Leto XXII., št., 87 Ljubljana, sobota 12. aprila I94I Cena t Din Upntvuittvo LjuDijua, t&aattjeva b — reiefoo «tev <122. 3123, 312«, 3126 412* inaeraitu jctdelek: Ljubljana, burgova uL — Iel 3493 tB 3382 PckJi uznica Maribor: Grajalo trg K. 1 - Telefoo 2456 Podružnica Celje Kocenora ulica 2 Telef oo AL 190. RaCuni pn po6t Cek. zavodih: Ljub-liana 4t 17 749 Izhaja vsaa aan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din Za tnozemstvc 50 din Ureaoiatvo: Ljubljana. Knafljeva uUca j. teielOD 3122, 3123. 3124. 3125. 3126. Martoor. CJraJski trg Si i. telet od ii 2455 Celje. Strossniaverjeva ulica Štev L telefon tt 65 Rokopisi s* ne vračajo Ban in Harodni svet prevzela oblast v Sloveniji Ker so zveze z jugoslovensko vlado onemogočene, sta začasno prevzela vrhovno oblast v Sloveniji ban in Narodni svet Izročite takoj orožie! Narodni svet za Slovenijo poziva vse prebivalce Slovenije, vojaške obveznike in neobveznike, ki posedujejo vojaško orožje kakršne koli vrste ali mu-nicijo, da ju takoj, najkasneje pa v roku 24 ur, izročijo najbližji žandarmerijski postaji ali občni. Tistega, ki bi tega ne upošteval, lahho zadenejo zelo težke posledice. To seveda ne velja za tiste osebe, ki so od oblasti postavljene, da vzdržujejo javen mir in red. Našim oficirjem in vojakom Nalog g. bana in Narodnega sveta: Da ne bi kdo skušal naše vojske zbegati, naročam vsem oficirjem, ki so v vojaški službi na ozemlju dravske banovine, da brezpogojno do nadaljnjega povelja obdržijo svoje edinice v dosedanjih formacijah v redu in disciplini. Vse vojake pa ponvam, da ostanejo na svojih mestih po navodilih svojih oficirjev vse do nadaljnjega povelja. Slovenci, Ljubljančani! Ljubljana, prestolnica Slovenije, bo v kratkem zasedena. Ohranimo pri tej priliki tisti red in mir, ki je pri nas tradicionalen! Bodimo v prisebnosti, zbranosti in disciplini verni potomci svojih prednikov! Na miren način pokažimo svoje dostojanstvo! Dva največja greha nad narodom sta v tem času mogoča. Zdaj, ko je naša vojska odšla, bi bil največji greh nad narodom, če bi civilni ljudje uporabili orožje proti tuji vojaški sili, ali proti domači narodni manjšini, ali če bi kakorkoli drugače sovražno nastopili proti njima. S tem bi spravili morda desetine naših sorojakov v največjo nevarnost in nesrečo. Drugi največji greh pa bi bil denuncijantstvo. Denuncijantstvo ]e nezdružljivo s človeškim dostojanstvom. Denuncijantstvo je tako težak greh, da ga narod ne more nikoli odpustiti. Zato naj med nami ne bo denuncijantstva! Državna in samoupravna oblastva ostanejo na svojih mestih in bodo do na daljnje odredbe naprej poslovala. Vsi zrakoni ostanejo v veljavi, dokler se ne spremene. Vsaka sprememba pa bo objavljena. Zakoni se morajo brezpogojno spoštovati! Red in mir naj ne bosta nikjer kaljena. Pokažimo v tej uri in v teh dneh, da znamo biti disciplinirani tudi v usodni uri. Ne bežimo, vzdržimo, vztrajajmo! BAN IN NARODNI SVET ZA SLOVENIJO Samostojna država Hrvatska Ban in Narodni svet objavljata Včeraj so v Zagrebu proglasili samostojno državo Hrvatsko in vse zveze med Slovenijo in Jugoslovensko vlado so onemogočene. Vrhovna državna oblast kraljevine Jugslavije se nad Slovenijo dejansko ne more izvajati. Zaradi tega sta ban in Narodni svet za Slovenijo prevzela na našem ozemlju izvrševanje vrhovne oblasti in s tem skrb za red in mir ter za nadaljnjo usodo našega naroda. Nemška vojna poročila Berlin, 11. aprila. (DNB) Današnje poročilo vrhovnega poveljstva nemške vojske se glasi: Od jutra 10. aprila se nahajajo nemške čete pod poveljstvom generaloberstva barona Von Weichsa, potem ko so izsilile prehod preko Drave, kljub hudim vremenskim in krajevnim pogojem v nadaljnjem uspešnem prodiranju na jug. Kakor je bilo sporočeno že v posebnem poročilu, so oklopni oddelki v hitrem prodoru zavzeli hrvatsko glavno mesto Zagreb. Sile, ki sovražnika v smeri od Niša proti severozapadu ostro zasledujejo, so v bojih v srednji Srbiji razbile več divizij. Pri tem so zajele nad 10.000 ujetnikov. 70 topov kakor tudi mnogo drugega plena. V južni Srbiji vojujoči se sovražni oddelki so uničeni Zadnja za borbo sposobna skupina je bila 10. aprila pri Krivolcu od neke nemške divizije deloma uničena deloma ujeta. Letalstvo je podpiralo napredovanje vojske Zapadno od Zagreba je bil neki transporti vlak z uspehom bombardiran Borbena 'e+a'a so 9 aprila v pristanišču Pire ju zažga'a an?'eška sk^dišča tekočega goriva in 7 bombami zade'a štiri velike transportne 'adie Predaja h kapitulaciji prisiljene grške armade vzhodno od Vardarja poteka po načriu Števila vjetnikov in plena se še ne da preceniti. Letalstvo ie angleški volni in prehranjevalni oskrb* zadalo znova težke udarce Letala oborožervh izv;drvr so potopila 200 km sevemozanadno od Hebridov neko trgovsko ladjo ? 3nnn trv^mi K po'm'm zadetkom. težko n<-v5VMnva1a pa so drugo veliko trgovsko ladjo sevemozapadno od Set-landskih otokov. Več sto borbenih letal je v pretekli noči napadlo važne vojaške naprave v srednji in južni Angliji. Ponovni napadi so bili več ur usmerjeni proti industrijskim naprava mv Birminghamu. Ob dobri vidnosti je bilo mogoče opaziti več velikih požarov, tako da je računati z velikim učinkom napada. Nadaljnji uspešni napadi so veljali tovarnam orožja v Nottinghamu, pristaniškim napravam v Southamptonu in raznim točkam na angleški vzhodni in južnovzhodni obali. V Cirenaiki so nadaljevale nemško-itali-ianske čete po zavzetju Derne zasledovanje razbite sovražne vojske Nemška in Italijanska strmoglavna letala so ponovno br»mbard!rpia koncentracije angleške vojske pri Tobruku in so napadla z uspehom oristaniške naprave v istem mestu. Nemško protiletalsko topništvo je sestrelilo eno angleško lovsko letalo tipa Hurricane. Sovražna letala so podnevi napadla obalo zasedenih ozemelj* kakor tudi otok Nordernav. Tu je nastala samo v mestu v stanovanisk;h okra iih škoda. Med civilnim oreb"' alstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Preteklo noč je vrgel sovražnik na razne kraje zapadne Nemčije manjše Število rušilnih in zažigalnih bomb, ki so povzročile samo neznatno škodo. Sovražnik je izgubil 10 letal v letalskih bitkah, od katerih iih je bilo 5 sestreljenih od nočnih lovcev. Štiri nadaljnja sovražna letala je uničilo protiletalsko topništvo. Skupne izgube sovražnika znašajo na ta način 15 letal. Osem lastnih letal pogrešamo. Pri prodoru skozi bunkerske postojanke Metaxasove črte. ki 90 bile popolnoma zasedene od grških elitnih čet in so bile de- uma izklesane v skaiO, imajo oOiočiien de ež gorski lovci iz južnonemških okrožij Zlasti so se pri tem odlikovali poročnik * aekem gorskem lo^rem polku Ager. ki ; cljub hudim ranpm '7s:lil zavzetje dve bunkerjev, kakor tudi major Enz. pove'i iik neke -~hotn«»?a no'ka ki je po pro ioru skozi sovražne utrdbe z nek5m bata jonom globoko v sovražnem zaledju za vzel važen most in ea lrMub ponovnim so vražnim napadom držal do prihoda novit sil. Bodimo trdni in disciplinirani! Na Veliki petek. 1941 Usoda nam je naložila nred letoš njim praznikom Vstaienja novo preizkušnjo Na tleh naše domovine ki so bila skozi vekove prizorišče mnogih zgodovinskih sprememb, so zavladale izjemne razmere Naš narod stoii pred novim preobratom svoje zgodovine Preizkušnja, ki mu io nalagajo sedanji usodni dogodki, je trda in zahteva jeklenih živcev Ni mogoče, da bi jih vsakdo imel, toda nekaj je mogoče in to je treba doseči s trdno in odločno voljo: ohraniti moramo disciplino, imeti v vsakem položaju in v slehernem trenutku zavest odgovornosti za sploš-nost. Te zavesti ne zahteva samo življenjski interes našega naroda, marveč tudi sam tok zgodovine, razplet dogodkov, ki odločajo o naši usodi. Proglas, ki ga je objavil ban skupno z Narodnim svetom, poudarja potrebo absolutne discipline, ki izključuje sleherno samovoljno dejanje. Zahteva od nas najvišjo državljansko moralo. Ne smemo biti zbegana čreda, marveč narod vrlih, zavednih in odgovornih mož in žena, ki v nobenem položaju ne izgubi tiste notranje moči, treznosti in pameti, brez katerih ni mogoča nobena človeška skupnost. Podrediti se moramo zlasti še v teh prelomnih trenutkih vodstvu tistih, ki jim je zaupana skrb za upravo naših tal in ki v tem trenutku predstavljajo slovenski narod. Druga zahteva omenjenega, za novi tok zgodovinskih dogodkov tako ma-čilnega proglasa, se tiče človeške morale. Opozarja namreč na