Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol lela „ 13 „ — „ četrt „ , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ četrt „ „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in ioserat« sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ue vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-mških ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 64. V Ljubljani, v torek 20. marca 1900. Letnik XXVIII. Državni zbor. Dunaj, 17. sušca. Začetkom današnje seje je zopet Wolf s krikom zabaval galerijo, ki hodi gledat ta uzor delavnega poslanca. Wolf je večinoma že izrabil vsa sredstva parlamentarnih komedijantov in danes se ga sramujejo že mnogi politični somišljeniki. Vendar pa se še boje njegovega gadjega jezika in strupenega peresa. Zato nemške stranke, iz-vzemši antisemite, nimajo poguma, da bi tega kričača postavili pred vrata. Kar je zadnje dni uganjal s svojimi tovariši, presega že vse meje. Tako je bil s tovarišem Irotom zverižil okoli 15 pol obsežno interpelacijo iz samih zaplenjenih člankov in zbe račil 15 podpisov mej poslanci. To je smela zloraba poslanske pravice. Predsednik je za-branil objavo te prusaško oholosti. Mej tem sta se dva poslanca tudi premislila in pre klicala svoja podpisa. Torej interpelacija ni imela dovolj podpisov in bila nedopustna. A Wolf, ki je menda bratovščino pil z ranj kim Bismarckom, si je vsled tega jezo hladil z raznimi psovkami. In to je hotel doseči. Njegovi volivci so že tako vzgojeni. Nadaljna seja pa je bila nenavadno mirna. Odsotni so bili mnogi poslanci, ki so se pripravljali na pot. Zbornica je brez debate vsprejela načrt zakona, s katerim se za nadaljna tri leta odpusti hišnim posestnikom v Trstu in okolici progresivno povi šanje hišno-najemninskega in petodstotnega dohodninskega davka. Posl. S t e i n e r nato poroča o raznih nujnih predlogih glede državnih posojil. Po kratki debati je zbornica pritrdila načrtu zakona, ki vlado pooblašča, da sme povodom uim in drugih nesreč dana državna posojila znižati ali pa tudi popolnoma odpisati. Vse dotične vloge in listine so proste pristojbin in koleka. Dunajsko posojilo. Dr. P a 11 a i je poročal o načrtu zakona, s katerim se dunajskemu mestu od posojila 30 milijonov kron za električno razsvetljavo odpuste vse pristojbioe in koleki. Zbornica je brez debate vsprejela zakon. Krošnjarstvo. Nato je zbornica nadaljevala splošno razpravo o premembi §§ 59 in 60 obrtnega reda. Trgovinski minister baron Ca 11 je na-glašal potrebo te premembe, da se nekoliko omeji tekmovanje potovalnih agentov in kroš-njarjev. Dr. K r o n a we 11 e r pa je zastopal nasprotno stališče in se izrekel proti premembi. On zastopa dunajske velike trgovce in kapitaliste, odtod njegovo mrzlo srce do malih obrtnikov in trgovcev. Zato pa so temu »demokratu« glasno ugovarjali z raznih stranij. Posl. Erb pa je odločno zagovarjal predlogo, ki bode zakonita obramba konsumentov proti jezičnim agentom, ki po hišah vsiljujejo za drag denar razno preležano, židovsko blago. g| S tem je bila splošna razprava kon čana. Za nadrobno razpravo je oglašenih nad 30 govornikov, ki imajo časa za razmi-šljevanje do srede maja. Južna železnica Železniški minister vitez \Vittek je odgovarjal na razno interpelacije glede južne železnice. Minister jo naglašal, da južna železnica nikakor ni bila kos svoji nalogi ob Naprave niso zadostne in osobje je z delom preobloženo. Nadzorovanje je bilo jako pomanjkljivo. Zato so v jeseni državni nadzorniki avstrijskih železnic dobili nalog, da nadzorujejo službo pri južni železnici. S posebnim odlokom je minister opozoril južno železnico, da pomnoži osobje, ker pri južni železnici še vedno velja 24urna služba. Zahteval je tudi. da južna železnica razširi kolodvore v Mariboru, Ljubljani, Pra garskem, Ljubnem, Inomostu, Bo canu in Ali. Ravnateljstvo je obljubilo, da hoče vse v kratkem izvršiti ne glede na visoke troftke. Tako je naročilo za letos 20 novih strojev, 30 osebnih in nad 300 tovornih vagonov. V zadnjih dveh letih se je osobje pomnožilo za 667 oseb. Minister upa, da bode južna železnica čimpreje ustregla mnogostranskim opravičenim željam in odpravila razne ne dostatke. Kmalo po tretji uri je predsednik zaključil sejo ter poslancem voščil vesele velikonočne praznike. Kratko je bilo to zasedanje in vendar smemo izražati nado, da se polagoma sčisti obzorje in parlament pride zopet v pravi tir. Poslanci sami so nagromadili gradiva in vlada je predložila več načrtov. Treba je le, da vlada s pogumom tudi izvrši, česar se je lotila. Najprvo je potrebna češko - nemška sprava, ki bodi pričetek in podlaga izvršitvi § 19 v državni ustavi ,.Yiii»rr» m!nnl*urji W»t.a. Promet se Politična razmišljevanja. IV. Narodna avtonomija. Velenernška ideja je za eksistenco Cehov in Slovencev jako nevarna. Ko bi bila ta ideja samo bojni klic Wolfijancev, bi lahko ostali brezbrižni, toda ta ideja se vsepovsod praktično uporablja v javni politiki in v nadrobnem narodnem delu. Duševne vezi Nemcev so jako močne in naravne, ker imajo jeden književni jezik ali zadnji čas se je pokazala velika solidarnost v političnih in gospodarskih interesih in tu, ko se gre za gospodarske interese celokupnega nemštva, tu tiči za nas Slovane eminentna nevarnost. Boj, ki se bije v državni zbornici, ne velja toliko sedaj odpravljenim jezikovnim na-redbam v Češki in Moravski, vzrok tega boja tiči globlje, tiči v nasprotstvu velenem-škega gospodarskega interesa proti narodnim in gospodarskim interesom slovanstva. Vele-nemštvo stremi z vso energijo priklopiti v območje svojih gospodarskih interesov Av strijo, Balkan in Malo Azijo. Ako se pa slo-vanstvo v Avstriji, vzlasti Č-.