bremen« nahaja v nekem ruskem pristnišču, po vsej priliki v Ar-hangelsku, ali pa v Murmansku. Prekomornik je dolgo begal po morju. V trenutku nevarnosti je krenil v neo-pasne vode na skrajni sever. Sodijo, da je ladja vsekako objadrala Island, vozila mimo Spitzbergov, in sicer v največje iz-nenadenje potnikov, ki so bili na krovu. Sebe in potnike je ladja rešila, drugo vprašanje pa je, če so s tem dogodkom odstranjene vse druge opasnosti z njo. Prekomornik »Bremen« je ladja ogromnih dimenzij. Njeno kretanje v Belem morju bo zatorej vse prej nego lahko. Ladja bo morala prezimiti sredi gora ledenih plošč, in to je tisto, kar ne bo minilo brez škode. Prezimovanje na daljnem severu pomeni za ladjo takšnih dimenzij kakor »Bremen«, velikansko nevarnost. Ne sme se namreč pozabiti, da je »Bremen« luksuzna ladja. Holandski mornarji, ki so se iz Rusije pripeljali v Amsterdam potrjujejo, da so videli, kako se je »Bremen« zasidrala v Murmansku. Poleg »Bremena« se je zateklo v Murmansk še nad štirideset drugih nemških ladij. Predsednik general Sikorski Parafin odkriva sledove smodnika Frank Gompert, policijski uradnik v Los Angelesu, je izdelal nov način za razkrivanje zločinov. Če koga osumijo, da je oddal strel, mu nataknejo »rokavice« iz parafina, na roko mu namreč zlijejo približno 3 mm debelo plast raztopljenega parafina. Ko se ta plast posuši, jo je mogoče potegniti z roke skoraj kakor rokavice. To rokavico preiščejo Če je osumljenec pred kratkim res streljal, tedaj se ob palcu ter na kazalcu pokažejo sledovi smodnika, ki vidno pobarvajo parafin. Ves postopek traja približno deset minut, njegovi uspehi pa so baje stoodstotni. Šivanje ran s strojem Ameriški kirurg VVillis Andrevvs iz Fila-delfije je izumil novo pripravo, ki mu pri operacijah prihrani mnogo časa. Ker se po težkih operacijah dogajajo komplikacije pogostoma zavoljo tega ker zahteva šivanje ran mnogo časa, je zgradil majhen stroj, ki izvrši vse potrebne šive v najkrajšem času in z največjo higiensko sigurnostjo. Argefoiana Novi rumunski min. predsednik Con-stantin Argetoianu je znan rumunski državnik. Ima tri doktorate: iz prava, filozofije in medicine. Izvira iz stare rumunske rodovine. Njegov oče je bil general, študiral je v Parizu, od 1. 1897. do 1913. je bil v rumunski diplomatski službi, pozneje je bil senator in večkratni minister v dveh vladah maršala Avaresca, s katerim je ustanovil ljudsko stranko. L. 1923. sta se z Avarescom razšla. Argetoianu se je pridružil liberalni stranki, iz katere pa je bil kot privrženec kralja Carola izključen. Po padcu Avaresca je stopil v vlado kneza Stirbeva pozneje je postal član vlade Jonela Bratiana. leta 1931. je stopil v kabinet prof. Jorge kjer je nekaj časa vodil ministrstvo za zur.a nje zadeve. Argeto!anu je bil tisti rumunski državnik ki je med svetovno vojno vodil pogajanja za separatni mir Rumunije s centralnimi državami Podpisal ie tudi zadevno mirovno pogodbo Ar^to-ianu slovi kot zelo sposoben in bistroumen politik. Krav? f*oenala v obmejni most Na nemško-luksemburški meji je zletel v zrak obmejni most ki je bil iz vojaških razlogov podminiran. Eksplozijo ie povzročila neka krava ki se je v bližin mostu pasla po travi ter je z srobcem zagrabila za žico, ki je sprožila e'ektrični stik. Nič več je^il^ih voz na angleških železnicah železniške družbe v Angliji so popolnoma ukinile jedilne voze pri svojih vlakovnih garniturah. Potnik' se moTajo od sedaj naprej posluževati restavracij in buf-fetov na vmesn:b pr^t?^- Kupni? 