Reto TIT. khaja v Trstu 18Mb #w* fto»ssv. ®*kopisi se ne vranjo. Nefrankovana pkma se ne sprejemajo. teetfsišivo ii iprarniširo ul. del Lavatoio st. 1,1. Telefon^l8-67. TPST. dne II. februarja 1910. ''Štv.76/'-3 Posamezne itev. ae prodajajo po 6 stot Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za I vsaki mm. Za več I nego lOkratno objar | vo pa po dogovora. Naročnina za celo j leto K 4.—; za pol in | četrt leta razmerno. Glasilo »Narodne delavske organizacije" in »Zveze jugoslovanskih železničarjev". L Delavci, uslužbenci c. Kr. javnih skladišč! (Prosia luka.) Podpisana vas vabi, da pridete vsi, katerekoli kategorije, v nedeljo dne 13. t. m., ob 10. uri do* poiudne na zelo važen shod ki se bo vršil v tržaškem „Narodnem domu“. DNEVNL PED: Naše stališče z ozirom na odgovor na našo spomenico V ažnost dnevnega reda nas odvezuje vsake na-daljne agitacije. Komur je na tem, da se izboljša položaj uslužbencev c. kr. javnih skladišč, naj prihiti na nedeljski shod. TRST, dne 9. svečana 1910. OPBOR N. P. 0. „Ne potrebujemo vas!“ Tako nekako so odgovorili zastopniki 'oeijalno-demokratične skupine uslužbencev *• kr. javnih skladišč, kadar jim je skupina delavcev iz proste luke, učlanjemh v D. O., ponujala bratske roke v svrho s'oimega in skupnega delovanja v prid zboljšanja razmer v prosti luki. Mi smo »e takrat in posebno na velikem javnem shoda v »Narodnem domu“ meseca oktobra 't*'»olega leta opozorili socijalne demokrate 'a njihovo strankarsko in skrajno škodljivo 'sktiko. Svarili smo jih pred cepljenjem '»oči in dokazovali na podlagi neovrgljivih Podatkov, da zastopajo oni k več|emu a mi pa 35°/0 delavstva v prosti *nki, da je torej vsaka enostranska in na ‘*stne somišljenike zasnovana akcija apriori °hsojena ali na neuspeh ali vsaj na ne »baten uspeh. V svojem odprtem pismu na ^žav. poslanca Valentina Pittonija je tov. 7* Mandič iznesel javno te obdolžitve. Vse »a®an. Tržaški eocijalni demokratje so se ,tako globoko pogreznili v naravnost besno b zagrizeno strankarstvo, da je vsaka še ‘*ko plemenita beseda, ki je v interesu pbpne stvari padla od naše strani, bila 8 bob ob steno. Da smo imeli prav, ko klicali po slogi, to dokazuje odgovor 'prave c. kr javnih skladišče na sporni-J«o uloženo po centralizovani (socijalno-. bbiokratični) skupini uslužbenca c. kr. J**nih skla liič. Danes vlada menda v višjih *r°gih v ul ci Boschetto — potrtost, da rečemo obup. Kesajo se zbog svoje vče-^.išnje zaslepljenosti. Gospod dvorni svet. ^'bas j. a -o smeje menda v svojo debelo n, giadi sivo brado. Zato se čutimo opravičene klicati novodobnim Katilinam, 1 imajo svojo prestolnico v ul ci Boschetto : '''iuousiiue tandem ?- Kako dolgo boste še 'bralsljali zaupanje delavstva V • ZVEZA • JUGOSLOVANSKI! ŽELEZNIČARJEV. Brezsrčnost c. kr. železniške uprave. Kadar slavna uprava c. kr. državnih železnic oziroma o. kr. železniško ministrstvo po svoji nepremišljenosti — kajti premišljenost je doma pri železnici le, kadar gre za zatiranje nižjih uslužbencev ali delavcev — zabrede v denarne stiske, potem visoko c. kr. ministrstvo in seveda tudi slavna direkcija državnih železnic nista izbirčna v sredstvih, s katerimi naj se zopet opomore finančno stanje, oziroma, da se »omaga polniti blagajna države, katera zna ravnotako morda po nepotrebnem razmetavati. In najbolj primitivno in najgrše sredstvo c. kr. železniškega ministrstva in c. kr. direkcije drž. železnic za napolnjenje blagajne ali prihranitev večjih izdatkov je, da odpušča delavce in druge pomožne moči, ki so delali ali služili železnici ne morda samo eden ali dva meseca, ampak črez pol leta, celo leto, ali tudi več. Vprašamo se sedaj, ali se je promet pri c. kr. državni železnici morda tako zmanjšal, da so taki ukrepi potrebni ? Ne! Ni se zmanjšal, pač pa povečal, kar kažejo jasno letni izkazi. Torej kje je vzrok ? Po našem skromnenp mnenju tiči vzrok v pomanjkanju vsake kfttnercielne izobrazbe in praktične skušnje višjih funk cijonarjev, ki delajo slepo tjavendan in to od prvega ref-renta v ministrstvu, dol do ravnatelja, direktorja in predstojnika do-tičnega oddelka. Ti ljudje seveda nimajo mnogo pojma o kaki pametni ureditvi dela in v mnogih slučajih sploh ne vedo, kdo dela in kaj se dela, seveda, ker jih stvar nič ne stane, a trpeti morajo itak le drugi. Naenkrat pride c. kr. ministrstvo po svoji lastni krivdi v zadrego pri dohodkih in pot m naj pomaga, kar hoče. Tu pa imajo potem ti velikani veliko prakso, ne da bi si b.:lili pri tem početju ^ 'svojo visoko glivo. Odpustimo delavce in za delavce vpisane pisarje, in blagajna je zopet rešena. In v tem p čet|u leži vsa gniloba vodil- ih oseb. K dar se obrne kak postaie-načelnik ali načelnik kakega skladišča na pristojno mesto, se mu dovoli brez velikega pomisleka, na eti toliko in toliko novih delavnih moči. To so hipne potrebe, ki bi se jim dalo tudi na drug način odpomoči, ako bi vodilni krogi imeli toliko razuma in srca za delavca, da bi stvar prej pre-motrili, predno vzamejo toliko in toliko delavcev v delo z namenom, da jih potem zopet vi žejo na cest-. Prazen je izgovor: saj so vendar le delavci, saj se vendar niso vzeli za stalno, kajti ravno v tem leži ona grda brezbrižnost in brezsrčnost, prav v tem nečloveškem ravnauju z delavci in pisarji. Zakaj - ilijo delavci k ž leznici? — Jasno je, da zato, ker upajo, da pridejo do stalnega zaslužka, in lahko bi res imel vsak sprej* ti delavec stalni zasluž k, ako bi se v hipu, ko se delo pomnoži to, pomnoženo delo dalo izvršiti, recimo proti 60°/0 zvišanju plače za nadure po že nameščenih delavcih, seveda to le tedaj, ako bi delavstvo hotelo prevzeti to delo, ne da bi je s lili v nadurno delo. In kdo pa v sedanjih dragih časih ne bi delal kaki 2 uri več, da zasluži pri zvišani odškodnini nekaj več. Tako delajo privatna pod jetja, vsaj kolikor je to možno, in ni jim treba potem, ko pridejo zopet v normalni obrat, odpuščati delavnih moči. Pri železnici je pa to drugače. Prav lahko trdimo, da bi marsikateri delavec ne bil odpuščen, ko bi se