-hi in Slovenci gospodarsko okrepe in narodno nemškega upliva emancipujejo, potem je polje nemške eksploatacije omejeno in Balkan in Trst za njihove gospodarsko • politične interese za vedno izgubljen. Na avstrijskem teritoriju v Češki in Sloveniji se bode odločil načelni boj za mejo slovanskih in nemških interesov v Evropi in ta boj se bije že dobrih petdesot let, a vara se vsakdo, da bode temu boju žo konec. Boj, odločilni in morebiti krvavi boj še le pride, ker samogoltno germanstvo ne bode odnehalo, dokler bode še količkaj upanja, da upogne in ugonobi moč slovanskega elementa ob Vltavi in Adriji. Seid hart jim kliče sivolasi Mommsen in duh Bismarckove politike ima v svoji machijavelistični politiki devizo : Macht geht vor Recht. Nobene politične morale ne pričakujemo od nemštva, katereea duševnega dedščina jc Bismarckova Zavest, da se v boju z nemškim ele mentom le branimo, da se bojujemo za pravico, za pravico svojega narodnega obstoja in pravico narodnega duševnega in gospodarskega razvitka, je vzvišena in nas navdušuje v boju. Pravica nam je velika moralna opora, vendar moramo ž njo družiti tudi moč, ako hočemo ostati zmagovavci na svoji zemlji. Vsi vidimo, da se slovenske, češke in poljske prednje straže bore z nemško premočjo, ali mnogo nas je, ki stojimo v ozadji in ne čutimo in se ne zavedamo, da boj velja nam vsem, da se gre za naš skupni narodni obstoj : čuta vkup ne narodne obrambe, ideje celokupnosti, solidarnosti avstrijskih Slovanov nam trebav boju slovanstva in g e r m a n s t v a. Slovanomtreb a skupne ideje ter treba vravnanja skupnega postopanja na temelju te ideje. Predno pa moremo politično skupaj nastopati, treba je nam jasnega programa v glavnih načelih glede razmerja k Nemcem in glede samih med seboj. Naše razmere med slovanskimi plemeni v Avstriji niso jasne. Jednih gre boj za dr-■Jt.vno pravo, to so Cehi in Poljaki, f drugi so zopet narodni avtonomisti s centralnim parlamentom, namreč Slovenci in Malorusi. Vendar bodimo odkritosrčni in priznajmo, da je ideja državnega jirava pri Čehih in Poljakih močno obledela in je to Čeh prof. Albert v gospodski zbornici sam priznal Staro oblike razpadajo in jim sledijo nove. Realni politik mora računati le z idejami, z načeli, katero mora imeti vedno pred očmi in če treba tudi naglašati. Z danimi činje nicami, s položajem mora pa računati pri naporu za dosego svojega cilja. (Konee prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 20. marca. Državni zbor je v soboto prekinil zasedanje, ki se je pričelo 22. februvarija in doneslo primeroma precej akoravno ne velikega dela. Ali morejo ljudski zastopniki z zadovoljstvom ozreti se nazaj na minulo kratko parlamentarno dobo? Da in ne. Pokazalo se je namreč, in to je »bene«, da sedanja zbornica lahko dela, ako le hoče. Preceniti se namreč ne sme, da se je v primeroma kratki dobi rešilo precejšno število manjših načrtov in predlog. Posebno se pa mora pohvalno omenjati prijenljivost in zmer nost članov češkega kluba, ki so vkljub velikemu udarcu pripomogli ali vsaj ne preprečili pozitivnega dela v tem zasedanju. Seveda žanjejo za to uslugo od nemške strani samo nehvaležnost. Nemški zaupniki stavijo vedno nove zahteve, ki zavlačujejo ali onumogočujejo spra\o. Tudi terorizem Schonererjevcev je precej zlomljen. Vrste WolTijancev so postale v zadnjem času vedno bolj redkeje. Konečno je pa precej veselo znamenje, da je desnica zopet jedina in solidarna. A tudi nezadovoljni so lahko s tekom zadnje sesije. Vlada je skoro pri vsaki priliki levičarila, za desnico večinoma ni imela jasnega pogleda. In v takih razmerah delo za prave ljudske zastopnike gotovo ni lahko. Spravna, konferenca jo z včerajšnjim dnem stopila popolno v nov stadij. Dopoludno se je sešel češki pododbor zft jezi- za popoludne je pa bil sklican plenum češke sekcije. Kakor se čuje, je ministerski predsednik plenumu že naznanil načela, ki vodijo vlado pri akciji za rešitev spravnega vprašanja. Dunajska »N. Fr. PreBse« ve poročati sklepom včerajšnjega lista, da je spo-razumljenje v jezikovnem vprašanju £ago-tovljeno, kolikor se namreč tiče jezika pri avtonomnih oblastvih na Češkem. Oficijelni komunikej o tem še ničesar ne poroča, zasebni listi pa še niso dobili nikakih informacij, toraj treba čakati v tem oziru na-daljnn sodbe. Dunajski občinski zastop raz-pu&čen ? Zadnja »S. in M.