2 z ff T " i?v. Honduiaška vlada je n k j užbi pro dala za izkoriščanje še delujoč ognjenik. Ta družba išče tudi drugod ognjenike, ki bi bili na >rodaj. Pridobivati hoče iz njih žveplo, pa tudi druge stvari. Stara oprema poljske vojske Berlinski dopisnik italijanskega »Lavoro Fascista« poroča svojemu listu, da so našli na bojišču pri Kutnu še iz svetovne vojne izvijajoče čelade, kakršne so nosili italijanski in nemški vojaki 1. 1914, poleg tega 7o'o sfaie francoske bajonet'" in f~nke Tak'n ga materiala ne uporablja i"nr..q n^ na armada ki hoče doseči kak-"en usprh. "ostani in ostani član Vodnikove družbe! »Sema, nikar ne trepetaj! Čeprav sem kratkoviden, vendar dobro razločim okroglo glavico železnega svedra od drugih predmetov!« (»Ric et Rac«) Pred nekoliko dnevi smo objavili izvleček iz poročila, ki ga je poslal posebni dopisnik švicarskega lista »Neue Ziircher Zeitung« svojemu listu iz černovic, kjer se je sestal z diplomati, ki so iz Poljske pribežali na rumunska tla. V novem dopisu poroča o pretresljivih prizorih, ki jih je doživel na poijskih tleh, ko mu je z nekim švedskim diplomatskim vozom uspelo, da je za tri ure obiskal Zaleščike. Bilo je to še pred vdorom sovjetskih čet na poljska tla. Po raznih težavah z obmejno kontrolo na obeh straneh je novinar dospel v mestece, kjer je bil pravi naval vojaštva, ranjencev in beguncev. Množice so oblegale trgovine z živili in urad za potne liste. V trgovinah za oblačila so židje prodajali svoje zadnje zalege. Zjutraj ob sedmih so bih Nemci izvršili letalski napad, sedaj proti poldnevu je vse pričakovalo novega napada. Neprekinjena kolona maskiranih vozov, do vrha naloženih s pečmi, posteljami, zibelkami, poljskim orodjem, hišno opravo se je pomikala po glavni cesti. Ob robu ceste je sedela mlada, dobro oblečena dvojica, žena ie bila zaspala na moževih ramah, na njegovem obrazu se je zrcalil obup. Prišla sta bila od daleč, a sedaj nista mogla preko meje, ker nista imela potnih listov. Isti obup in nemoč sta se izražala v očeh vseh. Neka mati je Švicarju pomolila malo deklico, da bi jo prenesel na varno. Srečal je velikega, širokoplečega moža, znanega dunajskega pisatelja, ki je od priključitve Avstrije živel na Poljskem in ni sedaj imel nič drugega razen srajce in obleke na sebi ter površnika na rokah. »Treba je vse te pretresljive tragedije doživeti sam, če hočeš spoznati bedo in trpljenje vojne«, pravi novinar. 17. septembra je bil eden najusodnejših dni Poljske. Tega dne se je raznesla vest o ruskem vdoru. Tedaj se je vlil pravi vele-tok bežečih mož, žen otrok v Rumunijo. Drugo za drugim so prihajala tudi krdela poljskih letal. V obrazih letalcev je bila zapisana vsa tragedija zadnjih dni. Hoteli so se boriti za domovino z zadnjim obupom, toda dovoz je odpovedal, strelivo in bencin sta pošla, rajši so se odločili za internacijo v Rumuniji nego za ujetništvo v Nemčiji. Zvečer so v černovicah pričakovali predsednika Moscickega in zunanjega ministra Becka, ki je hotel sprejeti diplomate, pa je rumunska vlada prepovedala vsako oficialno dejanje. Svojim gostom je zapovedala, da se morajo že naslednji dan odstraniti iz černovic. Naslednji dan dopoldne je prišel tudi maršal Rydz-Smigly. Ko je stal na malem mostu med Kutyjem in Vijnito, je žalostno gledal nazaj. Solze so se mu pretakale nezadržno preko obraza. Zapuščal je domovino in ni vedel, ali jo bo še kdaj videl. V teh dveh usodnih dneh je bilo videti v obeh černoviških hotelih kaj mnogo bledih, utrujenih mož in žena z objokanimi očmi. To so bih ponosni poljski aristokrati, ki so odhajali v pregnanstvo. Tu je sedela n. pr. dama, ki je bil nje salon v Varšavi v mirnih časih zbirališče umetnikov, pesnikov, glasbenikov in mednarodnega sveta. Ob izbruhu vojne je zapustila s sinom svoj grad na Poljskem. V garaži je imela pol tucata avtomobilov, a nobenega bencina več. Ne da bi mogla kar koli vzeti s seboj, je potovala z drugimi proti Rumuniji, kjer je zvedela, da so ji Rusi med tem vzeli drugo posestvo na vzhodu. Ko jo je Švicar vprašal, kam pojde sedaj, je odgovorila: »V dobrih časih sem imela mnogo prijateljev. Toda če jih potrebuješ, jih je pogostoma težko najti«. — Tudi inostranci, ki so živeli na Poljskem, so vzljubili to deželo. Neki Francoz, ki je živel osemnajst let tam, je priznal: »Jokal sem se, ko sem stopal po mostu preko Dnjestra.