V torek, i'rtitrk in»»loti uliaja in >.>lj.i T Mari-U.rti br* pošiljanj t na ijoiu u n<* leto M - k, M M| leta, . . 4 ,, - , I« utrt Ma . * ., 20 .,
l'n pošli.
/.a ur Irt.i IU |l, - k, ix pol Ma . i ,, — ,, <a MM Ma     ..  M) ,.
TrtdiUtia
je T ({""P
opr.ivnit.tro kili .likali I llrrrrlljfa--.') št. 117.
V Mariboru 13. oklobra 1*S<>M.
Oznanil«:
/a navaJno illralopn«
"-t..... l'Ur«J..
ti kr . 11> M natian« I krat f. kr. to M ti-ka Itn! 4 kr. i* *» tlaka Skfat-tr.'r piHinenkr *« pla^u-p., pr.viiora.
Za wak lkw| j« plavali kolek (ateinpclj) ,» sol.
»okopi«! m ni> vračajo, (lopiai naj »e I.Ugotolino frankiijajo.
Ted%j i.
Tabor pri Sompasu
dne   1 8. o k t o b r a   1 8 0 8.
Tabore, narodne tabore napravite po celi Sloveniji in glasno povejte svetu, ki še zdaj nočo verovati, da je vam zares in živo mar za narodnost našo in za narodne pravice. Izročite pod milim nebom, da hočete ostati Slovenci, iu da hočete narodno napredovati v vsem, kar je dobro in lepo!
To nam priporočajo dan za dnevom naši časopisi in rodoljubi.
Ker so naši bratje, štajerski Slovenci, že dva tabora imeli, iu se jih je v Ljutomevu 7000 in v Zavcu 15.000 zbralo, sklenili so nekteri Slovenci goriške grofije, sklicati tudi Vas v slovenski tabor na Goriškem. V ta namen je 7. septembra 1.1. lepa množica županov in podžupanov izvolila v Gorici odbor 25 domoljubov, da napravijo tabor v Sempasu pri Spacapnnu. — 14. septembra pa je ta odbor odločil,
da ima tabor biti 1K. oktobra t. 1. ter začeti se ob 2 urah popoldan, in ta tabor Vam predlaga v pretresovanje z ozirom na sklepe poprejšnje soje 7. septembra te točke;
Tabor zahteva: Naj se z od i ni j o vsi Slovenci v eno kronovino z enim samim dež. zborom. — 2. a. V vseh šolali na Slovenskem naj so poručuje v slovenskem jeziku, in to naj se precej začne ali vsaj v enem letu, — b. v Ljubljani naj se ustanovi visoka pravna šola. — 15. Naj sc uraduje na Slovenskem po vseh uradnijah slovenski in to brez odloga. — 4. V ta namen naj so podele javne službe le domačinom, kterib je veliko število tudi zunaj slovenskih krajev. — Tabor želi: 5. Naj se uraduje v škotijskih in sploh cerkvenih uradih po slovenski. — 0. Naj se napravijo nektere glavne šole na slovenskem (ioriškeni, in naj se jim pridruži naj potrebniši poduk v kmetijstvu.
Slovenci!
Vsa ta vprašanja so preinieiiitna iu sveta dolžnost nam je, potezati se za narodnost našo, za napredek v omiki, za svobodo in edinost, kajti drugače ne moremo našega naroda oteti velikih nevarnosti ali celo propada.
Zberite se tedaj v prav obilnem številu, in kar Vas je gospodarjev ne predaleč bivajočih od Sempasa, pridite vsi, nobeden naj ne ostano doma; tu gre namreč za našo čast in prihodnjo srečo.   Priljudno pa nujno vabimo tudi vse Slovence na Goriškem in druge mile nam brate bivajoče po vsi Slo veniji k narodnemu shodu na Primorskem.
Ob enem pa prosimo Vas rodoljube vsacega stanu, podpirajte nas na vso moč, da bode tabor lep, reden in vreden dokaz našega možtva! — Bog živi Slovenijo!
Dr. Abram Jožef, dež. poslanec; Gerin France, župan v Girknem; Doljak Matija, župan v Solkanu; Gruden Jožef, župan v Nabrežini; Jeglič Andrej, dež. računar; Kacafura Miha, župan v Tominu; Kerševani France, župan v Dornbergu; Klavžar Ernest, dež. uradnik; Kocijančič Andrej, župan vPodgori; Kovačič France, župan pri sv. Luciji; Kumar France, župan v Sem pasu; dr. Lavrič Karol, odvetnik v Ajdovščini; Ličen Ivan, posestnik v Itilien-bergu; Mužič Jožef, župan v Smartnem; Nabergoj Ivan, dež. poslanec in po sestnik na Prošeku; Nanut Jožef župan V St. Andrežu; Kustja Aton, župan v Skrilali; Stanič Valentin, starešina v Butali; dr. Tonkli Jožef, dež. poslanec in odvetnik v Gorici; Tranipuš Jožef, župan v Kostanjevici; Valentinčič Jožef, podžupan v Plaveb; dr. Zigon, dež. poslanec in posestnik v K viškom; Živic
Jožef, predsednik čitalnice v Skopem; Žnidflrčič Andrej, vikar na Ponikvah; Zucchiatti Kr. župan v Medan i.
Opomba. Kdor se hoče še med tednom Oglasiti za govornika, oglasi naj se pri dr. Lavriču.
Tabor bo is. t. m., tudi če bo vreme neugodno.
Slovenci zedininio sel
VI.
Od tminsko beneške meje.
Kteri rodoljub bi se ne radoval, videč, da naša pravična reč, tolikim nepriličnim oviram vkljub, vendar le, akoravno počasi, napreduje V Kje bi se našel pravi rodoljub, da bi nam kot ribi vode potrebnega neodvisnega političnega časopisa po mogočnosti t materijalnimi in komur je dano, z duševnimi silami, v tako važneai času ne podpiral; v času, ko so nam potlačenim Slovencem vendar enkrat malo roke razvezah, da moremo javno pod ščitom postave v ogromnih skupščinah — v taborili — svoje rane kazati in tacih zdravil zahtevati, o kojih smo gotovi in prepričani, da nam tisočletno rane ozdravijo. V resnici ni vreden tisti slavnega imena rodo- ali domoljuba, ki ne polaga z radostnim srcem skupni domovini na altar truda „svojega uma in dlana". Dokler ne dostigne naš narod popolne enakopravnosti v porabi svojega jezika v vsem javnem življenju v šoli in uradu, čemu mu nek basni vsa ustavnost? Moremo li uživati ustavne pravice brez vresničenja ravnopravnosti našega jezika, kar mora vsaki ustavnosti že „eo ipso" temelj biti? Ni li morda res , da ako v kteri državi le en zatiran iu drugim no enakopraven narod biva, da nosi le prazno „firmo" ustavnosti? Nadjamo se torej, da naši rodoljubni poslanci ne bodo v nobenem zboru pred mirovali, dokler se slovenskemu narodu v javnosti vsega tega no dovoli, kar uživajo že davno drugi narodi, kterim je enakopravnost že davno no le zagotovljena, ampak tudi v djanje vpeljana. Vodilo vseh rodoljubov naj bode, da delajo krepko vsi za eno in isto reč, to je, za materijalno in duševno blagostanje, za boljšo in milejšo bodočnost zasuženjega naroda.