pri ce em obratu malo več mislilo. Kakor smo opazili, je bilo odpuščenih ravno v zadnjih dveh ali treh tednih kar na kupe delavcev. In ko se je proti takemu ravnanju protestiralo, kakšen je bil odgovor? Ta ali oni, ali ti delavci niso bili normirani, namreč ta ali ona po stgja ne sme imeti več kakor toliko in toliko osobja, uradnikov in drugih uslužbencev in stalnih delavcev. Ljudi pa, ki so bili zaposleni kot delavci ali p sarji črez pol leta, da, črez eno leto, pa med tem časom ni zapazilo c. kr. ravnateljstvo ? To je že malo premočan tobak. Še-le sedaj, ko je pritisnilo c. kr. ministrstvo, še-le sedaj so zapazili ti veleumi, ki sedijo mirno na svojih bogato plačanih mestih, da imajo toliko in toliko p sarjev in delavcev preveč. Zdaj pa le brezsrčno na delo, zmečimo jih na cesto, in c. kr. železniško ministrstvo bo z nami zopet zadovoljno. Priporočali bi tem visokim činiteljem, da naj se malo vglobijo v položaj revnega delavca ali pisarja, ki vživa itak beraško plačo, kakšen položaj je to zanj, ko stoji naenkrat po krivdi c. kr. železniške uprave brez vsakega vinarja s svojo družino vred na cesti. Prav radi bi privoščili tako po-skušnjo tistim velikim gospodom, za katerih plačo se ravno nižji uslužbenci in de lavci največ trudijo. Ako tako skušnjo prestanejo in so počutijo pri tem prijetno, potem tudi mi ne bomo več ugovarjali takemu biezsrčnemu podjetju z delavci in pisarji. Ni pa dosti, da mečejo delavce in pi sarje na cesto, ne, še toliko se ne ozirajo nanje, da bi jih ob priliki potrebe zopet sprejeli v delo. Ne, prepuste jih njihovi usodi in vzamejo v del j čisto tuje delavce, medtem ko prosijo odpuščeni delavci zastonj dela. Prav ponižno bi pač prosili c. kr. ravnateljstvo, da bi vsaj v tej točki bilo nekoliko dobrosrčnejfie in bi se vsaj v to liko brigalo za svoje žrtve, da jim pri pomnoženem delu da zopet zaslužka, ako niso dobili še dela kje drugje. Na \vsak način pa tudi priporočamo slavnemu c. kr. ravnat ljstvu drž železnic, da naj tlo v prihodnje boj previdno pri najemanji del .vuih moči in pouči v tem tudi sebi podrejene pristojne činitelje. — Ako so bili nameščeni delavci ali pisarji po pol leta in tudi po c lo leto, potem bi se nam nara-nost zdelo čudno, kako more dotičii odd lek izhajati kar naenkrat z zmanjšanim š-evilom osobja. To bi bilo le znamenje, da sploh ni bilo potrebe za po-množitev osobja. In kdo je temu kriv ? Morda vendarle gotovi višji faktorji! Ia tem priporoč-mo malo več pažnje pri njihovih ukr- pih, ker trpeti morajo le drugi. Železničarji socialisti. Akoravno so socijaln m demokratom železničarjem dani vsi pomočki v svrho njihove agitacije iH jih podpira očividno vzlic temu še tudi c. kr. ravnateljstvo drž. železnic, vendar se sliši od strani mednarodne (?) ali soci-jaluo-demokratične organizacije železničarjev od vseh krajev le jadikovanje. Socija-listi agitirajo v službi, skl cu ejo shode v čakalnicah in skladiščih in zadnji tak shod je bil pred kratkim tudi v bralni sobi personalnih hiš v Trstu, ki jo jim je dalo na razpolago c. kr. ramateljsivo menda le v svrho čitanja, na razpolago, ne pa, da bi imeli tam shode v svrho socijali-st čn - agitacije, ker tisti, ki niso njih mišljenja, si vendar ne morejo pustiti kratiti pravice do te dvorane. Torej, dne 26. januvarja 1.1. je bilo, ko se je slišalo v tej bralni sobi tužoo jadikovanje, kakor so pripovedovali nam sodrugi sami, jadikoval pa je najbolj sprevodnik Grilc. Poročal je o konferenci v Ljubljani in tarnal, ako bode šlo tako na-prei, da mora izginiti okrajna skupina II. v Trstu (žalostno, kaj ne ?) in ne more več delovati, ako se člani ne povrnejo zopet v njeno naročje, kajti število članov da se mora pomnožiti vsaj na 800 do 900, drugače zapoje mrtvaški zvon. V svojem nadaljnjem besedičenju ja udrihal po N. D. O., akoravno N. D. O. vendar ni »Zveza jugofiovanskih železničarjev". In poslušajte, zakaj je udrihal. Ker N. D. O in tudi ,. Zveza jugoslovanskih železničarjev“ daje svojim rednim članom podpore v slučaju daljše b dežni ali v slučaju smrti itd. Torej socijalistični železničarji ne privoščijo našim članom podpore!! Rekel je, da mi dajemo lahko podpore, ker nas zakladaio kapitalisti! — Da, ako bi bilo to res. Mi jim lahko po-v mo, da mi nimamo kapitalistov, ki bi nas zakladali, ampak nekaj drugega imamo: Naše vodstvo je jako marljivo in štealjivo, ne zajema nikjer, pa tudi ne dovoljuje nikomur izsesavanja svojih članov ter ne razmetuje denarja v politične, v strankarske namene, kakor socialno-de-mokratična stranka. Zato pa daje lahko podpore svojim članom. Pri nas ne vlečejo blagajniki procentov, ampik delajo iz ljubezni in prepričanja za »Zvezo jugoslovanskih železničarjev- in v prid njenih članov tovarišev. Tudi imajo naši člani več ljubezni do svoje organizacije »Zveze jugoslovanskih železničarjev-, ker so pristopili k njej sami, ne pa kakor socijalistični sodrugi, ki se vlečejo ali s terorizmom al lažmi, rekel bi, za lase v organizacijo. Ako ukle-neš koga šiloma v verige, bo gledal, da se ob prvi priložnosti oprosti, in tiko je tudi pri sodrugib. Radi tega vedno manjka članov. Tako je umljivo, da so vlačili in jih še vlačijo v svoje organizacije in pritiskajo zlasti na uboge delavce in to posebno na kolodvoru pri Sv. Andreju v Trstu, da morajo vstopiti v njih organizacijo. Ako pa kdo ne pristopi, potem ga pa psujejo. In to so potem člani, ki soci-jalno-demokratičnega programa niti ne poznajo še manj pa, da bi vedeli, k%j se pravi, biti socijalni demokrat. So pač bili časi, ko so rekli voditelji: vsak mora biti iz srca socjjalni demokrat, drugače ga ne maramo; dandanes pa psujejo in zatirajo vsakogar, ki noče biti njihov pristaš. Omeniti hočemo še, da so hvalili na tem shodu tudi voditelje zadnje pasivne resistence. Mi pa pravimo, da bi bilo boljše, ako bi bili molčali o tem Sicer pa upamo, da bomo imeli pri, delu enkrat mir, in priporočamo sodrugora, naj vzamejo v roke službeni red, da bodo enkrat vedeli, kaj imajo opraviti med službenim časom. Slovenski železničarji! Ni