zaničevanja vredni pojav denuncijantstva, ki ga vedno opažamo v dneh zgodovinskih prevratov. Denuncijantstvo je nevredno človeka in ni združljivo z visokim pojmom nacionalne zavesti in ne s pripadnostjo kateremu koli ideološkemu taboru. Treba je opustiti vse, kar bi otežkočalo sožitje ljudi, ki jih je usoda združila na istem prostoru — sožitje, ki se bo nadaljevalo tudi v bodoče, čeprav pod novimi pogoji. Vsi, ki so bili s svojim narodom v ugodnih in mirnih dneh, morajo ostati z njim tudi v sedanjih dneh. Potrebno je, da v tem trenutku vsak izmed nas slehern, na svojem mestu in v svojem položaju, trdno predstavlja svoj narod, kaže njegovo zrelost, dostojanstvo in življenjsko sposobnost. Samo tako bomo koristili tisti naši skupnosti, ki jo tvorimo kot narod. Ker so narodi temelj nastajajoče nove Evrope, je naša narodna strnjenost in disciplina tudi v interesu tistih, ki bodo reorganizirali Evropo po svojih načelih. Samo take preizkušnje, kakor jih preživljamo Slovenci na Veliki teden letošnjega zgodovinskega odločilnega leta, so merilo narodne, socialne in osebne morale. Hočemo, da slednji med nami pogumno in odločno vzdrži to moralno preizkušnjo in da vzlic vsemu, kar nam napada živčevje, ohranimo mir in z njim zavest usodne povezanosti. Posamezne usode so slej ko prej strnjene z usodo narodne celote; geslo da je narod več kakor posameznik, ostane veljavno tudi v bodoče. Povezani v celoto, v kateri izginjajo včerajšnje razlike, usodno navezani drug na drugega, podobni eni sami rodbini — tako čakajmo nadaljnjih dogodkov. Vojaško blago — državna last Banska oprava objavlja, da je vse vojaško blago, konji in živina državna last. Kdor bo tako blago plenil, raznašal in z njim kupčeval, bo najstrožje kaznovan, blago pa mu bo odvzeto. Vse kupčije s tem blagom so neveljavne. Madžarske čete prodirajo v Vojvodino Horthyjev proglas madžarskemu narodu Budimpešta, 11 aprila (Havas) Madžarski regent Horthy je izdal proglas v katerem tolmači odločitev Madžarske da pošlje svojo armado v zaščito ma-Ižarskih interesov na tistem ozemlju 'ugoslavije. ki je bilo Madžarski odtrgajo s trianonskn pogodbo leta 1918 V proglasu pripisuje regent Horth* Jugoslaviji krivdo za razširjenje voine aa jugovzhodno Evropo Horthv trdi da ie vlada v Beogradu nameioma izzvala oboroženi spor z velik-ma narodoma Memčije in Italije s katerima vežejo Madžarsko razen vezi tesnega prijateljstva tudi vezi pristopa Madžarske k berlinskemu troinemu naktu Nova beo-irajska vlada pravi Hortv ie odredila koncentracijo svodih čet ob meiah Ma-Ižarske proti čemur ie Mad"arska stopila naiprei nrimernp obrambne ukrene ker je zaman ponovno protestirala ~>roti neprestano se oonavlia^očim letal ^kim napadom na madžarsko ozemlie cakor tudi na poizkusne vdore Horthv iato nadaljuje »Prehitevajoči se dogodki so nato istvarili povsem nov položaj Vodje hr /atskega naroda so glede na usodne poledice poHike nove beograjske vlade proglasili samostojnost in neodvisnost Hrvatske Z odkritim veseliem pozdravljamo ta njihov sklep ki ga s svoje strani v vsem spoštuiemo Tisoč let smo živeli v dobrem in slahpm skupaj s hrvatskim narodom Cenili smo se in se podpirali v težkih časih in želimo zaradi tega, da bi plemeniti hrvatski narod v svoji državni samostojnosti uspeval n našel blagostanje S konstituiranjem neodv sne in samostojne hrvatske države, je Jugoslavija prenehala obstojati in se ie razčlen'la v svoje sestavne dele S tem pa je hkrati za nas zrasla nuina dolžnost da vzamemo v svoje roke varnost tistega dela Madžarske ki ie bil odrezan od n:e leta 1918 in na katerem žive vel ke skupine madžarskega naroda To je sveta naša narodna dolžnost ki mora h ti nemudoma storjena Zaradi fesa s*»m danes dal novelje moiim vni?k«"m da mad^?rsko perbivalstvo na iusru od de-strukt'vr»PEfa drlnvania anarb^ma Akcija na«ih vojakov ni n^"«"-iena proti Srbiji, s katero n:rr»amp noben«»ea na-snrotstva in s katero želimo živeti v miru!« Budimpešta. 11 aprila Bud;mp«=štan-ski rad;o obiavlia dan^s d* so na oove-Ije vrhovnega 7apevpdn*ka mad~rr^ke armade madžarske »'ete že nričelp korakati na iii!»o«1o""nrl'<' o^omlio 1,1 n'l-nr-!el za mežnarja v domač' fan To so bili njegovi naj'ep":i času. tako pravi sam v svoji nutobmflmfiji Tud< v novem po klicu ni opustil pesnikovanja. vendar sO pesmi '.7 te dobe že umerjenej^e 'n prehajajo ponekrd v moraliziranje Čutiti je tudi vpMv takratnerta hudi?elia Štaierk'h S!ovcnee^ *kofa S'om"ka k« je zvedel za Vodtvnlka Po>*va e" ie k seb m g* skuša' pridob • n^bn^no pesfli?tvo Vodovnik je re 'aH Slo-m"k« nekaj ne«, da takega pevca ket jc bil Jurit ne bo več imolo Pohorje Pokopa'' »r ga ob hubljeni žen . Prvi so se ga jx smrti spomnil, domači kajžarji, ki So pevcu 'liftlem ia njihovih vrst. postavi skromen nagrobnik 12 domačega. pohorskega marmorja Pr?neje so vzidali v cerkveno steno sponvntkc p'o'čo Bolj kot ta skromna spomen ka ki ju zdaj na pom'a-d prerašča nežne pomladanf-ko cvetje pa je ostal spom;n na s'avnepa po-horjjkega pevca živ v njegovih pesmih ki še vedno, posebno pa v dana "njih dneh budijo v Pohorcih toplo predanos/t in I ju bežen pehorsik- zem'ji in Bozdovcm. Ne smemo pa trditi, da so s'avo Jurja Vrdovnika odkrili šele v novejšem času. B'eiweisove »Novice« to že 1854 leta pisale o njem in o-biaviie dve njegovi pesmi: avtobiografske ^.Tur Vodevn'!'« n »Od pohorskih kmorerv.« Let^ 1862. je Janež Ar-lič popisa'! živi jen jf pohorskega poeta v »Drobtinicah« kier pravi »da bo V->dovni-kovo ime sko-z narode slovelo kedar bo že davno planinski vihar prah njegovih ke»t: na vse kraje raznescl«. L. 1900 je sk^mer-ski kaplan Krameršič obširno pisal o Vo-dovn:ku v »Domu in svetu« Ob letošnji 150-letnici Vrdovnikovega rojstva pa !e naš znani folklorst dr. Fran MlšiČ izdal »Izbrane pesmi pohorskega pevca in pesnika Jurija Vodovnika«. V tej zbirki, v njej je objavljenih 16 najlepših Vodcvnikovlh pesmi, pisec potegne zanimivi- paralele med Prešernom in Vodovnikom. ki vta bi la sodobnika Dr Mišifi pravi: »V njunih življenjskih izpovedih utriplje isto slovensko »rce. tok besedi teče njima v ts*em ritmu, čelo verzi se jima spajajo v istem ri-manju.« Za primer navaja Prešernove ver-i ze: Sem dolgo upal in se bal, slove sem upu, strahu dal..., medtem ko je Vcdo-vnlk zapel: Veliko pflatna sem natkal, še Ve2 sem pesmi osnoval.». V letošnjem Vodovnikovem jubilejnem letu je v načrtu tudi kritična izdaja Vo-dovnikovih zbranih pesmi, ki bo eiokončno postavila Vodovnika na najvišje mesto slo venakih ljudskih pesnikov in pevcev. cd go'd:narja. S cei pa je imel Vodm-nik ve In • pri s.bi šop n-i roko spisanih pes>-mi. ki j:h je prodajal. Ko šo ga \-praševa-ili. kje je vrelec njegovih pesmi, jim Je šaljivo odgovoril: Marsikateri me vpraša: Od kod se 1e vučim? No kje jej tista kasa, ki pesmi ven dobim. Jaz mam en star polaman koš, ni vreden še en groš: v tem starem košu imam vse, jaz pesmi zložene. ovjetski uradni glasili »Pravda« in »Izvestja« sta 14. ma.ca priobčili Seznam nagrajamh učenjakov različnih panog znanosti. Razdeljenih ie bilo znanstvenikom 20 nagrad po lOJ.OOo rub jev in 23 nagrad po 50.000 rubljev. V ala Je upoštevala pri tem denarn>m odli ova-nju najbolj znane starejše naučne d:lav-ce. pa tudi med mlajšimi je prizna a lepemu številu zasluženo nagrado. Oba lista sta priobčila slike nagrajencev ter 0 nekaterih prinesla obširnejše životopise. Na Največ Vodovnlkovlh pesmi se je ohra- | f^^h so rtvi^ bradati in gologlavi Nagrajeni ruski učenjaki S nilo po ustnem izročilu iz roda v red. Najpopularnejša Vodovn:kova pesem je »Od pohorskih kmetov«, ki je še danes znana slehernemu Pchorcu in ima tudi prikupen napev. V njej je Vodovnik zajel življenje pohorskega kmeta z vsemi njegovimi življenjskimi in karakternimi posebnestmi: Od pohors.kih kmetom vam hočem zapet, kak mora ta sto'a na »vetu živet. Ma žage no mline, visoke planine, pet parov volov, zraven tolarjev sto. Pc.'