K temu cilju svojemu razcepkanemu narodu pripomagati, nam podaja sredstva „Slov. Nar." po svojem programu, kterega v člankih in dopisih razvija, v kterib razkazujejo, tiijajo iu povdarjajo slovenski rodoljubi silno potrebo, da se našemu narodu povrne celota, to je, da se vse do sedaj razcepkane slovenske pokrajine in dežele v eno narodno, samoupravno skupino združijo. Kajti, dokler bodemo od tujega očuha pobirali le iz milosti tje vržene drobtine, bodemo tečnega kruha stradali, nič manj, kakor smo v žalostni minulosti. Zatorej menim, da se no nahaja več pravoga rodoljuba, ki bi ne čutil žive potrebe — izvzemši inorda našo goriško „I)oni." *) — zedinjenja naše ukupne Slovenije, ktera le v narodno skupino zedinjena nam bode mogla vsem nepristransko deliti tečen kruh blagostanja in vsest ranega narodnega izobraževanja.
Pred pa, ko do tega vzvišenega cilja dospemo, bodemo, — sodeči sedanje razmere,  --- še veliko truda in neprilik vživati iu marsikaj žrtvovati morali.   Ali zvest sin matere domovine, imajoč vzvišen cilj pred očmi, se ne plaši nobenega truda in žrtvovanja, kajti on dobro ve, da vzajemna neutrud-*) Upamo da zdaj žo tudi ne.   Njeni vrli rojaki v Senpn.su jo liodo podučili. Vr.
iS
Iz Švicarske. [Jzv. dop.]
(Konec.)
Zapustivši Bienno so na potu v Bern posloviš od francozke Švicarske in francoskega jezika. A nesrečna narečja švicarska, patois in nemščina, ti človeku mnogo prizadeve kedar se je treba s prostim ljudstvom družiti in ž njim obt-iti. Pa tudi bolj omikani Švicarji govore le svoj žargon in veselilo me je, vselej če sem se s človekom sešel, ki je francoski govoril, ker švicarska francoščina, da si ni posebno lepa, je vendar razumljivcja nego švicarska nemščina. Bern je ros prav čedno in prijetno mesto; vredno pa je tudi ime njegovo imena svojega: prav je liarenstadt (?) ali medvedovsko-niosto, saj skoro ni hiše, na kteri bi ne bilo videti medvedove podobe, iu poleg tega še rede Bernčani kakor svoj živi grb v mestnem medvedovnjaku nekoliko prav impo-santnih medvedov, ktere se ve da si vsak tujec prišedši v Bern poleg drugih znamenitosti ogleda. Poslopja in ulice bernske imajo res nekaj posebnega, kar se nikde drugod na švicarskem tako ne nahaja. Človeku tukaj ni treba hoditi po sredini prašne ali mokre ulice, no po slabem tlaku (trottoir), ne da bi ga sobice prepekalo ali dež močil ali sneg nadlegoval, temuč napravljene so za mestne pešce ob hišah arkade ali lope, po kterib človek lebko skoro celo mesto obhodi ob dežji in nevihti brez ombrele po suhem.
Iz Berna greva proti vzhodu v najkrasnejše ali „romantične" pokrajino švicarske. Ker sem poseben prijatelj jezerom in jezerskim okrajinam. tiram te neinudno naprej v Thun in po thuuskem jezeru naprej v Interlaken, ki leži med thunskim iu brieneskim jezerom. Interlaken je prekrasna po staja za nekoliko dni, to je švicarski Ischl, jako „fashionablc" kraj, kiti rei
vsega ponuja, kar si v Švicarski želeti moreš: dolina jo sama po sebi lepa, da-si zelo ozka. Na zapadni strani je thunsko, na vzhodni brionsko jezero, na jugu in severu pa hribi in zelene gore ter bliščeči snežniki Jungfrau, Moncb, Silberborn itd. Podaja ti s tem narava vse, česar si za svojo veselje izvoliti hočeš, V interlakenskih hotelih se tudi lebko po svoji volji z vsem dobro imaš.
Pa kdo bi vedno ali dolgo se v enem kraji mudil, ko je še toliko lepih in lepših drugod in že po starem pregovoru: variatio delectut; naprej tedaj na Viervvaldstattersee. Prekrasno to jezero, ako ga ne obiščeš, ta kraj vedno zrcalo švicarske svobode iu Telovega spomena, ne smeš reči da si bil na Švicarskem. Kedar pa sem prideš, nimam ti druga boljšega svetovati, nego voziti se po jezeru od enega kraja do druzega, ter si tako ogledovati veličastno naravo in v duhu pred seboj misliti Viljem Telove dogodhc, kakor jih Schiller predstavlja. Lucern sc more s tem jezerom res ponašati, pa tudi jezero z Lucernom in kraljica anglijskfl si je res dobro izvolila ta kraj za svoje letošnje letno bivanje. Pa še naprej na curiško jezero: a tukaj naj svet reče kar hoče, naj hvali „roniantićnost" vseh drugih švicarskih jezer in pokrajin kot neprekosivno, jaz trdim, da curiško jezero z svojo okolico vse druge daleč prekosi. Za divjo romantično ledeno snežno krasoto pač jaz imam malo okusa , a vsak po svoje: jez občudujem bolj obkrajine CUliŠkega jezera, nego vse gole gore in snežnike; tukaj je vila za vilo, vas za vasjo, mesto za mestom, vse je kakor obsejano s poslopji, med kteriini se krasni vrti, vinogradi, polje, sadniki in travniki vijejo, vse na plodni zemlji in izvrstno obdelano. Tu je gibanje, tu delovanje in pridnost vsakovrstna; tu imaš izgled umrljivosti mnogotere, ter vračila ali plačila njenega; tu cvete industrija ter zori njen obilen sad: obče blagostanje. Od lepega ciiriškcga jezera in mesta Curiha nečem to, prijazni čitatelj, še dalje po drugih jezerih voditi. Oglejva
ljiva delavnost mora s časoma vtfl še tale« nasprotnosti nadvladati. Nimamo li mnogo takili i/gledov po svetu, da neumorno djansko rodoljtihjc tako rekoč čudeže dela? Koliko n. pr. niso Irci trpeli in se trudili, dokler niso poslodnjič s pomočjo pravicoljiibnoga slavnega odvetnika Daniehi O. Connrla, kteri je v niiglcžkcni parlamentu prepmovavuo zgovornostjo dokazal krivice, ki so le katoliškim Ircem godile, dokler, pravim, niso z nad« vladajočimi Angleži zadobili enakih državljan-kih pravic V
Do vzvišenega cilja se pride le po dolgem trudu iu prizadeli}; tega naj iz pred oči ne puščamo! In ni h nam vsem znano, kako so se sosedni Lahi skozi 50 let prizadevali in vsnktcrih dopuščenih in nedopuštenih sredstev se posluževali, dokler se niso, malo da ne vsi združili.-' V začetku se jo marsikdo posmehoval tudi njih početju, češ, da so neizpeljavne sanjarije,
Fikcija, sanjarija, fantazija, Utopija in kar je še več enakih lepih imen , so italijanski rodoljubi, ki bo hoteli Italijo zedinjeno, dobivali, od veleučenih , vsegavedočifa diplomatov . ki menijo da je le to mogoče kar oni /.morijo na vatel staro Šablone iz prejšnjega veka iole. Istina jih dene-sramoti , nekdaj fikcija zedinjcim [talija stoji kot resnica, da si ne popolno dovršena, da si šc zdaj mnogo gnjilili elementov v sebi hraneča, ktern jej bodo gotovo čas iztrebil.