se vam treba bati nikogar, in kdor želi vstopiti v „Zvezo jogoslovanskih železničarjev", naj se priglasi mirno in brez skrbi, mi ga bomo tudi proti internacionalnemu terorizmu znali varovati. zjž. Ustanovni shodi. Kakor smo že omenili, sta se vršila dne 2. t. m. za podružnico Dutovlje in Riheuberg „Zveze jugoslovanskih železničarje v“ ustanovna shoda, ki sta bila jako dobro obiskana. Na obeh shodih je bil navzoč zastopnik centrale ..Zveze jugoslovcnskih železničarjev"1, ki je v jasnih besedah sl kal potrebo organizacije slovenskih železničarjev, ki ni politična, ampak le strogo strokovna, pač pa stoji na narodni podlagi. Da stoji na narodni podlagi, zavzema stem le stališče železničarjev kut Slovenc v nasproti mednarodni organizaciji in njenemu privesku nemčizmu in italjanizmu. Organicija ne zavzema s tem, da je narodna organizacja morda kakega političnega stališča, in radi tega tudi ne bomo izpraševali naš h članov, kakšnega političnega prepričanja so, in se ob času volitev pridruži vsak član stranki, kateri pripada ; v .^lučaju pa, da mu bratomorni bo ne ugaja, se lahko tudi vzdrži glasovanja. Kot strokovna organizacija more za- I stopati „Zveza jugoslovanskih železničar-jev“ le to edino pravo stališče in le ob takih nač-lih je tudi mogoče, da se združimo vsi slovenski ž lezničarji v eni organizaciji, in to je „Zveza jugoslovanskih železničarjev“. Med seboj smo le železničarji in nič drugega. Treba pa le bilo, da se združimo slovenski železničarji, da stem počasi odvr nemo tuji vpliv pri železnici na domačih tleh, kajti drugače se nam zgodi kakor na Koroškem in Štajerskem, da Slovenec ne dobi pri železnici na domačih tleh službe, med tem ko tujec Nemec vleče na naših domačih tleh mastno plačo, poje na ta način stotinam in stotinam domačinov kruh, zraven pa se še predrzne slovenskega železničarja zatirati in zasramovati. Na ta način bi mi slovenski železničarji postali ničla pri železnici in naši potomci bi ne dobili vtč službe pri železnici in bi morali iti s trebuhom za kruhom v tujino. To so pomisleki gospodarskega pomena. Nadalje pa je potrebna organizacija -Z. J. Z.'1, kt-r bo slovenskega železničarja zagovarjala in branila uspešno le lastna organizaci a slovenskih železničarjev, kajti jasno je vendar, da internacionalna organizacija ne more nastopiti v slučaju zapostavljanja Slovenca proti Nemcu, kajti v tem trenotku ni več mednarodna in se zameri svojim članom Nemcem. In ker je socialistična organizacija železničarjev p o-1 i t i č n a, torei strankarska, jej je pro kleto malo mar zato, ako pride v doglednem času vse polno Nemcev med nas, ki nas izpodjedo, ker jim je le za močno stranko, ne pa za dobrobit slovenskega železničarja. In ne samo da „Zveza jugoslovanskih železničarjev" zasleduje gospodarske in mezdne razmere svojih članov, nudi po svojih pravilih svojim članom v slučaju daljše bolezni tudi podporo, v slučaju smrti pogrebni prispevek in pravovarstvo v službenih sporih. Ako vsak slovenski železničar vse to natanko razmotriva, se ne bode dolgo obotavljal, da pristopi k Z. J. Ž., ako ga ni prevzelo politično strankarstvo, katero mu kot posamezniku ali združenemu v majhni družbi kot slovenskemu železničarju gotovo ne bode koristilo. Izvajanje govornika je izzvalo pri železničarjih veliko zanimanja in obe podružnici, v Dutovljah in Rihenbergu, štejete danes že lepo število članov. Živila Z. J. Ž.! zjž.— Herpelje. Bržkone se vrš dne 19. februarja ob 9. uri zvečer tukaj ustanovni shod podružnic ■ Herpelje „Zveze jugoslovanskih železničarjev1'. Natančno poročilo prihodn ič. zjž.— Delavskemu odboru želez niče. Priporočamo še enkrat delavskemu odboru, da na svojem se-tanku dne 14. t. m. nastopi odločno za pravično uravnanje plač železniškim delavcem v počiaruezhHi krajih. Zastopa naj tudi železniške delavce proti krivičnemu ravnanju s strani , železniške uprave, da se ne bo metalo /vsak trenotek toliko in toliko delavcev na cesto-. Tudi kar se tiče stalnega nameščenja za to sposobnih delavcev, naj ravna želez-r niška uprava pravično, potem bodo tudi nehale pritožbe. Naj upošteva odbor vse podrobnosti, vprašanja železniških delavcev in nastopi odločno 1 zjž — Podružnicam I Dopisi naj se pošiljajo vedno pod naslovom : „Zveza jugoslovanskih železničarjev",- Trst., ul. L»-vatoio 1. .. - zjž,— Brezposelni člani Z. J. Ž.r ki so bili odpuščeni v skladiščih državne železnice in so brezposelni, naj, se prijavijo ob priložnosti zvečer v društvenih prostorih ul. Lavatoio št 1. Delavski prijatelji/ LJUBLJANA, 1. svečama 1910. Slavno uredništvo ! Znano mi je sicer, ’ da glasilo Nar. D. O. „Narodni Delavec" ji ni političen list in da se strogo drž te na- • čelu, da bodi pisava lista strogo strokovna, toda upam vsaj, di mi bodete prepustili nekoliko prostora tudi za ta dopis, ki se sicer bavi s političnimi vprašanji, pa vendar zadeva d d&vsko vprašanje in fco ravno tamkaj, kjer je to vprašanje najbolj potrebno poštene in pravične rešitve. Nihče ne bo tajil, vsaj tisti ner kdor hoče še veljati za poštenjaka,- da je delavstvo faktor, s katerim- mora računati vsaka postavodajna korporacija, zlasti še glede na njegovo ogromno davčno moč v indirektnih davkih. Država je upoštevala to dejstvo, ko je izpremenila državnozborski volilni- red na podlagi splošne, enake,, direktne in . tajne volilne pravice. Da se pri tej izpre-membi ni povsem ustreglo upravičenim de- j lav8kim željam, je umljivo, ali reči se : vsaj sme, da je delavstvo doseglo precejšen del svojih zahtev. Drugače je b lo, ko so se izpremi-njali volilni redi za razne dežele. Kranjska je dobila poleg obstoječih treh kurij inte resnega zastopstva še četrto, tako imenovano .