?em opeva Pohorce v delu, kako žagajo, drvanjo in vozijo tles bogatim pur-garjem. Ko pa pnde nedelja, si Pohorc privoči vsega dobrega nekaj: V nedeljo brez skrbi počiva do dne. za fro'"tik se mesa in štrukljev naje. Ga žeja obdoja, se v ke^er podaja, se mošta napije, ker vode ne sme. Nato se napoti v cerkev, kjer kritično prisluhne pridigi In pravi: Kedar pridgar pijance zadevajo zlo, pri vratih Pohorc odvija z glavOj: možje in mladeniči najlepš h let z gestimi grivami bujnih las. kar pomeni, da starejšemu pokolenju ruskh zran:tvenlkov sledi takisto sposobna generacija mladih sovjetskih znanstvenih delavcev. Ni brez zanimivosti, ako podamo v kratkem životopisa dveh znan?tv -nifccv obeh pokoletij. najstarejšega najraje-ca Alekseja Krilova in najmlajšBg-1 Vasi'"ja Senjukova. Krilov h mož s tic čiim ruskim obrazom, kakršnih »mo vajeni s slik preprostega ruskega človeka: široko l:ce, visoko Čelo ter gosta be'a brada. S~nju-kov oa ie mladenič, gladko ob.it. kakor vsi sodobni ruski ljudje. Na njegovem obrazu nI nič takega, kar bi p:> ob čajnih predstavah izdajalo ve e čeiega ge l"ga in orvesa spseiallsta v poznavanju na;-dišč nafte. Akademik Krilov 1e nojodliČ-nejši strokovnjak v gradnji ladll ler uživa kot tak svetovni glas Ž3 lzored vo;.-e. On ie kot m^d inženir tri le'a orel b:'ko pri Cušimi napovedoval, da so ruske ladje neprimerno zgrajene in da se brdo potopile pri vsaki resne'š: poSko^bi oo torpedu aH po franati. Njegove na^overi1 so vzbfdile veliko ogcr?enia m?d b'-okrati ruskega pomorskega š aba. ki načeloma ni \*PDŠte\^l pred-ta vk Kri'ova Vendar oa so se njegove napovedi uresničile v no!- večjem obsegu. V bitki poškodovane ladje so šle kar po vrsti na dno. samo oklcp-nica »Orel« Se ni potopila, da-i Je imsla kakih tri sto poškodb. To ladjo so bili namreč o priliki popravila predelali v notranjosti po zahtevah Kriliva ter je v pomorski borbi dokazala pravilnost r:čunov in dognanl Krilova. Dana"nj nagrajenec je že pred svetovno vojno sestavil posebno Izvirno teorijo o zibanju ladie ra morju ter je o tej temi predaval v Londonu pred naj odličnejšimi pomorskimi strokovnjaki. Za to predavanje tra ie društvo pomorskih inženirjev v Londonu odlikovalo z zlato svetinjo. Krilov fam pripoveduie. da je imM v svojih prvih letih prijate^a ln učitelja Titova. ki 1e bil preorost kmet ter n! imel nikakršn-'h Sol. ca ie na pamet delal najtežja račune pri gradnji 'adij. Te reč re je Krilov potem pregledal ter matematično ugetovil njih popolno pravilnost. Titov 1e nekoč naprosil Kri ova nai ea n^-učl matematičnega računanja, samo m 1-či nai. da se mu d^avci ne b' sme'a'L kajti Titov 1e bil v ladjedelnicah čisto navaden mojster Ve^na^ar eni kmet ie z lahkoto v najkrajšem ča^i pr d IVI vso v'šio matematika Ko .io noto vr.Jio ministrstvo razni^alo natečaj za gradijo ok^opnie. sta b!li prvi dve nagrabi orlso-lenl dvemq projektoma pod ^Nprtrnna'rl.1!v'« ln »Kremeli« Preds dnik korr;sno ie nato od->rl k nač~tu s»i>a "a'o-?a ovitka irt v Obeh je bi1© ime T tova. »Kdo je ta T tov?« so sa s^agov-l" p i-pntr,? fnžpvnir^i. lei go s-. t"k!sto U^-l ž'1' n?itočrja. »Tr ie neki d"la"ec iz l-^lert l-n:ce. ki ne nozns p-a-o-is^a..* ie odgovoril nek' zavistne? doč'm 1e n->kd- dodal: ... »k« pa ie m-tema+!čna e^vn prve v-*te. Učencc Kr"0"a T»-av m re no ve. kdi učenec. TTtov nl; Krilom Na v?ak nfič'n se prav po^re"eno izpo olnj i- jeta. Oba sta velika matemafka in odlična konstruktorja.« Zna Mino pa j*, da se ok'opnics niso gradile po nagrajenih načrtih Titova. Takratnim oblastnikom se je zdelo zamolo, da bi čisto prepro3t kmet lahko naoravil dober načrt, ki so ga odobrila naj/ečie tedanje kapacitete. — ko nivedele, da je načrte in račune izvrš 1 čisto ra a:'en m->jrt9r lz lad ed:"nice. Ko ca ie bi avtor znan. so n črti izg bili vs~ko vr noat. Titrv ie irr.e'. velike rapoke: Ni bil Dlemlfi. ni Imel proteze"le ln Rui 1a b 1. Takrat so namreč v rod bn:h s vrni o :a-upali samo tujerm Krilov sam p av5, di je Dri čitanju cvdločitve ž ri e a'm raV:e-ga štaba prišlo med po''u'al i do zrane-•^a nemega prizora. k; ga p zna-oo l7 7n-k'j-fine scene Gojrol ve a »Re zorj-«. Akademik Kr lov mat^rrnttk «vct vn ea "'ovepn. k' se :e Učil nr' Ne vto v v. >r-ju. r^a"ran"eu in Ga'i-s se Še d s hvalcž-o~'io tpo^i-i^a cv j^-ra pr^p o e--*a učile'ia in fdl'čne'a učenca rad j -nega ruskega d lavsl-e In-i-i^rij^ nI bita v stanlu. da b' l^hk^ ve"'e 'adje. z'asti ne v tak množ'o: P s a' so Krilova v lnr>»em tv^ da nad^om'«5 rar-de^tev naroč!l in de1« samo i^ bil kos vem ^olef-am k" so razvil"> v r oddalo nt k ^ nar^s,l 7 l-re-in žilavoat:o *e le b r'l za v ^ko kop~j - ln nrih-am'1 svoji dr"a -' te*k- mit4jO-«e T - se le h:'a r*rOtn-> d-1 ^•'slia n'ax,>t' na-očve no Hvoj^t ceni toda Krilov le ra~b?' take r pa-"*-e 'o-menke Vrnivši se d mo-- se ie s p dvo-ieno silo lo^i'1 na"*->ega d^'a I^dal ^e c^-lo vr^to matemat,č*»it< n prv k' ?o "i"-govo Ime razširile o-" vee-n u^ n^ s etu oosveti] oa se ie tudi iz^b-^zV n^ra"čaja ter ie znan kot eden n-^bilisih predava-fo11ev matematične strnk"1 D-^no« st r 80 let in 1e eden Izmed na^l^dn^jših Sovle^jfr«« zveze Nekoliko d-ugač->o i" živtj~n;e na;mlaj-šega nagrajenca VarilMa Sonjukova On 'e sin drvarla In so'avaria ter 6e ia tudi rod;l pa le^e^em sp'avu na Soverni Dvinl Kruh si te ^e1 slu*''t! na sp'avu k^vor njegov oče to-ia rnanost (»a je o-ivl či'a z neod l^vn s'to Trivr*t pn ku"al <1t bi se sistematično Izšolal pa ie moral svoi nam?ri vselei opusti*' zarai' n^di-^tatka sredstev Z deve^nijsMm l^tom s« ie vpisal v sedemrazredno srednjo Solo ter ie v enem letu izdelal pet razredosv dasi je m.rai poleg šole opravljati ie po* sel čuvaja v skladišča neke drža /ne nro-daja.ne. Kasneje se je vpisal na peeiago-ško tehn.čno šola kjer ie pred vsero Poslušal geoL.gi.io. L. li>30. pa so ga P-r jeli na moskovski institut za nalt.znans.vo. Tu ea ie obšla strsu-t da bi odkrival ležišča n: f le. k: jih je po rj:govem pr: pričanju še mnoeo v širni Rosiji. Ko 1e izdelal teorell5re tečaje, ea je ins.itut poslal na praktično delo na teren. V Lilh 1932 di 1337 je Senju .o/ kot nečelnik nrdsk ,-vcln h odrrrov prehcd'1 vse severno pob č je Aaodskega gor-tva v S bi- ji ter doline mnr h rek. Nje ova odorava je prehodi a 17 000 Ima in pr .iska^ o-cm-Ije kakih 300 OOD štlrijašlah km. tedi. pro- s(ran;!:o v če od n=5e kalj^inv Teh še.ot let je p:eb:l rk ro bre- prestan' a na splav h 1 šotori, v č- nu. na k n u na ?aneh z j lenjo \-preTo in njegova v do-želin st ie bila tako i-elrp a. da ie tudi najtež'e kem'čnc analize de al kar na licu merta pod smreko ali v čolnu, ka' or je ca" ranes-o. Nad rlen st raziskovJca le v t m mo?u izr_d o sre"no zd užena z žiavo t jo. potrebno za znan tvrno del". Vprašanje naTton ."nost1 sta.ih ženevskih pat kambrij:ke dobe to reHe.ali že mnogi uČT>1aki vseh na-odov. k ra ro do ve'iki večini prisl' d- ak jučka do v teh pla ?h ni nafte S njukov ra i? dokazal p^po no ne~snovano"t teh zakl u-čkov Prve krmhri ske p'asti. ki so \ se-lxrale nafte, ie mladi uien-a'c našel 1. 1933 Moral pa je s rvoiim od":r'tiem ore-magat'" nerazumevinjo st3re pred*:dkeln celo namerno no-protovanje ki so m ga nekateri s'avl'ali na p">t. Veniar se mu ie p~.rr^?!lo da m" dovoMp kr-dite za prvo vrtanj-« v Jak''trk' re-"bliki ob reki Tclb". kjer 'e do vztrajnem del i v kambri'sk'h pla~teh 370 m gl b ki odkril tekočo nafto. Z "aj so prizadeva ja Senjukova že do'iv-la v~espl"šno pr znanje in njegova odkritja so dokaza7a. da so bogata lež:šča nafte tam. kjer jih dosl-J n'hče ni niti «-tutil V Sibiriji, v leningrajskem in ahi^eeljskem okrožiu in v Eston-ki repubkk' so b'1'e že uro^ovljone nafton-sne kanr>brij~ke p'asti. Senjik-^v ie danes nečelnik geoLTce-a odde^a kom,c^r'ata za ind -st-^Ja nafte. On vodt vsa delq v tem področju L~ni ie vse let- posvetil ra^sk vanju k-m-br*1~kih v le-rin-ra'~ke*n okr*ž1u. Zdi se. da je raziskavami^ kamb-''s" ib ol^sti p-stalo riegova ž;v!1eniska na^^a. Dr?ava 1e no zas'u"i ocen^a nj-eo-'o koristno delo in vztrajno prizadevanje. Sa} nt&oCi ne utegnem Ljudje se pogost orna pritožujejo in jadi kujejo: *>Ne utegnem, vsega tega ne zmo rem.* Na vsakem koraku čujete: »Rod bom prečital to knjigo, samo če bcm utegnil Ali pa: »Zelo rad bi se naučil francoščine ali pa ruščine, toda kje naj vzamem čas?« In kak veleumnei se oglasi: »Vem, da bi lahko pisal romane, tode delo me tako zajame, da ne utegnem nikoli začeti.