To se ve, da imajo Italijani zahvaliti svoje edinslvo r'rnnrozom in Prusom. — Tudi mi Slovenci, ki želimo administrativno edlnttvo nismo sami. Osemdeset milijonov bratov nam je rodila Slava, borimo njih časopise, pojmo
V njih družbo, povsod sc nam kaže, da imamo prijatelje v njih, prijatelje na ktere se imamo zanesti, kedar pride osedepolen ča-, da neprijatelj tegm železno roko pO nas. — Ali kakor Lahi ne bi bili nikdar edini brez svojega požrtvovalnega, dapače ekcesivnega rodoljubja, tako mi Slovenci no sinemo nikdar pozabiti, da je treba nam samim trdno podlogo slaviti brž, nemudoma; da nam je treba oživljati to misel, agitirati; da nikakor ni-česa ne dosežemo, Če nam je zeti in jen je samo Želja, k tem tiho v srcu gojimo, pa ker ni videti, da bi se koj jutri spol-nila, križem roke držimo in pobožno v z d i li n e m o : radi bi, ali kaj sc hoče! Žalibog, če so še dones kje taki Slovenci. .Maloštevilen je naš narod res. Ali će ga oživimo, kakor se po svoji srečni naravi oživiti iu navdušiti tla, ako bo ves slovenski narod vnel, za idejo, po tem se ni bati za njegovo življenje — pa lc potem ne.
Mi kot zvesti domovini in caru svojemu se ne želimo od Austrije odtrgati, ampak le zarad svojega obstanka in v okrepčanje narodnega življa se v narodno skupino združiti, kar se ima le v mejah postav zgoditi.
Hujših iu ki ivieiii.ših vragov jih nima gotovo noben narod, kol mi Slovenci, kajti pri nas se vsako šc tako nedolžno in pošteno narodno gibanje
V hudodelstvo ali nevarno rogoviljenje prišteva, m tako je. da to, kar drugim narodom v čast in blagor služi, nam pa ti čudni nio/.iceljini v sramoto in hudobijo prištevajo! Pa vsa taka natolcevanja in krivična napadanja, naj si pridejo od ktere koli strani, ne motijo, ne oplašijo pravega narodnjaka, ampak on krepko pa možko koraka proti cilju in sredotočju narodnih prizadolev. Omenil sem, da nam je vse in neobhodno potreba z e d i nj e na SI o v o n i j a tem bolj pa na mejah tik drugih narodov bivajočim Slovencem, zlasti pa ŠC naj bolj nam primorskim Slovencem, ktere nas utegnejo prej ali slej v bodočih vojnih honiatijah lahko sosednji, Austriji malo prijazni babi pogoltniti; ter tudi zarad tega menim, da bi se združena Slovenija lažje protivila in protestirala vsakemu nadaljnemu posilnomu trganju slovensko-austrij-ske pokrajine. Nismo morda v teku zadnjih vekov dovolj naroda s tujče-vanjem izgubili in nismo li ne davno od tega zopet (18G<i 1.) 85000 beneških Slovencev izgubili, ktere so ,.per las & neias" od slovenskega trupla odtrgali in laškemu molohu v nenasitljivn žrelo neusmiljeno strmoglavili, kteri so sebi, nam iu Avstriji za vse veke izgubljeni? Ako bi ne bili po nekdftjnjem nesrečnem političnem razdeljenju k beneškemu kraljestvu spadali, bi ne bili od nas odtrgani, kajti le politično njim. nam in Avstriji škodljivo razdeljenje je bilo temu krivo; zraven pa tudi to, ker so za obran jenje tistega dela Slovencev ni ničesa storilo, ampak v vsakem oziru polaščevatlju pripustilo, tako da se jo pri glasovanji za zetlinjeiije z [talijo, glasove, ki
pa si zato še mimo grede ljudstvo švicarsko. Švicar jo svoboden, tu mu je piva in največa lastnost; na Švicarskem ni podložnika, vsakdo je državljan z enakimi pravicami in dolžnostim)'. Tukaj ni prednosti po rodu, ni stanskili kast, no loči sestali od stana; narod si voli posvoji volji svojo vlado, voli si svojo uradnike ali javne upravnike, kar mu jih je treba; nikdo mu )ih ne naklada, nikdo ga s tem ne sili, kar bi mu ne bilo ljubo, tako da je svoboden vsak človek, samosvojna je vsaka občina, samosvojim vsak kanton, svobodna cela konfederacija, država švicarska. Tukaj ni tako imenovane „go-sposke", uraduje si narod sam, tukaj ni stalnih vojn, ki v drugih državah brezkoristno največi del prihodkov in pridelkov požirajo in narode v silo in nadlogo tlačijo: Švicarski narod ve se sam bojevati in braniti v vsaki sili. Švicarska šteje pol tretji niiljon stanovnikov, ki v 22 kantonih žive, kterib je vsak za se svoboden, ima po vsem svojo avtonomijo in svojo vlado, a vsi skupaj niso nikašna razkosana ali razvozlana, temiič ena edina mogočna vlada, ki si je povsodi spoštovanje pridobila in si ga za naprej pridobiva in ohranjuje: naj bi si tedaj vsi avstrijanski politikarji, kterim je federalizem in popolna narodna in provincijalna avtonomija tolik strah, ki v tem razpad in pogubo Avstrije mislijo, naj siti ljudje rečem državno sistemo Švicarsko ogledajo in nekoliko premišljujejo. Da, državna sistema Švicarska naj bi bila Avstriji najboljši izgini, saj je izgled in zrcalo celi Evropi. Res da stoletja in stoletja še bodo pretekla poprej, ko sosedne države tlo te svrhe dospejo, pa to je gotovo, da kedar bode dosegla Evropa pravo Bvrho civilizacije v državnem življenji, bode se vravnala po švicarskem ustavu ali državni sisiem;. Naj se torej Ogleduje svet v tej svobodni državi, tu kjer svoboda in ravnopravnost mogočno'stoji kakor velikanske gore. ki nepremakljivo v nebo kipe, tu kjer je varna loka vsem, ktere tiranija preganja. Blagor ti zemlja srečna!
so se drznili (!) za Avstrijo glasovati, lehko na pršili obeh rok sešteti moglo: Gorje je bilo tistemu, ki bi m drznil glasovati zoper združenje z Italijo! Meil tem malim številom so bili nek trije slovenski rodoljubi, kteri so ljudstvo prigovarjali, tla bi za Avstrijo glasovalo: ali Lahi in I.ahoni so jim strašno žugali, ako bi zoper Viktor Kmaiiiiela glasovali, iu tako je bilo vse zattonj. Tako umejo Labi „Milfrago univorsoP. - Te vrstice o potrebi združenja Slovencev v narodno -kupino, sem zarad tega spisal, da bi imeli vsi programi prihodnjih taborjev po izgledu štajerskih , namreč zcdiujenjc vseh Slovencev kot glavno točko in za svoje geslo. Nadjamo se, tla tudi naš goriški  tabor,  ki   se bode 18, t. m. sešel, ne bode toga izpred oči pustil. V
to ime Log pomoti!