čisto splošno kurijo", za katero se je pred njeno ustanovitvijo poudarjalo, dia bodi domena tistih, ki dotlej niso imeli . nikake volilne pravic?.. Seveda pa se ni stvar izvršila tako, kakor so obljubljali * v dozdevni najgorečnejši pristaši splošne in J enake volilre pravice, temveč se je priz- * nalavtej „čisti sp'ošni kuriji" volilna pravica vsem volilcem prvih treh kurij poleg dotedanjih nevolilcev. Ustvarila se je s tem ne čista splošna kurija, pač pa pluralna volilna pravica, ker volijo volilci prvih treh kurij po dvakrat, nekako tako, kakor da bi bili dvakrat toliko vredni, kakor pa tisti volilci, kateri so prišli šele po četrti kuriji do volilne pravice. Ni treba tu dosti pomisliti, da pride človek do zaključka : delavstvo, ki dotlej ni volilo nikjer, je pač dobilo košček volilne pravice, ali za ta košček Se je moralo dati degradirati na stopnjo manj vrednih državljanov. To je bilo prvo ponižanje našega delavstva. Vodilna stranka na Kranjskem se je pač sklicevala pri tem na svotp načelo: če ne vsega, vsaj nekaj, češ ako ne moremo dobiti res splošne in enake'-volilne pravice,, dobimo- vsaj v č strti - kurji fea kurijo s popolno splošno in 'enako volilno pravico, torej Vsaj začetek1 splošne in enake volilne pravice kakor mora biti. — Ako bi bilo tudi- tbres kaj dobrega, vendar ta mala dobrota nikdar in nikoli ne odvaga že prej oinenjene degradacije delavstva, in za tako' cerio ne. bo delavstvo nikdar pridobiti ža. taka res danajska darila. . - Tako, je bilo z deželnozborsko volilno ■'reformo. Ko pa je ^Slovenska Ljudska Stranka" • ravno po tej retormi dosegla absolutno večino v deželnem zboru, kar ni več mo-’ gla prenehati z r> formiranjem. Deželno-zbbrski- volilni reformi je sledila volilna reforma za občine na deželi, ustvarjena po istem načelu, kakor ona za deželno-zborske volitve. V občinah se voli v treh razredih. V prvih dveh so zastopani Občinarji, ki plačujejo direktne davke, v tretjem razredu pa volijo dosedanji nevolilci, torej večinoma delavci, ki ne plačujejo direktnih davkov, in pa zopet oni volilci prvega in drugega razreda, katerih je gotovo vselej toliko, da delavstvo nikakor i ne more priti do vel ave s svojimi glasovi. Na tak način se je izvršilo drugo ji degradiranje delavstva na stališče manj . vrednih Občinarjev. , V ravnokar odgodenem zasedanju deželnega zbora kranjskega pa je doseglo to poniževanje dela stva svoj višek z iz premembo volilnega reda za deželno st dno mesto Ljubljano. Mestni občinski svet ljubljanski je z ozirom na državni zakon, ki zahteva v občinah dovoljno zastopstvo višje obda-čenih, predložil deželnemu zboru načrt iz-premembe občinskeg i volilnega reda za mestno občino ljubljansko. Po tem načrtu naj bi Občinarji, ki plačujejo direktne davke, volili v prvih treh razredih, dosedanji nevolilci, torej delavci, pa sami zase v četrtem razredu. Resnica je, da tudi to ne odgovarja splošni zahtevi po splošni in enaki volilni { pravici, da tudi tu še ne vel a delavec ravno toliko, kakor vsak drug občinar, ker bi število volilcev v četrtem razredu daleč presegalo število volilcev enega ali drugega pr>ih treh razredov, ali vendar bi dal četrti razred, določen samo za dosedanje nevolilce, vsaj gotovo zastopstvo delavstvu pri občinski upravi, katera dobiva po indirektnih davkih velikanske svote iz delavskih žepov. Toda ta načrt, ki ga je predložil 1 ubljanski občinski svet, ni prišel v deželnem zboru niti do razprave. Pokopali so ga že prej. Pač pa je deželnozborska f čina sprejela za mestno občino ljubij*09 volilni red, ki krije v sebi prav ra*0 tako krivico za delavstvo, kakor že P‘| omenjeni izpremembi. Voli naj se v “ razredih. Prva dva razreda sta dolo*8 interesnemu zastopstvu, v tretjem pa ! • lijo dosedanji nevolilci in tudi vsi ?011. prvega in drugega razreda. Ljubljana M okroglo 7000 volilcev ; okrog 4000 bi J' volilo v prvih dveh razredih, okrog 3° bi pa bilo dosedanjih nevolilcev, delavk katerih glasovi s-j proti številu glasov ?0 P «1 n r: ti A T n č li!cev prvih dveh razredov v taki manj išin'- da je zmaga delavskih kandidatov n*ra nosi; izkl učena, ako bi tudi delavk složno kot en mož glasovalo zanje. Ljubljansko delavstvo je po vsej Pra. vici pričakovalo, da se bodo gospodje P zeleni mizi ozirali na njegove uprav: ičene v z i 1 1 žel.e in zahteve; na to pa tak udarec ■ Da bi pa delavstvo ne čut lo t*/ hudo tega udarca, se le iznašel ček", ki naj bi pokril delavstvu prizade rano, iznašli so volitve po proporcional*e sistemu. _ .1 L* 1 Resnica je, da je proporcionalni gf j stem, izveden resnično in pravično, na**!' 1 nost ideal vseh volilnih načinov, toda Ljubljani hočejo uvesti vezane volilne li*^ ki zagotovl]ajo edino-le velikim strank*1* ali skupinam zastopstvo, dočim naravno8 izključujejo zastopstvo manjših strank 9 skupin. I V Ljubljani je delavstvo razdeli®0-«; politično v štiri stranke, narodno napred*°ij klerikalno, socialno demokratično in ne*b ško-nacionalno. Ako govorimo s splošno d J, iavskega stališča, je tu popolnoma ne**° ; goče, da bi delavstvo, pripadajoča štiri01' tako naravnost si nasprotujočim stranka#; rm-glo enotno nastopiti pr, volitvah v činski svet. To bi bilo naravnost izključeno. Tako politično. — Kaj pa delavst^ strokovno organizirano ?’ Tu je pač stvar še bolj čudna. J lavstvo, organizirano po klerikalcih, soci* nih demokratih in Nemcih je tako oz* spojeno s stranko kot tako, da strokov*? organizacije ni moč razločevati od P°v tične, da je delavec organiziran po klel'1' kalcih — klerikalec, po socialnih dem0' kratih — socialni demokrat in po ne# škili nacionalcih — nemški nacionalne*1 Edino-le delavstvo, organizirano v rodni delavski organizaciji-1 v Ljubija*1! bi moglo nastopiti samostojno kut sti/ kovna organizacija, ker ni vezano na *°' beno stranko in je organizacija kot tak strogo nepolitična. A za to delavstvo r konkurenca pri občinskih volitvah če 1,6 izključena, pse pa popolnoma brez pomen*; ker ni niti pomisliti, da bi ob tolikem šU vilu politično in strokovno organiziranih m0*| nejših konkurentov prišlo v poštev, ker f ; je zlasti obe veliki politični stranki po*1' nili popolnoma v kraj. Take so pač razmere na Kranjske’* in posebej še v Ljubljani. Tako so del* razni prijatelji delavstva v — korist laratvu", tako so dali delavstvu namest* kruha — kamen, namesto volilne pravi*8 — volilno krivico. In z vsem tem so še zvezali — lilno dolžnost, ker še ni bilo dovolj p0®1 žanja. Delavec torej bodi na volišče, 1^ moraš, sicer te bodo obsodili in kaznov* , le hodi, saj hodil boš tako in tako zastonj. Ako se ne pravi to norčevati se 1 delavstva, potem res ne vemo, kaj naj ril-zumemo pod besedo norčevanje. Toda le delajo tako, saj bo že prišel čas, ko 8 bo pokazalo, kdo ostane norec ! PODLISTEK. Boljša bodočnost. Spisal Jakob Pur kart. Grozno pomnoženih rednih davkov ni bilo niti mogoče plačati. Kaj sedaj ? Prejšnja leta ob slabih letinah se je še lahko nekoliko potrpelo radi primoranega najemanja posojila. Ali sedaj ! Niti ob dobri letini si ubogi trpin kmet ne more pomagati ter težko pr. delane pridelke v pošteni denar spraviti, kako bi smel misliti, da mu sploh kdaj zasijejo jasneji dnevi! Križeva pot je njegovo življenje. Premišljevali smo, kaj bi se dalo ukreniti, da bi na Lužarjeva vrata ne hodili trkat davčni biriči. Moi oče je bil v največji zadregi. Na noben način nismo mogli uganiti, kaj bi bilo storiti. Nove dolgove delati, ko- še niti od starih obresti nismo poravnali ? Prodati kos njive, kako bi to smeli, ker nam že tako redno primanjkuje živeža? Kos travnika? To tudi ne gre. Kako bomo potem živino redili, ki jo tako neobhodno po-trebu erao, brez katere kot kmetovalci ta-korekoč niti živeti ne moremo. Tedaj nam ne preostaje drugega, ko da prodamo ves živež; odi cen za tisto leto v našo hrano, kar smo tudi storili v največjo s voj o žalost. Pokojna mati je temu očetovemu odloku najboli nasprotovala. Kako brano živeli, je tarnala in pregovarjala zamišljenega in trpečega očeta. Toda oče jo je tolažil, češ da je b ol i e še nekaj potrpeti, kot da bi neizprosni biriči blago iz Meva izbirali. Veš kaj, ogovori jo nekega dne. Ker tudi letos nimamo denarja, da bi si mogli mlade prašiče kupiti, bomo pa mi sami imeli tisto za hrano. In tako je tudi bilo. Vse žito in vso boljšo hrano smo poproddi. Jaz sem si sicer Da vse načine prizadeval, kako bi očetu kaj žita ali hrane prikril, da ne bi vsega prodal, oče pa j4 imel bistro oko ter je vse videl, vse vedel in me je pokaral. Ostalo nam ni torej nič druz ga kot nek liko žitnih smeti, pa ona hrana ze prašiče. No, sem si mislil, po zimi bo že šlo, ker ne bo tako težkega dela, ali kaj bo, kadar delo nastopi. Tudi mati ni imela mnogo skrbi in posla, kajti za kuho ni imela druzega ko en dan krompir, korenje in repo, drugi dan pa repo, korenje in krompir. In tako je bil» celo zimo. Slednjič pa je očeta le premagalo. Se zdaj ga vidim, še zdaj se mi milo stori, kadar se spomnim teh bridkosti. „Tako ni mogoče več, predragi", reče oče: »Pomlad je tu. Delo narašča, in ta borna hrana nikakor ne zadostuje. Pojdi in pripravi mi del semenskega žita, da ga ponesem v mlin. da nam mati speče kruha, katerega že tako silno želimo. Kaj nam je drugega storiti. Hočemo li čakati, da gladu poginemo. Bolje je,, da še to pou-žijemo. Ob setvi si bomo že na kak način pripomogli do semena. Pograbil sem vrečo žita ter jo takoj odnesel v mlin. O kakšno je bilo naše veselje, ko smo po tolikem, č-isu zopet zajemali iz sklede gorkega soka. In tudi kruli se je za hip povrnil v Lužarjevo hišo. Mišji 3i, prijatelj, našo radost. Tedaj vstane zopet moj izmučeni oče ter slovesno izjavi, da take lakote noče več prestajati. Na vsak način moramo kaj; drugega ukreniti, in sicer dokler je še čas. Težko se je ločiti, ali časi so hudi, in odlašati ni n! več; »Prodamo vse, hišo ia premoženje „Kaj nani' koristi zemlja, ko nimai"1' kaj, da bi vanjo djali. In končno kak do biček nam tudi zemlja da. Recimo, da J tudi dobra letina,iJkakor je bila lansko M*' kaj nam pa sploh- koristi, ker obilnih prl. delkov ne moremo sprav ti v denar. D** so vedno večji. Obresti istotako- naraščaj*’ drugih stroškov tudi ne primanjkuje. Dolg* se nam ne bo mogoče na ta način iznebi nikdar več. Tako nam ne preostaja pra nič drugega,, kakor da vso kmetijo Pr° stovoljno prodamo, da nam ne bi je o'ce kdo drug poprej". „Kaj pa potem.?", vpraša skrbna J*1® vsa prestrašena. „V Ameriko gremo", odgovori oče, »** mor jih je že pred nami mnogo ods ,j katerim se je istotako godilo na do**9 grudi, kakor nam'1. . tj Kmalu nato je začel oče prodaj* premoženje kos za kosom. Poplačal J® upnike ter se z ostalim denarjem. pripr* - ljal na težavno pob. v daljno Ameriko. (Pride sed J j’ V>.' »NARODNI DELAVEC*. ^ V .U V1 ,p<' ' -V'1->v v .» . »>' ,\ > .A »' •' ?A--. Epilog k ajdovskemu štrajku. Kakor je našim čitateljem dobro znano, prišlo je dne 25. julija 1909. do krvavega spopada med direktorjem ajdovske predil niče Jakobom Amannom in ajdovskimi tovariši, ki so se bili podali po shodu v Bra-tinovi gostilni f tovarno v svrho, da jim"’ Amann definitivno odgovori. Štnjjk je bil y polnem teku in Amann je- biV obljubil našim delavcem, da bode J v najkrajšem šašu posredoval pri Brummerju v Trstu, v svrho, da se delavstvu vsajNilddoma ugodi v smislu .zahtev, katere ie delkvstvo ''izvilo v .zrfani spomenici. Mesto '^djjpvora j« > začel Amann stre jati na dela stv^o, j^i' čemer sta bila dva delavca poškodovana^t' DOMAČE VESTI: d.— Brezposeln#* člane I). O. poživljamo,' da s^,vdanes v. petek, dne 11, t. m. in', 'j d tri y. soboto, dne 12. t. m. zgla3t'"v uradnih urah zvečer y društvelij]}' prostorih N. D. O. ul. Lavatoio^V in' sp izkažejo z društveno izkaznico ali .knjižico. , > v vd.