-Zeitg.« ve zopet poročati in sicer baje iz najzanesljivejega vira, da bo zadnjič odobrena volilna reforma za dunajski občinski zastop sicer dobila najvišje potrjenje, da pa bo ob jednem raz-puščen sedanji občinski zastop in da Be vrše nove splošne volitve po novem volilnem zakonu. Ta vebt se toraj že drugič kolportuje po dunajskem časopisju in se morda vendar le uresniči. Malo čudna se nam pa zdi trditev, da so bo s tem ustreglo liberalni in socialistični želji. Res je sicer, da so ti krogi svojedobno zahtevali nekaj podobnega, toda takrat stvar še ni bila tako resna, dognano pa je, da se krščanski socijalci ne boje novih volitev. Južno-tirolsko vprašanje je zopet na dnevnem redu. Tirolski deželni zbor se snide 26. t. m., a italijanski poslanci še vedno niso izjavili, da hočejo v bodoče sodelovati pri deželnozborskem zasedanju. To pa vladi in seveda tudi Nemcem ni všeč in radi tega je ministerski predsednik Korber pozval v nedeljo k sebi poslance dr. Kath-reina, barona Malfattija in dr. Riccabono ter se z njimi dalje časa razgovarjal o prepornih točkah. Obljubil je poslancem, da bo vestno pretehtal njih želje in ugovore ter v najkrajšem času naznanil vladno stališče napram temu vprašanju. Premogarska stavka traja še dalje vkljub temu, da ni prav nikakega upanja na kak uspeh pred mesecem majem, ko morda reši parlament znano vladno predlogo glede znižanja delavne dobe. Od strani vlade, ki se sedaj niti več ne peča s tem vprašanjem, kakor tudi od strani parlamenta toraj izstradani premogarji nimajo prav ničesar pričakovati, a tudi ne od strani delodajalcev, premogarskih kapitalistov. Ti sedaj lahko čakajo. Ako so prestali krizo ob največjem mrazu, toraj največjem pomanjkanju premoga, bodo tem lažje vztrajali na svojem stališču ob sedanjih toplejih dneh in kljubovali vsem zahtevam voditeljev premogar-ske stavke. In premogarji se vkljub temu ne povrnejo na delo, akoravno vedo, da bodo dosesfli deveturni delavnik pri nekaterih podjetjih tudi brez nadaljne stavke, sicer pa nobene druge ugodnosti. Stradati morajo premogarji še dalje brez konečnega vspeha. Brezsrčni socijalistični voditelji ne ganejo niti z mazincem, da bi pozivali pre-mogarje k delu. To jo pač dokaz, da soc. dem. ni mnogo za blagor delavcev, pri njih so gre marveč le za premoč, za strankarsko vprašanje. Vsak pravi delavski prijatelj bi sedaj svetoval stavkarjem, naj se vrnejo k delu, le soc. dem. ne, ker so prijatelji delavcev le tedaj, ko pričakujejo koristi za se in za stranko. — Še le včeraj je prišlo vodstvo do zavesti, da bi nadaljna stavka d< lavcem več škodila nego koristila, ker izd- poživlja, naj gredo zopet na delo. In res se je včeraj že pričelo z delom v nekaterih premogovnikih v severnem in zahodnjein delu Češke. Pričakovati je, da se premogarji kmalu spametujejo tudi v drugih okoliščih. Razprava o lejt Heinze preložena. Obstrukcija v nemškem državnem zboru slavi sedaj zmago nad zbornično večino. Z najrazličnejimi sredstvi je v soboto preprečila konec razprave o celotni lex Heinze in predsednik grot Ballestrem je postavil na dnevni red včerajšnje seje zopet razpravo o državnem proračunu. Z imenskimi glasovanji, s tajnimi sejami in nebroj spreminjevalnimi predlogi so dosegli, česar niso mogli pra vilnim, poštenim potom. A veselje levičarjev, češ, da je lex Heinze s tem odstranjena, je sedaj vsaj še prezgodnje. Anglija zahteva kanarske otoke. Občno senzacijo vzbuja vest madridskega lista »E1 Siglo Futuro«, da zahtevajo Angleži kanarske otoke, ker je Španija brez dovoljenja angleške vlade prodala Nemčiji nekaj otokov v južnem morju, česar baje po pogodbi no bi smela storiti. Kot odškodnino za toliko preziranje zahtevajo sedaj Angleži kanarske otoke. Oficijelno se vest demen-tuje, a sodi se, da popolno ni izmišljena. Slovstvo. Pregled knjižnic. (Konec.) Zares čuditi se moramo požrtvovalni pridnosti katoliške duhovščine, in to tem bolj, ako pomislimo na velike letne dotacije, ki jih dobivajo drugi zavodi. Tako dobiva n. pr. dunajska vseučiliška knjižnica na leto svojih 70.000 K, praška 42.000 K in graška okoli 28.000 K, razun tega pa še vsaka obilico brezplačnih takozvanih dolžnostnih izvodov. Duhovniške knjižnice se pa ne odlikujejo samo po mnogoštevilnih, ampak tudi po svojih dragocenih delih. Naj omenimo samo inkunabule, katerih imajo duhovniki v svojih rokah 25 267, t. j. več nego vse druge avstrijske knjižnice (23.912), ne izvzemši dunajske dvorne, katerih ima sama 7000. Največ inkunabul ima Bibliotheca Ros-siana v Lainzu poleg Dunaja. Samih knjigo-tiskov pred letom 1480 ima čez 1000 in dru gih okoli 1500. Ta knjižnica je v rokah jezuitov in zavzema prvo mesto. Čez 500 inkunabul imajo naslednje duhovniške knjižnice: Knjižnica benediktincev v Solnemgradu (1700), Klosterneuburg (1460), Gottweig (1409), Hohenfurt (1266), Sv. Flo-rian (1000), Kremsmunster (886), Melk (868), Seitenstetten (660), Admont (667), Frančiškanska knjižnica v Bolcanu (634), Št. Pavel, Strahov (po 600), Michaelbeuern (552), Zvvettl (512). Kar se tiče števila, imajo najobsežnejšo knjižnico dunajski škotski menihi (100.000 zvezkov). Čez 50.000 zvezkov imajo: Kremsmunster (85.000), Sv. Florian, Hohenfurt, Strahov (po 80.000), Admont (79.000), Gott-vveig, Klosterneuburg, Raigern, sv. Peter (po 70.000), Seitenstetten, Tepl, Zvvettl (po 60.000). Največ rokopisov hrani Melk (1856). Čez 1000 rokopisov imajo : Hohenfurt (1377), Sv. Florian (1300), Klosterneuburg (1250), Strahov, Bibliotheca Rossiana (po 1200), Gottvveig (1111), Admont, Sv. Peter (po 1100). Skupno kaže seznam 26.611 roko pisov v duhovniških rokah. Upamo, da dovolj jasno govore te številke in menda ni treba dalje dokazovati, da duhovniki niso nasprotniki omike. Ali pomislimo le še to, da smo v začetku leta 1900. Kaj bi morali pisati o duhovniških knjižni cah pred dobrimi 120 leti! O da bi mogli zbrati vse tiste legijone knjig, ki so jih za časa Marije Terezije in Jožefa II. pobrali redovnikom ! Da si ustvarimo vsaj približen pojm o velikem knjižnem bogastvu tedanjih časov — koliko so raznesli brezvestni in nevedni komisarji ter židovski starinarji, o tem niti ne govorimo — pomislimo samo to, da so mnogobrojne nekdanje samostanske knjižnice dale temelj skoro vsem -sedanjim bogatim vseučiliškim in učnim knjižnicam. Dunajska vseučiliška knjižnica je v oni dobi dobila knjige petih jezuitskih knjižnic in cele kupe iz raznih drugih razpu-ščenih samostanov. Vseučiliški knjižnici v Pragi so morali poslati svoje knjige 3 av-guštinski samostani. 5 benediktinskih, 2 ci- starcienška, 2 barnabitska, 7 dominikanskih, 3 frančiškanski, 4 kapucinski, 2 karmeli-čanska, 0 minoritskih, 4 pavlanski, 3 ser vitski. 3 trinitarski, kartuzijanski, teatinski in 5 nunskih samostanov. Lvovska vseučiliška knjižnica je obogatela na enak način, in na vseučilišče v Inomost so šle ob svojem času tudi 3 jezuitske in leta 1782 do 1808 še knjižnice raznih drugih razpuščenih tirolskih samostanov. In še učne knjižnice! V ljubljanski učni knjižnici ni nič manj nego 7 knjižnic iz de želnih razpuščenih samostanov, v Gorici so ji morali jezuitje zapustiti svoje knjižne zaklade. Učna knjižnica v Solnemgradu je nastala iz zapuščine starega benediktinskega vseučilišča in iz dvorne knjižnice starih du-hovskih deželnih knezov. Dunajsko Terezi-janišče je dobilo iz razpuščenih samostanov 6300 duplikatov, 5000 zvezkov iz prekrasne knjižnice v Mondsee, 4200 zvezkov iz kar meličanskega samostana v Laimgrube, 3700 zvezkov iz zapuščine prošta Biumensteina itd. itd. Samo ob sebi je umljivo, da je pri tem ropanju samostanov vzela glavni delež vselej dunajska dvorna knjižnica. To so dejstva, ki jih ne utaji nihče, in prav zato se nam zdi smešno iti neumljivo, da so še vedno ljudje, ki očitajo duhovnikom nazadnjaštvo. sicer pa o tem v drugem članku. Dopisi. Iz St. Jerneja. Od 28. febr. do II. marca so vodili v Št. Jerneju čč gg. jezuitje Frančišek Doljak, Jakob Vrhovec in Alojzij Žužek sv. misijon. Tem gospodom so pomagali v spovednici prav marljivo gg. duhovniki iz sosednih župnij. Zdelo bi se, da je temu blagemu namenu sam Bog dal svojo pomoč. Primerni čas pred pomladanskimi opravili in povoljno vreme sta pripomogla, da sa je udeleževalo ljudstvo celih 10 dnij kar trumoma sv. misijona, tako, da je bila cerkev vedno prenapolnjena, in da se je ob tej priliki še posebno opažala potreba, zgraditi novo cerkev, ker sedanja toliki župniji ne zadostuje. Obhajancev je bilo 3700. Nekaj nenavadnega je bila sklepna procesija. Na poziv voditelja sv. misijona je dala nebrojfta množica, prišedša tudi iz sosednih župnij, očitno Najsvetejšemu zadostilo za podlo napade, katere je prizadejalo proti-versko časopisje tudi v naši Sloveniji namestniku Najsvetejšega, velikemu papežu Leonu XIII. Naj si blati brezverstvo vse kar je verskega in svetega, pokazalo je ljudstvo, če tudi včasih hipoma oslepljeno, javno, kako se še oklepa najudaneje pravega Boga, uvi-deč, kje je pomoč iskati. Minuli so nezabni dnevi sv. misijona. Ljudje se čutijo nekako osamljeni, iz njih pomlajenih src pa odmeva zahvala čč. gg. jezuitom, vrlemu in vnetemu gosp. dekanu Antonu Fettichu Frankheimu, ki je v svoji požrtvovalnosti dal povod k sv. misijonu, vsem č. gospodom, ki so kaj pripomogli k tako lepi izvanredni slavnosti. Bog živi in ohrani vrle misijonarje in jim povrni obilni trud za njihove temeljite in vnete govore, roseč svojega blagoslova, da bi njihova gorečnost rodila tudi obilega sadu. Tukajšno županstvo obsoja nečuvene napade liberalnega časopisja na namestnika Kristusovega Leona XIII., ter se povsem strinja z vzvišenim namenom sklepne procesije sv. misijona Dnevne novice. v Ljubljani, 20. marca. Eksercicije na srednjih šolah Graška »Tagespošta« je grozno vznemirjena,, ker je vlada dovolila eksercicije, duhovne vaje na srednjih šolah, t. j. dva tri dni vsak dan po dve propovedi. Če je »Tagespošta« po koncu, mora biti seveda tudi »Slovenski Narod«. In res je pricapljal za graškim