Kun kiikavica kakor druga.
„Narodni list" s krepkimi besedami zavrača brezobzirno vedenje tujcev proti slovanskim domačinom v Dalmaciji. Mi tu ponatisnemo ves < lane k odvračajo od sebe odgovornost, če bi kter naših bralcev v zrcalu, ktero mu bomo pokazali, razen Dalmacije videl žalostno podobo kake drugo dežele in mesto Dalmatincev bil kak drug, bliže mu stoječ narod.   Članek se glasi:
V povest niti našega naroda bode ostal 23. dan septembra t. 1. črno zapisan in njegovo potomstvo se bo groze zavzelo, ko bo bralo dogodivščine svoje očetnjave in videlo, da je večina zbora, ki ima deželo zastopati, nad celini narodom presledila na dnevni red. In zares, ko se sklepa, da za jezik narodov ni v javnosti mesta, da mora biti povse izključen iz javnih uradov,
vzdržavanib s znojem narodovim, tedaj se je nad norodom samim presledilo na dnevni red, t. j. sklenilo se je, da ta narod ni vreden razprave v zboru. Kader se narodu jemlje jezik, kader se mu pravica no priznava, kader se izreka, da mora tujec še na dalje nad njim gospodariti, tedaj ta narod nima obstanka, kakor pravna osebnost, potem mu življenje ni priznano, razen življenja, kakoršno ima zamorec, ki se trudi kakor živina za svojega gospodarja, da more on (gosp.) tržiti boljo ceno, tu pa obilneji davek, kakor bi ga meščani sicer zmogli. To je smisel omenjenega sklepa, in če tudi mirno pišemo, vendar britko čutimo v razneti duši kako 080ren j;' čas in kako težko smo razžaljeni. Zastopniki mest in dostojanstveniki obeh cerkva so se složili v nespametno odloko, da naš narod ne sme imeti glasu pri sodnijah in drugih oblastnijah, da ima kot tujec stopati čes hišni prag pravice in upraviteljska, tla se mora oblastnijam priporočali v drugem jeziku, ki je gospodi milejši, ker drugačni glasovi prirojenega mtl jezika niso za ljudi, ki imajo moč v rokah, ampak so glasovi divjadi, za klero ni človeško društvo. Itazbegani pišemo te vrstice, ker v sebi čutimo skriven plamen, ki nam žile razg'eva, a nimamo tolažila razen pohlevnih besedi, ktere našo tužno žalost čitateljem priob-čujejo, da z nami obžalujejo nepravico, ktero so nam naši someščani zdaj pred vsem svetom storili, sramote nas, ker nas za ljudi ne priznavajo, kako še za ravnoprnzno. Jezik naš, ta božji dar, to edino blago, ktero smo si toliko vekov branili z vero vred proti sovražnemu preganjanju, jezik materinski, mili glas narave iu čulja, ljubezni in upanja našega, tega nam hočejo naši nasprotniki, sinovi one iste zemlje, še v prihodnje v verige vkovati, da se, ne bo smol pokazati v dvorili pravice iu upraviteljstva, da ostane samo jek v kočah iu planinah. Zastonj so se pozivali naši borivci na pravičnost in dolžnost, na pisano in prirodno pravo, na ljubezen in slogo, na tožbo slo-letij in na nezadovoljnost sedajuosti. na pritnerje drugih dežel in narodov; vse to je bilo zastonj, oglušili so protivniki naši. knkot' trdo kamenje iu ko so nam razžalili naš narodni ponos, presledili so na dnevni red.
Ali ni to zasmehovanje celemu narodu hrvaško-srbskemu, da je večina za poročevalca o tem vprašanji izvolila tako nevednega človeka kakor je de Ponte, kteri sodi o našem jeziku, dasiravno je sam priznal, da ga ne pozna, kteri mu pripisuje nezrelost, neiiglajenost, nedovršenost, uboštvo izrazov in oblik, knjigo in umotvorov, kteri že s svojim lastnim imenom v tem vprašanji na smeh stavi jedro našega naroda?   Slavni, dični naš jezik, klerega je
poveličal (iiindiilič in Petrovič — Njeguš, Mažuranič iu Vuk ..... Slolaiiovič,
jezik. \ kterem avstrijski cesar govori hrvaškemu zboru in knjez srbski skupščini belgraški, oni jezik', v kterem za vse stroki? vednosti občuje Jugoslovanska akademija in Srbsko učeno društvo z vsemi učenimi društvi evropskimi, jezik, v kterem tudi onstran Velebita in Drine govoie vsi sodovi in upraviteljska, ta naš divni jezik imenuje de Ponte nezrel iunevglajen, ubog in nedovršen, in pleska mu večina v zbornici dalmatinski!? Zares, većega raz-žaljenja naš narod ni pretrpel. Da bi nam tako vlada velela, tolmačili bi si kakor si bodi njen odgovor, ali kedar nam to velevajo naši someščani, tedaj moramo sklepati, da sovražijo naš jezik ili potem, <la sovražijo naš narod, iu naj svoje govore še tako olepšlljejo. Dasiravno se v pričo njih v našem jeziku tiskajo zakonski predlogi, ktere dalmatinski zbor v potrjenje predlaga, dasiravno po naše vlada raz.glasuje vse naredbe in zakone v državnem zboru pretresene: dasiravno je v naš jezik prevela državljanski in kazenski, nienjični in trgovski zakon, državljanski in kazenski postopnik, vendar sc ti ljudje pre-drznejo pred vladnim poveronikom, da pred celim svetom trditi, da tacih prestav ni. da za to jezik ni sposoben! Kaj hočemo po tem takem misliti? Vsakako to, da Italijani v Dolmaoiji, t. j. prebivalci mest, hočejo šc nadalje ob-drži ti bvoj jezik nad slovanskim, da se ž njim okoristnjejo kakor z monopolom v trgovini , da nam izklučevaje naš jezik iz javnih uradov kažejo svoje sovraštvo, dil nas ponižujejo pred ostalimi narodi v Evropi, da nas kakor Helote v sužnosti in brezpravici prezirajo. Drugačnega tolmačevauja nimamo. S tem so oni napovedali smrt našemu narodu, kajti kedar v javnosti nema glasu, tedaj je mitov iu ni ga na tleh sveta.