— žavdqtnače delavstvo. Tržaško tTdav^tvo^ d primeseh ^Dojttbftio^ y^.gii3»ka'>vi4.blaže%; Itanjše-. Zlasti p/i je čudno, da pri celi stvh^i n&$ri$tjranaka vi, nlirno,;-nmlčv ib' krfžVtps'k gjechp, ‘ kako v izpodjedkjtjj tujin (Vvnači^oTč kpuii, jn kako morhjo—vjjie<^ fr gay, doVnačJo ‘de^vn os tre- ,t»' •V' V (Dalje na četrti strani.) Filip Ivaniševič buhbm za' lnmhom ,v daljny šveji* 'Z Ipstrio je to'in bari^ndst. nfetimj^Po, tssj^^Vlij nyši vladi ln' trKbri' yiekoliko'l'p,qgl.eirati.,ka^Q,.'Viruse ar^Vb j : zaloga dalmatinskega lastni pridelek v Jesenicah pri OmlSU Voiilic! Valdirivo 17 (Telefon J4dij) v vHtVteri.'prodaja na malo in 'veliko. :— Nailajj.e' nriphrofiji slav-, občinstvu svoje g^ostilne, v‘AiJV4'(]^|H“ ul. Nuova št v. H,, in ,, Al fr^tjelfi L Imati“ ulici Zudec lio stv. S'Nv katetfb toči v " svoja vina L.jfršt " ■ i ’ Dalmatinska gostilna;',* ' v ' t^rattoria dalmata) Tt^ST, ul. Coroneo'\3; TjHST Prva talia VišlEia 'tt Omištep vina prv^ Vrste in ' Češko gudjeviško pivo. Vino Viško Opoiropo st. 72liter črno Omiško M V. ».»» «•••»«. >e,-) ,v belo 3van^lec*v „ 80 Pivo gu^jeviško v'„ -66 „ a Doprnča' kuhinja je VeSno pripravljena ' z mrzliftii in gorkimi jedmi. Za zjutraj dunajske,in kpitfjske klobase prve vrste. Toplo pe''pripore ča SIME BAUS. skrije ‘za’ svoje ‘ AužaVlj^nA, ’,čgtudi -/.so „8 a m o'“ delavci, d p k'akp <■ drugje ' sl^cbe za take državljane prav za tfo, >tk dr ;š o ravmii d e 1 a v c i. T ko iy «Pr- rm'Fiun-coskem delajo ravnokarh^zK všp[mi> silami k’ nato, da vostane delavski trg zašigtbrati domačemu delavstvu, daširavno' tujega’ xth- , 1-ivstva na Francoskega ni veliko, j)p zad- , njem štet:u lj • 117.6'fl. Ujesti ’ se .vmisli a' pos-bni davek' na tuje \tleLi^ce‘''iu sicer tako, da bo delodajalec, ki niia iibposlenih t več kot pet delavcev-tuicev, ki , ne stanujejo stalno na Francoskem, moral ' plačati davek zv vsakega takeg i delavca. Davek bi se odmeril po^tevilu dni in svoti «a služka za oni čas, kiterega delavec ne prtživi i h Igrane skleni. Ta zakon bi bil v prvi vr ti naperjen proti"Belgi;cern, ki zahajajo čez mejo na delo na Francosko, a končno bi se mogel uveljaviti tudi spl h za vse tuje del tvstvo. V Zedinjenih državah ameriških se pojavita tudi redno večji odpor proti tu emu d lavstvu. Pod geslom „nati-tivizma" se dela z vsem silami nato, da bi se žafranih) tujemu delavstvu priseljevanje v Zediniene države. V zadijertf č isu je senator O v e r m a n n stavil predlog, da plačaj vsak priseljenec namesto dosedanjega priselniškcga davka 4 dolar, odslej l(h dolarjev na glavo. Obenem bi bil pa vsak tujezem ki delavec postavnim potom Šotamis ■' bVffciHši ! am VVm Avznanje, ''da, sem odpri'1®^ , ItkivMp v ulici del Bosco št. 1. vcgtlVPiazza Barriera vecchia , ' ' i'v9jW\riazza Joarriera veccma, 'Lviplo sc/j>a?poroSam slav. občinstvu ža mno g'brojen obisk.'»Jamčim za čisto in dobro po •strežbo.'. \ SVOJI K SVOJIM^ S spoštovanj Miroslav Ivačič, bršfcec. Književne novosti: OKEGOR /IČ : PoaziJeV zv. IV. ... K i— Pmdpisiiijj, p«tptj«i)p*i sl..„r bčinstvo svoj« -Šganiarno :: f 1 ictv trcu\o" Šte vtik& 1. y/v' '' ' . -A B. V iAjr°'variši N. D. O. Deliko \zatbjfo dež- nil^v, 1cr**.afV na^ovic itd. .. V je rqj.att ‘ g' ^ JR8f,,vCtoB&© ŠT, 32 Kfr , j4 tox Cdilta 'sfo*venska WgoyinU te š.troke, v. pnporotarn^^o Vam v obisfc. S.voji k svojim i ' Zaloga iik'e'^je^ v sodjč^i in bu^ljkatf"' Perhavc ^ TRST —p Via delle Xcque — ^RST Veliki Izbor vsakovrstnih najItimjiHi in starih . vili v buteljkah. Postrežba točha. OVbe zmeru«^ Se priporoča svojim rojakom za naročb.e^Jbotlisi na debelo ali na drobnA za razne.slavriojrtiTpo- , roke, krste, družinska pogoščenja itd. liCh poletni. Včas se priporoča malinovec in tamarindo. \ vezano GOVEKAR: „Dobra gospodinja", gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano............ ..Š*lrl ruolro .like", povesti .... BEN ES: „Bro dskovakl odvetnik" . Kip Gregorčiča................... 2-2° 3.20 2-80 —•60 1-50 4'— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! NOVOST Nnkltl za dvorane In vrte pri zabavah :: • • • • ____________ uu>il ▼ belo-modro-rudočlh barvah, komad po 4 prisiljen zglasiti se vsak') leto pri pristoj- j metro dolgr ?tane 40- 50’ 60 in 80 vinarjev. nem uradu in ob tej priliki plačati 10 J dolarjev zato, da si am) služiti v Ameriki ! svoj kruli Poleg tega je predlagal Ov. r-•i»ann, da se mora dati vsak tujezemski delavec fotografirati in da se mora vzeti od vsakega odtis prsto'\ kakor se to sicer dela samo z zločinci. Kdor bi se branil, naj se izžene brez usmil enja, iz države. S sp ošnega dclavskegv sta išča gotovo ni odobravati takih krutih naredeb, ali tako varujejo v dtugih državah domače delavstvo. Pri nas pa celo pri državnih podjetjih protež rajo tujce pred domačini. Smo pač v Avstriji, kjer je imel vedno tujec več pravice, kakor pa domačin. d— Ali smo še na Slovenskem?! Tako bi se pač vprašal človek v svoji preprosti slovenski pameti, če sliši pripovedovati sl dečo veltznačilno dogodbico : Nekje na Slovenskem so zgradili Slovenci z ogromnimi denarnimi žrtvami „Narodni dom’, ki bi naj bil središče vsega tamoš-njega narodnega družabnega življenja. V tem -Narodnem domu" je nameščen hotel, seveda tudi hotelska reetavi acija in kavarna. Ker imamo Slovenci pač smolo, da je težko dobiti spretnega, v svoji stroki popolnoma izobraženega hotelirja, so pač posegli tamkaj po Nemcu in mu izročili celo podfetu-, da je vodi po svojih najboljših močeh. In kaj se je zgodilo ? Izpočetka, dokler je bila metla še nova, je prav dobro pometala, ko se je pa nekoliko odrgnila, je postala raskava iu sedaj že prav občutno drgne narodni tlak, tako da se poznajo v njem globoke brazde. Ne samo, da je draginja v tem podjetju tolika, da je že zašla v pregovor, da se človek trikrat prekriža, če gre samo mimo, da Slovenec rajši išče prostora drpgje, pri tujcu, kakor pa v domačem d unu, do- Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni m pnpirnld Josip Gorenjec t MIST. - Ulica Valdirivo 40. Čiarcom N. D. O pozo/ ! 1’oslužite se vsi ur ib zlatanirfe’’ ulici del Rivo- 26. Velika zaloga žepnih"'in , scenskih ur tor vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsak« popravo, ter jamči za 2 leti. ia Članom N 0 0. so znižane cene. udani Alojz Povh, urar. Podpisani naznanja sfcV občinstvu, da je prevzel peRnrno in slaščičarno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobeo. KUPUJTE VSI Kolinsko kavino primes» AUSTROAraERIKAiAk TRST f A Jiedna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. e- //.. t. r v i odhodi kž Trst.a: 18, jaiiuacga parnik , Qefi#na‘ Nowi-York via Patrasso-Palermo. 3 marca parnik ,,C ilumbia“ v Buenos-Aires via Almeria-Lif Palmas. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširniihi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v' Trata, plloa Molla Plooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali koresjjondentu družbe. u Člani ,fN. D. 0.“ ! Pozor l V trgovini jestvinami ANTON ŽERJAL, v ulica PLVEDERE Št 3. lijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale $t. IS. dobite vsi K I.— blaga i v Fdijalki ako nakupite za K 50. Telefon čt, 699. zastori blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom. Telefon št. 699. Vinko skerk PEKARNA in -SLADClČARNA TR$T, ul. Acauedotto 15, podružnica ul. Miramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišert kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specialiteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po naj-nižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK. I Koimimna zadruga B. D 0. ^ro lojalne: ulica Bosco 17. II. ul. Miramare Čisti dobiček tega vašega prvega go- Telefon: štev. 23-21. :: m. v Skednju. spodarskega podjetja |e namenjen le Vam In Vaši sveti stvari 1 Kričal j« celo po policiji! — Ha, f>Ii ni »o ta rea čudne stvari, in ali ni upravičeno vprašanje: ali smo še na Slovenskem ? d.— Kje so krumlrji?! Pri tvrdki •utentag na Dunaju so bile razmire delavstva nevzdržljive, za'o so socialni de-»okratje skupaj z neodvisnimi socialisti pr* dl« žili tovarnarju Gutentagu spomenico, v kater so zahtevali skrajšanja delavnega iasa in zvišanja plače. Kpr j Gutentag kratkrmalo zavrnil delavske zahteve, je vse delavstvo stopilo v stavko. Na delavskem shodu so bili izvoljeni zastopniki obeh delavskih strank, ki naj bi se pogajali z tovarnariem Pred tovarnarjem pa so se nato socialno - demokratski delegati v pričo drugih delegatov izjavili, da ne odobravajo stavke in da so pripravljeni vrniti se k delu po starem ceniku. Tovarnarju je bilo to seveda zelo všeč. Delavstvo je komaj čakalo vrnitve delegatov, in ko je izvedelo, kaj so storili socialno demokratki delegati, jih je z ogorčenjem in preklinjanjem vrglo iz zborovalnih prostorov. Socialni-demo-kratje njih 17, so na to proti volji velike večine ostalega delavstva zahajali k delu, in policija jih spremlja v tovarno in iz tovarne. In kar je še najnesram b e j š e, je to, da je socialn od e-teokratska organizacija kratko-malo odrekla vso podporo onim svojim lastnim članom, ki niso hoteli potegniti s so-drugi-krumirji, ki so zahajali na delo, češ : »Zakai pa niste šli z onimi sedemnajstimi delat! Tako j e torej eocialno-de mokratsko ! krumirstvo! d. — Kako si socialisti grade SVOje „domove“. Težko človeku, ki mora stanovati pod tujo streho, ravno tako pa tudi težko vsakemu društvu in nič manj tudi rdečim sodrugom s svojimi organizacijami. Si baš povsod žele lastne stri he in tako s > si je želeli tudi v Cbrudimu na Češkem, pa so nekoliko p prosjačili okolu „boljših“, kar ni bil zastonj, ka,ti tovarnar Popp r jim je daroval 1000 K zazgiadbo »doma4, 500 K pa v organizaei ske svrlie Bravo, bravissimo ! Tako se dela ! Samo malo čudno je potem, kako naj varuje taka organizaei a svoje čl me delavce proti delodajalcu, ki gradi organizaciji domove in podpira »organizacijo4 s svotami po , 500 K! | d.— Veliki ples, ki ga je priredila N. D. O. pustni torek zvečer v tržaškem »Narodnem domu1*, je uspel kar najsijajnejše v vsakem oziru. Takoj po napove- I dani uii se je začela polniti velika dvo i rana in kmalu je bilo tako polno, da se tiovek skoraj ni mogel obrniti. In kar je največ, to konštatiramo, da je bilo občinstvo, ki je napolnilo te prostore, naše, da je to bilo naše zavedno narodno delavstvo, večinoma naše članstvo ! Iti bilo je ljudstva, da ga je bilo vesel e pogledati, vzlic slabemu vremenu in vkljub tako mnogoštevilnim drugim enakim prireditvam. Zabava je bila vseskoz čim najž vahnejša, a navdušenje je doseglo vrhunec, ko je ob zvokih himne „Hej Slovani4 zaplapolala v dvorano naša društvena zastava. Poleg plesa se je občinstvo zlasti tudi zabavalo •b srečolovu, za kar se ima društvo pred vsem zahvaliti neumornim prodajalkam srečk ge Peganovi JLer gcam Kravosevi, Radeščekovi in Vidmarjevi. Naj bi le vsak mpošteval one besede, ki jih čital na .praznih4 listkih. Pijačo in jedila je, seveda ob strašanskem ogorčenju nemškega hotelirja v »Narodnem domu4, oskrbela društvena gostilna v splošno zadovoljnost občinstva. Pri blagajni je bilo tudi preplačil, za kar bo društvo že tem porom zahvaljuje, imena preplačnikov in podarjene srote pa priobčimo v prihodnji številk'. K plesu je svirala rojanska godba pod vodstvom kapelnika g. Majcena, in ji moramo izreči v88 priznanje. Ples je potrajal do ranega jutra, vsa priredtev pa je, kakor smo že rekli, dosegla v vsakem oziru popolen uspeh. d.— Zahvala. Veselični odsek N. D. O. »e tem potom zahvaljuje vsem in vsakomur ki je sodeloval nato, da se je veliki ples dne 8 t. m. obnesel tako imenitno. Zlasti pa izreka svf jo hvalo sodelujočim damam, ki so pr< dajale srrčke za srečolov in pa tudi ge Bičekovi, ki jo bila veseličnemu odseku v veliko oporo. Sploh pa i ajsrčnejša zahvala vsem sodelovalcem in udeležn kom, ki so pripomogli do tako lepega moralnega, pa tudi gmotnega uspt ha, d. — Ples škedenjske skupine N. D. O., ki s«1 je vršil v soboto, dne 5. t. m. v prostorih .Gospodarskega društva4 v Skednju, se je izvršil v vsakem oziru kar najimenitnejše. Udeležba je bila tako velika, da je prim njkovalo pro-tora, a zabava je bila vseskoz najživahneiša in najprijetnejša. Vsa čast prirediteljem, a ravno tako pa tudi čast udi ležnikom sploh, ki so tudi ob tej priliki pokazali, da jim delavske in narodne potrebe niso deveta briga, kedar se sami ves le in radujejo, ka ti nabralo se je m< d udeležniki plesa 18 K za družbo sv. Cirila in M< toda, 6$ pa za »Narodnega Delavca4. Preplačali pa so vstopnino in sicer F. Šuman 1 K, A. Merl«k 40 st, Jakob Godina 40 st., Matija Vodeb 40 st., F. Benedik 40 st., T. Predikaka 1 K in Ivan Godina, gostilničar v »Gospodarskem društvu' 2 K. Hvala vsem darovalcem! Veselični odsek N