« Fant, tole si zapomni: nikoli ne boS ničesar utegnil in zmogel, če si ne boš znal urediti tvojega časa/ Stvarno ti je toliko časa na razpolago, kolikor ge je sploh mogoče imeti. Noben človek nima niti trenutka preveč ne premalo. Sleherno jutro, ko se zbudiš, je pred teboj na iiroko odprtih 24 ur časa. To je bogastvo! Noben milijonar ni v stanu kupiti eno samo sekundo več. Vsak moški, ženska in otrok razpolaga s Čisto enako količino ur, minut in sekund. Zakaj se le potem tolikeri pritožu/ejo, da nimajo zadosti časa? Zakaj ne znajo izkoristiti vsega svojega prostega časa, da bi s tem čim več pridobili? Ljudje, ki največ delajo, imajo navadno največ časa za vse. Z drugimi besedami: ljudje, ki največ delajo, tudi največ storijo v enakem časovnem razdobju. Če govorimo o ljudeh, ki mnogo delajo, nimamo v mislih tistih ljudi, ki se jim vedno samo mudi, mudi. Nepotrebno gibanje je pogostokrat največje zapravljanje časa. Oni, ki največ delajo, se nikoli nikamor ne žurijo. Njihov čas je namreč pametno razdeljen. Eden izmed najznamenitejših pisateljev in predavateljev v Ameriki je imel sleherni dan vedno več dela. Samemu sebi je zastavljal gotove naloge tn st je določal čas odmora. Toda tudi na ta način ni mo^el samega sebe preslepiti in nikakor ni mogel doneči želenih uspehov. Potem pa je poizkusil tole: začel je vstajati ure prej kekor po navadi, izpil je čelo sednefa soka in se podal v svojo delovno sobo. Z največjim zadovoljstvom ie ugoto\'il, da je tista ura, ki si jo je Izbral za delo pred zajtrkom, bila zelo plodovita. Tisto uro je napisal dvakrat več kakor je sicer po navadi pisal na uro Izkušnja ga je pripravila do tega, da je začel deiati zgodaj zjutraj: »Počutim se prav zadovoljno, ker vem, da imam dovolj časa na razpolago,« Je rekel. Gotovo nI lahka stvar, vzgoliti družino Štirih sinov Toda neka ameriška pisateljica Je odločna izpolnila to dolžnost ln pri tem nlen! čitrtelji vendarle niso bili nikoli prikrajšan za njene tekoče romane, kratke Darilo za preizkušnjo »Ti wcj:> ženo preveč razvajal«, je reke! Pavel Pavel ;c hil zagrizen samec in bo/HJ-n-k žensk -ven* if v.as v reopaženem 4raiut>u«, Je d^jal la.ako. Janke ni bil vtar sflinrc. »fc |: daješ neprcsttno taka daril«, ie moreš vedeti ali te ljubi zavoljc tebe ali zavoljo darii« »Vidva tega ne razumeta,« je rekel Jurij. Bil je zaljubljen in Je z užitkom zrl na težki rubinov nakit v svoji roki. *S tem ji samo dokazujem, da jo imam rad. In ona tc ve. To je sladka žena.« »Vse ženske to »ladke. Pred poroko,« je dejal Janko. Pavel ga je vprašujoče pogledal In po-klmal. »Kaj je s teb-jJ* Zmeraj m pravil, da ie Jelka biser med ženami.« »Da To miš/hm Se »daj — ampak — v zadnjem času ie mi zdi tako čudna, raztresena — ah. vem di no to neumnosti. Jelka je ljubek otrok Toda ne morem s« itnebiti neke ttM* be zd' u ml,- da ma nima v®fi tako rad* kakor prej.« »No. to je čisto prt prosto.« je dejal Pa* mi jthiujiiUvfA Preizkusi Io! Pravkar «1 re- kel, da sipoana5 ženo v neopaženem trenutku. Kai »i ž&l- tvela žena za god? Daj ji nekaj drugega In jI ree! .da za drago darilo nisi Imel denarja Takoj b-1 spoznal, kolika je Se njena ljubezen.« »Ne vem, kaj sil Jelka želi.« je dejal Janko žalostno »Toda itak nimam denarja za drago egljivo lopotioc«, je rekefl prezirljivo Pavel »Debro. poskusil bom.« je dejal Janko. »Daj ml te rub ne. zvečer t< i'h vrnem.« | Bil je trdno odločen, toda ko le prijel i demov in mu je prišla Je'ka naproti, mikavna in ljubezniva, se je jkr-ra' malo opo-tekel. AH niso bile vse njegove mračne misli samo neumno**' Ali ni neg!eda'a svojega mota s aa- Sitežaj odprtimi očmi: »Kako — ti si — kaj to pomeni?« je ta* »Op-oproMl!« je zajec'jal Janko in čutil, kako mu stopa pot na čelo »To je po-nKta. Je'ka. To je kupil Jurij za fm>jcga dek'eta. Pomotoma sva si zamenja'a darili. Jaz sem ti kupil &amo par nogavic.« Umo'kniH je In sapa mu je zas'a'a »Ah, ljubček!« je zaklica'a Jelka in — se za«imeja'a. Vroče je objela arvojega Janka. »Skora ustrašila sem se. ko sem za glodala ta nakit! Kle bi vzel ti denar zanj? • rotrobujem take dragoceno«*' Tako »cm vesela, da si mi kupil same nogavice!« »Rc1.?« je vprašai Janko, ves vesel, n jo stimil k sebi »Me-ja Ijulvca, moia najdražja — ne, to je biila preJzku«nja D>b-n nekaj lepega, še danes, takoj zdajle'« Poljubil jo je in ves. srečen hitel ven Upal jc, bifile zmedli mno- reč k.^:cr tWt"'. F:\z~n tc"a ram bo op/ i'o r nco \tč Čr~a za t'StO. kat tte vedno Žrlcli delat', Čzcnr na n koli n'.St» zmo?J\ ker ste vedno jkdikovdt, da pač ■onimate časa« Bratje, po trpimo! Predvsem nam }e treba treznost, dobrote In potrpljenja v teh dneh Ljubljana, 11. aprila. Po nekaj težkih dneh, ki jih je Ljubljana preživela v zaskrbljenost, strahu in negotovosti, Je današnje zgodnje jutro spet zasijalo toplo pomladansko sonce. Ljubljana se je prebudila, ljudje so prišli na ulice in se spogledavali: saj se ni n č zgodilo, vse je kakor včeraj! Preplah meščanov, ki jih je držal nekaj dni uklete, je preko noči izginil. Ljudje so prišli spet do razuma ter trezneje presojajo sebe in svojo okolico. Marsikdo se sprašuje, kdo in kaj je bilo vzrok tolikšnemu preplahu, tolikšnemu razburjenju. Toda treznost, ki naj zdaj edina vodi sleherni naš ukrep, nam ne dopušča, da bi ta čas sodili in obsojali. Zgodovina, ki se nikdar ne ravna po majhnih epizodah, bo pravično določila mesto, ki gre našemu narodu in naši zemlji v velikih dogodkih sveta. Na preokretnici smo. Nič ni še končnega, jasnega, zalrdno izoblikovanega. Kamorkoli pa naj nas zanese val razračunavanj dveh nasprotujočih si svetov, vere vase ;n ponosa človeka ne izgubimo nikdar. Bodimo prepričam, da dogodki, ki so nas zajeli, še niso zaključna oblika ne boja in ne razvoja. Poglejmo na veliki francoski imperij, ki je v orjaški borbi že zdavnaj podlegel nasprotniku. Oblika premaganega imperija pa je danes, ko je poteklo že mnogo mescev od podpisa premirja, ni dobila svoje končne oblike. Se več: Francozi so sklenili premirje, posledice njihovega poraza jim pa še danes niso v podrobnosti znane. Ta zgovorna dejstva utegnejo biti celo za nas poučna vsaj toliko, da si na eni plati ne ustvarjajmo utvar in ne gradimo iluzornih temeljev nejasni bodočnosti, na drugi plati pa tudi ne upravičujejo kakršnekoli črnogledosti in pretirani bojazni za naš narod. To vse je v oblasti več- i jih sil, kakor so pa one nas samih. Prav zato so zdaj na mestu tri odlike, ki Slovenca nikdar niso zapustile: treznost, dobrota in potrpljenje. Da, trezni bodimo predvsem! Trezni po duhu in razumu. Ne nasedajmo več bedastim govoricam, ki jih je bila posebno Ljubljana te dni polna. Ne verujmo jim ter skušaj m o njih širjenje zajeziti. Dopo- ve j mo raznašalcem čenč in velikih laži, da s svojim početjem okužujejo zdrav razum naših ljudi ter jih ropajo slehernih moralnih opor. Hrabrimo svoje znance in svojo okolico ter jim tako iznova vlivajmo poguma za morda že omajano voljo do življenja in obstanka. Nikjer in nikoder ne delimo mnenja mlačnežev in pomehkužen-cev. Brez srda a trezno jih poučujmo o pravicah našega naroda in zahtevah po njegovi zemlji. Bodimo dobri do svojih bližnjih in do vsakogar, ki nam pride na pot. V teh težkih dneh naj nam bo največja dolžnost, da pomagamo drug drugemu. Zavrzimo vso nevoljo in sovraštvo med nami. Pozabimo vse tiste male razprtije in nevšečnosti, ki so tako pogoste med nami, včasi celo med stanovalci iste hiše. Te dni, ko ste hiteli v zaklonišča, ste sami uvideli vso ničevost teh malih sovraštev. Spričo nesreče, ki vam je grozila, ste si nedvomno vsaj v duhu odpustili Priznajte si to zdaj medsebojna ter obljubite strpijivost vsaj dotlej, da nam bo vrnjen mir ter varnost življenja in imetja. Imejte darežljive roke za siromake. Ne zaklepajte si src, ne odvračajte pogleda od pomanjkanja in trpljenja bližnjega. Zavedajte se, da ta dan trpimo vsi, in če kdaj. je zdaj čas. da smo vsi kakor ena sama velika družina Ne pričakujmo od siromakov tarnajočih prošenj, ko vemo, da bo marsikoga sram. prositi zase in za svoje otroke. Pomagajmo nepozvani in nenapro-šeni tam. koder vidimo pemeči in podpore potrebne. V vsem pa naj nas vodi potrpljenje. Razdražena neučakanost nam v ničemer ne pomore. Z zaupanjem v sebe in dobro usodo potrpimo ter pričakujmo razvoja dogodkov. ki preoblikujejo svet. Bodočnost, ki je pred nami, je še vsa negotova, niti hip pa ne podvomimo, da bo na kraju taka, kakor je je naš narod vreden ter Jo zasluži. S to vero mirno potrpimo razvoja svetovnih dogodkov, ki nam utegnejo prinesti lepši, mogočnejši dan vstajenja, kakor je ta, ki ga bo krščanski svef pravkar praznoval v trpljenju in žalosti. Kako je Ljubljana pričakala velike noči Po vsem mestu vladajo disciplina, red In mir Ljubljana. 