židovsko liberalnim listom, pobral njegove fraze in jih poslal svojim zvestim bravcem, da se tudi oni grozno vznemirijo. »Narod« vpije, da klerikalizem skuša s tem zopet dobiti šolstvo v roke; hujska dijake, češ, da so gotovo s tem prikrajšani za nekaj prostih dni, in da bodo morali poslušati dolgočasno pridige, zavživati sladko vodo cerkvenih. prop o v e d i, »ki nimajo dri: zega namena, kakor premotiti njihov zdravi razum«, »mesto da bi imeli nekaj brezskrbnih ur, v katerih bi so mogli razveseljevati in se navžiti svežega pomladanskega zraka«; opozarja stariše, da dijaki niso dolžni udeležiti se duhovnih vaj; pričakuje, da bodo profesorji spoštovali to »svobodo« in da bodo varovali dijake »eventualne maščevalnosti«. — Na to smešno hujskanje ni vredno odgovarjati. Opomnimo le to: Nam se zdi malo modro, da »Narod« hujska mladino in stariše zoper katehete; malo modro pa posebno še to, da hujska tudi profesorje. Ministerstvo je dovolilo eksercicije v soglasju kateheta z ravnateljem. Torej je ravnatelju in katehetu res svobodno, ali jih hočeta uvesti ali ne. Ne vemo pa, da bi potem, če jih odredita, bilo tudi dijakom še vedno svobodno, udeležiti se jih ali pa ne. Scer ne bo ravnatelj nikdar mogel disciplinarno kaj določiti Če bo ravnatelj svobodno določil, bodo dijaki svobodno storili ali pa ne. Lepa taka disciplina! Značilen je tudi strah »Narodov« pred eksercicijami. Če smo mi kdaj svarili ljudi, naj ne bero brez-verskih knjig, je vedno »Narod« vpil, da mora stati klerikalizem pač na slabih nogah, če se boji brezverskih listov in knjig. Poglejte ga sedaj! Nekaj pridig, in še »dolgočasnih, sladkovodenih« pridig, kakor pravi »Narod«, bi dijaki slišali, in »Narod« se ves trese od strahu, da jim ne bi premotile gLve in da ne bi ž njimi dobil klerikalizem šolstvo v roke. Ej, smešni bo ti ljudje okrog »Naroda« in obžalujemo tiste, ki tak list zanje misli! Informacije »Slov. Naroda«. Sobotni »Slov. Narod« piše doslovno: »Iz klerikalnih konsumnih društev. Te dni se je pri ljubljanskem sodišču vršila obravnava, katera je pokazala, kako izvrstno in zanesljivo knjigodstvo imajo pri delavskem konsumnem društvu, nastanjenem v nekdaj Ovijačevi hiši na Kongresnem trgu. Tožil je društvo njega bivši poslovodja g. Pirnat in sicer na izplačilo kavcije. Društvo ni hotelo kavcije izplačati, češ, da ima protitirjatve v istem znesku. Te protitirjatve je hotelo dokazati s svojimi trgovskimi knjigami. Oj to knjigovodstvo! Društvo ima jedno Bamo knjigo, v katero se vse zapisuje, dohodki in izdatki, dolgovi in tirjatve. In zapisuje se vse tako, da se noben človek v tej knjigi ne spozna, in da niti tisti, ki jo vodijo, ne morejo iz nje pojasniti, če je društvo aktivno ali pasivno! Pri obravnavi se je izkazalo, da bi dokaz, koliko ima društvo protitirjatev, če ga je sploh mogoče izvršiti, veliko več veljal, kakor je cela kavcija znašala. To je naravno, saj celo društvena voditelja, »Slo-venčev« slamorezec Rakovec in Tomažič, nista vedela, pri čem da sta s svojim knjigovodstvom. Društvo se je tudi udalo in je raje izplačalo zahtevano kavcijo, kakor da bi se lotilo dokazila iz svoje knjige, da ima protitirjatve. Ta obravnava nam kaže, s kako lahkomiselnostjo se pri nas organizujejo konsumna društva in kako nevestno se upravljajo. In oblast se v to niti vtikati ne sme«. Na to slede »Narodovi« navadni, nič manj kot duhoviti ali pametni napadi na konsumna društva. »Narod« vsepovsod poudarja, kako izvrstne so njegove informacije, in da ga na Slovenskem ni lista, ki bi bil tako izvrstno informovan, kot baš »Narod«. Tako se list baha. Primerjajmo torej to, kar poroča »Na rod« o navedeni pravdi, z resnico. Resnica pa je ta-le: Pirnat je res tožil društvo, naj mu povrne kavcijo. Toda ni samo propadel s svojo tožbo, marveč je bil vsled tožbe delavskega konsumnega društva razven tega tudi obsojen, da ima društvu plačati še 685 gld. 81 kr. Iz knjig je bilo natančno razvidno, koliko je prodajalec Pirnat od društva dobil blaga, ker je vsaka postavka od Pirnata samega lastnoročno podpisana, in razvidno je tudi, koliko je društvu izročil denarja in vrnil blaga. Društveno knjigovodstvo je torej podalo vse potrebne podatke za obsodbo Pirnata in za vsakega razumnega človeka je uže iz tega razvidna vsa praznota trditve »Narodove« o »jedni sami knjigi«. Dokaza o društvenih aktivih in pa-sivih pa društvo pri ti pravdi sploh ni potrebovalo, kar bi »Narodovi« knjigovodje morali vedeti. Tako je torej knjigovodstvo delavskega konsumnega društva. Ali je torej »Narodovo« kričanje, da je dobro informovan, samo baliarstvfi. ali n» in hi i .?Mmn. bro informovan, a je vsejedno tako pisal, kakor so čitali naši bravci zgorej. Iz tega jasnega slučaja je razvidno, koliko se je zanesti na »Narodova« poročila, kedar so gre proti »klerikalcem«. Vsejedno pa je izvest-nim krogom »Narod« — evangelij. Star pregovor pravi: Vsak list ima bravce, kakršne zasluži, res je pa tudi, da imajo nasprotno bravci list, ki ga zaslužijo! Apologetični