D. O ima v sredo ob 8. zvečer zelo važno 6ejo. d. — Vajenška skupina N. D. O. v Ljubljani je priredila v ponedeljek, dne 7. t. m. v ljubljanskem »Mestnem domu4 družinski veči r, ki je uspel v vsakem oziru kar najimenitnejše in zlasti pokazal, da ima ljubi anska N. D. O. v svoj* m taboru veliko večino obrtniškega naraščaja. Vajenška skupina N. D. O. šteje nad 200 članov. Vaj nci so uprizorili narodno igro »Divji lovec' tako izborno, da je bilo navzoče občinstvo kar presenečeno in se je splošno izražala želja, da bi vajenška skupina čim prej zopet priredila kai enakega. Splošno je tudi zelo ugajal tambu-rašbi zbor, ki se je komaj ustanovil, pa vzlic temu kar najčastnejše rešil svojo nalogo. Cela prireditev pa je pokazala, da je ljubljanska N. D. O. na pravem potu, ko je obrnila vso svojo pozornost delavskemu naraščaju in ga priklenila k sebi, dava oč mu priliko vsestranske izobrazbe. Ta mladina bo, kar lahko trdimo s polnim prepričanjem, v par letih steber in ponos slovenskega narodnega delavstva v Ljubljani. Zato pa le krepko po začrtani poti naprej ! Organizacijske zadeve, o.— Seja osrednjega odbora N. D. O. je danes zvečer točno ob 8. o. Društveni sestanek članov škedenjske podružnice N. D. O se vrši nepreklicno v s o b o t o, d n e 12. t. m. v prostorih »Gospodarskega društva4 v Skednju. Tovariše člane podružnice vabimo da se tega sestanka udeleže v polnem številu in ob tej priliki jasno in brez pridržka izpovedo svoje želje! o.— Odbor skupine N. D. O. LIoy-dovega arsenala ima danes, v petek, dne 11. t. m. zvečer ob 8. sejo v pro st rib N. D. O., ul. Lavatoio 1. Prosim gotove in polnoštevilne udeležbe ! Strokovno tajništvo. ' t Iz delavskega sveta ds. — Kdo bi ga poznal ? Po poročilu c. kr. konzularnega urada v Mont-rea u z dne 19. novembri m. 1. je pjne-srečil neki Mihael Gustav, oženjen, oče enega otroka, doma v »Lakvicah4 (morda — vLokvicah4 ?), pri eksploziji, ki se je zgodila v premogopih „Welland Colliery" Company v Nanaimo pri L>-dy8-mitbu, Britska Kolumbija. Konzuularni urad hoče storiti vse, da dobe sorodniki odškodnino. Politična oblastva so dob la na podlagi odloka c. k. ministrstva za notranje stvari ukaz, da posebno v krajih s podob nim imenom poizvedujejo, da se dožene-identiteta ponesrečenca. ds. — Železničarska stavka. Ravnateljstvom 32 žele/niških družb v vzhodni Ameriki je predložila osrednja zveza ameriških železničar ev, ki štej* nad 150 000 organizranih železniških uslužbence delavski ga in uradniškega značaja, spomenico s celo vrsto z ht v, merečih na izbol šanje razmer uslužbencev. Spomenica zahteva posebno konferenco, pri kateri bi bih de lodajalci in dolojemalci enako zastopani. Ako se ne ug di zahtevam zv< ze, stopi brez odloga v stavko vseh 150.000 uslužbencev. ds. — Velika nesreča se je prigo-dila v nekem premogovniku v bliž ni mesta Indiane v Pensilvaniji v Ameriki. Razleteli so se plinovi reservoarji. pri čem* r je bilo ubitih 11 delavcev, veliko š*eviio pa bolj ali manj nevarno ranjenih. Liistniea uredništva. Na Kranjsko: Člane ljubljanske centrale in nj. nih podružnic prosimo, da se prav pogosto oglašajo 7. dopisi. D o p i ► n i k o m sploh: E er bo odslej .Nar. Delavec'* izhajal redno v peter »večer prosimo dopise zadnji čas do četrtku zjutraj, sicer ostanejo do prittodnje številKe. Odgovorni urednik : STEFAN K08. Lastnic* in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Tratu. Tiska: TISKARNA „EDIN08T“ v Trstu. Zadružna gostilna članov N. P. 0. TRST, vogal ul. Ghtga-Carradori. (Blizu južnega kol dvora.) Toči izvrstno istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino (opolo) ter kraški teran. Pivo budjejeviško. Kuhinja domača- Priporočamo tovarišem članom in cenjenemu občinstvu. Pekarna in slaščičarna Benedikt Soban TRST, - ulica deINstria 5t 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega Izdelt«* veliko Izbcro vsakovrs ne mike In mj»Gorl‘ najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na «an* UflF* Postrežba na dom —Pekarna I sladščičaraa —s" Josip Pahor - Trst ulica Madonnina št. 39. ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na d*® svež kruh lasti.ega Izdelka, vsakovrstno raznovrstne sladsčice in Izdeluje najboljše kote. — Sprejema naročila za torte, pince, p0*®, itd., ter postreže na dom. Telefon št. Josip Štolfi KsftiS vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna miz a rs za d*** - _ Podpisani priporoča sl občinstvu in nom „N. D. O.* svojo Pekarno, sladšdCarno in tov. biškoto* v ulici del Belvedere it. 57. kjer ima na razpolago vedno svež kruh '9941 raznovrstne sladščice in najfinejše likerje* Sprejema tudi naročila za torte, pot*0® pince itd. Udani LOVRENC REBULA. Na novo urejena : Pekarna Karol Trošt: TRST, - Čampo S. tiiacomo št. 20. - TRST (nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, ve®k°', vrstne slad&člce, čokolado itd., kakor to® najfinejše likerje. VELIKA IZBIRA za mo: in otroke. raznovrstnih oblek ai“SkM,n,k‘ Bohinec & €o. Via delle Tom 2 - TRST - Via S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona nov.) Za zimo lepe in dobre suknje, kožuhe itd. — Priznano nizke, stalne cene. — POZOR! člani N. D O. dobijo poaeben popust. I---riž....r.- .....Sl----1 i •• Osi Slovenci v slovensko trgovino! ** V. DOBAUSCHEK TRST, ul. Giosue Carducci II (prej ul. Torrente), TRST. Za zmanjšanje v kratkem času svojo sedanjo veliko zalog0 blaga, odločil sem se r vse cene zelo znižati, Obleke za moške in dečke, suknje: Palto, Ulster, Raglan, jopice, zimske jopiče (saC' chettoni), telovnike, hlače, jopice, spodnje hlače, srajce, nogovice, rokovice, čepice itd. Izgotavljajo se moške obleke po meri od K 28—80 10 z dostavljenega lastnega blaga t. j. samo delo K 16, ^ in 20. :::: Častna krojačnica. / Govori se slovensko. rsaacOSREDNJA BANKA i* ČEŠKIH HRANILNIC Telefon 19-95. ^ — - Podružnica v T rstu — Piazza del Ponterosso 3. vloge na knjižice. Premijene vloge MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. Vlog okoli: K l C 0,000.000 Naslov za brz.: SP0B9BA M*