11. aprila. Težki dnevi, ki eo nas zatekli, so nas kljuD temu, da tolikšne vihre in tako naglih sprememb nismo pričakovali, v spranem vendar našli zbrane, disciplinirane. Ko so včeraj opoidne letaki raznesli po mestu proglas bana in Narodnega sveta za Slovenijo, je trenumemu presenečenju sledilo znatno pomirjenje. V skladu s SKrbjo, ki nas že od začetica vojne tare vse, kako bo namreč z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, je bil po vseh trgovinah ves gopoldan nad običajno mero živahen promet in ljudje so potrošili vso razpoložljivo gotovino, da so si omislili najpotrebnejše. Mesto je ves dan kazalo podobo svojevrstnega praznika, nad ulicami sta vladala tišina in pritajen, pričakovanja poln mir, z mrzlično nglico so se pomikale posamezne vojaške edinice, ki jih je najnovejši ukaz klical drugam. Odkar je danes dopoldne prenehala delovati radio-postaja, ljudje še z večjo radovednostjo pričakujejo glasu o ukrepih in odločitvah, ki bodo poslej oblikovale našo narodno usodo. Kakor so mnoga zasebna podjetja z izplačilom večjih ali manjših akontacij omogočila svojim nameščencem, da si v teh resnih časih nabavijo, česar najbolj nujno potrebujejo za svoj obstanek, tako je tudi finančna direkcija sklenila, da državnim uslužbencem, ki to žele, izplača mesečne prejemke že zdaj za majnik in junij. Na urade finančne direkcije je bil včeraj in danes ogromen naval in uradniki direkcije, ki jim je poverjen ta posel, zaslužijo vse priznanje za požrtvovalnost, s katero ga vrše, saj so bili s sprejemanjem in pregledovanjem prijav pa s pisari jami, ki so pri takih rečeh neizogibne, nepretrgoma imeli opravka od 3. zjutraj pa tja skoraj do polnoči. Delo je bilo toliko bolj zamotano, ker mnogi prosilci prihajajo z napačno sestavljenimi prijavami, pa tudi brez potrebnih dokumentov. Nakazovanje teh akontacij po finančni direkciji je ponoven dokaz, da naša javna uprava v redu in miru posluje dalje in da ni nikakega razloga za vznemirjenja. Pripomniti pa moramo, da se nakazila akontacij vrše samo za aktivne državne nameščence, medtem ko bodo upokojenci prejemali svoje rente tudi v bodoče po pošti. . Tudi v teku velikega petka je Ljublja-jna doživela nekaj obiskov tujih izvidni-*ških letal. Za njih prihod ni bil dan ni-kak alarm, iz česar bi mogli sklepati, da ta letala več ne prihajajo s sovražnim namenom. Slovensk lili ffI@I2SVC©ltl Po usodnih časih za naš narod so slovenske delavske organizacije. Jugoslovanska strokovna zveza. Narodna strokovna zveza, Strokovna komisija za Slovenijo in Zveza združenih delavcev, v obrambo naših skupnih narodnih in delavskih koristi iz lastne pobude dane ustanovile Slovenski delavski svet. Slovenski delavski svet je interna medstrokovna vrhovna delavska ustanova. Njegovi sklepi in navodila so poslej obvezni za zadržanje vseh v svetu včlanjenih organizacij. Slovensko delavstvo bo prejemalo j naročila Slovenskega delavskega sveta ' po svojih centralah. Za zdaj naročamo vsemu delavstvu, naj pomaga oblastem vzdrževati red in disciplino. Vse svoje moči naj v lastnem in v interesu celotnega naroda zastavi za varstvo naše skupne narodne imovine. Dclavci, ohranite treznost, preudarnost ter delavsko in narodno disciplino! Za JSZ Srečko Zumer l. r., za NSZ Jože Ambrožič, l. r. za SKS Lovro Jakomin, l. r., za ZZD Jože Langus, l. r. Nemške in romunske čete v Banatu Bukarešta, 11. aprila. Tukajšnje časopisje poudarja, da je bila Rumunija v Ver »aju prisiljena, odstopiti ozemlje Jugoslaviji. Položaj med Jugoslovani in Rumunl postaja čedalje bolj obupen. Glasom došiih vesti napredujejo nemške in rumunske če-te proti onim delom Banata. ki so ogroženi od Jugoslovanske policije, in kjer mučijo prebivalstvo. Vsa stanovanja Rumu-nev onstran meje so bila oplenjena. Večina. prebivalcev nima ničesar več nego ono kar Imajo na sebi. Barbarstvo Srbov noče popustiti. Jugoslovensko letalo zgorelo v Rumunijo Bukarešta, 11. aprila. Jugoslovansko letalo se je spustilo pri Mala jI na tla. Letalo je bilo zažgano ln je zgorelo. Posadka letala je bila ujeta. Radi poškodbe motorja je moralo letalo zasilno pristati. Odpoklic ameriškega letalskega atašeja v Rimu New Tork, 11. aprila. (DNB.) Kakor poročajo lz Washingtona, je dalo ameriško vojno ministrstvo na zahtevo Italije, da bi bil odpoklican ameriški letalski ataše major Bentley«. naslednji odgovor: >čeprav Italijanska prošnja za odpoklic majorja Bentleysa ne vsebuje nobenih proti njemu naperjenih obdolžitev vendar želi ameriško vojno ministrstvo izjaviti, da so Bentieysove u8luge v njegovi funkciji pomožnega letalskega atašeja v Rimu vredne Izrecne pohvale. Ne postajajte po ulicah! Kr. banrka uprava objavlja: Ker je danes veliki petek ko ljudie obiskujejo cerkve in bf>žJe grobove. Je po ljubljanskih ulicah izredno živo in mnogo IJudi. Glede na sedanje posebne razmere se prebivalstvo opo^ja in naproša, nai po ulicah ne postaja, naj se no mc«tu ne zbira v gručah in naj i»n ulicah brez resnične potrebe sploh ne hodi. Prav p°sebno pa priporočamo prebivalstvu. naj v teh tako rednih dneh d» skrajnosti omeii obisk srn'tiln in ge poSeb*5 n*« vanJe alkoholnih pijač. C^si so taki da zahtevajo od nas oonolno treznost. Zlasti naj se državni in Samoupravni nameščenci dobro zavedajo, da j'™ bo denar. ki so ga morda prejeli kot akontacijo na plače za prihodnje mesece, še krvav" petreben. Prepoved točenja alkoholnih pijač Kr. banska uprava razglaSa. da Je d' nadaljnje odredbe prepovedano vsako to« '"enjr alkoholnih pliač T? prepoved vc*j» t® v*o banovino v?akn kršenje te prepovedi te bo naJstroiJe kaznovalo. Ne raznaša) govoric! Velika noč 1941 5 strahom in pobožnostjo smo poslušali nekoč, ko smo bili majhni, zgodbo, ki se Je bila pripetila nekoč davno, nekje daleč, zgodbo o dvanajstih postajah križevega pota. Nekoga, ki je hotel dati človeštvu mir, so pribiti na križ. Dvanajst križevih postaj, mimo katerih hodi človeštvo že stoletja in sto-Itja. kakor da nima konca. Niti za hip ni človeštvo odložilo meča. s katerim je oborožen proti človeku. Odkod ta usodni nemir, ki žene človeka in narode v večen boj? Visoko plapolajo na to sveto Veliko noč kresovi, daleč se razlega vrisk in vpitje — a kresov ni zažgala pobožna roka, vrisk in vpitje ni porojeno iz vere nad vstajenjem. Domovi gorijo, evropska mesta gorijo in vrisk in vpitje je bojni klic, ki gre od vzhoda do zahoda, od severa do juga. po vsej zemlji... Trgovine, prelepi jene s sivim papirjem, so zaprte. Na vsakem koraku srečujemo ljudi, obložene z moko, živili, vojake, ki se vračajo s pohodov, kolesarje. ki drve skozi ulice Na vsakem koraku znamenje vojne, zaradi katere velikonočni zvonovi ne bodo peli veselo, kakor so peli druga leta, in skozi mesto ne romajo procesije smehljajočih se ljudi Marsikdo bo manjkal pri letošnjem velikonočnem kosilu Sin. oče. brat — vojna vihra, ki je zajela tudi nas, nam jih je iztrgala iz naše sredine Vznemirjeno prisluškujejo naša srca topotanju njihovih korakov po trdih cestah. Zgodba, ki so nam jo pripovedovali o dvanajstih križevih postajah, se je končala z vstajenjem Človeka, ki je hotel dati človeštvu mir, so pribili na križ ln ta najpravičnejši izmed vseh je bil Bog. Samo tri dni je ležal r grobu, kamor so ga bili položili, pokritega s petimi krvavimi ranami, in tretfi dan je vstal od smrti Dolgo in bridko je romanje človeštva mimo križevih postaj, toda vera v vstajenje je večno živa v srcih. Rdeči križ razglasa: Rdeči križ poziva vse svoje edinice, sreske in občinske odbore, vse odbornike in sodelafvce ter vse svoje ustanove, bolniSnice, okrepčevalnice, ambulante ter vse zdravnike in bolničarje ter pomožno osebje, naj z vso vestnostjo in vnemo mirno nadaljujejo delo na svoje mestu ter pomagajo, kjer je pomoč najnujnejša. Mednarodni in nepolitični značaj ustanove Rdečega križa je od vseh vojskujočih se sil priznan in uživa po Ženevski konvenciji mednarodno zaščito. Dolžnost vseh sotrudnikov Rdečega križa je, da stavijo vse svoje sile na razpolago v vseh primerih vsakomur, brez razlike vere, politične ali državne pripadnosti. V teh dneh se morajo zlasti sotrud-niki Rdečega križa odlikovati s trajno pripravljenostjo in neumornim delom. Rdeči križ dela naprej! Banovinski odbor društva Rdečega križa — Dr. Oton Fettich, predsednik. Trgovine morajo ostati odirate Kr. banska uprava razglaša: Vse trgovine na debelo in drobno ter vsi obrtni lokali moralo biti odprti ln poslovati normalno. Cene ne se smejo zvišati. Prodaja se "me vršiti samo v okviru konitih predpisov v omejenem ob8e*u In po nakaznicah sa posamezne vrste blaga. Prijava zalog blaga Kr. banska uprava razglaša: Vsi uvozniki, prcizvajalci (predelovalci) in trgovci na debelo (in malo) z blagom, naštetim v čl. 11. naredbo o prijavljanju proizvodnje prometa in zalog blaga S!už. 