Se nokaj je, kar nas žali in sicer hudo žali. Zastopnik Lapouna, tudi on sin italijanskega naselništva, pristavlja neveljavnim razlogom d« Ponto-a, da bi se ■/. uvođenjem našeg.: jezika krivica storila uradnikom, ki so si pridobili pravo (diritto nccjuisito), da samo italijanski uradujejo. On torej više ceni nekoliko tujcev, Nemcev in Italijanov, ki so v našo domovino prišli, nogo ves srbsko-hrvaški narod v Dalmaciji, kteri jih plačuje; njemu je torej narod —
kmet teh uradnikov, za kteroga so ni treba brigati, kor jo dolžen truditi se za gospoda, če se mu tudi delo ne plača. Njemu je torej bolj pri sini. da nekteri ljudje po volji žive. kakor pravo narodovo, ktero on, kakor trdi v načelu priznava, a vendar hoče te javne služabnike varovati truda, da bi M po naše pisati naučili, ker Rinejo MUno govoriti. Njemu je narod iniinogredna stvar, ačinovki v>e in njihovo neki pridobljeno pravo. In kaj bi rekli o našili Škotih, ki ne zastopajo nikogar razen koristi svojih cerkva in naroda, ki se ne more povzdigniti do pravičnosti iu čndoredja, ako se ne povzdigne njegov ponos s tem. da se rabi njegov jezik, po kterem edino razbira razloge pravice in upraviteljstvaV S tem postopanjem so -e oni odrekli svojemu stanu, očitno so zanikali, da jih vodi ljubezen do naroda, da so mu duhovne glave; oni so to samo za meščane, ki jim pleskajo za tako žametovanje najsvetijih vozil, nnjstalnejib dolžnosti. Mi se jim v imenu narodovem za vselej odrekamo, oni so nam odsihuia) tujci, kakor MaapM, ali odpadniki kakor KneievU Med narodom hrvaško - srbskim in njimi ni nobeno zveze več, samo moč, ktere oni nimajo, mogla bi jim še zanaprej narod v pokorščini obdržati. Ta narod se jih bo spominjal, ali kako? kedar bo on odločeval o svoji očot-njavi in se spominjal svojih junakov. Naj si narod zapomni sejo 23. septembra 1. m., ker se je tačas pokazalo, komu verovati, koma nnverovati. Prošla so stoletja nepravice in skušnje, ali ta narod živi pa tudi ceni BVOJe sinove tudi iz naj viših stanov, ako se ti obnašajo njemu na korist in sebi na časi ; ta narod si bo, da si tudi večina njegovega zastopa o njem na dnevni red presleduje, ohranil svojo krepost, razvil svoje moči, da si bo ž njimi tedaj pomagal vrediti svojo domovino, kedar bo pravo in pravicu tudi za Slovane sijala. Naj potrpi narod naš dični, in njegovi branilci naj ne omagajo v plemeniti borbi za svetinje njegovega jezika in ne bo preteklo dolgo časa. iu zbiral bo plodove ovenčenega svojega truda.
Glejte kako vsled energije naših bratov Cehov. Slovencev in l\ lja-kov pripoznavnjo na nnjvišem mestu njihno pravo do narodnega jezika v šolah in uradih; glejte kako je samo en sklep bvovskega zbora razbcgnl vse niinisterstvo onstran I ji tavo , in ga sili na odstop ali na pomirjenje z narodom glede voče narodne samostalnosti . in Cohi s svojim uporom proti ustanovam , ki jim kale njihno narodno in državno pravo so dosegli, dil mora vlada na nje obzir jemati iu računiti z dvema narodoma . ki štejeta 1<> milj. duš, kedar tirjata priznanja in v živ otvorenja narodnih pravic. Kar si bodo izbojevali naši bratje Cehi, Poljaki in Slovenci onkraj bit ve. to bomo dosegli tudi mi Hrvati in Srbi v Dalmaciji, iu upamo, da nam skoro bije ura veselja, slave, in s tem tudi moči naše; iu tedaj bomo spominjajo se \V. seje sedanjega zbora iu lagodnega dne 23. sept. 1868, presledili mi, narod, mi pravni posestniki to zemlje in lastniki njene osodo nad ono nekolicino tujcev in odpadnikov po naših mestih za veke na dnevni red. V to ime Bog pomozi!
Iz deželnih zborov.
KI. bo. seja deželnega zbova gorlikegn '-t. eiu1.
Začetek o K), uri dopoldne. Manjka knje/.onadškola in 5 poslancev. Odobri so zapisnik zadnji! seje.
O prvem predmetu dnevnega reda predlaga Candussi v imenu fin; odseka računa provincijalnoga zaloga za 1. 18(>li iu 1867, ki se zahvalita enoglasno.
Za njim sporočajo dr. A brani o preudarkih vseh deželnih zalogOV za 1. 1869, ki se potrdijo po odsekovib nasvetih. Odobri se tudi deželna postava, vsled ktere se bodo tirjali 1. 1869 nakladi po 28 odstotkov na izravne davke v poknjoženi grofiji Goriški in Gradiški, in sicer po 150/0 za samo deželne potrebe in 18% za zeinljiščino odvezo.
Sprejmejo se nadalje predlogi deželnega odbora (poroč. dr. T o n k 1 i)! zastran razdelitve občinskih zemljišč občine Karanje, Deskle in Makle,
\Yinkler sporočajo v imenu dotičnoga odseka o Cernetovoni pred' logu, zarad prennredbe zeinljiščnih bukev in nasvetuje: „Vis. zbor spoznavši potrebo, da so prenarede zeinlj. bukve, naj naroči dež. /boru, da izdela dotični načrt postave, ter ga predloži dež. zboru v prihodnji sesiji".
Dr. Deperis stavi nasvet: Naj se naroči dež. odboru, da p da vis. niiiiisterstvu peticijo, naj dovoli predložili državnemu zboru načrt postave zastran preuaredbe zeinlj. bukev. 2. Dež. odbor naj vloži v zbniovem imenu prošnjo pri o. k. niiiiisterstvu pravosodja, da primerno pomnoži osebje pri tukajšnjemu uradu zemlj. bukev (intabulacijonii), da se v okom pride kes-nosti pri izdajanji zeniljiščnib izpiskov (ekstraktov) iu da se bodo sploh dotična opravila bolj naglo opravljala.
Pri glasovanji pade prva anienda Deperisova in sprejme so odsekov predlog z drugim nasvetom Deperisovem.
Finančni odsek nasvetuje po sporočevalcu dr. A'o rani a na prošnjo Pazenskc občine, da bi se ustavila tožba zarad plačila lrvOuu gld. dolžnih glavnih zalogov za uboge, naj sklene vis. zbor: Peticija Pazenske občine se ne sprejme drugače, kakor da se občina zaveže z formalno pogodbo, da povrne dotični kapital od L8.000 gl. v Dietnih odplažilih po 2000 gl. od 1. 1869 naprej, in da predplača vsacega pobota (i odstotne obresti, sicer se pa drži vseh drugih pogojev zapopadeuih v prvi pogodbi. Odobreno.
Dr. Pajer predlaga v odborovem imenu nasvet, da se popravi bolnišnica milosrčnih bratov v Gorici. Dež. odbor sc pooblasti: 1. da izvrši dotična dela po načrtu inženirja dr. Pridiga, in da potem v ta namen 23PJ gl. G2 kr. iz dohodkov glavnega zaloga za uboge. 2. Naj da dež. odbor zidati zraven te bolnišnice potrebne hrame za zinotencc (nore), kar pa ne sme stati čez SO0O gl., ki naj se izplačajo iz gl. zaloga za uboge.