govori v stolnici. Kanonik dr. Lampe je v četrtek nadaljeval svoje velezanimive govore o verskem vprašanju. Razpravljal je ali in kako se pride od nevere zopet do vere. Bog privede človeka do vere izjemoma ali po vnanjem ali notranjem čudežu ali navadno po knjigah, prijateljih, pridigah, zgledih itd. Da pa kdo pride do vere, mora najprej odstraniti ovire in nepristransko presoditi opore, ali so trdne ali ne. Treba je pred vsem vreči iz srca strasti in greh. Sloviti župnik Vianney se ni nikdar hotel z nikomer zgovarjati o veri, ako ni dotičnik prej opravil spovedi; in kedar je opravil spoved, je ž njo tudi izginila nevera. — Nato je govornik jako krepko dokazoval resničnost podlage katoliške vere in sicer 1. da je Bog, 2. da je duša in 3. da je duša neumrjoča. — 1.: Mi smo tukaj, a ne sami od sebe, imamo stariše, naši stariši zopet stariše in tako nazaj . . . Kako daleč ? Brezverci pravijo: ta vrsta je neskončna, se ni nikdar začela. To pa je nespametno, da je vrsta neskončna, zakaj ako se ta vrsta ni nikdar začela, je ni, in tudi nas ni. Drugi pravijo: mi smo iz opic. Toda kje imamo le en vzgled za to, da je človek nastal iz opice ? Čemu torej trditi negotove stvari brez dokazov, čemu izbirati med Bogom in opico? Torej mora biti neko najvišje bitje, naš Stvarnik.— 2. Človek more misliti ob enem najrazličnejše stvari, s čudovito hitrostjo preleti celo vrsto dogodkov, razmišlja o prihodnosti ... A tega nikjer ne nahajamo v tvari, materiji, torej tudi naše telo, ker je tvarno, ne more tega. Toraj mora biti brez-tvarna, od telesa različna duša. — 3. Človek si nabira velikansko svoto znanja, ki se kaže tudi na vun, v raznih delih. Toda ob smrti se ta velikanska sila ne more izgubiti, kakor se sploh ne more uničiti nobena sila, kam torej gre ? Nekateri ljudje imajo močno voljo, ki se kaže v značaju, odločnosti, krepostih, a taka energija se ne more uničiti, torej mora biti duša nesmrtna. Tudi nam priča zavest, da je duša nesmrtna. Ko bi duša ne bila nesmrtna, bi se človek lahko odtegnil Bogu s samomorom, in prav zato brezverci ne marajo nesmrtne duše. Tudi bi bilo vso eno, dobro in slabo, razbojniki in krepostni ljudje ob smrti jednaki, Toda to je pametno nemogoče reči. Torej mora biti duša nesmrtna. Delavski praznik. Včeraj je slovensko delavstvo praznovalo praznik sv. Jožefa. »Slovensko delavsko stavbinsko društvo«, katerega zaščitnik je sv. Jožef, je prisostvovalo dopoludne v stolnici sv. maši, katero je služil č. g. kanonik Sajovic. Zvečer je društvo priredilo v »Rokodelskem Domu« družbinski večer, katerega je počastil tudi g. kanonik Sajovic. Izrekla se je marsikatera iskrena napitnica ter spregovorila mnoga krepka beseda o koristi tega prospevajočega delavskega društva. Napivalo se je solidarnosti mej delavstvom, godovnikom, sosebno pozdravljeni pa ste bili napitnici čestitemu društvenemu prijatelju g. kanoniku Sajovicu in društvenemu predsedniku č. g. dr. Jane-žiču. G. kanonik je vnel s svojo milo besedo navzoče člane za vstrajnost v delu gospodarske organizacije, g. dr. Janežič pa je lepo naslikal pomen društva, ki naj delavstvu gradi mirne domove, v katerih vladaj sreča, ker le v srečen dom si človek želi. Tudi celjsko slovensko delavstvo je prosla-slavilo včeraj praznik sv. Jožefa na slovesen način. Mariborsko delavstvo je tudi praznovalo praznik sv. Jožefa s slovesno sv. mašo. Benefica slovenskih igralcev in igralk bode prihodnjo soboto v deželnem gledališču. Igrali bodo »Danes bomo tiči«. S to predstavo se ob enem zaključijo slovenske predstave v sezoni. Ker so letos igralne moči slovenskega gledališča imele izreden napor ter je slovenska drama opetovano se jako častno pokazala, bode občinstvo pač upoštevalo, da letos niti izborne moči, kakor gospod Anton Verovšek, niso imele po-kanafiflfl_ia hflJj da pokaže dramskemu osobju Bvoje priznanje in simpatije. V avdijenci jo vsprejel cesar včeraj kardinala goriškega nadškofa dr. Jakoba Missio. Istega dne je cesar vsprejel v av dijenci tudi štajerskega dež. glavarja grofa Attemsa. Deško semenišče v Gorici. »Prim. List« poroča, da bodo palačo na Zemljaršču še to pomlad prezidali. Pripravili bodo primerne prostore v pritličju in dozidali drugo nadstropje. Načrta je izdelal stavbinski svetovalec vit. Baubela po natančnih podatkih prevz. kardinala. Delo jo prevzel zidarski mojster Mozetič. Bog blagoslovi začetek ! Goriške novice. Novi most čez Sočo pod sedanjim železniškim mostom se bo začel zidati že v prvi polovici meseca junija. — Hripa nastopa zadnji čas jako močno po Gorici in po deželi. V Tolmina je 18. t. mes. dopoludne umrl bivši notar dr. Ivan vitez Pre-merstein iz znane idrijske rodovine. Rojen je bil 16. aprila 1810, torej mu je manjkalo le še par tednov do 90 let. Bil je delaven v svojem poklicu, saj je še le 881etni starček odložd notarstvo, skrben oče, previden gospodar. Najbolj pa je bil znan po svojem zlatem srou in po živi veri. Vzgledno krščansko je živel, vspodbudno krščansko umri. Naj mu sveti večna luč! Mnogočislani rodovini pa odkrito srčno sožalje! Zborovanje na Štajerskem. Dne 11. t. m. je zborovalo politično društvo »Pozor« iz Ptuja pri Sv. Andražu v Slov. Goricah. O političnem položaju, o delovanju deželnih in državnih poslancev je poročal mnogobrojno obiskanemu shodu deželni poslanec dr. Fr. Jurtela. Dr. Anton Brumen je govoril o jezikovni ravnopravnosti z ozirom na gospodarski in kulturni položaj naroda. Z navdušenjem so bile sprejete resolucije : 1. Proč od Gradca. 