'list 733/103/40 v zvezi 9 popravkom Služ. list 747/104/40 in odlokom o razširitvi kontrole zalog blaga Služb. li«t 745/104/40, ki so doslej pošiljali svoje prijave neposredno uradu za kontrolo cen v Beogradu, mera jo do nadaljnjega prijaviti atanje zalog v smisilu predpisanega obrazca Službeni Iis«t 746/104/40 referatu za kontrolo cen pri kr. banski upravi v Ljubljani najpozneje do vsakega petega v mesecu. Prvo prijavo je vložiti na zgoraj navedeni naslov takoj, a najpozneje v petih dneh po objavi tega razglasa. Zaloge blaga morajo prijaviti tudi tvrd-ke, katerim je izročeno tako blago v hrambo, kakršna so javna skladišča, špediterji, komisionarji itd. Kdcr bi opustil prijavo, se neprijavljena količina zapleni v prid aprovizacije revnejših slojev. Zaplembo izreče upravna oblast I. stopnje. se za pomoč policiji! Uprava pollclle poziva ljubljansko prebivalstvo s pozivom, naj »e Javijo vsi. ki ljubijo red ln mir, pri upravi policije ki jih bo primerno iSpoSKla. V«I naj se čimprej zirfasijo osebno pri poveljstvu pol;cU-ske straie, Sub'čeva ulica R II. n^dstr« kjer dobijo nadatfnia navodila. Bodi domovini samo v korist! Našim naročnikom in čitateljem Prisiljeni po izjemnih važnih razmerah tono morali redni obeeg naših listov občutno zmanjšati. V tiskarni jc ostsio le toliko osebja, da z vsem naporom zmaguje komaj toliko tehnično delo, da nam omogoča izdajanje listov v takem obsegu. Naše cenjcne naročnike in čitatoljc prosimo, da potrpe tudi, kar sc tiče naše poročevalsko službe. Zarodi izostanka pon.~ č« uradnih agencij, telefonskih poročil m zvw s ne širni dopisniki seveda nismo v položaju poročati o vsem. kar si čitatdji želijo in bi jih zanimajo. Naša volja in naš trud gresta za tem, da skukimo tudi ta trenutni nedostatek po svojih močeh čimprej odpraviti, tako, da bodo naši listi gled-.- informacijske službe na višini kakor so brli doslej. Domače vesti « Cankar v madžarskem prevodu. V Budimpešti je Izšla prva serija prevodov iz srbske, hrvatske in slovenske književnosti. Slovence zastopa v seriji treh knjig Ivan Cankar s povestju »Na klancu«, i.t je dobila v madžarščini naslov »A szege-nysoron«. Prevel je povest Agoston Pavel (dr. Avgust Pavel), madžarski pesnik ia znanstvenik slovenskega rodu (»Jutro« jc pred mesecem objavilo interview z njim). Poleg te knjige je izšel še roman Miloša Crnjanskega »Seobe« (Orokos vandorlžUl v prevodu Zolt&na Csukc ln zbirka povesti hrvatskega pisatelja Slavka Kolarja <■ prevodu Ldszla Hadrovicsa. Izdaja se odll kuje po izredno lepi opremi (trda, prav okusna vezava, dobre papir, lepe črke). * Proglasitev /» mrtve. Novomeško okrožno sodišče je uvedlo postopek, da K proglase za mrtve: kočar Janez Konda, s Tolstega vrha 5, ki je odšel 15 maja 1929 v Gorjance po mah: kočar Matija Sptletič iz Banjaluke, ki je kot vojak bivšega 17. polka baje padel v bitki pri Piemlslu; posestnik Jože Mervič lz Rajnufi, ki Je kot vojak bivšega 4. domobranskega polka leta 1915, bil v Galiciji; posestnik Franc Trinkaus lz Podkala, ki je šel leta 1913. v Ameriko in se od leta 1922 nI več javil; užitkar Matija Bačič lz Viher, ki je leta 1926. neznano kam odšel; posestnik Jožef Plut lz Krupe, ki se od leta 1923. nI veC javil iz Amerike. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli teh pogrešancev. naj to sporoči sodišču. Iz Ljubljane Veliki petek v Ljubljani Utihnili so zvonovi, pretrgala se je zavesa v starem svetišču, mrtev leži Bog v svojem grobu in čaka vstajenja. Ulice v mestu so polne vrveče množice, ki hiti morda brez cilja sem in tja, samo da nekoliko pozabi negotovost in breme težkih skrbi, ki je leglo v dušo kakor mora. Obrazi so zaskrbljeni, misli potopljene v težo ur in le kdaj pa kdaj se ustavi kdo na kratek pomenek z znancem. Med tem ko se iz daljave sliši brnenje letal, se na periferijskih travnikih in vrtovih neskrbno igra deca. Zdi se, da se je nič ne tiče to, kar se dogaja na svetu; važnejša se ji zdi igra na komaj ozelenelih tratah. Prav tako neskrbno uživajo tudi živali sonce in čisti zrak. stvari, ki smo jih vsi imeli tako radi in ki nanje v teh trenutkih niti ne mislimo. Neopaženo vstaja poezija velikega tedna, neopaženo lepota pomladi z jutranjim koncertom ptičev v Tičistanu in v rožniških gozdovih. Neskrbno plavajo nad mestom beli oblaki, kakor plavajo že tisoče let in kakor bodo plavali nad človeškimi seliščMtufi tedaj, ko bo pozabljeno vse gorje naših dni. Samo narava je ravnodušna, ker je večna ... Dogodki velikega četrtka v naftem mestu. Ves dan je pihala mrzla burja, od časa do časa pa so v zbeganih lokiti nakv tavale drobne snežinke. Ze ob jutranjih urah ln vse popoldne so / mrzlično naglico tekali ljudje po ulicah in se v trgovinah zalagali z najrazličnejšimi potrebščinami. Okoli pol dneva se je dvakrat oglasila sirena, ki je opozarjala prebivalstvo na bližajočo nevarnost. Kmalu popoldne so bile trgovinske hiše in prodajalnlce prepolne kupujočega občinstva in so jih večidel že predčasno zaprli. Tu in tam sta se ustavila na pločniku znanca — pristopil je tretji in razvil se je tihi pomenek. Ko pa je nastopil mrak, se je nebo zjasnilo, zasijala je luna in tam proti Sent Vidu ro se pokazali jasni obrisi žolUh pramenov. Od poslopja remlze pa nekako do tovarne štore dvigali veliki ognjeni zublji, vmes so se pa svaljkale blazinaste gmote umazanega dima — goreče nafte. V smeri fimartlnskega viadukta in Kodeljevega so se pa vrstili vozički, naloženi z najrazličnejšim blagom. Videli so se tudi kaj čudni prizori, saj so bili tu nevsakdanji dogodki za našega malega človeka. Ob težko naloženi clzi se je pehalo zajetno dekle brez obuvala na desnem stopalu, poleg nje je pa potiskalo osemletno dete tovor z vrečo moke. Poleg malih ročnih vozičkov in bahavih ciz so vozili isto pot tudi veliki tovorni avtomobili z znanimi napisi. Tako je potekalo celo noč, vmes je bilo čuti Se nekaj oddaljenih detonacij in napočilo je jutro velikega petka — jutra dneva novih dogodkov. u— Zaradi moke je zavladala med prebivalstvom velika zmota, ker ljudje verjamejo lažnivim govoricam, da je moko sedaj mogoče dobiti kar brez kart. Moke ir žita nikakor ni v izobilju, pač pa moranu J sedaj še bolj kot prej paziti na vsak kilogram, da bo res koristno porabljen. Zaloge moramo skrbno varovati, da jih ohranimo in se s skrajno varčno porabo moke obvarujemo najhujšega. Vse zaloge bedo na karte razdeljene popolnoma enakomerno ln pravično, da nikdo ne bo dobil več kot drugI. Kdor se je pa morda založil z živili na tak ali tak način, seveda mora zalogo takoj prijaviti mestnemu preskrbo-valnemu uradu. Ljudje naj se ne varajo, da bodo živila mogli prikriti, ker Jih bo že sama nevoščljivost sosedov Izdala. Vso uredbe in zakoni so v veljavi ln prebivalstvo resno svarimo pred protizakonitimi dejanji, ker so časi resni. Red Je spet popolnoma upostavljen in je tudi zajamčeno, da se bodo morali zakoni spoštovati, prav tako pa bodo vsi prekrški uredb in zakonov tudi kaznovan s strogostjo, kakršne •ahtevajo današnji časi. o— Svinjsko meso in slanina bo danes na veliko soboto, dopoldne naprodaj na prosti stojnici na mestni klavnici. Slanina s kolo po 23 din, brez kole 2S din, salo ln riba 26, svinjsko meso 18 do 24 din. Vsega mesa in slanine je okrog 1000 kg. o— Mestna zastavljalnica navzlic nemirnim časom mirno posluje dalje. Ljudje naj se ne razburjajo za zastavljene pred- ineie, ker zanje jamči mestna občina ljubljanska z vso svojo Imovino. Prebivalstvo naj se pomiri, ker so zagotovljena vsa Jamstva za red. u— Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča svoje člane, da naj odpirajo trgovine do nadaljnjih navodil Združenja oziroma oblasti od 9. do 12. in 15. do 17. ure. Da se kupujoče občinstvo lahko v redu postreže, naj trgovci spuščajo v lokal !e toliko strank, kolikor jih lahko naenkrat postrežejo. (—) u— Osebna vest. Mestni inženjer g. Drago škerlavaj je dobil nedavno tuoi diplomo na arhltektnem oddelku ljubljanske univerze. G. Inž. škerlavaj je dovršil gradbenotehnične študije že 1. 