Zadnji predmet je predlog dež. odbora po sporočevalcu dr. Pajerju I Naj se pooblasti dež. odbor, da so porazumi z Istrskim odborom zastran pravil dež. zavoda gluhoncmov, ktere ni hotel tamkajšnji zbor tako sprejeli, kakor jih je goriški odobril; da preuredi (organisira) začasno omenjeni zavod, in da tudi popravi in povekša poslopje — dogovorno z Istrskim odbo-
rom — kolikor je ravno potreba, in da počne vse tu. kar bi se mu nujno zdelo, da bi ie ne dalo brez. nevsTOOStl ikodfl za zavod odložiti do prihodnje zborove sesije.    - Sprejme se brez ugovora.
Po dovršenem d nov. redu povsamo besedo ees. komisar: štejem si v čast odgovoriti na inl rpelacijo g, dr A lira um /asran mitnice na Dorn-berški cesti.
/. aamestništvenim raspisom 1*. iept. t. k. ki je došel, kolikor mi je znano, tudi de.-, odbora, odpravile so se mitnice pri sv. Petru, ua cesti v Stračice in na Dlanči.   - S tem je rešena prva točka interpelacije.
Zastran druge točke opomnim, da Dornberška cesta je bila oktajna,
in da jo je moral vzdrževati celi okraj. Mitnica pa se jo bila postavila, da bi se zavaroval ces. erar /oper defraudacije mitnic na glavnih cestah. Zatoraj bo težko doseči povračilo vsega tega. kar • je potrosilo I. 1869 za posipanje te cesto.
Ako bi pa podale dotične (dnine kako prošnjo v ta namen, jo gotovo natanko pretresem in poskrbim,  da se, kolikor mogoče,  ugodno reši.
Kar se tiče zadnjič ::. točke, da bi se namreč povrnilo vso to. kar se je do sedaj na cestnini pri omenjeni mitnici potegnilo; bi so morale dc-
leiene občine obrnili s posebno prošnjo do pristojnih finančnih oblastnij, kot
politiški glavar sem vselej pripravljen, podpirati take ohčiiiine zahteve, ako se opirajo na /datne razloge.
Konec seje ol> I |. predpoblne.
D o p i s i.
Iz Ljubljane 10. oktobra, A. |l/v. dop.] (Drobtinice iz deželnega zbora; prihodnje volitve za mestni zbor.) Ker so jc Vašemu sporočevalcu iz. deželnega zbora Kranjskega pretrgala uit sporočil, dovoljeno naj mi bode omeniti tukaj nokterih epizod ktero so bolj zanimive in bi bilo škoda da se pozabijo. V IS. siji ugovarja! je — kakor že znano — državni nam stnik di deželni zbor nima pravice prenarojah deželnega Volilnega reda. Dr. T o man in Svet o o ki sta oba dva sedela na Dunaji v državnem zboru . gledala sta se ve da debelo, da vlada zdaj drugače govori nego na Dunaji ter govorila -.ta v lom zniislu zoper vladnega zastopnika. Dr. Toinan nikakor ni hotel priznati državnomu zboru pravice prenarejati deželne ustave, ravno tako je g. Svetce britko tožil da sedanji ministri niso več isti možje, kakor so bili ko so še sedeli v državnem zboru. Tako ravnanje, rekel je. podkopuje zaupanje do ustave ter do vlade. Ustavi se tako očita, da sega v autonomijo dežel, zatorej on obžaluje, da vlada po svojem zastopniku zdaj tako govori, ter hoče krajšati deželnemu zboru pravico ktere mu niti Schmerling ni jemal. Rekel jo koneeno g. Svetce: Ako je to res, kar je govoril g. državni namestnik v imenu vlado, vsekala jo nova ustava britko rano naši deželni ustavi.
Zakaj niso šli en korak naprej pri tej priliki naši poslanci, ter očitno izrekli misel velicegn delfl slovenskega naroda, da s tem položajem kakor ga je stvari 1 dualizem nismo zadovoljni, niti ne moremo biti. Zakaj pa jo poljski deželni zbor izreke! v svoji adresi in resoluciji to naravnost? Na Polj-ce so naši poslanci dosti iO opirali, v tem pa so daleč za njimi ostali.
Veliko smeha bilo je v 19. seji ko jo udrihal Dežman pa duhovščini, ob enem pa trdil da, ima tudi on mnogo časti vrednih prijateljev mod duhovni, na kar mu je dr. Gosta odgovoril da jih pač lehko sestoje na prstih ene roke.
V 20. seji bilo jo jako viharno iu poslanec Kramarič imenoval jo naravnost Dežuiana in Kromerjn, da ju narod dobro pozna za izdajalca domovine. Dežmanii ki je pripovedoval 0(1 neko slovanske deklice izrekel jo dr. lilcivvcis željo, da bi on to deklico dobil /a ženo, ter da hi ga ona potem tako spreobrnila da bi zopel zapel novo „pesem od prekletih grabelj". Dalje rekel je govore o dualizmu da 011 no ustreza narodom mi nobeni strani ker se ne ozira njih pravice, /e grof Auersperg (Anastazij Grttn) imenoval je (budistično Avstrijo državo na dveh bergljah Kar se tiče slovenskega ura-dovanja naj da vlada preiskati pisarnice cesarske in prepričala se bode kako malo bo dobila semlertje slov enakega, zatorej jo bilo treba, da so sklene odločna postava.
V 21, seji bil je poseben zanimiv razgovor o gruntnih davkih, že sporočilo ktero je čital g. Svetee kazalo je kako enostransko iu samnlastno so ravnale finančne oblastnije. Državni namestnik Gonrad skušal jo zagovarjati urade toda dr. To man gaje moško zavru:!, /o 25 let nosi dežela kranjska preveliko breme gruntnegu davka, plačalo se jo oboli (i miljonov preveč in zdaj so odpiše namestu 200- 300.000 bornih 600 gld. In državni namestnik potem zagovarja urade. Take urade, ki samolastno zavirajo cc-Barski ukaz od 31. decembra 1864 je treba v obtožbo deti. Vladni zastopnik protestira, ti. Svetec nadaljuje poteza, da ni dobro voljo pri„ura-dib. Kedar jo treba za volitve agitirati b0 vsi na nogali če je pa treba bremena olajšati se jih pa mora z silo gnati in vleči k delu. Pri tem je protestiral predsednik g. U'urzbai b, g. Svetee pa so je opiral na dokaze v sporočilu našteti; in na skušnje pri novomeški volilvi, ko nobenega davkarskega uradnika ni bilo najti doma . kakor jo dr. Toinan omenil.
Sporočila nokterih nemških časnikov, da sta se sklenile dve slovensko sklenjeni postavi tudi v nemškem jeziku ni resnično, podala sc je le avtentična nemška prestava teh dveh slovensko sklenenih postav brez da bi se bilo s tem postavilo pravilo, ker se je naročilo deželnemu odboru naj o tej stvari, v kterem jeziku se namreč sklepajo postavo, predloži svoj predlog v prihodnji Besiji.
Volitve za mestni zbor utegnejo biti še ta mesec, iu bode gotovo agitacija huda. Kakšen bode izid. jo težko prevideti; akoravno ni mnogo pričakovati pri zaslepljenosti, ktera je obdala z novo ero velik del naših mestjanov, ki so poprej bili z narodnjaci. Tu sc bode zopet pokazalo da je imel prav g, Svetec, kajti brž ko no, bode kakor lani in letos spomladi
zopet tekal pn vseh ulicah ves spehnn e. k. agitator, finančni svetovalec p), Kaltenegger. Kakor je sicer miren iu tili v svojih govorili, tako navdušen je, kedar je treba po ulicah voldce skupaj loviti. Sicer se pn nadjaino, da i poskusijo narodnjaci »se, kar je mogoče, da se pridobi zmaga naši strani, ki se je zadnja leta nekaj čudno zavozila vsled vladajočega najnovejšega liberalizma. Preživel pa se bode tudi ta, kakor že marsikaj druzega, in Bog vedi, kaj pride za njim ?
V Ljutomeru 10. oktobra. [Izv. dop.| Da so občine k ljutmner-ki glavni šoli spadajoče glede namena ljudske šole in načina, kako bi se v njej podučevati imelo, druzega mnenja nego gosp. ces. namestnik v Gradcu, to so s svojim protestom proti znanemu ukazu tukajšnjega okrajnega glavarstva jasno posvedočile. One mislijo, da dokler ni dokazano, da Nemcu ni ravno tako nauka treba, kakor Slovencu, šola ima viši namen nego zgolj iz Slovencev Nemce kovati; ker menijo nadalje, vse to, kar se njihovi otroci že kakor Slovcnčki nauče , zna jim odraščenim Slovencem ravno tako koristiti, kakor Nemcem njihovo znanje.   Potem k čemu take mučne motauiorforzc.
Pri odgovoru interpelacije slovenskih poslancev je gospod ces. namestnik tudi povdarjal , da se namestniški ukaz imslanja posebno na željo ljutomorske občine in na tukaj obstoječe razmere. Da so ljutomerski občinski očetje tako željo izrekli, verjetno je, ali je pa glede na prineske, iz kterib se tukajšnja glavna šola in realka vzdržuje, pravično samo njih želje pri reševanji taku važne stvari, kakor je šolstvo, poslušati, vprašanje je drugo. Za šolsko leto 18f>7—G8 iznašajo potrositi tukajšne glavne šole in realko v kupaj 580 ranjš 75 kr. od teh razdeljeno je na ljutomerski tr« 43 ran j* 42 kr., celi ostali iznesek imajo kmečke občine platiti in to: Kumerščak 66 gld. oC kr., Presika 51 gld. 66 kr., Kamenščak 38 gld. 01 kr., Pristova 04 gld. 2f> kr., Noršenci 58 gld. 23 kr., Cven 103 gld. 34 kr., Oc-zanjevci 'J gld. 81 kr., Branoslavci 1<» gld. 86 kr. in Stara costa 18 gld, 71 kr. Vse te občine so po svojih postavnih zastopnikih znani protest podpisale in izrekle željo, naj se na tukajšnji farni in glavni šoli slovenski podučava, ker to spoznajo one za edino praktično iu najbolj koristno. Kar bo pa na to zdaj visoka vlada odgovorila, bomo slišali, in vam prijavili ; občine so žo svojo mnenje izrekle, da namreč, ako mora t Ljutomeru zavoljo sedmih nemških rodovin, ki tukaj prebivajo, — od kterib so samo trije posestniki — tukaj farna in glavna šola biti nemška, hočejo svoj s krvavimi žulji prisluženi denar na bolje obrniti, nego svojo deco potujčevati puščati.
To naj bi naši občinski očetje prevdarili, iu tistikrat, kedar adreso zaupnice pritožbe, in Bog ve, kaj vse ne kujejo pomislili, kako bi občini materialno na noge pomogli; za kar jim bodo njihovi volilci bolje hvaležni nego za vso njihovo visoko politiko. Sedajneinn ljutom, občinskemu odbora velja pregovor: Kdor visoko leti, nizko pade.
Ponkva.   Naš sreujski zastop jo odposlal to-le adreso v Gradec: Visoki deželni zbor štajerski!
Podpisani odbor izreka, da so vse razmere na Slovenskem res take, kakor jih popisujejo naši poslanci v deželnem zboru, posebno v interpelaciji v seji dne 19. t. m. visoki vladi predloženi, in želi, da se djansko vpelje narodna ravnopravnost v šoli in uradu, in da se združijo vsi Slovenci v B edin j eno Slovensko; to je edina pot, da se nezadovoljstvo našega naroda potolaži i. t. d.
Odbor prosi tedaj, naj se visoki deželni zbor poganja pri vosoki vladi, da se izpolnijo te želje slovenskega naroda.
Občina Ponkva dne 28. kimovca 1868.
L. S. Franc Zdolšek v. r., župan.
J. Grabler, svetovalec; Janez \Vretshko, svetov.; Kasper Seniea, svetov.; Mihael Bekoš, odbor.; Anton Dobnik, odbor.; Lorenc Vergles, odbor.; Blaž Hostnikar, odbor.: Jože Zidanšek, odbor.; Franc Podgoršek, odbor.; Prane Korše, odbor.; Andre VVellak, odbor.; Martin Sdošek, odbor.; Jur Leber, odbor.; Andre Sdolšek, odbornik.
Županija Kokarska v gorenjegraškem okraji takole podpira delanje slovenskih poslancev v Gradcu:
Visoki deželni zbor:
Ponižno podpisani odbor Kokarske županije naznanja s tem visokemu deželnemu zboru, da se čisto ujema z govori in zabtevanji svojih narodnih poslancev, ker le oni edini so pravi tolmači naših potreb in želja.
Visoki deželni zbor naj tudi dobrovoljno na znanje vzame, da se podpisani odbor čisto strinja z 19, t. m. o visoki zbornici visoki vladi izročeno interpelacijo.
Naravno je, da tudi mi zahtevamo, da se nam od presvitlega cesarja potrjene pravice spolnuje in naš narodni jezik v šole, sodnije in uradnije vpelje.
Z ozirom na poprej omenjeno, prasi podpisani odbor:
Visoki deželni zbor Štirski naj se poganja pri visoki vladi, da so tudi v djanji to izpeljuje, kar imamo na papirji potrjenega, in da se nam naše slabo materijelno stanje poboljša.
Odbor županije Kokarske v Oorenje-Gradskem okraji dno 29. sept. 1808.
Anson Petrin, župan. Janez Sciz, Franc Turk I. svetov., Jožef VVahtel, Franc Palčnig, Janez Oo-miršeg, Franc Dobrove, Janez Matiasch.
Občina Šentjanž v Vinogradih je poslala tole peticijo v Gradec: Visoki deželni zbur!
Naši slovenski poslanci so v deželnem zboru povedali le golo resnico, da se nam Slovencem slabo godi; zmirom še nimamo vseh teb pravic, ktere vživajo že davno vsi drugi narodi. Naša davkarska bremena so težka; torej prosimo, naj bi se gledalo na naše želje in potrebe tudi zastran naše narodnosti. — V novi vinorejski šoli v Mariboru se bo le nemško podučevalo; malo bo torej koristila ta šola za naše slovenske otroke. Naše kancelije ali pisarnico so skoz le nemške, in sploh je težavno za nas Slovence. Naj se po tem takem nikdo ne čudi, da so vsi Slovenci želimo ze d ini ti v združeno Slovensko,
Visoki deželni zbor naj torej blagovoli pripomagati da se odpravijo
težave, ki nas žulijo in ki so res težke, kakor iih popisujejo niši slovenski poslanci.
Občina Šentjanž v Vinogradih meseca kinmvca 1868, I.. S. Henrik Križan, župnik.
Jernej Vodušek , odb.; Martin Tornok. odb.; Jan. Vranjek, odb ; Blaž Korošec, odb.; Jožef Videnšek, odb.; Jože Velak, podpornik; Jernej VVicher,
občinski predstojnik;  Matevž bab,  svetovalec:  Jakob Malolšok, svetovalec.
Politični razgled.
Njegovo veličastvo je z. najvišo naredbo določilo, da se smejo o vojskinem času, ali ko bi bila vojska med duriini, potom v slučaju notraj-nega nemira ali kobi se kazala velcizdajna ali taka početja, ki bi ustavo ali osebno svobodo v silno nevarnost pripravljala določila članov h, 9, 10, 12 iu 18 državnih osnovnih postav popolnoma ali le nekoliko, za nekterc čase iu kraje ob moč deti, iu da je dovoljeno izvanredno zaukaže glede policije in kazenske oblasti sklieavati. Cislajtansko m i n i s te rs t vo se jo tekoj poslužilo te naredbe iu za Prago, Karolinško in Sinihovsko predmestje ob moč delo člana 12. in 13. osnovnih postav; steni jo odstranjena za te kraje pravica do društev in zborov in je ves tisk postavljen pod politične urade. Ze na Dunaji niso tega ministerskega koraka nič kaj veli, kaj še le drugod.
Mi nistersk ega predsednika na Dunaji še niso našli, namestnik Meezery bo neki odstopil in ima Kaisorfold postati prvi politični uradnik na Stirskem.
Dosedanji e. k. namestnik na Ceskom baron K el 1 e r s p e r g je s pohvalo v pokoj prestavljen. Na njegovo mesto je imenovan c. k. general Koller. Kakor je videti, imajo avstrijski generali več administrativnega in političnega talenta, kakor pa strategičnega.
Vsa Praga bo v kratkem velik tabor, samo da ne ljudski, ampak vojaški. Med zadnjo sejo mestnega svetovalstva, v kteri se je govorilo o češki deklaraciji, postavil je bil policijski vodja oborožene vojake pred mestno hišo.
Galicija, Solnograška in Kranjska bodo v kratkem doživele novo politi č n o o r g a n i z a c i j o.
Cesar je sprejel v Pešti hrvaško deputacijo. V svojem nagovoru je povdarjal Vukanovič, da je nagodba rešila vsa vprašanja, ki so bila dozdaj še nerešena, razen onega glede Reke, ktero hoče Hrvaška za-so imeti. Cesar je odgovarjal, da z zadovoljnostjo jemlje nagodbo do znanja, da inu je njegov najlepši poklic, posredovati, ko bi si prišle koristi njegovih narodov nav-skriž; glede Roke bo stavil po svojem ogerske.nl niiiiisterstvu nove predloge dež. zboru ogerskeinu in hrvaškemu.
Ogersko ministerstvo je izreklo, da ono nebo izdelavalo osnove postave o narodnostih.   Delal jo bo torej dotični odbor.
Iz Kanil ije se naznanja, da je anglijski poročnik na sklep in prošnjo začasne vlade, naj bi se otok postavil pod hrambo anglijske države, v imenu anglij-kega niiiiisterstvu odgovoril, da anglijska vlada ne pozna niti začasne vlade niti upora na Kandiji. Velike vlade so včasi res smešno nevedne!
V Parizu se zdaj španjskib časnikov zelo boje in jih no puščajo razdeljevati. Za Napoleona mora kaj posebno grenkega imeti misel, da je revolucija tako popolnoma zmagala.
Iz B e t e r b u r g a se poroča, da je car izpustil mnogo vojakov na odpust.
Zapoveljnik špaujske armade je zastopnikom tujih vlad naznanil, da je pripravljen in kos popolnoma braniti njihovo osebe, naj že stopijo njihove vlade v reden dogovor s sedanjo vlado ali ne. Ob enem jo izrekel, da armada ni za to, da bi se napravila iz Španije republika. —Uradna „Ooreta" razglaša , da se bo brž ko brž vpeljalo splošno volilno pravo, svobodna vera inuk, pravica do društev in zborov, tiskovna svoboda, de centralizacija uprave, porotnice in popolna neodvisnost sodnikov.
Kazne novico.
* (Sad n e m š k u t ar i j e.) Od Savine se nam piše: Raznim novicam iz Laškega trga, ki so se v št. 72 v „Slov. Narodu" brale, bi se še dala ta dostaviti. Od šolskih praznikov domu prišli niožicolj (učitelj prvega razreda v tukajšnji šoli) se je v naši nemški avli, po pravem v pivarnici, v kteri duh časnikov „N'eue freie Presse in „Tagespošte'1 nadvlada, poln veselja šopiril, da je izvrstni govor našega narodnega poslancu g. dr. Vošnjaka v deželnem zboru Grašketn z nekterimi sebi enakimi tovariši izsikati pomagal. Ljubi šolmojsterčok | po našem najtrdnejšem prepričanji nisi vreden našemu od vsega slovanskega sveta zarad njegovega izvrstnega govora hvaljenemu Vošnjaku čeveljskih jermenov odvezati; in ti šopiriš se tem, da si ga iz-sikal, ti ki si rojen Slovenec, ti ki si učitelj v slovenski šoli! Ali bi ne bilo tebi boljše, da so bil rajše v Ljubljani vrlega učiteljskega zbora udeležil, kakor pa v Gradcu surovini nemškim kulturonoscem na galeriji deželne hiše pri sikanji pomagal? Čevljar, ostajaj pri kopitu, ter no politiziraj, ampak silabiraj! — Z veseljem pa moramo dostavili, da to oznanilo učiteljevo gostom v pivarnici nikakor ni dopadlo; temuč eden izmed njih jo izvrstni govor Vošnjakov s živimi besedami zagovarjal. Glej, ljubi moj učiteljček! Resnica še ima svojo moč: Mislil si, da te bodo, ako govor slovenskega poslanca zaničuješ, naši neniškutarji kar na rokah nosili; pa glej; toliko so tudi oni spoznali, da si ti le odpadnik in izdajnik svojega narodu, ter se s tem hočeš prikupiti našim neinškutarjeni. Pa tako ravnanja ni značajno, in zatorej tudi gostom v pivarnici ni dopadlo.   Sad ncniškutarije!
iP   .Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel 7. t. ni. g%
gostilnico  v ljubljanski čitalnici,   ter se priporočam z p|
jpj   obljubo hitre in  poštene postrežbe, da me blagovolite Egi
F   obilno obiskovati. ffln
j Jan Uham. [j
Oklic.
24. t. ni. ob 9. uri zjutraj se bodo v tako imenovani „Frei-liau8"-kasarni v Mariboru v očitni dražbi prodajali piskalni instrumenti in raznovrstne gosli, kar se jih dalje ne potrebuje, odkar se je razpustila bataljonska godba.
C. Ur. poveljuištvo 7. bataljona cesarskih lovcev.
Izdatelj in odgovorni vrednik Anton '1'oinsir.
Lastniki:
Dr. Jože Vošnjnk in ilnui
l i-l.ii F.dunrd Jnnžlč.