2. Ustanovitev posebnega namestniškega oddelka za Slovenski Štajer in nadsodišča v Ljubljani. 3. Slovenska državna poslanca se pozivljeta, da zastopata najodločneje stališče Slovencev pri nastavljanju uradnikov. Ako se klub na nju-jine želje in nastop v tem oziru ne bode hotel ozirati, poživljata se, da zapustita klub. Ljubljanski občinski svet ima jutri •ob 5. uri popoludne izredno sejo. Na dnev nem redu je poročilo o zgradbi novega mesarskega mostu, prošnja mestnih učiteljev za zboljšanje gmotnega stanja in o ustanovitvi trgovskega tečaja na mestni višji dekliški šoli. O darvinizmu bode predaval v sredo zvečer ob ljtS. uri v »Kat. domu« preč. g. kanonik dr. Fr. L a m p e , na kar s tem z nova opozarjamo Imenovan je za vojaškega kaplana 2 razreda č. gosp. Alojzij P e t e r 1 i n , sedaj službujoč v Truški v Istri Dramatičnega društva v Ljubljani občni zbor bo v torek, dne 3. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v mali čitalniški dvorani »Narodnega doma«. Dnevni red: 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitve Odbor. Umrl je v Kamniku 18 t. m. meščan Franc Praschniker, brat lani umrlega tovarnarja v Mekinjah. „Mlini pod zemljo". Kakor smo že naznanili, ponovila se bode na odru »Katol. Doma« v nedeljo 25. t. m. krasna igra o zadnjih urah paganstva v Rimu in sploh ves vspored proslave sv. očeta na korist škofovim zavodom. Opozarjamo občinstvo, da je najbolje, ako si že prej omisli sedeže. Sedeži se prodajajo od danes naprej pri hišniku v »Kat. Domu« po 1 gld., 60, 40, 30 in 20 kr. Z ozirom na blagi namen pričakovati je ■obilne udeležbe. Cerkvena dela v Novem Mestu. PrTa^i straži"! ¥ Cena žitu na dunajski borzi dne 19. marca 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . Pl- 777 do gl- 7-78 . » maj-juni M 7 79 » » 7-80 » » lesen . » 799 » » 8 00 Rž za pomlad . . » 6-76 n » 6-77 » » maj junij . » 679 n » 6-80 « » jesen . . . » 6 97 » a 6-98 Turšica za maj-junij » 564 » » irtio » » jul.-avgust » — » » — Oves za pomlad . . » 5-32 » D b-33 » » ma|-)unij . » 537 » » » » jesen . . n 5 63 » » 5ttb Višina nad morjem '.06-2m, srednji zračni tlak 736 0ram. 1 . a i Ta« opa-3 itovunja b tanje bnro- Temperatura VetroTi Nobo ^ ja - §| 4 $ * mm. Celziju ► 17| 9. Z več. 724 <5 6'0 | sr. zau. dež 15-5 ,ol "i zjutr ■ 2. popol. 7211 44 sl. ssvzh. dež "20 8 7 0 sr. svzli. C 18 9 /.v--. i 22 3 6 3 sr. se^er dež 14-8 J i. zjutr. 12. poiol ■ 2M-4 33 sl. zali. oblačno 729-6 7-7 sr. i v/.h. > 19 9 z v. C. 732.5 47 «1. jvzn del. oblae. o-o „J 7. iiutr. | 733-0 |2. p pol.j 733-5 1 9 108 sl. jiati. sr. jug oblačno del. jasno Srednja temperatura sobote 6'4", normale: 3'8" Srednja temperatura nedelje 6 ti0, normale: 4-0°. Srednja temperatura pondeljka 5'Ž0, noriuale: —4-2" Zahvala. 272 1-1 Povodom dolgotrajne bolezni in tužne smrti iskreno ljubljene soproge ozir. dobre, skrbne matere, gospe Jere Požlep došlo nam je mnogo dokazov sočutnega so-žalja; za katero se prav iskreno zahvaljujemo. Topla zahvala bodi tudi spremljevalcem raj-nice k poslednjemu počitku in darovalcem vencev. Bog povrni vsem! Žalujoči ostali. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi povodom neizrečene nesreče, ki mi je nenadno vzela mojega preljubljenega soproga, izkazali na tako ganljiv način svoje sočutje, izrekam tem potom svojo najiskre-nejo zahvalo. Zlasti se zahvaljujem vsem, ki so dali mojemu pokojnemu soprogu zadnje spremstvo, pred vsem čast. duhovščini, gg. uradnikom deželne vlade in slav. kranjskemu meščanstvu, ki je na res ganljiv način izkazalo svoje sočutje. Bog plačaj! 268 1—1 Ema pl. Fladung roj. pl. Alpi Zahvala. 274 1-1 Udano podpisana s« najglobokeje zahvaljujem v lastnem in ostalih žalujočih sorodnikov imenu za mnogostransko izkazano iskreno sočutje, srčne tolažbe in darovane vence ob smrti svojega nepozabnega v dan 15. marca t. 1. zamrlega preljubljenega soproga, gospoda MM MlmH i. poročnika o. kr. meščanske garde v | Kostanjevlol ln posestnika kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu v dan 17. t. in. in sicer: tukajšnjim p. n c. kr. uradnikom raznih uradov in d ugi odlični gospodi, gg. učiteljem z udeležbo šolske mladine, tukajšnji c. kr. meščanski gardi z godbo in c. kr. meščanski gardi v Krškem, tukajšnjim pevcem za premile ganljive žalob-nice, in vsein drugim, zlasti pa še tudi oddaljenim p. n. prijateljem in znancem pokojnega — ki se niso zbali pota — ki so ga k večnemu počitku spremili. — Na večno svidenje 1 Nad zvezdami! Bog plati — pokojnemu pa večni mir Kostanjevica, dnž 18. marca 1000. Angela KuntariC roj. Paičič, žalujoča soproga. t 270 1-1 Prežalostnega srca javljajo podpisanci vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest o smili svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega brala in strica, gospoda m mMm meščana, posestnika in trgovca v Kamniku ki je v nedeljo, dnč 18. marca 1900, ob pol 4. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, blaženo v Gospodu zaspal Pozemski ostanki predragega pokojnika se bodo dne 20 marca 1900 popoldne ob 4. uri v hiši žalosti svečano blagoslovili in potem na pokopališču Na žalah položili v lastno rakev k zadnjemu počitku. Sv. maša zadušnica se bode darovala v sredo ob 8. uri zjutraj Na Žalah. V Kamniku, dne 18 marca 1900. lemej Praschniker, brat Alojzij Praschmker, inženir in nadzornik c. kr. južne železnice, netjak. - Marija Kecel, roj. Praschniker, -Jožefina Stedry, roj. Praschniker. — Ceni Fehmann, roj. Praschniker. — Angela Korab pl. Milhlstrom, roj. Praschniker. — Alojzija Praschniker. — Ivana Prasohniker, netjakinje. I VRBIUO na občni zbor »Hranilnice in posojilnice y Selcih, regist. zadruge z neomejeno zavezo", kateri se vrši v nedeljo, dtč 1. aprila 1900, ob '/»4 uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računov za leto 1899. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njega namestnika. 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti. V Selcih, dne 15. marca 1900 269 i_i Načelstvo. Izurjen ln pošten se vsprejme v stalno službo pri zavarovalnici „Unio catholica". Prosilci naj se oglase takoj osebno pri glavnem zastopii .,Unio catholica" v Ljubljani, Kongresni trg št. 17 273 2-2 Proda se„radi preselitve v Trst v Zagorju pri Št. Petru na. Krasu tri četrt ure od železniške postaje St. Peter stoječa hiša. Pripravna je za gostilno in prodajalnico (gostilna in prodajalnica se že nahaja v prostorih), zaioga špecerijskega blaga se pritiče; sta tudi dve kleti, dva prostorna in zračna hleva, skedenj, mali hlev, vrt za hišo, velik borjač in tudi vodnjak. — Vsi prostori so prav pripravni za veliko trgovino. Več se.poizve pri Anionu Ribarič-U v Zagorju pri Št. Petru na Krasu 271 3-1 Dunaj ska fllialka Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 36 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka m* Iftiiiiithi. I- Ilenen^asse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K Reservni zaklad nad 7,500.000 K Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicafi, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi. I > n 11 a J k 3-1, t> o i* K a. Dne 20. marca. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4"|0..... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron Ogerska zlata renta 4"/„ ..... Ogerska kronska renta 4%, 200 . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld Kreditne delnice, 160 gld...... London vista ........ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drl. vol< 99-99' 98 99 90 93 127 234 24 i 118 20 20 45 96 •65 80 85 75 •45 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dno 19. maroa 3-2",'„ državne srečke !. 1851. 250 gld.. . 6u/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld, . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 krou Tisiue srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/„ 23-64 19-27 90-15 11-37 164 50 169-75 2< 0 nO 96 20 141-25 257 25 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. bauke 4°/0 Frijoritetne obveznice državue železnice , » južne železnice 3°/0 , > južne železnico 5°/0 » > dolenjskih železnic4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4"/„ srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečko, 10 gld Ogerskega » , > 6 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudoltove srečke, 10 gld. 1(8' 95-87 69 9',r 99 395 335' 42 22, 13 66 90 50 75 25 25 Salmove srečke, 40 gld........172-50 St. Genois srečke, 40 gld........180-— Waldsteinove srečke, 20 gld.......178-— Ljubljanske srečke..........50.— Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. . . 124-50 Akcije Ferdinandove sov. želez., 1000 gl. st. v. . 295 25 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........77-50 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 25 70 Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 96- — Montanska družba avstr. plan......263 •— Trboveljska premogarslta družba, 70 gld. . 322 — Papirnih rubljev 100 . ..............25 -50 ST Nakup ln prodaja TftJRfc vsakovrstnih državnih pf.ptrjov, srečk. denarjev itd. Zavarovanja a zguhe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese 1 n o uvriilpV za vsako žrebanje-naročil ua borzi. Menjarnicna delniška oruziia e ii c r L, Wnllz8>l810 in 13, Dunaj, I., Strobeluasse 2. i 6* Pojasnila ~JtXb v vseh gospodarskih in finančnih »tvar»t potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrsriiioiitplk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocege obrestovanja pri popolni varnosti »i n i <» •>■ «• i« i H url » v ii i c.