1932. v Varšavi. u— Vsi obvezniki pasivne obrambe, ki so razporejeni po rajonih, se morajo zaradi dodelitve v posebno službo obvezno zgla-siti po svojih rajonih na veliko soboto dopoldne ob 9. ali pa popoldne ob 15. Kdor ne pride, bo po zakonu kaznovan. u—• Vsi člani U. rajona se morajo brezpogojno javiti 12. t. m. ob 9. dopoldne pri H. rajonu na učiteljišču, kjer dobe go-u— Vodstvo vseh ljubljanskih skavtski!« stegOv poziva vse svoje člane, naj se zberejo danes ob 13. pred domom v Tivoliju. Udeležba obvezna, tova navodila. o— Pogreb zvestega sokolskega praporščaka br. Jožeta Potrata bo na Jezici (Stozice) danes ob 14.30 na pokopališče x. Sv. Juriju. Nacionalno občinstvo se vabi da se pogreba v čim častnejšem številu udeleži. — Sokol Ježica. o— Nenadna smrt. V četrtek okrog 18.. ko je bil okrog intendantskega skladišča na Kodeljevem precej živahen vrvež, se je v enem izmed poslopij skladišča iznenada zgrudil 531etnl pekovski pomočnik Franc Petek. Nezavestnega so prenesli na zrak in takoj poklicali policijsko komisijo, s katero je prispel tudi zdravstveni svetnik dr. Lužar, ki je ugotovil, da je nesrečnega moža zadela kap. Po ogledu je komisija odredila prevoz trupla na Žale. u— Avto ga je podrl. Na kirurški oddelek splošne bolnišnice ao včeraj pripeljali 461etnega posestnika Franceta Dolinar-ja od Sv. Jošta nad Vrhniko. Na cesti med Vrhniko in Ljubljano ga je podrl neki av-tomobilist in mu prizadejal precej hude poškodbe. u— Učenke Mestne ženske realne gimnazije se pozivajo, da pridejo po spričevala v soboto 12. t. m. ob 3. popoldne. S seboj naj vsaka prinese kolek za 20 din, za izpričevalo 1 din. lato velja za gojenke trgovskega tečaja. u— I. dekliška šola pri Sv. Jakobu. Učenke naj pridejo v soboto 12. t. m. ob 10. v svoje razrede po izkaze in zvezke. Upraviteljstvo. n— Knjigovodstvene, pisalne, računska stroje in registrirne blagajne vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana. Dvorakova 3, tel. 24-07. ( —) u— Gospoda v usnjeni suknji, ki sem ga prosila na gorenjskem kolodvoru, da mi drži plašč, obleko, torbico in aktovko, naprošam, da vse to proti visoki nagradi vrne v uredništvu, kaj U stvari niso na postaji prisvojene, temveč s težkim trudom prisluženo! (—) u— Za mestne reveže je poslal notar g. Mate Hafner 200 din namesto cvet ji na krsto notarja Antona Galleta. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo. Počastite rajne s dobrimi deli! Dvosobno komfortno stanovanje takoj oddam. Oorupova Ul. 18. 7418 21 Gospodična k malo maturo ic uv £o«o. Se r praksi pisar mika dela ■moto« »t« nografUe Io strojepisja IKe alutbo tudi aača» no t pisarni ali kot bi» gajničarka Ponudbe aa ogl odo .lu»'» tyxl iv bra strojepiska«. 7389 2 Službo iščem na kmetijo takoj. Star «em 44 let. Ponudbe na J. Delal. P. O. Para pri Kočevju. 7424-2 Trgovsko hišo z gospodarskim poslopjem ln man J Se zemljišče, prodam na prometnem kraju. — Anton Žagar. Besni ca 25. Do-brunje pri Ljubljani. i 7039-20 Dvosobno stanovanje oddam takoj ali s 1. majem. Rožna do.ina c. Vil št. 31. 7320 21 Stanovanje na deželi odda Lovšin. Radomlje. 7430-21 Enosob. stanovanje oddam takoj. Naslov v vseb posloval. Jutra. 7431-21 Dobra služkinja ! zanesljiva in poštena — j dobi takoj mesto za ku- j ho in vsa domača dela. Daljša spričevala zaže- | ljena. Plaia dobra. Dru- 1 ž!na majhna. Kranj, Za- ; tlSJfc 1. 7415-1 Dvosob. stanovanje z vsemi pritlkllnami oddam takoj v Vižmarjlh r.raprott Mizarske ea-d:uge. 7423-21 Opozarja se znano osebo naj rrne voziček temno zelen, ki j ga Je odpeljal pred vo- i JaSko pekarno, na naslov , Vaaiberger, Nove Jarše < 28. 7428-31 Držav, upokojenec (trije Člani t Išče enosob. event. dvosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pod LJubljano«. 7433-21a Večji lokal v Ljubljani Iščemo, iz enega ali dveh prostorov, cca 15C do 200 m2 za obrtne podjetje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirno podjetje«. 6953-19 Kabinet ali sobo s souporabo kopalnice oddam takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra. Damska krojačica Slor. *iova 4-n. izdeluje vao damsko garderobo po zmerni ceni in prvovrstno. 7429-2 Oskrbnik dob> takoj mesto, vojaščine prost ali mlajši upokojenec na vlnograd-no pcsaatvo. Pogoj tre-na. polten, vesten stro-kovujak aa vaa dela. V po4i*v pridejo oseb« U dolenjskih goric. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten oskrbnik«. 7205-1 Brivskega pomočnika in vajenca sprejmem. — Rudolf Zakovšek. brivec. Ljubljana. Poljanska 51. 7435-1 Črn visok čevelj z vložkom se je Izgubil. Odda naj se proti nagradi Bleiweisova 17a, I. nadstropje, desno. 7434-28 Parcele prodaja v Šiški, St. Vi- du. Kodeljevem, Vižmar-Jlh ln Mednem Zajec Andrej. posredovalnica nepremičnin, LJubljana Tavčarjeva ul. 10, sta* novanje: Vlžmarje 78. 7437-2* Pianino kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ftifre »Poceni«. 739S-2C Nekaj o izstrelkih Od palic, batov in kopij k svinčenim kroglam — Bombe, granate torpedi »Izstrelki« obstoje, odkar je na svetu vojna. Prve so predstavljali kamni in okoničene palice, potem metalni bati, metalne sekire in kopja. Izstrelki prač in metalnih strojev so bili spočetka okrogli kremenci, pozneje svinčene krogle. Prvo strelno orodje so bili loki, njih izstrelki sami so bile strelice, ki so jih sprva uporabljali tudi za samostrele Pozneje so uporabljali kratke zagozde m krogle iz amna, gline ali svinca za samostrele. Starejše ročno strelno orožje na smodnik je uporabljalo svinčene krogle. Z »risanim« strelnim orožjem so se pojavili podolgovati izstrelki, ki zračni upor bolje premagujejo. Prva puška naboj ka je bila Dreysejeva puška na iglo. Tudi topniški izstrelki imajo svojo zgodovino, kajti vojne stroje so uporabljali že v starem veku. Prvi takšni stroji so lučali še kamenite krogle, težke do 80 kg. Poznejši ogromni metalni stroji so lučali izstrelke do 1500 kg teže. Tudi bruna, žareče kose železa, sode z gorilnimi snovmi in zažigalne puščice so metali s stroji. V srednjem veku so za topove uporabljali še kamenite ali svinčene krogle, v začetku 15. stol pa tudi žareče železne krogle. Okrog 1. 1500. se je kot prva razpočna krogla pojavila bomba. Med tem ko spadajo topovske granate med najmodernejše orožje, so ročne granate izumili že prej Uporabljali so jih že v 16. stoletju, in sicer so bile to s strelivom napolnjene lončene krogle z zažigalno vrvico. V 17. stoletju so jih izdelovali iz litega železa in so bile težke do 1 kg. Metali so jih »grenadorji« v sovražne vrste Težke ročne granate so spuščali preko prsobranov v trdnjavske jar- ke. 19. stoletje je uporabljalo ročne granate le v trdnjavski vojni. Imele so va-ljasto obliko in vžigalnik na udarec V vojnah 1864., 1866. m 1870./71. ročnih granat sploh niso uporabljali. Pojavile so se spet šele v rusko-japonski vojni 1904.— 1905., posebno vlogo pa so imele v svetovni vojni. Torpedo kot podvodno razstrelilno orožje se spočetka ni obnesel, dokler ga ie bilo treba na kraj. kjer naj bi opravil svoje delo. šel^ zvleči. Sele ko so 1864. izumili torpedo, ki se je sam premikal do cilja, je postal uporabno orožje. Preizkusili so ga v kitajsko-japonski vojni 1895., ko so Japonci torpedirali dve kitajski oklopnici. Vodne mine so prvič z uspehom nreizku-sili l 1848 v kielski luki. letalske »bombe« pa so se prvič pojavile v balkanski vojni. Masltiranje v puščavski vojni Ne samo vojna v snegu, tudi vojna v puščavi zahteva spretno maskiranje vojakov in reči, ld so potrebne za nadaljevanje vojne. Na sliki vidimo opazovališče na bojišču v libijskem pesku Matuzalem »Oče, koliko let je pa imel Matuzalem, ko je umrl?« »Devet sto.« »In koliko jih imaš ti, tetka?« »Štirideset.« »Potem se je oa oče zmotil za celih 860 let, ko je rekel, da si že v Matuzalemovih krtih.« ČLOVEK S PREDZNANJEM Narednik: »Kdo izmed vas je že bral kakšno delo o raziskovanju severnega tečaja?« Eden izmed vojakov: »Jaz sem bral Nan-senovo knjigo »V noči in ledu«. Narednik: »Dobro! Takoj se javi dežurnemu pred vrati, da boš sneg kidal.« ANEKDOTA V Lipskem je živel premožen meščan, ki se ie hotel operirati Prišel ie h kirurgu Thierschu ki ie bil velika kapaciteta v svoji strok: in sa ie vprašal: »Kateri ie najimenitnejši krirue v Parizu?« »Sodim da Doven« ie odvrnil Thiersch »In ie treba zanj posebnega priporočila?« »Mislim da ne« le dejal Thiersch *Pe-ljite se v Pariz pojdite k njemu v ordinacijo in povetie mu odkod ste orišli. tem vas bo nahrulil: »Ce ste iz Lipskega čemu pa hoiite v Pariz k meni. ko imate tam kirurga Thierscha!