« Neki mladi Holan-dec pa je menil: »V petih, desetih letih mirnega dela bi zrasla Poljska iz svojega uboštva, postala bi resnično moderna država. Storili so marsikatero napako, bilo je pa tudi dosti dobrih znakov. Sedaj je z enim udarcem vse uničeno in meni je, kakor da sem sam izgubil kos domovine«. %fična industrija na Angleškem Velika Britanija je danes v proizvajanju optičnih predmetov popolnoma neodvisna in samostojna. Njeni proizvodi so prvovrstni. To je uspeh dvajsetletnega dela in neprestanega eksperimentiranja. Pred svetovno vojno je Nemčija v pogledu produkcije optičnih instrumentov nadkriljevala Anglijo, ki je bila zaradi tega navezana na uvoz iz inozemstva. Danes izdelujejo Angleži vse to doma. Pomen optike v moderni vojni je ogromen. Potrebni so periskopi za podmornice in topništvo, fotografski aparati za fotografiranje iz zraka, teleskopi, aparati za merjenje daljave in mnogo drugih naprav, ki si jih brez moderne vojne ne moremo zamisliti. Angleški optični proizvodi tekmujejo danes s prvimi tozadevnimi izdelki na svetu. V Hollywoodu n. pr. uporabljajo sedaj izključno leče angleškega izvora. Francoske žrtve v sedanji vojni Kakor poročajo iz zanesljivega vira, znašajo francoske vojne žrtve v prvih štirih tednih 500 mrtvecev in kakšnih 2000 ranjencev. Da je žrtev razmeroma tako malo, gre v prvi vrsti hvala francoski znanstveni metodi, ki v sedanji vojni skrajno obzirno štedi človeška življenja. Eno jajce na teden Na Dunaju sme dobiti vsak prebivalec v tednu od 29. septembra do 7. oktobra eno jajce. Neumannova živi župnik Naber iz Konnersreutha prekli-cuje vesti, da je Terezija Neumannova umrla, ženska še živi in se počuti popolnoma zdravo. Nemški zunanji minister v. Ribbentrop in ruski poslanik v Berlinu Škvarcev na temgelhofskena letališču Deflo za razmejitev Predmestje Mokotov v Varšavi v prvih dnevih nemško-poljske vojne K nemškemu obisku v Moskvi Žrtev knpičenja Neki 601etni prebivalec samotnega danskega otoka Endelaveja v Kattegattu je slišal v zadnjih časih toliko o nakopičevanju in skrivanju vsakovrstnih potrebščin, da je še sam sklenil poskusiti s tem Specializiral se je za nakopičevanje petroleja in uspelo mu je, da si je v kratkem času nabral zalogo 148 1 petroleja Po naključju je zvedelo ornžništvo za to njegovo početje in ga je hotelo prijeti. Starec pa se je aretaciji izognil s samomorom. Sumljive križanke Britsko vojno ministrstvo je prepovedalo fK)"ilianie križank v tujino, naj si imajo kakršnokoli obliko in vsebino. Voino mi-n:strstvo mem da bi moeli kakšni ljudje v obliki kržank pošiljati kakšna vohunska sporočila f lami pregled Otvoritvena predstava v operi Ljubljanska opera je novo sezono otvo- i rila s sobotno predstavo K. Goldmarkove j opere »Sabska kraljica«, ki jo je skladatelj j zložil na besedilo S. H. Mosenthala in jo je v slovensčmc prevedel N. štritof. Vsebinska podlaga tej, našemu občinstvu večinoma neznani operi, je zgodba o Assadu, ki je v ljubezni do sabske kraljice zavrgel svojo nevesto Sulamit, čeprav za svojo veliko ljubezen ni našel ne priznanja, ne odziva; šele, ko je pregnan taval po samoti, se mu je razodela, vendar jo je sedaj odvrgel'on in si očistil dušo ter zahre-penel po nesrečni Sulamit. Ta ga najde umirajočega in Assad umre v zavesti večne ljubezni s Sulamit. Gospa Mila Kogejeva, Id je z lepim uspehom nastopila v »Sabski kraljici«: Muzikahio je obdelal Goldmark prikazano snov v romantičnem slogu in pod vplivom novoromantike, zlasti Wagnerja; v stilističnem in t udi v muzi kalno-vsebinskem pogledu njegove opere sicer ne izpričuje izvirnosti. Odlikuje pa jo bogata insrtrumentacija, smisel za melodiko ter za učinkovito porabljanje vnanjih efektov. Zato zahteva »Sabska kraljica« velik aparat in mnogo sodelujočih v zboru ter orkestru; razumljivo je, da more priti do tistega izraza, kakor si ga zamislil skladatelj, predvsem na velikih odrih, ki nudijo v ta namen vsa potrebna sredstva. Po drugi strani pa se Goldrnarkova »Sabska kraljica« razvlačuje zavoljo čestega ponavljanja in zlasti zaradi tega povzroča nekakšno premočno zadržanost, morda ponekod celo pasivnost v dogajanju. Te zadržanosti ,ozir. pasivnosti ni toliko v oblikovnem, kolikor v muzikalno-vsebinskem oziru, kar močno zmanjšuje globinsko stran stvaritve in polaga dominantni naglas na vnanje činitelje. Kajpada je imela opera vse od svojega krsta (1875) dalje močan uspeh v mednarodnih kulturnih centrih, to pa predvsem zavoljo že omenjenega blestečega učinka, h kateremu je pripomoglo Gold- marku temeljito poznavanje ln pravilne uporabljanje odgovarjajočih tehničnih pri pomočkov; na nemških odrih je bila do L1932 »Sabska kraljica« stalno na sporedu. Vse to pa nikakor ne more ovreči dejstva, da Goldrnarkova »Sabska kraljica« ne predstavlja v muzikalnem svetu ni-kakega odkritja, ne tvorbo, ki bi pomenila novo spodbudo v razvoju opere, temveč je član v vrsti pojavov, kakršne srečavamo često v sencah Wagnerjeve genijalne stva-riteljnosti; tudi kot takšna pa je, predvsem zavoljo oblikovnih in vsebinsko - vnanjih učinkovitosti, žela v širokem svetu lepe uspehe. Ljubljanska izvedba je pokazala resno stremljenje, da bi dosegla »Sabska kraljica« čim višjo kvalitativno stopnjo. V ta namen sta bila orkester in zbor pomnožena; kljub temu v najbolj učinkovitih mestih nista dosegla potrebnega bleska, kar je seveda posledica tega, da sta orkestralni in zborni korpus za takšno opero še vedno premalo zasedena. Tudi med godalnimi instrumenti ter trobili zavoljo nezadostnega števila prvih ni pravega razmerja in drugi prav često nadvladujejo na škodo celotne zlitosti. Orkester sam je bil skrbno naštudiran, pa tudi zbor, ki pa vendar pri premijeri še ni pokazal potrebne sigurnosti, zlasti kar se tiče poedinih vstopov. Solistične vloge so bile dobro zasedene. Sulamit je pela V. Heybalova, ki je tokrat prikazala eno svojih najboljših opernih kreacij. Pozna se ji lep tehnični napredek in vedno večji smisel za vsebinsko oblikovanje melodičnih Unij. Svojo vlogo je zapela s prisrčnim doživetjem, že lepo izenačeno glasovno registracijo in jasno artiku-lacijo; pa tudi po igralski strani je bila odlična in s Sulamit podala dokaz prave muzikalnosti, zavoljo katere se ji v smislu začete poti obeta najlepši razvoj. Tudi Kogejeva (sabska kraljica) je podala ugoden lik ter je uveljavila svoj glas zlasti v srednji in visoki legi, dočim je v nizki ni posebno zvenel; igralski je ustvarila močno dojemljivo in sigurno obliko. D. Sokova (A-starot) je kljub neizravnanosti poedinih leg podala nekaj lepih mest. Assada je pel J. Gostič z lepo in precizno izdelanimi linijami, ki pa so morda preveč formalno in premalo vsebinski poglobljena ter dajejo videz ne dovolj močnega doživetja. Igral-siki in pevski učinkovit lik je izoblikoval J. Betetto in z vlogo velikpco duhovna predstavil zopet eno svojih močnih kreacij; isto velja za V. Janka, ki je lepo predstavil vlogo Salomona. Tudi Dolničarjev Baal-Hanan je bil ugodno prikazan. Baletni zbor je bil prav dober in zelo učinkovit; estetski lepo zamišljen in izveden je bil zlasti solistični ples G. Bravničarjeve. Režija in scenerija, ki sta ju vodila C. De-bevec in E. Franz, sta bili učinkoviti, v polnem skladu s celotnim dogajanjem in tako stilu odgovarjajoči. Dirigiral je N. štritof, ki je v muzikalnem pogledu s svojim delom posredoval lepo estetsko višino in večal sicer zaradi skladbe same nekoliko zastaja-jočo dinamiko. Celotna izvedba je dosegla — če odmislimo pomisleke v vrednosti kvalitete Goldmarkovega dela samega — uspeh in prikazala vestno pripravljeno tvorbo. cd*— ORT Nekaj odmevov zadnje nedelje Prvenstvo LNP v številkah Izmed nedeljskih prvenstvenih tekem LNP v I. razredu je treba naknadno zabeležiti še sedmo prireditev te vrste, ki je bila v Hrastniku in o kateri v nedeljo zaradi pomanjkanja zveze nismo mogli prejeti poročila. Hrastnik—Atletik 3:0 (1:0) Obe moštvi, ki sta nastopili nekomplet-ni, nista pokazali velikega nogometnega znanja. Vendar je treba priznati;, da so bili Hrastničani tehnično le boljši in tudi bolj požrtvovalni, tako da so zmago s tremi goli razlike popolnoma zaslužili. Igra je tekla mirno in fair, kar je dokaz, da se v nekaterih moštvih drži disciplina ne glede na to, iz kakšnih slojev izhajajo igralci, temveč je le treba dobrega vodstva, da se tudi to doseže. Tekmo je sodil g. Mehle iz Ljubljane. * Ker so znani zdaj vsi izidi pretekle nedelje lahko naknadno objavimo tudi prvenstvene tabele: Ljubljanska skupina Mars 5 5 0 1 13: 6 10 Kranj 5 3 2 0 15: 9 8 Bratstvo 5 3 0 2 21:13 6 Jadran 5 2 1 2 13:10 5 Disk 5 2 1 2 16:16 5 Reka 5 1 1 3 8:13 3 Hermes 5 1 0 4 10:13 2 Svoboda 5 0 1 4 5:21 1 Celjska skupina Olimp 2 2 0 0 4: 0 4 Amater 2 2 0 0 8: 1 4 Hrastnik 3 10 2 4: 5 2 Celje 2 10 1 4: 6 2 Atletik 3 0 0 3 2:10 0 Mariborska Skupina železničar 4 3 10 7: 4 7 ČSK 3 3 0 0 11: 3 6 Maribor 4 2 0 2 10: 5 4 Mura 4 112 6: 9 3 Rapid 4 10 3 3: 7 2 Gradjanski 4 0 2 2 5:14 2 Dodatno k zadnjim ligaškim tekmam Medtem ko smo v ponedeljski Izdaji našega lista potek ligaških tekem v hrvatsko-slovenski ligi obravnavali bolj podrobno in objavili tudi novo prvenstveno tabelo po končanem VI. kolu, smo mogli tamkaj o izidih štirih ligaških tekem v tako zvani nacionalni ligi zabeležiti samo najkrajše rezultate. Na kratko bi bilo o njih omeniti tole: Jugoslavija je proti BSK nepričakovano zmagala s krasnim golom Rakarja 10 minut pred koncem igre in si s tem pridobila toliko naskoka, da je zasedla prvo mesto v tabeli, številne BSK-kove prijatelje je poraz njihovih ljubljencev zadel precej neprijetno. Tudi druga beograjska tekma Atletski miting na Jesenicah V nedeljo dopoldne je bil na igrišču SK Bratstva medklubski lahkoatletaki miting, aa katerem so nastopili atleti ASK Go-enjca. SK Ilirije, ASK Primorja, SKPla-iiine, SK Kranja in seveda tudi domačega Bratstva. V okviru mitinga je bil tudi ju-niorski dvoboj med domačima rivaloma Gorenjcem in Bratstvom, v katerem so zmagah juniorji Gorenjca s 47:46 točkam. Juniorji Gorenjca so si priborili zmago zaradi dvojnega uspeha v metih krogle in diska, dočim so bih juniorji Bratstva boljši v tekih, kar pa ni zadostovalo, da bi nadoknadili izgubljene točke. V splošnem je opaziti odličen napredek juniorjev in ni dvoma, da se bo tudi na Jesenicah kmalu zbral lep kader novih tekmovalcev. Zanimanje za prireditev je bilo veliko, kar je pokazal tudi obisk. Seniorji Tek 200 m: 1. Berglez 25, 2. Pofcar (oba Bratstvo) 25.6. Tek 3000 m: 1. Zupan (Br.) 10:16.2,2. Benedičič (H) 10:32.2. Skok v daljin©: 1. dr. Casny (Planina) 6.11, 2. Berglez 5.51, 3. Vari (oba Br.) 5.38. Met Kopja: 1. Praček (Gorenjec) 44.20, 2. Mitrovič 41.25, 3. Peič (oba Br.) 30.77. S*ok v višino; 1. dr. časny (Pl.) 160, 2. Berglez 1.50, 3. Mitrovič (oba Br.) 1.45. Skok ob palic!: 1. Gašperšič (Prim) 2.96, 2. Noč (Br) 1.80, 3. Lomgo (Kranj) 2.76. Juniorji Skok v višino: 1. Fister (Br) 149, 2. Klinar (Gor) 5.39, 3. Thuma (Br) 5.33. med Baskom in Jedinstvom se je končala z majhno senzacijo, kajti nobeno moštvo vseh 90 minut ni moglo zabiti gola in je ostalo pri 0:0. V Skoplju so domačini imeli v gostih subotiške železničarje (ŽAK) in so jih odpravili s 4:2 (3:2). Kakor zatrjujejo, je bila ta tekma na zelo nizkem tehničnem nivoju. Slednjič so nogometaši iz Borova (Bata) na svojih tleh s 6:0 likvidirali enajstorico Zemuna, ki menda v letošnji sezoni ni prav v redu in izgublja tekmo za tekmo z visokimi razlikami. V tej ligi je stanje prvenstvene tabele po nedeljskem kolu naslednje: Jugoslavija 3 3 0 0 8: 1 6 Slavija (S) 4 3 0 1 13: 4 6 Jedinstvo 3 2 1 0 8: 2 5 BSK 3 2 0 1 10: 5 4 Gradjanski (S) 3 2 0 1 7: 8 4 Bata 3 111 7: 4 3 ŽAK 4 10 3 10:12 2 Vojvodina 3 0 12 1: 5 1 Bask 3 0 1 2 5:11 1 Zemun 3 0 0 3 1:18 0 Tekmovanje v tej ligi se bo spet nadaljevalo prihodnjo nedeljo, in sicer spet samo s štirimi tekmami takole: v Beogradu Jedinstvo—BSK in Bask—Jugoslavija, v Zemunu Zemun—Vojvodina in v Borovu Bata—Gradjanski (S). Mariborčani bi svoj podsavez? Iz beograjske »Politike« posnemamo zanimivo informacijo, da so se mariborski nogometni funkcionarji spet začeli zanimati za ustanovitev lastnega nogometnega podsaveza. Informator pravi, da so se odloČili za to akcijo zaradi tega. ker jih LNP omalovažuje in imajo sploh razne težave v poslovanju ž njim, predvsem glede administracije in blagajniških poslov. To zahtevo so mariborski klubi predložili baje tudi pismeno v Ljubljano in so celo odločeni, da bodo v primeru, če se ta reorganizacija ne bo dala izvesti po mirni poti, kratko malo svoj forum ustanovili preko vseh pravil in ovir. Bodoči mariborski nogometni podsavez bi združeval skupno okoli 2? nogometnih klubov. V Novem Sadu je bila v nedeljo prijateljska tekma med domačo Vojvodino in sarajevsko Slavijo, ki se je končala s 3:1 (1:0). V Zagrebu so v soboto in nedeljo gostovali hokejisti na travi iz Kima. Italijansko moštvo je precej močno, tako moremo biti z izidi, ki so jih dosegli proti njemu Zagrebčani, prav zadovoljni. Prvi dan so nastopili proti Marathonu in zmagali s 3:1, v nedeljo pa so se pomerili z reprezentanco Hrvatske in je igra ostala neodločena in brez gola. AH sem prispeval za sokolski dom v Trnovem? Iz Julijske Krajine Poroki. V Trstu so se pretekli teden poročili gdč. Marija Kravanja in g. Dušan Kosič, ter gdč. Antonija Jerman in g. Stanislav Kreševič. Čestitamo! Nov grob V Trstu je te dni umrl v visoki starosti 87 let g. Anton Sošič. V širokem krogu znancev in prijateljev je bil zelo priljubljen. Preostalim naše sožaljel Novi duhovniki. Preteklo soboto je bilo pri starem sv. Antonu ^ Trstu posvečenih v duhovnike pet klerikov. Med njimi je bil tudi Dominik Pipan iz Avberja. Na tolminskem učiteljišču so bili te dni jesenski izpiti. Na podlagi njihovih rezul tatov je bilo sprejetih na učiteljišče odnosno v višje razrede zavoda skupno 69 dijakov in dijakinj. Med njimi je čez 50 dijakov in dijakinj italijanske narodnosti, a 16 je domačinov. Poljski begunci v Trstu. Zadnje dni se je pričel znaten dotok beguncev iz Poljske v Trst. Med njimi je tudi mnogo vojakov Ljudje so zelo izčrpani in večinoma brez vsakih sredstev. V Rumuniji so jim pobrali poslednji denar. Najrevnejši prejemajo na poljskem konzulatu podpore, da lahko na-! daljujejo svojo pot v Francijo. Njihova morala pa še zmerom ni strta, tako da zbujajo pravo občudovanje. Zaradi bega v Ameriko je bil pred dnevi v Trstu obsojen mehanik Filip Massaro na tri mesece ječe in 2000 lir denarne kazni V Palermu se je skrivaj vkrcal na norveško ladjo »Giarone«, ki je odplula v Ameriko. Še preden pa so prišli na drugo stran oceana, so ga prijeli. Ko se je ladja pred 14 dnevi vrnila v Evropo ter priplula v Trst, so ga izročili oblastem. Okrog jezuitske cerkve v Trstu so pričeli podirati skupino starih hiš, ki so nekoč pripadale znanim veleposestnikom Conti-jem. Med njimi so tudi stavbe, ki so bile zgrajene še v 17. stoletju. Znane ječe. ki je dobila svoje ime po jezuitih in jezuitske cerkve pa ne bodo podrli. Pošiljka petroleja. Preteklo sredo je pri plul v Trst norveški parnik »Stnklan«. Ze pred dobrim tednom dni je priplul preko oceana in pripeljal 13.000 ton petroleja, ki je bil namenjen v Hamburg. Ladja pa zlepa ni mogla skozi angleško blokado in je bila prisiljena odpluti skozi Gibraltar v Trst. kjer se je medtem zbralo že večje število raznih tovornih ladij deloma tud' nem ških. V Trstu so pričeli petrolej sedaj raz-tovarjati. Kakor poročajo listi, je prevzela blago tržaška rafinerija in ne bo prišlo Nemcem v roke. Sneg v Podbrdu V noči od srede na četrtek je v Podbrdu zapadei prvi ll1l!l!!!l!lll!lll Oglas za ofertalno licitacijo druga oSertalna licitacija za stavbna, krovska, kleparska in tesarska dela za zidanje bolnice Bolniškega fonda za državno prometno osebje na Rebru v Zagrebu« Pogoji s stroškovniki načrti in statičnimi računi se lahko dobe, - Lok f Re}sner ^ pri oblastni upravi Bolniškega fonda v Zagrebu vsak delavnik P Mačkovš'k. v šolski župi Ljubljana od 8,—14. ure m to proti odškodnini dm 700— za stavbna dela in ^starostoval v prvem letu br. dr. Triller, din 50.— za ostala obrtniška dela. ^ njim je prevze, starostovanje br. dr. Kavcija v znesku najmanj 5% se mora položiti v gotovini ali Alojzij Kokalj, načelnik pa je bil ves čas drž. papirjih po borznem tečaju pri blagajni Bolniškega fonda | dr. Viktor Murnik, odličen sokolski najdalje na dan licitacije do 10. ure. Ponudbe, opremljene s predpisano takso in v zapečateni kuverti bo sprejemala določena komisija na dan licitacije najdalje do j 11. ure. Ponudbi je priložiti reverz o položeni kavciji, potrdilo o sposobnosti ponudnika za odnosna dela in potrdilo o plačanem davku. OBLASNA UPRAVA BOLNICKOG FONDA ZA DRŽ. SAOBR. OSOBLJE U Zagrebu, broj 50241/1-1939. intimmmmmirnnmMHrHiinrnrfnmmimHtitinnm ZAHVALA Ob prebridki izgubi naše srčno ljubljene dobre soproge, mame, stare mame in tašče, gospe ANE AMALIJE KREN roj. GLIHA SOPROGE RAVNATELJA V POKOJU, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, našo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg zdravnikom primariju dr. Merčunu, dr. Hausu in dr Krajcu, za njihovo skrb za časa njene bolezni. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. LJUBLJANA, dne 2. oktobra 1939. Žalujoče rodbine: Kren, dr. Neubauer in Bertoncelj RAZPIS POKOJNINSKI ZAVOD za NAMESCENCE v LJUBLJANI razpisuje oddajo dobave in postavitve navadnih in posebnih peci, normalnih štedilnikov, dalje soboslikarskih, pleskarskih in tapetniških del ter dobavo in polaganje parketnih deščic za pode za novogradnjo stanovanjske hiše v Celju, Krekova cesta, z rokom vlaganja ponudbe do dne 9. X. 1939. Vsi razpisni pod? tki so interesentom na razpolago, vpogled in nakup pri uradu v Ljubljani, Gajeva 5/n., v sobi št. 221. POKOJNINSKI ZAVOD za NAMESCENCE V LJUBLJANI. strokovnjak. 2upne zlete je imela župa dva na Vrhniki, po enega v Domžalah, šiški in v Mengšu. V juliju 1914 je nastopila svetovna vojna in sokolovanje je bilo na mah ustanovljeno. Zadnja seja predsedstva župe Ljubljana I. je bila 12. maja 1914. Iz zapisnika je bilo razvidno, da je bila župa sredi naj-marljivejšega dela. V polnem obsegu so se vršile priprave za župni zlet 12. julija 1914 pri Sokolu Ljubljana II. Tako vidimo vse v najlepšem poletu brez slutnje bližajoče se katastrofe. Izbruhnila je svetovna vojna. Sokolstvo kot izrazito slovanska, posebno pa srbofilska organizacija, je moralo prenehati z delom, po sokolskih lokalih in domovih so bile policijske preiskave. Mnogo bratov so zaprli, nekaj konfinirali, drugi so morah v bratomorno vojno, kjer so prej ali slej našli izhod iz borb — v do-brovoljske divizije. Po vojni v jeseni 1918 je sokolsko delo spet oživelo in s podvojeno močjo nadaljevalo del tam, kjer ga je ustavila vojna. Brat dr. Pavle Pestotnik, ki je bil v februarju 1914 izvoljen za župnega starosto v župi Ljubljana I, je sklical prvo sejo žup-ne uprave na dan 25. januarja 1919. V pozdravnem govoru je pozval brate na vztrajno delo v bodočnosti v svobodni državi. Na drugi seji je bilo sprejeto v župo društvo Polje, dne 27. aprila 1919 je bil občni zbor župe, kl ga je vodil nam. staroste br. dr. Oton Fettich. Za načelnika je bil izvoljen jugoslovenski dobrovoljec br. Stane Vidmar, za prosvetarja br. dr. Matija Ambrožič. župni zlet je bil 15. avgusta 1919 v narodno ogroženem Kočevju ob ogromni udeležbi sokolstva in občinstva. Tako je župa Ljubljana I prešla v novo razdobje plodnega delovanja. Se z večjo voljo je kasneje nastopila župa Ljubljana, ki si je izvolila za starosto br. dr. Rika Fuxa, za načelnika br. dr. Viktorja Murnika. Izvrstno uspeli župni zlet je imela v proslavo 10 letnice viškega Sokola na Viču dne 5. septembra 1919. že 23. novembra 1919 je sklicala župa sejo župnega odbora. Na njej se je obravnavala združitev obeh žup v enotno župo Ljubljano. Dr. Fux je poročal, da mora biti po sklepu sabora v Novem Sadu v enem kraju samo ena župa. Do združitve pa je prišlo šele šest let kasneje, 15. februarja 1925. Žensko vprašanje je bilo dokončno rešeno pozitivno, članice so stopile enakopravno ob stran članov v sokolske vrste, župa Ljubljana I je imela v letu 1920 za župno načelnico s. Anuško Jugovo, župa Ljubljana s. Minko Govekarjevo. Obe župi sta imeli vsako leto župni zlet, leta 1922 pa sta pred vsesokolskim zletom skupno priredili župni zlet. Tri leta nato so razmere toliko dozorele, da sta se obe župi združili. S tem je bila uresničena dolgoletna želja Jugoslov. sokolskega saveza. in članstva. Nova župa je imela tedaj 41. društev in 6.400 članstva. Za starosto je bil izvoljen br. dr. Viljem Krejči, za njegova namestnika br. Bogumil Kajzelj in Verij Svajgar, za načelnika br. Rudolf Ryška. Zupni občni zbor je sklenil, da se 26. september 1909 proglasi za ustanovni dan župe Ljubljana. Delo v novi župi je potekalo normalno, razen manjših trenj v letu 1929., ko smo dobili zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije. Dne 8. decembra 1929 je bila izredna seja župne uprave, kl je formalno sklenila vstop v novo sokolsko organizacijo SKJ. Po tem zakonu je bila imenovana župna uprava s starosto br. dr. Pipenba-cherjem, načelnikom br. Vrhovcem in načelnico s. Mužinovo na čelu, za prosvetarja je bil imenovan br. inž. Bevc. Od tedaj župa ni doživela posebnih izprememb. Danes šteje župa 50 društev in 18 čet, 8.516 članstva, 2.015 naraščaja in 3.110 dece, skupno 13.641 oseb. župa izpolnjuje vse pogoje za uspešno delo v bodočnosti, župi k njenemu jubileju bratsko čestitamo. Oglas) v „Jutru" Imajo vedno največji uspeh! Elektro-generator na izmenični tok 3000 ali 880/220 voltov, 50 period, okoli 150 KVA, rabljen, toda dobro ohranjen, kupimo. — Ponudbe na PUBLICITAS, Beograd, poštni pretinac 60 pod br. 17572 Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.