« VSAK DAN ENA 'sbpk&tr »Vidite, jaz sadim obenem s krompirjem tudi britvice, da je v trenutku, ko ga izkopi jem, že kar olupi j en«. Bogatstvo Kanade Kadar poči top ni samo pšenica, ampak tudi les, ki ima, kakor kaže pričujoča slika, velike dimenzije '' ? w •» • : r " ....... topnlčarji zatisnejo ušesa, da jim ne poči bobenček Strlgalica je mzzmjš® od slona V primeri s človekom zmorejo žuželke čudovite stvari Kdo ie močnejši slon ali strigalka? Smeiali se boste temu vprašaniu a vendar ni nobeneea dvoma da ie striealica močnejša od slona Maia žuželka ki io o< krivem dolžiio da leze ljudem v u.še~a ie namreč sposobna oremikati bremena ki so 530krat težia od nje Clov<=k ki bi io hote' v tem Dog'edu orekc<=iti bi .noral vzeti na svoi hrbet naimani dva železniška voza do 20 ton a slon bi moral odoeliati kar cel tovorni vlak Kar se tiče prenašanja bre- men zmorejo žuželke sploh čudovite stvari Pomisliti moramo da ie za človeka že nekai posebnega če zdrži na svojem hrbtu tovor ki ie dvakrat težji od njega Ze navadna muha nam oostrežp tu z ,rse drugačnimi številkami Brez naiora premakne predmet ki ie 17Ckrat težji od nie Se spretnejši atlet ie riavi hro"č ki odvleče 182 krat težia bremena, neeo ie sam A to ie še vedno ma^rkost. v primeri s tem. kar zmcre strigalica. Petnajst žen m Odkritje po umoru egiptskcga lek£?EE?ia Eglptska javnost ima svojo senzacijo. Tamkajšnji listi poročajo o njej z debelejšimi naslovi nego o bojih v Libijski puščavi. Pred nekoliko dnevi so našli v njegovem stanovanju v . Kairu umorjenega lekarnarja Butrosa Andrausa Efendija. Dogodki, ki so vodili do njegove smrti, še niso popolnoma pojasnjeni, vendar je očitno, da sta ga umorila njegova gospodinja, ki je bila obenem njegova ljubavnica. in njen prijatelj, kajti pri njiju so našli dragocenosti, ki sta jih uropala umorjencu. To pa še nI senzacija. Ta je nastala šeie tedaj, ko so listi poročali o umoru ln so se pojavile iz vseh delov Egipta žene iz dobrih, lmovitih rodbin, ki so zahtevale, naj jim lzroče lekarnarjevo truplo. Nič manj nego petnajst žensk z dolgo vrsto otrok je trdilo, da so legitimne žene umorjenega lekarnarja in so tudi pokazale listine, ki so to dokazovale. Preiskava je dognala, da je bil Butros Andraus Efendi v resnici petnajstkrat zakonito poročen. Poroke s hčerkami lz imovitih rodbin so mu postale pravi vir dohodkov, kajti vsa- i kokrat so mu dajali na razpolago znatne i vsote. Preiskava pa je odkrila še bolj nenavadna dejstva. Bu.trcs je imel v Kairu skrivno alkimistično delavnico, v kateri je ponoči, ko je bila njegova lekarna zaprta, skušal izdelovati — zlato. Ta delavnica je bila fantastično opremljena, bržkone po srednjeveških slikah. Izdelovanju zlata je mož žrtvoval tu nič manj nego tri in pol milijona v našem de-rarju, a vse to so bile vsote, ki jih je prejel kot dote svojih žena. Ko je zapravil eno doto, je možak odšel na novo snubitev, da je lahko iznova podprl svojo alkimijo. Tako mu je šlo petnajst deklet na lim. Žrtvovale so mu svoje dote, ne da bi vedele za kaj. O njegovih skrivnih alki-mističnih prizadevanjih niso vedele namreč ničesar. Med ženami, ki tudi druga za drugo niso vedele, je nastal sedaj prepir za bedno umorjenčevo zapuščino. Vsaka trdi. da pripada izkupiček od razprodaje alkimistične delavnice njej, kajti vse je nastalo iz njenega denarja. Vložile so že vrsto pravd in denar, ki ni izginil v lekarnarjevih re-tortah, bo izginil sedaj po vsej priliki v sodne blagajne in žepe odvetnikov ... če še ne veš, zdai izveš9 da bo Italija po vesteh iz Rima v letošnjem letu povečala svojo proizvodnjo bakra; da je sovjetska vlada odpoklicala iz Helsinkov dosedanjega poslanika Sotola in ga nadomestila z Orlovom. da se nahaja general Weygand v Južnem Tunisu; da je znani klavirski virtuoz prof. Emil Sauer. učenec Franc Liszta, te dni priredil velik koncert v Stockholmu; da je bil danski parlament poslan na velikonočne počitnice; da je Irski potrebno 30.000 ton žita; da se na ctoku Haiti pripravljajo na predsedniške volitve. Xetina koruze v Argentini Po vesteh iz Buenofc Aires je koruza v tej deželi letos izvrstno obrodile. Prid&Iek cenijo na blizu enajst milijonev ton. Zaradi nizke cene je aregntinska vlada sklenila, da bo dala kmetovalcem za koruzni pridelek pese b no podporo. Tudi znamenje časa •"S Mož, ki pobira fige na cesti -C H. Adams; ŽDaistf iti d sem arij Roman »Vendarle moram pogledati kaj je... « je rekla in vstala, da bi šla za možem. Tedajci so se vrala odprla. Carter je stopil v sobo. Njegov obraz je bil mrliško bled, v rokah Da je držal dva predmeta, ki so ju vsi poznali: °klop-Ijive, z žametom prevlečene tablice, na katerih so bile pričvrščene njegove neprecenljive nvniaturne slike, in mali jekleni kovčeg, v katerem jih je shranjeval. Počasi je postavil kovčeg na tla in prav tako počasi je razklopil tablice. Štiri prazne žametne ploskve! »Ni jih več!« je zajecljal. »Moje miniature! Vse so izginile!« 25. Vsi so zbegani in preradeni strmeli v goTJoda Carterja Poznali so vrednost njegove zbirke ve deli so, koliko pomenijo za Dorana ti drobni umet- nostni zakladi... te prekrasne, od umetniških rok ustvarjene sličice, ki so ga spremljale povsod, kamor koli je šel. Žena je planila k njemu in mu ovil a roko okrog tilnika. »Ko bi vedel, kako mi je žal, cr d asi! Toda najdemo jih — prepričana sem. da j h najdemo.« Ela ju je pogledala s svojega mesta za mi ico. »To je strašno,« je tiho dejala, »in mnogi hu š"> kakor izguba dragotin. Drm^ntov si človek 'a1 ko zmerom snet kupi, umetnostni zakladi pa so nenadomestljivi.« »Toda spečati jih ni lahko,« se je ogl sil njm mož. Daisy ni rekla ničesar Novi udarec, ki je bil zadel te dobre, ljubezn ve ljudi, ji je bil nerazun-ljiv. Nerazumljiv, ker Bili ni mogel imeli opravka z njim. V skrivališču pod streho je bila vide a samo skrinjico z lišpom toda nobsnih min ? ur Ali jih je bil morda šel° kasneje pr nese' tis? Ne, to pač ni bilo mogoče Morda so bili neznani, nujni vzroki zapeljali Billa. da si je prisvojil dragulj? — a nič. ne. nič ga ne bi bilo moglo priprav ti -la bi bil ugrabil te sličice brez katerih stric skora^ n; mogel živeti. Vedela je. da ne bo mirha d ki r se sama ne prepriča. Še enkrat mora iti v skrivališče. Gaster, poparjen kakor vs; drugi, pa je gledal na ta drugi rop bolj s praktičnega stališča. »Tatvina je tavina. naj gre za veliko a'i za neznatno vrednost. Kdaj si nazadnje videl svoie m -nia+ure?« »Pred dvema dnevoma — ali pred tremi. Ne vem natanko.« Doran ie bil kakor omami ;en N« zato mu ie z^ela ni-gova lastna izguba v°č:a od iz-mh" ki ie b;la zadala ženo ampak za*o sta b'la nri^la udarca tako naglo d~u<» za ^ru^im »Menda ne boš trdil.« je Mihael na "an'eval »da se ne bi bil najprej ozrl po svoj h mini turah ko se je izkazalo, da je skrinj C3 uk ad na in smo preiskovali vso hišo?« »Pa je vendar tako.« je z zastajaiočim glarom rekel Carter »Od ključa se nikoli ne loč m Kov čeg je stal na svoiem ob;čain°m mestu Glave so nam bile vsem tako polne r?zb irjenja m sitrhi Cemu bi bil odkle->al in gledal7 Vobč° mi n' oršl na m^sel. da utegneio biti min'afur° uk-ade-e." »Po tem takem si ie tat drag'^W ~rivnš*;l ui miniature,« je vzkliknila Al:sa Gos erj~va »P>- grešili jih niste, in policija še nič n? ve o tem ..« »To je lahko popraviti,« se je oglasila E a »De-mante v novem okovju je te"ko najti, a Sid je imel prav, ko je rekel, da je za ume n nam lahko odkriti sled.« »Ostanimo pri stvari.« j? r:kel gospod Gaster. >>Prvo vprašanje je: ali je bila ključavnica v om-Ijena?« »Ne.« je Doran odvrnil »Sam se rr prič i Tu ključ.« Niti na ključavnici niti na umotnem ključku ni bilo opaziti kaidh sledov ali prask O itna je b ia je mcgel tat odpreti kovčeg samj s ro o io drugega ključa. »In ključ imaš zmerom pri sebi?« »N kol se ne loč m od njega.« »A kai je bilo tatu « se je mahoma ogl sila Daisy, »da si j? naložil trud in snel min ature, kvirje pa pustil? Tega ne rvurren.« Nihče ni vedel odg-v~ra To ip b;li res čudna okolnost Mali kovčeg n b 1 n:" te j od skrinjice, :n kar i« bilo glavno nrr-'a'' ca i? bi'0 l~že kakor petdeset p^samezn h s1 k »Vsekako jih je moral vzeti isf tat.« je dejala \l'sa Ga---- Urejuje Cavoru» Kavijcn. - uaaja to. auu^mcij »Jutra« Stanke ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn ar ja Fran Jeran. — Za inseratm dei je odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani.